SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | mesec 1 fld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ia jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pogamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice St. 2. Rokopisi *e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. ISO. V Ljubljani, v petek 7. junija 1895. Letnik XXIII. k Shod v Radovljici. Slovensko katoliško politično društvo za radovljiški okraj je imelo v torek 4. t. m. popoludne v Radovljici v prostorih g. Hirschmanna svoj občni zbor. Predsednik Vurnik s primernim nagovorom otvori zborovanje. Župnik Ažman kot tajnik poroča o društvenem delovanju v minolem letu. Javnih Bhodov je društvo priredilo pet, in sicer osne-valni shod na Brezjah 11. junija 1894, shod v Kropi dne 18. novembra min. L, na Bledu 3. februvarija, pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru 17. aprila 1895 ih sedaj občni zbor. Udov šteje društvo 548, dohodkov je bilo 141 gld. 85 kr., troškov 76 gld. 51 kr., preostanka v gotovini je 64 gld. 84 kr. Namen društva je izražen v pravilih : v prvi vrsti gojiti in krepiti versko prepričanje med narodom, kajti protiverski duh se je zasejal mnogokje tudi med priprosto ljudstvo, dokaz temu je rastoče onečaščevanje nedelj in praznikov. Vsled tega je društvo na shodu v Bohinju pozvalo vse gorske vodnike, naj se po vzgledu tirolskih vodnikov zavežejo svojemu knezoškofu, da ob nedeljah in praznikih brez svete maše ne bodo hodili v gore s hribolazci. In čast vrlim gorenjskim vodnikom : vsi so podpisali dotično izjavo; z Dov-jega sicer še ni podpisov, toda vodniki so jih obljubili. Društvo je ta sklep naznanilo slovenskemu in nemškemu planinskemu društvu. V drugi vrsti je društvo skrbelo za primeren pouk in prospeh narodnega gospodarstva. Posebno pašniške stvari so se obravnavale na Brezjah, na Bledu in v Bohinju. Na Bledu je shod sklenil resolucijo, oziroma prošnjo na državni zbor, naj bi se gozdni zakon premenil v korist kmetijstva. Po posredovanju državnega poslanca Povšeta je ministerstvo ukazalo, da oblastva mileje izvajajo gozdni zakon in da Ratečani še nadalje obdrže pašne pravice namesto denarne odškodnine. Na shodu v Kropi so govorniki pojasnjevali in priporočali žebljarsko zadrugo, ki je s pomočjo nekaterih rodoljubnih mož pričela delovati dne 1. maja t. I. Društveni odbor je v posebni spomenici državni zbor in visoko deželno vlado prosil primerne podpore za Kropo in žebljarski obrt. Da se kmetiškemu ljudstvu pomaga iz dolgov proti neusmiljenim oderuhom, je jeden govornikov na Bledu priporočal Raiffeisenove posojilnice. Dve taki posojilnici že delujeta, v Gorjah in v bohinjski Srednjivasi. Gorjanska je prvi mesec svojega obstanka imela 10.000 gld. prometa. Društvo priporoča povsod kmetijske podružnice; gospod Rihtaršič je v Bohinju toplo priporočal sadjerejo in društvo je vsled tega na deželni zbor odposlalo prošnjo, da se lovski zakon predela v korist sadjerejcem; žal, da so vse dotičn$ prošnje le malo hasnile. Namen društva pa je tudi, gojiti zvestobo in udanost do presvetlega cesarja in preslavne cesarske hiše ter ljubezen do slovenske domovine. Odbor je poslal akadenalčnemu društvu »Danici" 15 gld. in za slovensko šqlo v Velikovcu na Koroškem 10 gld. Ko bi društvo imelo več denarnih sredstev, storilo bi več za narodne namene. Tajnik konča svoje; poročilo z željo, da bi k društvu pristopilo še mnogo članov, ki za letnih 80 kr. dobivajo »Domoljuba", in da bi odbor tudi ^ 4 v prihodnjem letu marljivo deloval v blagor slovenskega oratarja, obrtnika in delavca. V odbor so bili zopet izvoljeni gg.: Vurnik iz Radovljice predsednikom, župnik Novak iz Radovljice prvim in Ig. Zupan iz Kamne Gorice drugim podpredsednikom ; odborniki so gospodje: dekan Razboršek, gorjanski župan Zumer, župan v Koroški Beli Šoklič, srednjevaški župan Ar h, mošenjski župan Jurgele; namesto g. R. Šraja, ki se vsled mnogih poslov težko udeležuje odborovih sej, je bil v odbor izvoljen gospod A. Z I o g a r, župnik v Kranjski Gori; namestnika sta mošenjski župnik Beri i c in KI. Dovžan, posestnik v Za-breznici, tajništvo in blagajništvo je zopet prevzel gorjanski župnik g. J. Ažman. (Konec sledi.) Po potresu. Južno-železniška družba nam javlja glede olajšav pri prevažanji zidiva sledeče: Južno-železniška družba je vporabljala od 30. aprila t. I. prš prevažanju zidiva za popravo in pozidavo vsled potresa porušenih hiš pod gotovimi pogoji izjemni tarif XVII. Od sedaj naprej se pa sme vporabljati omenjeni tarif tudi v slučaju, ako stranke same pod svojim naslovom dobivajo potrebno zidivo, toda le s tem pogojem, da se priloži dotičnemu voznemu pismu potrdilo mestnega magistrata ljubljanskega, v kterem mora biti označena vrsta in približna cena dotične pošiljatve, ime in stanovanje prejemnika ter oddajna in prejemna postaja. Jednake olajšave veljajo tudi za vse kraje v političnih okrajih Ljubljana in Kamnik, in mora biti v tem slučaju priloženo potrdilo c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani oziroma v Kamniku z zgoraj označenimi podatki. — Pod takimi pogoji dovoljujejo tudi c. kr. državne železnice olajšave pri prevažanju zidiva in živil. Sesedlaalipogreznila se je neka hiša v Zažaru pri Vrhniki včeraj popoludne, kakor ljudje pravijo, vsled zadnjih potresov. Na lice mesta odpotoval je danes rudniški nadinžener g. Gladacki, da se o tem pouči in potem poroča o tem neobičajnem slučaji. ^ Dunajskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico došla darila znašajo do vštevšega 5. t. m. 151.267 gld. 39 kr. Med mnogoterimi darovatelji se v zadnjem času odlikuje nižje-avstrijska trgovska in obrtniška zbornica z lepim doneskom 2000 gld. Devetnajsti izkaz pomožnega odbora za Ljubljano in okolico znaša na prispevkih 1822 gld. 93 kr., s prejšnjimi 55.428 gld. 39 kr., torej v skupni svoti 57.251 gld. 32 kr. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Županstvo mesta Pisek zbirko 465 gld. 14 kr.; g. Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije" v Ljubljani 288 gld. 50 kr., katere so darovali: G. J. Boršnik v Dubrovniku 188 gld. 50 kr. in koroški Slovenci (po gospodu V. Legatu) 100 gld.; administracija časopisa »Narodni Listj" v Pragi na-daljno zbirko 216 gld. 80 kr.; č. vikarijat v Cez-Soči nabranih 29 gld.; »Narodni Dom" v Bakru 25 gld. 50 kr.; podporno društvo »Slovenija" v Olevelandu v Severni Ameriki 25 gld.; g. Anton Mazek , gimnazijski ravnatelj v Požegi, nadaljno zbirko 19 gld.; remesl. živnost. Beseda v Zižkovu 10 gld.; mestni urad v Bohdanci na Češkem 10 gld.; uradniški kegljaški klub v Tešnu 6 gld.; gospod Fran Zopf, učitelj v Ptuji, zbirko 6 gld.; gospod Gustav Hreh v Casselu 5 gld. 95 kr.; tvrdka Schmiedt & Tontin v Crnovicah 5 gld.; g. S. Pohl v Egru 5 gld.; županstvo v Schonbergu na Morav-skem zbirko 5 gld.; Oseški dijaki 4 gld. 90 kr.; gospa Antonija Funk v Schonbergu 4 gld. 40 kr.; Rudolf Siche v Schonbergu 3 gld. 50 kr.; gospa Roza Bohm v Schonbergu 3 gld.; gospa Ana Baumgartner v Schonbergu 2 gld. 68 kr.; gospa Edita Seidl v Schonbergu 1 gld. 20 kr.; M. R. v Michel-bausnu 1 gld.; E. F. v Schonbergu 10 kr.; gosp. Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XVIII. izkaz. Ferdinand Strecker v Mulhousu 5 m. = 2 gld. 98 kr.; H. Gasser, lesorezec v Miihlhausnu, 4 m. = 2 gld. 38 kr.; mestna občina Maribor 250 gld.; neimenovani po Alojziju Verderberju 10 gld.; po Antonu Krisper tukaj 101 gld. 82 kr. ; comune di Meano 10 gld.; vinkovška hranilnica 20 gld.; F. Chilracek na Dunaju 4 gld. 16 kr.; Julij Ednig v Budimpešti 10 gld.; kassa oszczednosci miasta Sta-nislaw 25 gld.; Samuel Havas v Vel. Kaniži 5 gld.; kardinal knez-primas ogerski v Balaton-Fiired 50 gld.; gospodarsko hranilno in posojilno društvo v Kaadenu 25 gld.; Baerlein & Co. v Manchestru 100 gld.; Fr. Curtius & Co. v Donisburgu 20 mark — 11 gld. 89 kr.; dr. H. Engelbrecht v Brunšviku 10 mark = 5 gld. 95 kr.; Marta Sipmann v Hagenu 3 m. =»lgld. 79 kr.; Lozar Janos v Budimpešti 10 gld.; Gustav Puchau v Mariboru 1 gld.; London-Bisquit v Trstu 2 gld.; neimenovani iz Trsta 5 gld.; Ernest Faber v Kočevju 5 gld.; I. C. Mayer zbirko 1015 gld. 30 kr.; M. Lobinger v Kulmbachu na Bavarskem 30 gld.; bratje Victor v Heilbronnu 20 gld.; Ralli & Brothers v Liverpoolu 121 gld. 50 kr.; J. W. Zuppinger v Romerstadtu 10 gld.; hrauilnično ravnateljstvo v Freystadtu 100 gld.; neimenovani 50 kr.; Frohlich & Wolff v Kaselu 10 m. = 5 gld. 95 kr.; R. Aronheim v Brunšvigu 5 m. = 2 gld. 97 kr.; sporitelna Pribram 10 gld.; C. Zimmermann na Dunaju 9 gld. 40 kr.; občinski urad Lassnitz 4 gld. 26 kr. ; ljubljanski strelci 50 gld.; H. Heiss v Briksenu 1 gld.; mestska rada ve Slane 25 gld.; dvorni profesor dr. R. Fre-senius v Wiesbadenu 5 mark = 2 gld. 97 kr.; obec Detenica 3 gld.; mestski urad Zelezny Brod 20 gld.; odvetnik Giiring v Jeni 10 mark = 5 gld. 95 kr.; Jos. Rein v Galacu 5 gld.; za moje rojake 10 gld.; preblovsko vodovodno oskrbništvo 25 gld.; neimenovani 1 marko = 59 kr.; občinski ut^d Pe-tersvvald 20 gld.; \V. "VVienechrodh v Schwelnu 5 mark = 2 gld. 97 kr.; Dufour & Co. v Thalu v Švici 50 gld.; zbirka občine Lipnica 61 gld.; stolni kapitel v Raab 20 gld.; obec Pfikazy 20 gld., skupaj 2311 gld. 33 kr., s že izkazano svoto 53.117 gld. 6 kr., skupna svota 55.428 gld. 39 kr. S 7 C /J D Politični pregled. V Lj u bij »n i, 7. junija. Razpust državnega zbora. »Konsemtive Correspondenz" na Dunaju, ki se smatra za glasilo grofa Hohenwarla, objavlja poročilo, v katerem omenja, da se morda kmalu razpusti državni zbor ter razpišejo nove volitve. Pove tudi, kako bi vlada rada, da bi se končale volitve. Piše namreč: Vedno bolj se čuti potreba velike srednje stranke v državni zbornici, zato je kakor nalašč primerno veleposestvo; poljski klub bi bil vladna stranka, na levici bi sedeli nemško-liberalni in nemško-nacijonalni napred-njaki, na desni pa katoliško-konservativni, krščansko-socijalni in Slovani. Pri tem razmerju strank bi vlada v veleposestvu in Poljakih imela vselej zanesljivo večino, desnica bi se nagibala središču in za slučaj ž njim v zvezi bi vlada razpolagala nad dvotretjinsko večino. Nemški levici bi bila s tem tla za vselej spodkopana. Tem potom bi se vredile tudi razmere na češkem in vladi bi bilo omogočeno imenovati za Češko deželnega ministra. Na ta način bi vlada kneza Windischgriitza dobila tako zanesljivo večino, da bi mogla nadaljevati svoje delo, tudi volilno preosnovo, in poleg tega bi bil tudi parlament državnim razmeram primerno zastopan. — Mogoče bi bilo, da se za nekaj časa kaj tacega uvede, toda zelo dvomimo, da bi bilo ljudstvo za dalje časa mogoče zadovoljiti s tako večino, ki bi morala zastopati prav posebno predpravice veleposestva in kapitala. Civilne matrike za Reko. Ti E e k e 2. junija. Tudi pri nas bomo dobili civilne matrike. — V soboto je obravnaval naš mestni zbor brzojavno naročilo mažarskega ministerstva za notranje zadeve, naj se tudi na Eeki pričnejo priprave za vpeljavo civilnih matrik. Dotični referent je predlagal, naj se mažarska vlada naprosi, da tudi za Reko ustanovi matriški urad, kateri naj bi seveda spisaval v materinem jeziku matrike. Temu predlogu je ugovarjalo več mestnih odbornikov, češ, da bi bilo zoper avtonomijo reškega mesta, ko bi Be matrike spisavale v mažarskem jeziku. Mestni svet je predlog referentov zavrgel in sklenil, da bodo matrike spisavali mestni uradniki v italijanskem jeziku. — Mi se uso-jamo vprašati, kako si mažarska vlada sploh upa na Reki vpeljevati zakone, kateri naravnost nasprotujejo avtonomiji Reke. Mi dvomimo tudi, da naš mestni zastop s tem zastopa pravice mesta, ako se brez vsacega načelnega ugovora uklanja mažarski vladi. — Kaj bo neki hrvatska vlada k temu rekla? Po svoji stari navadi bo — molčala. Katoličani in volitve v Italiji. Katoliški škofijski odbor bergamski je objavil poročilo gledč udeležitve pri zadnjih volitvah v zbornico. V sedmih volilnih skupinah provincije Bergamo je 26.023 volilcev, volilo jih je pa le 9827, torej se volitve ni udeležilo 73 odstotkov volilcev. V 17 volilnih okrajih se ni mogla osnovati niti vclilna komisija, ker niti jeden volilec ni prišel na volišče. — K volitvam pa spadajo še nekatere podrobnosti. Nicolo Barlato je bil obsojen v težko ječo, kjer še sedaj sedi, in vendar so ga volili v Milanu in Česani, ter je dobil skupno 35.000 glasov. Skoro jednako glasov je dobil tudi de Felice Giuffrida, kateri tudi sedi v ječi, kakor Barlato. Nasprotno je pa volilo Crispija devet volilnih okrajev in debil je le 15.000 glasov. Ta razlika je gotovo značilna. Kaznjenca, ki nista črhnila besedice o kandidaturi ter se sploh nista mogla pečati z agitacijo, sta dobila skupno 70.000 glasov, med tem ko si je Crispi le z največjo silo in uporabo vseh pripomočkov komaj priboril 15.000 glasov. Na Francoskem je ministerstvo Ribot v soboto komaj ušlo preteči nevarnosti. Znani južno-železniški dogodek in interpelacija Rouaneta glede prve je kabinetu resno pretila z odstopom. Rouvier-jevi zvitosti se je slednjič posrečilo, da je nekoliko oslabil Rouanetovo pritožbo, ter je konečno priznal, da se je udeleževal s tisoč obligacijami pri južno-železniški zvezi. Rekel je namreč: Od otročjih let pripadam trgovstvu in več sem poprej zaslužil, ko se še nisem pečal s politiko, kakor sedaj. Ker so me volilei silili, da prevzamem poslaništvo, sem ugodil njihovej prošnji. — Ta odkritosrčni govor je vzbudil veliko veselost in marsikdo izmed poslušalcev je primerjal s tem govorom izrek Roche-ja: Odvetnik sem, moj razum mora biti plačan. Cerkveni letopis. Blagoalovljenje cerkvice sv. Duha. Binkoštni ponedeljek dopoludne ob 9. uri imeli smo v Črnomlju lepo cerkveno slovesnost, katera je privabila na tisoče ljudstva iz Belokrajine in celo iz Hrvatske. Blagoslovil nam je preč. g. dekan seme-niški Anton Aleš cerkvico sv. Duha. Bila je že na tem, da razpade. A vzela jo je mestna občina v roke in vso predelala zunaj in znotraj, in za ta trud izrekamo javno pohvalo. Po blagoslovljenju cerkvice, altarja, prtov in podob imel je g. dekan lep cerkven govor, v katerem je povedal, po kaj hodimo v cerkev. V cerkvi se daruje sv. maša; se delijo zakramenti. Dalje opisuje delovanje sv. Cirila in Metoda za sv. vero med Slovenci in pozivlje vse, naj se ne sramujejo svoje vere in naj tudi kaj zanjo trpi. Nato je bilo darovanje za cerkvene potrebe in nazadnje slovesna sv. maša. Pri maši je bil g. župnik Schweiger in g. Jakob Stariha, dekan v pokoju, oba Crnomaljca. Zastopani so bili tudi uradniki in mestni zastop. Požarna bramba je delala red v cerkvi in zunaj, zakaj vse ljudstvo ni moglo v malo cerkvico. Cerkvioa sv. Duha je zidana po večini v gotič-nem slogu. Prezbiterij je ves gotičen. Cerkvica je slikana. Slikal jo je g. Blaznik; sliki niso bogve kaki umotvori, vendar dostojni in primerni za našo cerkvico. Altar je strogo gotičen, naredil ga je g. Jernej Jereb, podobar v Metliki. Izdelan je povse pravilno in je res pravi kras v cerkvici. Lahko rečemo, da je cerkvica sv. Duha v Črnomlju ena najlepših cerkvie v Beiokrajini. Zahvalimo se gospodu dekanu za njegov trud, g. kanoniku Starihi za prekrasen altar, mestni občini za drugo napravo in vsem, ki so kaj zanjo storili. Sv. Duh, kateremu je cerkvica posvečena, naj nas razsvetljuje, da spoznamo vsi resnico. Pridi sv. Duh I Iz tabora razkolnikov. Sinoda v Carigradu je sklenila, razposlati okrožnico vsem pravoslavnim vzhodnim cerkvam, v katerej bi skušala ovreči enciklike papeža Leona XIII. „Praeclara gratulationis" in BChristi nomen." Sestava te okrožnice je izročena izbranim grškim učenjakom. To je pač nepotrebno delo. Dohajajo nam pa iz vzhoda tudi veselejša znamenja. Petrograjski „Novoje Vremja" piše namreč 30. t. m.: „Umestno bi bilo, da bi se pri nas ne ponavljala več obrekovanja lu-terancev, katera si ti izmišljujejo v vročem boju s katoličani, češ da se v kat. cerkvi prodajajo odpustki. Čemu nam je treba razpravljati načelaa vprašanja o rimsko - katoliški cerkvi skozi protestantska očala." Dnevne novice. V Ljubljani, 7. junija. (Deželni zbor kranjski) snide se, kakor čitamo v tujih listih, meseca julija, da potrdi načrte in proračun deželnega stavbenega urada za zgradbo novega deželnega dvorca in za popravo drugih deželnih zgradb. Poslanci bodo najbrž zborovali v prostorih nove bolnišnice; ker BTonhalle" iu staro strelišče, na kateri se je mislilo, nista prikladni za zborovanje. — Koliko je na tem resnice, nam ni znano. (Slovenska ljudska šola v Gorici.) Kakor kača vije se že leta in leta vprašanje o vstanovitvi slovenske ljudske šole v Gorici. Italijani se kakor pri vsaki tako tudi ob tej priliki kažejo nasproti Slovencem skrajno nestrpne in sicer zložno postopata mestni zbor in deželni šolski svet. Ministerstvo sedaj sili na vstanovitev šole, a deželna šolska oblast se brani, dokler stvari ne reši upravno sodišče, ki ima to zadevo razpravljati dne 26. junija t. 1. — Želeti je, da se čim preje ta preporna stvar pravično reši za goriške Slovence. (Mašnikovo posvečevanje.) Mil. knezoškof la-vantinski bodo posvetili za letos določene gg. bo-goslovce dne 21. julija za subdijakone, 23. za di-jakone in 25. za mašnike. Mil. nadškof sarajevski dr. J. Stadler) je 18. maja obiskal škofa Strossmayerja v Djakovem ter se mudil pri njem tri dni. (Zakrament sv. birme) je prejelo v mariborski stolnici letos o Binkoštih 527 otrok. (Učiteljsko društvo v Gornjem Grada) je sklenilo edposlati okrožnico na vsa šolska vodstva, v katerej se poživljajo, da vpeljejo slovensko urado-vanje. (Sv. misijon) se vrši sedaj v Loki pri Zidanem mostu. Vodijo ga č. gg. misijonarje od sv. Jožefa pri Celju. (Iz Brezij.) Božja pot k naši čudodelni Materi božji se je letos zopet lepo razcvela. Romarjev dohaja vsak dan od vseh stranij naše slovenske da-movine zelo veliko število. Vsprejeli smo že več procesij, tako iz Smartna, iz Kovorja, iz Grahovega i. t. d. Obhajancev je bilo b*nkoštne praznike do 1200. Prepričani smo, da goreče molitve pobožnih Slovencev ne bodo ostale neuslišane. Da se ne bo kdo motil o sveti maši, omenjamo zopet, da je vsako nedeljo in vsak praznik v romarski cerkvi na Brezjah jedna sveta maša s pridigo in sicer ob polu jed-najstih. V farni cerkvi v Mošnjah je opravilo ob Vi6. in ob 9. (Nezgodi.) V Šedomu pri Reichenburgu je padel pred kratkem posestnik Seničar tako nesrečno raz drevo na korenino, da si je prebil na dveh krajih čre-pinjo. Dvomi se, da bo okreval. — V Reichenburgu je zastrupila neka žena svojega moža, neka druga je pa zakopala živega otroka. (Na Jezici) je v sredo dne 5. junija zapustil to solzno dolino po kratki, pa mučni bolezni, po vsi občini čislani mož, posestnik Jernej Peršin, po domače Strimfel. Po svojih močeh je marljivo deloval kot odbornik veliko let v blaginjo občine v občinskem odboru in sedem let kot predsednik krajnemu šolskemu svetu v prid šolske mladine. Od njega se je marsikedo lahko učil marljivosti in štedljivosti. On je bil tisti mož, ki je začel prvi pred 40 leti tukaj zelje za kupčijo saditi, in je v tej stroki tako napredoval, da je imel nekaj let sem že nad 50.000 zeljnatih sadik vsako leto nasajenih. Bil je dobro poznan na Primorskem, posebno pa v Reki, kjer se je vsako leto bavil z zeljnato kupčijo. Kot mladenič je imel bore malo premoženja in v teku svojega življenja si ga je pa s pridnostjo toliko pridobil, da je svojih šest otrok jako dobro preskrbel. Tudi v svoji oporoki ni pozabil po potresu poškodovane župnijske cerkve, katero je tudi v življenji marljivo obiskoval. Po trudapolnem delu spavaj sladko in čakaj, da se snidemo nad zvezdami! Počivaj v miru! (Iz Ljutomera): Nedavno je dovolilo visoko namestništvo ustanovitev društva z imenom : ,Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj ljutomerski." Namen tega društva bode : a) na podlagi naukov katoliške vere podučevati v političnih in gospodarskih zadevah in braniti narodne in državljanske pravice Slovencev : b)' skrbeti za povzdigo gospodarskega blagostanja. Tacega društva nam je bilo že dolgo potreba; zato so vsi rodoljubi z veseljem vsprejeli načrt pravil, katerega je izdelal g. dr. Rosina, odvetnik v Ljutomeru. Društvo bode imelo mnogo javnih zborov in pri teh se bede marsikatera premišljena beseda o politiki povedala. Skrbelo pa se bode tudi za gospodarski pouk. Saj ima ravno Mursko polje celo vrsto gospodarskih potreb, recimo: pospeševanje konjereje, govedoreje, vinarstva, zabranjenje povodnji itd. Naj se vsak Slovenec v našem političnem okraju z zaupanjem obrne do tega društva in dobil bode dober svet in drugo pomoč. Društvo se je dne 26. maja 11. ustanovilo. Predsednikom je bil izvoljen gosp. posestnik Ivan Kukovec ; podpredsednikom g. odvetnik dr. Fr. Rosina; tajnikom gosp. zdravnik dr. Ant. Mihalič; blagajnikom č. g. kaplan Jože Ozmec ; za odbornike gosp. notar Ant. Slamberger, veleč. g. dekan Ivan Skuhala in g. notar Oton Ploj; za njih namestnike Jož. Mursa, Alojzij Rajh in Anton Trstenjak. Bog daj obilo blagoslova temu prepotrebnemu društvu ! (Seja obč. sveta ljubljanskega.) Dnevni red seji občinskega sveta ljubljanskega v soboto 8. dan junija 1895 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Poročilo občinskega odposlanstva o vspehih dunajskega potovanja. III. Poročilo stavbinskega odseka o pomnožitvi tehniškega osobja pri mestnem stavbinskem uradu. IV. Poročilo glede mestnega regulacijskega načrta. V. Poročilo vodovodnega ravnateljstva o mestnega vodovoda a) računskem zaključku za 1894, b) proračunu za 1895 leto. — Tajna seja. (Efektno loterijo) dovolilo je c. kr. finančno ministerstvo društvu za zgradbo zavetišča in vzgo-jevališča za zanemarjeno mladež v Ljubljani. Sreček bode 200.000 po 50 helerjev, žrebanje se bode pa vršilo 1. 1897. (Iz Celovca), dni 6. junija: Mil. g. knezoškof so birmali na binkoštna praznika v tukajšni stolnici vkup 1298 birmancev. — Dne 23. maja so imeli koroški čebelarji dobro obiskan shod v Trgu. — Pri izletu je dne 16. t. m. na Otoku na Vrbskem jezeru po mrtvoudu zadet nanagloma umrl 16letni dijak III. gimn. razreda in gojenec kn. šk. Marija-nišča E. Zeme iz Kotarč. Hitro poklieani zdravnik našel ga je že mrtvega. Glavno vodstvo drž. železnic se je neki izrazilo, da ostane prometno vodstvo drž. železnic le s tem pogojem v B e 1 j a k u , da mesto skrbi za primerna stanovanja za uradnike in za realko. (P. Placid Fabiani), provincijal frančišk. pro-vincije sv. Križa se je danes dopoldne z brzovlakom zdrav povrnil od kongregacije iz Asisa v Ljubljano. (Iz Kamnika.) Včeraj popoludne prišel je nad mesto in okolico od severa doli silen naliv, mej katerim je padala kakih deset minut bolj drobna toča. Posebne škode, hvala Bogu, ni napravila, ker je bilo mej dežjem. Bila bi tudi prehuda šiba, ker smo že od potresa dosti zadeti. (Državna podpora.) G. kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo, da se zviša državna podpora za napravo vodovoda v Razdrtem, okraju Postojina, radi spremenjenega načrta od 800 na 1200 gld. (Iz Spodnje Idrije) 6. junija: Včeraj 5. t. m. smo pričakovali žirovsko procesijo, velika je bila, za polk vojakov pa še nekaj več. Gledali smo jo, ko se je začela pomikati od „Spelja" v naš .Kotelj". Pa žalost nas je navdajala, ko so od druge strani, iz cerkvene grape nesli truplo moža Mat. Biiruika, ki 8e je ponesrečil in ubil. Dan poprej je šel „v mejo" drva nabirat in zvrnil se je čez skalnati rob. Glava je skoraj popolnoma razbita, udje vsi polomljeni; pa ni čuda v naših hribih, kjer so steze samo za divje koze, mož je bil star že čez 77 let, pa vendar krepak. Bog mu bodi milostljiv! (Zahvala.) Podpisani se iskreno zahvaljuje za iz „Slovenčeveu zbirke Šentviški župni cerkvi poslani dar 20 gld. Tem potom zahvalim se tudi Pežjakovi stari materi za darovanih 50 gld., kakor tudi neimenovanemu v. č. gospodu rojaku za 20 gld. šentviški, in 5 gld. draveljski cerkvi poslanih. — Za uboge tukajšne župuije sem pa prejel od v. č. g. rojaka župnika J. Novaka 50 gld. in od g. J. Globočnika, posestnika tovarne v Železnikih 10 gld., kar sem med uboge razdelil, in se v svojemu in v imenu obdarovanih dobrotnikom prav toplo zahvaljujem. — V St. Vidu nad Ljubljano 6. junija 1895. — G. Maloverh, župnik. (Bolezen.) Z Vrha pri Vinici: Kakor od vseh krajev, se letos slišijo novice le žalostne vsebine, tako tudi z Vrha pri Vinici sprejmite le neveselo sporočilo. Letošnji sneg na polju nam je provzročil mnogo škode, istotako sneg v mesecu maju na drevesih, & sedaj se je prikazala strašno huda bolezen, koze, v vasi Dragi tukajšnje župnije, ki je zahtevala že dve žrtvi: dekleti od 18 in 30 let. Bolnih je pa t imenovanej vasi veliko, mej njimi tudi šolski otroci, izmej katerih je jeden vsled te hude bolezni celo oslepil. Solo seveda imamo zaprto in prej ko ne ostane do jeseni zaprta. Treba bo torej strogih odredb za od koz okuženo vas. K sreči dosedaj v drugih vaseh je dobro. A širila se bo rapidno bolezen po celej fari, posebno v vročih dnevih, ako ne bo imenovana vas nekoliko časa odločena biti sama za - se. Sicer smo pod vsemogočno roko božjo, vendar od človeške strani se mora storiti, kolikor se d&. („Zveza nemških koroških posojilnic".) Nekaj nemških koroških posojilnic, ki so v rokah liberalcev hoče osnovati lastno „zvezo kor. posojilnic" po izgledu tirolske zveze. Ustanovni shod bode dne 20. junija v Celovcu. Pozvali bodo na sodelovanje deželni odbor in c. kr. kmetijsko družbo. Vabila za pristop se pošiljajo tudi slovenskim posojilnicam. Naj bi vendar nobena ne šla na limanice. Kjer se zbirajo naši narodni nasprotniki na videz tudi le v gospodarske namene, kjer kumuje slavni ultra-liberalni kor. dež. odbor in kmet. družba, tam Slovencem ničesar prida ni pričakovati! „Timeo Da-naos ..." I Slovenci imamo že .zvezo slovenskih posojilnic v Celju", ki mej Slovenci čvrsto deluje. (Priimki na Avstrijskem.) Najbolj razširjeno je ime Mayer, teh je namreč na Avstrijskem 107.118. Izmed drugih je 80.228 Mlinarjev, 74.983 Kovačev, 50.290 Kmetov, 9630 Cesarjev, 8588 Kraljev, 4282 Knezov, 5345 Grofov, 1017 Baronov, 3286 Škofov in 628 Papežev. (Dovoljenje za ples.) Nižjeavstrijsko namestništvo je na prošnjo c. kr. kmetijske družbe na Du- naju ukazalo vsem okrajnim glavarstvom gledati na to, da ne bodo izdajali predstojniki kmetskih občin v takih slučajih dovoljenja za ples, ako se ta prepogosto ponavlja ali pa je ua polju dovolj nujnih opravil. — Taka naredba bi tudi pri nas ne škodila. (Život i djela dr. Fr. Račkoga.) S tem naslovom je izdala jugoslovanska akademija v Zagrebu krasno knjigo, katero je mojsterski sestavil dičoi hrvatski zgodovinar Tade Sraičiklas. Gotovo nam o tem velezanimivem delu kmalu kaj sporoči naš čislani gospod dopisnik iz Zagreba. (Utopila se je) 29. m. m. triletna hči posestnika Jos. Srebeca v Suhorju. Padla je raz brv, ki ni imela nikake ograje ter se utopila v Suhorici. (Policijska kronika.) Mestna policiiska straža prijela je v času od 4. junija zjutraj do 5. t. m. dopoludne 27 oseb: 7 radi javnega uasilstva, 14 zaradi postopanja in neizkazanega domovinstva ter prislužka ; 5 zbog pijanosti in razgrajanja, 1 zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Zaradi zadnje imenovanega delikta bilo je aretovanih tudi onih 7 ciganov, ki so 3. t. m. na Dolenjski (Karlovski) cesti mimoidoče napali ter jim z noži grozili in božje razpelo poškodovali. Kolovodje te bande Grunwald HeW in Griine bili so že 3. t. m. po policiji prijeti in v zapor odvedeni, ostali so se s prejšnjimi vred izročili predvčeraj (5. t. m.) c. kr. deželnemu sodišču, kjer se jim bode zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva in onega po § 12. aj kaz. zak. — Zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe prijet je bil tesar Boštijan Peschel iz Besnice pri Mariboru, ki je Avgusta Handela, zidarja pri Filipu Zupančiču udaril s kamnom po glavi in ga močno ranil. Izročil se je istotako deželnemu sodišču. — Tatvina se ni nikaka prijavila. — Policijsko službo opravljalo je v tem času 84 mož. — V času od 5. t. m. zjutraj do 6. junija zjutraj pa je prijela policija 11 oseb: 8 zaradi postopanja in neizkazanega stanišča, 2 zaradi kalenja nočnega miru, 1 zarad prestopka cestno - polic, predpisov. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 85 mož. (Grozna kazen.) Med drugimi slabimi navadami je na Kitajskem tudi smrtna kazen, ki obstoji v tem, da se zločincu tako dolgo zabranjuje spanje, dokler ne umre. Pred nedavnim časom je bil obsojen v tako smrt človek, ki je umoril svojo ženo. V ječi zaprtega so ga čuvali stražniki noč in dan ter mu zabranjevali spanje. Osmi dan zapora je prosil, naj ga vendar usmrtijo, ker ne more več prenašati bolečin. Toda tej prošnji niso ugodili in revež je še le devetnajsti dan umrl vsled slabosti. (Slaba vest.) V nekej gostilni naznani natakar gostom, da čaka zunaj gospa, ki pravi, da ji je soprog obljubil, da pride danes zvečer preje domov. Vsi gosti na jedenkrat poskočijo kvišku, ter drug druzemu govore: „Prosim, oprostite za trenotek!" Društva. (Vabilo) prijateljem šolske mladine v Stu-riji, katera v blagohotni namen ponesrečencem v Ljubljani in okolici priredi šolsko veselico na krasnem prostorišču gosp. Ivana Sapla v nedeljo, dan sv. Trojice, 9. junija 1895, točno ob 4. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor Ljubljani. 2. Cesarska. 3. Deklamacija. 4. Petje. 5. Igra: .Čarovnik", spisala Boža Kosova. 6. Igra: .Botra Njerga", spisal Radoslav Silvester. Vstopnina 10 kr., sedež 20 kr. Milobi prijateljev šolske mladine naše priporoča v ta namen iskreno obilni obisk šolsko vodstvo v Stnriji. (A k a d. tehn. društvo .Triglav") v Gradcu bo imelo 2. redno javno zborovanje dne 8. jun. 1895 s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Goldenes Ross, Hotel, Mariahilferstrasse. — Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli 1 Telegrami. Dnnaj, 6. junija. Razprava glede točke o celjski gimnaziji pride v budgetnem odseku v torek na vrsto. Dunaj, 6. junija. (Državna zbornica.) V davčnem odseku se je vršilo posvetovanje o predlogu Dipaulijevem, po katerem naj bi se vsled davčne preosnove ne kratila volilna pravica petakarjem. Finančni minister izjavi, da se ta predlog ne more vsprejeti, ker se s tem onemogoči volilna preosnova. Poslanec Dipauli izjavi, da ostane pri svojem predlogu in bi ministrovim nasvetom pritrjeval le pod gotovimi pogoji. Dnnaj, 6. junija. Kakor se poroča, je baje izbran podpredsednik poslanske zbornice, dr. Kathrein naslednikom umrlega generalnega ravnatelja tobačne režije barona Kriickl. Dnnaj, 6. junija. Klub združene nemške levice je določil, da njegovi udje v odseku za volilno preosnovo glasujejo za to, da se preide v podrobno razpravo, kjer bodo označili svoje načelno stališče. Dunaj, 6. junija. Danes so se otvorile delegacije z navdušenimi živio-klici na cesarja. Delegacija avstrijskega državnega zbora se je sešla ob 3., ogerska ob 5. uri popoludne. Vlada jima je predložila skupni proračun za leto 1896 in s tem spojene predloge. Avstrijska delegacija je volila predsednikom Ferdinanda Lobkowitz-a, ki je volitev tudi vsprejel. V teku svojega govora se je spominjal umrlega nadvojvode Albrehta in zaslug odstopivšega ministra Kalnokyja. S željo, da bi se njegovemu nasledniku Golu-liovskemu posrečilo jednako vspešno delovati za domovino v pretežavnih časih, je sklenil novoizvoljeni predsednik svoj govor. Podpredsednikom je bil izvoljen Zaleski, zapisnikarji knez 01ary, Lorbeer, Ebenhoch in baron Oppenheim. Minister Goluhovski predloži potem predloge skupnega ministerstva ; na to se vrše volitve v odsek , po volitvah se seja zaključi. Dunaj, 6. junija. V ogerski delegaciji je bil predsednikom izvoljen grof Aladar An-drassy, ki je v jednakem smislu, kakor predsednik avstrijske delegacije, pozdravil ogerske delegate. Dunaj, 6. junija. Španski poslanik na Dunaju Don Valera bo odpoklican in na njegovo mesto pride marki de Hoyos, sorodnik avstrijske rodovine tega imena. Dunaj, 7. junija. Poslanec Ebenhoch je predlagal, naj se uvede obvezno starostno zavarovanje za industrijalne delavce. — Minister Bacquehem je odgovoril na več intei-pelacij. — Poslanca Gessman in Lueger predlagata, naj vlada takoj preišče finančno stanje pri zavarovalnici „Avstria". — Na to je sledila razprava o davčni preosnovi, ki pa se je na predlog Abrahamoviczev kmalu zaključila. Minister Bacquehem je nato odgovarjal na interpelacijo dr. Gregorčičevo glede rabe slovenskih črk pri pisanju slovenskih rodbinskih imen. Pečuh, 6. junija. Radi velike povodnji mej Pinczehely in Simonyternyja, ki je nastala vsled grozne nevihte, je skočil tovorni vlak iz tira. Petnajst voz je razbitih. Stuttgart, 6. junija. V okolici Balingen se je utrgal oblak. Šest hiš je preplavljenih in vtonilo je 32 oseb. Florenoa, 6. junija. Danes zjutraj ob 1 uri 36 minut se je čutil močan sunek, kateremu sta sledila dva slabeja. Ljudstvo je zelo razburjeno bežalo izven poslopij. O škodi ni nikakega poročila. Umrli so: 3. junija. Ivan Speck, delavec, 22 '„ leta, Poljanski nasip it. 50, tuberculosis pulmonum. 6. junija. Ivan Luznar, krojač, 47 let, Soteska 10, tuberculosis pulmonum. V bolnišnici: 4. junija. Neža Jelovčan, delavka, 47 let, earcinoma ventriculL Dne 19. maja v bolnišnici ljubljanski umrla Marija Zoree ni bila delavka, ampak soproga deželnega dacarja v Tržiča. Tujci. 5. junija. Pri Slonu: Meizner, Sperl, Mullner, Oottlieb, Kassern, Michalup z Dunaja. — Kleinlercber iz Beljaka. — Žvan od Sv. Marjete. — Landthaler z Dovjega. — Jaklitsch od Sv. Martina. — Miklo iz Torde. — Prasch iz Gradca. — Hla-vinka iz Zagreba. — Zhuber iz Erems-a n. D.. — Smrekar Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda ^Vien, za preskrbljenje vBeh cj ^^ I Schelhammer & Schattera iz Manheim-a. — Persoha iz Beljaka. — \Velito iz Jorde. — Vrhovšek iz Ribnega. — Pfatsohbacher iz Linca. — Pagan iz Benetk. — Pollak iz Varaždina. Pri Maliču: VVeiglein, Rebitsch, Kary z Dunaja. — dr. Gartenauer iz Ljubljane. — Gerdešič iz Novega Mesta. — Mestitz iz Prage. Pri avstrijskem earu: Pizzamiglio iz Kanfanara. Pri bavarskem dvoru. Hage, Lschaner, Konisch, Krans, Barzizz iz Kočevja. Pri Lloydu .• Knez iz Logatca. — Nettl iz Robovice. — Fioziko z Reke. — Zippelino iz Monakovega. — Lehrb iz Mauerkirchen-a. Tremensko »porodilo. Ca* Stanje opazovanja ir~u. zjut. 'i. n. pop. 9. «. iveč. irekonan t mm 736" l 734-6 7348 toplomer« po Celziju 19-2 24 4 17-6 Veter Vreme 2 ag si. szap. si. svzh. si. zapad del. oblač.l Q 7 dež T ' oblačno j Srednja temperatura 20-4'- za 2-5° nad normalom. Pod varstvom. Tomaž S e t n i k a r , 381etni, oženjeni kramar iz Stoba št. 4, radi bedosti; njega varuh je Fr. Cerar, tovarnar v Stobu. Jurij M o r a v e e , krčmar iz Brajakbrda, radi bedosti; njega varuh je Jos. Moravec iz Podklanca. Premena pri tvrdki. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani izvršil se je v zadružnem registru pri registrovani tvrdki: „P o-sojilnica v Logatcu, zadruga z omejenim poroštvom v Logatcu", a) izbris umršega člana ravnateljstva Vojteha Ribnikarja in b) vpis novo voljenega člana ravnateljstva Ivana Siherla, špediterja na Čevcih. !s m i i li i-c« 11 -S" ^ m železničnih prog na slovenskem ozemlji: LjublJana-DuriaJ; Ljubljana-Trst; Sv. Peter-Reka; Nabrežina-Gorioa; Zidan most-Zagreb; Celje-Velenje ; Spielfeld-Radgona-LJutomer. Ljubljana-Trbiž-Dunaj; Ljubljana-Novo mesto-Straža ; Ljubljana-Kočevje; Ljubljana-Kamnlk dobiva se komad po 10 kr. v Katol. Bukvami in Katol. Tiskarni ter pri H. Ničmanu. i. l h? 13 m t* N O -O s h Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude ln kite itd. Dobiva se pri 566 32 Ubaldupl. Trrikoczgjii lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. B U GLAVNO SKLAD I STE -2- §i CtJ 03 M N ^ I T-fa^TnTflJEVB -| I! ir^UJ^-r^l ~ .-»i ■2 ° 31 m t= ® £ ® S S ~ d> eo > co ce N ti najSlstlje lužne VISELI NE kot zdravilni vrelec že stoletja znana t vseh boleznih sapnik in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.) nostjo. 6 23 Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača, Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiči. Tovarniška zaloga 552 50-34 vsakovrstnih šivalnih strojev, frpklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Leopold Tratnik prej M. Sclireiner, pasar iu zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti dul-ovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na že''0 prečast. in spoSt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—23 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra ceeti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. 20 kr. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. 20 kr. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 ja^o elegantna broška za ženske po pariški faconi ; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno škatljico za smodke ; 1 krasno cevko za sinodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti: 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2'20 gld. Da izključim vsak dvom. izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 345 5—3 krakovski razpošiljavnici ur F. W INDI8CH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F iliiliiiiiii Št. 19. 379 1-1 Šolski pouk na obtnih pripravljalnicah v I. mestni deški šoli na ledini, iu v II. mestni deški šoli na Cojzovem grabnu, dalje na obrtni nadaljevalni šoli v c. kr. veliki realki se prične znova v nedeljo dnč 9. junija letos ob 9. uri dopoldne in se bode nadaljeval od 9. do 12. ure dopoldne vsako nedeljo do sklepa letošnjega šolskega leta. To se daje na znanje gospodom obrtnikom, da jim je skrbeti za to, da se bodo njihovi vajenci redno udeleževali tega pouka. Šolski odbor obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani, 7. dan junija 1895. Načelnik : Grasselli s. r. Št. 4499. Razpis. 370 3—2 Na oddelku za mladoletne korigende v deželni prisilni delavnici v Ljubljani izpraznjena je plmifea uditeljsL z letno plačo 700 gld. in s prostim stanovanjem, oziroma s stanarino letnih 120 gld. Ta lužua se bode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vendar se pa vsled dogovora s c. kr. deželnim šolskim svetom za Kranjsko pridrži dotičnemu ljudskemu učitelju prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za dobo podučevanja v prisilni dulalnici dovoli odpust. Prosilci za to službo izroče naj svoje prošnje z dokazilom učiteljske sposobnosti za slovenske in nemške ljudske šole, znanja laškega jezika iu godbe ter dozdajnega službovanja najkasneje do 1. julija 1895 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. maja 1895. Dunajska borza. Dn6 7, junija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4$, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4"k, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... . 101 35 „ . 122 85 „ . 101 50 „ . 123 0 35 „ 0 10 i> . 1075 — „ . 407 25 „ . 121 30 „ j. 59 32V,, . 11 86 „ 6Z „ n n 67 „ Dne 6. junija. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžDice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . „ , južne železnice 5 % . , , dolenjskih železnic 4°jo 151 gld. 50 kr. 162 „ 25 197 „ - n 99 „ 50 1.48 „ - n 131 „ 50 109 „ 10 111 . 25 99 „ 25 10) „ - 22.4 „ - 173 „ - 132 „ 75 99 „ - »i Kreditne srečke, 100 gld...... 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gl<" Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl.st/ Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 199 gld. 50 140 „ - L 17 75 24 — 71 50 73 — 54 — 23 60 174 50 r. 3680 — 567 — 111 26 79 — 97 90 169 — 130 n 50 Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. J varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „51 K lt C I R" WoM it. 10 Dunaj, Miriahilterstrasie 74 B. Pojasnila las v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|jkih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visooega obreatovanja pri popolni varnosti nnloienih glavnic. Izdajatelj: Or. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.