S POSVETA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Kako zagotoviti učinkovito družbeno kontrolo cen?
Zakon o sistemu družbene kontrole cen je odločanje o cenah ponovno prepustil delav-cem. S tem naj bi bUa uresničena že nekaj let poudarjena zahteva, da naj cene oblikuje tisti, ki je svoje delo opredmetil s proizvo-dom, ali pa je opravil določeno storitev prav tako pa tudi spoznanje, da z administrativ-niin urejanjem cen ne bomo mogli brzdati inflacije.
Kljub sorazmerno kratkemu času od uve-ljavitve zakona (pričel je veljati 1.1. 1985) pa se ponovno slišijo glasovi, da bi morala država poseči in preprečiti vrtoglavo rast cen in stopnjo inflacije. Ali to ne pomeni, da tisti, ki tako razmišljajo ne zaupajo v učinko-vitost samoupravnega urejanja najbolj občutljivih vprašanj, s katerimi se ta trenu-tek srečuje naša družba.
Morda pa je tako razmišljanje odvračanje pozornosti od lastnih slabosti in slabega go-spodarjenja. In če bo država ponovno pose-gla po ukrepih, bo to zopet prilika, da bomo metali krivdo za težave, ki jih imamo na njo. Žal je še vse preveč takih, ki vidijo vzroke za nezadržno rast cen le v zunanjih »objektiv-nih« dejavnikih, vse premalo pa v svoji nizki produktivnosti, premajhni izkoriščenosti proizvodnih in drugih potencialov, kot tudi v težnjah, da manjkajoči dohodek, ki je posledica nizke produktivnosti, zagotovijo z dviganjem cen. Raje se sklicujejo na rast cen energije, da o surovinah sploh ne govorimo, skoraj nič pa o lastnih programih ukrepov za boljše gospodarjenje.
Skozi vsa ta protislovja je konec koncev že vseeno na koga nasiavljamo kritiko ali na državo ali na neučinkovito samoupravo. V taki polemični razpravi na posvetu, ki ga je sklical OS ZS Ljubljana Vič Rudnik s pred-sedniki IO OO ZS, ni manjkalo tudi vpra-šanj kaj lahko stori v sistemu družbene kon-trole cen sindikat. Če naj sindikat zastopa interese delavcev, eden najpomembnejših pa je vsekakor zaustavitev padanja standar-da, potem si mora naložiti tudi tiste naloge, ki naj zagotovijo, da bodo delavci učinkovi-teje izvajali družbeno kontrolo cen. To naj ^storili tako, da bo sindikat Dozval strokov-
ne službe v svoji OZD naj delavcem pojasni-jo odnos med rastjo materialnih stroškov in cen proizvodov ter storitev. Prav tako bodo dale sindikalne organizacije pobudo, da se v OZD preveri uresničevanje lastnih stabiliza-cijskih programov, kako se izkoriščajo no-tranje rezerve tako v pogledu organizacije dela, varčevalnih ukrepov, izrabe delovnega časa in produktivnosti, kot tudi v pogledu zniževanja stroškov na enoto proizvoda.
Sindikat bo pred odločanjem delavcev za povišanje cen zahteval, da bodo delavci sez-nanjeni tudi o posledicah nameravanega po-višanja cen, npr. na prodajo blaga, na doho-dek pa tudi na stanje zalog blaga in proiz-vodov.                                                    >
Prav tako naj bi delavci posamezne OZD obvestili o nameravanem povečanju cen de-lavce v drugih OZD, s katerimi so dohod-kovno oz. poslovno povezani, preden bodo o tem odločali.
Dogovorjene so bile tudi druge naloge, katerih uresničevanje naj bi prispevalo več k osveščenosti in odgovornega obnašanja sle-hernega samoupravnega subjekta. Možnosti in usmeritve so torej podane, zato se mora-mo prav vsi, na vseh področjih prizadevati, da jih v čim večji meri uresničimo.
Predsednik OS ZS ŠKETA JOŽE