\/. hajn vsak omoljuba*, —— Ljubljana, Kopitariova ulica - Stev. 2. V Ljubljani, dne 13. januarja 1916. RtR', -t---.« -t-. . V • .....t.":;:.!^ Era m Po bliskovo se je širila 4. januarja zvečer po Ljubljani žalna govorica: Poslanec Povše nagloma umrl. Zjutraj še vesel, opoldne še čvrst, popoldne še mladeniško zgovoren — zvečer mrlič. Ni bilo še kmalu toliko odkritega sočutja med vsemi sloji po Ljubljani in po deželi, kakor ob smrti tega res odličnega očeta, moža, poslanca, vzornega katoličana ;n preskrbnega zastopnika kmečkih interesov. Če mu pišemo te vrstice, ki jih narekuje iskreno in odkritosrčno spoštovanje, storimo to v imenu slovenskega ljudstva, iz katerega je izšel tudi rajni »oče« Po^še, in ki je ves zanj živel. Visoko se je povzpel na lestvi napredovanja: poznala ga je vsa Avstrija, čislal ga je cesar sam, ki ga je večkrat odlikoval — za resnične zasluge, ljubili so ga predvsem vs\ ki so pravi prijatelji kmečkega ljudstva, uvaževali so njegovo temeljito umevanje kmetiških vprašanj cesarski ministri, — a kljub temu je ostal skromen, ponižen, preprost, ljubezniv, postrežljiv in uslužen do vsakega, ki je iskal njegove pomoči; kljub temu se je vsekdar zavedal, da je kmečke korenine sin. Temu poklicu je posvetil svoje znanje, svoje moči, svoje poslanstvo, tako da bi na njegov grobni spomenik po vsej pravici lahko zapisali: Iz ljudstva — za ljudstvo. Pokojni Frančišek Povše je bil v vsakem oziru eden najboljših mož, kar jih je rodila slovenska domovina. Rojen je bil 1. januarja 1845 v Kresnicah kot sin trdnih kmečkih staršev. Ko je dovršil v Ljubljani srednjo šolo, se je podal na visoko šolo proučevat Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspe; njih dela gredo za njimi. Skr. raz. 14, 13. narodno gospodarstvo. Leta 1859 je dobil službo strokovnega učitelja na kmetijski šoli v Gorici, kjer je pozneje postal ravnatelj. Pred leti se je s skromno pokojnino vrnil v Ljubljano, ker ga je mučila vratna bolezen. Pokojni Povše je bil res katoliški Slovenec, odličen naš somišljenik, ki je vselej in povsod in tudi javno poudarjal pa tudi kazal svojo katoliško zavest in [joboko versko prepričanje. Bil je zvest sin katoliške cerkve; stal je ob zibeli krščanskega preporoda javnega življenja na Slovenskem ter je zasebno in javno vestno izpolnjeval dolžnosti katoliškega moža. Bil je vdan sv. Očetu in svojemu škofu. Pokojni je bil izvrsten, krščanski rodbinski oče. Njegova hiša, četudi je bila gosposki opremljena, je bila pristna slika naših kmečkih krščanskih domov. Priprosto in skromno življenje, iskrena medsebojna ljubezen, skupna molitev je oživljola Povšetov dom. Ob strani blagopokojne soproge, ki mu je nedavno umrla, in sredi svojih lepo vzgojenih otrok je iskal pokojni oddiha in razvedrila za trudapolno z marsikatero skrbjo in bridkostjo prepleteno javno življenje, Doma med svojimi se je vselej pomladil, tam je bil vedno srečen. Njegov zgled je bil res apostolski. Katoliška zavest je živela v njem v mladeniškem plamenu. Bil je katoliškonaroden politik od svojega početka. To je pokazal pri neštetih priložnostih. Neizbrisno bo ostal v spominu kot predsednik naših katoliških shodov. Tisoče je navdušila njegova beseda. Gromovito pritrjevanje mogočnih zborovanj se ni moglo poleči, kadar je Povše pozival narod, naj ostane vsikdar zvest svetim vzorom naših očetov v okrilju katoliške Cerkve. To so bili nepozabni trenutki, ki so vtisnili pečat našemu javnemu življenju. Vsako teh zborovanj, ki jim je predsedoval aaš Povše, je bilo kakor mogočno poglavje v naši kulturni in politični zgodovini. Marljiv in delaven kot čebelica pa pokojnik ni pozabil, da človek živi za večnost. Vsak dan ob desetih, ako je bil v Ljubljani, smo ga srečavali, ko je hitel v stolnico, kjer je Bogu priporočal sebe, svoj narod in svoje delo za njegovo dobrobit. Bil je kakor vedno vsa slovenska ljudska stranka vnet avstrijski domoljub v najlepšem pomenu besede in iz dna duše vdan svojemu cesarju. Vanj je stavil svoje nade za boljšo bodočnost našega naroda. Pokojni Povše je bil od 1. 1889. deželni in od L 1891. drž. poslanec, marljiv kakor mravlja in vedno vsakemu svojemu volilcu na razpolago. Bil je čelrlsloletja podpredsednik in zadnja leta predsednik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, za katere razvoj si je pridobil nevenliivih zaslug. Zadnja leta je bil skrben in delaven načelnik »Ljudske posojilnice«, vsepovsod do-Ser, razumen in prevdaren gospodar. Glavno nalogo svojega živi enja je videl pokojnik v delu za napredek nerodnega gospodarstva med Slovenci. Bil je agrarec z dušo in telesom in kot strokovnjak na tem polju je užival doma in tudi na Dunaju med državnozborskimi poslanci neomejeno zf upanje. Pazno oko in zdrav razum je imel za vse gospodarske poireb-ščine. Pri velikih agrarnih podjetjih zadnjih let v državrem zboru je imel Povše vodilno vlogo in besedo; najodličnejša mesta so mu poslanci brez razlike strank zaupali v raznih gospodarskih odsekih. V tem cziru je bila njegova beseda zelo vplivna, in za marsikaj, kar se je zadnja leta storilo v državnem zboru za zboljšanje kmetijskih narodno-gospodarskih razmer, ima pokojnik velike zasluge. Vesel jp bil zlasti uspešne akcije za povzdigo živinoreje, ki se je v zadnjih letih pod njegovim vodstvom izvršila v državnem zboru in ki je v malo letih tudi pri nas rodila veliko uspehov pri živinoreji. Zato bo med avstrijskimi agrarci velika in občutna vrzel tam, kjer je stal pokojni Povše. Pri gospodarskem delu zlasti ga bomo težko pogrešali doma in v državnem zboru. Povše je bil mož milega, dobrega srca; ni mogel nikogar sovražiti. V načelih neizprosen, je bil v osebnostih mehak in od-jenljiv. Zato tudi ni mogel imeti nobenega sovražnika. Koliko stotin pa je tistih, ki se jc zanje noteg^val na merodamih meslih! S svojo vplivno besedo je marsikateremu rojaku pomagal do boljše usode. — Tudi političnim nrsorolrikom ni odrekel svoje pomoči. Kdorkoli je potreboval kake vplivne osebe, ko se je potczal za kako službo, ali za kako ugodnost — skratka: kdorkoli je bil v zadregi, oa se ni vedel kam obrniti, je slednič krenil tja v Povšetovo hišo ter brez strahu potrkal na vrata one sobe, kjer 2» je prebivalo to zlato srce, dobrovedoč, da ne bo zavrnjen. Njegova smrt. Od jutra do poznega večera delaven za svoj narod, ie bil rajni Povše 4. januarja zvečer še v kmetijski družbi. Pet minut po šesti uri zvečer se je še jako vesel poslovil od gospodov pri »Ljudski posojilnici« in šel po Miklošičevi cesti proti domu. Okoli tri četrt na 7. uro zvečer gresta mimo Bahovčeve hiše dva uradnika. Povšeta vidita slonečega ob stopnicah na vogalu. S slabotnim glasom ju Povše pokliče: »Gospoda, meni je slabo!« Gospoda priskočita in primela g. poslanca, ki je pričel hrcpeti. Eden gospodov je hitel po zdravnika in izvoščka. Med tem je prišel vrhniški zdravnik dr. Marolt, ki ga je gospod poslanec še poznal. Rekel mu je s slabotnim glasom: »Doktor!« nato pa vedno bolj lezel skupaj in se sesedel na stopnicah. »Jezus!« bila je zadnja beseda, nato pa je zatisnil oči in plemenito srce, ki je hotelo vedno le dobro, ie prenehalo biti. Pokojnika so z nekim vojaškim avtomobilom, ki je privezil mimo, peljali na dom, kamor je prihitel še dr. Gregorič, a je mogel le potrdili, da je g. poslanec mrtev. — Počivaj v miru in v Bogu Ti, ki na zemlji nisi poznal miru in pokoja! Moka in krma. O tiču noju pripovedujejo, da kadar ga zasledujejo sovražniki, vtakne glavo v pesek. Seveda se s tem ne skrije nevarnosti, marveč, da le še bolj gotovo piiliko, da ga ujamejo, takemu lieu noju so pouooni tisti ljudje pri nas, kateri gotovih neprijetnih reči ne marajo pripoznati in raje verjamejo vsako neumnost, katera jim oaje goljufivo mnenje, da ni tako hudo, kakor kaže trda resničnost. Za dve reči nam gre zlasti, za kalere bi radi, da bi naše ljudstvo gledalo nevarnosti jasno in premišljeno v obraz in se ne dalo slepili praznim nadam. Te dve reči sta moka za čLoveški živež in krma za živino. Naj povemo takoj jasno in bistro, da imamo živeža toliko v naši državi, da moremo, če ga pametno rabimo, prenesti vojni vihar — če je treba — še leto dni in še več. Lakote ne bo umiralo naše ljudstvo, četudi so mu sovražniki zaprli vse meje in pretrgali zveze naše domovine z drugim svetom skoraj popolnoma. Toda ravnotako jc pa resnično, da je moke veliko veliko manj na razpolago, nego smo jo bili vajeni uživali pred vojsko ali tudi še lani, ko je bilo starih zalog v državi še silno veliko. Letina za žito je mnogo slabše izoadla, nego smo mislili in pričakovali; žilo je sicer začetkom krasno kazalo, toda ko se je začelo delati zrnje, je bilo skrajno neugodno vreme in zavoljo tega se je na-mlatilo neprimerno manj, nego se je mislilo. Na Ogrskem so n. pr. na podlagi prvih poročil, ko je žito dozorevalo, uradno cenili pšenični pridelek na 4.4 milijonov kvintalov, sedaj, ko so se zaloge popisale, ko se je torej dejanjski stan uradno ugotovil, se šteje ogrski pšenični pridelek na 30 milijonov kvintalov. Ogri so nam prej zagotovili nad 10 milijonov kvintalov pšeni- ce oziroma krušnega žita, ker so šteli, da ga toliko gotovo ostane odveč, če se od-šleje to, kar ga morajo dati vojakom in kar ga potrebujejo za lastno porabo. Tega seveda ne vemo, kako strogo se je na Ogrskem preiskavalo, kakor tudi ne, kako so se posamniki preskrbeli z moko ob času, ko v tem oziru ni bilo nobenega strogega vladnega nadzorstva. Toda kregati se ne pomaga danes prav nič. Z zabavljanjem si ne preskrbimo nobenega zrna žiia in nobenega grama moke; samo to vemo, da nam Ogri prej obljubljenih 10 milijonov kvinta-lov krušnega žita dali ne bodo. To vedo tudi naša županstva, katerim se kupci,e za moko sklenjene meseca novembra in decembra razveljavljajo in se jim denar vra-čuje. Upanje na koruzo tudi ni veliko vredno. Res bo prišlo oziroma je prišlo že nekaj koruze iz Bo.garije, toda Boigai i, m tucii v rednih časih ni prodala toliko kotit- 1 ze, da bi se ž n,o dalo naši državi na mesece ponugaj. Cujemo tudi o kupčijah v Romuniji, par tisoč vagonov je že i- - ida prišlo črez r;;ejo, toda v tem oziru mor, mo biti pripravljeni na dve rej, prvič na lo, da bo koruze prišlo sai.,o omejeno, za ceio državo neznatno število vagonov, oiu^ič pa, kar je prav posebno važno, je u .Ijni prevoz v sedanjih časih tako težaven, da vagoni ne le ne tečejo, ampak komaj, komaj kapljajo od romunske meje. S tem računajmo. Če se razmere ugodno izpremene, ne bo nič hudega. Na dobro se človek brž navadi. Bodimo pripravljam, da bo moke le malo na razpok go in vsled lega se pripravimo z drugimi živili, da prehrciu.no sebe in svoje v leni težkem času. Sveta dolžnost vsakega izmed nas je, da z li.oko ' varčuje kar lc more, in da že seclc.j meki za kruli primešava večjo množino krompirja". Polrcbr.ih snovi za delavne ljuc.i ne bo megla dati moka, ker je je premalo; zato jih je treba iskati d.ugcd. Treba bo, ker tudi fižola ne bo dovoij na razpolago, dobili potrebnih beljakovin v mesu. Prckaje-no ^ svinjsko in goveje — prav po^cbiio poečrteno goveje — meso je najboljši nadomestek za kruh in mast, ki je tudi ne bo v poljubni nnožini mogoče dobiti. S L.o.n-pirjem, zeljem, kašo, repo se ne da izhajati, če se pa trki hrani nridenc nekaj mesa, zadostuje tudi za najbolj delavnega člo-vei;a. Druga reč so krmila. Na to bodi r o s popolno gotovostjo pripravljeni, da bj mogoče otrobi dobili le neznatno mero. Prej navadnih močnih krmil, n. pr. raznih tropin, sploh ni več dobiti ali pa le v silno majhni množini. Edino močno krmilo za konje in govedi, o katerem smemo upati, da ga bo dovolj na razpolago, je surovi sladkor. Izkušnja uči, da se ž njim derežejo . lepi uspehi, če se pravilno rrbi, da se nam- ' reč živina lc polagoma vadi nanj. Za prešiče ostane sedaj kot glavno močno krmilo krvno krmilo. Kri zmešana z raznimi rastlinskimi odpadki, plevami in drugimi takimi rečmi, se speče in potem oddaja kol krmilo. Pa tudi o tem krmilu si moramo biti svesti, da ga je le omejena množina na razpolago, Če hočemo po pravici govoriti, moramo priznati, da bo živina težje izhajala nego ljudje in da bo vsled tega živine, kakor se že sedaj kaže, ko se je zima pri- ^ čela, vedno več na prodaj. To pa tudi iz- j pričuje, da je izpeljava naše misli, naj se v velikem preskrbi za prekajeno meso, mogoča in primeroma lahka. Pregled po svetu. O skupnosti obeh državnih polovic se je mnogo govorilo tudi v ogrskem državnem zboru. Dne 5, januarja je grof Tisza govoril o tej zadevi v zbornici. Na interpelacijo, katere nevarnosti prete madžarski samostojnosti, je odgovoril, da živi v široki javnosti med Avstrijci želja po državni skupnosti. To bi sicer ne bila nevarnost, pač pa škoda za razvoj prijateljskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Nov razpor z Ameriko je nastal vsled Eotopljenega parnika »Persia«. Od potni-ov se je rešilo samo 59 oseb. Torpediran je bil ta poštni parnik 40 milj južno od Krete. Podmorski čoln je skušal pomagati, a pomoč je bila nemogoča, ker ni bilo možno rešilnih čolnov izpustiti v morje. Parnik se je potopil v 5 minutah. — Ameriški konzul v Adenu Mac Neely je utonil. Predsednik Združenih držav se je podal takoj v Washington, da se peča z novim položajem, ki je nastal vsled te afere. Srbski guverner podmaršal grof Salis Seevvis je došel 29. decembra v Belgrad. Izstopil je pred guvernerskim poslopjem, kjer je stala častna stotnija. V palači se mu je predstavil častniški zbor in različne meščanske skupine. Konzuli — izpuščeni. List »Giornale d' Italia« javlja iz At~n: Ententini poslaniki so obvestili grško vlado, da so zaprti konzuli izpuščeni. Prekršitev mednarodnega prava v Solunu. »Kar je dovoljeno meni, ni dovoljeno tebi« — po tem načelu se ravnajo oblastni Angleži in Francozi. Vsedli so se v Solun in skoraj že imenujejo Grke tujce v mestu, sami se pa laste vseh pravic — ne glede na to, da je Solun na nevtralnem ozemlju. Prišel je nemški letalec in s par bombami malo vznemiril taborišče Angležev zunaj fnesta. Ta pozdrav smatra Anglež kot zadosten vzrok, da aretira vse zastopnike naših zaveznih držav ter jih skupno z uradniškim osobjem odvede s silo na ladjo — na široko morje. To nasilstvo bo še obžaloval in upamo, da ni daleč tisti čas. Avstrijski konzul je izjavil, ko so ga prijeli, v imenu zavezniških zastopnikov, da more tako obvestilo le sprejeti po grški oblas'i in da ostane na svojem mestu, dokler se to ne zgodi. Toda general Sarrail je nato za-ukazal, da so vse konzule prijeli in odgnali. Poleg zastopstev so prijeli enlentarji v Solunu še okrog 1000 podanikov naših zavezniških držav. — Prijete konzule so baje že izpustili. Kje? . . , Kralj Peter v Solunu. Kralj Peter, ki je došel v Solun, grški vladi ni ljub gost. Nastanil se je v srbskem konzulatu, ter izda v kratkem oklic na Srbe, naj ustanove sveto zvezo za oprostitev po sovražniku zasedene dežele. — Govori se, da dojde v Solun tudi črnogorski kralj, Nova napoved vojske. Essad paša je napovedal Avstriji vojsko. Pripravlja se skupno s Srbi za vojsko. Njegova armada šteje okrog 20.000 mož. Zračna vojska entente. Angleški izvedenec Besbleds je došel v Pariz, da razloži francoskim oblastem nekaj načelnih točk o skupnem delovanju Francozov in Angležev v zraku. Sodi, da je dobil po 18mesečni vojni dovolj izkušenj, da napravi načrt za zračno ofenzivo na prav tako zanesljivih podlagah, kot za bojevanje na suhem in morju. Ruski vojni minister ne mara miru. Iz Petrograda se čuje, da je vojni minister Hvostov izjavil, da bo duma sicer sklicana v začetku februarja, da pa vprašanja o živilih in draginji ne bo rešila duma, ampak vlada sama. Končno je Hvostov izjavil dobesedno: »Odločno ugovarjam proti govorici, da je v vladnih krogih razpoloženje za mir. Vojna do konca in odločilna zmaga, v Ivi., je vsa naša bodočnost.« Vojna dolžnost na Angleškem. Načrt vojne dolžnosti je bil sprejet v prvem branju angleške zbornice s 403 glasovi proti 105. Pričakovali so večjo manjšino. Kako je s Perzijo? Anglija je zahtevala v Perziji odstranitev nemškega, avstrijskega in turškega diplomatičnega zastopnika in je zagrozila z ultimatom, ako nc bo Perzija prestopila na stran četverosporaz-uma. Ultimatum je potekel dne 25. decembra. Perzija je poslala Angleški in Rusiji naznanilo, v katerem je povedala, da ne potrebuje tujega varuštva, in je stavila svoje protizahteve v sedmih točkah. Zagotovila je nevtralnost, ako se bodejo te njene zhteve izpolnile, drugače bodo pa perzijske čete prodirale dalje. Ruski časniki pišejo, da ni nobenega dvoma več, da se Perzija nagiblje na stran Nemčije. ivetovna vojska. Krvave bi ke v >/hodni Galiciji. — Na kupe ruskih inrličev ob naših žičnih ovirah. — »si navali ru-skin sv«'žili čet brezuspešni. — ltnske izgube ob novoletnih napadih znašajo zaneslj vo 50 000 mož. — Crnoviee trdno v naši posesti. — Na italijanskem bojišču topovski bo i in ročni napadi z minami. — l'ri Do I ju hude prasko; it lijanski napadi ponovno stisnjeni. — Bombardiranje Na-borj« ta. — Dogodki pred Si lunom. — Ornagora od vseh plati ogrožena. — Angleži in Francozi popolnoma pnpodenl z ftalipollja. VOJSKA Z RUSI. Krvave borbe v vzhodni Galiciji so trajale neprestano vseh 14 zadnjih dni. Prve dni novega leta je priteskal Rus z vsemi silami na ozemlje pri Toporovcu. To mesto leži ob meji severovzhodno od Černovic. Rus je onemogel, kakor prejšnje dni, osobito ob naših žičnih ovirah, kjer jih je počepalo na stotine. Prav tako se je godilo ruskim napadalnim četam pri mestu Okna, ki leži ob meji nekoliko bolj severno od Toporovca blizu Dnjestra; nič boljše niso izhajali pri Bučaču ob doljnji Stripi. Izgube Rusov so bile tako ogromne, da so naši na nekem 10 km širokem odseku našteli pred bojno črto 2300 ruskih mrličev. Posamezni bataljoni, ki so se podali v boj s 1000 možmi, so se vrnili s 130 možmi nazaj. — Pripomniti je, da se tu vojskujejo najboljše ruske moči. Zmagovito so se bojevale naše čete v vzhodni Galiciji in ob bukovinski meji na vseh točkah tudi dne 4. januarja. Na besarabski bojni črti je nastopil sovražnik v prvih popoldanskih urah zopet z najmočnejšim tonniškim ognjem. Napad pehote ja bil zopet naperjen proti našim postojankam pri Toporovcu in ob državni meji vzhodno od Rarancza. Njegovi oddelki so se zgrudili v našem ognju pred našimi ovirami, večinoma pa že prej, in sicer z velikimi izgubami, Hrvaški in južnoogrski polki so tekmovali med seboj v vztrajnosti ob najtežavnejših razmerah. Ravno taka usoda kakor pri Toporovcu je zadela tudi ruske napade na mostno utrdbo pri Us-cieczku in pri Jaslovjecu. Primeroma mirno sta minila v vzhodni Galiciji in Besarabiji dneva 5. in 6. januarja. V jutro 7. januarja pa so začeli Rusi na vsezgodaj zjutraj napadati. Prodirati so jeli turkeslanski strelci in sicer na odseku severovzhodno od Bučača. Vdrli so v del naše črte, a honvedska pešpolka št. 16 in 24 sta jih v protinapadu naglo pregnala ter jih mnogo ujela. Rusi posnemajo Italijane v — izgubah. Po zanesljivi ceniivi so v novoletnih bojih ob Stripi in besarabski meji izgubili Rusi najmanj 50.000 mož. — S svojimi napadi v smeri proti Černovicam so hoteli prodreti; 400 topov jim je delalo pot, a carjev ukaz, da morajo Černovice pasti do ruskega božiča, ki je bil te dni, je ostal samo na papirju. V Moskvi so se popolnoma že vdali v »kizmet« ter govore: »Zmagati ne moremo več; gre se za to, da manj izgubimo.« Priznanje. Ruski list »Ruskoje slovo« piše o novi ofenzivi, ki jo izvajajo skoraj sami ruski mladi novinci, glede naše bram-be: »Sovražnik žilavo drži svoje postojanke; posebno dobro mu služi nova uredba brambnih postojank in pa njegova sredstva.« Teh sredstev (mnogovrstne pekoče žične ovire) ne mara imenovati, ker bi se ruski vojaki najbrž preveč oplašili; pač pa pristavi, da razpolagajo naši s težko arti-ljerijo, Okoli Černovic. O bojih na meji Bukovine pišejo: Štiri nezavzetne obrambne črte imamo; močne so kakor skala; to je trdnjava okoli Černovic, ki nas brani, da z zaupanjem gledamo v bodočnost. Velikanske izgube, ki so jih Rusi zadobili na naši meji, niso na Ruse nič vplivale in jih niso prepričale, kako brezuspešni so njih napori in brezkoristne ogromne žrtve. Vse naše postojanke okoli Mahale, Bude, na višinah Bojana so ponovno obsipali z ognjem svojih težkih topov, na nekaterih točkah je napadla tudi ruska pehota. Zopet brea uspeha. To je razmetavanje s streljivom, ki ga naši nasprotniki gotovo nimaio v izobilju. nt ;fc!' -i,- š-Di bt bi V J'. • ' -< ive,' cti% v bc bi;: n. i V j i', bt U'Jl>V'iL l/t' J/V1V- ,i ' u:.v:sr ; : v. u: f . Uf ' ,i i-VP'- . p*;:-, i •<*.i<.. .'i'(.r«' k. it t-L lijtrji Li« urfcltui. t rfc- MsT»* k'- |:f ■ ' O'. :L CVpf. P"-i' •- . 1 t/-. >•„ Vt V >t owf.il wi'4 '//. sv ■ -č-irr-f.-. i 1: vjsi.-. fct'. 11 iii »i- pv •' - ' cr-^l: .. i,- !-»'-• — % i.i ' ,i it t .V ZVPt '.'. VOJSKA Z ITALIJO 7wpo»i>tj b'. bt .pt vo: :' t .-. ' -4 • .-- ' ,-Z'-' - ".-i " ti _/VjV-u . *_ * ■ o-,,'- 'It:. — .' t.vvne: t: _tr b - * t: t ■ i . Vt'i C * UeŽfciX :vp: •. * /"-V- pr; -' > VZ.tU. : - !t Cit i '. b'. 'i -Ctj'. V. ••* ■ • '•i l/VVe' O". VtH p.t.r V. Si pVbi-If.tZ'' * Ct. V., t '-'.t 'li; : t.prir.bt.t ' ."/.' /I i '.UJ- - :: _'.i '1 - - -C ?• ar .t iŽM-m e.e.v- n/. t v it iep.t •. -eri-t z-t.v - -" it 1< j z.i t.. ii vrerr. 'C .'.".a is. pr: Ot.č - Stt-rv o: gvit ii. >''_:.' it.i v, • po: «■ .U : ispfeC z rvergra- u«Vfei' i bt a: pvfcrevi.. N«' »ttfeici bV 4. .tr.uči.i vvrn- bt na ■■ j t zgradi* > Ar, .-r hingz-j. Se.e.»ao vd Dolj« iv naši ztbedb te* fcovražiji jarek ;a.i „4 rja Za Iv p»;> j4r.e.v bt t r«zv ilv dvlgv.ra.j-.v itfirnvv a-■ C.4.-. b'. bi:; <*coiti tri t prv..- lUpiT C.'£ i dan *> l;4be Čtlt Z4vn: bke in bolgarske ttie pred Solunom zakopale, 'lako bi nabtala tam podobna fronta, kakor ob Soči, Iz Soluna bi zaenkrat izganjili ententarjev, toda tudi ti bi ne mogli prtdreli fronte pri Strumnici, Solun nepremagljiv? Italijan&ki listi pišejo: francoski general Caitelnau je iz- a ga hJsi-.Ki. it F rantvz. bt- ■jtpnzfuli Ga-i^oL r: : : ».. t-e i« • ' cii. b: zcbt^.t uttt " '-.ibte :t t ...t prte »t : atvpane f.it.t^t p". jfcCi.^Uin. it - i.4-ti'.T.:. . u'i«si VOJOJ niuiiE-tir Ui. :aboi. fcovrstžr;;- i ' i s..*jr. ii. z ibtoiijo bt lit: 4't.o *» n4-i.j. Nfcbfc -.vpr-.-.iii'.-o t potop..o r,«*.: f '.f.iin 24.Mrc.er v bv .razno tranv-p.uniit iair.. O^r-jnitegt picua :e nib«;o r,-.-;. t-i Sv- ifcžr.e bt '.t: . . r«i'. Vibot: : :rt'.,t bovražno letal'. Ovtit.'. :: v.-i,t rtr:'-./ . t padio na t a pr: >t:: :i :..-„ i« t :rpaC.o r,a:t po-vti:*: .t.i >■ .riž.".> . r:; it na iern bo, -bia. :-t.:-i p:. ,t:č r.ti:opa. z v temi &red-ca. ^i.i v brce, ;t c.btgel it vt ;.t -j.% •. oe ^ i/::-:', na blagu, fcii je pni:, et c.i i •:.-.rt. r.tia. in t izgubi •• bi« . .pi:..t. Z4 tir st moramo zahvalit; Ne Čmo^vrbkem —.tio čete gene.'-: : ilb-tizt .£::'t .ipt.-.t ve verno od bera--.4 i? • ver.-, ve Kvžaii boji med Peč j v ie f.i ■ : sv bi.: j ruti. pre v tako tudi severi: ve bt.-ij:a in zaL veno od P.ožaja. — p-, b /i''i p.'..'' v btreijiti nt i.:,,.;. ► >.e .aO,e. P; ■. Oar; uvž.-.nir. praznike, so vO.-ifji, /. zaliv, ne na južnv bujno ..-.g ste. .TiOZ/iarj; f vti ./e riarbersa Ske-.iaJ združenih baterij povelju t t. in kr. stot-.».>. />U r.i.vek. - topoičarii z Ga :» .. i bo '.t dni pos.il: prisrčne čestitke .• no-.emu ie'.u. V Carigradu sv b .t velike s';.-. • -j -v st t :z\eae,v da sv .Ajjgiež: in ?• coz: p.-egnaiii z G:.;p'... a. Mesto it bilo razsveijeno ir. bvgato okrašeno z zastavami. bQJl NA FRANCOSKEM. boji z minanci bt zadnji čas psr.av • =0 ne le n; iti kjartskem, marveč tnd: r.a Irancoskem bvjisču S topovi so obstreljevali rrar:'.zi zlasti rr-es'.o Lers Zia-lni boj. Nt: ietalei sc se; :re' .i dva arig;t;.-:a. aeropiar.a- enega ie pretrgal po črik Bb.ke. k; iih ie že popiei obstrahoval šest. bO-J ZA EGIPT. Kje so Angleži ranljivi'' \ se. da sc Turki pravo zadeli ko b: obrnili pozor- 3 v v 4 i Francozi pokopavajo padle tovariše na Galipoliju. javi), da je Solun tako močno utrien, d ui rriogote zavzeti, Skrbi ga le, da Solun*, te nepremagljive trdnjave, avstro ogrske, nerriikff m bolgarske čete ne bodo napadle, »ker bi jih kot branitelj Soluna zelo toplo »orejel. Gospod Castelnau govori jako visoko. I oda vis- ki-n s--^ vjl ^r vrbe lomi. V ozemlju Kotorskega zaliva topniško streljanje. — Lkti oišejo, da trpe Črnogorci b;ino lakoto in da so se hoteli že udati, a Nikita tega ri dopustil. Uspehi proti Črnogorcem. Naši oddelki so vb prodiranui proti Beranu zoDet vrgli Črnogorce z nekaterih višin in dosegli biočo. Izborno so se držale čete, ki so morale premagati snežne vrhove. Ob 7 ari so bili tonovski bo i. Naši topni:ar'i se udeležujejo bojev tudi na polotoku Galinioli'u. Prožili so proti Angležem najtežie možna rje. Vo:ni poročava! ec Bittner pi'e: Angleži so že izvedeli da dohaiajo ludi avstri;ske najmodernejše havbice in da nred nji-ni ne morejo držati svoih postojank; odoeljali so se zato ponoči in v megli z zahodnega obrežja. Na južnem koncu trajaio pač še boji, a tudi lia je odririlo rekaj avstrijskih havbic, ki pm ooveliuie c. in kr. sto'nik Manuschek. Ie havbice so pričele z dobrim uspehom nost in pogled proti Sueškemu prekopu in proti Egiptu. Galiooiiski polotok jc docela izpraznjen: Angleži spravljajo sedaj s čudovito naglico čete v Egipt. Pravijo, da c ondi že 290.000 mož — večinoma Indijccv in Avstralcev. NA MORJU. Potopljena ie: Angleška ladja Glcn-g}'le«, ki jc vozila iz Anglije v Vladivostok, Utonilo ic veliko potnikov. Potopljena c bila med Pori Saidom in Malto. — Pogreznjen je bil japonski parnik »Kenkoku Maru«, izdelan leta 1914. Posadka sc jc rešila. Angleška bojna ladja Edvard VIL ie zadela na mino in sc jc hitro potopila. Posadka je pravočasno zapustila svoje prostore. Tedenske novice. Pogreb rajnega poslanca Povšeta na Sv. Treh kraljev popoldne je bil tako veličasten, da Ljubljana že davno ni videla enakega. Že dolgo popred so se zbirale množice ob ulicah, kjer se je imel pomikati sprevod. Ob napovedani uri so bili vsi prostori od Kat. tiskarne pa do Povšetovegi doma natlačeno polni občinstva, ki se je večinoma uvrstilo tudi v sprevod. Na pogreb so prihiteli naši ljudski zastopniki in poslanci, da izkažejo zadnjo čast svojemu »očetu«, prijatelju in starosti. Med pogrebnimi obredi, ki jih je opravil knezo-škof ljubljan. mil. g. dr. A. B. Jeglič, je bilo veliko sorodnikov, potem pa nepregledna I vrsta odličnih gospodov: duhovnikov, uradnikov, profesorjev, častnikov, meščanov ter vseh slojev, zlasti tudi občinstva iz ljubljanske okolice. Na čelu sprevoda so se pomikale z žalnimi trakovi zastrte zastave raznih naših društev, potem je sledil voz j poln cvetja in vencev, nato pogrebna duhovščina ter voz s krsto pokojnega poslanca, ki so bili vanj vpreženi trije pari vrancev. Pred hišo žalosti in pa ob križu pri domobranski vojašnici je pevski zbor rokodelskih pomočnikov, ki se mu je pridružilo še lepo število drugih odličnih pevcev — zapel zadnje slovo pokojniku. Večina pogrebcev je spremljala mrtvaški voz do cerkve božjega groba, kjer so f Povšeta - položili v grobnico, ki si jo je bil dal sam sezidati. Počivaj v mirul Ob grobu sta umrlemu v slovo govori-i la namestnik deželnega glavarja, kanonik dr. Lampe (v imenu dežele) in poslanec E. Jarc v imenu hrvatsko-slovenskega kluba. Spominske besede našega cesarja. Dunajski župan dr. Weiskirchner je dal napraviti vojno knjigo dunajske občine, ki naj bi spominjala potomce na sedanjo svetovno vojsko. Cesar Franc Jožef I. je zapisal v to knjigo sledeči značilni rek: »Zaupam v svoje narode in prosim Vsemogočnega, da sprejme našo pravično stvar v svoje varstvo.« Boj za kruh. Pred vsako vojno prodajalno in pekarno v Ljubljani stoji dannadan cela gruča ljudi, ki čakajo na kruh. Gneča je povsod velika in se je pripetilo že več nesreč. Dne 8. januarja so neki deklici zlomili roko. Vsakdo se boji, da ne bi prišel na vrsto. Navzoči so sicer stražniki, a s silo ne kaže nastopati. Sedaj se je razprodaja še bolj razdelila in uredila. Leta 1915. js umrlo v Ljubljani 1132 civilnih oseb. Veliko je bilo v minulem letu mrtvorojencev — namreč 91, in sicer v deželni bolnišnici 62, v ostalem mestu 29. Na Šmarni gori je vsako nedeljo in vsak praznik sv. maša ob pol desetih tudi v zimskem času, dokler je ondi nastanjen rusinski župnik iz Galicije. Zvonovi. Vsled naredbe c, kr. namest-ništva v Gradcu morajo vse cerkve na Štajerskem oddati dve tretjini zvonov vojni upravi. V Gorici je od 25. decembra dalje precej mirno. Tudi naši topovi so redkobesedni. Porotna sodišča ne delujejo v celem državnem ozemlju do konca 1. 1916.; vlada ie pa pooblaščena, da jih sme že preje uvesti. Tako določa cesarska odredba z dne 2, januarja 1916. Predpust traja letos od 7. januarja do 7. marca, t. j. 61 predpustnih dni. Ženini so pa na fronti! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po H3U°io brez kakega odbitka. Uradne ure od 8.ziuirai Ho 1. popolCne. Gle) inserat! Razne novice. Božični dar nadvojvode Evgena. Vsi častniki na jugozahodni bojni črti so prejeli od poveljnika te fronte nadvojvode Evgena kot božično darilo prstane, ki so napravljeni iz kosov laških topniških krogel. Prstan nosi monogram nadvojvode in letnico 1915. Vojaki so pa dobili kot božično darilo sliko nadvojvode Evgena, in zahvalo z njegovim podpisom. General Boroevič, ki poveljuje našim četam na italijanskem bojišču, je poslal hrvatskemu banu za čestitke ob novem letu naslednjo zahvalo: Zahvaljujem se v imenu vojske Vaši prevzvišenosti za blagohotne čestitke k novemu letu. Upam, da bo leto 1916. prineslo ljudstvu blagoslov miru in kulturnega napredka. — boroevič, general pehote. Naši vojni ujetniki iz Srbije v Italiji. Rdeči križ je brzojavno obveščen iz Rima, da so prepeljali naše vojne ujetnike (častnike in vojake) iz Srbije v Italijo in da se začasno nahajajo v karanteni na otoku Asinara. Po prestani karanteni jih pošljejo na Italijansko, kjer bodo ravnali z njimi kakor z drugimi vojnimi ujetniki. Italijanski Rdeči križ je obljubil, da pošlje seznam teh ujetnikov in da omogoči dopisovanje z njimi. Sneženi plazovi so plašili božične dni po ozemlju, kjer stoje naši brambovci proti italijanskim usiljivcem. Zgodilo se je, da so šli voiaki reševat, pa j;h je podsul nov plaz. Posreči se sicer, da jih veliko rešijo, vendar je marsikdo našel grob v snežni odeji. V Sarajevo so se vrnili vsi prebivalci, ki so bili mesto zapustili. Vseh prebivalcev je bifo na begunstvu okrog 30.000. Nedeljsko praznovanje. 31. decembra je bila razglašena piinistrska naredba z dne 28. decembra o uredbi nedeljskega in prazniškega počitka v trgovinah. S to naredbo se vnovič uveljavljajo v zakonu z dne 16. januarja 1895., in v vseh na podlagi lega zakona izdanih naredbah obsežene določbe o nedeljskem in prazniškem počitku v trgovinah. Črnagora krene v naš tabor? Radi stiske in pomanjkanja prihajajo iz Črnegore obupni klici. Ni hrane, ni streliva, ni zdravniških potrebščin. Parobrodi in jadrnice,, natovorjene s hrano, so ogrožene vsled naših potapljačev. Kar naenkrat čujemo, da je prišel na krmilo vlade Mijuškovič, ki je znan kot odkrit prijatelj Avstrije. Ali krene Črnagora na pot modre previdnosti? Spomladi se odloči. Listi v Švici poročajo iz peresa nekega nizozemskega dopisnika, ki občuje z dvorom in diplomati, da se odloči vojska spomladi. Ofenziva Francozov, Angležev in Rusov na zahodu in na vzhodu bo merodajna, naj se odloči tako ali tako. V Haagu sodijo, da je popolnoma izključeno, da bi nas ugnali z iz-stradanjem. Kako je bežal kralj Peter. O begu srbskega kralja pripoveduje njegov zdravnik dr. Simonovič, ki ga je spremljal sledeče: Ko smo zapustili Prizren, se je podal kralj v avtomobilu v Ljumo. Od tam je šel, spremljan od treh častnikov in štirih vojakov, od nikogar spoznan, čez albansko gorovje. Potoval je čez gorovje Mati, kjer stanujejo katoliški albanski rodovi in prenočeval v kočah prebivalstva. Potovanje iz Ljume do Skadra je trajalo štiri dni. Kralj je le malo jezdil in so ga večinoma nosili v nosilnicah po ozkih močvirnatih stezah. Kralj je ostal v Skadru 14 dni, od koder se je čez Sv. Ivan Meduvanski podal v Drač. Iz Drača je odšel v Valono in od tam v Brindisi, kjer je ostal šest dni nepoznan pod imenom generala pl. Topole, Potovanje iz Brindisi v Solun je trajalo 36 ur. Zdravnik je izjavil, da je kraljevo zdravje dobro, čeprav je njegovo telo vsled revmatizma oslabljeno. Kralj Peter je odločen ostati do konca vojne pri svojih vojakih. Pomenljiv dvorni lov. Romunski kralj Ferdinand je začetkom tega tedna na svojih posestvih priredil velike dvorne love. Izredno zanimiva je sestava povabljenih gostov: Povabljeni so avstrijski poslanik grof Czernin, nemški poslanik Busche in nemški vojaški ataše polkovnik Bronsart pl. Schellendorff. Od ententinih diplomatov ni nihče povabljen. Poleg tega je na listi povabljnih tudi več romunskih politikov in visokih častnikov. 3200 ženskih uslužbenk je sedaj o vojnem času zaposlenih pri dunajski cestni železnici, 2100 je železničnih sprevodnic, 22 čuvajk, 80 fih ie v delavnicah, 800 jih pa potrebujejo •••a sraženje vagonov. Strahovito. Na Angleškem nadzoruje municijsko ministrstvo 2242 delavnic streliva. Tripolitanija za Italijane izgubljena? Zadnji čas prihajajo preko Švice iz francoskega vira poročila, da so Italijani izpraznili tudi manjše kraje na obrežju Tripolita-nije v severni Afriki, n. pr. Lebdo, vzhodno od glavnega mesta Tripolisa, in Tobruk v bližini egiptovske meje, Pristan. Tripolis, Benghasi in Derno drže sicer še Italijani, toda če je resnična tozadevna vest iz Carigrada, se nahaja glavni stan upornikov že v Ssuk el Džema. To je v severovzhodni 5i smeri le 6 km od Tripolisa oddaljena vas s palmami obraščenga pristaniškega pasu, ki v obsežnem loku obdaja glavno mesto Libije. 67.800 dijakov. Ruski listi pišejo, da je bilo doslej v rusko armado uvrščenih 67 tisoč 800 dijakov. Od teh je padlo 3700, nekaj čez 13.000 jih je bilo ranjenih. Influenca s svojimi čestj zli poslcdi-tan.i se zopet pojavlja v celi Evropi. Nihče Izmec onih, ki lipe vsled nje, naj tedaj ne zamudi, skozi pai tednov zauž'vati »S i -r o 11 r. - R o c h e«, ki je priznano izborno sreds tvo zoper to bolezen, v vsaki lekarni na predaj in se odlikuje tudi po svojem dobrem okus?' Vojaške novice. Spomin na prijatelja. Jiako šuslcr s Hriba pri Hinjah piše v spomin svojemu tovarišu četovodji Ivanu Jančigar iz Žužemberka, ki je padel v boju ob Dnjestru: Dragi prijatelj in tovariš! Ni Te več med nami. Pustili smo Te v daljni tujini. Padel si in izdihnil svojo blago dušo. Zadela Te je krogla krutega sovražnika ter Ti zadala smrtno rano. Zapela Ti je mrtvaško pesem. V daljni tujini si prelil svojo junaško kri za cesarja in domovino. Večkrat si pel: Pomlad že prišla bo, k' mene na svet' ne bo, k' me bodo d jali v gališko zemljo. Kakor bi že naprej slutil, se je uresničilo njegovo petje. Res, pomlad prišla bo, a Tebe, Ivan, nikjer ne bo. Z veseljem si šel v junaške vrste, ko Te je klical cesar, a prišla je bela žena in Ti nepričakovano ugrab;la mlado življenje. Pač velik udarec za našo četo. Skrbel si za našo četo prav kakor skrbi dobri očka za svojo družino. Ljubili smo Te, kakor ljubijo otroci svojega dobrega očeta. Za Teboj so žalovali častniki, žalovalo je moštvo, žaloval vsakdo, kdor Te je le poznal. Pred sovražnikom si se prav junaško zadržal in navduševal tudi nas z besedami: »Hura, fantje! Le po krutem sovražniku!« In vselej smo se radi odzvali. Tudi takrat, ko si padel, je bilo enako. In ko si že ležal na tleh v krvi, si nas še vedno navduševal. Prejel bi bil za hrabrost zlato svetinjo, a Tvoja duša se je poprej preselila nad zvezde, kjer uživaš boljše plačilo za svoje junaštvo. — Naj tolaži njegovo družino zavest,, da je imela moža-očeta, ki je ljubil svojo domovino. Padel je junaške smrti za domovino na italijanskem bojišču Franc Kaplan, posestnik iz Strug pri Dobrepoljah. Pokojni je bil zgleden mož. Zapušča mlado ženo, mater in dvoje nepreskrbljenih otročičev. Blag mu spomin! Pogreša se Janez Kalan, vojak 17. pešpolka, 3. komp., 5, voj. Potrjen je bil predlanskim 2, oktobra. Pred enim letom je odšel v Galicijo, bil pri oddelku, ki se je vadil na smučeh, a se od takrat ni več oglasil. — Poizveduje sestra Marija Kalan, Križna gora štev. 11, p. Škofja Loka. — Pogreša se Jožef Korošec, desetnik pri 6i VI. kompaniji, 4, voj. c. kr. pešpolka št. 97. Zadnjič je pisal iz Bukovine (Feldpost 73) dne 16. julija m. 1., a za tem ni o njem nobenega glasu več. Kdor bi le količkaj vedel o njem, se prosi, naj obvesti o tem Jožefa Korošec iz Barbare (Premančan) št. 165, pošta Milje pri Trstu, Istra. V italijanskem ujetništvu sc nahaja Jožef Goršič iz Grosupljega. Služil je pri 17. pp. ter bil prideljen telefonskemu oddelku. Boril se je deset mesecev proti Rusu, bil ujet, a je srečno ušel. Nato je bil poslan na italijansko bojišče, kjer pa ni imel sreče, da bi jo popihal, ko je bil ujet. Umrl je za ranami Franc Adamič iz Ambroža (Rob pri Vel. Laščah). Pokojni edini sin vdove Ivane je bil dober mladenič, zvesto vdan ljubljeni materi in sestram. Ranila ga je granata na srbskem bojišču. Umrl je po kratkih bolečinah v bolnišnici v Ljubljani. V vojski je bil petnajst mesecev. Srčne pozdrave in voščila za novo leto pošiljajo cenjenim bralcem »Domoljuba« branilci domovine (Lir 27); Jakob Bri-celj iz Bizovika pri Ljubljani, Jožef Cankar z Dobrunj, Mihael Mlekuš s Primorskega, Janko Fugina. Srečno in veselo novo leto čitateljem in čitateljicam »Domoljuba«, »Domoljubu« pa veliko naročnikov — želijo slovenski sanitejci na italijanskem bojišču: Anton Perpar, Dobrnič; Janez Štrajnar, Velika Loka; Janez Hrovat, Žužemberk; Karlo Sliglich, Lovran; Fr. Dimčič, Preloka; J. Zakrajšek, Podhojni hrib (Rob); Jan. Vire, Peč; Janez Žgajnar, Dobrepolje; Jož. Ihan, Muljava; Konrad Kolar, Središče (Štajersko). Goričanom, zlasti duhovnikom goriškim, vsem prijateljem in znancem na bojišču in v vojnih službah, dalje vsem bralcem »Domoljuba« in »Slovenca« vošči srečno novo leto Avgust Gorjan pri vojnem delavskem oddelku v Balazsfalva na Ogrskem, Junaške smrti za domovino je padel dne 21. novembra 1915 na soški fronti 30-letni Martin Jager iz Brezovice pri Ljubljani. Bil je pošten in priden fant in zvest Marijin družabnik. Škoda tem bolj zanj, ker je kazal veliko skrb za kmetijstvo, bil zelo varčen in bi postal gotovo dober gospodar, da ga ni zadela sovražna krogla. Zapušča žalujočo mater in tri sestre. Bil je na Oslavju zadet od strela v glavo in je pokopan v Sabotinu. Počivaj mirno v domači slovenski zemlji! V spomin mlademu junaku. Spomladi bo leto, odkar se je poslovil Janez Pogačnik od svojih staršev na Brezovem v Kovorski fari. Odšel je na cesarjevo povelje branit skupno domovino, če treba tudi s svojo krvjo. Prideljen 97. peš-polku je bil odposlan na severno bojišče, odkoder je pridno dopisoval svoiim bližnjim sorodnikom in kjer je obhajal še svoj 18. god na dan sv. Janeza Gvalberta 12, julija 1915. Kmalu so zastala poročila. Dopisnica nekega njegovega tovariša prinese za starše in sorodnike bridko novost, da ga je 3. septembra istega leta zadela sovražna krogla v trebuh in mu tako neusmiljeno pret—nit življenja, Tri mesece pozneje so dobili uradno naznanilo o njegovi smrti. Ob reki Seret v vzhodni Galiciji počiva blagi Mlinarjev Janez, nekoliko oddaljen od svojega bratranca Aniona Perne-ta, Karunovega s Povija, ki je tudi na sličen način v cvetju svoje mladosti malo pred njim prelil svojo kri za domovino. Kakor pri prvem tako se tudi pri drugem užaljeni starši smejo tolažiti z mislijo, da je bil vili Janez še nepokvarjen, pošten in pobožen mladenič, za oni svet pripravljen, kakor bi pozneje morebiti ne bil nikoli več. Po kratkem boju in trpljenju je prejel večno plačilo. Padel je kot junak in si je zaslužil tudi med nami časten in hvaležen spomin. Dopisi. Iz Špitaliča pri Motniku. Dne 16. januarja, to je II. nedeljo po Sv. treh kraljih, bodo v Špitaliču slovesno blagoslovili nove orgle, ki jih je postavil priznani mojster g. Ivan Naraks iz Petrovč pri Celju. Delo je prav lepo in pravi kras za našo cerkev. Vsi prijatelji lepe glasbe od blizu in daleč, dobrodošli! Tako lepo ubranih glasov se ne sliši kmalu! Iz Dobrniča. Obešenega so našli v zidanici v Liscu posestnika Vršnjaka iz Luže, Že preje je pogosto kazal znake slaboumnosti. — To je v minulem letu že peti slučaj nesrečne smrti. Eden je v pi>nosti zmrznil, eden se je v zvoniku ubil, enega so našli v vodnjaku utopljenega, enega jc drevo poškodovalo in eden se je obesil. §yfell riefpfl/ fellS MM LiMCfej gppl Kietev divjega lovca. (Povest.) O. — J. C. Bilo je pričetkom plodnih devetdesetih let, ko sem se prvič napotil v lepo Zales-je, in sicer na grad svojega velikega prijatelja, graščaka Miriča, ki me je neprestano vabil na svoje krasno posestvo vedoč, kako globoko mi bodo segli v dušo tisti slikoviti zaleški bregovi s svojimi sočnimi vinogradi, tisti prijetni gaji, tiste cvetoče poljane. Grad je slonel kakor ptičje gnezdeče na vzboknjenem gričku, ki so ob njega vznožju bile razvrščene male, preproste, a lične hišice, kakor piščeta krog kok-lje. Z druge strani so ga pa obkrožali solnčni pašniki, bujni vinogradi, plodna polja, zelene poljane. Vse to je z onim stoletnim, častitljivim grajskim poslopjem ustvarjalo v duš-vsakega novodošlega gosta prijetno čuv-stvo veselega razpoloženja, nenavadnega zadovoljstva, tihe sreče. Ko prideš do razgleda te prirodne krasote, vzklikneš nehote: blagor vsem, ki trajno uživajo to zemeljsko srečo! In ko gledaš to bajno, čarovito sliko, ko se naslajaš ob pestri raznovrstnosti božje narave in človeškega truda, ti nehote zastane pogled ob hišici, ki se dviga na koncu vasi. Lepa je, nekam nenavadna, in zdi se, kakor bi kazila ubrano soglasje celotne slike. Dočim se vrste druge bele hišice okrog vitke vaške cerkvice kakor pomladanski zvončki okrog teloha, je ta poslednja kakor nevesta med devojkami. Nehote te za-nimlje in iščeš si s hitrimi vprašanji zadovoljiti svojo radovednost. Pri večerji, ki sta bila nanjo povabljena ludi dobrodušni učitelj in »gospod oče« — tako so nazivali vaščani nadvse skrbnega in ljubeznivega starčka — župnika, sem obrnil kmalu razgovor na to mikavno hišico. Začudil sem se nemalo, ko mi župnik razodene, da imenujejo vaščani to bivališče »dom prokletih«. »Da, gospod,« reče župnik, prižigajoč si dišečo smotko, ki mu jo je ponudil po-strežljivi graščak; »nekam čuden in strahoten je ta izraz, pa ima tudi precej podlage, dasi sedanje l:ce te skoraj gosposke »vile« tega ne priča več. Kljub temu se je pa v ljudski govorici še vedno drži to nenavadno imenovanje. Povest o tej hiši je dolga in zanimiva; jutri, če vam bo drago, me obiščite, vam bom povedal vse natanko, ker je v razburljivo zgodbo te hiše vpleteno deloma tudi moje ime,« »Na prvi pogled bi človek sodil,« pravim jaz, »da je vzrok temu imenu kako ljudsko praznoverje, kajti ljudska domišljija rada spravi v usodo človeškega življenja razburljive čarovniške bajke, ki se potem ohranijo od roda do roda.« »Da, se zgodi,« pravi župnik; »v tem slučaju pa nima nič opraviti ne bajka, ne praznoverje. Resnična zgodba, ki vam jo jutri povem, vas bo prepričala, koliko podlage ima to nič kaj prikupljivo ime »dom prokletih«. Tukaj vam, cenjeni bralci, zapišem, kar sem slišal o »domu prokletih«. I. Popoldne vročega avgustovega dne, ko se je solnce že precej nagnilo k zatonu, je korakal po ozki stezi goste hoste, ki se je razprostirala nedaleč od opisane vasi, počasi in oprezno človek pri kakih štiridesetih letih, visoke in močne postave, ostrega pogleda, z gosto brado obraščene-ga obraza, v katerem so se črtale temne poteze. Držeč levo roko na svoji dvocevki, ki mu je visela preko širokega in močnega ramena, je korakal oprezno se ogibajoč vej, in se izgubljal globlje v gosto in mrtvo hosto. V mrklem gozdu vlada tajinstvena, grobna tišina in plahi molk. Samo včasih prekine to tiho samoto pokljanje suhljadi, ki se je lomila pod težkimi koraki našega neznanca; postajal ;e vedno opreznejši, čim dalje je prodiral v gozd, obstal nekaj časa, poslušal in pogledaval okrog sebe ostro in pozorno ter vlekel na ušesa, če bi se čul odkod kak nevaren glas. Steza, po kateri je korakal nam še nepoznani lovec, je peljala do čarovite okrogle dolinice, opasane okrog z gostim drevjem in pokrite z najpestrejšo preprogo prerazličnega gozdnega cvetja. Ta dolinica v tisti poltemi, ki je že zavladala po gozdu, je bila tako omamna, in skrivnostna, kakor je bil tajinstven pot našega neznanca, ki se je plazil ob robu dolinice sklonjen, ostro in napelo prezajoč okrog sebe. Po dobri uri tihotapskega in napornega pota, ko se je nahajal na nasprotni strani steze, po kateri je prišel v dolinico, je tiho zabrliznil. (Dalje.) Slike !n črtice z bojišč. Slika s fronte. Vojak F. G. piše domačim o zadnji uri Jožefa Fujan: Še-le danes sem v položaju, da Vam opišem zadnje dni in zadnje ure Vašega sina Jožeta. Jaz izprva, ko smo prišli pri stotniji skupaj, nisem poznal Vašega sina. Ali pogovor je tako nanesel, da smo se izvohali. Bili smo kar štirje iz Vodiške fare: Podgoršek iz Sela, iz Repenj Jeras, Vaš sin in jaz. Že 19. oktobra zvečer je odšel Jeras iz bojne črte; 20. zvečer jo je skupil Podgoršek na roko, a rana ni bila huda. Ta dan in že dva dni prej nas je Italijan prav obsipal z granatami in šrapneli. Mi smo imeli svoje postojanke na vrhu malega hriba. Pred našimi zavetišči je štrlelo kvišku na levi strani mnogo skal, na desni strani pa se je pričela mala ravnina, kjer se je zakopal v zemljo uprav oni oddelek, kjer je bil Jože. Ta oddelek je že 18. oktobra sovražnik tako razbil, da ni bilo tam več varnega kotička, kjer bi jo človek vsak čas lahko ne skupil. Že ta dan je podsulo Vašega sina in je ves prestrašen brez kape pritekel v prostor, kjer sem ležal jaz in še 5 do 6 drugih, ki so jo tudi pobrali iz razbitih postojank na onem koncu. Ponoči od 18. na 19. smo zopet za silo nazaj postavili zid na mestu, kjer je bil čez dan Vaš sin, a vojaki so se po bližnjih kritjih porazdelili. Tudi ta dan je Italijan zopet vse razbil, kar so naši ponoči postavili. Čez dan in še proti večeru je ostal Vaš sin v moji luknji in tam smo se med gromenjem topov pogovarjali o naših krajih, o naših zvonovih, o Šmarni gori, kdaj jo bomo zopet videli. Med tem ko smo drugi trdili, da bomo še videli, morda še prej nego si mislimo, je lekel Vaš sin: kakor je božja volja. Tolažil in bodril sem ga, naj si ne dela skrbi, in umiril se je. V noči od 19. na 20. so naši zopet postavili zid, ki ga je Lah že dvakrat z najtežiimi granatami razsul. Dan 20. smo pretičali v kritju; Vaš sin je bil dolgo časa pri meni. Na večer so vsi od mene zbežali, ker so krogle padale prav poleg nas in se je bilo vedno bati, da pri najmanjši izpremembi buti v naše skrivališče. Ostal sem sam v luknji z enim Nemcem, ki se tudi ni hotel več premakniti. Ker smo bili preveč izdelani in smo imeli tudi izgube, so nas zvečer drugi polki nadomestili. Mi smo se umaknili za par sto korakov nazaj, da bi bili za rezervo. Vsak je hitel, da si preskrbi kolikor možno varen kotiček za zavetje. Slučaj je nanesel, da je Vaš sin našel mesto v majhni luknji tik vhoda v rezervo in je tudi zame pripravil prostor. Bilo je sicer tako tesno, da sva se komaj obračala. Če sem hotel iti iz luknje, sem se moral plaziti po trebuhu. Ko smo dobili menažo, je Jože malo zaspal, toda granate, ki so letele vedno nama nad glavo in padale včasih prav blizu, da je letel grušč v najino zavetje, so ga zbudile. Kadar je zahreščalo, je zatrepetal. Da ga raztresem, sem napeljal pogovor na domače znance in povedal mi je vse, kar sem želel vedeti. Toda vedno gosteje so letele granate; grmelo je kot na sodni dan; prst, kamenje, korenine: vse je frčalo po zraku. Slednjič se je pomiril, ko je videl, da padajo granate vse le bolj na eno mesto. Pristavil je: »Kakor je božja volja, tako naj se zgodi; saj smo pripravljeni.« Nekaj dni prej je bila namreč vojaška spoved in obhajilo, katero je prav ponižno in spoštljivo prejel. Tudi nam je vojaški duhoven že prej parkrat podelil vesoljno odvezo. Pripravljen je torej bil vredno. Okoli 10. ure zjutraj dne 21. 10. nas pozove naš'1 praporščak, naj vzamemo puško in patro-ne ter hitimo na pomoč vojakom, ki so nas ponoči nadomestili. Molče sva vzela vsak svojo torbo za kruh, nabasala vanjo patron in v teku smo jo udrli sredi toče raznovrstnih krogel proti mestu, kjer nas je bilo treba. Vaš sin je bil par korakov za menoj. Ni še bil na svojem mestu, ko ga zadene drobec železa. Zgrudil se je. Ko sem nekaj ur pozneje sam na nogo zadet po vseh štirih plezal proti našemu zavetju, sam ga videl, kako je bled v obraz z nasmehom ležal poleg mrtvega častnika. Hudo mi je bilo in vendar sem rekel: blagor mu, kako lepa smrt! Pripravljen in brez muk ji izdihnil. Le malo je bil okrvavljen obraz. Še danes ga vidim pred seboj. Zlasti mi je pred očmi, kako je hitel delati in nositi skupaj kamenje na mesto, kjer so ga prej raznesle laške granate. Drugi so se bali iti tja; on je pa molče ubogal in šel tiho kakor ovca, dasi je bil truden, spe-han ter preplašen, ker ga je dva dni preje podsulo. Sedaj spi tam v skupnem blagoslovljenem grobu junakov. Božične jaslice v kritju. Anton Sojer z Viča pri Ljubljani piše, kako je praznoval sv. Božič. — Ljubi starši! Začetkom Vas vse skupaj prav lepo pozdravim. Zdrav sem, hvala Bogu, kar ludi Vam želim. Sveti večer sem obhajal prav v zadovoljnosti in veselju. Zvečer smo si v kritju sestavljali preproste jaslice, ki so se zdele meni jako lepe. Prižgali smo precej svečic, da je bilo vse v svetlobi; potem smo zapeli cesarsko pesem in par božičnih. Nato smo skupno molili rožni venec. Vsak izmed nas se je gotovo ta večer spominjal tudi svojcev v domovini. Okrog osme ure je na več krajih igrala godba, ki je jako lepo odmevala v temno noč. Po vseh skalnatih gričih, pokritih s snegom, se je čul vrišč in petje. Zares čudno! Ko bi človek gledal te gore, bi mislil, da tu gori ne prebiva živa duša, a ta večer je bilo vse živo. Tisti, ki so bili prosti, so nato počasi pospali, jaz pa sem odšel par ur na stražo. Ko sem se vrnil, sem' tudi mirno zaspal in prespal sveto noč. Za1 drugi dan je bilo odločeno, da bo pred našim kritjem sv. maša; a žalibog je morala vsled slabega vremena izostati. Ves dan je namreč snežilo in deževalo. Namesto maše smo skupno molili rožni venec. — Bog daj, 62 da bi prihodnje božične praznike obhajal v ljubi domovini! Sedaj pa Vas vse skupaj še enkrat prav lepo pozdravim in Vam želim veselo in srečno novo leto, da bi ga zdravi in v veselju obhajali ter da bi se vsaj v tem letu srečno sešli. Vaš hvaležni sin, V tolažbo svoji dragi družinici. Tuje snežne ve poljane — gosto s kočami sejane, kjer odmeva vojne glas; mrzla burja tukaj vije, redkokdaj nam solnce sije, redek je vesel obraz. V kočah revščina domuje, jok in stok povsod se čuje; od topov zamolkli grom. Strojne puške tu regljajo, repetirke prasketajo, bleda smrt ima svoj dom. Misli moje čez dobrave in čez bojne te planjave v rodni dom mi pohite. Nič ne moti jih grmenje, ne topov ne pušk šumenje, — ne sovražne tam vrste. Čez polje in čez dobrave pošljem mnoge tja pozdrave v hišo belo sred vasi. Moji dragi tam so zbrani, ljubi mi obrazi znani, tam obitelj moja si. Mama deci tam šepeče, solza ji v očeh leskeče: »Ljubi Bog ga varje naj« Z mol kom v roki tam trepeče prosi vdano in goreče: »Vrni Deva ga nazaj!« Ljuba ženka, deca blaga, stara mamica mi draga: V duhu vedno sem pri vaF Sej bo vojna le minila, midva* bova se vrnila, Dan vesel bo ta za nas! J. Ravnik, Jesenice. Naši »Orli« na bojišču. Bojišče, 6. januarja 1916. Oprostite, da se tudi jaz enkrat oglasim p d dolgem molčanju. Najprvo Vam moram naznaniti, da sem začel redno prejemati preljubega mi »Domoljuba« na bojno polje. Ne morem Vam popisati, kako je človek vesel, če dobi na bojišču dober slovenski časopis. Dozdeva se mi, kakor da bi me prišel prijatelj obiskat. Poštenemu slovenskemu »Orlu« kar nekaj mrnjka, če že več časa nič ne bere »Mlrdosti« ali pa »Domoljuba«. Omenim naj Vam tudi, predragi čitatelji »Domoljuba«, kako smo obhajali božične praznike na italijanskem bojišču. Pričakal sem srečno sveti večer, ki smo se ga vsi nekako veselili. Spominjali smo se, kako prijetno je bilo prejšnja leta na sveti večer; hudo mi je postalo in nekako tesno pri srcu, kajti tako velik praznik, pa človek ne more k službi božji opolnoči. Povabil sem ta večer več svojih pri- * On in strici jateljev v svojo palačo, ki je na skalnati pečini; tu smo zmolili vse tri dele rožnega venca, kakor že mnogokrat prej. Po končani molitvi smo si tudi napravili iz božičnih kartic malo jaslic. Seveda, vse to je bilo skromno; nato smo si pa še povedali par zgodbic, in tako nam jc naglo čas minil. Tako smo si vsaj malenkostno poživili sveti večer. Na sveti dan in na svetega Štefana dan jc pa grozno snežilo. Dela seveda ni manjkalo z odmetavanjem snega. Najhuje je človeku na bojnih poljanah, ker ne more v cerkev, ne čuje besede božje ter ginljivega zvonjenja; vse drugo se žc prestane. Mimogrede naj še omenim, kako srno zaključili zadnji dan preteklega leta. Vsi smo z željnim srcem pričakovali novo leto 1916, kajti upamo, da nam morda ravno to leto prinese, kar si želimo vsi. Ko je napočila polnočna ura, se je hipoma razsvetlilo po vsej bojni črti z umetno svetlobo. Poleg tega so še več časa streljali iz vseh pušk v pozdrav novemu letu. Nato so se pa oglasile harmonike z več strani; seveda petja in vriskanja tudi ni zmanjkalo — do poznega jutra. Bilo je ginliivo poslušati in gledati ta prizor. V spominu mi ostr^e vedno. Jaz sem mislil prej, da bo tudi »Kacelmo-har« enako proslavil novo leto; toda molčal je kakor kak poh:hnjenec. Najbrž s" nas je bal. Sicer }ih na naj bo sram, ker nimajo nič korajže. Mi Slovenci smo pa vse drugačni. Vedno smo veseli ter pojemo; če je na treba, pa tudi pokažemo, kakšrc so naše pesti, kajti korajže se pri nas nikdar ne zmanjka. Skoro bi se še pozabil zahvaliti vsem blagim dobrotnikom, ki si nas obdarili z božičnimi darili, kakor tudi vsem, ki so se nas spominjali v molitvah. V svojem in v imenu vseh tukajšnjih fantov se vsem do-! brotnikom najtoplejše zahvaljujem. Sedaj pa zaenkrat končam. Ako Vam j bo ljubo, se hočem večkrat kaj oglasiti. (Prosimo. Ured.) Vas vse prijatelje, znance in čitatelje »Domoljuba« prav lepo pozdravljam. Anton Pečkaj, pol. lov. bat. (Doprej načelnik »Orlov« v Dol. Logatcu, Kranjsko); " " oddelek strojne puške. Pozdrave pošiljajo tudi drugi moji prijatelji: desetnik Franc Trobiš; poddesetnik Franc Medved; lovec Mihael Medvešek; Ivan Bobek; Ivan Bratec, vsi s Sp. Štajerskega; Franc Jenček z Notranjskega. Dal Bog — srečno svidenje! Gospodarske vesti. Prodaja moke. Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko o določitvi prodajnih cen za nadrobno prodajo moke se glasi: Za nadrobno prodajo moke se določajo za kilogram sledeče prodajne cene: Pšenič. zdrob 88 v., pšenič. moka za peko 1 K 18 vin. Moka za kuho št. 1 en kilogram 98 vin. Moka za kuho št. 2 en kilogram 66 vin. Krušna moka 48 vin.; ržena 48 vin. Cene petroleju. Za nadrobno prodajo določi cene politična oblast, Trgovci imajo cene nabite v svojih prodajalnah na vidnem mestu. V Ljubljani jc cena pri nadrobni prodaji določena na 60 vin. en kilogram. Prestopki se kaznuiejo z denarno globo do 5000 K. Za naše gospodinje. Volnenih oblek ne gladi večkrat, posebno takih ne, ki so zamolkle barve, ker se rado zgodi, da dobe pri glajenju madeže in »špegle«. Najbolje je, da obesiš obleko za malo časa v vlažno klet ali ob deževnem vremenu na okno. Potem se razvesi zmečkana obleka sama od sebe. Lahko zmočiš tudi tenko rjuho, jo oviješ in zagrneš v njo obleko, ali pa obesiš obleko nad vrelo čisto vodo. Bele jope (bluze) zavij v ruto, ki je jako poplavlena; tako ne bodo pormenele čez zimo. Bele in pisane obleke se ne smejo dotikati, ko vise v omari. Napravi iz starega zagrinjala ali kaj podobnega prevleko, ki se zapne okoli bele obleke z bucikami ali z gumbi. Take prevleke so prav koristne pri vseh oblekah, posebno za svilene, ker branijo, da ne more prah do njih, kajti prah blago najbolj razjeda. Mokre slamnike in klobuke s trakovi obesi tako, da visi vse pentljanje navzdol, dokler se ne posuši. Potem v-.ravnaj lepo; če je potreba, zgladi. Črez zimo spravi slamnike na popirni podlogi na suhem kraju, trakove ovij okrog vrata in pripni, ali pa sneini vse doli. Tedenska pratika. Petek, 14. januarja: Sv. Feliks iz Nole. — Sv. Hilarij, škof. Sobota, 15. januarja: Sv. Maver, opat. — Sv. Pavel, prvi puščavnik. (+ 361.) Nedelja, 16. januarja. (2. po Razgl. Gosp.): Sv. Marcel, papež. — Sv. Bonaven-tura, škof. (t 430.) — Sv. Izidor, puščavnik. (f 389.) — V cerkvi se bere evangelij oženitnini v Kani na Galilejskem. Ponedeljek, 17. januarja: Sv. Anton, puščavnik. (f 356.) — Sv. Sulpicij, škof. Torek, 18. januarja: Sv. Priska, devica mučenica. (f 270.) — Sv. Feliks No-lanski. (f 256.) Sreda, 19. januarja: Sv. Kanut, kralj danski, (f 1086.) — Sv. Agricij, škof. Četrtek, 20. januarja: Sv. Fabijan in Sebastijan, muč. (f 288.) — Sv. Maj-nard, opat. * * * Ščep dne 20. januarja ob 9. u. 19 m, — Po stoletni pratiki do 20. jan. mrklo in pusto vreme; do 24. jan. svetlo in mrzlo. * * * Sv. Sebastijan. Sebastijan (Boštjan) je bil rojen v Nar-bonne, takratni Galiji. Blagi mladenič se je odločil za vojaški stan; vstopil je v rimsko armado ter se povzpel v kratkem čacu do odličnega častnika. Prideljen je bil telesni straži takratnega preganjalca krist- janov — cesarja Dioklecijana. Sv, Ambrozij je dal Sebastijanu častni naslov: »pravi služabnik Gospodov«. Ljubili so ga vsi, ki so ga poznali, kajti bil je moder in previden, strog in pravičen, zvest in odkrit v službi, mil v občevanju, svet in čist v vedenju. Da je bil kristjan, ni bilo znano dolgo časa nikomur drugemu, kakor samo kristjanom. Prikrival je lo samo zaradi tega, da bi mogel tem več koristiti. Kot visok častnik je izvedel marsikaj, kar se je hudega sklenilo v škodo kristjanom; mogel jih je pravočasno opozoriti in opomniti, Nekoč je bil papež (Kaj) sam v veliki nevarnosti. Treba ga je bilo rešiti. Pa kako? Povsod so bili vohuni, ki so pazili nanj, da bi ga prijeli in izročili poganskim sodnikom, ki so vsled cesarjevega povelja tirali kristjane pred malike ter silili k odpadu. Sebaslijan si je znal pomagati. Papeža je vzel k sebi v cesarsko palačo. Da se poglavar sv. Cerkve nahaja v hiši poganskega cesarja, to cesarskim vohunom še v sanjah ni prišlo na misel. Kot častnik cesarske straže je imel Sebastijan pravico in prost vstop v državne jetnišnice. Pogostokrat se je podal v one zapore, kjer so bili kristjani. Pogani so mislili, da samo nadzira, če so jetniki dovolj zastraženi; Sebastijan ie imel pa vse drugačne namene pri teh obiskih. Prihajal je, da je kristjane tolažil, da jih je utrjeval in pripravljal za mučeniško smrt. Marsikateremu je gotovo prinesel tudi sv. popotnico, ker v časih preganjanja duhovniki niso mogli k jetnikom in tudi varno ni bilo. Dolgo časa je Sebastijan tako izkazoval kristjanom duhovna dela usmiljenja; papež ga je zaradi lega imenoval »zaščitnika Cerkve«. Dolgo časa je fci'o javnosti prikrito, da je Sebastijan — kristjan. Slednjič «1 "ni ie pa le zdelo, kakor da je strahopetnež in da iz napačnega strahu prikriva svojo vero; zato se je sam oglasil, da je kristjan. Tudi pred sodiščem, kamor je bil poklican, je očitno priznal, da ie kristjan, ki zaničuje poganske malike. Bil je obsojen na smrt. Strelci na lok so dobili nalog, da ga usmr-te. Da so ga bolj mučili, so merili izpočet-ka tako, da so puščice švigale mimo njega; nato so ga zadevali bolj pomalem, da so mu povečali bolečine. Slednjič so ga tako zadeli, da je omedlel. Ponoči so došli kristjani, da bi ga pokopali. Ko so ga spravili na varno, je še spregledal in polagoma tudi ozdravel. — Tudi sedaj se ni bal preganjalcev in je še bolj neustrašeno kazal svoje versko prepričanje. Cesar ga je dal nato s koli pobiti. Pokopali so ga v katakombah. Sv. Sebastijana kličemo na pomoč oso- bito kot zaščitnika ob kužnih boleznih. Kristjani so se prepričali o njegovi' moči in pomoči, ko je morila kuga n. pr. v Rimu 1. 680., v Milanu 1. 1575., in v Lisaboni leta 1599. To in ono. Otroška razlaga. Mimica: »Mama, ali veste, kako se to naredi, da se bliska?« — »Otrok moj, jaz že vem; pa bi ti ne razumela, če bi ti tudi pripovedovala.« — »Pa, saj sama vem; angelci žveplenke prižigajo, pa se zasveti.« V strelskem jarku. Jaka Zmatran se počuti v kritju prav povoljno. Kadar mu dovolijo počitek, se prav podomače zlekne tja v kot, potem pa tako dreto vleče, da kar poka. Tovariši ga navadno ne motijo. Samo zadnjič enkrat ga je proti jutru, ko so Lahi že pošteno bombardirali stene nad našimi vojaki, eden izmed njih potre-sel rekoč: »Jaka, nehaj že vendar smrčati, da slišim, če polentarji že streljajo!« Drag svet. Čevljarski mojster bero v časniku med naznanili, da dobi dober svet, kako se najgotovej.še iznebi miši, kdor dopošlja eno krono. Čez par dni res dobi odgovor: »Izselite se iz stanovanja v drugo.« Ubogal je... V neki občini hočejo imeti novo občinsko pot. Pride zemlje-merec in odmeri pot pa io z velikim nanorom zaznamenuje s količki. Pred odhodom gre k županu in pravi: »Tako! Zdaj pa skrbite, da kdo ne po-krade kolcev čez nedeljo.« V ponedeljek se vrne, da bi nadaljeval delo. In glej — količkov ni. Skrbni župan jih je odnesel na varno, v občinsko hišo, da jih kdo ne ukrade! V naglici. Sodnik: »Toženi ste, da ste pri tepežu tožitelju odgriznili pol ušesa. Kaj pravite na to?« Obtoženec: »Prosim, nikar ne verjemite tega, gospod sodnik! Žane je hudoben človek; Rotovo si ga je sam odgriznil, da mc lažje pogubi.« Čuden avtomat. A.: »Ali poznaš najbolj zanimivi avtomat v mestu?« B.: »Ne, kje pa je?« A.: »Pojdi pred ro-tovž, vrzi v prvo nadstropje kamen, pa ti pride spodaj policaj vun.« Vprašanfa in odgovori Iv, J. — Loka pri Zidanem mostu: Znkon o državni podpori invalidov se gla- si; § 2. A. 1.) Invalidi doba 60 kron na leto, ako je pridobitna sposobnost v prejšnjem poklicu zmanjšana za najmanj 20 odstotkov, toda za manj nego 50 odstotkov; 2.) 120 K na leto, ako je pridobitna sposobnost v prejšnjem poklicu zmanjšana za 50 do 100 odstotkov. 3.j 180 kron, ako je kdo popolnoma nesposoben za delo. Pripomniti je, da mora to nesposobnost — kolikor nam znano — priznati vojaška zdravniška oblast. M. F. — Vrliovo: Ker se cene vedno izpreminjajo, bi bilo najbolje, ako povprašate v tej zadevi vojaško preskrbovalno oblast: Etapno poveljstvo — oddelek »preskrba armade«. Tre-notno nam cene niso znane. M. D. — Podbrdo. Umobolne so iz Gorice premestili, toda ne v Ljubljano ampak v Kromeriž na Moravsko. Kdor trpi vsled zaprt a si lahko pomaga. z uporabo odvajalnega sredstva. Vsakdo pa mora vedeti, da o vrsta teli dvojna: dražeče učinkujoča in lagodno učinkujoča. Dražeča odvajila imaio cesto za posledico draženje čreves in jih je tedaj zavživati le skrajno previdno. Mod lagodnimi odvalili, ki no dražijo čreves in so docela neškodljiva, zavzamejo prvo mesto Fellerjeve rabarbnrske krogi ice zn. ,.EIza-krogljice". VzbiKlo tek, pospeše prabavo in iili tudi ženske in ct rci radi zavživaio. Ne smele bi man kati v nobeni hiši, da so v slučaju potrebna tikoj pri roki. — 0 škndiic pošlje na vse strani 1 oštnine prosto za 4 K 40 Ii lekarnar K. V. Feller, Stuhica, Elzntrg št. 16 (Hrvatska). Tudi Fellerjev bol laišaioči fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elza-iluid", izborilo vtiralno zdravilo se lah"o istočasno naroči, 12 steklenic 6 kron poštnine prosto. Cela kopa zahvalnih pisem dokazuje kako priljubljen je „Eiza-l'luid, zln st i kot bol lajšajoče sredstvo, v obvarovan o pred boleznimi, če so v slučaju prepiha, prehlada, vlago nastale kake bolečine. (— ei —) Dobre knjigeo Za sestavo dohodninske napovedi, katero je treba mes. januarja vložiti, je neobhodno potrebna knjiga: Žun, Dohodnina. Cena 1 K 60 v., vezano 2 K 20 vin. Lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olaišave in zniža davčni postavek. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, A 1 e š o v e c : »Kako sem se jaz likal«. Povest slovenskega trpina. Trije deli 3 K 60 v. Alešovec je priznan humorist. Njegovi spisi se odlikujejo po poznanju razmer, v katerih je živelo slovensko ljudstvo, in po ostri domači šali in zabavljici, ki zadene v živo, kamor je namenjena. Se dot!! v m h lekarnan K. - Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, infiuenci. h d o noj jemlje Sirolin ? t. VSBk ki trpi na frajnem ka.šliu 3. Vadušl jivi,katerim Sirolin mafno tašie je obvaroval se bolezni.nego jo zdraviti. olehca na duho . .. ,. Osebe .- kroničnim kafarom bronkijev. 1. Skro^uzni olroci.pri kaferih_ucmku|eiirolin ki s Sirolinom ozdrflve l ugodnim vspehom na splošni počufek t Razun povesti »Kako sem se jaz likal« se Ee dobe: »Ljubljanske slike«, podoba ljubljanskega mesta pod drobnogledom. 1 K 80 vin., vezano 2 K 60 vin., in pa »Ne v Ameriko«. Povest. 1 K 50 vin., vezano 2 K '40 vin. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. I LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 5. januarja: 30. 81. 11. 45. 55. Line, 8. januarja: 2. 77. 45. 87. 90. SKRIVALNICA. u 1BO/15 3 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I C. kr. okrajna sodnija v Logatcu jo o obtožbi opravitelja državnega pravdništva kakor javnega obtožitelja zoper Franceta in Nežo Petrovčič zavoljo prestopka po § 14 ces. naredbe z dne 7. avgusta 11)15. štev. 228 d. z. po danes dognani glavni razpravi in po predlogu obtožitelja da so uporabi zakon razsodila tako: 1) Franc Petrovčič roen 28. marca 1806 na Kavniku pristojen v Hotederšico kat. oženjen, posestnik na Kavniku vulgo Kovač. 2) Neža Petrovčič rojena 31. decembra 1876 v Kov-tah kat. omožena žena prvega, sta kriva prestopka po § 14 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915 štev. 228 d. z. storjenega s tem, da sta oba v prvi polovici meseca decembra 1915 na Ravniku izrabljajo izredne razmere povzročene z vojnim stanjem, kg jabolk kupljenih za 30 li prodajala po 48 h in druga tudi liter mleka po 40 h in sta tako zahtevala za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in se osodita po § 14 cit. ukaza. Franc Petrovčič na eden teden zapora in na petdeset kron denarne kazni, katera se pa v slučaju neiztirljivosti spremeni v nadaljnih pet dni zapora. Neža Petrovčič pa z uporabo § 266 k. z. na štiri dni zapora in oba po § 389 k. z. nerazdelno v povračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak za selie izvršitve kazni. Ob enem se izreče, da so sodba objavi v časopisih: Slovenec, Slov. Narod in Domoljub in nabije na občinsko desko v Hotederšici. Za domačo Logatec dne 28. decembra 1915. Antioga. Janez PETERNELJ, predmestje Trata 1, školja Loka, sprejmo 77 Kje je drugi drvar? vajencu ia mizarsko obrt. m je najboljši kupec Franc Pogačnik, trgovina g semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani, Dunajska cesta 36, nasproti mitnice. 2780 vsled razmer, zlasti vsled pomanjkanja maščobnih snovi, smo primorani zvišati nadrobne ceno znanega izvrstnega I»ysoform-niila ter določamo od 1. januarja 1916 naprej ceno za kos K 1-60. Po tej ceni je Lysoform - milo vsled svoje velikosti in kakovosti še vedno zelo poceni v primeri z drugim finim toaletnim milom. Cena rnzkuževalnega sredstva LYSOFORM ostane začasno še nespremenjena. Lysoforin-tvornice v IJipest Dr. Kelefi & Muranyj, kemične tovarne. Stanje vlog čez 23 milijonov kt*on. registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, [litlieje, v las ri Iffsi i;a00 Žepna ura z radijem, ki se |)onoči sveti......K 8-40 410 Nikel,-anker-Roskopf ura „ 410 „ 7li5 Ros. opf ura, kolesje v kamnih tekoče . .....„ 5-00 „ 71!) hrebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ stekl. K 7*60; 12 stekl. K 13*60 lranko po povzetju. No more se skaz.fcil Pr sten lo pri drožerija pri angelu, BRNO 98, Morava. Delavci vnaltanulokopih in petro-loiskih rnfinerijah ne postanejo nikoli plešasti. Jaz k in na či-siejsi petrolej predelal v kosme-tik u m za laso in dosegel z niim najin .:ettnhib poit-ij bp ena na vrže In t o&lie poštnine pro-.1 o, Knrorite torej zu vet- tovarišev. JAN GROLICH, drožerija' pri angelu, Err.o 98, Morava. Najden denar pomenia naše nainovejše poročilo o sreč-kHh, vsebujoče siečkovno skupino štev 5 na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone z glavnimi dobitki 180.000 kron. Poročilo se pošilja brezplačno. Sreč ovno zastopstvo 12, Ljubljani). ir Žagar se sprejme v takojšnji na. stop za žago na vodno silo, na jermena, z dvemi rezili in krožno žago, plača akordna po dogovoru. Lesna trgovina Ign. AŽMAN-a v KROPI (Gorenjsko). 70 Kmečka družina s 3 ali 4 osebami se sprejme.- Nastop takoj. D£ se hrana in plača po dogovoru. Naslove na upravo lista pod št. 2806. rtželi? nfpf in v Mm, p. i m. Avli m tp trr. rtzn. in raverovrlrlce sprejema zavarovan a na doživei|e ln smri, otroških dot, renlna in ljudska, nezgodna in lamsivena zavarovan a. Javen zavod. Absoluuia varnost. Nizke premije. Udeležba na divi^emlah pri iivl enski zavaruv. že po prvem ictu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173.490 838-— Marije gar. londov koncem 1914 U 48,732X22-76 V lelu 1914 so ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti 2lvl|ensko zavarovanje vcllavno hkrall za volno zavarovan le. nai sc v lastno korist otrno do gori imenovane podružnice. Prospekti zastonj in poitnlne prosto. Sposobni zas opntki se sprej mejo po najugodnejšim- pogoji Marije Terezije cesta 12. Fellerjave teh vzlinjaj'če, lagodno odvajajo,o r&-barliarsko krojjljico z znamko ,,^123-krogljiGe" Izdelovanje in največ,a zaloga Klinih prsou (bruh-bnndov) Trebuhi ras on K 5, 7, Ii da Zu; kiln peiovi o:. K 4, 5, e in U; pasovi ta 0'jesli'ftil paiiv iene cene, [lesovi za otroKB oa K UD, Uo 4. — Zalima liana iz dtimija /a bi:b.co m bolnice, luniuve noravice In d 1 a r i r. e - Umetno nouc, ruke ud- U cosp. ztsrav-niho ia.0 a vsakovrstnih Insiruii eniov. Za obli na naročila bo priporoča K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta (Levčeva hiša) St. 33. Po konkurenfnih cenah, VnraSanlem ro poŠti na) se prilojl zramka. dosnes© oiali 6Akatl ic post prosto OK. l ekarnar 10 V. F bica, Elznrrg tO (Hrvatska) ("'.oz 1 OOOuznl Herbabng-jev podfosfomato-kisli Apieiio-železm Ta ie Jo 46 let uveden, zilravniiku premkuS-n in pni" r. ven nrsni Kil up. Odsiruniu e mez, niiiiiil.juje MiSell in vzhuia ilasi. Pogneftiiie prel.nvo in reililev in ie izlioinu »rvim« zn ivuriiev krvi in kosli, poselmo pri slnbul..... utri eni. zavitek Na1bol|Sl 1»a aaraaparllla-tzdelek Cisti kri, pimpeSi le iv"°u, la,šii kr e Uiiiu.r tu,I.....li. ler pr.....•m u,„ vne. ,a. „„| tam ko ler ko i 0*1 ali snrunpiril . izdelek redpl- se uporabi n /. niii"< JA-IiALiSAtU. um h u /. m nisi \ e- l jsuiHin u 1' ,3 ončki li 2'50, 'i Ion« -ti kov K 4*50. Kemeny, juobchau & (Kassa) i., pošt m preoal 12 i . Ciprski*. i« x\* U min | i C :ontki kuurte s iitsrio, ■zvišuje natančno po : naiočilu : : Katoliška: : tiskarna : v L'iihl'?ni. t ' - * — ■ It__. Jtt ]l liri draginja i'-' ve.ino vo< pt. za-s.uzok pit niailion A k«, uo-■ u mu 11 m mul oni doma v svoiem kraju polovo 10 K ua dan zi s užiti, po-M«> po povzutiu. i'<>i kil«i« i a« mu prvovrstub^a linova ča.;a n K 2*601 odi .'lUkom rar.pt. topili - ttzirlfidnic posl p- /n l R A. Soliaplra »t. 4 73, izv«»z kavo m umi, TISZABOGDANY, lid.nn dnbri m sol let, na tudi izven odsekov proti polji bno dogovor en m odrle^Mm. — Eovoljujtjo !?e ranžijska roiojila ^ ioti zaznan bi na plačo in zavarovalni polici aii proti poroštvu. Prospekti na raz; o ago. Eruštviro !?.stro r«irožcnje zraia lez CtO.CCG K. relcžcilov je Lilo loncem leta 1913 "41.2 z 174CG deleži, ki lejiezertu e o jfii slver.e glsvnice za 6,788.340 K. Načelstvo i P r e d b r d n i k * /.nflrej Valan, pieiat in stolni kanonik v I.jublinni. 1 podpredsednik n pod p r od Bed n i k i Ivan Siiintk. »lolni kiiminik v l.|ubl)oni. Karol Pollak ml., tovarnar v l.jubliani. C 1 n ll l Iio'enc, Fuir lorstnik, o lir. |>rote»or v.p v l.iubliain: IgtinclJ Zaplotnik, kateliet v I.,ul,liani : Ivan i, V ' ''' ,""" JO'-,et «•"»««». ........1- v ' 1111.1 iii n i Anton Koblar, del..... v dr. Jolrob Moborie, i dvcnnfki k. mIikih v l.,m I anu Cr.Iien . apež. ncivetnik v i .........t,, p.Hemeo "'". ........ - ' -"ii- ■"i"'0.1,1 £,'inik- r k1 k'""" I'"'" -or v l.iul.liam: dr. VH1om Eoliweitzer, ud' dr Alen Dfeničnik, piol. u .osloviu v l.iul.liani FranVerbio, e kr gimn prol. v l.jubi|ani. ■ Jzorstvo: edink: /nton Kriič, c kr profesor n mimik Ivnn Kinkar, prolesor v Linbl.inlil K. Cruber, e kr lin rne reviuent in rnsestnik l\ 1 ll n |U llMUlH elnik v l.|ubljoni Prod 1.1 in n i I pihljam _ Člani: Anton Cnflež lat- u(leiuit v Ljubljani l ml,I umi ...iuo*, kateliet v l,iu-Avr.ufctin Zajo, c kr. i.iiiliiiiiiiiin,um um.............................trn.........................................................um........................................... v- ff^ rro nm iriT* n ra* mi t ' »IIIIIMliUll.llllimiMlllllllllllllllll,:i:j,lll,;.'liilllllllllllllllllllllllll3 u se glasi vpisana besedna znamka tvrdke Dr. Oetker. Kateri čas = . . svaril, ko se sedanje razmere izrabljajo v ta namen, da se I dinja dostikrat primorana, kupiti manjvredno biugo, ker ni i treba sprejemati manjvrednega, ker se naiboliše izdeluio v 7aHndni "• . "I ------------*** | da „1 zaloge, imrejo Imeti samo namen oba Vi.?vo vi,ll V,'(a er Z7 tU',?, fM"nl "ra?ki; trdllve> I za svoj odlifien sloves' za,„„1,1, veS AS^fiS 'tZJZ SStZ kot. sedanji je bolj potreben takih ponuja manjvredno blago in je gospo-boljšega na razpolago. V enem oziru pa ji ni ini, in to so pecilni praški; trditve, cer-jevi pecilni praški so povsod na prodaj; ttl 1 n 1 rt/t ifl/nnnlj \ t 1 — — i ^ j • • se liMiuiiiMiiMiiiHiiiiiiiiumiiimiiiiniiuiinfnnniiiimni OI3PKI OCI JPJil NAKUPU! 12 Izdaja konzorcij ..Domoljubu". "t""""1"1"........................................minuli.............. OdKOVorni urednik ..................................................,„„,.............................................. uubovorni urednik Jozel Jostincar, državni poslanec. --- Tiskala Katoliška tiskarna.