LETO XXII. — številka 9 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kraaj, Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, I. 2. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot policdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.. Od 1. januarja 1964 kot ivltednik in sicer ob sreduh in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Z zadnje seje radovljiške občinske skupščine kjer so odborniki med drugim sprejeli zahtevo, da izvršni svet SRS predloži zakon o izgradnji slovenskega cestnega križa, ki bo predvidel takojšnjo izgradnjo gorenjske magistrale. — Foto. F. Perdan Izvršni svet SRS naj predloži zakon o izgradnji slovenskega cestnega križa Zahteva radovljiške občinske skupščine Pred kratkim dobljeni primerjalni podatki utemeljujejo izgradnjo gorenjske magistrale — O tem soglašajo tudi druge gorenjske občine sredo popoldne je bila v Radovljici skupna seja obeh zborov občinske skupščine, ki sta med drugim razpravljala tudi o izgradnji ceste Šentilj — Nova Gorica in o zahtevi izgradnje gorenjske magistrale. Razprava je bila precej burna in se je nanašala predvsem na gradnjo cestnega križa v Sloveniji, ki je predviden v srednjeročnem programu SR Slovenije. Že uvodoma je bilo ugotovljeno, da je obstoječa gorenjska cesta najbolj obremenje-. na v Sloveniji. To med drugim kažejo tudi pred kratkim dobljeni podatki, ki se nanašajo na cesto Šentilj — Ljubljana in Rateče — Ljubljana. Tako podatki kažejo, da skoraj 70 odstotkov vseh turistov, ki pridejo v Jugoslavijo, prestopi mejo na Gorenjskem. Drug še bolj zanimiv podatek v primerjalni analizi pa govori, da bo tudi v prihodnje od posameznih odsekov slovenskega cestnega križa najbolj naraščal promet na cesti Ljubljana — Lesce — Podkoren — Rateče. Ob teh primerjalnih podatkih, za katere je predsednik občinske skupščine povedal, da so jih kljub večkratnim željam uspeli dobiti od republike šele sedaj (tik pred dokončno razpravo o gradnji ceste Šentilj — nova Gorica — ta je predvidena v sredo, 5. februarja) pa je podpredsednik skupščine opozoril na gradnjo turske ceste v sosednji Avstriji. Povedal je, da je izgradnja te ceste (do Beljaka predvidena za leto 1975 oziroma napovedujejo, da bo končana še kakšno leto prej. »Če do takrat na Gorenjskem ne bomo imeli rešenega prehoda iz Avstrije k nam s karavanškim predorom in zagotovili, da bo čimprej zgrajena tudi gorenjska magistrala, se lahko zgodi, da bi se sosedje premislili in nadaljevali cesto drugam.« Odbornik in poslanec Franc Jere je potem povedal, da predloženi primerjalni podatki kažejo dejansko stanje prometnih tokov v Sloveniji. »Promet na štajerski cesti Je dokaj enakomerno razporejen, medtem ko na gorenjski cesti posebno v glavni turistični sezoni in tudi sicer nastopajo nenehne konice oziroma preobremenjenosti.« Hkrati pa je pojasnil, da je v posebnem osnutku republiškega odloka predvideno, da bi bila do 1973. leta na trasi Šentilj — Nova Gorica končana odseka Vrhnika — Postojna in Hoče — Leveč. Izgradnja teh dveh odsekov bi po predračunu (Nadalj. na 24. str.* NOVO v Blagovnici Kokra — Kranj # 30—50% ZNIŽANJE CEN MOŠKIM Ifl ŽENSKIM ZIMSKIM PLAŠČEM # Ponovno v prodaji damski plašči v temnih 0 barvah (imitacija krzna nerc) po 560 ND. Vsled omejenih količin pohitite z nakupom # RAZPRODAJA MOŠKIH HLAČ PO IZREDNO UGODNIH CENAH. ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA. BLAGO PO ŽELJI TUDI REZERVIRAMO. Za obisk in nakup se priporoča BLAGOVNICA — KOKRA, KRANJ KRANJ Slovesnosti ob 120-letnici smrti dr.Franceta Prešerna 3. FEBRUAR, PONEDELJEK: ob l\ uri otvoritev razstave del. akad. slikarja Vinka Tuška v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja na. Titovem trgu št. 4 (stara mestna hiša). 4. FEBRUAR, TOREK: ob 19. uri otvoritev razstave »Prešernova pot v svetovno slovstvo« v galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja/ v Prešernovi ulici št. 7 (hiša pesnikove smrti)./Takoj po otvoritvi razstave bo v istih prostorih A>Večer Prešernove pesmi v tujih jezikih«, ki ga je pripravil Klub kulturnih delavcev. Govoril bo Crtor/iir Zoreč, recitatorke in recitatorji pa bodo brali Prešernove pesnitve v ruščini, srbohrvaščini, makedonščini, slovaščini, poljščini, madžarščini, angleščini, francoščini, španščini, italijanščini, nemščini in v drugih prevodih ob vzporednih ustreznih slovenskih tekstih. 5. FEBRUAR, SREDA: ob 19. uri Večer proze in poezije literarne skupine mladih »Sopotniki 68« v veliki renesančni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu št. 4 (stara mestna hiša). 6. FEBRUAR, ČETRTEK: ob 19. uri Večer skladatelja Petra Liparja v koncertni dvorani Delavskega doma (Trg revolucije št 1, vhod št. 6). Izvajane bodo solistične in zborovske vokalne skladbe ter solistične in orkestralne instrumentalne kompozicije. 7. FEBRUAR, PETEK: ob 17. uri, na predvečer obletnice pesnikovega smrtnega dne, počastitev ob grobu v Prešernovem gaju; ob 17.15 odkritje doprsnega kipa dr. Franceta Prešerna (delo akad. kiparja Lojzeta Dolinarja) v Prešernovem gaju; ob 19.30 premiera Cankarjevih »Hlapcev« v Prešernovem gledališču. 8. FEBRUAR, SOBOTA: ob 19.30 koncert pevskega zbora »France Prešeren« iz Celja v Prešernovem gledališču, ob 20. uri recital Prešernovih pesmi in uprizoritev dramske slike »Memento mori« v dvorani DPD i>Svo bode«, Strazišče. 9. FEBRUAR, NEDELJA: ob 10. uri v Prešernovem gledališču prireditev za šolsko mladino. Klub kulturnih delavcev Kranj Seminar o vlogi sindikata v Tržiču Desetega februarja bo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Tržiču pripravilo celodnevni seminar za na novo izvoljene predsednike ln tajnike izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Namen seminarja bo seznaniti vodje sindikalnih organiza- cij z vlogo sindikata v delovnih organizacijah, s samoupravnim in delovnim pravom, z zaščitno vlogo sindikatov, razpravljali pa bodo tudi o možnostih gospodarskega razvoja v tržiški občini. vg Na Češnjici trideset novih članov SZDL Minulo soboto, 25. januarja, je krajevna organizacija SZDL Cešnjica (Selška dolina) sprejela medse 30 novih članov. To so sami mladi ljudje. Presenetljivo velik odziv priča, da zanimanje mladine za družbeno-politično delo nikakor ne poje-njuje, ampak raste. Novi člani so izrazili pripravljenost vključiti se v razna društva, katerim že dolgo primanjkuje svežih moči, prav tako pa bodo sodelovali v letošnji predvolilni dejavnosti. Ob tej priliki naj omenimo še način sprejemanja mladih ljudi v SZDL, ki je bil doslej formalen, brezoseben in često celo odbijajoč. Na Češnjici, poprej pa tudi že drugod, so novim članom priredili majhno slavje, združeno s plesom. Obenem so starejši, izkušeni družbeni delavci mladino v nevezanem pogovoru seznanili z nalogami, ki jo čakajo. -ig Kranjski družbenopolitični zbor o volitvah V okviru predvolilne aktivnosti letošnjih . skupčinskih volitev se bo v Kranju v sredo sestal občinski družbenopolitični zbor. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine bodo razpravljali o uresničevanju družbenega programa razvoja kranjske občine v preteklem mandatnem obdobju in o programskih osnovah družbenega in ekonomskega razvoja občine do 1972. leta. Razen tega bodo govorili tudi o kadrovskih načelih za volitve odbornikov ln poslancev, predvolilni aktivnosti v občini, spremembah in dopolnitvah določb občinskega statuta itd. Po seji družbenopolitičnega zbora bodo na razširjeni seji občinske konference SZDL sprejeli še občinski in medobčinski volilni pravilnik in sprejeli sklep o sklicu zborov občanov in zborov delovnih ljudi. Tako bodo zbori občanov in zbori delovnih ljudi pomenili nadaljnjo akcijo v okviru predvolilne aktivnosti v kranjski občini. A. Ž. iIIIIIIIItlllIilllfIIIIfllIIIIIIIEIIIII[flIfllllIIIIIIll!IIIfIIIffflIIIIIIIII!llllilIIIIl!IEIIIIIIlIf||lllIIIIIIIIII!Il!ll Odslej štirje zbori slovenske skupščine Ljubljana, 30. januar — Poslanci republiškega zbora so po dolgotrajni in burni razpravi izglasovali spremembe ustave Socialistične republike Slovenije in bodočo organizacijo skupščinskega sistema. Po novem bodo v republiški skupščini delovali naslednji zbori: republiški zbor, gospodarski zbor, kul-rurno-prosvetni zbor in socialno-zdravstveni zbor. Največ govora je bito o predlogu organizacijsko-političnega in gospodarskega zbora, da naj bi odslej imeli v slovenski skupščini samo dva zbora; republiškega in zbor delovnih skupnosti. Svoj predlog so utemeljevali s trditvijo, da imamo pri nas že izredno razvit samoupravni sistem v delovnih organizacijah, združenjih, občinah in najrazličnejših oblikah združenega dela, zato bi večje število specializiranih skupščinskih zborov prispevalo k neučinkovitosti skupščine in njeno delo preveč zapletalo in kompliciralo. Nasprotniki tega predloga so bili zagovorniki štirih zborov, kar je bil tudi predlog ustavne komisije. Menili so, da bi samo dva zbora pomenila korak nazaj v sistemu skupščinske samouprave. To bi bilo v nasprotju z demokratičnim družbenim valovanjem, ki pa lahke pride najmočneje do izraza samo v taki skupščinski sestavi, ki je bila predlagana in pozneje tudi sprejeta. Ta pred'og so podprli tudi predstavniki Izvršnega sveta SR Slovenije. Za predlog ustavne komisije in spremembo republiške ustave so glasovali 103 poslanci, eden je glasoval proti, eden pa se je glasovanja vzdržal. J. Košnjek j Gorenjska kreditna banka Kranj S POSLOVNIMI ENOTAMI na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG IN DEVIZ.RAČUNOV NAGRADNO ŽREBANJE DNE 14. FEBRUARJA 1969 V POSLOVNIH PROSTORIH PODRUŽNICE SKOFJA LOKA prva nagrada Je osebni avto ŠKODA 10 DVOKOLES PONY 10 ELEKTRIČNIH BRIVNIKOV Braun Iskra sikstant 50 ROČNIH UR DARVVIL 10 ODEJ 10 JEDILNIH PRIBOROV 9 NALIVNIH PERES STANOVANJSKI VARČEVALCI pa bodo prav tako 14. februarja izžrebali 10 denarnih nagrad v vrednosti 5100 N din za nakup gradbenega materiala ali opremo po izbiri. Pohitite s privarčevanimi zneski v vašo Gorenjsko kreditno banko. Še je čas! Brniško letališče kliče na pomoč Edino slovensko mednarodno letališče je v resnih težavah. To smo spoznali na razgovoru, katerega se je udeležila tudi skupina zveznih poslancev, ki se v zadnjem času poglobljeno ukvarja s problematiko prometa in zvez Letališče na Brniku — v njegovem sklopu sedaj deluje še letališče v Pulju — je veljalo okrog sedem milijard starih dinarjev in je bilo edino v Jugoslaviji zgrajeno brez dotacij. Odplačevanje anuitet od najetega kredita podjetje obremenjuje letno za 50 milijonov starih dinarjev, kar je za podjetje velik izdatek. Zato letališki delavci želijo, da bi plačevanje te vsote prevzela na svoja ramena republika, saj ima brniško letališče pomen za celotno republiko. To vprašanje je bilo na pristojnih mestih v republiki že načeto, vendar končna odločitev še ni bila sprejeta. Na Brniku menijo, da za republiko ta vsota ne bi bila prevelik izdatek, za letališče pa veliko olajšanje. Nobena skrivnost ni, da na brniškem letališču od leta 1963 dalje niso nabavili niti kosa nove opreme, da kolektiv finančno ni toliko sposoben, da bi kupil nov, prepotreben gasilski avtomobil in nekaj električnih central. V turistični se- zoni pristane na Brniku dnevno tudi 24 letal, za potrebe električnega polnjenja pa lahko uporabljajo samo eno centralo. Mednarodni predpisi zahtevajo, da vsako letalo, ki pristane na letališču, potrebuje svojo centralo. Kolektiv že dobro leto prejema 99-odstotne osebne dohodke. Zaposleni morajo opravljati tudi štiri delovne funkcije. Prevažajo jih iz Brnika v Pulo in nazaj, nekajkrat pa tudi na Krvavec, kjer ima podjetje svoj gostinski obrat. Ima'o sicer 74 redno zaposlen*h in 50 ho-norarcev. Da bi vse te redno zaposlili, podjetje finančno ne bi zmoglo. V zimskem času pa to niti ni potrebno, saj pristane in vzleti dnevno komaj eno letalo. Zato bi zakon, ki bi prepovedoval honorarno delo upokojenim, letališče zelo prizadel. Novembra lani so prek brniškega letališča uvedli dve tovorni linij;: Beograd — Miinchen in Beograd — Zu-rich. Finančno jim to vsaj iiiiiiiiiit»:siiEi::;asi»Hii(i!Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifuait3iciEiiii.^iiiefii.;:iiiiiiiiit Končan simpozij o deSovnem času V sredo je na Bledu končal z delom simpozij o delovnem čar,u. Na njem so tri dni razpravljali o izkušnjah prehoda na nov delovni čas. Pri tem so ugotovili, da delovne organizacije zadnje čase posvečajo vse več pozor-noti znanstvenim raziskavam o organizaciji dela. Bistvena je tudi ugotovitev, da večina delovnih organizacij skuša izpolniti časovno praznino pri delu z uporabo mehanizacije. Pri tem pa imajo za zdaj največ težav delovne organizacije, katerim bi skrajšani delovni čas bil dobrodošel zaradi težkih delovnih pogojev, žal pa sled- nje (rudarstvo in železarne) zaradi finančnih težav ne morejo slediti tovrstnim raziskavam oziroma ugodnim rešitvam. Na simpoziju so tudi ugotovili, da je zdaj pri nas še premalo stimulirano nočno in nedelji ko deio. Opozorili so tudi, da bi morali delavci v upravnih službah biti pri določa.iju delovnega časa bolj široki in ne bi smeli upoštevati zgo'j svoje želje. Sklenili so tud', da bodo ugotovitve s simpozija posredovali gospodarskim organizacijam in zveznim organom. až Krai i ELITA, KRANJ BO RAZ PRODAJALA RAZNO SPOMLADANSKO ŽENSKO IN MOŠKO KONFEKCIJO V TRGOVINI V CANKARJEVI ULICI (BIVŠA GORENJSKA OBLACIINICA) PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH VES MESEC FEBRUAR. VABIMO VAS NA PRAVOČASEN OGLED ZALOGE IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP. nekoliko pomaga. Vendar, letališče nima potrebnih na-kladahvh in razkladalnih naprav, tako da delo opravljajo tako rekoč z golimi rokami. Precej prikrili besed £o izrekli na račun Jugoslovanskega aerotransporta iz Beograda. Predvsem zaradi poslovnosti. V ljubljanskem Koteks-Tohusu so želeli, da JAT prevala kože v nekatere evropske države, in to z br-n'škega letališča. Vendar kljub vabilom v 15 dneh ni bilo niti enega predstavnika JAT na razgovor. Popolnoma drugače je storila nemška Lufthansa. V treh dneh je bil njihov predstavnik že v Ljubljani. Pripravljeni so bili celo, da jim za posebne pošiljke pošljejo izredna letala, vendar ne na Brnik, ampak v Zagreb! Jugoslovanski letalski promet tlačijo togi okviri mednarodnih letalskih konvencij. Letala tujih letalskih družb smejo pristajati na svojih rednih linijah samo v Beogradu in v Zagrebu. Tako odločitev najbolj občuti brniško mednarodno letališče. Radi b5, da bi tudi prek njihovega letališča tekla mednarodna linija. JAT tega ne zmore, tujim družbam pa prednisl ten:a ne dovoljujejo, čenrnv bi imel Brnik od tega p"eceišnlo korist in tudi — finančni učinek. Pa ne samo Brnik, Tudi gorenjski in slovenski tur'rem. Vendar, prav'jo na Brniku, z njimi ne najdemo skupnega jezika, čeprav imamo isti cilj. Zato rr^lf^ajo poseb-ro komisijo, H bi obstoječe predpise snrenmnila v korist liberal'"^''e letalskega pro-meta. Predvsem zaradi ugotovitve, c^a le brniško letališče Izkoriščeno samo s 5 odstotki razpoložljivih kapacitet. Brniško letališče ima položaj rednega mednarodnega letaliSča, nrav tako kakor Beograd. Vendar v Beogradu pristane dnevno 35 letal, na Brniku pa e^o. Izjema so poletni mes^i. Zato zahtevajo, da se jim prizna položaj sezonskega letališča, s čimer bi se j'm občutno zmanjšale obveznosti, njim pa bi ostalo več sredstev za reprodukcijo in za normalno odplačevanje tekočih obveznosti. čeprav navedene zahteve pri odgovornih še ni?o bile sprejete, so na Brniku trdno ođ'očcni, da kljub težavam nadaljujejo normalno delo. J. Košnjek Več železobetonskih armatur Bivše Obrtno podjetje Jesenice, sedaj Obrtno podjetje »Kovinar« Jesenice je že leta 1967 začelo razširjati svojo dejavnost na izdelavo armatur in žičnega pletiva. S proizvodnjo železobelonskih armatur se modernizira tehnologija v gradbeništvu in finalizira del proizvodnje Železarne Jesenice. Proizvodnja armatur se je izredno uveljavila, leta 1968 je dosegla količino 10.000 ton. Zaradi močnega povpraševanja na domačem trgu in možnosti piodaje v inozemstvu se je podjetje odločilo za povečanje proizvodnih zmogljivosti za 900 ton. Gorenjska kreditna banka Kranj je že v pretekli jeseni odobrila premostitveni kredit v višini 495.000 N din za nov proizvodni obrat s površino 720 m2. Januarja tega leta pa je banka odobrila še kredit za nabavo strojne opreme v znesku 1.000.000 N din in s tem pospešila hitrejši razvoj podjetja. S. L. jitmcaii u*n*a*aaaaMaBu?iir-xa«aaa«*«EiBa*aaatiaaaa*aaBaaaaaa*Na*«lia*aHttu a* *m*< Tržiški proračun »preskromen« za 11 milijonov Na zadnji seji tržiške občinske skupščine, bila je minuli to* rek, so odborniki obeh zborov precej živahno razpravljali o programu možnosti gospodarskega razvoja v tržiški občini, obravnavali in dopolnili pa so tudi predlog občinskega proračuna. Predstavniki sveta za družbeni plan in finance tržiške občinske skupščine so menili, da je planiranje tržiških gospodar-skih organizacij za letošnje leto precej optimistično. Pcu darili so, da bi te načrte lahko uresničili le z maksimalnimi napori delovnih organizacij, zlasti industrijskih. Da bi lahko uresničile planska predvidevanja, bi morale gospodarske organizacije že na začetku leta slediti postavljenim ciljem. IZGLASOVANIH 4,63 ODSTOTKA OD OSEBNIH DOHODKOV Pri razpravi o predlogu letošnjega tržiškega občinskega proračuna so se odborniki najdlje zadržali pri odločanju o 4,63-odstotnem prispevku od osebnega dohodka. Predlog proračuna namreč predvideva, da bi 4,50 cd-stotka od omenjenega prispevka porabili za redne pro- j računske izdatke in za izo- j braževanje, medtem ko naj 1 bi razliko do 4,63 porabili za : negospodarske investicije. Odbornik Pirih je nastopil proti omenjenemu odstotku, I ker po njegovem predstavlja preveliko obremenitev gospo- i darstva. Zato je predlagal ; nekoliko nižji odstotek, ven- : dar se odborniki niso stri- | njali z njegovimi argumenti, I ker so menili, da bo potem ! še manj denarja ostalo za negospodarske investicije. Že \ pri tem prispevku — 4,63 odstotka — je bil predlog občinskega proračuna »preskromen« za 11 milijonov S dinarjev ali z drugimi besedami; kot prejšnja leta je bilo tudi letos več želja in potreb kot I pa je imel občinski proračun sredstev. Na seji tržiške občinske . skupščine je odbornik Aha- \ čič v svoji razpravi dejail, ) da bi moral občinski prora- j čun pri negospodarskih inve- ! sticijah predvideti tudi ureditev napeiosti električne energije v Podljubelju. Ome- | nil je, da se prebivalci Podij ubelj a že več let pritožu-jo nad nizko električno napetostjo, ki je tako slaba, da ne morejo uporabljati niti osnovnih gospodinjskih strojev. V odgovoru na njegovo vprašanje je načelnik za gospodarstvo skupščine občine Tržič obljubil, da bodo na prvem sestanku s predstavniki Elektro Kranj skušali ta problem ugodno rešiti. Ce skušamo še nekoliko pregledati predlog tržiškega občinskega proračuna, vidimo, da se letošnje postavke bistveno ne razlikujejo od lanskih. Veliko povečanje predstavljajo letos le izdatki za narodno obrambo, ki se povečujejo od lanskih 82 tisoč 821 N din na 170.000 N din. Na seji so odborniki poudarili, da če bi hoteli zadostiti vsem potrebam nagradne obrambe, potem bi že letos potrebovali 520.000 N dinarjev, vendar teh sredstev nikakor ne morejo vzeti iz letošnjega proračuna. Čeprav na zadnji seji tržiške občinske skupščine proračuna še niso dokončno izglasovali, saj so razpravljali le o predlogu, so sklenili, da bodo predlog proračuna pred končnim sprejetjem obravnavali še na zborih volivcev. Na prihodnji seji pa nameravajo proračun, dopolnjen s predlogi odbornikov in občanov, dokončno sprejeti. V. G. Seja občinske skupščine Kamnik Zanimiva odborniška vprašanja Popolna zaupnica Francetu Žvanu -predsedniku skupščine občine Jesenice Na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine v Kamniku so bila tudi poročila o delu kmetijske, veterinarske in tržne inšpekci-je. Odborniki so se najdlje zadržali pri poročilu kmetij- Krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini Skofja Loka sklicujejo te dni sestanek predstavnikov vseh društev na njihovem območju. Udeleženci takšnih lokalnih zborov ,kot bi jih tudi lahko imenovali, pretresajo dejavnost svojih odbornikov in poslancev, se pogovarjajo o predlogih kandidatov za občinsko in republiško skupščino in zbirajo nove predloge. Vsakega sestanka se udeleži tudi kak član izvršnega odbora občinske konference SZDL, katerega naloga je seznaniti ljudi z najnovejšimi spremembami ustave in odgovarjati na različna vprašanja. Na teh sestankih bodo krajevne družbenopolitične delavce prvič seznanili z imeni kandidatov za bodoče /vezne poslance. O njih so najprej tekle številne razprave — predvsem v občinskih organizacijah SZDL in na medobčinskih dogovorih. O predlaganih možnih kandidatih so razpravljali in jih dopolnjevali še na sejah 10 SZDL in v vseh drugih družbenopolitičnih organizacijah. Naloga udeležencev sestankov, ki jih prirejajo krajevni odbori SZDL, je tudi izdelava predlogov za sestavo kandidacijske konference, ki jo bodo letos — za- skega inšpektorja in ga povezali tudi s položajem kmetijstva v občini. Nekateri odborniki so se pritoževali nad neobdelanim zemljiščem — južno od Ko renove poti. To zemljišče, ki radi poenostavitve dela — sklicali hkrati z redno letno konferenco SZDL. Krajevni zbori predstavnikov društev morajo določiti še čas sklica, dnevni red in program dela. In kakšne so naloge omenjene kandidacijske konference .Izdelati mora dokončno listo kandidatov za poslance republiške skupščine ter iz svoje srede izvoliti 15-člansko delegacijo, ki bo predstavljala sestavni del medobčinske kandidacijske konference s sedežem v Kranju. (Le-ta odloča o kandidatih za zvezne poslance). Prvi kontakti 1 ljudmi — v Davči, Dražgošah, na Go-dešiču, v Sevčih, na Rudnem, v Zmincu, v Železnikih, na Lenartu in v Skofji Loki so se predstavniki društev in krajevni odbori SZDL že sestali — kažejo, da občanom ni vseeno, kdo bo tokrat kandidiral za odbornika ali poslanca. Udeležencem je še zlasti pogodu dejstvo ,da lahko tudi najnižje volilne enote samostojno odločajo o svojih predstavnikih v zakonodajnih organih. Zadovoljni so, ker jim ni treba več potrjevati vnaprej določenih imen; ampak je izbor kandidatov dejansko postala njihova pravica. I. Guzelj obsega okoli 40 hektarov, je že nekaj časa povsem neizkoriščeno, čeprav Je tu zemlja slabo rodovitna, so odborniki poudarili, da bi moral Agrokombinat, ki s to zemljo upravlja, temu področju posvetiti več pozornosti. Zahtevali so od Agro-komblnata, naj pove, kakšne namene ima s tem zemljiščem — ali bo ostalo takšno kot je ali so predvideni kakšni načini uporabe te zemlje, če Agrokombinat nima nobenih namenov usposobiti te površine, potem naj jih vrne bivšim lastnikom. Odbornik Koncilja se je pritoževal, da divjad povzroča precej škode, vendar se lovska družina za negodovanja kmetovalcev ne zmeni. Kritično je obravnaval tudi preskrbo z umetnimi gnojili in njihovo kvaliteto. Cena umetnih gnojil Je večkrat precej visoka in jih zato vsi kmetje ne morejo uporabljati. Poleg tega pa se kmetovalci večkrat pritožujejo nad neredno preskrbo z umetnimi gnojili. Predsednik krajevne skupnosti iz Most Anton Cibašek Je v imenu svojih vaščanov prosil občinsko skupščino, naj skuša urediti prekategorizacijo travnatih površin v Mostah, ki jih vsako leto poplavlja voda .Omenil je, da so predstavniki vodne skupnosti te travnike ocenili kot poplavno področic, na katerem se kot nekakšno akumulacijsko jezero zbira visoka voda in kasneje počasi odteka proti Mengšu. Predstavniki obMn-ske skupščine so ob tem menili, da je ta problem poplavljenih travnikov v Mostah najbrž le začasnega značaja, ker namerava vodna skupnost letos dokončno očistiti strugo Pšate in urediti kanale za odvečno vodo. Zato bodo lahko sprožili postopek za prekategorizacijo omenjenih zemljišč šele takrat, ko bodo dobili od vodne skupnosti zagotovila, da zbiranje vode na travnikih v Mostah nI samo začasno. Odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine so sprciell tudi dva sklepa s področfa kmetijstva. Prvi se nanaša na poostritev kaznovalne politike, ker je le pravočasna in pravilna kazen lahko vzgojna. Drugi sklep pa občinsko skupščino obvezuje, da v skladu s priporočili republiške skupščine z delom prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti podpira Izvajanje pospeševalne dejavnosti v kmetijstvu. Tu gre za reprodukcijo govedi, organizacijo predavanj in se-minarlev za kmetijske proizvajalce, kmetijske razstave, štipendiran |e mladih kmetov v kmet Uskih šolah in za ustrezno davčno politiko. vi? Odborniki jeseniške občinske skupščine se na skupni seji v torek popoldne razpravljali o dejavnosti ln problemih telesne kulture v občini ter rešili še nekaj drugih zadev. Sprejeli so odlok o gradnji notranjih (hišnih) telefonskih napeljav pri novih gradnjah, izdali garancijsko izjavo Žičnici Vitranc In rešili nekaj zemljiških zadev. Poročilo in razprava o telesni kulturi v občini je pokazala, da Je ta dejavnost dokaj razširjena od rekreativne do vrhunskih dosežkov. V občini deluje kar 42 teles-novzgojnih In športnih organizacij. Glavni problem nadaljnjega razvoja se zrcali predvsem v pomanjkanju delavnega in sposobnega vodi-teljskega kadra in pa v nerešenem vprašanju vzdrževanja ln gradnje športnih objektov in naprav, ker Je na voljo premalo denarja. Res je, da potrošijo letno za vzdrževanje okrog 300.000 N din in okrog 250.000 za novogradnje, kar pa Je glede na obsežnost In razširjenost objektov premalo. Pod zadnjo točko dnevnega reda so razpravljali še o ostavki predsednika skupščine Franceta žvana. Skupščina je z javnim glasovanjem izglasovala popolno zaupnico predsedniku Francetu žvanu in ga hkrati, prav tako z javnim glasovanjem, predlagala za kandidata za predsednika skupščine tudi za novo mandatno dobo. Predsednik je dal ostavko v glavnem zaradi pisma z žaljivo vsebino, ki ga Je priložnostni dopisnik Ljubljanskega dnevnika in Glasa Jože Vldic poslal CK ZKS. Komisija, ki je preučila zadevo, je ugotovila, da so očitki neutemeljeni in žaljivi. O ostavki in problemih okrog spora so razpravljala tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki so jo zavračala. Odborniki so ocenili delo predsednika za pravilno ln zelo uspešno, kar velja tudi za delo skupščine In njenih oganov. Rezultati so več kot očitni. Zato ni naključje, da so občani tudi na nekaterih drugih sestankih, občnih zborih sindikalnih podružnic in drugod podprli pobudo, da bi France žvan ostal predsednik skupščine občine Jesenice tu- di v naslednji mandatni dobi. Odborniki so tudi menili, da je Jože Vidic često neobjektivno informiral javnost o dogajanjih v jeseniški občini in so zato sklenili, da sporočijo uredništvu Glasa, da je kot dopisnik nezaželen na tem območju. Pred glasovanjem o Imenovanem predlogu se Je prijavil k besed« tudi Jože Vidlc, ki pa mu jo predsedujoči ni dal, ker se nI prijavil prej preden so se odborniki začeli glasovati o vseh štirih predlogih; o javnem ali tajnem glasovanju, o zaupnici, o ponovnem kandidiranju In o imenovanem sporočilu uredništvu. Po končanem glasovanju je Vidic dobil pravico, da bi govoril o zadevi, pa Jo Je zavrnil. J. P. Predavanja oficirje in V teh dneh potekajo po vseh krajevnih organizacijah Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev v kranjski občini predavanja o nalogah Članstva te organizacije v pogojih vseljudske obrambe. S predavanjem Vojno politična situacija in vloga rezervnih oficirjev v pripravah na vseljudsko obrambo so po vseh krajevnih organizacijah že končali. V teku pa so naslednja predavanja: Osnovna načela vseljudske obrambe glede na posebnosti Slovenije, Okupacijski sistem v Sloveniji in boj proti njemu med NOB 1941—1945, Psihološka vojna, delovanje obveščevalnih služb in var-■ostni ukrepi v sistemu na- za rezervne podoficirje i rodne obrambe in Radiološka dekontaminacija. Omenjena predavanja bodo končana do sedmega februarja. Zaradi številčnosti članstva se v Stražišču, Zlatem polju in Vodovodnem stolpu predavanja odvijajo v dveh skupinah. Poleg tega so predvidene še naslednje teme oziroma akcije: tehnični zbor (ogled orožja in pripomočkov) v vojašnici Stane Žagar v Kranju in taktična naloga — delovanje teritorialnih odredov in čet v sovražnikovem zaledju. Na do sedaj končanih predavanjih je bila udeležba 70 do 75 odstotna. J. Košnjck Pojasnilo Jože Vidic dopisuje v Glas žc sorazmerno dolgo; stalno pogodbo pa je z uredništvom podpisal 2. marca 1966. V tej pogodbi je odgovoren za poročanje iz radovljiške in jeseniške občine. V treh letih uredništvo ni dobilo od družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine ali posameznikov z Jesenic nobenega pismenega opozorila ali preklica na objavljene Vidičeve prispevke. Res je, da so posamezni ustni prigovori bili, vendar pa moramo pripomniti, da je časnikarsko delo tako, da so možni številni prigovori na posamezne sestavke. Zakon o tisku pa natančno določa, kdaj in pod kakšnimi pogoji mora uredništvo objaviti prigovor prizadete stranke. Moti nas, da v tako dolgem obdobju nismo dobili stvarnih prigovorov na račun ponarc-jenostl v posameznih prispevkih. Najbrž bi družbenopolitične organizacije to morale storiti, saj vendar ne morejo dovoliti, da nekdo tako dolgo neobjektivno obvešča javnost. Občinska konferenca SZDL Jesenice nas je z dopisom 01/1-174/1 z dne 3. oktobra 1968 obvestila: »Sporočamo vam, da je predsedstvo naše konference na zadnji seji imenovalo v vaš uredniški odbor Jožeta Vidica. (Tu je mišljen izdajateljski svet). To pomeni, da je socialistična zveza menila, da Je tovariš Vidic primeren kot dopisnik. A. Učakar llllllllllililliillllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllini Sestanki predstavnikov različnih društev v posameznih krajih občine Skofja Loka Začetek volilne dejavnosti Občni zbori sindikalnih podružnic končani Načrtne priprave rodile uspeh Tržiške sindikalne podružnice so bile med prvimi v Sloveniji, ki so že pred koncem lanskega leta končale svoje občne zbore, čeprav je od zadnjega občnega zbora, ta je bil 30. decembra lani, minilo že dober mesec dni, ne bo odveč, če skušamo priprave in pa same občne zbore tržiških sindikalnih podružnic nekoliko analizirati. Kaj lahko torej zapišemo o minulih občnih zborih sindikalnih organizacij v tržiški občini? Najprej je treba ugotoviti, da so že samim pripravam na občne zbore posve- Gorenjski sekretarji ZK o prihodnjih nalogah V Kranju so se v četrtek dopoldne sestali sekretarji komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZK. Na sestanku so govorili o nekaterih skupnih nalogah v prihodnjem obdobju. Tako so razpravljali predvsem o usklajevanju priprav na bližnje skupčinske volitve, IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije, proslavljanje 50. obletnice komunistične partije Jugoslavije ter Skoja itd. PRODAMO AVTO KOM3I — IMV — 1000 v voznem stanju. Prednost nakupa ima družbeni sektor. Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, občina tili veliko pozornost tako v predsedstvu tržiškega sindikalnega sveta kot tudi v strokovnih zborih — sindikata ck-lavcev industrije, storitvenih dejavnosti in družbenih služb. Druga pozitivna ugotovitev letošnjih občnih zborov je tudi v tem, da je bilo v pripravah nanje čutiti veliko povezanost in sodelovanje med dosedanjimi predsedniki in tajniki sindikalnih- podružnic- ter- strokovnimi službami in vodstvi delovnih organizacij. Prav zaradi tega je bilo skoraj na večini občnih zborov čutiti prizadevnost in odločenost pri obravnavanju gospodarskega položaja delovnih organizacij, zlasti pa je bilo opaziti skrb za nadaljnji obstoj in razvoj delovnih organizacij. Tudi udeležba je bila precej boljša kot prejšnja leta. Razprave so bile živahne in konstruktivne, čeprav je bilo pri občnih zborih tistih delovnih organizacij, kjer gospodarski položaj ni vznemirljiv, opaziti, da udeleženci niso tako plodno razpravljali. Na koncu naj omenimo še to, da so tako v pripravah kot na samih občnih zborih posvetili veliko pozornosti kadrovski sestavi novih izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Dosedanje ocene namreč kažejo, da se je prav z«radi načrtnih priprav precej izboljšala kvalifikacijska struktura novih izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Ob ocenjevanju zadnjih občnih zborov tržiških sindikalnih podružnic ne smemo pozabiti tudi na trdno voljo in odločenost vseh članov sindikata, da o notranjih nesoglasjih najprej razpravljajo v svoji organizaciji in jih tudi poskušajo sami rešiti. V. G. Kamniški komunisti o volilnem program i Na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Kamnik so razpravljalo o programskih izhodiščih SZDL ob volitvah odbornikov in poslancev. Prisotni so se strinjali s predloženim gradivom, predlagali pa so naj se nekatere probleme dopolni. V izhodiščih je treba posvetiti več pozornosti programom razvoja gospodarstva in družbenih služb tako na nivoju občine kot v delovnih organizacijah. V diskusiji ob vJitvah mora priti do izraza večja zavzetost za ustvarjanje dohodka, ne le za delitev sredstev. Program ne omenja zavzetosti občinske skupščine pri reševanju problemov borcev NOB, zato bi kazalo tudi to vključiti. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila Tuhinjska dolina zibelka partizanstva v teh krajih, materialni problemi borcev pa niso zadovoljivo rešeni. Razpravljali so tudi o mož- nih kandidatih za odbornike in poslance skupščin. Občinski kandidacijski konferenci so predlagali, da naj bi dosedanji predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec še nadalje opravljal to dolžnost, in naj ga SZDL evidentira kot kandidata. -jan V Predosljah praznujejo Danes v soboto, se bo s slavnostno akademijo v dvorani kulturnega doma v Predosljah začelo praznovanje 60. obletnice ustanovitve De-lavsko-prosvctnega društva oziroma takratnega izobraževalnega društva. Pomemben jubilej, ne samo za Predo-sl je, temveč za vso občino, bodo proslavili nadvse slovesno. V času do 9. februarja se bo zvrstila kopica prireditev. V nedeljo bo koncert ansambla »Miha Dovžan« z Gorenjskim kvintetom in Ivanko Krašovec. V ponedeljek bo tekmovanje v streljanju in namiznem tenisu, v torek bosta dve kino predstavi za otroke in odrasle, v sredo se bo občinstvu predstavila folklorna skupina iz Preddvora, v četrtek bo dramska predstava »Kaslelke«, v soboto po zapel učiteljski zbor iz Kranja, v nedeljo pa bodo svoj program izvedli tudi pripadniki garnizona JLA iz Kranja. Poleg omenjenih prireditev bo v prostorih osnovne šole likovna razstava učencev od tretjega razreda dalje. Ko omenjamo praznovanje in vse prireditve ob njem, ne smemo mimo prebivalcev sosednje Suhe, saj so tudi oni neposredno povezani z bogatim razvojem kulturo in prosvete v Predosljah. J. Košnjek Lep učni uspeh na gimnazij v Škof ji Loki Izdelalo je prek 80 odstotkov dijakov Pisali smo že o polletnem učnem uspehu dijakov kranjskih šol druge stopnje. Le-ta je bil poprečen, saj je iz navedenih podatkov razvidno, da se — v primerjavi z lanskim letom — število srednješolcev, ki so uspešno zaključili prvo polletje, ni bistveno spremenilo. Kaj pa drugod? Analiza učnega uspeha na gimnaziji v Škof j i Loki je precej bolj spodbudna. Prosvetni delavci so lahko zadovoljni, saj se je odstotek pozitivno ocenjenih dijakov Škofjeloški gimnazijci na smučarskem tečaju na Starem vrhe znatno povečal — od lanskih 65 na letošnjih 80,25%. Le edem od osmih oddelkov (4.a) ni dosegel učnega uspeha svojih leto dni starejših vrstnikov, Pač pa velja še posebej omeniti 1. b razred, kjer so izdelali vsi in je bil torej uspeh stoodstoten. Toda pustimo suhoparne številke. O doseženih rezultatih, o vzrokih zanje, smo se pogovarjali z ravnateljem zavoda Lojzetom Malovrhom in nekaterimi drugimi profesorji. Vsi so poudarili, da uspeh ni posledica nižjih učnih kriterijev ali blažjega oconjevanja, ampak plod načrtnega pedagoškega dala ter medsebojne pomoči dijakov. Gimnazija je dokaj sodobno opremljena, ima štiri učilnice za kabinetni pouk, kmalu se jim bosta pridružili še dve. Vse kaže, da je zavidljivemu učnemu uspehu precej pripomogla tudi zelo razvita iz-venšolska dejavnost. Kar 143 dijakov od skupno 202, kolikor jih je trenutno vpisanih na zavodu, namreč aktivno deluje v tem ali onem šolskem društvu, klubu ali krožku. Med njimi je razmeroma malo nezadostnih (24). Očitna aktivnost, pa naj bo že kakršnakoli, mladega človeka šoli pri bliža, ga naveže in mu pomaga premostiti odpor do učenja. Morda še nekaj besed o gimnazijskem kulturno-umet-niškem društvu in šolskem športnem društvu, v katerem je včlanjenih največ dijakov, člani prvega so šođeJ , .'.i malone na vseh proslavah v občini. Celovečerni program« ki ga je ta skupina pripravila za 29. november, je po 1 obilo priznanj. Cankarjev recital ter dramsko delo Bala la o trobenti in oblaku (recital so naštudirali v počastitev obletnice dramatikove smrti, Balado pa smo videli za občinski praznik) sta bili prireditvi, ki spričo nemajhne umetniške vrednosti zaslužita pohvalo v javnosti. Mladi igralci in recitatorji so gostovali tudi v Gorenji vasi, Draž-gošah, Poljanah in Železnikih. O šolskem športnem društvu Janez Peternel smo pred meseci že pisali. Danes po-l njegovim okriljem deluje I ar osem sekcij: atletika, košarka, orodna telovadba, jud3. odbojka, planinstvo, smučar1 j in taborjenje. Preveč bi bilo naštevati vsa tekmovanj, 'i se jih člani ŠšD udeležujejo in uspehe, ki so jih douepM doslej. Povemo naj le, da se je društvo letes vključilo v tekmovanje šolskih športnih društev šol druge stopnje, organizirano na pobudo CK ZMS. Med zimskimi počitnicami smučarska sekcija prireja sedaj že tradicionalni tečaj na Starem vrhu (letos so »zvabili« s seboj tudi pet profesorjev, tab'orn'ki pa le-tovarnje ob morju, združeno s plavalnim tečajem. I .Guzclj Edinstvena odločitev bohinjskih hotelov Cenen 7-dnevni penzion v Transturistovih hotelih in hotelu Zlatorog za domače goste Predstavniki podjetja Transturist in hotela Zlatorog so v sredo pripravili v Ski-hotelu na Voglu tiskovno konferenco, na kateri so časnikarje seznanili o skupni akciji bohinjskih Transturistovih hotelov in hotela Zlatorog. Posebnost te skupne akcije je, da bodo po 8. februarju sedemdnevni penzion domači gostje plačali 396 novih dinarjev. Ta ugodnost bo veljala do konca zimske sezone v vseh hotelih v dolini. V penzionsko ceno pa bo vračunano tudi neomejeno število voženj na vseh žičnicah na Voglu (vključno nihalka) in vožnja z avtobusi med posameznimi hoteli. Takšna odločitev obeh podjetij v tem znanem turističnem centru je vsekakor novost, od katere si obetajo precejšnje povečanje domačih gostov. Sicer pa tovrstni dogovori v tujih zimskih turističnih središčih niso več nobena redkost. Zanimivo pa je, da so v tujini zelo zadovoljni: tako gostje kot gostinci. Ta dogovor bo veljal le za hotele v dolini ne pa za Ski-hotcl na Voglu. Vendar pa obe podjetji že razmišljata, da bi poleti takšen »paket uslug« (kot mu sami pravijo) prenesli iz doline na Vogel. Vseeno pa bodo domači gostje, ki ne bodo bivali ne v Transturistovih hotelih ne v hotelu Jezero tudi sicer nabavili cenejšo vozovnico za žičnico. Trenutno je v Bohinju okrog 600 gostov. Od teh je okiog 200 tujcev, od domačih pa je največ Zagrebčanov. Smuka na Voglu je dokaj ugodna, čeprav pravijo predr stavni ki obeh hotelov, da ne bi nič škodilo še kak meter snega. Vseeno pa vse žič- niče in vlečnice obratujejo. Steptane so tudi vse smučarske proge. Ko smo se pogovarjali o njihovih nadalj-nih načrtih, pa smo izvedeli, da je gradnja sistema vogel-skih žičnic že skoraj končana. Letos nameravajo zgraditi le še sedežnico od Orlovih glav do Zadnjega Vogla in najdaljšo — prek pet kilometrov dolgo — smučarsko progo od Zadnjega Vogla do Ukanca. Jeseni pa bodo obnovili in preuredili tudi nihalko, ki bo prihodnjo zimsko sezono lahko namesto sedanjih 190 prepeljala prek 350 oseb na uro. S tem pa bo razen nekaterih manjših sprememb sistem žičnic zgrajen in ga po zatrjevanju predstavnikov Transturista ne bodo več spreminjali. Kot kaže pa letošnja skupna akcija obeh podjetij pomeni šele začetek enotnejše turistične politike v Bohinju. Pred kratkim so namreč razpravljali tudi o združitvi hotela Jezero (z depandansami in Ski-hotelom) s Transturi-stom. čeprav še niso preučili vseh možnosti takšne odločitve in so mnenja za zdaj še deljena, pa je najbrž nesporna sicer splošna ugotovitev, da bi to pripomoglo k enotnejši politiki in hitrejši ter lepši perspektivi bohinjskega turizma. Menijo, da se bo to še najbolj pokazalo po sedanji skupni akciji oziroma znižanju pen-zionskih uslug. Na konferenci pa so tudi poudarili, da je to šele začetek turističnega razvoja Bohinja. Pravijo, da bo z ureditvijo Koble in z izgradnjo nekaterih drugih gostinskih objektov ter izboljšanjem turističnih storitev in pridobitev bohinjski k6t dobil svojevrsten značaj turističnega centra. A. žalar Vreme je v bohinjskem kotu včasih precej muhasto. In kadar smuka na Voglu ni najbolj ugodna, pride prav tudi takale rekreacija in razvedrilo. — Foto: F. Perdan Sklenjena pogodba o tržiških turističnih investicijah Tudi inozemski investitorji dobrodošli V današnjem časniku smo že pisali, da Je tržiška občinska skupščina na zadnji lanski seji sprejela tudi urbanistični program občine, ki ureja celotni razvoj gospodarstva za dobo tridesetih let. Sprejeti program nakazuje široke razvojne možnosti zlasti na področju turizma. Prejšnji torek pa so odborniki tržiške občinske skupščine soglasno potrdili sklenitev pogodbe o turističnih investicijah med skupščino občine Tržič in Investicijskimi biroji iz Trbovelj. Potem ko je nekatere odbornike zanimalo, kdo bo investitor turističnega razvoja tržiške občine in kdaj lahko pričakujemo začetek gradenj, je na vprašanja odgovoril generalni direktor trboveljskih investicijskih birojev. Dejal je, da bo IBT organiziral omenjene investicije od njihovega začetka do končne izgradnje. Poudaril je, da si bo omenjena organizacija prizadevala kar najhitreje dobiti investitorja. Pri tem ne bo nikakršnih ovir tudi za tuje interesente, zlasti še, če bodo ponudili boljše pogoje kot naša podijetja. Ravno zaradi dejstva, da bo omenjena investicija po grobih ocenah veljala 7 do 8 milijard starih dinarjev, ne bo lahko. Vendar je treba poudariti, da ima Tržič za končno realizacijo precej obetov, saj so že S tiskovne konference v Ski-hclelu na Voglu, kjer so predstavniki Transturista in hotela Zlatorog seznanili časnikarje o skupni akciji bohinjskih hotelov. — Foto: F. Perdan zgrajeni tako imenovani infrastrukturni objekti, med temi je najpomembnejša cesta Naklo — Ljubelj, katerih pa drugi predvideni zimsko-športni centri še nimajo. Investicijski biroji iz Trbovelj so že začeli s pripravami za to delo - pri tem so mišljeni talko vsi projekti kot že tudi iskanje investitorjev. Sploh pa naj omenimo, da so načrti turističnih objektov v tržiški občini zasnovani taiko, da bo njihova gradnja potekala etapno, z namenom, da bodo v začetku zgrajeni objekti že kmalu po otvoritvi prinašali dohodek. Na koncu naj na kratko ponovimo, kakšni so načrti za razvoj turizma v tržiški občini. V Podljubelju bodo zgradili jezero, novo restavracijo, hotel B kategorije, vikend naselje, čolnarno in še nekatere druge objekte. V načrtih je predvidena izgradnja gondolske žičnice iz Pod-ljubelja na Kofce, kjer naj bi zgradili tudi hotel. Na Lajbu naj bi stalo vikend naselje z okoli 100 hišicami, medtem ko naj bi pri spomeniku internirancev v Podljubelju zgradili manjše vikend naselje. Sedanji zimski center na Ljubelju naj bi se razširil z žičnico na Koroši-co, z žičnico s Korošice prek Košute na Kofce, poleg lega pa je v načrtu še izgradnja hotela A kategorije, treh brunaric in 10 vikend hišic na vrhu Zelenice. V. Guček Stari vrh — pastorek med gorenjskimi zimsko-športnimi centri Kopica terenov, pa nobene vlečnice — Izgubljene iluzije škofjeloških smučarjev — Ali bo sedanji načrt, četrti po vrsti, končno le postal otipljiva resnica? »Poslušaj me, prijatelj! Bral sem o nekakšnem zimskem turizmu, ki bo menda iz škofje Loke naredil smučarsko Meko in napolnil blagajne gostincev. Kako morete pisati takšne neumnosti?! Sanje občinskih mož so eno, stvarnost pa čisto nekaj drugega. Bodi vendar pameten, odpri oči in poglej okrog sebe. Krancelj s svojima dvema vlečnicama je premalo celo za peščico smuke željnih Ločanov, kaj šele za razvajene tujce. Razen tega že prva odjuga pobere ves sneg. Ne pomnim, da bi se kdaj obdržal dlje kot mesec, mesec in pol. Ja, saj vem s čim boš začel sedaj. N? Stari vrh meniš, kajne? So te že okužili s pravljico o jari kači. Tudi mi stari smo verjeli tem lepim zgodbicam. Več let. Dovolj, da strezni še tako naivnega človeka. Povem ti, smučarjev z devizami v žepu, ki so se namenili preživeti svoj dopust v enem izmed naših zimsko-šport-nih centrov, tja gor še dolgo ne bo. Pa bi lahko bili. O gradnji žičnice na Stari vrh smo namreč po Loki govorili že dolgo prej, preden se je komurkoli v Sloveniji posvetilo, da bi bilo morda dobro Izkoristit? terene na Voglu. No, kako je danes z Voglom, vemo O Starem vrhu pa zares nima smisla izgubljati besed. Njegove zasnežene strmine so večji del sezone prazne.« Gornji monolog sem slišal od znanca, ki me je pred časom ustavil na cesti. Takrat smo v našem listu prvič omenili program razvoja zimskega turizma na območju občine škofja Loka. Mnogi Ločani so se ob njem samo prizanesljivo nasmehnili. Prav to me je sililo, da sem besede ogorčenega bralca postavil na začetek svojega prispevka. Podobnega mnenja so namreč tudi drugi občani, zlasti tisti, ki poznajo razvoj dogodkov, ki jim rojstvo in propad načrtov o ureditvi zimsko-športnega centra Stari vrh ni tuje. Toda ali sta dvom in nezaupanje v novi program umestna? Ogilcjmo sj Razpisna komisija pri Vzgojnem zavodu v Kamni gorici, razpisuje siste-mizirano prosto delovno mesto mizarja Pogoji: KV ali VKV mizar, ki ima veselje za samostojno delo in za delo z otroki v okviru tehničnega pouka in izvenšolske zaposlitve, ki bi znal poleg toga po potrebi opravljati še ostala hišniška dela v zvezi z vzdrževanjem centralne kurjave in električnih napeljav. Zahtevana samostojnost in praktičnost. Osebni prejemki in drugo po dogovoru. Stanovanja trenutno ni na voljo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta oziroma do 9. februarja 69. Panudbe pošljite na naslov: VZGOJNI ZAVOD KAMNA GORICA, RAZPISNA KOMISIJA. raje vso reč nekoliko pobliže. NEPRIVLAČNI PARADIŽ O zadevah, ki jih ne poznaš, je težko pisati. Plehko in neprepričljivo bi zvenele besede. Zato sem torej minulo soboto sedel na avtobus, ki pelje proti Javorjem, hribovski vasici nad Poljanami. Ovinkasta makadamska cesta jo povezuje z dolino, čeprav skoraj polno, je Trans turisto-vo vozilo brez težav premagovalo kance in serpentine, šofer očitno pozna svoj posel. Po slabi uri smo izstopili, kajti med prvimi vaškimi hišam se cesta končuje. Naprej morajo smučarji peš. V vaški gostilni sem zvrnil šilce domačega, pograbil smuči in jo ubral navkreber. Obiskovalca, ki ne pozna Starega vrha, utegne pogled na rdečkasto, že čisto kopno pobočje spraviti ob dobro voljo. A brez skrbi. Onkraj grebena, na osojni strani strani hriba, je snega dovolj. Dobre tričetrt ure hoje po utrjeni stezi vas pripelje do koče. Kot sem zvedel kasneje, so jo zgradili leta 1950, večinoma s prostovoljnim delom. Lesena je in čepi na Kopišču, travnati polici kakih 150 metrov pod samim vrhom. Od tam se gledalcu odpira čudovit razgled po bližnji in daljni okolici. V sončnih dneh so pobočja Krvavca skoraj kot na dlani. »Ko smo gradili kočo — 8600 udarniških ur je požrla — tam čez ni bilo še ničesar. A poglejte danes! Vlečnice, žičnice, hoteli, roj turistov ...« se mi je potožil eden od graditeljev doma na Starem vrhu. Jeza in razočaranje sta vela iz njegovih besed. »Ali vidite ta smučišča? Lepša od onih na Voglu so, primernejša od strmin v Kranjski gori. Za več tisoč ljudi je prostora, a kaj ko dotrajana lesen jača premore vsega 35 ležišč.« Vstopil sem v edini turistični objekt škofjeloškega zimsko-športnega »centra«. Kljub tankim stenam se njegova notranjost dobro upira mrazu. Ogromna krušna peč noč in dan ogreva jedilnico. Cvrčanje iz kuhinje, kjer Marija Travnik, zasebnica, ki ima trenutno v zakupu kočo, pripravlja dobrote za lačne goste, samo dopolnjuje vtis domačnosti. Pomolil sem glavo skozi strežno okence. »Kako ste zadovoljni z obiskom?« Odgovoril mi je kar njen mož: »Zadnje dni posel lepo cvete. Tu so tečajniki, dijaki škofjeloške gimnazije. Tudi priložnostnih smučarjev ne manjka. Prihodnji teden pride skupina študentk iz Novega mesta. Gneča bo, gneča. Ampak takšen naval je razumljiv, počitnice so. čez štirinajst dni bomo pa spet sami. Obisk je slab. Le za konec tedna zaide sem gor kakšen posameznik. Tereni brez vlečnic ne privlačijo, saj veste.« Sonce in sneg zunaj sta vabila. Odvrgel sem svinčnik, pospravil beležnico ter si nataknil smuči. Pobočja levo, strmine desno. Bele, vabljive, a skoraj prazne. Paradiž, vendar neprivlačen paradiž je to. Osamljeni smučarji so trudoma lezli v breg. Deset minut hoje in znojenja za minuto smuke — račun se ne izplača. Stari vrh, takšen kot je sedaj, zaman čaka na pe-tične goste. SNEG OD NOVEMBRA DO APRILA Krivičen bi bil, če bi zamolčal, da so do koče speljali tudi vodovod in elektriko. Poleg nove betonske terase pa sta ti dve stvari edina novost v zadnjih dvajsetih letih. Niti eden od treh dosedanjih načrtov (prvi je predvideval napeljavo vlečnice, drugi sedežnico in tretji, najskromnejši, postavitev male sedežnice), se ni uresničil. Škofjeloški smučarji so dolgo verjeli obljubam. Ob nedeljah so prihajali tja gor, ravnali terene, krčili pot skozi gozd, kopali in rili v breg ter popravljali cesto. 3200 ur prostovoljnega dela znese vse skupaj. O kaki žičnici pa še danes ni ne duha, ne sluha. Se mar potem lahko čudimo, da je smučarski klub večno deficitno kočo lani hotel prodati? Le naglo posredovanje občinske skupščine in pripravljenost sedanje oskrbnice, ki ni pomišljala prevzeti doma, sta to preprečila. Geografsko gledano ima Stari vrh vse pogoje, da postane eden naših najlepših zimskih centrov. Dostop do njega je mogoč z dveh strani: iz Selške doline skozi Lušo in iz Poljanske prek Javorjev. Stroški za ureditev cest bi bili minimalni, zlasti še, ker sta na novo asfaltirani in razširjeni prometni žili po obeh dolinah prevozni ob vsakem času. Ker leži razmeroma blizu velikih populacijskih bazenov (Ljubljana, Kranj, Škofja Loka), je logično, da bi se dobršen del nedeljskih izletnikov, ki dandanes oblegajo prenatrpani Krvavec, Vogel in Kranjsko goro, usmeril na Stari vrh. In ne nazadnje je pomembno tudi to, da so spričo nenavadno gladkih terenov pogoji za smuko zreli že, če pade samo 15 cm snega. Snežna odeja pa se obdrži celih pet mesecev — od dovembra do srede aprila. GREŠNI KOZEL — TRANSTURIST? Ideja o žičnicah (ali žičnici) na Stari vrh je neločljivo povezana s škofjeloškim podjetjem Transturist. Nihče ne dvomi, da bo prav ta gospodarska organizacija glavni investitor del. če so znali zbrati denar za ureditev Vogla, bi ga morali tudi za razvoj Starega vrha, meni skupina Ločanov, ki sem se z njimi zapletel v pogovor. Prav imajo. Zares nepojmljivo je, da so se pri Transtu-ristu spustili v drago izgradnjo sistema žičnic na Voglu, medtem ko bližnja, nič slab- ša in finančno celo manj zahtevna smučišča puščajo vnemar. Takšno početje pa postane nekoliko bolj razumljivo, če vemo, da z ureditvijo Vogla ni kazalo čakati, sicer bi jih konkurenčna podjetja lahko prehitela. Sklep se naravnost vsiljuje: Stari vrh, ki za druge investitorje ni tako zanimiv, naj torej še tekaj let počaka. Ali ob vsem tem podjetje Transturist lahko proglasimo za grešnega kozla? Da in ne. Konec koncev njegovo vodstvo samo skuša čim bolje gospodariti. Morda del krivde odpade tudi na skupščino občine, ki Stari vrh tako ljubosumno čuva pred »vsiljivimi tujci«. Prepričan, sem, da ni tako malo slovenskih podjetij, ki bi lahko že zdavnaj — in to rade volja — pričela z gradnjo žičnic. ŽIČNICA BO! Na oddelku za gospodarstvo skupščine občine škofja Loka, kjer sem povprašal o sedanjih načrtih v zvezi 3 Starim vrhom, so mi zaupali, da bo prva faza izgradnje novega zimskega centra skoraj zagotovo stekla že letos. Vse je seveda odvisno od pogajanj med podjetjem Transturist in bankami. Gre za vsoto 500 milijonov starih din. S tem denarjem nameravajo urediti cesto do Zgornje Lu-še (3km) ter od tod do vrha napeljati žičnico. Tik ob spodnji postaji naj bi zgradili bife, zgoraj manjšo samopostrežno restavracijo. Preostala sredstva so namenjena vlečnicam. Druga možnost — gradnja ceste od Javorjev do Greblji-ce (travnik pod sedanjim domom) — ni prišla v po-štev, saj bi bilo vzdrževanje takšnega gorskega objekta predraga reč. Razen tega ja od Luše do škofje Loke, kamor se bodo spričo pomanjkanja posteljnih zmogljivosti na Starem vrhu morali zatekati smučarji, mnogo bliža kot pa od Škofje Loke do Javorjev. Upajmo, da sedanji načrti niso obsojeni na propad. Povest o jari kači se torej izteka. Je po vsem tem program razvoja zimskega turizma še vedno le utopija? I. Guzclj LJUBLJANA KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA je s 1. januarjem 1969 razširila mrežo poslovnih enot, in sicer: POMURSKA KREDITNA BANKA, MURSKA SOBOTA je sedaj podružnica Kreditne barfke in hranilnice Ljubljana v Murski Soboti z ekspoziturami v GORNJI RADGONI, LENDAVI in LJUTOMERU. Podružnica v NOVEM SADU je razširila svojo mrežo 5e na Sremske Karlovce. V Ljubljani je odprta nova, moderna ekspozitura na Miklošičevi c. št. 7. Zaupajte svoje denarne posle KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA, ki jih bo opravila hitro, natančno, zaupno in pod naugodnejšimi pogoji! Ko je odpovedala smrt »Še danes, po 30 letih mi je žal, me jezi, ker sem prepričan, da bi bilo manj krvi in gorja, če bi nam takrat 1938. leta v Kobaridu ne bilo spodrsnilo z Mussolinijem,« pravi 61-letni upokojenec Justin Godnič v Kranju Ne gre sa senzacijo! Zgodovinska resnica je, da je ambiciozni in brezobzirni fašistični diktator Mu-ssolini čisto slučajno ušel živ iz Kobarida, kamor je bil prišel 20. septembra 1938. leta. Kaj bi bilo to pomenilo? Bi spremenilo poznejši tok krvave zgodovine druge svetovne vojne? Težko je prerokovati. Sam italijanski kralj Viktor Emanuel je po tistem dogodku dejal: »Prava nesreča, da se atentat ni posrečil!« In to bi bil takrat na tiho ali glasno dejal ves demokratični svet. Celotno organizacijo in izvedbo atentata pa so imeli v rokah samo trije, pravzaprav štirje mladi, odločni in pogumni fantje. Eden izmed teh, danes že upokojeni 61-letni Justin Godnič, takratni navdušeni organizator te drzne akcije širokega mednarodnega pomena, je po zadnji vojni postal Kranjčan. TIGROVCI Okupacija Primorske 1918. leta, zlasti pa še poznejše uveljavljanje trde fašistične diktature je prisililo tisoče in tisoče tamkajšnjih zavednih rodoljubov na beg v tujino, zlasti v matično deželo Jugoslavijo. Iz vrst teh ubežnikov in s povezavo z rojstnimi kraji, s protifašističnimi organizacijami drugod je vznikla ilegalna organizacija TIGR. Celo do Pariza so imeli zveze. V Jugoslaviji pa v takih razmerah monarhi-6tične tiranije, razumljivo, niso imeli zatočišča. Povrh tega je bila sprva tudi KP z vsemi notranjimi kadrovskimi težavami in slabostmi tiho ob strani, zaprta sama vase. Maloštevilno jedro Tigra je bilo zato prepuščeno samo sebi: brez zaslombe, brez sredstev, v strogi ilegali. Tudi pred tukajšnjimi žandarji niso bili varni. Njihova glavna sila je bila ljubezen do domovine, do rodne zemlje, do pravice in svobode. Kot begunci, brezdomci, v večini že mladi brez družin, pa so bili vedno pripravljeni na vse — tudi na smrt. 18 LET S SAMOKRESOM Eden izmed značilnih takih beguncev je bil tudi Godnič. Zaradi sodelovanja z Bidovcem (ustreljen z znanimi bazoviškimi žrtvami!) in z drugimi je moral še mlad kot čevljarski vajenec v ilegalo. Niti v rojstnem Komnu, niti v Trstu, nikjer ni bil več na varnem. Umaknil se je k sestri v Ljubljano. Bilo je to 1931. leta. Tudi tu je moral biti kot ilegalec. Toda agilen v akcijah za svoje cilje, za ideale. Največ je deloval kot kurir. Skoraj vedno je bil na znanih skrivnih poteh med Ljubljano in Primorsko. Polnih 10 let je prek graničarjev, orožnikov in financarjev in mimo italijanskih straž in bunkerjev prenašal napredno propagandno literaturo, strelivo in orožje. Poznal je vse prehode in nevarnosti prek meje na postonjskem, logaškem, idrijskem in tudi prek najmanj sumljivih grebenov v Julijcih. Vedno, kot pravi, je bil oborožen. Vse svoje suknjiče je imel mojstrsko podložene z vato, tako da bi nihče tudi pri tipanju ne zapazil pištole pri njem. Pri vsem tem mu je pomagala tudi izredna fizična sposobnost, saj je bil vnet kolesar, motorist, smučar, boksar, strelec, keglja-vec in kaj še vse. še danes se temu ni odrekel in doma ima polno pokalov, značk, pohval in spominov. To ga tudi ohranjuje mladostnega, šele po vojni, ko se je končalo 18-letno ilegalno delo s samokresom pri sebi ponoči in podnevi, šele takrat si je ustvaril svojo družinico in njegov najmlajši sin še nima niti 6 let. KAKO V RIM? Bilo jih je kakih šest, sedem, osem, ki so sodelovali, se včasih shajali v bunkerju, ki so ga imeli v Ljubljani na takratni Dunajski cesti (sedanja Titova) št. 91 — blizu Stadiona. Največ pa je sodeloval z Zelenom in Skalarjem. Le-ti so se tudi dogovorili za takratni atentat. Mussolini je bil sploh njihova tarča že več let prej. Ugibali so, kako do njega. Zelen je bil že pripravljen, da bi se začasno preselil na Dunaj in zatem kot Avstrijec manj sumljiv (znal je dobro nemško in bil svetlolas zato je bil podoben pravemu Prusu!) šel v Rim in bi tam čakal priložnost. Mussolini namreč ni veliko potoval. Morda tudi iz previdnosti, kajti doživel je bil že celo vrsto neuspelih atentatov. VESELA VEST Takrat, poleti 1938, kot se spominja Godnič, pa so nepričakovano zvedeli, da pride njihov dolgo »pričakovani« v Slovensko primorje — Trst, Postojna, Kobarid . . . Imeli so v svojem bunkerju radio sprejemnik in tudi oddajnik. Takoj so napravili načrt. Kot ostrostrelci bi pričakali kolono vozil pred Kobaridom. Godnič ,ki je bil že tako dober strelec, je znova vadil s posebno puško, na kateri je bil vgrajen daljnogled. Na 300 metrov mu ni ušel list papirja v zraku. Celo s pištolo je ustrelil zajca v teku. S takimi puškami bi bila najmanj dva. Ugotavljali so, da načrt ne more spodrsniti. Justin Godnič »KAMIKAZO« Ko so se sestali v gozdu pri čezsoči, so povabili še domačina, znanega zvestega sodelavca Kavsa. Najprej so se resno pogovorili, če je atentat sploh primeren. To je vsekakor nasilje, anarhija! In kakšne bodo posledice, maščevanje fašistov nad domačini! Vse so trezno pre-rešetali. Toda končni sklep je bil — atentat! Kako? Ta del problema je bil že dokaj izpopolnjen. Toda nepričakovano se je javil Kavs pripravljen, da sam izvede stvar drugače, bolj zanesljivo. Obložen s strelivom — peklenskim strojem bi se mu približal in pognal vse v zrak. Seveda tudi sebe, kot japonski »kamikazo«. Osupli so ostali razmišljali in končno pristali. Dogovorili so se o vseh podrobnostih. Godnič in Zelen sta takoj odpotovala nazaj v Ljubljano in se vrgla na delo. Zelen, kot študent tehnike se je takoj znašel z načrti. Godnič je šel k privatnemu kleparju in naročil iz kositra izdelan votel oklep za okrog hrbta. Dejal mu je, da bo to potrebovala njegova sestra kot nekak termofor, ker ima rev-mo. Pri drugem kleparju, da bi ne bilo sumljivo, pa je naročil še za spredaj, prek trebuha. Ko je bilo to gotovo, so vse napolnili z ekrazitom (12 kg ga je šlo!) Zelen pa je mojstrsko napravil električno sprožilno instalacijo. Skrbno so vse preizkušali, zlasti vžigalnike. V gozdu nad Šmarno goro pa so preizkusili tudi moč razstreliva. Daleč "naokrog je razcefralo drevje. Vse je bilo preizkušeno, brezhibno. SMRT MED ROŽAMI Atentator naj bi skušal priti čimbliže Mussoliniju. Vihtel in ponujal naj bi mu velik šop rož. Med rožami v roki pa bi bil skrit spro-žilec, za primer da ta odpove, pa še sprožilec v drugi roki. Kake tri, štiri dni pred pričakovanim dogodkom je Godnič prišel iz Ljubljane na Jesenice z izdelano napravo in municijo. Tam ga je čakal Skalar. Prek Jalovca sta prešla mejo. To ni bila zanju, zlasti pa ne za Godniča, nobena težava. Znova so se sestali v gozdu pri Čezsoči. Znova so se pogovorili o obeh načrtih, kajti prostovoljno žrtvovanje življenja, čeprav za velike ideje, je vse motilo. Toda Kavs je držal dano besedo. Poslovili so se od njega, mu želeli uspeh, čestitali za hrabrost in že listo noč sta Godnič in Skalar krenila nazaj čez mejo in v Ljubljano. TIHO RAZOČARANJE Tisti dan, ko je bil napovedan prihod fašističnega diktatorja v Kobarid, so v svojem bunkerju v Ljubljani vsi nestrpno pričakovali, kako bo. Poslušali so radio italijanskih postaj. Toda . .. Nič posebnega! Zvečer že novica, da je prispel v Videm. Tiha senca razočaranja je napolnila bunker. Edina priložnost po toUkih letih je šla po vodi! Šele čez več dni so zvedeli podrobnosti. Kavs je držal besedo. Zanimivo je, da se je tisto jutro, ko so fašisti hoteli dokazati vdanost tega ljudstva do glavarja čr-nosrajčnikov in so zlepa in zgrda jemali ljudi po okolici in jih vozili v Kobarid, se je pomešal kar med črno-srajčnike na tovornjak. Toda na trgu ni imel sreče. Ni se mogel preriniti do primerne bližine, da bi bil zagotovljen uspeh in da bi bilo čim manj žrtev. Kolona vozil se je premaknila naprej na znani spomenik, grobnico 12.000 padlim Italijanom v prvi svetovni vojni. Kavs je vedel, da se bo pač kolona znova vrnila. Na vogalu gostilne špehar si je našel mesto. Vračali so se. Bil je pripravljen, oprezen, da bi v veliki koloni spremstva ne zgrešil glavnega. V trenutku je bil tu. V odprtem vozilu! Celo spogledala sta se. Kavs zamahne z rožami in pritisne. Nič! Preden se je zavedal, kako in kaj, je bilo že prepozno. Omamljen od razočaranja in živčne napetosti se je napotil domov. Vsi: Godnič, Zelen, Skalar in sam Kavs niso mogli ugotoviti, zakaj je naprava odpovedala prav v usodnem trenutku. Godnič pravi, da še danes ne more tega razumeti da mu je. še danes žal, da ga jezi, ker je prepričan, da bi bilo manj gorja in krvi ,če jim takrat ne bi spodletelo. Vso tajnost organizacije in celotne izvedbe pa dokazuje, to, da stvar ni prišla niti zalem v javnost. Niti najožji sorodniki in znanci niso vedeli za to drzno, čeprav neuspelo akcijo. Fašistična policija je šele po treh letih Čisto po naključju zvedela za to ob znanem procesu v Trstu 1941 .leta. V rokah so imeli edino atentatorja — Kavsa. Toda tudi iz njega niso zvedeli mnogo. Niti imena Godnič niso zvedeli. Zelen pa je bil že padel v boju z okupatorji pri Ribnici. Tudi Skalar je padel kot politični delavec pri Plavah za časa vojne. Godnič pa je preživel še štiri polna leta partizanščine kot oficir obveščevalne službe in z drugimi zaupanimi nalogami. Taka je bila kobariška ak: cija. Morda odmaknjena od današnjih nazorov in pogledov na razne politične probleme. Toda za tiste čase in razmere zelo razumljiva. K. Makuc (Po spominih Godniča in po Tovarišu, letnik 1^63) SOBOTA — !. februarja 1959 Predsedstvo mladine železarne Jesenice prireja 1. 3.1969 na Jesenicah gorenjsko kitariado. K sodelovanju vabimo vse zabavne beat ansamble z Gorenjske. V programu bo izvajal vsak nastopajoči ansambel 3 skladbe. Ozvočenje bo dal na voljo beat ansambel Caraveile. Program bo ocenjevala strokovna komisija in komisija iz občinstva. Prijavite se najkasneje do 22. februarja 1969 na: Predsedstvo konference ZMS železarne Jesenice ali telefon železarna Jesenice — interna 269. Koncert Petra Liparja V četrtek, 6. februarja, ob 19. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert skladb našega znanega dirigenta in skladatelja Petra Liparja. Peter Lipar, rojen leta 1912 v Mengšu, je diplomiral na državnem konservatoriju v Ljubljani. Kompozicijo kot glavni predmet je študiral pri prof. Slavku Ostercu, kar se še danes močno kaže v njegovih skladbah. Kot skladatelj se največ posveča zborovski kompoziciji, napisal pa je tudi več skladb za razne instrumente. Kot glasbeni pedagog in dirigent deluje v Kranju že od leta 1938. Od osvoboditve dalje vodi širom po naši domovini in v inozemstvu znan zbor France Prešeren. Pod njegovo taktirko delujejo še učiteljski pevski zbor Stane Žagar, vokalni oktet tovarne Sava in mladinski godalni orkester. Vrsto let je že ravnatelj glasbene šole. Kot glasbeni strokovnjak je tudi član raznih glasbenih organizacij, med drugim tudi predsednik društva glasbenih pedagogov Slovenije. V prvem delu koncerta skladb Petra Liparja bo pevski zbor France Prešeren zapel Pevcu, Zemlja govori in Po jezeru, mladinski godalni orkester pa bo izvajal Suito za godala (stavki: Koračnica, Valček, Intermezzo in Kolo). Po orisu skladateljevih del ki ga bo podal skladatelj Radovan Gobec, bo sopranistka Sabina Hajdarovič nastopila s skladbama Pismo in Tri otroške pesmi. Klarinetist Igor Karlin bo izvajal Ate-matikon, pianist Leon Engel-man pa Bagatele. Koncert bo zaključil moški vokalni oktet tovarne Sava s skladbami Nocoj, nocoj, Sinoči sem na vasi bil in Mi ptič'ca zapoje. Na ta glasbeni večer, kjer bomo lahko v Kranju prvič v celoti spoznali umetniški lik Petra Liparja kot skladatelja in dirigenta, so vabljeni vsi ljubitelji glasbene umetnosti. Koncert prireja klub kulturnih delavcev v okviru Prešernovih proslav. D. Stanjko Spet razstave v kamniškem muzeju GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnoslnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Vinka Tuška. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa literarnozgodovinska razstava Prešeren v svetovnem slovstvu. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT KAMNIK RAZGLAŠA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. mojster tkalnice POGOJ: a) ključavničar s prakso na delovnem mestu mojstra v tkalnici b) KV tkalec s šolo za tkalske mojstre 2. vodar POGOJ: popolna osemletka. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene prijave z ustreznimi dokazili in življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. Kamniški muzej ima svoje prostore v barokiziranem renesančnem gradu Zaprice, ki po mnenju naših zgodovinarjev predstavlja izredno kvaliteten kulturni spomenik. Grad je bil zadnjič obnovljen v 18. stoletju, medtem ko zadnja obnovitvena dela intenzivneje potekajo od leta 1964. Takrat so obnovili streho na centralnem poslopju, napeljali instalacije za centralno kurjavo ter odprli oddelek NOB. Muzej do danes zaradi obnovitvenih del ni imel nobenih razstav v grajskem poslopju, zato so nekatere razstave pripravili v dvorani nad kamniško kavarno. Ker se nekatera obnovitvena dela bližajo svo."e-mu zaključku, bo mu^cj že letos spet odprl nekatere stalne razstave. Tako naj bi konec aprila odprli sialno razstavo upognjenega pohištva, ki jo pripravljajo skupaj z industrijo pohištva Stol iz Kamnika in z Institutom za industrijsko oblikovanje iz Ljubljane. Namen te razstave — dobršen del sredstev za njeno postavitev je prispevala industrija poh.'štva Stol — je obdelava do sedaj še neraziskanega, a zelo zanimivega obdobja industrije stolov, ko postane bukovina industrijski les. Med razlogi za postavitev omenjene stalne razstave je tudi zanimiva in študijsko še neobde^na tema, drugačen krog obiskovalcev, bližina tovarne Stol in ne nazadnje tudi mecenstvo Stola. Renesančne prostore v pritličju gradu nameravajo urediti tako, da bo muzejska rezstava stala šest me::ecev, nato pa jo bodo zamenjali z novo. Tako se bodo izognili statičnemu načinu razstavljanja, s tem pa tudi pritegnili obiskovalce, da bodo prišli v muzej vsaj dvakrat letno. Odprli bodo tudi oddelek NOB, čeprav ima;o zaradi neogrevanih pros 'orov precej težav. G!ede na to, da se je kamn!š';a občinska skupščina zavzela za dokor.č-no ureditev centralne krrja-ve v kamniškem muze'u. lahko upamo, da b~do tudi te težave odklonjen::. Ko bodo prve razsave odprte, bodo začeli muzejsko dejavnost v gradu na Zapričah tudi belje popularizirati. V ta namen nameravajo postaviti opozorilne table ter pošiljati obvestila v časopise in radio. Po obnovitvenih načrtih naj bi bila dela v kamniškem muzeju končana do leta 1973. Letos bodo uredili centralno kurjavo, prihodnje leto pa bo na vrsti obnova fasade centralnega in vhodnega trakta ter ureditev manjše okrepčevalnice. Leta 1571 bodo popravili streho na zahodnem traktu grajskega po slopja, medtem ko bi v naslednjih dveh letih popravili še fasado zahodnega trakta in to poslopje tudi notranje uredili. Na koncu lahko zapišemo, da si bo kamniški muzej s stalnimi razstavami kmalu pridobil precej obiskovalcev, saj mnogi Kamničani pa tudi slučajni turisti večkrat sprašujejo, zakaj muzej nI odprt za javnost. V. Guček Na Jesenicah glasbeno zabavni večeri Po združitvi godbe na pihala jeseniške in javorniške Svobode v pihalni orkester jeseniških železarjev je pridobil orkester možnost delovanja v raznih glasbenih oblikah. Poleg velikega pihalnega orkestra, ki predstavlja osnovno dejavnost, prilagojeno sodobnim glasbenim oblikam in zahtevam današnjega časa, so organizirali še zabavni orkester, kmečki pihalni orkester in progarsko godbo, člani se poleg glasbenega izpopolnjevanja v velikem pihalnem orkestru lahko glasbeno izživljajo tudi v drugih ansamblih in nudijo Jeseničanom poleg glasbene vzgoje in užitka tudi prijetno glasbeno razvedrilo. Marljivi godbeniki so za omenjene ansamble sestavili program glasbeno-zabavnega večera, s katerim bodo prvič nastopili v sredo zvečer, 5. februarja, ob 19. uri v ču-farjevem gledališču. Režijo in sceno večera so poverili režiserju Bojanu čebul ju, za napovedovalca pa so povabili Marjana Stareta iz RTV Ljubljana. Izbran program, dobra režija in žrebanje vstopnic za nagradno tekmovanje in kviz, obetajo Jeseničanom lep glasbeno-zabav-ni večer, ki ga bo zaključil veliki pihalni orkester pod vodstvom Rada Kleca. Bilo bi prav, da bi dobili taki glasbeno-zabavni večeri stalno obliko in da bi vključili vanje tudi vokalne ansamble, ki jih na Jesenicah zadnje čase ni malo. P. U. Vodstvo po razstavi Tragedičnost v umetnosti in delu France!a Zu-peta-Krišlofa je naslov predavanja, ki ga bo ime 'obenem z vodstvom po razstavi dramatik Iva . Mrak v galeriji Prešernove hiše v Kranju v nedeljo, 2. februarja, ob 11. uri dopoldne. Gora podpisov Prešernovih častilcev Alt je v eni izmed teh knjig tudi vaš podpis? Razmislite, ali ste bili kdaj v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Na sliki so zložene vse knjige podpisov obiskovalcev rojstne hiše velikega pesnika. Prešernovo rojstno hišo je v muzej preuredil pokojni književnik Franc Šaleški Finžgar 1939. leta. Justina Pogačnik, sedanja oskrbnica Prešernove rojstne hiše (na sliki) pravi, da se ne ve točno, koliko je bilo do zdaj od 1939. leta obiskovalcev. Zadnja leta lahko računamo, da jih je vsako leto okrog 40.000. Vsekakor bo v teh knjigah približno milijon podpisov. . J. Vidic Jaka Bogataj je včeraj še tkal platno — poslednjič tatve na Gabrški gori so utihnile Gabrška gora, petek, 31. Januar 1969. Ta datum bo v zgodovini domačega tkalstva na Gorenjskem zapisan blizu konca, če ne prav na koncu. Tkanje domačega platna sodi pravzaprav že v zgodovino, pa vendarle ne povsem. Včeraj, zadnjega dne januarja, je 62-letni Jaka Bogataj z Gabrške gore v Poljanski dolini stkal zadnje metre platna. Statve, ki jih je podedoval po očetu in ki so ga spremljale skozi vse življenje kot deber prijatelj, so utihnile. Za zmeraj. Več kot poldrugo stoletje je na njih nastajalo platno: za dom, za sosede, za kmete in bajtarje lz drugih vasi. še dolgo potem, ko je platnena oblačila zamenjalo blago iz tovarn, so te statve, ra katerih je letnica 1805, še vedno vztrajale pri svojem nekdanjem opravilu, še vedno so pomagale rezati kruh skromnim ljudem visoko na Gabrški gori. Zdaj pa je njihov čas pošel. Med zadnjimi so daleč okoli. Menda ni razen špilar-ja z zaselka Dunaj v Selški dolini (vas Bukovšoica) nikogar več na Gorenjskem, ki bi se kdaj pa kdaj še usedel za statve in tkal domače platno. Gornji Rovtar, kakor se po domače reče pri Bogata-jevih na Gabrški gorj št. 11. se je končno odločil, da bo s tkanjem nehal. Nekaj preje od nekoga s Ornega vrha nad Polhovim gradcem mu je ležalo doma že nekaj let; to je to zimo še podelal — in to je konec. Konec je dolge tradicije. To je resnični konec neke tradicije, nekega opravila, ki je bilo včasih zelo pomembno, brez katerega si gorenjske vasi pred sto leti in več nazaj ni mogoče zamisliti. Lan je bil včasih na kmetih prav tako pomemben kot pšenica. Pšenica je dajala kruh, lan je skrbel za obleko. Vse, skoraj čisto vse, kar so potrebovali, so včasjh pridelali doma. Ljudi je bilo veliko, dela prav tako, časa pa vedno premalo. Težko si je danes predstavljati, kako skromno so takrat ljudje živeli; še težje pa je razumeti, da so bjli ob vsej tej skromnosti in ob trdem delu od jutra do noči zadovoljni, srečni. Ko sva bila s Franccljnom v četrtek na Gabrški gori, kjer je od soseda do soseda debele pol ure hoda, sva se pogovarjala tudi z dvema fantičema, ki sta se sankala na poledeneli cesti. Pripovedovala sta nama o dolgi poti v šolo, vsak dan v dolino in vsak dan spet nazaj, dve, tri urice na dan sta na nogah, seveda tudi pozimi, ko je sneg in led. Pripovedovala sta to tako, kot bi nekdo enakih let iz Prešernove ulice v Kranju pripovedoval, da gre vsak dan v šolo — tudi če je led in sneg; v šolo, ki je le pet ali deset minut hoje stran od njegove tople sobice. Njima, tema rdeče-ličnima fantičema z Gabrške gore, se zdi povsem vsakda- Statve v hiši pr. Gornjem Rovtarju na Gabrški gori nje in normalno, če hodita vsak dan tri ure. Da, takšni so ljudje v hribih Poljanske in Selške doline. Do Bogatajevih sva hodila tako dolgo po ozki gazi, da sva že skoraj obupavala, če nisva zašla. Potem pa se je gozd razredčil, sonce je skozi meglo spet posijalo na razsežno jaso, od nekje precej daleč sva. zaslišala kikirikanje petelina, kmalu sva zagledala vezan kozolec, za njim hišo, znamenje, gospodarsko poslopje, dvorišče z znamenjem in koritom za vodo. Ko sva vstopila, nisva nič spraševala, če sva prav prišla. V veži je bil na tleh kolovrat, iz hiše pa sva že slišala statve. Na peči in po klopeh okrog nje so se greli ot-rooi — šest sem jih naštel. Desno ob vhodnih vratih so bile statve, v kotu nad mizo jaslice, v drugem kotu otroška posteljica, nekaj slik po stenah, radio, Kmečki glas na mizi. Hiša je velika, prostorna, svetla. Sonce se je smejalo skozi okna. Smejal se je tudi obraz starega gospodarja Jaka Bogataja, ko nama je izza statev ponujal žuljavo roko v pozdrav. »A, od časopisa sta, od Glasa? Prav, prav. Kdaj bodo iz muzeja prišlj? Včeraj sem bil v Loki, pa sem jim povedal, da bom danes in jutri še tkal, potem pa ne več. Takale reč se danes že redko vidi, zato sem mislil, da jih bo v muzeju zanimalo.« Potem je prišel sin Valentin, ki doma kmetuje, na mizi se je znašlo domače žganje in kruh, otroci so radovedno opazovali prišleka in poslušali z odprtimi usti, mi pa smo se hitro zapletli v pogovor o tkanju in platnu, o življenju v teh hribih nekdaj in danes, o napredku, ki je tudi sem gor našel pot, o cestah, elektriki, radiu . . . »Veliko platna sem naredil. O, kdo bi vedel, koliko! če je bila dobra preja, sem ga naredil tudi 12 do 15 metrov vsak dan. No, ne v osmih urah. Takrat sem bil še mlad, gibčen, delal pa sem od petih zjutraj do polnoči. Zdaj pa ga naredim na 'dan kakšne tri metre; ta preja, zadnja, je slabše vrste, groba, nitke se rade trgajo, pa tudi hitim ne več tako kot včasih. Mislim, da ga bo okrog 50 metrov; jutri bom gotov, potem pa ne bom več tkal.« Gornji Rovtar z Gabrške gore, izučen tesar, sicer pa kmet in tkalec, je doma iz vasi Kladje pri Žireh. Kot dvanajstleten fantič je doma že pomagal očetu pri tkanju in statve so ga potem spremljale skozi vse življenje — do zadnjih dni januarja letos. Leta 1931 se je priženil na Gabrško goro, statve je prinesel s seboj in spet tkal. »Takrat v teh krajih ni bilo Jaka Bogataj, tkalec, tesar in kmet, ima že 62 let, pa jih ne kaže. Z gibčno roko še vedno zveze pretrgano nit. Pravzaprav pa je to že preteklost... nobenega tkalca več; ljudje so nosili tkat prejo v Desnico, ko pa sem jaz začeti, sem imel dela dovolj vse zime. Tudi po vojni sem še tkal, posebno za Dražgošane sem naredil veliko platna. Kakšen dinar se pa le zasluži, čeprav je to delo slabo plačano (Ne vem, po koljko naj računam tole platno, ki ga zdaj delam. Če računam po 500 din za meter, ni veliko!« V besedo je vskočil sin Valentin: »če bi računal vse delo, kolikor ga je s tkanjem, bi bilo to platno dražje kot vsak uvoženi kam-garn.« Res je. Človek si niti prav ne predstavlja, koliko dela je s tkanjem. Koliko dela je prej, preden je preja navita na vretenu! In kako zamudno je samo tkanje! Danes kmetje lanu skoraj ne sejejo več. Zelo redki so, ki ga imajo še kakšno malenkost, vendar za predelavo ne več, ampak za živino, kot zdravilo. Bolj se splača posaditi več krompirja, pravijo, ker drugače ni denarja za vsakdanje potrebe: za elektriko, časopise, za zdravstveno zavarovanje, za otroke, ki so v šoli, za sladkor, kis, olje, sol . . . »Zelo je treba gledati, kako se obrne vsak dinar, drugače ne pridemo zkozi. Malo krompirja in kakšna živina vsako leto, to je pravzaprav ves naš dohodek. Mleka nimamo kam oddajati, zato imamo, le dve kravi, le za dom. Da, če bi bilo v dolino malce bliže, da bi šel lahko eden v službo, potem bi že šlo. Tako pa . .. Ne, televizije nimajo, pravi Valentin, čeprav prizna, da bi se pri njih dobro videlo. I Nočem jo, pravi, če bi jo kdo zastonj dal! Preden ga utegnem vprašati, zakaj, pove sam: »Kje bom pa dobil vsak mesec tiste tisočake za naročnino!« Hotel sem reči, da bi jo otroci gotovo radi gledali, na jeziku sem že imel, pa nisem rekel nič, le za peč sem pogledal: šest otrok, štirje v šoli, zvezki, malice, knjige, čevlji in škornje, obleka . . . Da, da . . . Le pet hektarov obdelovalne zemlje imajo, pa kakšnjh deset hektarov gozda. Zemlja ni taka kot v dolini, v dolino je daleč . . . Dolina je bila v megli, ves dan se ni razkadiJa, tod pa je sijalo sonce kot bi bili sredi marca. Poslovila sva se. Pa še kaj pridita, so nama rekli, spomladi, ko bodo cvetele češnje, takrat je šele lepo, ali pa potem, ko bodo češnje zrele! Res mora biti lepo spomladi na Gabrški gori. Statve bodo do takrat morda že zgorele v peči. Morda pa ne bodo. Morda se bodo prašile v kakšnem muzeju v dolini in nemo govorile o času, ki je že skoraj daljna preteklost. Statve na Gabrški gori so za vedno utihnjle. še vedno pa bo tam gori sijalo sonce, ko bo v dolini megla. In otroci z Gabrške gore bodo zo-bali češnje in se podili za vevericami, tisti v dolini pa ' se bodo igrali po umazanem asfaltu v senci tovarniških dimnikov. Midva s Franceljnom pa bova šla spomladi na češnje na Gabrško gord. Andrej Triler fo'o Franc Perdan Richard Ni v on ustoličen Te dni po svetu mm PARIZ, 28. januarja — Svet ministrov evropske gospodarske skupnosti, ki je razpravljal o sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in skupnim trgom, je moral zaradi francoskega nasprotovanja spet odložiti to vprašanje do prihodnjega zasedanja. VARŠAVA, 28. januarja — Epidemija gripe je zajela vso Poljsko. V Varšavi je že več kot 200.000 obolelih. TEHERAN, 28. januarja — Ob javnem obešenju 15 ljudi, obtoženih vohunstva za Izrael, v Iraku, se je povsad j v svetu dvignil val ogorčenja. PEKING, 28. januarja — Osrednja kitajska dnevnika sta objavila popolno besedilo nastopnega govora ameriškega predsednika Nixona. j To je prvič, da je kitajski j tisk v celoti objavil nastopni govor ameriškega predsedni- i ka. PRAGA, 29. janauarja — Za predsednika zbora volivcev nove češkoslovaške zvezne skupščine so izvolili Josefa Smrkovskega, za predsednika zvezne skupščine pa dosedanjega podpredsednika vlade Petra Colotko. NEVV YORK, 29. januarja — Generalni sekretar OZN U Tant je prevzel pobudo za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Njegov načrt sloni na tem, da bi poiskali izhod iz krize ob sodelovanju štirih velesil. PEKING, 29. januarja — Radio Peking je samosežig češkoslovaškega študenta Jana Palacha ocenil kot »dejanje pasivnega odpora, ki izraža hudo bridkost češkoslovaškega ljudstva zaradi sovjetskega revizionističnega zatiranja«. KARACI, 30. januarja —■ V zadnjih desetih dneh je bilo v demonstracijah ubitih 32 ljudi. Sploh pa je v teh dneh slišati v Pakistanu zahteve opozicije in študontov, da naj predsednik Ajub Kan odstopi. BEJRUT, 30. januarja — V Libanonu grozi nevarnost, da bo prišlo do odkritega spopada med režimom in opozicijskimi strankami. Opozicija očita nedavno izvoljenemu premieru Karameju, da Je sestavil vlado le iz ene politične skupine. RIM, 30. januarja — Italijo zajema nov val stavk. Te dni stavkajo delavci na bencinskih črpalkah, svojo stavko pa so napovedali tudi srednješolski profesorji. V naslednjih dneh je treba pričakovati tudi stavko v podjetjih privatne industrije in generalno stavko v industriji, trgovini in kmetijstvu. Ljudje Lanske ameriške volitve so s prisego Richarda Nixona na stopnišču kongresnega poslopja na Kapitolu v VVashingtonu dobile svoj epilog — Združene države Amerike so tudi »uradno« dobile 37. predsednika. čeprav so številni komentatorji pričakovali, da se bo novi ameriški predsednik v svojem nastopnem govoru dotaknil konkretnih svetovnih problemov in nakazal njihove rešitve, je bil Ni-xonov govor precej splošen. Kljub temu je iz te splošno-sti mogoče razbrati osnovne smeri bodoče ameriške politike. Takoj v začetku svojega govora je Nixon dejal, da »po obdobju konfrontacije stopamo v obdobje medsebojnih pogajanj.« Precej simpatij si je novi ameriški predsednik pridobil tudi z izjavo, da bo vse svoje sile posvetil stvari miru s pomočjo razgovorov. To še zlasti potrjujejo naslednje njegove besede: »Naš cilj naj bo — kjer miru ne po- '/'OaMHHBnHBHi znajo, naj jim bo dobrodošel; kjer je mir nestabilen, naj postane trden; kjer je mir začasen, naj postane trajen.« Sploh je bilo iz celotnega Nbconovega govora zaslediti osnovno misel, da je dosti napetosti, prepirov in zdrah. Dediščina, ki jo je Nbcon prevzel od prejšnjega ameriškega predsednika John-sona, nikal—r ni prijetna, ravno tako pa ne bo lahko njeno reševanje. Čeprav novi ameriški predsednik še nI povsem »odkril« svojega programa, pa kljub temu trdimo, da se bo moral čimprej sponrijeti s štirimi problemi. Neslaven sloves prvega mesta gre prav gotovo vietnamski vojni, katere posledice se zaradi ogromnih vojaških izdatkov bolj in bolj kažejo pri nerešenih socialnih vprašanjih ameriške družbe. O vietnamski vojni je Nixon v intervjuju novinarju Ken-nethu Harrisu dejal: »Velikokrat sem že dejal, da moramo čimprej oditi iz Vietnama, če bomo to ijahko storili častno in s sporazumom, ki ga bomo dosegli s pogajanji . . . Nikdar več ne smemo zabresti v nov Vietnam ... Ne le da ZDA nimajo sredstev, da bi si lahko privoščile nov Vietnam, tudi za svetovni mir ni zdravo, da se ZDA zapletajo v položaj, v katerem lahko pride do direktne konfrontacije s Sovjetsko zvezo ali Kitajsko . . .« V odnosih ZDA z mednarodnim svetom se bo Nbcon neogibno srečal ludi z nerešenim vprašanjem miru na Bližnjem vzhodu. O reševanju tega problema je Nbton dejal: »Bližnji vzhod je po mojem mnenju poleg Vietnama najbolj nevaren. To področje sicer samo po sebi ni življenjsko važno, je pa tesno povezano z Evropo in Afriko. V bližnji prihodnosti moramo predvsem umiriti ta vulkan in mislim, da bi se sodelovanje z najbolj zmernim' arabskimi vlr.dami zelo splačalo. Pomagati moramo tudi Izraelu, da bo ohranil svojo obrambno sposobnost in tako zatreti želje po agresiji. S Sovjetsko zvezo moramo začeti neposredna in trdna pogajanja, da bomo zatrli podtalne vire pritiska.« Na področju ameriške notranje politike čakajo nove- ga ameriškega predsednika nerešeno črnsko vprašanje in ohranitev stabilnosti dolarja oziroma izravnava ameriške trgovinske bilance. O reševanju črnskega problema, ki je lani spet pretresel Ameriko, je NL\on v svojem nastopnem govoru poudaril: »črni in beli moramo hoditi skupaj kot en narod; kakor smo enaki pred boge m, tako moramo biti enaki pred ljudmi . . .« Glede na dejstvo, da Richard Nbcon Še ni objavil svojega programa reševanja omenjenih vprašanj in problemov, bi bilo vsakršno postavljanje konkretnih odločitev usmerjeno k ugibanju in bi predstavljalo v nekem smislu bolj igro na srečo, kot pa dejanski odsev sedanje in bodoče usmeritve novega ameriškega predsednika. Sicer pa najbrž na konkretne rezultate ne bo treba čakati več kot nekaj mesecev in rde takrat bomo lahko ocenili, ali so Nixoncvl ukrepi pozitivni ali negativni. V. Guček VABIMO VAS NA VESELO PUSTOVANJE v soboto, 15. II. v nedeljo, 16. II. in torek, 18. II. 1969 Zabaval vas bo KVARTET AMB Rezervacije v restavraciji hotela Jelen V hotelu Jelen je tudi vsako soboto in nedeljo ples. Posredujemo prodajo karamboliranih osebnih avtomobilov 1. VOLKSVVAGEN — 1300, letnik 1966, prevoženih 20.000 km. Začetna cena 6.500,000 N din. 2. ZASTAVA 750, leto izdelave 1963, prevoženih 53.000 km. Izklicna cena 2.000,00 N din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan1 od 10. do 12. ure pri Zavarovalnici Sava, poslovna enota Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do 5.2.69 do 12. ure z 10% pologom od izklicne cene. TRADICIONALNA maškarada NA PUSTNO SOBOTO 15.2.1969 V DOMU PARTIZANA STRAŽIŠČE V NEDELJO, 16. II., OTROŠKA MAŠKARADA Igrajo Veseli kosci. Dostojne maske dobrodošle, najboljše bodo nagrajene. Rezervacije vstopnic v gostilni Benedik tel. 22-888 CREin turistično prometno B podjetje K R /V H J DUNAJSKA DRSALNA REVIJA s programom CONFETTI tudi letos gostuje v CELOVCU OD 6. D016. FEBRUARJA Zvezdi revije: Emmerieh Danzer in Ingrid Wendl med vsako predstavo izžrebana dragocena nagrada Naši avtobusi bodo vozili na popoldanska predstavo revije, ki bo ob 14.30, in sicer v petek, 7. februarja preko Ljubelja v torek, 11. februarja preko Trbiža v petek, 14. februarja preko Trbiža ln v soboto, 15. februarja preko Trbiža Odhod iz Kranja izpred kina Center ob 7. uri prek Trbiža.......CENA 75 N dir prek Ljubelja......CENA 65 Ndin Za kolektive in šole organiziramo ogied revije po njihovi želji tudi izven našega programa. 1 (večerna predstava je ob 19.30) Prijave ▼ poslovalnici CREINA, Koroška 4, telefoD 21-022. i i 6 a „3 M i i i i i i GLAS * 12. STRAN GLAS * 13, STR\N 28. Njegove besede so nedvomno kazale, da je pogovora konec, zato ga Peter niti ni poskušal več nadaljevati. Sicer pa že vnaprej ni pričakoval nič posebnega. Glavni svoj namen je dosegel: Spoznal je iz oči v oči Mr. Ro-vveja. Naglo je vstal. »Prav, Mr. Rovve! škoda, da mi ne morete pomagati! Radovednost je pač jedro mojega življenja, saj me razumete. Le če izbrskam takele majhne zgodbice, si lahko zaslužim svoj kruhek.« Pri tem se je ravnodušno ozrl po sobi in v nasprotni steni opazil tapetna vrata. V tistem hipu ga je obšel nejasen občutek, da za temi vrati nskdo pri-prisluškuje. Morda starikavi pisar? Toda kot bi treščiio vanj, se je domisli tistega možaka, ki ga je bil videl s ceste. Torej Rowejcv obiskovalec še ni od*eI? Za hip ga je obšla misel, da je bil neznanec pri oknu morda sani Coleman, toda takoj je to misel spet zavrgel. Ne, mož pri oknu nikakor ni bil dopoldanski obtoženec. Rovve je pritisnil na gumb in pornlgnil pisarju, ki je vstopil: »Spremite Mr. Raeja na stopnišče!« Potem se je z ujedljivim nasmehom obrnil k Petru. »Pozdravljeni, Mr. Rae! Upam, da se vam ne bo treba vračati brez vzroka, kajti mnogo dela imam in moj čas je dragocen!« Petru je zapihal vlažen ve-trič nasproti, ko je spet stopil na cesto. Stopal je do svojega voza, ki ga je bil parkiral kakih dvajset korakov od vrat. Zlezel je v voz, zaprl vrata in mirno obsedel za volanom ter napeto gledal v vrata, skozi katera je pravkar prišel. Ko je preteklo deset minut, je bila njegova vztrajnost poplačana, kajti pri izhodu se je prikazal možak in naglo zavil po pločniku v nasprotno smer. Peter je pognal motor in počasi vozil za možem. Skoro je bil že dohitel temno postavo, ko se je nenadoma okrenila na peti ter odhitela nazaj v smeri, od koder je prišla. Le za hip je Peter lahko videl neznanca v obraz, ki se mu je zdel začuda znan, vendar se nikakor ni mogel domisliti, kje je bil že videl tega velikega, krepkega človeka. Zaradi živahnega prometa, ni mogel voza takoj obrniti in ko se je ozrl skozi zadnje okno v vozu, je bil tujec že izginil v temi. Neje- voljno je vzdihnil in se odpeljal proti Keen Courtu. 14. Višji inšpektor Flagg je sedel v svoji sobi, ko se je Nevvall vrnil s sodišča ln mu poročal o razsodbi. Kazalo je, da Flagga mila sodba ni prav nič presenetila. »Natanko tisto, kar smo nameravali, Nevvall,« je dejal. »Le dobro pazite na moža pa boste kmalu videli, kaj se bo zgodilo.« »Če vi tako pravite, bo že res,« je rekel Nevvall. »Naročil sem že Ben-derju in Greegu, naj se mu obesita na suknjič.« Flagg je zadovoljno poki-mal. »Bendcr je sposouenj fant.« S tem se je zdelo, da je zanj zaenkrat ta zadeva odpravljena, ker je takoj prizadevno nadaljeval: »Kar takoj sii posadite klobuk na glavo, NewaD, ker greva nekoga obiskat!« »Koga neki?« »Lisgarda,« je odvrnil Flagg. »Čutim, da me pričakuje in da bi bil zelo razočaran, če bi naju ne bilo.« Vstal je, snel s kljuke svoj precej zdelani klobuk in šel pred Nevvallom po stopnicah navzdol. Sedla sta v voz, ki je že čakal in med vežnjo v Kem Court mu je pojasnil svoje naziranje. »Lisgard tiči namreč do vratu v tej storiji. Seveda nimamo za to oprijemljivih dokazov, vendar vemo dovolj o njem, da smo lahko o tem prepričani. In če si ta tiček domišlja, da nas bo vodil za nos, se temeljito moti in bo v kratkem doživel nekaj, da mu bo zlezel strah v vse kosti!« Umolknil je, nato pa nenadoma vprašal: »Kdaj ste prvič slišali o Charku?« Kot ni moglo biti drugače, je Nevvall izkoristil priliko, da lahko dokaže slavo svojega spomina. »Bilo je dvanajstega maja tega leta ob desetih dopoldne in lilo je kot iz škafa. Imel sem ravno nekaj opraviti na policijski postaji v Erithu, ko so privlekli noter Bloskvja, pijanega kot čep!« Flagg ga je podrezal s prstom in prekinil: »Glej no, BIcsky! Ali ni to tisti Poljak?« »Naturaliziran je,« je odvrnil Nevvall. »Trenutno je zaposlen za rešetkami zaradi neke stare zadeve, ki jo je moral še odplačati in ko pride ven, ga bomo poslali na Poljsko. Zakaj pa vprašujete po njem?« »Ah, kar tako!Nekoliko sem premišljeval,« je menil Flagg in se namuznil. »Morda vam povem v nekaj dneh, te se ne boste medtem sami mi-slili. Halo, sva že tu!« Voz se je ustavil ln Šofer se je obrnil: »Da, to je tista hiša, Mr. Flagg. Ali naj tu počakam?« »Da, kar tu počakajte!« je dejal Flagg mrko ln že stopal z Nevvallom za seboj po stopnicah. Ko sta prišla na vrh, se je ustavil, da M si oddahnil. »Kakšno plezanje! Človek bi pričakoval, da si bo Lisgard, ki ima v eni londonski banki naloženih se-demindvajset tisoč funtov ln v drugi še deset tisoč, Privoščil pisarno vsaj v ta** hiši, ki ima dvigalo.« Previlno je stopil k vratom z napil°ni Baxendale, Prout in E$'*y, pritisnil na kljuko in vstfPil. V veliki predsobi je bil fl^^o suh možiček z bodečimi očmi, ki se je naglo obrnil, ko je zaslišal za seboj ne*Tr. Nekaj trenutkov ju je ro»'ce gledal, potem pa je po^ a-vil: »Dober dan, gospoda!« Flagg mu je smao kr^ko pokimal. »Ali je Mr. Lis^«"d v svoji pisarni?« je vpr^al. Za hip se je posvetil" v možičkovih očeh. »Da, Sir* v pisarni je!« Na obisku pri pastirju s Pokljuke Pastir Janez Pole iz Zabreznega pri Gorjah, star 59 let, je prav gotovo eden izmed najstarejših pastirjev iz Gorij in okolice, saj Ima za seboj skupno že 40 let pastirovanja. Po starosti in letih, ki jih je prebil na paši, ga prekaša le Janez Ravnik, doma iz Bohinja; o njem sem v tej rubriki pisal marca lani v člankih z naslovom »Planšarstvo v Gorjah«, zato naj tokrat zapišem le razgovor s Polcem, ki sem ga obiskal potem, ko je lani prignal živino s planine. Janez Pole je začel pasti že leta 1919 kot desetletni fante v Radovni, da se je lahko preživel. Očeta je vzela prva svetovna vojna, doma pa je bila številna družina. Nato je pasel nekaj let na Per-nikih in v Jeseniških rovtih. Najdaljšo dobo pastirovanja pa je preživel med tropi govedi poljšiških kmetov in bajtarjev. Začel je leta 1925 in vsako leto pase tudi še zdaj. Med tem časom je prenehal le dvakrat: takrat, ko je bil pri vojakih (1931-32), in ko je bil na delu v jeseniški železarni (1938-44). Leta 1944 se je pridružil partizanom, leta 1945 pa ga že spet najdemo na pašnih planjavah Polj-šiške gmajne in na planini Kranjska dolina. Lansko pomlad je gnal živino na pašo na planino Kranjska dolina že 3. junija (čeprav je navada, da gredo okrog 10. do 15. junija, prej pa pasejo doma v gmajni vasi Poljšica, in sicer že od začetka maja naprej). Lani, pravi Pole, ni bilo najboljše pašno leto, ker je bido preveč dežja. Na planini Kranjska dolina na Pokljuki se je paslo včasih mnogo več živine kot zdaj, kar 7 ali 8 tropov (vsak trop je imel pastirja) iz gor-janskih vasi. Sedaj je na tej planini le še en trop govedi, in sicer iz vasi Poljšica. Celoten lanski trop je štel 85 glav, od teh je bilo okrog 53 poljšiških, ostale pa so bile iz drugih vasii gorjanskega okoliša, kjer imajo še pašne pravice na tej planini. Za pašo jih prevzame vse sam, saj je edini pastir na tej planini. Imel je tudi 8 krav molznic, ki so mu takoj po prihodu na planino dajale vsak dan po 40 litrov mleka. Mleka lani na pokljuških planinah niso več predelovali v sir in skuto, temveč so ga v čistih posodah vsak dan odvažali v Bohinjsko Srednjo vas, kjer ima kmetijska zadruga novo moderno sirarno za predelavo. »Vozni red« odvoza mleka je bil takle: ob 6,30 na planini Goreljek, ob 7. uri na planini Javornik, ob 7,10 na planini Kranjska dolina, ob 7,30 na Bevski planini in potem še v vaseh Gorjuše, Ko-privnik, Jereka itd. Mleko je bilo tako v sirarni v Srednji vasi vsak dan do devete ure. Seveda je moralo biti mleko vedno kakovostno, čisto in dobro ohlajeno. Mleko od jutranje in večerne molie se ne sme zliti skupaj, prav tako se ne sme vliti vmes mleko od tiste krave, ki je preveč shojena (zjahana) in ne od tiste, ki se poja (goni). So še druge skrivnosti za hitro ohlajanje mleka v planini; marsikaj tega mi je Pole zaupal, vendar ne za časopis. Od 30 pastirjev, ki so lani oddajah mleko na planinah, je bil Pole pohvaljen od prevzemnika — Kmet i j sk« za- druge Srednja vas — da je oddajal najčistejše, najhladnejše in najmočnejše mleko. Koliko je dela s tolikšnim številom živine v planini (tega, da pride včasih vmes še kakšna bolezen, niti ne upoštevamo), vedo le taki pastirji, kot je Pole. Razen molže je zelo pomembno, da je staja čista; počistiti jo je treba vsak dan, za toliko govedi pa pomeni tri ali štiri ure dela. Potem šele pride paša — in spori z gozdarji. Pole pripoveduje: »Pred zadnjo vojno so gozdarji na parcelah, ki so jih pogozdili, sadike zavarovali s količki, danes pa tega ne delajo. Krav'e sicer ne obje-dajo smrekovih vršičkov, lahko pa pohodijo sadike. To gozdarjem seveda ni všeč in zato sem se že leta 1966 in prav tako 1967 znašel pred radovljiškim sodnikom za prekrške in bil kaznovan na globo 5000 S din, čeprav po nedolžnem. Živina iz drugih planin, ki mejijo na Kranjsko dolino, se je namreč pasla po prepovedanih predelih.« Kakorkoli že, tudi blejska kmetijska zadruga je bila kaznovana s 50.000 S din, saj je zdaj ona lastnica teh pla- nin. Spor med kmeti — živinorejci in gozdarji se še ni polegel, čeprav je star že s:o-letja. Lani je nekdo od Gozdnega gospodarstva Bled celo zagrozil Polcu, da jim bodo vso živino odgnali s planine na Bled. Pole pa mu je rekel, da se mu zna zgoditi tako kot pred 80 leti takratnim gozdarjem, ko so s planine Meja dolina (planina Podhom-cev) odgnali vse konje. V Spodnji Radovni, kjer je bila takrat še kovačnica, so gozdarji hoteli prisiliti tamkaj, šnje kovače, naj ženejo konje naprej; tam je delal tudi oče Janeza Polca in ta jim je rekel, da se nihče ne bi rad zameril podhomskim kmetom in zato naj konje kar sami ženejo. Res so jih gnali naprej, kovači pa so hitro obvestili Podhomce, kaj se dogaja. In Podhomci so gozdarje pričakali na Fortuni (Sp. Gorje). Menda so jih razjarjeni kmetje strašno pretepli, da so komaj ušli in se poskrili po njivah, kjer je bila visoka koruza. »Prav tako bi vas danes sprejeli Poljčani, če bi se lotili kaj podobnega!« mu je rekel Pole. Jože Amb rožič »■■»■■■■■■■MU ■aaaBBBBBaauBaBcxa«awBaaABaBt-VdkaaaaaBaaaaaBaaBBaBaatB«iwii BBBBaaaaaMMBaBaBaBBaBBBBaaauaaaaaBDaaaaafiaaaBaBaNaBBaaBa aaBBBBBBflaaBBaBaaa NBBBBBBBBB HldttllM.I Ločitev po ameriško Agencijska vest iz Nevvporta v ameriški državi Ken-tuckv pripoveduje o ločitvi v družini Hovvard. Gospa Hovvard je zahtevala in tudi dobila ločitev, sodišče pa je odločilo, da pripada njuna mačka njenemu nekdanjemu možu. Sodišče je pokazalo veliko mero razumevanja, ko je dovolilo, da sme gospa Hovvard od časa do časa obiskati svojo ljubljenko. Zakonca Hovvard sta bila namreč brez otrok. Pivci piva Pivo postaja vse bolj priljubljena pijača po svetu. Na prvem mestu »potrošnje« piva je že dolgo časa češkoslovaška, kjer je količina popitega piva na enega prebivalca poskočila na 130 litrov letno. Na drugem mestu so Nemci s 127 litri, Avstrijci pa s 102 litroma. Pivo vse raje pijejo tudi Italijani — od 65 litrov v letu 1960 so prišli na 92 litrov lani. Vožnja v megli London je znan po svoji megli. Znane pa so tudi čudne zmede, ki jih povzroča megla. Nedavno tega je neki šofer v megli peljal čez progo. Ker pa je mislil, da je na križišču, je zavil in peljal naravnost po progi, čudno se mu je zdelo, kako more biti cesta tako slaba. Posvetilo se mu je šele, ko je pred seboj zagledal vlak, ki se mu je približeval. O žvečilnem gumiju številnim svetovnim rekordom o najbolj čudnih rečeh se je pridružil še eden, v Ameriki seveda, na univerzi v Chapel Hillu Meki devetnajstletni študent je vtaknil v usta 156 žvečilnih gumijev naenkrat hi jih v 50 minutah prežvečil. Stari rekord je imel prav tako študent, vendar pa ni prežvečil več kot 106 žvečilnih gumijev. Idealni mož Neki ženski list v Angliji vsako leto proglasi idealnega zakonskega moža. Zahteve za pridobitev tega zavidljivega naslova so kaj težke. Idealni mož|mora znati poviti dojenčka kot kaka babica, razkosati^piščanca kot najboljši kirurg in izbrati telefonsko številko policije v temi kot kak detektiv. Lepota menda ne predstavlja posebne vrednosti pri tem ocenjevanju. Letos si je ta naslov priboril 27-letni zdravnik. Konjički tega idealnega soproga so botanika, starine in mini krila. Vodoravno: 1. južni grm, ki daje sadež za začimbo, 9. tanka cevka v človeškem telesu, 13. otočje Tihega oceana, 14. potomec, 15. partizansko ime narodnega heroja Antona Dež-mana, 16. vratar, 13. atletska disciplina, 19, izumrlo indijanslo pleme na vzhodu Sev. Amerike, 20. žuželka z ostrim pikom, 22. skrajšano moško ime, 23. srbski izraz za vojno, 24. naslov prve slovenske žaloigre, 27'. mednarodna zveza književnikov, 29. angleški slikar, književnik in socialist (William, 1834-1896), 30. privrženec filozofije TomaŽa Akvinskega, 33. glavno mesto Jordanije, 34. pripadnik nacionalnega gibanja Židov, ki se borijo za njihovo združenje. 35. ujemanje glasov na koncu verzov (množ.), 37. američki po'itik, udeleženec vojne za neodvisnost Severne Amerike (Aleksander, 1755-1804). 1 2 3 4 5 6 7 S 'J 10 11 iT" 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 25 26 II 27 28 29 mM 30 31 32 33 34 35 36 37 Miha Klinar: Mesta, cesti? ito razcestja omovina III. DEL 197 Navpično: 1. ena izmed dolin na poti na Triglav, 2. domače moško ime, 3. peterokraka zvezda, narisana v eni potezi, 4. železniška postaja na progi Celje-Maribor, 5. vas pri Kočevju, 6. kričanje, 7. medmet, 8. turistični otok južno od Napolija, 9. medmet, ki pomeni nekaj mokrega, 10. zdravnik specialist, 11. tuje žensko ime, 12. graničar v bizantinskem cesarstvu, kmet-vojak, 17. enaka samoglasnika, 19. kratica za »in drugi«, 20. ime jugosl. generala Kreačiča, 21. uradni naziv za republiko Finsko, 22. letoviški kraj v Švici (ob tromeji s Francijo in Nemčijo), 25. reka v Franciji, ki se izliva pri Caenu v ka-n 1 La Mančhe, 26. osebni zaimek, 27. vrsta majhnega konja, 28. ime pred vojno umrlega slov. komponista Adamiča, 30. ameriško moško ime, 31. število, 32. ime hrvatskega lirika Ujeviča, 35. oslovski glas. Jakob (tako je skflcnil) se ne bo več opredeljeval in ne bo več nosil svoje, komaj rešene glave napredaj, ^j jo človek nosi tako adi tako naprodaj samo za dmge, samo za ,iste, ki bi so radi povzpeli na obdaš* in vladali ubogemu preprostemu ljudstvu, kadtCT da bi bilo brez njih vse narobe in bi ne r^a niti trava, njive ne rodile, 'ljudje ne ded al i, čeprav sleherni u^g človek ve, da brez dela ni jela in mu je zato prva skrb dedo, ki °o žele takrat svobodno in človekova last, kadar ne bo redilo lastnikov, ki žive od truda in znoja delovnih ljudi, iz katerih i^^ajo davke in druge dajatve. Ljudje 8 takimi pričakovanji in upanji 50 napravili revolucijo v Rusiji in (šli za boljševiki, od katerih pričujejo prav to, da jih bodo osvobodili oblasti in ljudi, ki pijejo danemu ljudstvu znoj in kri. __ Sli so za klicem pravičnosti prav tako l^kor prvi kristjani za Kristusov:m klicem, pa jih je potem zasužnji cerkev s svojo posvetno oblastjo in jih iz sužnjev spremenila1 Uačane, da so s svojim delom bogatili cerkveno in posvetno gro^ako gospodo. Tudi tile, ki pridigajo sedaj po raznih k«**1 o slovenski narodni svobodi, rr uijo le na oblast slovenske gos^e, večinoma duhovniške, ker je posvetne zelo malo. JtJtobu je to ta hip vseeno. On se ne bo dajal za nikogar več. Rad bi žel samo domov. Rad bi preživel to vojno. Rad bi se vrnil k dedu na domači grudi. Rad bi pobegnid od tu, a si ne upa tveg^1 novega pobega. In naposled je tu trenutno še najbolje, i#&olj varno in je zdaj celo na boljšem kakor brat Anton, ki se je ^il vojske, a mora zato živeti v večnem strahu pred proganjali ®aj je mati' pripovedovala, da je zadnjič le malo manjkalo, p* ga ujeli na neki kmetiji pod Krnom. Samo za las (tako je pripovedovala mait^ J»m je ušel, ker jih je ovadil Kragulj in poslal žandarje na tisto letijo, a so namesto Antona, Andreji, in štivca žandarji iztaknili ^ra§uljeva dva. Kakšna čudna usoda, kakšno nakdjučje, Pravična kazen za jude^kega Kragulja. O tem bi Jakob razmišljal, da ga ni z^V^ skupina, ki jo je pripeljal neki korporal prav v razred eodfl****68 žele, v katerem biva on, uvrščen v vod zugsfuhrerja Vad-eta, Slovenca, mladega praporščaka, ki se ujezi samo tedaj, če ga nagovoriš nemško in mu namesto »gospod prapor:Sčak« rečeš »Herr Fahnrich«. »Tu se razmeslile! Malo se boste stisnili! A bo že šlo.« Štirje eo. Dva med njiimi se pogovarjata češko. Eden od teh štirih se zdi Jakobu znan, kakor da ga je že nekje videl. Tudi oni ga od strani pogleduje, kakor da bi ugibal isto kakor Jakob ali pa se Jakobu samo zdi. Ga je srečal v karanteni nad Ljubljino? V Lvovu? Ne, moralo je biti že prej. A kdaj in kje? Jakob zaman brUca po spominu, da bi v sebi zagDedal ta obraz, to dolgo, sloko postavo, ki se tako čudno prestopa, kakor da ee pozibavajo tla pod njegovimi nogami. »Hm,« brodi Jakob med ljudimi, ki jih je STečal t minulih Štirih letih, a teh je toliko, da se vseh ne moro spomniti, pa tudi med tistimi, ki so se mu vtisnili v spomin in med katerimi bi po njegovem moral biti tudi ta temnolasi soldat, ga ne najde. Zaman se muci, dokler ne pride zugsfuhrer fahnrich Vade, ki od podrejenih terja, da ga nazivajo slovensiko: »Gospod vodja voda praporščak Vade!« in ki je zadnje dni v svojem vodu tudi nemška povelja spremenil v slovenska, češ da je ta regiment slovenski in da naj bodo potom tudi oficirski čini slovenski in prav tako povelja, kar pravkar dopoveduje enemu izmed novih, tistemu, ki je ob praporščakovem prihodu vzkiliiknil: »Habt Acht!« »Kakšen »habtacht,« pri nas se poveljuje: pozor! Mi smo slovenski vod, slovenski regiment! Razumeš?« »Javvohl, Herr .. .« »Reče te: Razumem . ..« »Razumem, Her Fahnrich!« »Ne bo se ti .polomil jccaiik, če boš rekel: gospod praporščak!« »Razumem, gospod prapoirščak!« »Torej vi ste novi? Odkod?« »Ce gotpcd praporščak blagovolijo, poročam, da som prišel po cesarjevi milosti iz zapora, kjer 6om sedel obsojen na deset let težke joče v verigah in s poetom zaradi žalitve spomina pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.« »Tako?« se namuzne praporščak. »In e čim si ta spomin užalil?« »Ce gospod praporščak blagovolijo, sem ob izbruhu vojne, ko ©o naa pripeljali v vojašnico, rekel, da bi zaradi atentata na njegovo visočanstvo prestoionaslednjika ne bilo treba začeti vojne proti Srbom, saj ni bil sin cesarja Franca Jožefa, marveč njegovega pokojnega brata Otona Habsburškega. Ta pa ima še sinove, take, ki lahko zasedejo habsburški prestol, in take, ki jih Habsburžani ne priznavajo, češ da so govorice o živem semenu Otona Habsburškega, raztresenega po vsem cesarstvu, laži, jaz pa, ponavljam, imam po materinem redu strica, spočetega iz habsburškega somena, sina materino najstarejše sestre Mincc, ki si v bohinjskih hribih ni upala upreti grehu, v katerega jo je prisilil njegovo visočanstvo nadvoj- voda Oton. Prosim gospoda praporščaka, da mojo izjavo blagovoli sporočiti naprej, ker ne maram milosti, s katero me je udaril, ne obdaril, kakor so mi rekli njegovo veličanstvo cesar Kari. Rad bi odsedel svojo kazen do konca. To sem izjavil tudi pred sodniki, a so se mi smejali in me imeli na norca, čeprav nisem norec, kakor ni bida nora moja teta Minca, ki je prav te dni umrla v norišnici na posledicah iste bolezni kakor pred dvajsetimi leti njen kabsbur-ški zapeljivec« Vojak je res videti nor. »To so težke besede,« praporščak le težko prekriva smeh. »Naj jih blagovolijo javiti naprej, gospod praporščak. Menda me nimajo tudi oni za norega?« »Odkod si doma?« »Ce blagovolijo vedeti, sem doma iz Bohinja, gospod praporščak! Tam smo pa ravno prav usekani, da smo dovolj brihtni, da je bolje sedeti in ubirati uši v arestu kakor sedeti in ubirati uši v strelskem jarku. To sem povedal tudi gospodom vojaškim sodnikom, a jim ni šlo do živega, kakor jim ni šlo do živega, ko s^m jim rekel, da bi v teh dneh ne zamenjal svoje arestantske prične niti s cesarskim prestolom, če bi me hoteli postaviti za cesarja, saj vemo vsi, koliko je ura. V Pragi se je baje že začelo, kar lahko povesta tale dva češka brata,« pokaže vojsk na oba Ceha. »Ceha?« ju pogleda praporščak, nato pa ju v češčini vpraša, kaj je bilo v Pragi. Toda Čeha se z odgovorom izmikata. »Le povej ta, bratca! V Pragi diši po revoluciji in da se je baje že začelo,« govori vojak, o katerem sedaj vedo le to, da je Bohinjec, njegovega imena pa še ne. »Le govorita,« ju praporščak Vade prijazno pogleda in ju po-treplja po rami, kakor da bi jima hotel reči, da lahko govorita odkrito in da se jima pri njem ni treba bati. In vojaka res pripovedujeta, kolikor pač vesta. Predvčerajšnjim, ko sta zapuščala Prago z ukazom in seveda tudi s spremstvom, je bilo iz mesta slišati streljanje. Spremljevalci so povedali, da so bile napovedane demonstracije, ki jih je napovedal češki Socialistični svet pravzaprav proti volji češkega Narodnega sveta, vendar jih ta ni mogel preprečiti, saj so množice Pražanov že korakale za rdečimi in češkimi zastavami ter terjale republiko. Spremljevalci so vedeli povedati tudi to, da je cesarska vojska od praškega cesarskega namestnika dobila ukaz, da demonstracije s silo zaduši. Kaj se je potem zgodilo, ne vesta. »Čudno? Časniki niso še ničesar poročali o tem?« se praporščak proti svoji volji na glas začudi. »Tudi v Ljubljani je ozračje zelo napeto,« se oglasi karJrol, ki je novo četvorko pripeljal. »Tako? A mi smo tu,« vzdihne praporščak istočasno, ko kaptol predstavlja praporščaku vojake poimensko in kot prvega imenuje Ivana Bajberla, ime, ki še isti hip pove Jakobu vse, kar je do tega trenutka zaman iskal po spominu. GLAS * 14. STRAN Prešernova pot v svetovno slovstvo Tak bo naslov literarno-zgodovinske razstave, ki bo odprta v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju od torka, 4. t. m., dalje . Razstavljene bodo knjige in revije s prevodi Prešerna v najrazličneješ jezike: angleškega, bengalskega, bolgarskega, češkega, francoskega, furlanskega, hrvaškega, itali-jansekga, madžarskega, kitajskega, makedonskega, poljskega, ruskega, slovaškega, srbskega, španskega, švedskega in ukrajinskega. Posebej za to razstavo je bilo napisanih tudi nekaj prevodov Prešerna v arabščino in v jezika afriških ljudstev Gvineje in Senegala. 2e od prej pa imamo pripravljena prevoda Prešernovih pesnitev v albanščino in v zelo razširjen srednjeafriški jezik kisvvaili. — Nikakor pa se nam še ni posrečilo dobiti v Kranj Prešerna v novogr-ščini, ki ga je prevedla pesnica Rita Bumi-Papa. Pot poštne pošiljke iz današnje Grčije je zelo dolgotrajna. Zal, tudi beloruskega prevoda, katerega avtor je Nil Semjonovič Gilevič, nismo mogli dobiti v Kranj. Vse drugo, bolje rečeno, skoro vse, kar je bilo Prešernovega prevedenega v tuje jezike, pa bomo razstavljali v vitrinah — vsekakor bo to prva doslej tako popolna razstava Prešerna v prevodih. Prešernoljubiva javnost Kranja bo razstavo gotovo sprejela kot dragocen dar za letošnji slovenski kulturni praznik. PODOBE PREVAJALCEV Posebnost svoje vrste bo gotovo tudi prikaz upodobitev nekaterih prevajalcev. Mnogi od njih so že pokojni, drugi pa so še naši sodobniki. Posrečilo se mi je dobiti slike (in jih fotografsko povečati) od naslednjih prevajalcev Prešerna v ruščino: Fedor Evgenjevič Korš (1842—1915), Nikolaj, Tiho-nov; v nemščino: Luiza Pes-jakova, Anton Funtek, Vin-cenc Rizzi, Lili Novv; v švedščino: Alfred Jenscn (1859-1921), v angleščino: Janko Lavrin, W. K. Matthcvvs; v esperanto: Damjan Vahen; v hrvaščino: Gustav Krklec; v srbohrvaščino: Milan Rako-čevič; v furlanščino: Milio Bellina; v italijanščino Ivan Trinko; v makedonščino: Gane Todorovski; v francoščino: Viktor Jesenik; prevajalca Prešernovih nemških pesmi v slovenščino: Oton Zupančič in Alojz Gradnik. Posebnost med potreti prevajalcev bo brez dvoma podoba indijskega profesorja iz Kalku te N. N. Chatergieja, ki je 1. 1957 izdal samostojno knjigo prevodov Prešernovih pesnitev v bengalščini, enem najbolj razširjenih jezikov v Gandijcvi deželi. V knjigo, natisnjeno v prav posebnem eksotičnem bengalskem črkopisu, je Cha-tergie dal vstaviti posvetilo: »Profesorju Janku Lavrinu, ki me je vnel za Prešerna in svojo Slovenijo.« JANKO LAVRIN Podoba je, da je bil prav dr. Janko Lavrin, dolgoletni profesor na angleški univerzi v Nottinghamu, s svojimi prevodi Prešerna ključ, ki je odprl vrata našemu pesniku-vclikanu tudi v angleško govoreči svet. Po Lavrinovih prevodih (in z njegovim osebnim mentorstvom) so Prešerna dobili Indijci in celo Kitajci; za katerega bi prej pričakovali, da jim bodo bližji ruski prevodi Prešerna. Kajti ruščina je bila v povojni Kitajski zelo razširjen jezik — pač iz političnih razlogov. Zaradi velikega in zaslužnega deleža Janka Lavrina pri utiranju Prešernove poti Profesor Chatergie, Indijec iz Kalkute, prevajalec Prešerna v bengalščino v anglosaško govorečo polovico sveta, smo tudi dali njegovi podobi (ki jo je izde-lla soproga Nora Lavrinova, znana angleška slikarica in grafičarka) — častno mesto. Janko Lavrin je naš belokranjski rojak. Rojen je bil 1. 1887 v kmetski hiši na Krupi. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in na Sušaku, je odšel na visokošolske študije v Rusijo. Izpopolnjeval je svoje lite-rarno-zgodoviasko znanje v skandinavskih deželah in v Parizu. Sicer pa je v svojih študijskih letih prepotoval vso Evropo in velik del Azije. Od 1. 1918 službuje na nottinghamski univerzi kot profesor za ruski jezik in literaturo. Njegova glavna stroka so psihokritične študije. Najbolj znana Lavrinova dela s tega področja so: študije o Dostojevskem, Ib-senu, Nietscheu, Tolstoju in Gogolju. Zvest sodelavec pri prevajanju Prešerna je bil Lavrinu pokojni prof. W. K. Matt-hews. Prešernoljubi obžalujemo njegovo prezgodnjo smrt v letu 1953. Ob ti dve imeni, Lavrinovo in Matthcvvsovo, ki sta tako pomembni za prodor Prešerna v angleško govoreči svet, moramo vzporediti vsekakor tudi ime najzaslužnejšega prevajalca Prešerna v francoščino prof. Viktorja Jese-nika, našega soobčana iz Kranja. Za njegovo delo smemo izreči isto misel: Jesenikovi prevodi bodo posredovali (v kolikor že niso) umevanje Prešerna v francosko govorečem izvenevropskem prostoru. V mislih imam arabske dežele na jugu Sredozemlja in vrsto afriških držav, ki so ostale pod vplivom francoske kulture in civilizacije. KULTURNA LEGITIMACIJA Da so Prešernove Poezije naša, za vselej in pred vsem svetom veljavna legitimacija naše narodne in kulturne samobitnosti, s katero smelo stopamo v /kcllo lomikanlli ljudstev sveta, je razvidno že zgolj iz nanizanja jezikov, v katere je doslej preveden Prešeren. Prav na kratko, kar po abecedni vrsti jezikav, naštevam, katere prevode bomo prikazali na februarski razstavi v Prešernovem spominskem muzeju: Angleških knjig s prevodi Prešerna bo na razstavi šest, mimo Lavrinovih in Matt-hevvsovih- so tu še prevodi slovensko-ameriškega pesnika Ivana Zormana. Bolgarske knjige s Prešernovimi pesnitvami iso tri; prevajalca sta Emil Georgi-jev in Stanislav Cilingirov. Bengalski Prešeren je izšel v Kalkuti 1. 1957; prevajalec je že uvodoma omenjeni N. N. Chatergie. Francoske knjige s Prešernovimi pesnitvami so na razstavi tri; vse so antologije. O Prešernu v furlanščini smo pisali bolj natanko že v Glasu od prejšnje sobote. Italijanskih knjig s prevodi Prešerna imamo kar šest. Zastopani so prevajalci: Um-berto Urbani, Bartolomeo Calvi, Luigi Salvini im Ivan Dr. Janko Lavrin (po grafiki Nore Lavrinove) Kušar. Umberto Urbani je svoje prevode lepo podnaslovih »Francesco Prešeren -il Petrarca sloveno« (France Prešeren — slovenski Petrar-ka.) — Izjemno simpatična je knjiga prevodov slovenskih pesnikov, seveda s Prešernom na čelu, ki jo je uredil prijatelj našega naroda Luigi Salvini »Semperverde e rosmarino« (Zimzelen in rožmarin); izšla je v Rimu 1. 1951. Prešeren v madžarščini je zelo redek; zato razstavljamo ono samo knjigo, v kateri pa je kar devet prevodov iz Poezij. Prevajalca sta Dudaš Kalman in Lator Laszlo. Kitajski publikaciji s prevodi Prešerna imamo dve: samostojno knjižico »Zbirka Prešernovih pesmi«, ki je izšla 1. 1956 v Pekingu in faksimilirane liste iz revije I-Wen, s številnimi prevodi iz Prešerna (celo celoten Sonetni venec!). V makedonščini imamo dve knjižici s prevodi iz Prešerna; prevajalec je pesnik Gane Todorovski. Nemških knjig s prevodi iz Prešerna pa prezentiramo kar lepo število, celih dvanajst. Mimo starejših prevajalcev Rizzija, Samhaberja in Germonika, imenujemo le še Antona Funtka, Frana Vidica in Lili Novvjcvo. Med petimi ruskimi knjigami s prevodi iz Poezij opozorimo Je na prvega preva^ jalca Fedor j a Korša in na sodobnika Nikolaja Tihono-va, dolgoletnega predsednika Zveze rusfkih pisatel^v in pesnikov. Slovaških knjig s Prešernovimi prevodi imamo četvero. Najzaslužnejši prevajatelj v slovaščino pa je vsekakor Vitazoslav Hečko. S^^bohnvatsik^ prevod k Pre&erna smo pripravili tezi črnega jc bil položaj naslednji: 20. Tel - e3 Kg8 — h8 21. Te3 —f3 Sf6-g8 22. Dh4 —h5 Sg8 - f6 23. Tf3 X f6 g7 X f6 24. Lb2 X f6+ Kg8 — g8 25. Ld3 — f5 in črni se vda, ker dobi mat ali izgubi damo . SUBOIA — 1. februarja 1969 DRUŽINSKI POMENKI GLAS * 17. STRAN Tekstilindus za novo sezono Nove tkanine Že nekaj sezon srečujemo na ceslah obleke, ki smo jih lahko samo veseli. Najprej je bil to gabarden in bombažni picquc\ letos pa — kot kaže — bomo poleti nosili ne le vesele cvetlične satenaste in poplinaste obleke, pač pa tudi tkanine iz sintetičnih vlaken in mešanic polinoznih, staničnih in bombažnih vlaken s sintetičnimi. Tako bomo lahko že pozno spomladi nosili nove tkanine kot so terlenka, to je mešanica terlenke in sta ničnih vlaken, če se le bodo v Tekstilindusu odločili za to proizvodnjo. Med tkanina- mi, ki bi razveselile potroš nike, so še razni kepri iz česanega bombaža za obleke in kostime ter moške hlače ter novi pestrotkanl črtasti gabardenl. Vse tkanine so navadno oplemenitene z apreturo proti mečkanju. Med apreturami omenimo tudi tako imenovano apreturo supertex. Lastnosti tkanin oplemenitene s to apreturo so naslednje: pri pranju se ne krčijo, ne mečkajo se, se hitro 6uše in jih ni treba likati. O zelo praktičrd apre-turi proti madežem-seoteh-gard pa smo že pisali, pa tudi tkanine s to apreturo so med potrošniki že znane. Marta svetuje J. S. iz Kranja — Kar tri vprašanja naenkrat ste nam poslali, čmo oprijeto obleko z globokim kvadratnim Izrezom bi radi spremenili. Sprašujete, kaj lahko nosite k obleki iz zlatega lameja in kaj k pleteni obleki roza barve. Stari ste 27 let, visoki 167 centimetrov in tehtate 59 kilogramov. Imate rjave oči in svetle lase. Marta odgovarja: Vašo črno obleko z globokim izrezom bo mogoče spremeniti brez kombinacije. Poskusite dobiti podobno blago kot je to, iz katerega je obleka sešita. Na sliki si oglejte, kako boste prekrojili izrez, širši, okroglo rezan trak, je lahko oranžne barve, rumene, svetlo zelene, svetlo modre ter seveda bele barve. Ce ste spretni, ga lahko tudi izveze-te s svetlečo nitko ali pošije-te z bleščečimi kamenčki. Čez obleko iz zlatega lameja lahko ogrnete črn plet. Ce vam denarnica dopušča, pa tudi krzneno jopico. Lahko pa si omislite čez obleko kratko jopico, lahko je črne barve iz primernega blaga. Rob jopice in ovratnik dopolnite z lamejem zlate barve. Obleka je primerna za novoletno noč, za pustovanje ter seveda za vse elitne plese, za katere ste lahko prepričani, da ne boste edini v večerni obleki. Od nakita lahko nosite zlate uhane in zapestnico, ali pa, kar je še bolje, nakit v črni barvi. čez pleteno obleko iz sin-tetike v roza barvi nosite pleteno jopico črne barve ali pa vse odtenke modre. Pas si spletite, ozek naj bo in dovolj dolg. Skušajte ga kombinirati z barvo jopice. Za poletne večere pa čez obleko oblecite plašč iz sintetike ali bombažnega gabardena. Barve so lahko črna, modra, temno zelena, rjava in bela. Iz pestrotkanega gabardena v karo vzorcu tovarne Tekstilindus je sešit mladosten kostim za hladnejše poletno popoldne. Storite še ta teden Z novim letom ste sc odločili, da boste leta 1969 napravili kup stvari. Novoletno razpoloženje je že zdavnaj minilo, dnevi so pravzaprav enaki, spremenilo se ni nič. Razen, da pišemo drugo letnico. Naj vam malo pomagamo uresničevati novoletne zaobljube, ki ste jih dali sami sebi. # Če že dolgo niste prehrali dobre knjige, potem se čimprej napotite v knjižnico in tam izberite kaj po svojem okusu. % V posebno kuverto dajte prvi pettdsočak za poletne počitnice. Do poletja se bo že nekaj nabralo. O Sedanje vreme je kot nalašč za prehlade. Borite se proti temu s C vitaminom. Naj vam ne bo žal denarja za pomaranče in limone, ki res niso poceni. 1 V progastem kepru iz novo tkanine terlenke tovarne Tekstilindus se bo vsaka imenitno počutila. iH»wi;ijimiHiiiimiiiiiiiimimmwiiiiMHffl Piše dr. Ivan Hribernik Preprečevanje krotic (krenili žil) Zdravljenje golenskih krotic (krčnih žil na pod-kolenicah )in posledičnih golenskih razjed (rane zaradi krčnih žil) traja tedne in tudi več mesecev. Na kožnih oddelkih bolnišnic je takih bolnikov več kot polovica. — Družba ima s temi boleznimi nedvomno veliko škodo. Samo v Sloveniji presega znesek več sto milijonov starih din. O-bolenje je res pravi narodni in socialni problem. Zato je preventivna dejavnost več kot hvaležna in velikega pomena. Najvažnejše pri preprečevanju krotičnih go-lenjih razjed je: 1. Skrben nadzor nad telesnim razvojem otroka v prvih letih. Preprečevanje rahitisa pomeni tudi normalno rast nog, predvsem kosti. Pomembno je preprečevanje ploskih nog. Deformacije nog — lahko rečemo -— pogujejo to bolezen. 2. Pravilna higiena nog. Že majhnega otroka moramo navajati na dnevno timivanje nog pred spanjem z milom in toplo vodo. S tem poskrbimo za pravilno prekrvavlje-nost tudi med spanjem, obenem pa odstranimo možnost resnejših infekcij kože in vnemanja žil. 3. Pravočasno in skrbno zdravljenje potnih nog. (O tem drugič.) 4. Prav5!no oblačenje — Vse, kar ovira odtok kr- vi iz nog proti srcu, pospešuje razvoj krotic na nogah. To so predvsem preozka oblačila čez pas (ženski stezniki in hlačni pasovi pri moških), dalje razni trakovi — zlasti gu-gumijaste preveze nad koleni in pod njim. Nogavice morajo biti pritrjene na trakove trebušnega pasu ali pa (pri moških) z gumbom na dolge spodnje hlače. Zlasti opozarjam na zelo negativen učinek prevezovanja moških spodnjih hlač s trakovi nad gležnji. Teh naj sploh ne bi bilo. 5. Menjava spodnjega perila vsaj dvakrat tedensko (zlasti dolge spodnje hlače) preprečuje možnost večjih infekcij kože na nogah. 6. Pravilna obutev. Hoja z bosimi nogami po rosni travi in peščenih tleh je zelo zdrava, odločno pa odsvetujem bose noge na kmetih. Pogosto se namreč noge ranijo pri delu na pokošenih travnikih, strniščih in nepočiščenih dvoriščih. Znane so tako imenovane »pastirske no-ige«, kjer najdemo v spodnji polovici nog številne gnojne bulice in kraste. V zadnjem času postaja uporaba gumijastih obuval vse bolj splošna. Dobro je, če vemo, da smemo gumijasto obuvalo nositi le krajši čas, le nekaj ur dnevno, in še to, če imamo spodaj obute čevlje ali copate. Same nogavice, čeprav volnene, ne zadostujejo. Gumijasta obuvala so posebno škodljiva za otroke, saj se noga v tako mehkih obuvalih hitro deformira. Prav tako neprimerni so tudi preozki Čevlji ali tisti z visokimi petami. Preozek čevej preprečuje dobro prekrvavitev nog, kar še pospešuje nastanek krotičnih žil. Primerna obuvala za naše noge so usnjena. Tudi gumijast podplat na usnjenem čevlju ni dober. Stopalo iz ustrojene kože mora biti trdo in porozno. Ti dve lastnosti pa ima samo usnje. 7. Vse premalo se zavedamo kako hude okvare povzročata na naši koži kronični alkoholizem in pa kajenje. Naš znani dermatolog iz Maribora dr. Eman Pertl je ugotovil, ko je bil izseljen med okupacijo v Srbijo, da Srbi, posebno pa moški, redkeje obole za golenskimi kroticami kot pa Slovenci. Meni, da je temu vzrok njihova narodna noša. Opanki so iz usnja, zato koža na nogah lahko diha, Nošnja volnenih nogavic tudi poleti je veliko bolj zdrava kot pa so nogavice iz sintetičnih niti (na primer nvlon, pcrlon). Tipične srbske jahalne hlače, ki jih nosijo tudi ob delavnikih, se mehko oprijemajo cele golenice. Učinek je podoben kot nekak trajni povoj. To zelo posrečeno oblačenje v mnogih primerih preprečuje nastanek krotic na nogah in njihovih številnih posledic. (So nadaljuje) :i;!>i:iS;i!:i;2!!iMIM!Miii;'iHi:;::;iwr.:i:^ 1 Iti m Nesreče v zadnjih dneh Na Cesti JLA v Kranju je v sredo, 29. januarja, voznik avtobusa Franc Kern, ko je peljal proti Ko-krici, zadel vojaka žarkota živojinoviča, ki je hodil po desni strani ceste. Huje ranjenega vojaka so odpeljali v bolnišnico. Zaradi prevelike hitrosti na poledeneli cesti je začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Stane Znidaršič iz Ljubljane. Avtomobil se je prevrnil, voznik pa se je pri tem laže ranil. Nesreča se je pripetila v sredo okoli dvanajste ure med Gozd Martuljkom in Kranjsko goro. V Podkorenu sta se v četrtek popoldne zaradi neprimerne hitrosti zaletela dva osebna avtomobila, ki sta ju vozila žarko Davidovič iz Kranjske gore in pa Ignac Andzinsdi iz Spi tala. Ranjen ni bil nihče, na vozilih pa je za 9000 N din škode. L. M. delovna skupnost ČP GORENJSKI TISK tiivnlaca kranj razglasa delovna enota tiskarna dve prosti delovni mesti 1. ročni stavec 2. pomožni delavec v knjigoveznici Pogoji: Pod 1. kvalificiran ročni stavec V obeh primerih mora biti kandidat vojaščine prost. Poskusno delo za obe del. mesti traja 1 mesec. Prijave sprejema čp Gorenjski tisk Kranj, Koroška 8 tajništvo podjetja. Rok prijave do 8.11.1969. OBRTNO GRADBENO PODJETJE MEDVODE razpisuje prosta delovna mesta za: 1. več VK in K V zidarjev 2. več VK in KV tesarjev 3. več NK delavcev Za vsa delovna mesta Je obvezna poskusna doba, osebni dohodki po pravilniku. 42-urni delovni teden Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PLANIKA INDUSTRIJSKI KOMBINAT KRANJ RAZPISUJE javno dražbo ZA PRODAJO DOSTAVNEGA AVTOP^IOBILA ZASTAVA KARAMBOLIRAN S PREVOŽENIMI 90.000 km. Javna dražba v torek, 4.2.1969 od 10. do 11. ure v prostorih avto garaž kombinata Plesni tečaji v Delavskem domu Kranj ZAČETNIŠKI: torek, četrtek od 18.30 do 20.30 ZAČETNIŠKI NEDELJSKI: vsako nedeljo od 8.30 do 10.30. NADALJEVALNI NEDELJSKI: vsako nedeljo od 10.30 do 12.30. NEDELJSKI MLADINSKI PLES vsako nedeljo od 16. 20. ure. IDUSTRIJSKI KOMBINAT PLANIKA v Kranju objavlja prosto delovno mesto šoferja C — kategorije Pogoji: — šofer C-katcgorije; — prednost imajo tisti, ki so v zadnjih dveh letih opravljali delo šoferja C-katcgorije; — dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek »Planike« do 17. 2. 1969. Graditelji Za vašo hišo, garažo, delavnico, gospodarsko poslopje, vikend dostavljamo na gradbišče zidake »efe« za 5,5 navadnih zidakov kvalitetno apno v kosih po industrijski ceni TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ tel.21-192 V zalogi imamo vedno tudi ostali gradbeni material. Zahvala Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame in tete Frančiške Brezar Levčeiove mame, rojena Kepic se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu tovarne IBI, DPD Svoboda Primskovo, ZZV Kranj, KZ Sloga, ZB Primskovo, dr. Vrbnjaku in vaščanom Zabukov-ja. Iskrena hvala župnikoma g. Slapšaku in g. Blaju, pevskim zborom, godbi in vsem, ki so jo spremili na njena zadnji poti. Žalujoči: mož Leon, sin Leon z družino, hči Fani z družino in drugo sorodstvo Kranj, dne 28.1.1969 Obletnica Minilo je leto dni, odkar smo izgubili našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Lojzeta Markoviča iz Let ene Zato vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in se ga še spominjate, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka in otroci z družinami Zahvala Ob izgubi naše ljube mame, stare mame, tete in tašče Uršule Šiberle ki nas je zapustila v 94. letu starosti, iskrena hvala vsem, ki so nam v dneh žalosti izrekli sožalje in poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo za vso pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih družini Čopovi in Kukovičevi, sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na Jezerskem. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: hčerka, zet in vnukinja Kranj, 25. Januarja 1969 Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica Cirila Marna upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v tako težkih dneh stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi dr. Ffribcrniku za požrtvovalno zdravljenje ter njegovi družini. Zahvalo smo dolžni tudi duhovniku iz Stražišča, pevcem in kolektivom: Zdravstvenemu domu Kranj, Iskri Kranj in Creini za poklonjene vence, izrečena sožalja in vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Avrelija; sinovi: Marjan, Tine, Lado z družinami, brat in sestre ter drugo sorodstvo. Kranj — Stražišče, dne 25. januarja 1969 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 ln 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. urj ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 1. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Dva Vivaldijeva koncerta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi in plesi iz Istre in Kvarner-ja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop moškega zbora iz Ribnice — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu '— 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalko Korošec Ivi — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Melodije za sobotni večer — 21.20 Operni koncert — 22.30 Odmevi onstran Atlantika — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA — 2. februarja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.55 Glasbena medigra — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli narodno zabavne glasbe — 14.05 Glasba ne pozna meja — 14.45 Humoreska tega tedna —■ 15.05 Nedeljsko športno popoldne —- 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.24 Starejša in novejša francoska glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer Brahmsovih skladb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z velikimi orkestri Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Toots Thielemans — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Turandot — opera — 17.05 Recital pianista Leona Engel-mana — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Moški zbor Rogerja VVagnerja — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije Mladinska organizacija Stražišče obvešča mladino, da prireja vsako nedeljo od 17. — 21. ure PLES v dvorani doma Partizan Stražišče. Igra ansambel ILIONI. Prav tako obvešča, da se bo NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ začel v nedeljo 2. II. 1969 ob 15. uri v domu Partizan Stražišče VABLJENI! PONEDELJEK, 3. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom David Rose — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri nas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj čajkovskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije z orkestrom 101 Strings — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Mali koncert mariborskega Komorneia zbora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Sevilj-ski brivec — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kod-rič — 20.00 Rezervirano za skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Avstrije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 4. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje basist Bernard Ladvsz — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvova-nje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 20.00 Radijska igra — 20.50 Petindvajset minut z malimi ansambli in solisti — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Zagreb in Beograd Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 22.00 Koncertanti na naših odrih — 23.15 Variacije na veselo temo — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 5. februarja o o 8.08 Glasbena matineja s skladbami Sergeja Rahmani-nova — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Posnetki z republiške revije glasbenih šol v Mariboru — 9.30 četrt ure z orkestrom Iller Pat-tacini — 9.45 Poje vokalni kvartet Savski val — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste— 12.03 Na današnji dan — 12.10 Di-vertimento za godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo —15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki izvajajo skladbe Vitczslava Novaka — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.15 Iz repertoarja orkestra Philharnunia — 20.30 Mednarodna radijska VABIMO VAS NA OGLED SVETOVNO ZNANE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE CONFETTI z avtobusom prek Trbiža v Celovec v soboto — 8.2., torek — 11.2. in soboto — 15.2.1969. Vse informacije pri KOMPAS KRANJ, KOROŠKA 2 — TELEFON 21431 3 i i © »•••©•••©C 8 5? »©•••••©•©••••®©©©©€ S 9« 9© f' univerza — 20.45 Iz madžarske lahke glasbe — 21.20 Pogled v glasbeno snovanje — 22.20 Pogledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 6. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14,05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violončelista Edija Majarona — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec — 20.03 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno glasbeni večer novejše španske glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.20 Suita za orkester — 22.00 Božični oratorij za zbor in orkester — 23.30 Klavirski trio — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 7. februarja 8.08 Glasbena matineja s skladbami Maksa Ungarja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas cbrtia — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz domače glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 20.00 Naši amaterski zbori tekmujejo 20.30 Izbrana dela Leoša Ja-načka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Med deli makedonskih skladateljev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.45 Glasbena medigra — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.05 Odmevi s festivalov v Bergnu 1968 — 00.05 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov n« ob Javljamo. SOBOTA — T. februarja 1969 Televizija .____i SOBOTA — 1. februarja 15.40 Košarka Lokomotiva : Zadar (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Prenos športnega dogodka (RTV Beograd) — 19.15 S kamero po svetu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dunajska drsalna revija, 21.00 Festival popevk — Sanrcmo, 22.10 Sherlock FIol-mes — film, 23.05 TV kažipot, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) —Drugi program: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Spored JRT, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 2. februarja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd), — 9.30 Po domače z ansamblom Vilija Petriča (RTV Ljubljana) — 10.50 Propagandna oddaja, 10.55 Filmska matineja, 11.45 TV kažipot, 17.30 Srebrna žlica — film iz serije Saga o Forsvtih, 18.20 V beat ritmu — poljski film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča (RTV Beograd) — 21.20 Malo za šalo, malo za res, 21.45 športni pregled (JRT) — 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 3. februarja 9.35 TV v šoli, 14.45 TV V šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Oskrba odprtih poškodb (RTV Ljubljana) — 18.25 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Jasna zadeva — TV drama, 21.25 Koncert za klavir in orkester, 21.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 Družinski album, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Zabavna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 čez trupla — TV drama (RTV Beograd) — 21.35 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 22.05 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 23.10 TV dnmul (RTV Beograd) TOREK — 4. februarja 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka, 18.10 Gregec reši ujetnika — lutkovna serija, 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Dvakrat Miha, 19.05 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Svetovljan — jugoslovanski film, 22.05 Aram Ha-čaturjan — Veliki mojstri, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Tedenska kronika, 17.45 Risanka, 18.00 Kurir Gregec, 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 5. februarja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb — 17.15 Madžarski T V pregled, 17.45 Risanke (RTV Beograd) — 18.30 Pisani trak, 18.45 Skrivnosti narave (RTV Liubljana), 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3 2-1 20.35 Niti našega življenja, 21.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Garmischu, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd) 18.30 Po Aziji (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 6. februarja 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.45 Humoreska (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kako bi' hočeš poet, 21.20 Saga o Forsvtih — nadaljevanje (RTV Ljubljana) — 22.10 Evropsko drsalno prvenstvo v Garmischu, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Beograd — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Humoreska, 19.45 TV prospekt (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 7. februarja 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Daktari — serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Pesmi in vojaki (RTV Beograd) — 19.00 Ob podelitvi Prešernovih nagrad, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Evropsko drsalno prvenstvo v Garmischu (Evrovizija) — 22.00 Poročila (RTV Ljttbljanfr) - Dru- gi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Pesmi in vojaki, 19.00 Znanost 69 (RTV Beograd) 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Loterija Poročilo o žrebanju 5. kola srečk, ki je bilo 30. 1. 1969 Srečke s so zadele končnicami din 30 20 7020 200 07790 500 156030 10.020 666140 10.000 766180 100.000 51 20 0541 200 2521 200 2 4 11882 504 58382 504 937402 10.004 3 4 30823 504 85643 2.004 96353 1.004 554793 10.004 871643 10.004 54 30 25354 530 293314 10.000 466564 10.000 415 100 04115 500 35035 2.000 42655 1.000 66 10 76 10 5786 200 897716 10.000 37 10 10177 500 94337 510 082017 10.000 48 10 0378 200 8448S 500 157068 10.000 974168 50.000 749 50 47819 1.000 62319 500 Tržni pregled v Tržiču Jabolka 1,50 do 2,00 din, zelje v glavah 1,50 do 1,80 din, fižol v zrnju 6,00 din, skuta 6,00 din, korenje 2,20 din, koleraba 1,50 din, red-kev 1,20 din, suhe hruške 5,00 din za kg; smetana 8,00 din, žganje 12,00 din za liter; česen 0,50 za glavico; jajčka 0,80 din. »•««€•••••••••••«••• Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 2. februarja, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC — lutkovna igra KRANJ CENTER 1. februarja amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15, premiera mehiškega barv. CS filma ZLATI PETELIN ob 22. uri 2. februarja amer. film EN DAN NA DIRKAH ob 9.30, mehiški barv. CS film ZLATI PETELIN ob 13.30, amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 15.30 in 18.15, premiera zah. nemškega barv. CS filma DR. FU MAN ČU ob 21. uri 3. februarja amer. barv. film DRUŽINSKE STVARI ob 16., 18. in 20. uri 4. februarja amer. barv. film DRUŽINSKE STVARI ob 16. in 18. uri, premiera franc. belg. barv. CS filma ZLATA MLADOST ob 20. uri Kranj STORŽIČ 1. februarja zah. nemški film NENAVADNI MENIH ob 16. uri, amer. barv. VV film HIŠA NAŠE MATERE ob 18. in 20. uri 2. februarja zah. nemški film NENAVADNI MENIH ob 14. in 18. uri, amer. barv. VV film HIŠA NAŠE MATERE ob 16. uri 3. februarja amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15. 4. februarja amer. barv. V V film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15. Stražišče SVOBODA 1. februarja zah. nemški film NENAVADNI MENIH ob 19. uri 2. februarja mehiški barv. CS film ZLATI PETELIN ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 1. februarja amer. barv. CS film BEN HUR ob 19. uri 2. februarja amer. barv. CS film BEN HUR ob 14.30 in 17. uri Jezersko 1. februarja amer. film EN DAN NA DIRKAH ob 19. uri Kamnik DOM 3. februarja zah. nemški barv. CS film DR. FU MAN ČU ob 18. in 20. uri 4. februarja zah. nemški barv. CS film DR. FU MAN ČU ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO L—2. februarja amer. barv. film RONDO IN APAČI Jesenice PLAVŽ L—2. februarja amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV Žirovnica 1. februarja amer. barv. CS film CAMELOT Dovje-Mojstrana 1. februarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI 2. februarja angl. barv. film DOLGOTRAJNI DVOBOJ Kranjska gora 1. februarja amer. barv. CS film CAMELOT 2. februarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI Radovljica 1. februarja angl. barv. film SMRT V OČEH ob 18. uri, danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 20. uri 2. februarja angl. barv. film SMRT V OČEH ob 16. in 20. uri, danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI ob 18. uri 3. februarja amer. film DOLINA NASILJA ob 20. uri 4. februarja zah. nemški film PLAČANA LJUBEZEN ob 20. uri škofja Loka SORA 1. februarja franc. barv. CS film OSAMLJENA ZVER ob 18. in 20. uri 2. februarja franc. barv. CS film OSAMLJENA ZVER ob 15., 17. in 20. uri 4. februarja franc. CS film PAST ZA PEPELKO ob 20. uri Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo. Torkar, Višel-nica 18, Zg. Gorje 424 Opuščam hlev. Prodam KRAVI bohinjki, obe breji Dr. Ivan Kavčič, Bled, Partizanska 1 425 Prodam I-vrstno sladko SENO. Kropa 64 426 Prodam KOTEL za žganje« kuho, SLAMOREZNICO, smrekove DESKE in ŠTEDILNIK na drva. Visoče 5, Tržič 427 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare ,in semenski KROMPIR igor. Vclesovo 35, Cerklje. 428 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in večjo količino SLAME. Klanec 37, Komenda 429 Zelo ugodno prodam BR-ZOPARILNIK, dobro ohranjen. Žagar Pavla, Vclesovo 41, Cerklje 430 Prodam dve KRAVI s teleti (sivka in simentalka). Strahinj 61, Naklo 431 Prodam delovnega VOLA, nad 500 kg težkega, in KRAVO, ki bo marca teletila. Bašelj 24, Preddvor 432 Prodam 1000 m2 zemlje (njive) v Britofu. Cena 12 N din. Naslov v oglasnem oddelku 433 Klavirsko HARMONIKO -60-basno, dva registra, skoraj novo in električni GRAMOFON stereo z dvema zvočnikoma - nov ugodno prodam, čater, C. kokrškega odreda 26, Kranj 434 Prodam večjo količino krmilne REPE. Drulovka 41, Kranj 435 Prodam 5 m3 smrekovih DESK 2,5 cm. Zasavska c. 47, Kranj 436 Prodam skoraj nov 80-litr-ski BOJLER in železna vrtna VRATA (cnokrilna). Kranj, Kokrica 84 437 Prodam delovnega VOLA ali zamenjam za KRAVO. Ziga-nja vas 17, Križe 438 Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje 72, Smeldnik 439 Prodam dobro KRAVO pred četrto telitvijo. Čut, Žirovnica 400 Prodam KRAVO. Sp. Bela 9, Preddvor 403 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Meršol, Hraše 24, Lesce 405 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v bližini Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 440 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zapoge 19, Vodice 441 Prodam 7 let starega KONJA. Praše 8, Kranj 442 Prodam dva težka PRAŠIČA za zakol. Praše 14, Kranj 443 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zabnica 21 444 Prodam suhe smrekove DESKE. Naslov v oglasnem oddelku 445 Prodam 3000 kg SENA, O-TAVE in MOTOR NSU 175 cm. C. talcev 35, škofja Loka 446 Prodam nov PLETILNI STROJ znamke turmix. Kalan, Drulovka 4, Kranj 447 Prodam 3 leta staro KOBILO. Rupa 15, Kranj 448 Prodam mlade PAPIGE, MOŠT in ZANJE. Zg. Veter-no 1, Križe 449 Proadam PRAŠIČA za zakol. Jezerska c. 93, Kranj 450 Prodam 3000 kg REPE in globok OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Ručigajeva 3 451 Prodam betonske STEBRE za ograjo. Strahinj 48, Naklo 452 Priznano ŽGANO APNO nudim graditeljem hiš, po zmerni ceni. Na željo dostavim na gradbišče, naročila zaželena. Sedušak Janez, Stahovica 14 pri Kamniku 453 Prodam rabljen levi ŠTEDILNIK na drva. Kranj, Delavska cesta 6 454 Prodam 2000 kg SLAME. Cerklje 112 455 Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK. Kranj, Smledniška 23 456 Prodam kompletno dvodelno OKNO z roleto, velikost 115x105 cm. Plcstenjak Jakob. Zg. Bitnje 177, Zabnica 457 Prodam 50-Ji trski BRZO-PARILNIK in dva para smučarskih ČEVLJEV št. 41. Furlan Jože, Suha 98, škofja Loka 458 Prodam 2000 kg SENA za krmo. Sp. Duplje 23 459 Poceni prodam enodelno dobro ohranjeno OMARO (mehki les) in OTOMANO. Kranj, ul. 1. avgusta 9, pritličje 460 Prodam 60 arov TRAVNIKA v češnjevku. Poizve se: Zg. Brnik 32 461 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Zalog 37, Cerklje 462 Prodam REPO za krmo. Lahovče 16, Cerklje 463 Prodam dva 6 tednov stara PRAŠIČA. češnjevek 3, Cerklje 464 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, in 1 leto staro TELIČKO Zalog 39, Cerklje 465 Želite kupiti kakršenkoli kmetijski stroj (tudi traktorje in motorne žage) Sporočite samo svoj naslov in obiskal vas bom zastopnik Agrotehnike STANKO KALAN, Poljšica 4, Podnart Prodam zelo dobro ohranjeno LOVSKO PUŠKO, dvo-cevko 16 x 16 petelinko (bo-roveljsko). Zg. Besnica 22 466 Prodam večjo količino REPE. Sr. vas 45, Šenčur 467 Prodam KRAVO simentai-ko, ki bo tretjič teletila. Ilovka 3, Kranj 468 Prodam SLAMO in skoraj nov 16-colski GUMIVOZ. Sp. Brnik 60, Cerklje 469 Prodam težkega PRAŠIČA in SLAMOREZNICO s puhal-nikom. Bašelj 23, Preddvor 470 Prodam nov nemški električni BETONSKI MEŠALEC tip leseha, 100-litrski. Naslov v oglasnem oddelku 471 Prodam 4 m3 smrekovih PLOHOV in nekaj DESK. Galičič, St. Loka 49, Škofja Loka 472 Prodam skoraj nov globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK alba. Kranj, Stražiška 30 473 Prodam NJIVO na Prim-skovem ali kranjskem polju in GNOJNI KOŠ. Ponudbe poslati pod »ugodno« 474 Prodam VOLA, 400 kg težkega. Paloviče 11, Brezje 488 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Jama 8, Kranj 489 Motorna vozila Prodam MOPED T-12. Ho-star, Kokrica 230 (vzhodno od Laknerja) 520 Prodam OPEL REKORD, letnik 1956, v dobrem stanju. Koci, Tomažičeva 17, Kranj 413 Prodam skoraj nov MOPED na tri prestave. Kranj, Jcšetova 26 475 Ugodno prodam MOPED TZ-12 z rezervnimi deli, letnik 1966. Naslov v oglasnem oddelku 476 Ugodno prodam STROJ za kombi FIAT 1100, dobro ohranjen, čater, Kranj, c. kokrškega odreda 26 477 Prodam AVTO MOSKVIČ -403 in GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku 478 Iščem možnost nakupa uvoženega avtomobila. Ponudbe poslati pod »takoj« 479 Prodam motorno KOLO MZ125 cem zaradi odhoda k vojakom. Naslov v oglasnem oddelku 480 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Langerholc, Sp. Bitnje 24, Zabnica 481 Prodam MZ MOTOR, 150 cem, s prevoženimi 4000 km zaradi bolezni. Sr. Bela 30, Preddvor 482 Prodam FIAT 750. Smodiš Alojz, Savska Loka 16/a, Kranj. Ogled 2. 2. 1969 dopoldan 483 GARAŽO (kletno) ob nebotičniku oddam. Informacije: nebotičnik, 12 nadstropje, 2$. stanovanje, Kranj 484 Poceni prodam MOPED na 3 prestave. Naslov v oglasnem oddelku 485 Prodam skoraj nov športni AVTO VW 1500. Naslov v oglasnem oddelku 486 Prodam osebni avto DKW. Lahovče 44, Cerklje 487 ŠEŠIR ŠKOFJA LOKA RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO OBRATOVODJE POMOŽNIH OBRATOV Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo podjetja do 28. II. 1969. ES ■ pj m PISALNO MIZICO manjšo, starinsko kupim. Pogačnik, Kranj, Ljubljanska cesta 13 521 Kupim PLUG obračalnik (janež) in prodam 1000 kg REPE. Fridel, Hraše 39 522 Kupim Imadega OSLIČKA. Galičič, St. Loka, šk. Loka 490 Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 491 Kupim garantirano dobro KRAVO. Predoslje 21, Kranj 492 Kupim suhe smrekove PLOHE. Hrastje 53, Kranj 493 Kupim BILJARD v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 494 Kupim zazidljivo PARCELO v bližnji okolici Kranja. Ponudbe z navedbo cone in lege poslati pod »februar« 495 Kupim trisobno STANOVANJE ali starejšo HIŠO v Šk. Loki ali bližnji oklici. Ponudbe poslati pod »takoj plačilo« 496 Kupim dvosobno stanovanje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 497 Kupim lažjo KRAVO z 4-5 1 mleka, tudi jalovo. Zeni, Sp. Besnica 46 498 Kupim MLIN še v obratu — manjšega — za mletje vseh žit. Kamni 70-80 cm ali zamenjam za motor NSU maksi, letnik 1964. Navesti zadnjo ceno. Rostohar Edo, Rožno 48, p. Blanca 499 Stanovanja Enosobno stanovanje z vrtom prodam. Ponudbe poslati pod »gotovina I« 500 Tričlanska družina išče enosobno STANOVANJE za določen čas v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 501 Zamenjam enosobno STANOVANJE za enakega ali večjega. Pribošek, Tavčarjeva 22, Kranj 502 Neopremljeno SOBO s posebnim vhodom v Kranju išče solidno dekle. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »februar« I 503 Kupim manjšo stanovanjsko HIŠO. Ponudbe poslati pod »vseljiva« 504 Prodam HIŠO, primerna za gostinstvo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 505 Iščem eno - ali dvosobno, opremljeno ali neopremljeno stanovanje v Kranju ali okolici za dobo enega leta. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »Kranj« 505 Iščem SOBO - opremljeno ali neopremljeno za dobo enega leta. Plačam naprej. Ponudbe poslati pod »soba v Radovljici« 507 V Kranju prodam novo enonadstropno HIŠO (podstreho). Lepa sončna lega. Ponudbe poslati pod »dvojček« 508 Iščem prazno SOBO o okolici Kranja. Naslov v oglasnem odedelku 509 Oddam dve prazni SOBI. Plačilo najemnine za leto dni naprej. Naslov v oglasnem oddelku 510 Sprejmem SOSTANOVALCA. Cena 60 N din mesečno. Naslov v oglasnem odd. 511 Zaposlitve če ne želi posledic, naj vrne na mesto, kjer ga je dobila. 519 10 DEKLET v starosti od 18 - 25 let, samske, dobe zaposlitev na Holand-skem. Vse informacije dobite na zavodu za zaposlovanje v Radovljici. Hrano in stanovanje dam FANTU, dekletu ali upokojencema brez otrok za pomoč na srednje veliki kmetiji. Cotolj Franc, Popovo pri Tržiču 513 Zaposlim PLESKARJA - tudi za priučitev. Nastop službe po dogovoru. Rihtaršič, Kokrica 123, Kranj v 514 Iščem VARUHINJO na dom za 6 mesecev starega fantka od 6. do 14. ure v središču Kranja. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 515 Iščem dva FANTA, ki bi po delu pomagala na kmetiji. Nudim hrano in stanovanje. Šenčur 197 516 Iščem pošteno UPOKOJENKO, dam brezplačno komfortno stanovanje. Informacije dobite: Bukovnik, avtobusna postaja Kranj 517 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otroka v dopoldanskem času proti nagradi. Kasneje možno stalno stanovanje. Valant, Lesce, Aljaževa 3 518 Izgubljeno Oseba, ki je 18. 1. zvečer pri Bizjaku odnesila NAHRBTNIK z mesarskim orodjem, Preklicujem neresnične besede o Kalan Andreju iz Klanca pri Komendi, da je ovaduh in izdajalec, ter se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe, štupar Ludvik, Vojsko, špenko Jože, Selo 27 in štupar Milan, Klanec, Komenda. 523 Ludvik ŠTUPAR, ključavničar, Vojsko št. 21 p. Vodice nad Ljubljano, Milan ŠTUPAR, zidar, Klanec št. 43 p. Komenda in Jože ŠPENKO, kmetijski delavec, Selo št. 27 p. Vodice nad Ljubljano OBŽALUJEMO VSE ŽALITVE ln preklicujemo kot neresnična vsa obrekovanja, katera smo izrekli v zadnjem času o Andreju KALANU st., kmetovalcu, Klanec št. 45 p. Komenda. Obljubljamo, da ga v bodoče ne bomo več žalili in obrekovali ter se mu zahvaljujemo, da se je z nami poravnal ter umaknil zasebne tožbe, vložene pri Občinskem sodišču v Kamniku. Ludvik ŠTUPAR Milan ŠTUPAR Jože ŠPENKO Podpisana Zeleznik Vida, Povije 6 preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla proti Kaštrun Štefki, Teneti-eš 40 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 524 Prireditve Na PREDPUSTNO ŽABA-VO vas vabi GOSTILNA ZARJA TRBOJE. V nedeljo, 2. februarja, bo igral METOD s svojim ansamblom. Vabljeni! 525 Gostišče pri JANČETU iz Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. Igrajo TRIO FRENKI in Gorenjski nagelj. Vabljeni! 526 Obvestila Cenjene stranke obveščam, da v bodoče sprejemam naročMa za POPRAVILA TV in RADIO SPREJEMNIKOV na telefon 22-107. TV - RADIO SERVIS, Lukež Marjan, Kranj, Titov trg 22 ' STROKOVNO POLAGAM vse vrste PLASTIČNIH PODOV IN TAPISOMOV. Rih-tar Tine, Vrhovci c. 11/5 Ljubljana 273 I Razpisna komisija pri KONFEKCIJI TRIGLAV ponovno — invalidska delavnica . . tekstilne industrije JTJlZPlSllie »TEKST1LINDUS« KRANJ no ^,5- ,7 x,on, na podlagi 27. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in 139. člena Statuta zavoda delovno mesto tehničnega vodje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja strokovna izobrazba s 15 leti prakse na vodilnem delovnem mestu, od tega najmanj 5 let v konfekcijski stroki — fakultetna izobrazba s 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu, od tega najmanj 2 leti v konfekcijski stroki. Vlogi mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na naslov: Razpisna komisija pri KONFEKCIJI TRIGLAV Kranj — Savska c. 34, do vključno 15. 2.1969. Stanovanje po dogovoru. veletrgovina , . živila objavlja kranj prosto delovno mesto — šefa skladišča za sadje in zelenjavo Pogoji za sprejem: — poslovodska ali njej Nastop službe takoj ali sorodna šola p0 dogovoru. — delovne izkušnje na Prijave sprejema kadrov-istem ali sorodnem ska komisija podjetja do delovnem mestu. 15.11.1969. kmetijska zadruga razglasa TRŽIČ prosti delovni mesti 1. vodje lastne proizvodnje 2. skladiščnika Pogoji pod 1. srednja, skladiščnika v kmetij-višja ali visoka izobraz- skih organizacijah. ba: nekajletna praksa na enakem delov, mestu. Pod 2. kmetijski tehnik ali trgovski pomočnik z najmanj dveletno prakso Nastop službe je možen takoj: eno samsko stanovanje je zagotovljeno. Rok prijave do 15.2.69. Pozor pred zastopniki tujih kmetijskih firm! Draga šola nevednosti ali lahkomiselnosti Ni še dolgo od tega, ko smo v našem listu pisali, da je kranjsko občinsko sodišče obsodilo Dietra Fldorro, monterja pri firmi Mengele v Gusburgu, ker je nezakonito prodajal razne kmetijske stroje. Znano je tudi, da so organi javne varnosti ob njegovi aretaciji našli pri njem precej denarja, ki so mu ga dali kmetje kot naplačilo. Dieter Fidorra je od štirinajstih kmetov iz Kranja, škofje Loke, Radovljice in deloma s štajerske zbral 24.000 lir, 7340 avstrijskih šilingov, 2350 nemških mark, 579 kanadskih dolarjev in 1,628.000 S dinarjev — skupaj 3,432.380 S dinarjev. Ker naši predpisi določajo, da sme prodajati blago le zakoniti trgovski zastopnik s pooblastili, ne pa fizična oseba, so seveda Fidorri denar zaplenili. Prizadeti kmetje, ki so v svoji nevednosti ali pa lahkomiselnosti zaupali denar omenjenemu »agentu«, nimajo nobenih možnosti, da bi dobili denar nazaj, še več, lahko se jim zgot'| da bodo imeli opravke s sodiščem, ker so sodelovali pri nedovoljeni prodaji in kupovanju. Na pomlad »invazija prodajnih agentov« Zakaj ponovno pišemo o že znanih dejstvih? Hoteli bi namreč opozoriti naše kmetovalce pred raznimi »agenti«, ki prihajajo k nam, bodisi iz Avstrije ali pa Italije in pri nas na nedovoljen način ponujajo različne kmetijske stroje. Kmetje se v želji po moderniziranem kmetijstvu izpostavljajo dvema ne-varnostima. Prvič se jim lahko zgodi, da bodo ob največkrat težko prihranjeni denar, ker so naši organi javne varnosti poostrili kontrolo nad delovanjem raznih zastopnikov tujih firm, v drugem primeru pa se jim lahko zgodi, če takšnega zastopnika aretirajo, da jih bodo organi javne varnosti predali sodišču zaradi sodelovanja pri nedovoljeni trgovini. Pri vsem tem pa jc zanimivo tudi dejstvo, da gre največkrat za prodajo takšnih kmetijskih strojev, ki so za kmetijsko tehnologijo sosednjih držav že zastareli in zato ni čudno, da prodajajo nekateri zastopniki omenjeno kmetijsko mehanizacijo tudi pod ceno, samo, da se iznebe zastarelih strojev. Tako naši kmetje s kupovanjem zastarelih strojev nehote pomagajo modernizirati kmetijsko tehnologijo avstrijskih ali pa italijanskih kmetovalcev. Poudariti je treba tudi to, da razni prodajni »agenti« v svoji vnemi, da se čimprej iznebijo rabljenih strojev, našim kmetom v večini primerov ne morejo zagotoviti rezervnih delov kot tudi ne servisnih storitev. V Ljubljani vse za dinarje Omejeni pojavi nedovoljene trgovine in kupovanja kmetijskih strojev naših kmetov bi bilo vsaj nekoliko opravičljivi, če pri nas kmetijskih strojev ne bi bilo mogoče kupit. Vendar je ravno obratno. Kot so nam povedali na ljubljanski Agrotehniki, je mogoče pri njih kupi.i vso kmetijsko mehanizacijo, ki jo je v svojem programu spre„*el kmetijski institut Slovenij za dinarje in celo na kredit. Poleg tega imajo kmetje za vse kmetijske stroje, ki jih kupijo pri Agrotehniki, zagotovljene rezervne dele in vso ustrezno servisno službo. Glede na to, da pri nakupu kmetijske mehanizacije ni treba več plačati republiškega prometnega davka in da obstoje realne možnosti, da ljubljanske občine ukinejo tudi občinski davek, bodo lahko kmetje dobili kmetijsko mehanizacijo za dinarje na dvoletni kredit 7,5 odstotka ceneje. Ta ugodnost bo najbrž prišla še pred spomladanskim sejmom kmetijskih strojev in mehanizacije, ki bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču od 15. marca do 8. aprila. Skratka, če ne pred sejmom, bodo kmetje lahko kupovali kmetijsko mehanizacijo za 7,5 odstotka ceneje kot doslej na samem sejmu. Ljubljanska Agrotehnika se v teh dneh pogovarja s kreditno banko, da bi vse blago, ki ga imajo na zalogi, lahko prodajali na kredit. In vse kaže, da bo Agrotehniki v njenih prizadevanjih tudi uspelo. Skratka, Iz vsega zapisanega lahko ugotovimo, da je nesmiselno kupovati kmetijske stroje pri raznih tujih zastopnikih, če lahko takšne stroje dobimo pri nas za dinarje, na kredit in največkrat tudi občutno cenejše kot pri tako imenovanih »črnih zastopnikih«. Zato opozorilo, da naj kmetje pri stikih z raznimi tujimi zastopniki ne sklepajo kupčij, ni odveč. Kajti prav malo je možnosti, da bi takšen nedovoljen nakup uspel. In še več, pri tem se izpostavljajo nevarnosti, da bodo sodno preganjani zaradi nedovoljene trgovine. Vili G. i Večkratni SVETOVNI PRVAK EMMERICH DANZER IN EVROP SKA PRVAKINJA INGRID VVENDI ter § mnogi mednarodni zvezdniki z ledu nastopajo v čudoviti drsalni reviji 2 10. gostovanje Dunajske drsalne revije v mestni hali CELOVCU OD 6. DO 16. FEBRUARJA 1969 Režija: Will Petter Glasba: Robert Stolz Priskrbite si vstopnice v potovalnih pisarnah: ATLAS Zagreb, GENERALTURIST Zagreb, IZLETNIK Celje, KOMPAS, LJUBLJANA-TRANS-PORT, PUTNIK, SAP Ljubljana, TRANSTURIST, TT Izubijana OiminillIl!(!llllll!!IIUI!llllll!!lin!!U!inillllll[!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!illl!llllllllllllll!ll'^ VIII. POKAL VITRANC 16.-17.2.1969 KRANJSKA GORA Nekaj novic za Vitranc '69 Prireditelj tekme VIII. pokala Vitranc jc Smučarska | zveza Jugoslavije. Predsednik organizacijskega komiteja = je Maks Završnik, sekretar pa Leopold Ferjančič. Se- i dež komiteja je v prostorih turističnega društva § v Kranjski gori. sz Letos bo že osmič zapored veliko mednarodno tek- I movanje v alpskih disciplinah za moške — Pokal | Vitranc, ki je pri FIS registrirano kot I-A prireditev. | To tekmovanje je tudi letos vzeto v obzir pri točkova- § nju za svetovni pokal, s katerim vsako leto izbirajo I najboljšega smučarja na svetu. Prireditev bo od 15. do 17. februarja na smučiščih I S v Kranjski gori. I Program je naslednji: I nedelja 9.30 prvi tek veleslaloma in ob 14. uri drugi tek i ! ponedeljek ob 9. uri prvi tek slaloma in ob 11. uri drugi S I tek = ponedeljek ob 15. uri razglasitev rezultatov pred hote- a 5 lom Prisank. = S V letošnjem poletju si je smučišča Vitranca ogledal E I tudi g. Plattner, ekspert pri FIS za alpske proge. Pred S I organizatorja je postavil nekaj zahtev za ureditev = I smučišč. Dela so stekla takoj in na smučiščih je nare- g i jenega več, kot so predvidevali. E £ .... ___ = I Novost letošnje prireditve sta vsekakor dva teka § I veleslaloma, ki se bo štel za točke svetovnega pokala. g Š Prva proga je dolga 1500 m s 360 m višinske razlike E j in s ciljem v Brsnini. Druga je krajša za 150 m ter s I večjo višinsko razliko 370 m in ciljem pod »asom« (sla- S i lom cilj). i Na prireditev so vabili tekmovalce dvajsetih držav g š in z ozirom na ugoden termin in renome, ki ga prire- 5. j ditev že ima, pričakujejo udeležbo vse svetovne smu- £ jj carske elite. Vsi tekmovalci bodo nastanjeni v hotelih Kranjske i j gore. Organizacijski komite pa bo v hotelu Špik S i v Gozd Martuljku. E --- I Letos so prvič nekatera podjetja prevzela patronate = š nad posameznimi ekipami. Tako bo za ekipo Avstrije g š skrbelo podjetje Istra-Vino, za ekipo Francije Kompas 5 [ Ljubljana, za ekipo Švice tovarna Kolinska Ljubljana, 5 I za ekipo Italije Ljubljana transport in ekipo ZR Nem- S Š čije Gorenjka Jesenice. Novinarji bodo imeli svoj prostor kot v preteklih I [ letih v hotelu Prisank v Kranjski gori. Poskrbeli so g i tudi za nemoteno poročanje. Na pošti v Kranjski gori g 5 bodo na voljo telefonske govorilnice, telegraf in tele- §j : printer. Da bo povezava med tehnično pisarno v Gozd S I Martuljku in PRESS centrom tekla nemoteno, je prire- ~ : ditelju tovarna Elan iz Begunj dala na razpolago dva S = avtomobila — kombije, katerih se bodo lahko posluže- E i vali tudi akreditirani novinarji. J. J. llllltffIltCEffI££fffIllifIliilCillllfIliillllllllllllllIZlIllIillltttlllltllilillllllllllfIIIIEItllltI.«^a^i»»lEIIiflTi' Dobri kegljaei na Podreči Pred dnevi so imeli keglja-či KK »Simon Jenko« s Pod-reče svoj redni letni občni zbor. Na zborovanju so kritično pregledali delo v minulem poslovnem letu, ko so hkrati proslavljali desetletnico obstoja kluba. V proslavo tega jubileja so organizirali 25 prijateljskih srečanj in vsa, razen enega odločili v svojo korist, štirje člani kluba pa so v letu 1968 sodelovali na prvenstvu Gorenjske za posameznike, ena dvojica pa je sodelovala celo na republiškem prvenstvu. Kegljaški klub šteje okoli 50 članov in so bili v minuli sezoni zelo aktivni. Sklenili so, da se bodo v letošnjem letu udeležili vseh tekmovanj v okviru kegljaške tekmovalne skupnosti Kranj, organizirali pa bodo tudi več prijateljskih srečanj. V načrtu pa imajo tuda izgradnjo balinišča na prostoru poleg igrišča, s čemer se bo povečala možnost še večje rekreacije prebivalcev Podreče. F. R. V Poljanah nad Škof jo Loko za naslove pionirskih prvakov SRS v skokih Letošnje republiško prvenstvo za starejše in mlajše pionirje v smučarskih skokih bo v Poljanah nad škofjo Loko. Organizacijo tega najpomembnejšega tekmovanja za pionirje v Sloveniji je Smučarska zveza Slovenije zaupala prizadevni plani-ški skakalni šoli v Poljanah. Prvenstvo bo jutri dopoldne po naslednjem sporedu: ob 9.30 uri se bo začelo tekmovanje mlajših pionirjev na 17-metrski skakalnici, ob 11. uri pa bo prvenstvo za starejše pionirje na 30-metrski skakalnici. Danes, v soboto, pa bo uradni trening dopoldne in popoldne na obeh skakalnicah. Organizatorji bodo sprejemali prijave za tekmovanje do sobote do 12. ure. J. J. Jeseniški smučarji na Črnem vrhu španov vrh nad Jesenicami zaradi strmih in zahtevnih smučarskih terenov privablja večinoma le dobre, izkušene smučarje, ki se vsak dan pripeljejo z lokalnim avtobusom z Jesenic in drugih okoliških krajev. Med njimi je največ članov jeseniškega smučarskega kluba, za katere so se že prvi dan šolskih počitnic začeli treningi, ki potekajo od zgodnjega jutra do poznega večera. Vsak dan se okoli 50 smučark in smučarjev pod vodstvom trenerjev pripravlja na prihodnja tekmovanja. Pionirke in članice vodi Ciril Čop, člane trenira Peter Lakota, mlajše in starejše mladince pa Jože Klinar. Mladinke in mladince trenirajo še posebno skrbno in prizadevno, saj jih čaka državno prvenstvo, ki bo 24. februarja na črnem vrhu. Proge za smuk, slalom in veleslalom postavijo trenerji na pobočjih, ki so bolj strma, zahtevnejša in težav-nejŠa. Na Španovem vrhu in Črnem vrhu pa deluje tudi stalna tehnična služba, ki jo vodi Avgust Klinar in še štirje mladi fantje, ki skrbijo za vzdrževanje prog, teptajo sneg, izravnavajo in popravljajo smučarske terene. Trinajsta zvezdica pod Mežakljo? Nocoj bo na drsališču pod Mežakljo v odločilni tekmi med zagrebškim Medveščakom in Jesenicami v okviru zvezne hokejske lige padla odločitev, kdo bo novi državni prvak v hokeju. Zanimivo srečanje bo vsekakor privabilo na jeseniško drsališče rekordno število gledalcev v letošnjem tekmovanju zvezne hokejske lige. Po trinajstih letih tekmovanja v zvezni ligi še nikdar ni bilo treba čakati prav do zadnjega kola za novega državnega prvaka. V letošnjem prvenstvu pa so Jesenice, ki so doslej že dvanajstkrat za- pored osvojile prvo mesto na državnem prvenstvu, izgubile eno tekmo, eno pa igrale neodločeno. Drugi kandidat za prvaka Medveščak iz Zagreba je izgubil doslej enako š levilo točk kot Jeseničani. Glede na to se obeta razburljivo srečanje na drsališču pod Mežakljo. Zmagovalec bo postal novi državni prvak. Veliko več možnosti za osvojitev prvega mesta dajemo jeseniškemu moštvu, saj se bo borilo pred domačo publiko, kjer se bo na vsak način skušalo revanžirati gostom iz Zagreba za poraz na šalati. Pionirska atletska liga Točke za favorite Četrto kolo v zimski pionirski atletski ligi je bilo najzanimivejše doslej. Čeprav so povsod zmagali favoriti, pa je bil vsak dvoboj derbi zase. Pri pionirkah je bilo brez dvoma najbolj zanimivo srečanje neposrednih tekmic za prvo mesto, OS Simon Jenko in Oš Lucijan Seljak, ki so ga odločile sebi v prid tekmovalke iz Kranja in si s tem že zagotovile prvo mesto. Seveda, če prav v zadnjem kolu ne bodo učenke iz Šenčurja pripravile največjega presenečenja. Enako velja za ekipo Oš Lucijan Seljak v tekmovanju pionirjev. REZULTATI - UČENCI Cerklje — Šenčur 19:36; 20 m: Potočnik (Š) 3,3, Ko-lenc (Š) 3,3; višina: Brezar (S) 150, Kristane (Š) 150; daljina z mesta: Česen (C) 2,53, Potočnik (š) 2,49; ple-zanje po vrvi: Vidmar (Š) 3,4, Sitar (š) 4,1; met medi-cinke: Brezar (Š) 15,05, Golo-rej 14,80; Preddvor — S. Žagar 23:32; 20 m: Nosan (SŽ) 3,1, Rcoss (SZ) 3,2: višina: Nosan (SŽ) 150, Upelj (P) 145; daljina z mesta: Pavlin (SŽ) 2,47, Vov-nik (P) 2,41; plezanje po vrvi: Najdič (P)' 3,8, Kramar (P) 3,9; met inedicinke: Rooss (SŽ) 16,90, Grilj (SŽ) 15,00. S. Jenko — L. Seljak 25:30. UČENKE Cerklje : Šenčur 27:28; 20 m: Svetelj (Š) 3,4, Kur-nik (Š) 3,4; višina: Bobnar (C) 125, Vidmar (Š) 120; daljina z mesta: Ipavcc (C) 2,10, Ra-hne (š) 2,09; plezanje po vrvi: Ipavec (C) 5,8, Gerkman (C) 6,0; met medicinke: Kurnik (š) 10,50, Gašperiin (Š) 9,85. Preddvor — S. Žagar 20:35: 20 m: Rojšek (SZ) 3,6, Čelik (P) 3,8; višina: Koželj (P) 125, Laznik (SŽ) 125; daljina z mesta: Laznik (SŽ) 2.16, Koželj (P) 2,15; plezanje po vrvi: Langerholc (SZ) 5,2, Lončar (S2) 5,6; met medicinke: Mesojedec (SZ) 11,85, Krpan (S2) 9,50. S. Jenko - L. Seljak 35:20. LESTVICA — pionirji: L. Seljak 4400 130 : 90 8 Šenčur 43 0 1 125 : 95 6 S. Žagar 4 2 02 105 :115 4 Preddvor 42 0 2 103 :117 4 S.Jenko 4 1 0 3 102,5:117,5 2 Cerklje 40 04 84,5:135,5 0 LESTVICA — pionirke: S.Jenko 4 4 00 138,5: 81,5 8 Šenčur 4 3 0 1 122 : 98 6 L. Seljak 43 01 121 : 99 6 Cerklje 4 1 03 99,5:120,5 2 S. Žagar 4 1 03 94 :126 2 Preddvor 40 0 4 85 :135 0 Pari prihodnjega kola: S Žagar — Cerklje, Šenčur — S. Jenko, L. Seljak — Preddvor. M. Kuralt Zanimiva tekma v Tržiču V srečanju bivših in se-danjih igralcev hokeja v Tržiču so v nedeljo zrna gali v dokaj zanimivem srečanju igralci sedanjega moštva Partizan s 6:2. Pred okoli 500 gledalci je srečanje vodil zvezni sodnik Cene Valcntar z Jesenic. 4k Seja upravnega odbora GTZ odpovedana Za četrtek dopoldne je bila v Kranju sklicana sedma redna seja upravnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Na dnevnem redu jc bila predvidena razprava o predlogu za enotni in načrtni razvoj turizma na Gorenjskem s predlogi za modernizacijo bi novogradnje cestne mreže na Gorenjskem. Predvideno je bilo tudi, da bosta o tem članom upravnega odbora govorila predstavnik Biroja za regionalno in prostorsko planiranje SRS in predstavnik republiškega cestnega sklada. Zal pa je ta zanimiva seja menda zaradi boler.nl ori roma zadržanosti obeh predstavnikov odpadla in je preložena, škoda je le, ker bi na tej seji nedvomno osvetlili nekatere nove vidike turističnega razvoja In cestne mreže na Gorenjskem še pred bližnjo razpravo o gradnji ceste Šentilj — Nova Gorica, ki bo v republiški skupščini v sredo, 5. februarja. Tako kaže, da bo o tej izredno aktualni gorenjski problematiki upravni odbor Gorenjske turistične zveze lahko razpravljal in zavzel morebiina stališča šele po sredini razpravi v republiški skupščini. A. Ž. HllIllIlllIllBIlIllilliUUlIlIIItlllllfttlllllllllilltllllllltllllllllSlIlilllllllillllllllilllllllllltltlllltlllHIIII Slovenski cestni križ v številkah Za lažje razumevanje nenadne in nepričakovane zahteve radovljiške občinske skupščine in drugih gorenjskih občin, da izvršni svet. SRS na podlagi podatkov in resnih predvidevanj predloži zakon o izgradnji slovenskega cestnega križa, ki bo predvidel takojšnjo izgradnjo gorenjske magistrale, dajemo nekatere primerjalne podatke. Ti so zbrani in primerjani z odsekom ceste Šcntdj—Ljubljana na podlagi študije Hitre ceste v Sloveniji. % Po podatkih skupnosti cestnih podjetij Slovenije jc bil 1965. leta na odseku Ljubljana—Lesce naslednji skupni promet: 1,989.000 (1,495.000 osebni in 494.000 tovorni). Na odseku Šentilj—Ljubljana pa 1,619.000 (953.000 osebni in 660.000 tovorni). 0 Udeležba inozemskih motornih vozil glede na celoten prometni križ je znašala 1966. leta: Ljubljana—Lesce 25,3 odstotka, Šentilj—Ljubi jana 16,7 odstotka. Odsek Šentilj—Ljubljani tako kaže najnižjo udeležbo inozemskih motornih vozil. #V napovedi prometa za leto 1985 pa so podatki naslednji: — Skupni promet na odseku Šentilj—Ljubljana je za leto 1975 predviden takole: 5,950.000 (osebni domači 2,450.000, osebni tuji 1,100.000, tovorni 2,400.000). Leta 1985 skupni promet 11,400.000 (osebni domači 4,150.000, osebni tuji 2,850.000, tovorni 4,400.000). — Skupni promet na odseku Ljubljana—Lesce za leto 1975 7,150.000 (osebn' domači 3,000.000, osebni tuji 2,050.000, tovorni 2,000.000). Leta 1985 skupni promet 13,150.000 (osebni domači 5,000.000, osebni tuji 4,600.000, tovorni 3,550.000). — Skupni promet na odseku Lesce—Podkoren in Lesce— Rateče za leto 1975 1,500.000 (osebni domači 400.000, osebni tuji 800.000, tovorni 300.000). Leta 1985 skupni promet 3,400.000 (osebni domači 700.000, osebni tuji 2,200.000, tovorni 500.000). — Skupni promet na odseku Naklo—Ljubljana za leto 1975 900.000 (osebni domači 200.000, osebni tuji 600.000, tovorni 100 tisoč). Leta 1985 skupni promet 1,800.00 (osebni domači 450.000, osebni tuji 1,150.000, tovorni 200.000). To kaže, da lahko pričakujemo v prihodnje največji porast prometa na cesti Ljubljana—Lesce—Podkoren—Rateče (predvsem zaradi večjega obiska tujih turistov). e Nazadnje poglejmo še napoved, koliko tujih gostov bo prišlo k nam preko mejnih prehodov leta 2000: — Na mejnih prehodih Podkoren, Rateče, Ljubelj (skupaj) 5,766.820 vozil, — na mejnem prehodu Šentilj 3,745.780 vozil. Slovenija je leta 1965 ustvarila 16,5 odstotka jugoslovanskega narodnega dohodka. Pri tem pa so bile občine v 10-kilo-rnetrskern pasu ob cestnem križu (Šentilj—Nova Gorica in Rateče—Zagreb) udeležene s 73 odstotki. 9 Za Slovenijo sta torej obe smeri cestnega križa enako po-Q membni. Zato bi morala biti ocena predvidenih prometnih # tokov po odsekih osnova za nadaljnje proučevanje poslop- # M gradnje celotnega cestnega sic tema' v Sloveniji. To pa # »arekuje pridobitev podrobnejših tehničnih podatkov (idej-9 al projekt) in primerjalnih ekonomskih analiz stroškov ter © koristi, šele na podlagi le teh bi potem lahko določili pred-Q nostni red gradnje posameznih odsekov, načinov financi-0 ranja in finančnih pogojev slovenskega cestnega križa. Gorenjski poslanci pred razpravo o gradnji ceste Šentilj — Nova Gorica Pred razpravo v slovenski skupščini (ta bo 5. februarja) o gradnji ceste Šentilj — Nova Gorica, kjer bo dokončno odločen način in obseg gradenj na posameznih odsekih, smo zaprosili za mnenje gorenjske poslance Franca Zvana, Franca Puharja in Slavka Zalokarja. Tovariši poslanci. Znani so vam primerjalni številčni podatki o slovenskem cestnem križu, ki so bili i/delani na podlagi študije Hitre ceste v Sloveniji in primerjajo promet na odsekih Šentilj — Ljubljana in Rateče — Ljubljana. Ker so ti podatki znani šele nekaj dni, vas prosimo za vaše mnenje o izgradnji slovenskega cestnega križa in prednostih gradenj na posameznih odsekih. Franc Jere: »Ob primerjavi podatkov o obremenjenosti obeh cestnih odsekov lahko ugotovimo, da je gorenjska cesta bolj obremenjena kot odsek Šentilj — Ljubljana. To pa pomeni, da je potreba po gradnji gorenjske magistrale enakovredna temu odseku, če ne bomo upoštevali teh, predvsem turistično zanimivih podatkov, se nam lahko zgodi, da bo Gorenjska v prihodnjem obdobju postala otok med drugimi modernimi cestami. Nerazumljivo je tudi, da nam republiški strokovnjaki niso posredovali realnih podatkov o prometu, saj vemo, da sedanja gorenjska cesta sploh ne zmore več tolikšnih obremenitev, ki so posebno v turističnih konicah veliko večje kot na odseku Šentilj — Ljubljana.« Franc Puhar: »Dosedanja razprava je pokazala, da je zakonski osnutek in predlog odloka o gradnji ceste Šentilj — Nova Gorica nepopoln, ker ne zajema celotneija cestnega križa. To je nedvomno velika napaka. Ponovna razprava o cestnem križu bi sicer najbrž bila neprimerna, čeprav predlagana konkretna investicijska odločitev zbuja bojazen, da ne bi s cesto povezali nekaterih krajev, pri katerih ne bi mogli zagovarjati ekonomskih razlogov. Mislim pa, da se je treba zavedati, da nas gradnja turske ceste postavlja pred gotovo dejstvo. Če do njene izgradnje ne bomo zgradili karavanškega predora, se bo podaljšek ceste obrnil drugam. Prepričan sem tudi, da smo trenutno Gorenjci dovolj objektivni do predlaganih instrumentov, saj vemo da pomeni rešitev prometa na odseku Ljubljana — Razdrto glavno nalogo. Vprašljivo pa je, če lahko v isti fazi in za enakimi parametri (število pasov) začnemo z gradnjo ceste Šentilj — Ljubljana. Morda bi bilo smo tr- ga križa oziroma odsek Podkoren—Ljubljana, neje začeti graditi del cestne-Vsekakor menim, da je obojestranska zahteva materialno preobremenjena. Zato mislim, da je upravičena zahteva, da mora biti do 1975. leta zgrajen predor skozi Karavanke, pri čemer pa ne smemo pozabiti tudi postopne obnovitve nekaterih kritičnih odsekov gorenjske ceste. Menim, da je takšno stališče še najbolj objektivno. Res je sicer, da bi podatki o prometu na gorenjski cesti upravičevali zahtevo pa istočasni izgradnji gorenjske magistrale, vendar menim, da bo predor, ki bo povezal tursko cesto, pokazal in dokazal takšen turistični promet zahodne Evrope z Jugoslavijo, da bodo pomisleki posameznikov in raznih organov potem klonili pod dejstvom številk.« Slavko Zalokar: »če govorimo o modernizaciji cestnega križa, potem je treba obravnavati cestni križ kot celoto (ne le en krak). Vemo tudi, da vseh problemov v tem križu ne bomo mogli rešiti naenkrat in bo to reševanje potekalo po posameznih fazah. Vendar pa se zavzemamo, da iz prve faze ne izpade gradnja karavanškega predora. Prepričan sem (in to kažejo tudi vsi podatki), da bo karavanški predor pomenil osnovni objekt ne zgolj za slovensko, marveč za jugoslovansko turistično gospodarstvo in nadaljnji razvoj turizma v Jugoslaviji. Seveda pa je povsem jasno, da je z izgradnjo karavanškega predora treba odstraniti tudi nekatere kritične točke na gorenjski cesti kot so Kranj, Žirovnica, Zgornja savska dolina itd.« A. žalar Zahteva radovljiške občinske skupščine (Nadalj. s 1. str.) veljala okrog 150 milijard starih dinarjev oziroma 33 odstotkov izgradnje celotne trase. »če računamo, da bi bila do 1973. leta končana ena tretjina trase, potem bi bila najbrž celotna cesta zgrajena do 1980. leta. To pa pomeni, da bi bila do takrat izključena katera koli druga večja tovrstna investicija oziroma tudi gradnja gorenjske magistrale,« je rekel Franc Jere. Odborniki so potem v razpravi poudarili, da bi bil tolikšen čas za gradnjo gorenjske magistrale (posebno glede na predlo/ene oziroma argumentirane primerja'ne podatke) predlog. Iz razprave je bilo nazadnje moč povzeti še naslednje ugotovitve: 0 Utemeljitve o takojšnji izgradnji štiripasovne ceste Hoče — Leveč ne upoštevajo vseh podatkov, predvsem ne števila vozil po izgradnji karavanškega predora na gorenjski cesti. Zato bi na tem odseku zadoščala dvopasov-na cesta. Nemogoče oziroma nevzdržno bi bilo, da bi čakali deset let na gradnjo gorenjske magistrale. Zato je treba takoj začeti s študijo gradnje gorenjske ceste. % Predvsem je treba dokončno določiti traso gorenjske magistrale, da v prihodnje ne bodo za cesto rezervirana tolikšna zemljišča kot sedaj. Nazadnje pa so odborniki obeh zborov sprejeli naslednjo zahtevo: Vsi omenjeni podatki nazorno utemeljujejo istočasno izgradnjo gorenjske magistrale. Zato zahtevamo, da izvršni svet SRS na podlagi podatkov in resnih predvidevanj predloži zakon o izgradnji slovenskega cestnega križa, ki bo predvidel takojšnjo izgradnjo gorenjske magistrale. Občinska skupščina Radovljica se zaveda pomembnosti Gorenjske, posebno pa zgornje Gorenjske za turistično in splošno gospodarstvo. Zato zahtevamo, da se zahteva naše in vseh gorenjskih občin upošteva. (P.S.: — podobno so o tej problematiki na zadnjih sejah razpravljale tudi druge gorenjske občinske skupščine, razen kranjske, ki nI imela seje.) A. žalar A74974+74/7./7^/:+/:.::..:+C