Leto XXI., št. 171	Ljubljana, četrtek iS. julija 1940__Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zrfaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
OpravmSivo: Ljubljana, Hnafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — Tel 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. I. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St. 17.749.
Važni razgovori v Nemčiji
Po Hitlerjevem govoru v rajhstagu se je zdelo, da je tako zvana vmesna faza med dvema bitkama že zaključena. Hitlerjev poslednji apel na Anglijo je bil po splošnem mnenju izrečen v trenutku, ko je Nemčija že dovršila svoje priprave za poslednji spopad v tej vojni, za obračun z Veliko Britanijo. Zato ni bilo pričakovati, da bi se začetek tretje faze mogel za vleči preko dozna-nja angleškega odgovora na Hitlerjevo ponudbo.
Sedaj v merodajnih nemških in italijanskih krogih zares tudi izjavljajo, da sta govor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in značilni molk ministrskega predsednika Winstona Churchilla že prinesla c iočitev o nadaljevanju vojne z Anglijo. Politično-diplomatska vmesna faza vojne, ki se je pričela s podpisom premirja s Francijo, naj bi bila sedaj končana. Razgovoru grofa Ciana v Berlinu in Monako-vem 7. in 10. julija ter ponovitev teh konferenc po Hitlerjevem govoru v Rajhstagu 20. t. m. so se tolmačili kot zaključek diplomatskih priprav obeh velesil osi Rim-Berlin pred obračunom z Anglijo. Besedo ima sedaj samo še orožje — to je bilo rečeno.
Ta vtis so le še povečali razgovori, ki sta jih imela s Hitlerjem madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky v Monako-vem 10. t. m. Njihov rezultat so najbolj poklicani nemški in italijanski viri označevali kot nasvet Madžarski, naj svoja sporna vprašanja z Rumunijo odloži do konca vojne, kajti v interesu velesil osi Rim-Berlin ni, da bi kjerkoli v Evropi nastale komplikacije tik pred odločilnim vojaškim spopadom z Anglijo. Iz razumljivih, političnih, vojaških in gospodarskih razlogov si Nemčija in Italija takšnih zapletljajev še posebej ne želita na evropskem jugovzhodu, kjer bo mogoče vsa sedaj še odprta vprašanja rešiti brez prelivanja krvi, čim bo vojna zaključena. Na to pa po nemških in italijanskih predvidevanjih ne bo treba več dolgo čakati.
V tem smislu so rezultate berlinskih in monakovskih razgovorov v prvi polovici julija tolmačili nemški in italijanski listi tudi v svojih razpravah o novi ureditvi Evrope, češ da so pogoji za to ureditev že uresničeni z zmago nemškega orožja na zapadu, da pa bo Evropa dobila svojo končno obliko šele po končani vojni. V luči teh komentarjev in napovedi je bilo torej pričakovati, da bosta Nemčija in Italija trenutno osredotočili vso svojo pozornost predvsem na spopad z Anglijo, to tem bolj, ker sta z nasveti Madžarski že izločili tudi možnost zapletljajev med državami na evropskem jugovzhodu. Iz zadržanja Madžarske je bilo sklepati, da Evropi v tem pogledu zares ni pričakovati nobenih presenečenj. Očitno je bilo, da je to nujnost upoštevala tudi Bolgarija, ki postavlja svoje znane zahteve glede južne Dobrudže v tesni povezanosti z madžarskimi zahtevami glede Transilvanije. Tako na Madžarskem in v Bolgariji kakor v Rumuniji smo mogli celo zabeležiti znatno pomirje-nje, ki je prišlo do izraza tudi v delni de mobilizaciji vseh treh držav.
Največja uganka glede bližnjega razvoja na evropskem jugovzhodu se je zdela s tnm rešena v ozračju, ki je napovedovalo možnost kasnejših mirnih sporazumov med Rumunijo na eni ter Madža-sko in Bolgarijo na drugi strani. Nežna: ika v teh računih pa so bila značilna notranjepolitična kolebanja v Rumuniji, ki sicer niso tako novega datuma, ki pa so se posebno vidno pokazala po ureditvi besarabsikega vprašanja z Rusijo. Od tedaj se zdi, kakor da Rumunija ne more najti prave poti za zavarovanje svojih neposrednih interesov. Zdi se končno, da so hoteli Bolgari doseči rešitev vprašanja južne Dobrudže, ki velja za neprimerno manj sporno od vprašanja Transilvanije, že sedaj z direktnimi pogajanji z rumun-sko vlado. To je seveda rumunske negotovosti le še povečalo.
Po vsem tem bi bilo soditi, da se je proti prvotnemu pričakovanju ipak pokazala potreba, da Nemčija, sigurno pooblaščena tudi od Italije, še pred odločilnim spopadom z Anglijo uredi tudi ta vprašanja v neposrednem stiku z odgovornimi rumunskimi in bolgarski-m.i državniki, kakor je že poprej storila to glede Madžarov. Zato je nemška vlada pozvala rumunskega ministrskega predsednika Gigurta Ie zunanjega ministra Manoilesca ter bolgarskega ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova na razgovore z nemškim zunanjim ministrom Rib-bentropom v Solnograd. Te razgovore lahko smatramo za nadaljevanje mo-nakovaskih razgovorov med Hitlerjem in madžarskima državnikoma. Ne moremo napovedovati, ali bodo ta vprašanja o priliki teh razgovorov tudi že dokončno rešena, verjetnejše se zdi, da bodo neposredni stiki Nemčije z odgovornimi državniki Rumunije in Bol ga-
Tudi Tiso in Tuka pozvana v Nemčijo
Obisk romunskih, bolgarskih, slovaških in morda tudi madžarskih vodilnih državnikov v Nemčiji ho posvečen v prvi vrsti stabilizaciji razmer na evropskem
pred spojpadom Nemčije in Italije z Anglijo
Berlin, 24. jul. br. (Štefani) V vladnih krogih se je danes izvedelo, da sta bila za konec tedna povabljena v Berlin tudi slovaški prezident msgr. Tiso in predsednik slovaške vlade dr. Tuka. V njunem spremstvu bo tudi Sanjo Mach. Po nekaterih informacijah se bodo njuni razgovori z Ribbentropom in drugimi nemškimi državniki nanašali na novo ureditev odnošajev med Madžarsko in Slovaško. Tudi ti razgovori spadajo v okvir osne diplomatske akcije, ki je bila pred kratkim zasnovana v Monakovu in s katero naj bi se začasno stabiliziral položaj v Srednji in ju-žnovzhodni Evropi, kjer hočeta osni velesili zaenkrat ohraniti mir, da bi imeli proste roke za svoj velikopotezni napad na. Veliko Britanijo.
Pomen in namen razgovorov
Berlin, 24. jul. p. (Ass. Press.) Na pristojnem mestu so glede obiska rumunskih, bolgarskih in slovaških državnikov izjavili, da je osnovna tendenca teh razlogov miroljubna ureditev in stabilizacija prilik na jugovzhodu Evrope. Vsi povabljeni državniki bodo sprejeti tudi pri kancelarju Hitlerju.
V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bodo povabljeni v Berlin ponovno tudi madžarski ministrski predsednik grof Teleki in madžarski zunanji minister grof Csaky.
Na ta način bo prišlo do nekake neoficiel-ne konference, dasi verjetno zastopniki posameznih držav ne bodo prišli v direkten medsebojni stik, marveč bo nemška vlada vzela na znanje stališče posameznih držav glede vseh perečih vprašanj, ter skušala nato najti primerno rešitev. Cilj teh razgovorov bo isti kakor je bil cilj razgovorov na nedavni monakovski konferenci.
Nemški listi naglašajo, da gre za ureditev konstruktivnega sodelovanja južno-vzhodnih držav, da se končnoveljavno preneha delitev teh držav na revizioniste in protirevizioniste. Splošno prevladuje v berlinskih krogih mišljenje, da bo konec tega tedna obeležen z zelo važnimi diplomatskimi akcijami. Razgovori z zastopniki Rumunije, Bolgarije, Slovaške in verjetno tudi Madžarske bodo trajali vsekakor več dni. Ribbentrop bo v stalnih stikih s posameznimi delegacijami ter bo o razgovorih sproti obveščal kancelarja Hitlerja. Ni pa še mogoče reči, ali bodo ti razgovori prinesli že kako končno odločitev glede odnošajev v južnovzhodni Evropi, ali pa bodo le informativnega značaja. V berlinskih krogih naglašajo, da je sedaj prvič v zgodovini dana možnost, da se odnošaji med južnovzhodnimi državami postavijo na trajno osnovo in da se odstranijo vsa nasprotja in ustvari stabilnost, ki je ne bo mogoče več porušiti.
Rim, 24. julija. AA. (Štefani) Konferenci, ki bo v Solnogradu med zastopniki bolgarske vlade in z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom, nato pa med zastopniki rumunske vlade in nemškim zunanjim ministrom, pripisujejo v italijanskih političnih krogih velik pomen ter izražajo mnenje, da se bo končala s pozitivnim rezultatom. V Italiji spremljajo ta dogodek z največjo pozornostjo in simpatijami. Razen tega naglašajo tudi, da ni izključeno, da bo tej konferenci sledila nova konfe-rnac. na kateri bi sodelovala tudi Italija.
Predmet razprav
Berlin, 24. jul. p. (Ass. Press). V dobro obveščenih krogih smatrajo, da bodo v Solnogradu razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo južnovzhodne Evrope, zlasti pa:
1.	O odnošajih med Madžarsko in Rumunijo.
2.	O odnošajih med Rumunijo in Bolgarijo.
3.	O odnošajih med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo.
4. O režimu na spodnjem Dunavu ln na izlivu Dunava.
V zvezi s tem so prispele iz Budimpešte vesti, da je rumunska vlada sinoči obvestila madžarsko vlado, da je Rumunija pripravljena pričeti z Madžarsko neposredna pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj ter da je v želji, da se vzpostavijo prijateljski odnošaji, pripravljena odstopiti Rumuniji del Transilvanije. Tudi Bolgarija upa, da bo pri razgovorih v Solnogradu na zadovoljiv način urejeno vra-šanje Dobrudže. V neuradnih, vendar pa dobro obveščenih berlinskih krogih v zvezi s tem izjavljajo, da je Nemčija nasveto-vala Rumuniji, naj stori vse, kar je mogoče, da olajša ureditev prilik v južnovzhodni Evropi.
Bolgarske nade
Sofija, 24. jul. p. (BTA). Predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov odpotujeta jutri opoldne v Berlin. Spremljali ju bodo generalni tajnik zunanjega ministrstva Simonov, strokovni ekspert dr. Bermakov ter generalni tajnik notranjega ministrstva Gančev. Bolgari potujejo preko Beograda in Budimpešte v Berlin. V uradnih bolgarskih krogih odklanjajo za enkrat o tem potovanju vsako službeno Izjavo, izjavljajo pa, da docela zaupajo Nemčiji. V bolgarskih političnih krogih so prepričani, da se bodo tokrat razčistila vsa revizionistična vprašanja v Podunavju in na Balkanu.
Na vprašanje, ali je pričakovati od razgovorov v Nemčiji že takoj kakšne praktične rezultate, izjavljajo v merodajnih bolgarskih krogih, da ni računati s takojšnjimi teritorialnimi revizijami, ker je bilo v Berlinu že ponovno izjavljeno, da se morajo teritorialne revizije odgoditi do konca vojne. Tako Bolgarija kako tudi druge prizadete države na jugovzhodu Evrope so že svoječasno na to pristale. Ker vojna še ni končana in prav za prav šele stopa v odločilno fazo, je pričakovati od berlinskih razgovorov le .načelnih sklepov, da se odstrani nevarnost, ki tiči v sedanji komplicirani situaciji.
Madžari zahtevajo Sedmograško
Bern. 24. jul. p. (Ass. Press). Dopisnik »Basler Nachrichten« poroča iz Budimpešte. da ie Rumunija ponudila Madžarski del Transilvanije, ki za Rumunijo sploh nima nobenega posebnega pomena. Toda v madžarskih vladnih krogih izjavljajo, da se Madžarska s to ponudbo ne more zadovoljiti, marveč, da vztraja na tem. da vrne Rumunija Madžarski vse ono ozemlje, ki ie poprej tisoč let pripadalo Madžarski.
Obenem javlja list. da so v Budimpešti z velikim nezaupanjem sprejeli vest o imenovanju bivšega rumunskega zunanjega ministra Ga f en ca za rumunskega poslanika v Moskvi. Prepričani so. da se skriva za tem imenovanjem nov rumunski manever ter da ima Gafencu nalogo vzpostaviti čimbolj prijateljske odnošaje Rumunije s Sovjetsko Rusijo, da bi se Rumunija na ta način izognila teritorialnim koncesijam v korist Madžarske. Pozornost je zbudila tudi izjava ministrskega predsednika grofa Telekija. da ostane madžarska vojska še nadalje pripravljena za vsak primer.
Odmev v Rumuniji
Bukarešta, 24. jul. p. (Rador). V rumunski javnosti z velikim zanimanjem pričakujejo rezultat razgovorov v Nemčiji ob priliki sestanka rumunskih, bolgarskih, slovaških in verjetno tudi madžarskih državnikov z predstavniki Nemčije. Zlasti zanima javnost, ali bo na teh sestankih govora tudi o teritorialni reviziji, posebno kar se tiče Transilvanije in Dobrudže. V krogih blizu vlade izjavljajo, da gre v
rije izkoriščeni predvsem za razčiščenje vprašanj, ki bi mogla biti predmet kakršnegakoli spora. Razume se samo po sebi, da bosta pri tem tako Rumunija kakor Bolgarija računali z največjim nemšikim razumevanjem za svoje želje in potrebe.
Glede Rumunije je želja Nemčije po direktni informaciji še posebej razumljiva, ker ne gre v tej zvezi le za madžarske ali bolgarske interese, temveč tudi za nemške, in sicer verjetno bolj gospodarske kakor politične interese. V interesu Rumunije pa je, da iz ust nemških državnikov izve podrobnosti o razdelitvi interesnih sfer med Rusijo in Nemčijo, v kolikor bi zanjo poslednje Hitlerjeve izjave o tem ne bile dovolj jasne. Problem evropskega jugovzhoda, njegove končne ureditve in opredelitve bo torej bržkone v svoji celoti predmet novih diplomatskih razgovorov v Nemčiji.
V Sofiji in seveda tudi v Budimpešti pa v tej zvezi naglašajo, da novi razgovori ne morejo spremeniti splošnega položaja, češ da so Nemčija, Italija in Madžarska že zavzele načelno stališče glede vseh spornih vprašanj v tem predelu Evrope. Madžarska se v ostalem v celoti pridružuje bolgarski tezi, da
je treba vsa sporna vprašanja na evropskem jugovzhodu rešiti brez prelivanja krvi in s sporazumi. Toda medtem ko so se Madžari po monakovskih razgovorih sprijaznili z odložitvijo rešitve teh vprašanj do konca sedanje vojne, napovedujejo sedaj, da bodo rešena v najkrajšem času in ne glede na nadaljevanje vojne proti Angliji. Ako je temu tako, potem bo pomen novih razgovorov v Nemčiji prav v tem, da bodo služili kot priprava za dokončno likvidacijo glavnih spornih vprašanj na Balkanu še pred nemško-italijanskim skupnim napadom na Veliko Britanijo. To nam bo jasno že v nekaj dneh. Za takšne namene Nemčije v Evropi sploh pa govori tudi najnovejši poziv dr. Ti-su in predsedniku slovaške vlade, da f.«<3eta tudi onadva ta teden na razgovore v Nemčijo. Gre torej, kakor vidimo, za zelo obsežno diplomatsiko akcijo Nemčije pred odločilno fazo vojne.
Vse diplomatske akcije se morajo danes presojati seveda izključno v zvezi z dogodki na bojiščih. Konference v Solnogradu imajo zato gotovo tudi značaj popolnega razčiščen j a vojnega položaja v jugovzhodnem predelu Evrope, predno pristopi Nemčija k izvajanju svojih nadaljnjih vojaških ukrepov.
vsej zadevi za kompromisno rešitev, pri čemer bi morale ne samo Rumunija, marveč tudi Madžarska in Bolgarija doprinesti svoje žrtve. Po splošnem mnenju rumunskih krogov bo prišlo na teh sestankih do načelnega soglasja, v čigar okviru se bo nato rumunska vlada neposredno pogajala s prizadetimi državami, pri čemer bo po potrebi posredovala Nemčija. Pogajanja bi se začela takoj po končanih razgovorih v Nemčiji.
Kot prvi korak k ureditvi razmer pričakujejo splošno premirje v tisku. Rumunija je že po razgovorih, ki so se vodih v Bukarešti z nemškim in italijanskim poslanikom, pristala na direktna pogajanja. Mislijo pa, da se bodo ta pogajanja končala šele po vojni in da pred koncem vojne ni računati z nikako teritorialno revizijo, da bi se na ta način preprečil vsak novi spor.
Moskva odobrila Gafencovo imenovanje
Bukarešta, 24. julija. AA. (DNB). Do-znava se. da ie vlada sovietske zveze pristala na imenovanje bivšega rumunskega zunanjega ministra Gafenca za rumunskega poslanika v Moskvi.
V Rumuniji stavke
prepovedane
Bukarešta, 24. julija. AA. (DNB). Z novim delavskim zakonom so v Rumuniji prepovedane stavke. Isti zakon daje podjetjem možnost prekoračiti osemurni de-lovnik.
Moskva demantira
Moskva, 24. jul. j. (Tass). Razširile so se vesti,
1.	da je Sovjetska unija sklenila z vlado Velike Britanije pogodbo, po kateri naj bi Sovjetska unija dobavila Angliji letala v vrednosti 200 milijonov funtov šterlingov.
2.	da vodi Sovjetska unija trgovinska pogajanja s ciljem, da bi se trgovina med Sovjetsko unijo in Turčijo dvignila do celokupne vrednosti 20 milijonov turških funtov,
3. da je Sovjetska unija poslala Rumuniji ultimat, v katerem jo poziva k sestavi demokratične vlade, ker bi bilo sicer plo-donosno sodelovanje med obema državama nemogoče.
Agencija Tass je opolnomočena izjaviti, da vse te vesti ne odgovarjajo resnici, marveč, da so prosto izmišljene.
Odnosi med Anglijo in Rumunijo
Bukarešta, 24. juL AA. (DNB) Rumunska vlada je od po klicala svojega dosedanjega poslanika v Londonu Tileo. Poslanik Tilea je n. pr. pred sklenitvijo rumunsko-nemškega gospodarskega sporazuma meseca marca 1939 razširjal vesti o ultimatu, ki da ga je Nemčija poslala Rumuniji.
London, 24. jul. br. (CBC) V tukajšnjih diplomatskih krogih mislijo, da je treba računati v najkrajšem času s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rumunijo. Rumunsko poslaništvo v Londonu sicer zanika, da bi bil rumunski poslanik j že odpoklican, kakor je to objavil snoči kodanjski radio, ki je pod nemško kontrolo, vendar pa smatrajo, da se rumunski poslanik Tilea, ki je bil pozvan v Bukarešto, ne bo več vrnil na svoje mesto.
Poslanik Papen
odpotuje v Berlin
Carigrad, 24. jul. p. Nemški poslanik v Ankari Papen odpotuje v petek na poziv nemške vlade z letalom v Berlin. Namen njegovega potovanja ni znan.
Perzija in Rusija
Teheran, 24. julija. AA. (DNB). Tukajšnje časopisje uradno poroča, da je v Moskvo odpotovalo iransko zastopstvo zaradi rešitve tranzitnih in transportnih vprašanj. Gre za konferenco, za kater«- so se odločili o priliki sklenitve nove rusko-iranske trgovinske pogodbe.
Rumunija v ospredju
Italo Zingarelli o poskusu mirne ureditve balkanskih problemov — Negotovost glede Turčije
Milan, 24. jul. z Sestanek bolgarskih in rumunskih državnikov z Ribbentropom je izzval v italijanskih političnih krogih živahen odmev. Italo Zingarelli poroča v »Stampi«, da bo imel Ribbentrop najprej sestanek z bolgarskimi in šele nato z rumunskimi državniki. Iz tega sklepa, da bo pri tej priliki govora tudi o ureditvi problema Dobrudže. Bolgarski listi smatrajo to za prvi resni poskus, da se balkanski problemi rešijo na miren način.
Stališče Rumunije se ni mnogo spremenilo. Rumunija je sicer pripravljena pristati na gotove teritorialne koncesije, toda vse njeno stremljenje gre za tem, da čimbolj pridobi na času, naglašajoč, da po hudi operaciji v Besarabiji in Bukovini ne bi mogla prenesti takojšnje nove in težke operacije na jugu in zapadu. Po poročilih iz Budimpešte bo rumunskim državnikom vsekakor v Solnogradu postavljena zahteva, da pristanejo na teritorialne koncesije.
Temna točka na balkanskem obzorju je po poročilu »Stampe« slej ko prej Turčija, kjer niso nič kaj navdušeni nad to akcijo. Na Hitlerjev govor so turški listi odgovorili z očitno demonstracijo proti Nemčiji in za Anglijo. Vse kaže, da skuša Turčija kar najbolj ustreči Sovjetski Rusiji. Značilni so tudi pozivi na naslov Bolgarije, naj nikar ne zaupa državam osi, marveč naj se direktno sporazume s svojimi sosedi.
Skrbi Bukarešte
Basel, 24. jul. z. Po poročilih »Basler Na-tional-Zeitung« iz Bukarešte ni dvoma, da bo na sestanku v Solnogradu glavni predmet razgovorov razmerje Rumunije do Sovjetske Rusije. Zadnji Hitlerjev govor je izzval v Rumuniji precejšnje vznemirjenje, ker je kancelar Hitler izrecno odobril okupacijo Besarabije in severne Bu-kovine s strani Sovjetske Rusije in s tem razblinil upanje, da bi mogla Rumunija dobiti pri Nemčiji podporo proti morebitnim nadaljnjim zahtevam po odcepitvi rumunskega ozemlja.
V Bukarešti se tudi boje, da bi utegnila Rumunija po razdelitvi interesnih področij med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo priti pod sovjetski vpliv. Zaradi tega si bodo rumunski državniki v Solnogradu prizadevali, dobiti jasnost o tem vprašanju, ki je za Rumunijo življenjske važnosti. Dopisnik »Basler National-Zeitung« je mnenja, da bodo skušali v Solnogradu doseči čim boljše razmerje Rumunije do Sovjetske Rusije. Imenovanje bivšega zunanjega ministra Gafenca za rumunskega poslanika v Moskvi predstavlja prvi korak na tej poti. Verjetno je tudi, da bodo v Solnogradu razpravljali tudi o bodočem razmerju Rumunije do Balkanske zveze.
Basel, 24. julija, z. Južnovzhodni dopisnik »Basler Nachrichtenc poroča, da potrjujejo v rumunskih diplomatskih krogih,
da bo Rumunija na solnograškem sestanku stavila predloge glede teritorialnih koncesij. Rumunska vlada je po teh informacijah pripravljena odstopiti del rumunskega ozemlja in pristati na izmenjavo obmejnega prebivalstva. Z rumunske strani bo tudi izražena želja, naj bi se po ureditvi teh vprašanj sklenil prijateljski pakt med Rumunijo in Madžarsko, da bi imela Rumunija na ta način za daljšo dobo zavarovano svojo zapadno mejo. Slične predloge bo stavila Rumunija tudi glede Bolgarije. Ni pa nobenih zanesljivih vesti o tem, kako daleč je Rumunija pripravljena ustreči revizioni-stičnim zahtevam Madžarske in Bolgarije.
Poročilo nemškega vojnega poveljstva
Berlin, 24. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča:
Neka nemška podmornica je izvedla napad na konvoj, ki je plul ob močnem spremstvu ter torpedirala dve sovražni oboroženi trgovski ladji s skupno tonažo 14.000 ton.
Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo udejstvovanje letalskih sil malenkostno. V južni Angliji so bile bombardirane železniške proge, ceste in skladišča vojnega materiala. Pri ogledniških poletih nad Kanalom in ob južni obali Anglije so nemška letala potopila z bombami dve patrolni ladji in eno ladjo za pobiranje min ter poškodovale tudi še neko četrto ladjo. V Severnem morju se je našim bombnikom posrečilo potopiti eno sovražno podmornico.
V noči od 23. na 24. julija so britanski bombniki metali nad severno in zapadno Nemčijo na več mest bombe, niso pa dosegli večjega uspeha. Naša ponočna lovska letala so sestrelila dva sovražna aparata, naša protiletalska artilerija pa še enega. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Berlin, 24. julija. AA. (DNB) Spet se je nekemu nemškemu vojnemu letalu posrečilo uničiti eno britansko podmornico. Dramatičen boj, o katerem govori današnje poročilo vrhovnega poveljstva je bil zelo kratek. O priliki ogledniškega poleta nad severnim delom Severnega morja je nemški bombnik opazil 23. julija sovražno podmornico vzhodno od škotskega pristanišča Aberdeen. Predno se je podmornica mogla potopiti, se je bombnik spustil na 80 m višine in uničil podmornico. Dve bombi sta padli neposredno pred podmornico, tretja pa jo je zadela za stolpom. Nekaj minut za tem, so se na morju pojavili madeži olja. Po treh ali štirih minutah se je sovražna podmornica potopila. Nemški bombnik je še dalj časa krožil nad krajem, kjer se je odigral ta boj, da tri mogel nuditi morebitno potrebno pomoč mornarjem s potopljene podmornice. Toda razen razbitih reševalnih čolnov in madežev olja ni bilo mogoče odkriti ničesar.
SOVJETSKA UNIJA IN FINSKA
Moskovska vlada z vso pozornostjo spremlja notranjepolitični razvoj in razvija živahno propagando na Finskem
Moskva, 24. jul. j. (DNB) Sodeč po pisanju sovjetskega tiska, posveča Sovjetska unija zadnji čas čedalje večjo pozornost precej napetemu notranjepolitičnemu položaju na Finskem, ki se je pojavil kot posledica težkoč v gospodarstvu in poslabšanih prilik na delovnem trgu. Danes prinašajo moskovski listi ponovno poročila iz Helsinkija, v katerih obravnavajo, sklicujoč se na finske vire, težaven položaj, v katerega je zašlo finsko kmečko prebivalstvo. Pozorno beležijo moskovski listi tudi ponovno dovolitev obstoja reakcionarne laponske stranke ter ovire, ki jih finska oblastva stavijajo. delovanju »Društva za prijateljstvo in mir s Sovjetsko unijo«. Listi beležijo, da je to društvo v kratkem času svojega obstoja, to je od letošnjega aprila, doseglo za finske prilike izredno visok- število 3000 članov. Glavni namen tega društva je, doseči trajne prijateljske odnose s Sovjetsko unijo in uživa zaradi tega svojega programa zlasti v finskih delavskih slojih velik ugled, ker nastopa hkrati proti zavoženi politiki socialnih demokratov na Finskem.
Zahteva po demobili-zacijl finske vojske
Stockholm, 24. jul. br. (Reuter) Tu so se razširile vesti iz Finske, da je sovjetska vlada zahtevala od finske vlade takojšnjo in popolno demobilizacijo finskih oboroženih sil. Finska vlada je na rusko zahtevo pristala ter se je demobilizacija že pričela.
Tudi drugače je opaziti, da je nastala nova napetost v odnošajih med Rusijo in Finsko. Sinoči so n. pr. po radiu v Moskvi izražali nezadovoljstvo ruskih političnih krogov, ker je finska vlada dovolila ustanovitev skrajne desničarske organizacije »Lai:c«, ki ima doccla narodnosocialistični program.
Helsinki, 24. jul. j. (United Press). Iz
krogov, ki so blizu finskim vojaškim obla-stvom, se je izvedelo, da namerava Sovjetska unija zahtevati od Finske popolno demobilizacijo finske armade. To vest pa je treba sprejeti še z rezervo,_ ker se iz nobenih drugih virov ne potrjuje.
Helsinki, 24. jul. j. (DNB) Glede na neko vest agencije United Press o ruski zahtevi po popolni demobilizaciji Finske, je tukajšnja državna informacijska centrala danes zjutraj izjavila, da ni nobenih vzrokov za take sovjetske zahteve. Finska vlada o tem ničesar ne ve. Tudi v krogih, ki so blizu finskemu zunanjemu ministrstvu, izjavljajo, da ta vest ne temelji na stvarnih dejstvih.
(Mmev priključitve baltiških držav
Moskva, 24. jul. j. (DNB) Osrednji predmet, s katerim se še zmerom prvenstveno bavi sovjetski dnevni tisk, so dogodki v baltiških državah. Posamezni moskovski listi poročajo zelo obširno o pogajanjih z baltiškimi republikami ter o velikih manifest- ijah, ki so sledile po objavi vključitve baltiških držav v sestav Sovjetske unije. V tej zvezi objavlja rusko časopisje tudi vtiske, ki jih je vest o priključitvi baltiških republik sprožila drugod po svetu.
Očitno zanima sovjetski tisk v prvi vrsti stališče, ki sta ga do priključitve zavzeli Nemčija in Italija. Glede Nemčije naglaša moskovsko časopisje, da so v merodajnih berlinskih krogih izjavili, da priključitev baltiških držav k Sovjetski uniji interesov-Nemčije v ničemer ne zadeva. V odločujočih italijanskih krogih pa vlada mnenje, da so se ti dogodki pripetili v prostoru, v katerem Italija nima svojih interesov.
Govor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je v vsem svetovnem časopisju takoj drugi dan našel živahen odmev, so objavili moskovski listi šele danes v kratkih izvlečkih, toda pod zelo velikimi naslovi, v katerih ugotavljajo, da je Halifax dokončno odklonil Hitlerjeve mirovne pogoje.
Sklicanje vrhovnega sovjetskega sveta
Moskva, 24. julija. AA. (DNB) Moskovska radijska postaja je javila, da bo vrhovni sovjet sklican na svoje sedmo zasedanje 1. avgusta. Na tem zasedanju bo vrhovni sovjet zavzel stališče glede vprašanja priključitev treh baltiških držav ter priključitve Besarabije k moldavski sovjetski republiki.
Moskva, 24. jul. br. (CBC) Na zasedanju vrhovnega sveta sovjetov bo podal predsednik vlade in komisar za zunanje zadeve Molctov obširen ekspoze o mednarodnem položaju in o zunanji politiki Sovjetske unije. Ekspoze Molotova pričakujejo v moskovskih diplomatskih krogih z velikim zanimanjem, ker pričakujejo, da bo pri tej priliki govoril tudi o problemih Daljnega vzhoda ter o stališču Sovjetske unije do položaja na Bližnjem vzhodu ter v južnovzhodni Evropi.
Skrbi švedske
Stockholm, 24. julija, j. (T. O. P.) V odgovornih švedskih krogih se je pojavila bojazen, da ne bi vključitev baltiških držav v sestav Sovjetske unije le še bolj povečala že itak zelo eksponirani zunanjepolitični položaj švedske. K tem pomislekom pripominjajo v diplomatskih krogih, da bi bojazen švedske lahko postala upravičena šele v primeru, ako bi Sovjetska unija predložila kake nove zahteve Finski, o čemer pa zaenkrat ni še ničesar znanega.
Stališče Amerike
ženeva, 24. julija, j. (DNB) Francoski list »Petit Dauphinois« poroča v današnji izdaji iz Washingtona, da je znani ameriški državni podtajnik Sumner Welles dal zastopnikom tiska naslednje izjavo o stališču Zedinjenih držav glede na sovjetsko aneksi jo treh baltiških republik:
»Ameriški narod je nasprotnik vsakršnih akcij, ki imajo za podlago silo, ali pa samo grožnjo, da se bo sila uporabljala. Navzlic temu da so se komunistični parlamenti omenjenih treh malih narodov izrekli za zedinjenje s Sovjetsko unijo, bo ame-
riška vlada še nadalje priznavala njihove poslanike v Zedinjenih državah, ker zagovorniki suverenitete niso imeli prilike, da bi lahko tudi oni izrazili svoje mnenje o priključitvi.
New York, 24. julija. AA. (DNB) Na osnovi odredbe ameriškega finančnega ministra se smatrajo za zamrznjene vse terjatve baltiških držav v Zedinjenih državah, ki znašajo 990.000 dolarjev.
Razgovori poslanika Crippsa v Moskvi
Moskva. 24. julija, br. (Reuter) Včeraj popoldne je bil angleški poslanik Cripps v komisariatu za zunanje zadeve. Sestal se je s pomočnikom komisarja Losovskim. Razgovor je trajal skoraj poldrugo uro. O
njem ni bil izdan nikak službeni komunike.
Nemci potopili
grški parnik
Stockholm, 24. julija j. (TOP) Kakor poročajo iz Capeto\vna, je neka britanska tovorna ladja izkrcala tamkaj posadko grškega parnika »Admastos« (7466 ton), ki je plul v angleški službi in poo angleško za stavo. Parnik je ustavila neka nemška podmornica na Atlantiku Ker je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da vozi parnik angleško blago, je nemška podmornica ukazala posadki, naj se izkrca, nakar je lad»o s topovskimi streli potopila. Posadko, ki je odplu-la v reševalnih čolnih, ie sprejel na krov neki angleški parnik. ki jo je nato izkrcal v Capetownu.
Francoski apel na Nemčijo
Vsej Franciji grozi na zimo lakota, ako ne pride nujno
pomoč
Grenoble, 24. julija, br. (CBC). Ves francoski tisk z oficioznim »Petit Dauphinoi-som« na čelu naslavlja danes apel na Nemčijo, naj priskoči Franciji na pomoč, ker ji grozi neizogibna katastrofa Zaradi prekinitve vsega uvoza je zavladalo v nezasedenem in v zasedenem delu Francije ter v afriških kolonijah tako pomanjkanje živil in kurjave, da Francija sama temu v sedanjem položaju ne more odpomoči. Če Nemčija ne dopusti, da se razmere v Franciji naglo urede, bo na zimo zavladala v Franciji taka lakota, kakršne še ni bilo v vsej njeni zgodovini. Posebno otežkoča položaj tudi dejstvo, da se begunci iz zasedenega ozemlja, ki so se zatekli v nezasedeno ozemlje, nočejo vrniti na svoje domove, kar problem prehrane silno komplici-ra.
Proti Židom in masonom
Pariz, 24. julija. AA. (DNB). Pariški časopisi pišejo, da je treba Francijo očistiti nezaželenih elementov. Smatrajo, da je zdaj prišel čas, da se upravni aparat, banke, trgovine, borze, visoke šole in tisk očistijo. Kot največji škodljivci se omenjajo Židi in prostozidarji, ki so se spet poskušali pretihotapiti v prve vrste. Francozi bi morali v tej smeri vfložiti vse napore in predvsem zapreti prostozidarske lože in zavetišča nezanesljivih osebnosti, kajti samo pod tem pogojem se bo moglo začeti socialno pomirjenje.
Francija za Anglijo
sovražno ozemlje
London, 24. julija, br. (CBC). Danes je bilo uradno objavljeno, da bo smatrala Anglija odslej vso Francijo ter vse njene severnoafriške kolonije za sovražno ozemlje. Sirija se bo obravnavala s strani Anglije kot posebno mandatno ozemlje, dočim bo smatrala Indokino in otočje na
Daljnem vzhodu za neodvisno francosko posest.
Spomenik žrtvam
bitke pri Oranu
Alžir, 24. julija. AA (Havas). Častniki in posadka ladje »Rigot de Jenouis« so včeraj slavnostno odkrili spomenik, ki so ga postavili svojim tovarišem mornarjem, ki so padli o priliki pomorske bitke v Oranu. Spomenik je blagoslovil alžirski naškof. Admiral Ferrard je imel govor, v katerem je izrazil spoštovanje padlim francoskim mornarjem.
Obnovitvena dela v Franciji
Vichy, 24. julija. AA. (Havas). Predstavniki vlade in predstavniki industrijskih skupin so imeli včeraj sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju zaposlitve delavcev v tovarnah tako v zasedeni kakor v svobodni Franciji. Predvsem bodo začeli popravljati železniške proge v zasedenih krajih ter graditi trgovinske ladje.
Odvzem francoskega
državljanstva
Vichy, 24. julija AA. (Havas). Ministrski svet je sprejel dekret, na osnovi katerega se odvzame francosko državljanstvo in zapleni imovino vsem onim osebam, ki so zapustile Francijo med 10 majem in 30. junijem, niso pa imele nobenega dovoljenja za odhod v inozemstvo in ne morejo navesti verjetnih razlogov za samolastno zapustitev francoskega ozemlja
Angleško brodovje
odplulo iz Singapura
Tokio, 24. julija, br. (Domej). V pretekli noči je eskadra angleškega vojnega brodovja nenadno zapustila Singapur in od-plula v neznano smer V Singapuru je ostalo le manjše število angleških ladij.
Vojna v Sredozemlju
Italijansko vojno poročilo javlja potopitev enega avstralskega rušilca in ene podmornice
Rim. 24. jul. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes opoldne vojno poročilo, v katerem pravi:
Neka naša podmornica je v vzhodnem delu Sredozemskega morja potopila en avstralski rušilec in eno podmornico. Formacija naših bombnikov je bombardirala bencinske tanke v pomorskem oporišču na Malti. Kljub hudemu protiletalskemu ognju sovražnika ji je uspelo zadeti več objektov, v katerih so izbruhnili veliki požari.
V	Severni Afriki sta bili v letalskem spopadu sestreljeni dve sovražni letali tipa »Gloster«. Na naši strani ni bilo nobene izgube.
V	noči na 24. je pričelo na alarm iz Gae-te protiletalsko topništvo v Rimu močno streljati. Streljanje se je nekoliko kasneje ponovilo. Na področje Rima ni padla nobena bomba. Nekaj ljudi je bilo ranjenih od drobcev protiletalskih granat.
Rim, 24. jul. br. (Štefani) Poročajo še naslednje podrobnosti o letalskem napadu v pretekli noči na Malto:
Skupina italijanskih letal se je še pred polnočjo odpravila s svojega oporišča na napadalni polet. Noč je bila izredno jasna. Opolnoči so bila letala že na sredi poti. Napad je potekel povsem regularno. Letala so v treh presledkih napadla neposredno bencinske tanke v maltski vojni luki. Sovražnik je bil očitno iznenaden, ker protiletalski ogenj spočetka ni bil močan, pozneje pa je postal naravnost peklenski, žarometi so povzročali letalom precejšnje ovire. Kljub temu so iz različnih višin odvrgla dokaj zažigalnih bomb. Več tankov je eksplodiralo in so nastali veliki požari. Gost črn dim je dokazoval, da je italijanski napad popolnoma uspel. Letala so se tedaj vrnila in so še pred zoro vsa srečno pristala na svojem oporišču.
Akcije angleškega letalstva
Kairo, 24. jul. br. (Ass. Press) Angleško letalsko poveljstvo v Kairu je danes opoldne objavilo službeno, da so angleška letala v ponedeljek zvečer bombardirala italijansko vojno luko Tobruk v Libiji. Posebno hudo je bil poškodovan pomol, ob katerem pristajajo podmornice. Na pomolu so nastale 4 eksplozije. Očitno je eksplodiralo večje število torpedov.
Včeraj so angleška letala bombardirala letališči v El Gubbiju in El Adenu. Eno italijansko letalo je bilo uničeno. Nadalje so angleške bombe napravile mnogo škode na letališču Um Hagarju. V bližini Mas-saue je bilo sestreljeno neko italijansko le-
talo, ki je skušalo napasti angleške bombnike.
Južnoafriška letala so na cesti iz Kaka-de v Mirni bombardirala oddelek italijanskega vojaštva in ga razpršila. Uspešen je bil tudi napad na letališče pri Diredaui. Vzletišče je bilo razorano od bomb. štiri italijanska letala so bila uničena.
Končno je skupina angleških letal včeraj napadla tudi italijanski konvoj, ki ga je spremljalo več rušilcev in drugih manjših vojnih ladij. Kljub močnemu protiletalskemu ognju sta bili dve italijanski transportni ladji -močno poškodovani.
Po dokončni zavrnitvi nemške mirovne ponudbe
Danski listi napovedujejo, da se bo nemški napad na Anglijo pričel 1. avgusta in da bo Anglija poražena
v 3—8 tednih
Kodanj, 24. julija, j. (DNB). Današnji kodanjski jutranji listi ugotavljajo, da je postal položaj sedaj povsem jasen. V nasprotju z včerajnjo domnevo, da bo na mirovne pobude vodje rajha odgovoril angleški zunanji minister Churchill kot odgovorni angleški vladni šef, se mora sedaj smatrati, da je bil angleški odgovor že podan po besedah zunanjega ministra Halifaxa ter da je Anglija dokončno zavrnila nemško mirovno ponudbo. Kocka je padla.
Vsi berlinski dopisniki danskega tiska so si edini v tem, da pride sedaj nemški napad na Anglijo. Berlinski korespondent vodilnega lista »olitiken« trdi, da na veliki splošni napad na Anglijo ne bo treba več dolgo čakati. Zadnje dni se v Berlinu imenuje kot začetni datum 1. avgust, ki so ga v poučenih berlinskih vojaških krogih navajali že v začetku julija Računajo, da bo vojni pohod proti Angliii trajal 3 do 8 tednov. Nikakega dvoma ni, da se bo vojna proti Angliji vodila dokaj brezobzirno.
Stockholm, 24. julija, s. (DNB). Današnji švedski listi ugotavljajo, da se mora po izostanku pričakovanega Churchillovega govora smatrati, da je že z zadnjimi ugotovitvami angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa ugasnilo poslednje upanje na mir med Anglijo in Nemčijo Berlinski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« pravi: Nihče več ne more rešiti Anglije pred njeno usodo V štabih vseh vrst nemškega orožja se dela z mrzlično naglico. Dokončujejo se poslednje priprave na načrtih, po katerih hoče Nemčija prisiliti Anglijo na kolena. Nemška organizacija je izvedena do najmanjših podrobnosti
Helsinki, 24. julija, j. (DNB). Listi »Uusi Suomi« poroča iz Londona, da je angleška javnost z začudenjem vzela na znanje nemške trditve, češ, da ie samo plutokra-cija v Angliji kriva za sedanje stališče angleške vlade. V resnici ravno angleški delavski razred odklanja vsako misei na sklenitev miru. Na splošno vlada naziranje, da je treba ravno imovite razrede obdolžiti krivde za kapitulacijo Francije. Zaradi tega bi biio treba tudi v Angliiji v prvi vrsti v imovitih plasteh iskati ljudi, k bi bili za vsako ceno pripravljeni sklepati o miru z Nemčijo.
Churchill v avdknd
Ženeva, 24. jul. j. (DNB). Oficiozni »Petit Dauphinois« poroča iz Londona, da je angleški kralj včeraj zvečer sprejel v av-dienci ministrskega predsednika Winstona Churchilla v Buckingham^M palači. Churchill je ostal pol ure pri kralju na razgovoru. Nadalje ie bil včerai sprejet v avdi-enci generalštabni šef angleške zračne armade. letalski maršal sir Cvril Newall.
Na drugem mestu poroča isti list. da so dobili vsi aneleški listi od oblastev nalog, da ne smejo prinašati nikakih izjav ali člankov izpod peresa znanega pisatelja Bernarda Shawa.
Obojestranski
letalski napadi
London, 24. julija, br. (Ass. Press) Nemški letalski napadi na Veliko Britanijo so se nadaljevali tudi v teku včerajšnjega dne in v pretekli noči. V službenem komunikeju, ki ga je izdalo letalsko ministrstvo, je'rečeno, da so bila pri tem 4 nemška letala sestreljena. Prvo in drugo ob kentski obali, tretje je postalo žrtev spopada z angleškimi lovci, ki so pregnali skupino nemških bombnikov, ko je napadla neke ladje na Kanalu, četrto pa je bilo sestreljeno nad jugozapadno Anglijo.
London, 24. julija, br. (Ass. Press) O angleških letalskih napadih na nemške vojaške objekte je letalsko ministrstvo danes izdalo komunike, v katerem pravi, da so angleški bombniki v noči na torek uspešno bombardirali in poškodovali letalsko tovarno Focker-Wull pri Bremenu. Bombardirali so tudi Kruppove jeklarne pri Essenu, ki jim je bila prlzadejana pre-
Negotovost v Ameriki
Zaradi nejasnega položaja se Amerika mrzlično pripravlja na obrambo — Uvedba splošne vojaške
obveznosti
Roosevelt o peti koloni
New York 24. jul. br. (Ass. Press.) Vojaški odbor ameriškega senata je sinoči po daljši razpravi sprejel načrt zakona, s katerim se bo v Zedinjenih državah omogočila .uvedba, splošne vojaške obveznosti Zakonski načrt določa registracijo vseh moških v Zedinjenih državah v starosti od 21. do 62. leta. Registriranih bo tako 24 milijonov ljudi.
že v prvem letu, ko bo na podlagi tega zakona uvedena vojaška službena obveznost, bo vpoklican k vojakom poldrugi milijon ljudi v starosti od 21. do 39. leta; ne bodo pa vpoklicani vsi obvezniki teh letnikov.
Panameriška konferenca
H»vana, 24. jul. AA. (Reuter) Včeraj je bila tajna seja vseameriške konference. Zunanji minister Zedinjenih držav Cordell Hull je bil izvoljen za predsednika komisije za ohranitev miru, mehiški delegat za predsednika gospodarske komisije, argentinski delegat Melo pa za predsednika komisije za nevtralnost.
Havana, 24. jul. br. (Štefani) Danes je pričel zasedati gospodarski odbor paname-riške konference, v njem republike Argentina, Brazilija in čile niso zastopane. Vse kaže, da se bodo uprle ojačenju gospodarske kontrole Zedinjenih držav nad ostalim ameriškim kontinentom, ki se pripravlja posebno v zvezi s povečanimi krediti ameriške izvozne in uvozne banke, ki naj bi povečala trgovinski promet med Zedi-njenimi državami in ostalimi ameriškimi republikami.
WashingtOn, 24. julija, br. (CBC) V Hydeparku je sprejel Roosevelt novinarje ter jim izjavil, da mora Amerika slej ko prej posvečati vso pozornost delovanju pete kolone. Vesti, da bi prispevki, ki so bili zbrani s strani ameriškega Rdečega križa za Francijo in Anglijo, prišli v Italijo in Nemčijo, so popolnoma neresnične ter jih širijo člani pete kolone, da bi na ta način odvrnili darežljivost ameriškega prebivalstva v korist bednih beguncev, ki so se zatekli v Anglijo in Francijo. V razmotri-vanju raznih vesti zadnjih dni je Roosevelt poudaril, da bi pomenilo najhujši udarec
za dansko kmetijstvo, če bi se uresničile vesti> . " _ f _
Filipini so se odločili za razorožitev
Manila, 24. julija, br. (CBC) Predsednik Filipinov Queson je poslal parlamentu poslanico. v kateri predlaga, naj se opusti ves filipinski obrambni sistem, ker se je izkazal, da se Filipini sploh ne morejo braniti pred morebitnim napadom. Zaradi tega smatra, da so tudi vsi izdatki za obrambo brezuspešni. Izdatki, namenjeni doslej za vzdrževanje 10.000 mož redne ter 150.000 mož rezervne vojske, naj se uporabijo za ljudsko prosveto, da bi se na ta način dvignil moralni odpor prebivalstva. Parlament, ki se bo v kratkem sestal, da razpravlja o tem predlogu predsednika, bo njegovi želji brez dvoma ugodil.
cejšnja škoda. Nadalje so bili bombardirani tanki strojnega olja pri Hamburgu in Gelsenkirchenu. Napadenih je bilo tudi več letališč. Med njimi je bilo najbolj poškodovano ono pri Biefeldu. Na Nizozemskem je bilo bombardiranih več dokov, dalje ladje v kanalih in kanalske naprave. S teh poletov se dve angleški letali nista vrnili.
Pospešena gradnja rušilcev v Angliji
London, 24. jul. j. (Reuter). Po izjavi angleških pomorskih strokovnjakov ima britanska vojna mornarica trenotno znatno večie število rušilcev. kakor pa iih ie imela ob izbruhu vojne. Navzlic temu. da je bilo potopljenih 27 rušilcev. je niih število naraslo napram predvojnemu stanju. Lani septembra ie imela britanska mornarica v službi 175 rušilcev. katerih število je v kratkem pomnožilo z dvema rtu šilcema razreda »Javelin« ter z nakupom 6 rušilcev. ki so bili prvotno določeni za Brazilijo. V gradnji ie bilo ob izbruhu vojne 24 rušilcev, od katerih ie bilo med tem že večje število splovljenih v morje. Do konca letošnjega leta se bo britanska mornarica okrepila z nmim velikim številom rušilcev.
Angleški bombniki nad Nemčijo
London, 24. jul. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj službeni komunike, da so angleški bombniki v pretekli noči bombardirali letališča v Kasselu, Gothi in še nadaljnjih 12 drugih krajih Nemčije, tanke olja pri Hamburgu in Gelsenkirchenu in še celo vrsto železniških naprav in tovornih postaj ter druge vojaške objekte. Sestreljeno je bilo tudi eno nemško lovsko letalo. Eno angleško letalo se ni vrnilo s teh napadalnih poletov.
Letala obalnega poveljstva so včeraj napadla in poškodovala več petrolejskih ladij na morju pred Dunkerqueom. V bližini škotske obale so snoči sestrelila neko nemško letalo, ponoči pa so bombardirala bencinske tanke v Vlissingenu in doke v Amsterdamu.
Drugi komunike, ki je bil nocoj objavljen, pravi, da je bilo v teku današnjega dne sestreljenih 12 nemških letal. Angleži so izgubili 2 aparata.
V Angliji nezado-voljni s prerašfiiiom
Stockholm, 24. jul. j. (T. O. P.). Kakor poročajo nevtralni opazovalci iz Londona, je izzval predlog novega angleškega proračuna v angleški spodnji zbornici osiro kritiko. Prevladuje mnenje, da so ukrepi, ki jih je napovedal finančni minister Kingsley Wood za finansiranje vojne, mnogo preskromne narave. »Times« naglaša k tem kritikam, da je Wood sicer pokazal zelo dobro voljo v ustvarjanju finančne podlage za težke probleme, ki čak-' Anglijo. vendar pa ie izvedba Woodovih načrtov v mnogočem mogoča šele čez d->Tisi čas. Ukrepi, ki jih namerava izdati finančni minister, niso dovolj obsežni da bi mogli zajeti cilj: dvigniti kuono moč angleškega prebivalstva in se hkrati izogniti inflaciji. List naglaša. da ie spodnja zbornica sprejela predlog proračuna z neobičajno apatičnostjo. Id ie niti odobravanje po končanih izvajanjih finančnega ministra ni moelo prikriti. Po mnenju nekaterih nevtralnih opazovalcev ni izključeno, da se bo moral Churchill ogledati po kakem novem finančnem ministru.
Angleški iskalec min ' postal žrtev mine
London, 24. jul. j. (Reuter). Admiraliteta je izdala komunike, v katerem javlja izgubo britanskega iskalca min »Campi-na«. Angleška vojna ladja je postala žrtev eksplozije mine. Bati se je, da se je moglo od celokupne posadke rešiti samo troje mornarjev.
Nove proračunske dvanajstine
Zagreb, 24. julija, o. >Hrvatski dnevnik« je nocoj objavil naslednjo vest iz Beograda: Priprave nadaljnjih proračunskih dva-najstin so skoraj že v celoti zaključene. Načrt bo te dni predložen ministrskemu svetu v odobritev. Z novimi dvanajstina-mi ne bodo uvedeni nikaki novi davki ali takse. Finančni minister dr. šutej se je potrudil. da kljub velikim izdatkom, ki so nujno potrebni spričo sedanjega izrednega položaja, izdatki vobče ne bodo presega E doseženih dohodkov. Uredba o proračunskih dvanajstinah tudi ne bo vsebovala nikakega posebnega amandmaja, kar pomeni, da se bodo njene določbe nanašale izključno le na izvajanje proračuna.
Demanti „Slovenčeve" vesti
Zagreb, 24. julija, o. V zvezi s »Sloven-čevo« vestjo, da so bili imenovani trije zagrebški Zidje za trgovinske zastopnike države v Washingtonu. Chicagu in Moskvi, so danes zagrebški novinarji na pristojnem mestu izvedeli, da je ta vest neutemeljena.
Novo odlikovanje
za inženjersko stroko
Beograd, 24 julija, p. Službeni »Vojni list« objavlja naredbo vojnega ministra, po kateri se uvaja novo vojaško odlikovanje, kolajna dobrega inženjerja, s katero bodo odlikovani podoficirji, kaplarji in vojaki inženjerske stroke, ki se bodo odlikovali s svojim dellom.
Rezultat volitev na Kubi
Havana, 24. jul. br. Vrhovna volilna komisija je sedaj objavila končne volilne rezultate nedavnih predsedniških volitev na Kubi, po katerih je dobil Batista 624.000, Martin pa 508.000 glasov.
Naši kraji in ljudje
Kadar borovnice dozore
Kako površni smo v opazovanju neskončno modre in lepe prirode, nam priča dejstvo, da se pogosto ne zavedamo, kako važno vlogo v življenju človeka ali živalstva ima ta ali ona rastlina.
Kot otrokom so nam pripovedovali o Indiji Koromandiji, kjer se cedita med in mleko. Zavidali smo srečne ljudi, ki prebivajo tam, kjer rase drevo kruha, kjer se krivijo palme pod silno težo kokosovih orehov. Marsikdo si je že zaželel biti v bajni deželi palm. Vse to smo si želeli, toda dobrote, ki jih pa imamo doma, preziramo, odnosno se niti ne zavedamo, da jih imamo.
Hodimo skozi gozd in ne vidimo lepote gozda — zaradi mnogih dreves. Med drevjem je vse polno borovničevja, na bo-rovničevju pa milijoni sladkih temnomo-drih jagod.
Ali morda to ni Indija Koromandija? Treba se je samo skloniti in obirati. Mnogim je že to preveč. Drugi se spet boje črnih ustnic in zamazanih zob, prav tako kakor madežev na obleki. So pa spet kraji, kjer ljudje, posebno ubožnejši, zelo cenijo borovnice, ki so danes še precej splošna last.
Letos so pri nas na Gorenjskem borovnice izredno obilno obrodile. Za borovnice je bila ugodna pomlad v dolini ln na planini. Ker ni bilo poznih pomladnih slan, so od cvetele zelo ugodno. Borovnic, vsaj cvetja borovnic ne uničuje noben mrčes, zato je letina borovnic odvisna največ od ugodnega vremena, ko borovnice cveto.
Med borovničarji
Lepo junijsko dopoldne je. Nad poljem sije vroče sonce in od njegovih žarkov dozoreva zlato žito. V gozdu sta hlad in sveta tišina.. Le tam na robu, kjer se je napravilo sonce pot skozi nekoliko redkejše bukove veje in pozlatilo notranjost gozda, je živahno." Družba vaških otrok obira borovničeve koblje. (Koblje imenujejo Kam-nogcričani veje borovničevja, ki rasejo na enem steblu.) Marsikdo, ki pride med težko obložene koblje, molči, ker noče izdati za nabiranje ugodnega kraja. Borovnice obirajo v manjše piskre, ki jim pravijo po-kalički. Ko je pokaliček poln, vsujejo nabrano v večji pisker ali kako drugo posodo.
Nekdo izmed družbe se je naveličal nabiranja. Spraznil je pokaliček v pisker in zlezel na rob, kjer se mu nudi lep razgled čez pobočje hriba v bližne robove v dolino. Pa se zadere na ves glas, da se razlega celo dol v dolino, staro gorenjsko borovni-čarsko zafrkljivko, zaradi katere smo se včasih vaški paglavci tudi pretepali: »živ, živ, živ žejo, pišče nesejo!«
čudno besedilo, ki ga je težko razumeti. Mladina zasmehuje tistega, ki ne zna obirati borovnic, prav tako pa tudi tistega, ki obira samo v usta. Tak obiralec nima nikdar polnega piskra. Kdor pa nima polnega piskra, mu pravijo, da so mu pi-ščeta pojedla borovnice. Odtod gori omenjena borovničarska zafrkljivka. Pa se sliši spet prav tako vesel in zadovoljen odgovor s sosednjega roba: »Kopa, kopa, jaz mam že vse s kopo!«
To odgovarja tisti, ki ima na piskru že kupček, ki presega posodo, da lahko zdaj žs vesel obira v usta. Opoldne in proti večeru se vrača vesela družba, zamazana po nogah, po rokah in po licih, vsa srečna s polnimi pickri borovnic proti domu. Prihodnji dan pa roma mati v spremstvu z enim otrokom s polno košaro borovnic v
Radovljico ali na Bled, kjer letoviščarji kaj hitro pokupijo sladkosti naših gozdov. Ubožni ljudje zaslužijo s tem lepe denarje. Otroci navadno dobe za to čevlje in obleko za zimo.
Gozdno tišino včasih premoti krik. Pri obiranju borovnic se je srečala konkurenca. Nabiralci s prsti zelo nasprotujejo onim nabiralcem, ki jim je tako obiranje prepočasno, zaradi česar porabljajo majhne grabljice, s katerimi borovnice kar češejo s kobljev. Pri tem pa precej borovnic po-mečkajo. Pa tudi mnogo vejic in listja pride pri takem delu med sadje. Tako nabrane borovnice so le za žganje ali pa za sušenje. Ker nabiralci, ki češejo borovnice, mnogo več naberejo kakor oni ki obirajo s prsti, so med enimi in drugimi neprestani prepiri. Najprej je besedni boj, konec pa je, da se oni, ki borovnice češejo, morajo umakniti ali pa pride do spopada. V takih bitkah frče košare in piskri, ne glede na to, ali so prazni ali polni.
Borovničarji začnejo obiranje v dolini in se pomikajo z dozorevajočimi borovnicami iz doline čedalje višje na vrhove na Jelovici. Nabirat jih začnejo v začetku poletja, višek borovničje sezone je v juliju, zadnje borovnice z Jelovice pa prinesejo večkrat šele o sv. Mihelu. čim bolj je lega sončna in čim bolj so dozorele, tem debelejše in slajše so.
Ker so borovničja polja na pobočjih in na planotah Jelovice zelo razsežna, ostane mnogo krajev od borovničarjev nedotaknjeno. Po teh krajih pa so zbrani drugi nabiralci sladkega gozdnega sadu, in prav ti tihi in skriti kotički nudijo prijatelju prirode izredno prijetne prizore in uteho.
Pomen borovnic za živali
Vse bolj važne kakor za človeka so borovnice za naše gozdne stanovalce, in sicer prav tako za krilate kakor za druge. Večina gozdnih prebivalcev od drobne pti-čice do orjaškega medveda se sladka in hrani z borovnicami. Borovnice jedo lisice, jazbeci, posebno v čislu pa jih imajo kune. Srnjad si sladka gobčke z borovnicami, v hudih zimskih dnevih pa se pase na borov-ničevju. Kaj dobro tekne srnam tudi cvetje borovnic in pa še le dozorevajoče borovnice. Cvetočih borovnic so zelo veseli čebelarji. Gorenjski čebelarji dobro vedo, da borovnice močno mede.
Najvažnejša hrana pa so borovnice za gozdne kokošje sorodnike. Prava domovina gozdnih jerebov in divjih petelinov je pač tam, kjer je dosti borovnic. Komaj so jerebčki in divji petelini izleženi, že uživajo borovnice. Mati prirode je že tako uredila, da so prve borovnice takrat zrele, ko izleze iz jajčec divja kokošad. Gozdna per,jad, ki v raznih krajih uživa pomladno rajanje in ljubezen na vrhovih, se po končanem veselju, ko začuti materinske dolžnosti, spusti v nižje lege, med borovni-čevje, in tamkaj gnezdi. Mladiči imajo takoj, ko so izleženi, že obilno obloženo mizo. ' Celo planinske ruševke, ki mladujejo in svatujejo v višinah do 1600 m, vale v nižjih legah okoli 700 m. Z dozorevajočimi borovnicami se pomika vsa pestra krilata družba proti vrhovom v svojo pravo domovino.
Ko lepega poznopoletnega sončnega dopoldneva okoli malega šmarna tiho prile-zeš v staro, z borovničevjem poraslo poseko, kjer so nanizane najslajše borovnice, trenutno ne opaziš življenja. Kar naenkrat pa zaslišiš žvrgoljenju podobno čivkanje. Mladi drozeg zadovoljen poskuša svojo prvo kitico. Iz tankega grla se izvije drobni »ci—ciciciceri«. Odgovarja mu tovariš. V tvoji neposredni bližini zašumi, zamaje se trava in na prisojno planico prileti drobčkan petelinček. Stisne glavico na vrat, čopiča se dvigne, pod vratom pa se našopiri kakor borovnice črna bradica. Jereb zapoje, nato pa takoj začne obirati borovnice. že zaropoče poleg njega tekmec, ki je priletel kakor krogla iz perja. Trenutek nato se že borita. Ko je borba končana, se pojedina nadaljuje.
Ko si si privoščil borovnic in še slajših rdečih jagod in malin, jo mahneš skozi poseko. Na vsakih nekaj korakov naletiš na življenje. Iz borovničevja se dvigne cela jata starih črnih in mladih še rjavkastosi-vih kosov in grahastih drozgov. V bližini teh so se pasli divji golobi. S trdimi udarci kril, ki se v zraku spremene v lahno žvižganje, odlete visoko pod sinje poletno nebo. Kar pa nastane v mali dolinici, kjer so borovnice posebno dobro obrodile, izredno močan ropot. Iz borovničevja se dvigajo člani naše največje ptičje družine, mla-
led
Pstrefeisfeuio gledališki muzej!
Vrata Talijinih hramov so se zaprla. Gledališčniki in recenzentje so zaključili svoje bilance, in kakor se zdi, ni nihče prav zadovoljen. Zopet straši »gledališka kriza«. Odločilnim činiteljem sicer ni moči odreči dobre volje, ki je potrebna za sanacijo sedanjih razmer, katerih pomanjkljivosti gotovo niso zgolj ekonomskega značaja. Pojavi, kakor je bila tekma pevcev v ljubljanski operi in kakor so napovedane oživitve naših gledaliških ansamblov, so značilni znaki iskanja rešitve iz sedanjega nič kaj razveseljivega položaja. Bati se je, da bo notranji razkroj šel vedno dalje. Zastaviti ga ne morejo ne novi angažmani, ki se naposled vedno pokažejo le kot slaba »poživitev« gledališkega življenja, ne še tako vestno pripravljeni re-pertoarni načrti, ki — ne brez krivde novih dramatikov — izzvene v slabostih klasicizma. Notranji razkroj gledališča ni slovenska zadeva, marveč je tesno povezan s splošnim propadanjem zapadne kulture.
Trditev, da stojimo na pragu nove kulturne dobe, ni brez vsake podlage. Končno jo lahko sami občutimo skozi meglenost in letargijo današnjega umetnostnega snovanja. Vprašanje je samo. kako bomo Slovenci znali navezati našo kulturno dedšči-no na zahteve nove dobe? To velja še prav posebno za gledališče. Ali se bo ponovil primer Antona Linharta, ki je s prevodom tuje literature »pričel našo dramatiko« kakor smo se učili, ne glede na to, da smo imeli že pred njim dokaj razširjeno
ljudsko gledališče? Ali nas bo zopet zadel očitek eklekticizma in nekakega dedovanja gledaliških zgradb ln sistema naših bivših oblastnikov, kakor se nas drži iz leta 1918? Ali pa bomo vendarle umeli iz slovenske kulturne tradicije organično zgraditi gledališče bodočnosti?
že iz tega razloga se nam neugnano vsiljuje potreba slovenskega gledališkega muzeja. Tak muzej, ki naj bi bil smotrno urejen, utegne biti neprecenljive važnosti morda že v najbližji dobi. Vsekako ne bi smel biti zgolj arhiv, ki bi napolnil svoje police z navlako osebnostnega kulta in se tako onesposobili za sprostitev novih tokov gledališkega ustvarjanja. Tak muzej bi moral postati znanstvena učilnica in delavnica, zakaj v našem gledališkem življenju ne pogrešamo ničesar bolj nego splošno in strokovno izobražene gledališč-nike.
Jedro slovenskega gledališkega muzeja naj bi tvorila zbirka domačih gledaliških stvaritev in dokumentov naših stremljenj skozi vso dobo slovenske gledališke kulture. Zbirke naj bi bile razvrščene nekako takole 1) Zbirka rokopisov dramatikov, režiserjev, skladateljev in scenografov. 2) Zapiski oziroma stenogrami z vaj in o diskusijah med delom. 3) Zbirka partitur, (glasbenih, tonskih, razsvetljavnih). 4) Fo-toteka, zbirka negativov in pozitivnih posnetkov scenerij igralcev različnih vlog. 5) Kinoteka. Zbirka barvnih zvočnih filmov, ki prikazujejo najbolj značilne scene
de divje kokoške in mladi petelini, ki so že začeli počasi menjavati otroško rjavo obleko s temnejšo mladeniško. Pa ne samo mladina, tudi družba starih' divjih petelinov, in sicer ločeno od kokoši, se masti s sladkimi borovnicami, jagodami in malinami. Take pojedine so v borovničevju od poletja pa do pozne jeseni, ko postanejo borovnice kisle. Močno posečana so borovničevja med selitvijo ptic. Zate selilk, ki se selijo v zgodnji jeseni, kaj rade padejo v borovničevja. Celo divje race so videli na Jelovici, ko so se dvignile iz borovničevja. Najbolj pa se krepčajo z borovnicami jeseni klateži, prihajajoči skozi naše kraje.
Največja posebnost naših gozdov, za ka-
tero bržčas ne vedo niti vsi učeni botaniki, pa so bele borovnice. Ali se to ne sliši čudno? Tudi bele borovnice so sladke.
Na Jelovici rasejo
bele borovnice
Bele borovnice rasejo na Jelovici, na tako zvani Jamenski gori. Pred leti so bile tudi v Brezovici pri Kamnigorlci. Zanimivo bi bilo vedeti, kako da so te borovnice bele. Niti po obliki, niti po okusu se ne razlikujejo od črnih sestric. Pa tudi borovni-čevje belih se ne razlikuje od onega črnih borovnic. Ali morda to povzroča zemlja, v kateri rasejo borovnice? Morebiti jim primanjkuje kake barvilne snovi? Na Jelovici najdemo tudi bel, albinističen encian in še nekatere bele cvetice, ki so v dolini sicer rdeče ali modre.
V zadnjih letih so začeli prepovedovati ubožnim ljudem nabiranje borovnic. Toda ta prepoved menda ne bo uspela, ker z nabiranjem ne delajo škode gozdu.	—s.
Sedem križev g. Jakoba Verbiča
Ali ga poznate? Kot fant od fare je še vedno. Njegov dobrohotni smehljaj je že tako prikupi j iv, da ga moraš rad imeti. Le vprašaj njegove številne uslužbence, pa ti bodo hitro potrdili trditev, da takega gospodarja ni kmalu dobiti. Sam poosebljena dobričina je dobrohoten na levo in desno.
Vršničan je. Ko se je začel kazati fanta in je zahrepenel po trgovstvu, se je šel učit v sončno Vipavo. Kako rad navdušeno pripoveduje o veselih vipavskih družbah in nepozabnih doživljajih. Najbrže ga je vroče vipavsko sonce tako razmehčalo, da ti še danes, pri sedmih križih, zapušča pri prvem svidenju najboljši vtis odkritosrčnega družabnika. — Pred 45 leti je prišel v naš starodavni Logatec k Brusovi tvrdki. Tam je dobil vzgledno pridnega tovariša in pravega trgovskega prijatelja, s katerim še danes vodita obširno trgovino. Z vsestransko delavnostjo in s plačila vredno pridnostjo si je osvojil vso naklonjenost lastnika tvrdke, da mu je prepustil lepo se razvijajočo trgovino in obširno posestvo. Zdaj je spoznal, da ni dobro biti človeku samemu na svetu, zato si je pred 28. leti izbral tam na Blokah zvesto družico Marijo. Tu se zrcali, da »gliha vkup štriha«. On podpira en vogal, ona pa tri, a trgovski voz mu še vedno pomaga voditi kot kdaj stari prijatelj, s katerim sta se sešla pred 45 leti, da se je razvila ta podeželska trgovina na odlično mesto v trgovskem svetu. Poglejmo pa tudi v njegov hlev, na polje, v gozd, pa bomo takoj prepričani, da je današnji slavljenec prav vzoren gospodar, katerega desna roka je vsepovsod neugnana gospodinja, a v trgovini — majhen po telesu, veliko po bistro-
umnosti — v 85. letu mladeniško delaven gospod Jožef.
V teh 45 letih ni delal samo zase. Vemo, da je bil večkrat občinski odbornik, leta in leta je skrben dan uprave logaške posojilnice, pozabljen ni v raznih društvih, lo-
gaški Sokol pa ga še posebej prišteva med svoje zveste podpornike, neustrašen je še tudi vedno »s puško ob stran'«. Naj bi mu bilo usojeno, da bi se ga mogli spominjati vsaj še ob 8 križih, katere naj bi lepo doživel z mravljično družico in ljubko družino! V srečo in veselje naj mu bi bil še in še čudežni sodelavec in zvesti prijatelj gospod Jožef! — Tak je Brusov Jaka — fant od fare — naš slavljenec g. Jakob Verbič, trgovec, posestnik itd. v Dol. Logatcu, na dan svojega patrona, ki ga je privabil na svet.-— Zdravo!
Usoda lepe arflstke
Po mnogih razočaranjih v življenju ji je ostalo edino
zatočišče — lizol
Človek, ki ga išče policija, se ji lahko izogne na različne načine: s pobegom, s skrivanjem, z lažjo. Ema Sinkova. bivša artistka iz Murske Sobote, pa si je izbrala čist nov način: kadarkoli potrka na njenih vratih policija, da bi io pozvala na zaslišanje, se ji zmerom umakne — z li-zolom.
Zgodba o življenju mlade Eme Š;nkoye ni niti malo vesela. Pred leti ie odšla iz Murske Sobote v široki svet za delom in kruhom. Šla je skozi mnoga mesta po Evropi, kjer je nastopala po varietejih in zabavala svet. Nazadnje je iz Budimpešte prišla v Beograd. Tu se je seznanila z mladim trgovskim pomočnikom, a ko ie napravil kariero in odprl lastno podietie. ie Emo pustil na cedilu. Ona ga ie resnično ljubila in je poizkušala na vse načine, da spet osvoji njegovo srce. Dogajale so se neprijetne scene, vmes ie nekajkrat posegla policija. V aprilu leta 1937. je nekega večera prišla v njegovo trgovino, nastal je vik in krik. a ko se ie na vratih pojavil žandar. je Ema potegnila iz torbice steklenico lizola in jo v trenutku izpraznila do dna. Namesto policijskega so marali klicati reševalni voz in so io prepeljali v bolnišnico. Lani je ponovila ta svoj silobran. Takrat sta v njeno lepo ure-
Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka v voda zaostanke prebave nakopičene v črevih.
V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
jeno stanovanje v Poincarejevi ulici vstopila orožnik in neki gc-cod v civilu. Zahtevala sta. da pobere svoje stvari in odide ž njima, ona pa ie spet segla po lizolu Včeraj okrog 11. ie policija spet potrkala na njenih vratih. Zadeva je takšna, da lepa Ema v svojem stanovanju sprejema obiske, kakršnih dober glas žene ne prenese. Tretjič ie izpraznila steklenico, od katere se očitno ne more ločiti, in reševalci so jo odpeljali v bolnišnico.
še o rezultatu
šentjernejskih dirk
št. Jernej, 20. julija Pišejo nam: članek, ki je bil objavljen v »Jutru« dne 19. t. m., potrebuje nekaj stvarnih pojasnil in pripomb.
Konjske dirke v št. Jerneju na Dolenjskem se vršijo že od nekdaj in menda tudi še danes s poglavitnim namenom, da se pospeši in povzdigne domača kmetska konjereja. Vsaj enkrat na leto naj bi imel kmet-posestnik, ki vzredi lepe in dobre konje, priliko, da jih pokaže in pa da poskusi, kaj doseže v tekmi z izvežbanim ko-njem-dirkačem, ter morda najde tudi priliko za kupčijo. Popolnoma v nasprotju s to zamislijo in končnim smotrom je članek v »Jutru«, v katerem je podal pisec površen pregled te prireditve. Tretjo točko »Dirka št. Jernej za konje kmetske reje« omeni le v splošnem, ne da bi bil navedel imena in posestnike konj, ki so zmagali v tej dirki. Prav tako prezre, da so se konji kmetske reje v drugih dirkah, na primer v dirki »Makfilko« in v »dvoprežni dirki« držali na prav dobrem mestu v konkurenci z najhujšimi dirkači in da "so v ga-lopski dirki prav tako dobili HL. in IV. na- 1
grade, če se že razglasi potek prireditve, naj bi se zgodilo to strogo objektivno in točno.
Kmet-posestnik, ki mora biti idealist in že kar abotno strasten ljubitelj konj, če se dandanes še bavi s konjerejo, ker ne dobi pri prodaji povrnjenih niti stroškov za vzrejo, zasluši menda vsaj to, da se mu priznajo doseženi uspehi, ki so tembolj važni in zanimivi, ker postavi svojega konja od pluga ali od težke vprege na dirkališče in mora tekmovati z izrazitimi dirkači in izvežbanimi vozači.
Slovo
univ. prof. dr. Hribarja
Maribor. 24. julija.
V kazinski dvorani so priredili snoči zdravniki in uradniki mariborske splošne bolnišnice prisrčno odhodnico dos:danje-mu ravnatelju zavoda profesorju in dekanu ljubljanske medicinske fakultete dr. Francetu Hribarju.
Udeležba na počastitvenem večeru je pričala, kako priljubljen ie bil dr. Hribar zlasti v zdravniških vrstah. K slovesu so se zbrali skoraj polnoštevno člani Zdravniškega društva v Mariboru, uradniki in nameščenci splošne bolnišnice ter predstavniki oblastev in korporacij Prisrčn? poslovilne besede je nainrei naslovil na našega znanstvenika dr. F. Hribarja sedanji ravnatelj mariborske soiošne bolnišnice dr. Radšel, ki ie v svojem govoru ori-mariborske bolnišnice. Imenovanje dr. Hribarja za vseučiliškega profesoria in izvolitev za dekana medicinske fakultete v Ljubljani je v čast vsega mariborskega zdravništva. saj je dr. Hribar dolga eta deloval v Mariboru. Zatem ie spregovoril inšpektor dr. Avramovič v imenu banske uprave, podžupan Zebot v imenu mestne občine mariborske, dr. Pihlar kot predsednik Zdravniškega društva v Mariboru, dr. Vrtovec za Zdravstveni dom. dr. Der-novšek pa kot najstarejši zdravnik mariborske splošne bolnišnice. Spregovorila sta nadalje še nadupraviteli bo^išnice Stegnar ter šefzdravnik OUZD v Mariboru dr. Sekula. Vsi govorniki so odhajajočega dr. Hribarja poveličevali kot človeka in znanstvenika, ki ie poklican, da skupno z ostalimi profesorji na medicinski fakulteti v Ljubljani vzgoji slovenski zdravniški naraščaj.
Vsem govornikom se je naposled zahvalil univ. prof. dr. Hribar z zagotovilom, da ne bo nikdar pozabil Maribora, kier je imel toliko prijateljev in ki mu ie b i dolgo vrsto let torišče znanstvenega dela.
Agičin jubilej
Natančno pred 35 leti, na dan sv. Jakoba, je v staroznani gostilni »Pod skalo« tam pri Križankah nastopila službo Agica Berce. Brhko, plavolaso dekle je hitro pridobilo naklonjenost gospodinje, matere sedanje lastnice, pa tudi gostov, saj je s svojo pridnostjo in ljubeznivostjo vsem ustrezala. In taka je Agica ostala v isti hiši
vseh 35 let. Vedno je postregla z dobro kapljico in prigrizkom vsem in vsakomur. V teku let so jo spoznali premnogi odlič-niki, gostje te staroznane gostilne, med katerimi so tudi člani naše »Akademijepisatelji in pesniki in sploh znani kulturni delavci, Agica je še dandanes vedno dobre volje, urna in brižna, da poseka marsika-ko mlado dekle. Budno pazi na ugled in solidnost gostilne in je v tem pogledu neizprosna. Njeni gospodinji, ge. Petelinčevi čestitamo k taki hišni pomočnici, Agici pa želimo tudi mi, da bi še veliko let zdrava in vesela nosila na mizo prežlahtno kapljico iz Slovenskih goric in tako »troštala« srca svojih gostov.
Postani in ostaničtan Vodnikove družbe!
posameznih vprizoritev. Ti filmi bi morali biti izdelani pod strokovnim vodstvom. Posebno bi se morali snemati (dokler je še čas!) ostanki slovenske ljudske glume (božičnih iger, pozavčinov itd.) ter narodnih plesov, in sicer z vseh vidikov (panorama, detajl, z raznih strani) v časovni lupi in v normalnem tempu. 6) Fonoteka: Zbirka zvočnih posnetkov na ploščah. 7) Diateka: zbirka diapozitivov. 8) Zbirka kritik in poročil o predstavah. 9) Zbirka gledaliških rekvizit.
Muzeju naj bi bila priključena obširna strokovna knjižnica in informacijska pisarna, ki bi zalagala publicistiko s knjižnim gradivom in klišeji in ki bi dajala nasvete in izpodbude vsem gledališčnikom in znanstvenikom. Danes opravljajo to nalogo centrale naših kulturnih društev, vendar pa samo za društva svojega kroga in še to seveda v nezadostni meri.
Ta načrt je kajpak idealno popoln in bi bilo treba za njega izvedbo denarja in časa, predvsem pa sposobnih, razgledanih in vestnih ljudi. To nas ne bi smelo ovirati, da ne bi vendarle takoj pričeli z delom. že danes bi se mogla v okviru naših obstoječih muzejev organizirati obilna gledališka zbirka, ki niti ne bi zahtevala posebnih gmotnih žrtev. Naša gledališča so v zadnjem desetletju priredila nekaj razstav. Naj omenim samo one, za katere vem: kolektivna gledališka razstava v Beogradu 1. 1937., razstava ljubljanske drame v Ljubljani, razstava kulturnih društev na Mariborskem tednu v Mariboru 1. 1938., razstava mariborskega Narodnega gledališča in ptujskega Dramskega društva v Mariboru 1. 1939. To razstavno gradivo, ki sedaj propada v gledaliških arhivih ali po zasebnih zbirkah, bi lahko že samo t j rilo podlago predlaganega gledališkega muzeja. Naj ob sklepu samo še omenim razumeva-
nje ptujskega muzeja, ki je prevzel del razstave tamkajšnjega Dramskega društva in ki že od prej varuje lepo zbirko nekdanjega nemškega gledališča v Ptuju.
Fran žižek
Utopija in stvarnost
Zagrebški klub A B C, ki je začel pred leti organizirati vojno zoper nepismenost na Hrvatskem in ki se je v zadnjem času izpremenil v »društvo prosvetnih delavcev za reševanje kulturnih problemov«, je izdal v petih jezikih brošuro, ki se imenuje v hrvatskem izvirniku: »Svjetski mir na novim socijalnim temeljima. Koncepcija — ne politika« (32 strani, Zagreb 1940). Brošura, je izšla obenem v francoskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. V vseh teh izdajah vsebuje v uvodu »Izjavo izdajatelja«, na to pa dve krajši razpravi profesorja sociologije na zagrebškem vseučilišču dr. Dinka Tomašiča: »Kmečko gibanje na Hrvatskem in ideja svetovnega miru« in »Sociološka misel Antuna Radiča«.
Obe navedeni razpravi avtorja knjige »Društveni razvitak Hrvata« sta prav za prav utemeljitev mirovnega načrta, ki ga je sestavil voditelj Seljačke sloge in zvesti učenec bratov Radičev Rudolf Herceg in ki je bil poslan »Rassemblement-u uni-versel po ur la Paix« »kot odgovor na vprašanje, kaj mislijo v Zagrebu o bodočem miru«. Načrt poteka iz letošnjega leta. Klub ABC ga v svoji izjavi označuje med drugi mtakole:
»živahen promet med vsemi narodi je ustvaril iz človeštva eno samo kulturno skupnost, a prepleteni gospodarski interesi so storili iz Zemlje (zemeljske krogle) zaokroženo gospodarsko edlnlco. Izpreme-šani in zastareli mednarodni odnošaji tega ne upoštevajo zadosti, zato jih je treba re-
vidirati. Po Hercegovi koncepciji bodo svetovni konflikti prenehali šele tedaj, ko bo na svetu en sam suveren, človečanstvo in ena sama država: P a n g e a, v kateri bodo posamezni narodi kot kulturne individualnosti absolutno svobodni — ne glede na meje — kakor je bilo to z verstvi od westfalskega miru 1. 1648. To je potrebno že zato, ker se narodne (etnične) meje nikjer ne krijejo povsem z državnimi, oziroma z ozemljem, ki nad njim posamezen narod vlada ali na katerem vladajo drugi nad njim. P a n g e a mora imeti svojo le-gislativo in svojo eksekutivo. V prvo — svetovni parlament — naj pošljejo svoje zastopnike vsi narodi kot kulturne individualnosti, a drugo — vlado Pangeje — tvorijo predstavitelji posameznih držav. V tej novi svetovni ureditvi bi bil kriterij socialne organizacije ne oblast (kratia),ki se opravlja od zgoraj navzdol, marveč funkcija, ki deluje od spodaj navzgor; od posameznika preko rodbine, vasi, občine, okraja, banovine ali kantona, departementa in (dosedanje) države do človečan-stva.. .<
Prof. dr. Tomašič razlaga v obeh razpravah v glavnem ideje ustanovitelja hrvatskega kmečkega gibanja Antuna Radiča, saj se Herceg tesno naslanja nanje. V prvem sestavku zavrača pisec z avtoriteto biologa Huxleya mnenje, ki naj bi najbolj »opravičevalo« socialno tiranijo: da je bil človek prvotno krvoločen ubijalec, nasilnež in ropar. Nato prehaja k idejam A. Radiča in se vrača k Huxleyevemu načrtu velikih regionalnih federacij, nato pa na kratko označuje Hercegov načrt Pangeje, ki da ustreza ne le ideologiji Hrvatske kmečke stranke, marveč tudi novim izkušnjam in potrebam človeštva. Drugi sestavek dr. Tomašiča je obširnejši Pisec razlaga ideje Antuna Radiča, ki mu

*	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani obiavlia v svoji 59. številki z dne 24. julija: uredbo o spremembi in dopolnitvi členov 269 in 270 zakona o ustroju vojske in mornarice; pravilnik o upravljanju sklada za gradnjo, popravljanje in opremljanje sodnih poslopij in za urejanje zemljiških knjig; popravek v navodilih za izvrševanje uredbe o varčevanju z živili: spremembe v staležu državnih in banovinsk:h uslužbencev na območju dravske banovine in razne obiave iz »Službenih novin«.
*	Poljedelska fakulteta v Zagrebu dobi nov rastlinjak. Senat zagrebške univerze je od zneska 21 milijonov din, ki ga je dobil za ureditev potrebnih vseučiliških zgradb, votiral 2 in pol milijona din za potrebe poLjedeljsko šumarske fakultete. Od tega bo fakulteta potrošila 1,300.000 din za dovršitev tretje fakultetne zgradbe, 1,200.000 pa za zgradbo velikega, moderno urejena rastlinjaka.
Lepo, medlo se lesketajočo kožo po sončenju napravi Tschamba Fii. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Varaždin d°bi novo rudarsko šolo.
Svoj čas smo poročali o sporu, ki je nastal, ko varaždinska občina ni hotela rudarski šoli preskrbeti potrebnih prostorov. Zdaj se je zadeva rešila tako, da je občina dala potrebno zemljišče na razpolago, banska oblast pa je pri Bratovski skladni-ei v Zagrebu najela posojilo štirih milijonov din za zgradbo šolskega poslopja.
*	Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Vojniku je zbrala ob priliki kreso-vanja 5. t. m. 197 dinarjev. Za poslani znesek se ji vodstvo zahvaljuje. Prosimo vse one podružnice, ki prispevkov, zbranih pri kresovanju, še niso poslale, da to store.
*	Avtostrada Beograd — Avala. Te dni so pričeli graditi novo avtomobilsko cesto od Beograda do Avale. kier ie promet izredno narasel, odkar ie bil na Avali postavljen spomenik Neznanemu junaku in je začel obratovati velik, moderen hotel. Nova cesta bo v celoti zgrajena po vzorcu modemih nemških avtomobilskih cest.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
. ,j4 blagoslov je prinesel nesrečo in zločin. Poročali smo o dvojnem umoru, ki ga je izvršil banjeluški kavarnar Sulej-roan Djelič nad enim svojih gostov, ki je kvartal v njegovi kavarni in nad njegovim prijateljem, Zdai ie policija ugotovila. da je umori eni Bešlaga Variača i Pral v Djeličevi kavarni hazardno igro. ki jo kvartopierci imenujejo »božji blagoslov« in ki je v Banji Luki izredno 'razširjena. Temu hazardu zapadejo zlasti banialuški obrtniki in mali trgovci, ki izgubljajo vse svoje skromno imetje v igri. Policijska uprava se je odločila, da z vso strogostjo iztrebi to bolesitno. uničuiočo strast.
*	šolsko leto na banovinski kmetijski šol! v Rakičanu pri Murski Soboti se začne 1. oktobra, šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta, šolsko posestvo obsega 97 ha obdelovalne zemlje in 24.5 ha gozda. Na tej površini se goje vse kmetijske panoge v takem obsegu, da sestavlja zavodova kmetija zaokroženo gospodarsko enoto zase, ki zadostuje v dovolj-ni meri za teoretični in praktični pouk iz vseh kmetijskih panog, predvsem pa iz poljstva, živinoreje, sadjarstva in? delno tudi iz vinarstva. Ob tej razvrstitvi panog si prisvojijo učenci s teoretično na-obrazbo tudi praktično znanje, da ga lahko po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem sta potrebni starost najmanj 16 let in ne več kakor 25 let in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 50 do največ 300 din. Prošnjo za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti takoj, najkasneje pa do 20. avgusta, in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, cdnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prostorih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnos-no varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da
vesti
bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete podpore, 7. davčno potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki se potegujejo za znižanje vzdrževalnine. Pridni sinovi manj premožnejših posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih sreskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa na-* daljnja pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS!
drogerija ildovskaut.
»LJUBLJANA MARIBOR
*	Julijska številka »ženskega sveta« je
prakar izšla v prenovljeni obliki z obilico zabavnega in poučnega čtiva. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Aleksandrova 16/1. (—)
*	Dom na Polževem vabi izletnike, av-tomobiliste in motociklistične izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba je 50 din. Telefon: Višnja gora 1. (—)
*	Smrt znamenitega cigana, y Lačarku pri Sremski Mitrovici je umrl 601etni cigan Triva Nikolič, ki je bil po vsem Sre-mu znan in spoštovan trgovec s konji. Na svet je prišel kot ubog ciganski otrok, a ko je umrl, je ženi in otrokom zapustil eno največjih hiš daleč naokrog, moderno urejena gospodarska poslopja, polne hleve in kašče, 60 oralov najboljše sremske zemlje in denarja ko pečka. Razen tega je zapustil tudi celo skladovnico menic, ker je velike vsote posojal bogatim kmetom in trgovcem. Triva Nikolič je imel tak talent za trgovino s konji, da je znal zmerom o pravem trenutku kupiti in o pravem trenutku prodati Nobenega sejma ni zamudil in še nedavno je en sam dan v Erdevi-ku zaslužil 27.000 din.
*	Dva otroka zasulo. Na tako zvani Ko-riji pri Virovitici se je pripetila huda nesreča, ki priča o žalostni usodi siromašnih ljudi po vaseh. Trije otroci kmečkega dninarja Ignjata Paviča, 121etni Ivan, 71etna Marica in 31etna Kristina, so prišli v pe-ščenico, da nagrebejo lonec peska in ga odnesejo domov. Ko so imeli posodo polno, so v precej globki jami stali, da se malo poigrajo. Iznenada se je stena jame zrušila in vso malo trojico pokopala pod seboj. Samo Marici je uspelo, da se je izvila strahotnemu objemu zemlje, in je pohitela v vas, da skliče ljudi. Oče in mati sta bila zdoma, ker hodita vsako jutro na dnino, a tudi sosedje so bili daleč na polju. Slučajno so prišli mimo neki vojaki, ki so pohiteli pokopanima otrokoma na pomoč. A ko so ju izgrebli, sta bila že mrtva.
*	500 din za rešitev življenja. Poročali smo o senzacionalnem odkritju namera-
Bazpis direktorskega mesta
na zasebni dvorazredni trgovski šoli
s pravico javnosti v Murski Soboti.
ŠOLSKI ODBOR podpisanega združenja
razpisuje
mesto
direktorja
na svoji dvorazredni trgovski šoli.
Kandidat mora ustrezati pogojem § 51 zakona o srednjih trgovskih šolah točka 2), ki določa:
Za direktorja na dvorazredni trgovski šoli sme biti postavljen profesor srednje trgovske šole, ki ima položen profesorski izpit in najmanj 10 let državne, prvenstveno učiteljske službe, od teh najmanj 6 let na srednji trgovski šoli.
Nekolkovani prošnji za mesto, je priložiti rojstni ali krstni list, domovnico, dokazila o strokovnih kvalifikacijah ter kratek curriculum vitae. Prejemki po dogovoru.
Prošnje je dostaviti na spodnji naslov najkasneje do 5. avgusta t. 1.
Murska Sobota, dne 23. julija 1940. ZDRUŽBA TRGOVCEV za srez Murska Sobota v Murski Soboti
vanega umora bogatega industrij ca Vladimirja Deliča v Zagrebu, ki ga ie preprečil zagrebški reporter F. M Fuis s pomoč i o svojih zvez z zagrebškim podzemljem Ko je Delič to izvedel, je svojim rešiteliem obljubil lepo nagrado. G. Fuis ie zase vsako plačilo odklonil, pač pa ie Deliča naprosil. nai nagradi siromašne brezdomce. M so imeli neposredne zasluge za prepre-čenje umora. Tako se ie v Deličevi vili oglasil Franjo Begovič kateremu ie bivši bolničar Toma Pleša naročil umor. z nekim svojim tovarišem. Delič ie pravkar spal in je svoja rešitelia pustil pol ure čakati, a ko se ie poiavil na vratih, je Begoviču izročil bankovec za 500 din. Po vseh sitnostih in težavah, ki iih ie imel. ko ie policiji pomagal afero z umorom razbliniti v nič. se ie Begoviču ta nagrada po pravici zdela malo preskromna. — Pleša je njegovo življenje više cenil. on mi ie nekai tisočakov ponuial za umor. Delič pa ie samega sebe cenil na 500 din. — Nazadnie se 1e Begovič odločil, da s temi 500 din naiame advokata in Plešo reši iz leče.
* Polna drvarnica Svile in drugega blaga. V neki drvarnici v Dobranski ulici v Zagrebu je policija našla celo skladišče nakradenega blaga, zlasti svile in sukna, katerega vrednost se računa na okrog 150.000 din. Blago je po raznih zagrebških trgovinah nakradel bivši trgovski pomočnik Dragutin Pijevac. Policija ga je prijela v trenutku, ko je z velikim zavitkom pod pazduho prišel iz mesta in zavil v svoje skrivno skladišče.
Varfa
akumulatorjev
pri tvrdki
A. GOREČ poleg nebotičnika
*	Štirje poizkusi samomora zaradi nesrečne ljubezni v eni noči. Zagreb je mesto z rekordnim številom samomorov v državi V noči od ponedeljka na torek so kar štiri nesrečne zaljubljenke poizkušale samovoljno pobegniti s sveta. Bile se to tri Zagrebčanke v starosti 19, 26 in 40 let in pa neka 191etna kmetica iz okolice.
*	Julius Brunner s tovariši izročen sodišču. Afera okrog Juliusa Brunneria. ki je nekaj dni v Zagrebu dvigala toliko prahu, se je nekam polegla. Brunner ie s svojimi tovariši izročen sodišču, a kakor vse kaže. so rezultati preiskave proti njemu precej skromni in mu konkretnih primerov goljufije in ponarejanja ni bilo mogoče dokazati. Priznal pa je nekai prestopkov. za katere določa zakon strogo kazen.
*	Po petih mescih odkrit umor. Po vsej Vojvodini je preteklo zimo vzbudilo nenadno izginotje bogatega kmeta Zorana Dimiča iz Botoša v Banatu veliko senzacijo. Dimič je imel to slabo navado, da je od časa do časa vzel večjo vsoto denarja in odšel zdoma, ne da bi bil svojim povedal. kam gre. Tako je pogostokrat izo-stajal po nekaj dni. a ko je denar potrošil, se je spet vrnil Tako ie tudi 1. marca vtaknil nekai nad 10.000 din v žep in odšel Potem so ga srečali v Jarkovcu. ne daleč od Botoša. kjer ie imel ljubavni sestanek z Olgo Frencovo iz Petrovgrada. ki je sicer poročena, pa se ie rada sestaiala z botoškim bogatašem Z Olgo in z njeno teto. ki je v Jarkovcu doma. je poobedo-val v neki vaški gostilni, a ko sta se ženski pozno popoldne poslovili, ie ostal v družbi nekih kmetov iz vasi. med katerimi sta bila tudi Marko Caran in Žarko Manja. Proti večeru se ie Dimič poslovil
in odšel proti domu. a do tistem ga živ krst ni več srečal. Zdai ie policiia odkrila, da sta ga Marko Caran in Žarko Manja pričakala na cesti, ga ubila, oropala in vrgla opd led v Begej.
*	Boris Nečiporenko pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu se ie predvčerajšnjim pričela razprava proti znanemu pustolovcu in vlomilcu v ženska srca. ruskemu emigrantu Borisu Nečiporenku. Obtožen je. da ie nekai odličnih dam. ki so se mu dale zaplesti v mreže, ogoljufal za težke vsote v dragocenostih in gotovini. V razpravno dvorano ie prišel eleganten in fin in ie takoi prvi mah napravil vtis dovršenega moistra v nastopaniu v družbi. Med drugim ie Romani Tenodievi odnesel dve perziiski preprogi v vrednosti 30.000 din in brošo. vredno 3000 din. Ido Rogger-Schwartzevo ie opeharil za prstan, vreden 100.000 din. a Elleno Mon-tel za 4000 din. Nečioorenko se dela pred sodiščem za žrtev političnih razmer. Med drugim ie trdil, da ie bivši upravnik beograjske policije Ačimovič zahteval od njega in ostalih članov ruske koloniie. da glasuje za Stojadinoviča. česar pa on ni hotel storiti. Po nedolžnem ie poldrugo leto sedel v beograiski glavniači in v sodnih zaporih od koder ie bil izpuščen 31. januaria na pogoini dopust. Nečiporenko se ie zadnii čas ukvarial z velikimi načrti. Ker ie bil brez zaslužka ie hotel v Zagrebu ustanoviti ekspozituro za trgovino s Sovietsko Rusiio. Takrat se mu ie ponudila Ida Roger-Schvvartzeva. stareiša bogata gospa, da skupai ustanovita podietie. in ker se ie tudi srčno zanimala zani ga ie pregovorila, da ie zapustil svoio ženo in se preselil k nii. Za dragoceni prstan, o katerem pravi Schwartzeva. da ga ie vzel brez niene vrednosti, trdi. da mu ga ie poklonila — »v spomin na noč 24. aprila«.
*	Rianeo men'oo 7a četri miljona so mu
odnesli. V zagrebškem predmestij Kusto-šiji so neznani tatovi iz avtomobila, ki ga je solastnik tvrdke Terranova Elemir Re-czev za trenutek pustil na ce^ti.. odnesli njegov pla?č. klobuk in aktovko z dokumenti. Med osmirr ie bila tudi bianc-o menica na 250.000 din.
Iz Ljubljane
u— Promocija. Na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju je bil promo-viran za cioktorja trgovskih ved g. Risto Jelačin, sin predsednika zbornice za TOI v Ljubljani, g. Ivana Jelačina. Mladi doktor, ki se je že v Parizu kot akademik publicistično udejstvoval, bo v bodoče praktično sodeloval pri podjetjih svojega očeta.
u_ Kongres UJNZB v Novem Sadu.
Zelezničarska organizacija Udruženja ju-goslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev bo imela svoj letošnji kongres v Novem Sadu. Predkonference bodo 26. in 27. julija, a glavni kongresni dan bo v nedeljo 28. julija. Iz Ljubljane se odpeljejo delegati dne 25. julija t. 1. Je to že XXII. kongres Združenja. O poteku bomo še poročali.
u— Uprava Hubadove župe poziva včlanjene ljubljanske mešane in moške zbore k pevski vaii v petek 26. t. m ob 20. pri v telovadnici realne gimnaziie v Vegovi ulici. Udeležba mora biti stoodstotna!
u— 4Aletnica mature. Da se domenimo, kdaj, kako in kje proslavimo 401etnico maturantje ljubljanske gimnazije in realke iz leta 1900, vabimo v Ljubljani in bližini bivajoče tovariše na sestanek v soboto dne 3. avgusta t. 1. ob 18. v salonu pri šestici. L. K.
u— Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na mesečni sestanek, ki bo v soboto dne 27. t. m. ob 20. pri Slamiču v Ljubljani. (—)
u— Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, dne 28. julija, ob 11. bo v ruski kapelici pod Vršičem slovesna služba božja. Odbor Ruske Matice v Ljubljani.
u— Starešinska organizacija PrepOroda bo imela danes ob 20. redno sejo v Areni. Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo o turneji po južni Srbiji. Vsi odborniki zanesljivo in točno. Tajnik.
u— V nedeljo s Putnikom NEZNANO-KAM. (—)
I
Senzacijonalna in napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov!
Gentleman vlomilec ^SjaDSrSces
Predstave ob 16., 19., 21. uri	Warren W?Ulam
KINO SLOGA, tel. 27-30
f
Revolucionarna epopeja burne francoske zgodovine
PLES NA VULKANU
V gl. vlogah: GUSTAV GRONDGENS, SYBILLE SCHMITZ in THEO LINGEN. Predstave ob 16., 19. in 21. uri.	KINO UNION, tel. 22-21
ie človek kot poedinec vse kaj drugega nego človek kot integralni del človeštva, človeške skupnosti, kolektivne individualnosti. Nato se bavi pisec z Radičevimi idejami o kmetu in njegovim pojmovanjem kulture, ki da je hrvatskemu kmetu »kultura srca in kultura duše«. Ostro stavi v nasprotje »gosposko« ln »kmetsko« politiko ter iz obeh politik izvirajočo koncepcijo države. Na to se bavi z Radičevo vero v boljši in popolnejši red, ki bo zgrajen na kmečki zasnovi družbe, kulture in države ter označuje na koncu zgodovinsko poslanstvo Hrvatske, ki naj združi »novo
znanje s starim poštenjem.«
★
Predlog za svetovni mir na novi socialni osnovi je sam po sebi zanimiv, takisto njegova argumentacija, za katero je dr. D. Tomašič zastavil avtoriteto znanstveno delujočega sociologa. Izven tega čisto teoretičnega zanimanja pa se zdi predlog Pangeje za nekaj desettisočletij prezgodnji. Predvsem vidimo v našem lastnem krogu, s kakšnimi težkočami je združeno urejanje sožitja dveh etnično zelo sorodnih (po nekaterih: istovetnih) narodnih individualnosti. ki ju veže isti jezik, če je celo na tej podlagi težko doseči potrebno ze-dinjenje idealov in interesov, kako naj se s prostovoljnim pristankom narodov ustvarijo velike federacije, kakor jih hoče Hux-ley, ali Panevropa po zamisli Brianda in grofa Kalerghija ali celo Pangea po koncepciji hrvatskega kmečkega ideologa? Tako širokim koncepcijam ni mogoče odrekati idealizma, toda v praksi so lahko samo škodljiva sanjarija, ki zapira oči pred življenjskimi, t. j. socialnimi, političnimi in gospodarskimi stvarnostmi in pred neposrednimi prepadi, ki se odpirajo ob življenjskem krogu posameznih, zlasti še malih narodov. Niti biolog Huxley ne bi mogel zatajiti, da je bila kri eden poglavitnih elementov dosedanje človeške zgodovine; da je to še ostala, nam na moč prepričevalno kažejo prav tragični dnevi, ki jih
preživljamo. Lahko da ima kakšen ideali- j stični vizionar tisočkrat prav, dokler pa ' ne bo imel zadostne moči, da ali prepri- J ča svet o pravilnosti svojih misli ali pa mu vsili svojo voljo, bodo ostale njegove zasnove utopija, če ne naivne sanje pred prepadi resničnosti. One, ki verujejo v moč, v nasilje, v pravico pesti, — bo zadržal na njihovi poti samo odpor, ne pa utopični načrt, ki niti ne ustreza prevladujočemu mišljenju in čustvovanju človeštva.
V Raaičevi sociologiji je ostalo mnogo Rousseaujeve vere v »naravno dobrega človeka«, ki ga je izpridila civilizacija in mnogo Tolstojevega »trinajstega apostol-stva«. Psihologi množice, na pr. Gustave Da Bon, so prišli do drugačnih spoznanj o lastnostih človeka kot pripadnika »kolektivne individualnosti«. Nove izkušnje z revolucijami, prevrati in političnimi gibanji so žal bolj potrdile te izsledke nego Radičevo vero v plemenitost »kolektivnega človeka«. Zgodbe, ki bi jih pisali volkovi, bi bile bistveno drugačne od zgodb, ki bi jih pisale ovce; ta razlika v mentaliteti velja še bolj za ljudi in narode. Oznanjanje Pangeje iz Zagreba je pač nekoliko čuden kontrast današnji stvarnosti, ki je ne more nihče zakriti...!
Zapiski
Nova številka »Mladega Prekmurca«.
Pravkar izišla majniško-junijska številka edine kulturne revije, ki izhaja v Prek-murju, prinaša na uvodnem mestu razpravo Sidike Porš »Sezonsko izseljevanje v Prekmurju«, ki obravnava na podlagi statističnega gradiva enega najzanimivejših in socialno najznačilnejših pojavov v Slovenski krajini. Liriko zastopajo v taj številki stalni sotrudniki odnosno sotrudni-ce »Mladega Prekmurca«: Pa j lin (»Pomladi pet prešlo je«), Marika K ar d oš (»Nekoč«), Erika Mu ser (»Prekmurska pesem«) in Fred Kališ (»Veselo pisemce«), Pripovedna proza je zastopana samo
s kratkima črticama Dine (»Jaka«) in Borisa Igorja (»Gospod Emanuel»). Ferdo G o d i n a komentira v članku »Nova doba Novin« značilno izpremembo v domači prekmurski žurnalistiki. Frida Kovačeva se bavi s še vedno perečim vprašanjem »O prekmurskem narečju«, Ferdo Godi-na in I. Vrhovec se oglašata polemično k istemu vprašanju in k nekaterim svojskim zadevam prekmurske literarne tvornosti. 2. ž. R. piše o taboru mladine v Kamovcih, Vran razvija nekatere misli o kritiku in kritiki, Franc B ii k 1 i č objavlja v članku »Borovo gostiivanje« nekoliko folklornega gradiva, ki se bo še nadaljevalo. V rubriki Zapiski so objavljena razna krajša poročila, ki se tičejo večidel prekmurskega kulturnega življenja. »Mladi Prekmurec« izhaja v redakciji Ivana Šiftarja v Murski Soboti petkrat letno. Kot obmejni kulturni obzornik, ki kaže resno kvalitetno stremljenje, je vreden priporočila in — naročila.
»Narodi Sovjetskog Saveza« Se imenuje brošura, ki jo je spisal Vahan Minarhojan za prvi zvezek novo ustanovljene Biblioteke časopisa »Ruski Arhiv« v Beogradu. Brošura vsebuje informativne podatke o vseh 42 narodih, ki spadajo v sestav Sovjetske Zveze.
Smrt Rfižene Jesenske. V Pragi je umrla češka pisateljica, 1. 1863 rojena RUžena Jesenska. Po poklicu je bila učiteljica. Literarno je izšla iz pesniške šole Jaroslava Vrchlickega in Adolfa Heyduka ter se je pozneje pridružila skupini okrog »Moderni revue«. Bila je velika lirična pesnica, ki je umela prefinjeno izražati vse drhtljaje nežne ženske duše. Njena nova romantika se je odražala tudi v številnih romanih, ki jih je Jesenska snovno večkrat splela z eksotiko. Najboljši njeni romani so po sodbi kritike »Roman otroka«, »Nocturno morja« in »Tujka«. Pisala je tudi gledališke igre. Jesenska si je pridobila med Cehi veliko popularnost in je postala članica češke akademije.
Giorgia Del' Vechia spis »Pravo, pravda
i država«, ena najznamenitejših knjig iz filozofije prava, je izšel v prevodu Mio-draga Rističa in Gjorgja Tasiča pri Konu v Beogradu.
Življenjepis čajkovskega je izšel v zbirki »Unsterbliche Tonkunst« (Athenaion, Potsdam) in sicer iz peresa Nikolaia van der Pals, ruskega emigranta, ki se je že prej uveljavil s študijo o Rimskem-Kor-sakovu.
V znamenju Goetheja. Fr. Beissner ugotavlja v junijski številki obzornika »Gei-stige Arbeit«: »Množe se razveseljivi znaki, da odtujenost Goetheju, ki se je še pred nekaj leti zdela čedalje večja, zopet popušča v prid vedno večjemu zanimanju za njegovo delo«. Pisec navaja kot najnovejše znake 12 zvezkov cbsegajočo slavnostno izdajo Goethejevega dela, ki jo je pravkar objavil Bibliografski institut v Leipzigu, dalje zelo lično izdajo celotnega Fausta z uvodom in podrobnim komentarjem Er-nesta Beutlerja v novi zbirki Dietericha, ki se je s svojimi izdajami krasno uvedla tudi izven Nemčije in predelano izdajo Goethejevega življenjepisa iz peresa Hermana Grimma, ki je izšla v takisto znani seriji Kronerjevih žepnih izdaj.
Velika zgodovina človeštva je začela izhajati v založbi Walter de Gruyter (Berlin). Ta »Geschichte der Menschheit«, ki je izšla doslej v prvih dveh knjigah (1. Začetki človeštva, 2. Ljudstva večne podobe) se razločuje od drugih podobnih izdaj v tem, da poteka iz enega samega peresa. Njen avtor Kurt Breysig je najbolj univerzalno izobražen nemški zgodovinar sedanjosti, učenec Wundtove psihološke šole. Njegova zgodovina skuša predočiti svetovno zgodovinsko dogajanje po razvojnih stopnjah kulture in je zanimiva že s te strani.
Sen vsakega mladega dekleta!
V dekliški sobi so posebno potrebne Indanthren-tkanine. Za vsak okus je velika izbira vzorcev z rožami, progami, okraski, slikami in stilskimi dessenitmi. Zastori, prti in vzglavniki v pestrih barvah dajejo sobi vesel izgled. Sončna svetloba in pranje barvam ne škodi, ker je Indanthren-blago neprekosliivo staJno v pranju, na soncu in po vsakem vremenu.
Iz Celja
e— Upokojitev. Dolgoletni vratar celjske bolnišnice g. Ivan Cigoj, banovinski služitelj 1. položajne skupine, je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Jakob Oset iz Št. Jurija ob juž. žel. G. Cigoj, ki je primorski rojak ir. odločno naroden mož, si je pridobil v dobi svojega službovanja v Celju s svoje značajnost-jo, vestnostjo in ljubeznivostjo mnogo iskrenih prijateljev. Želimo mu. da bi užival pokoj dolgo vrsto llet v zdravju in zadovoljstvu!
e— Dijaški kuhinji v Celju je podaril in-dustrijec g. Leo Kudiš v Celju 100 din namesto venca na grob gdč. Tee Čatrove, hčerke industrijca g Iva Čatra v Celju.
e— Brat po nesreči ustrelil sestrico. Ko se je posestnik Jernej Ločnikar iz Skomar-ja nad Zrečami vrnil te dni iz Konjic domov, je obesil suknjič, v katerem je imel nabit samokres, v sobi na klin. Njegov 124etni sin Anton je začel kmalu po očetovem povratku stikati po žepih suknjiča, ker je mislil, da je oče prinesel njemu in njegovi petletni sestrici kakšno darilo iz Konjic. Pri tem je našel v žepu samokres. Deček je pograbil samokres in pritisnil na petelina. Samokres se je sprožil in krogla je zadela njegovo petletno sestrico, ki je stala poleg brata, v trebuh. Dcklica se je takoj zgrudila in je nekaj minut pozneje izdihnila.
e— Otrok se je poparil do smrti. Na Gubnem pri Pilštajnu se je v nedeljo polila dveletna posestnikova hčerka Marija Jazbinškova doma z vrelo črno kavo in se hudo poparila po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek zjutraj podlegla poškodbam.
e— Nesreča z dinamitno pationo. Ko je 38-letni posestnik Edvard Laznik razstre-ljeval kamenje v kamnolomu v Stranicah pri Konjicah, je dinamitna patrona prehitro eksplodirala. Patrona je razmesarila Lazniku levo dlan. Laznik se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Umrla je v torek v celjski bolnišnici 54-letna kočarica Julijana Frecetova iz Gozdsa pri Laškem.
Iz Mairitoa
a— Na rentgenološkem inštitutu mariborske splošne bolnišnice se do nadaljnjega ne vrše in ne morejo vršiti obsevanja z rentgenskimi žarki, dokler ne bo novi aparat za obsevanje in terapijo montiran in preizkušen in dokler ne dospejo nadomestni deli, ki še manjkajo. Na to opozarjamo občinstvo in gg. zdravnike, da ne bodo pošiljali pacientov na obsevanje v mariborsko bolnišnico, dokler ne bo v dnevnem časopisju objavljeno, da se spet vrše obsevanja.
a — Štirikrat je poskusil, petič se mu je posrečilo. 52 letni posestnik Ivan Grobel-nik iz Spodnjega Doliča je živel v hudih gospodarskih prilikah, nad katerimi je obupaL Štirikrat se je poskusil obesiti, toda vsakikrat so ga še pravočasno rešili. Petič pa je vzel vrv in si na seniku končal življenje. Ko so ga našli, je bil že mrtev.
a — Velika pretkanka je 53 letna šivilja Marija Simoničeva od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Lani se je namreč pojavila v Mariboru ter hodila od hiše do hiše s trebuhom za kruhom. Zglasila se je tudi pri inženjerjevi ženi Rozi Kotikovi v Gregorčičevi ulici 25, ki ji je izročila razno blago v vrednosti 4000 din, razen tega pa še 1000 din v gotovini na račun dela. Toda Kotikova je čakala mesce in mesce, šivilje pa od nikoder ni bilo. Policija je šiviljo zasledovala leto dni. Včeraj se je spet pojavila v Mariboru, kjer so jo organi mestne policije aretirali. Simoničeva, ki se je izdala tudi za Marijo Klemenčičevo, ima na vesti še druga slična sleparstva. Med drugim je izvabila od trgovke Ivanke Le-gatove z Meljske ceste 900 din. Marijo Simoničevo so oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
a— Zaradi kršenja zglaševalnih predpisov je bila v zadnjih dneh ovadena dolga vrsta ljudi. Opozarjajo se vsi prizadeti, naj v lastnem interesu izpolnijo zadevne predpise, ki so zelo strogi.
a — Smrten padec s podstrešja. Na Jane-žovskem vrhu je padel s podstrešja 18 letni hlapec Anton Satler. Priletel je tako nesrečno na tla, da je obležal z razbito lobanjo in bil pri priči mrtev.
Kako dolgi so bliski
Bliski so dvojne vrste, v podobi strele in oblačni bliski. Drugi so najmanj dvakrat tako pogosti kakor prvi. Strele dosežejo povprečno dolžino enega do dveh kilometrov. Bliski, ld se sprožijo med oblaki, so dolgi dva do tri kilometre, vendar so tu in tam opazovali že dosti daljše bliske. Lanskega leta je opazovalnica v Pots-damu zabeležila blisk, ki je segal preko 45 stopenj na nebu. Ker je bilo grom slišati šele po 27 sekundah, so izračunali da je bil ta blisk dolg najmanj sedem do osem kilometrov in da se je sprožil v višini 1600 m nad zemljo.
fiosDodarstve
Polemika o podržavljenju Narodne banke
n.
Kako se izvaja zakon o Narodni banki iz L 1931.
Gosp. Panič se sklicuje na to, da koncesija, ki velja do leta 1961, ne more prenehati, odnosno da se pogodba z državo ne more spremeniti brez soglasja obeh strank. Pri tem ima gotovo pred očmi zadnja pogajanja za spremembo pogodbe odnosna zakona o Narodni banki, ki so bila leta 1931., ko je delničarjem Narodne banke uspelo izbiti za sebe velike koristi. šele danes prav vidimo, kako gre ta pogodba iz leta 1931. na škodo državo. Takrat so delničarji sicer pristali na bistveno okrnitev svojih pravic odnosno svojega sodelovanja pri imenovanju guvernerja in obeh viceguvernerjev in tudi na povečanje vpliva države na podjetje. Zato pa jim je morala država kot protiuslugo priznati velike materialne ugodnosti.
Nominalna vrednost delnic je bila po pogodbi med državo in Narodno banko leta 3031. povišana odnosno valorizirana od 500 na 3000 din, s čemer se je celotna glasnica povečala od 30 na 180 milijonov din. Novi predpisi glede razdelitve dobička med delničarje in državo so bili zgolj na videz spremenjeni v korist države, v resnici pa je s temi novimi določbami hudo oškodovana država, kar nam dokazuje vsa praksa v zadnjih osmih letih.
Ključ za razdelitev dobička
Prej je država dobivala kot delež na dobičku 60%. Sedaj pa. se predpisi glasijo tako, da se najprej odbije dotacija za rezervni fond, ki pa ni omejena navzgor, t?mveč le navzdol in mora znašati vsaj 5%, lahko pa znaša poljubno več (n. pr. preko 30%, kakor je bilo leta 1937). Po i%1o?itvi dotacije za rezervni fond dobe delničarji 6% dividendo in šele sedaj pride na vrrto država, ki ii od preostalega zneska pripade S0%. nakar se dopolni di-videnda na 10%. Preostalo vsoto si delita država in Narodna banka r.a pravico do zneska, ki omogoča dividendo 14%. Pri nadaljnjem ostanku dobi država dve tretjini od zneska, ki daje možnost 17% divi-dende. Če še kaj ostane dobi država tri četrtine od zneska, ki omogoči 20% dividendo. če pa H se še pojavil ostanek dobi država od tega končnega ostanka devet desetin.
Posledica tega novega razdelilnega ključa je, da dobi sedaj država kot delež na <'<ioičku neprimerno manj nego je dobivala prej, zlasti v primeri z dividendo, ki jo dobe delničarji, kar je razvidno iz naslednje primerjave:
	dividenda		delež države		
	za delničarje		na dobičku		
19-27.	400	din	42.4 milij. din		
1928.	400	«	44.6	«	«
1929.	400	«	42.3	«	«
1930.	400	«	38.7	«	«
1931.	400	«	56.4	«	«
1932.	300	«	4.2	«	«
1933.	300	«	4.9	«	«
1934.	350	«	9.8	«	«
1935.	350	«	10.2	«	«
1936.	400	«	14.7	«	«
1537.	400	«	14.7	«	«
3938.	400	«	16.0	«	«
1939.	400	«	17.2	«	«
Medtem ko je država pred letom 1931. dobivala pri dividendi 400 din, ki so jo dobili delničarji, preko 40 milijonov din na račun udeležbe na dobičku, dobi po novem zakonu pri enakih dividendi delničarjev le 15 do 16 milijonov din, pri dividendi 350 din le 10 milijonov din in pri dividendi 300 komaj 4 do 5 milijonov din. Šele če bi di-videnda znašala 500 din na delnico se dvigne delež države na dobičku na 30 milijonov din.
Izredn epovečanje premoženja banke navzlic izgubam pri kreditih
Sedanji predpisi vrhu tega omogočajo Narodni banki, da izkaže precej manjši čisti dobiček, če smatra, da ni primerno povišati dividendo. Vse to je mogoče, ker v zakonu ni omejitev za amortizacije (odpise na neprimičninah in premičninah). Sicer pa lahko poljubno zmanjša znesek, ki se deli med državo in Narodno banko, če primerno visoko dotira rezervni fond. Vse to smo lahko opažali v zadnjih letih, ko je Narodna banka zabeležila naslednje znatno povečanje amortizacij odnosno dotacije rezervnemu fondu (v milijonih din): dot. rez. fondu amortizacije
1934.	1.7	7.7
1935.	1.7	9.9
1936.	2.1	8.5
1937.	17.5	11.6
1938.	12.0 16.8 1939. 10.0	21.3
Skupni znesek amortizacij in dotacije rezervnemu fondu, ki se je v prejšnjih letih gibal na višini okrog 10 milijonov din, se je lani povzpel na preko 31 milijonov, to ie na znesek, ki znatno presega dobiček* ki pripade delničarjem. V prejšnjih letih je Narodna banka vršila odpise na nepremičninah na ta način, da je vsako leto dodelila fondu za amortizacijo nepre-
mičnin razmeroma znaten znesek 4.8 milijona din, pri čemer je upoštevati, da ima ta fond, ki je naložen v državnih papirjih, še lastne dohodke, ki so zadnja leta znašali 1.2 milijona din, tako da je znašala amortizacija okrog 6 milijonov din na leto( preko 5% knjižne vrednosti nepremičnin). V zadnjih štirih letih pa je pričela Narodna banka amortizirati nepremičnine na dveh računih, in sicer preko fonda za amortizacijo nepremičnin, ki ga dotira sedaj na leto z 1 milijonom din, kar predstavlja glede na lastne dohodke fonda amortizacijo v višini 2.3 milijona din (2% knjižne vrednosti). Vrhu tega pa vrši še velike odpise pri sami knjižni vrednosti nepremičnin. Ti odpisi so znašali leta 193S. 4 milijone din, naslednje leto 6 milijonov din, leta 1938 pa celo 12 milijonov din. Znesek tega odpisa v lanskem letu iz letnega poročila ni več razviden, mora pa biti še večji, saj je postavka amortizacij, ki vsebuje te odpise, lani še narasla od 16.8 na 21.3 milijona din.
S temi prekomernimi dotacijami, odpisi in amortizacijami si Narodna banka ustvarja odprte in tudi skrite rezerve, ki bodo o priliki likvidacije prišle v znatni meri v korist delničarjem, kajti zakon določa, da se ob likvidaciji izplačajo delničarjem poleg glavnice tudi fondi, ki pripadajo delničarjem: od ostanka aktiv (po izločitvi kritja novčanic) in od rezervnega fonda pa dobe 40%. Premoženje Narodne banke, ki pripade ob likvidaciji v znatni meri delničarjem, se je v zadnjih letih na ta način ogromno povečalo, saj so se najvažnejši fondi od leta 1932 ogromno dvignili, kakor to kaže naslednja primerjava (v milijonih din):
rezervni fond za fond za fond amort. nepr. dopoln. divid. 1932.	73.8	5.8	0.1
1939. 247.7 30.0	5.9
Gori označeni trije fondi so od leta 1932 narasli od 79.7 na 283.6 milijona din pri čemer je upoštevati, da znaša glavnica 180 milijonov, že danes lahko računamo, da morajo dobiti delničarji o priliki likvidacije najmanj dvojni znesek nominalne vrednosti delnic, to je okrog 6000 din za delnico. Le v tej zvezi je razumljivo, da se je tečaj delnic Narodne banke, ki je znašal leta 1933 manj nego 4000 din, povzpel na 8000 din, kar je izredno visok tečaj, če primerjamo dividendo, ki znaša 400 din.
Gornja razmišljanja smo navedli, da pokažemo, kako v resnici pri Narodni banki prevladuje interes delničarjev in kako se Narodna banka prav za prav že pripravlja na trenotek, ko bo treba delati likvidacijski obračun. Le tako je tudi razumeti, da Narodna banka ne polaga tolike važnosti na povečanje dividende, čeprav bi v zadnjih letih navzlic ogromnim odpisom du-bioznih terjatev lahko plačala najmanj 450 ali celo 500 din dividende.
Sedaj pa pomislimo, kako bi šele zgle-dal račun za delničarje, če ne bi morala Narodna banka v zadnjih letih vršiti tako ogromnih odpisov na dubioznih terjatvah. Kakor smo že omenili, so od 1. 1929 dosegli odpisi dubioznih terjatev 263 milijonov din od katerih pa je bilo naknadno izterjanih le 60 milijonov, tako da je Narodna banka dejansko izgubila pri teh kreditih preko 200 milijonov. Pri neizčrpnem viru dohodkov, ki jih ima Narodna banka, sedanji gospodarji najbrž ne bi v tem primeru vedeli, kako bi razdelili tako povečan dobiček in bi spričo sedanje prakse poleg višje dividende predvsem v še večjih zneskih do tirali razne fonde in ustvarjali skrite rezerve.
Narodna banka, ki bi morala biti sploh-no koristna ustanova in bi morala vpošte-vati potrebe vsega gospodarstva naše države, bi v zadnjih letih navzlic odpisom dubioznih terjatev lahko prevzela na svoj račun obrestno razliko, ki je nastala denarnim zavodom zaradi izredno nizkega obrestovan j a terjatev od odstopljenih kmečkih dolgov. Po dolgih mukah se je le s težavo odločila, da je dala nekaj 3% kreditov bankam na podlagi terjatev nasproti Privilegirani agrarni banki, medtem ko mora slične kredite zadružnim denarnim zavodom dajati Poštna hranilnica.
Narodna banka bi lahko že pred leti bistveno znižala marsikatere provizije, zlasti v deviznem in klirinškem prometu. Toda vodstvo Narodne banke se ne more otresti načel, ki veljajo v pridobitnih podjetjih, in poslovnega egoizma. Uprava zavoda se ne more povzpeti do spoznanja, da se novčanična banka ne more voditi iz pridobitnih motivov, temveč le s širokim pogledom na potrebe gospodarstva.
Koncentracija deviznega in klirinškega prometa pri.Narodni banki je prinesla zavodu v zadnjih letih ogromne nove dohodke, kar se kaže v postavki »raznih dohodkov«. Ta postavka med dohodki Narodne banke je znašala leta 1933. 8.8 milijona din, lani pa se je povzpela že na 52.5 milijonov din. Šele pred dnevi se je vodstvo banke po dolgem prizadevanju odločilo, da zniža provizijo v klirinških in deviznih poslih od dosedanjih 2.5 na 2 promila.	(Konec sledi)
cene za drva
Na podlagi sklepa ministra za trgovino in industrijo ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki je bil izdan na podlagi čl. 33 točka 4. uredbe o kontroli cen, se določajo naslednje najvišje dovoljene cene lesu, namenjenemu za kurjavo. Na železniških in rečnih postajah na področjih urada za kontrolo cen se drva v količinah najmanj enega desettonskega vagona ne smejo prodajati po višjih cenah, kakor so naslednje:
1)	bukova polena I. vrste po 110 din, bukova polena II. vrste po 92.50 din;
2)	gabrova polena I. vrste po 117.50 din, gabrova polena II. vrste po 105.50 din, gabrova polena III. vrste po 95 din, okrogla gabrova polena I. vrste po 100 din, II. vrste po 95 din;
3)	borova polena I vrste po 97.50 din, II. vrste po 90 din, III. vrste po 83.50 din in okrogla borova polena I. vrste po 77.50 din;
4)	jesenova polena T. vrste po 102.50 din. II. vrste po 97.50 din;
5)	hrastova polena 1. vrste 92.50 dia, vrste po 80 din;
6)	brezova polena po 76. din;
Siti po novih cenah, v kolikor dogovorjene cene niso za kupca ugodnejše. Isto velja tudi za delno neizvršene pogodbe, pri katerih nove cene veljajo za še nedobav-Ijeni del blaga.
Kdor bi se pregrešil proti gornjim določbam, bo kaznovan z zaporom do 6 mescev in denarno kaznijo do 50.000 din na podlagi čl. 8 uredbe o kontroli cen. Ta sklep dobi veljavno moč z dnem objave v »Službenih novinah«.
7)	mešana trda polena po 82.50 din, hrastova ali trda mešana polena III. vrste po 76 din, mehka mešana polena po 80 din;
8)	lipova polena po 105 din;
Vse cene veljajo za en kubični meter
franko vagon ali šlep na postaji, kjer se drva nakladajo. Na desetonskem vagonu mora biti naloženih 20 kubičnih metrov drv. V nasprotnem primeru ima kupec pravico do ustrezajoče bonifikacije. Ostale maksimalne cene bodo po navodilih urada kontrole cen določile upravne oblasti prve stopnje za svoje področje.
Upravne oblasti prve stopnje so dolžne v roku 24 ur po določitvi maksimalnih cen drvam za kurjavo za svoje področje poslati utemeljeni sklep pristojni banski upravi in uradu za kontrolo cen v Beogradu. Prav tako so dolžne v istem roku objaviti določene maksimalne cene v krajevnem časopisju.
Lasna podjetja so dolžna na vidnem mestu razobesiti objavo upravne oblasti o maksimalnih cenah drv. Vse prej sklenjene pogodbe, ki niso bile izvedene do dne . uveljavljenja tega sklepa, se morajo izvr- J
Gospodarske vesti
Trgovinska pogajanja s Turčijo. Danes
odpotuje iz Beograda delegacija za trgovinska pogajanja s Turčijo, ki jo tvorijo načelnik oddelka za izvoz pri direkciji za zunanjo trgovino dr. Dragoslav Mihajlo-vič, načelnik oddelka za trgovinske sporazume pri direkciji za zunanjo trgovino Boško Gjorgjevič. ravnatelj Prizada dr. Ciril Nemec in šef odseka za tekstilne surovine pri direkciii za zunanio trgovino Vladislav Radojevič. Naša delegacija se bo pogajala s turško gospodarsko delegacijo predvsem o vprašanjih preskrbe naše tekstilne industrije s turškim surovim bombažem in o podaljšanju iugoslovansko-tur-škega sporazuma o opiju kakor tudi o nabavi koruze iz Turčije.
= Trgovinska pogajanja s Slovaško. Danes se začno v Beogradu prva trgovinska pogajanja s Slovaško. Našo delegacijo vodita načelnik zunanjega ministrstva dr. Lazarevič ter generalni ravnatelj Prizada dr. Dragutin Tot.
= Začasna odkupna cena za novo pšenico. Glede na to. da so iz raznih krajev prispele pritožbe, da se nova pšenica prodaja daleč pod ceno. ki io bo v kratkem s posebno uredbo določila kr. vlada in po kateri jo bo Prizad kupoval, bo Prizad do uveljavljenja uredbe za odkup letošnje pšenice kupoval novo pšenico po cenah in pogojih, ki iih določa uredba o maksimiranju cen od 22. junija t. 1. za staro pšenico. Z ozirom na to bo družba odkupovala to pšenico po 220 — 230 din za 100 kg.
—	Kakor poroča beograjska »Politika« kupujejo trgovci v nekaterih krajih Vojvodine novo pšenico pa 160 — 180 din
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: »Intra« družba z o. z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih potrebščin (osnovna glavnica 50.000; poslovodji: Celestin Deutsch in Slavko Dujc, oba v Mariboru); Grajžar Ciril, avtopod-jetnik, Zgornje Jezersko. — Pri tvrdki »Univerze«, tovarni klobukov ln slamnikov, družbi z o. z. v Domžalah, je izbrisan poslovodja Franc Faltner, vpisani pa so poslovodje Janko Cirman iz Mednega, Anton Zalokar in Ivan Zalokar iz šent Vida; tvrdko zastopa inž. Vinko Zalokar. — Pri GOstiIničarsiq pivovarni d. d. v Laškem je izbrisan član upravnega sveta Josip Kramar, vpisan pa je član upravnega sveta Julij Zupan, restavrater iz Ljubljane, Aleksandrova 4; vpisana je prokura, podeljena Franu Vilharju, ravnatelju družbe.
—	Pri T°varni verig d. d. v Lescah je izbrisan član upravnega sveta Hanuiš Krof-ta, vpisan pa član upravnega sveta Avgust Praprotnik, industrijec v Ljubljani.
—	Pri tvrdki »Unio družba« tovarni ke-mično-tehničnih proizvodov družbi z o. z. v Mariboru je zaznamovana ustanovitev podružnice v Zagrebu in Beogradu. — Pri Združenih opekarnah d. d. v Ljubljani je zaradi smrti izbrisan član upravnega odbora števan Karamata, vpisan pa dr. Miloši av Radivovič, član uprave Jadransko^po-dunavske banke v Beogradu. — Pri tvrdki »Tehnik« Josip Banjai v Ljubljani, je izbrisan dosedanji lastnik Josip Banjai, vpisan pa novi lastnik Franc Bizjak, ravnatelj tvrdke »Radio« družbe z o. z. v Ljubljani.
= javna del3. Banska uprava je razpisala gradnjo treh objektov v km 5,23, 5.57 in 8,48 v zvezi z rekonstrukcijo državne ceste Ježica—Domžale (proračun 717.000 din). Nadalje je razpisala licitacija za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za vodovod v Predosljah in Suhi (proračun 226.000 din), za prvo etapo vodovoda Kropa—Kamna gorica (proračun 257.000 din) in za razširjenje vodovoda v Marenbergu (proračun 133.000 din).
= Dobave. Uprava zavoda »Cačak« v Cačku sprejme večje število kvalificiranih delavcev ter tehničnih risarjev (pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Mornarska komanda v Šibeni-ku sprejema do 28. julija ponudbe za dobavo železnih zakovic in vijakov, orodnega jekla, razne pločevine i dr., do 13. avgusta pa ponudbe za dobavo metel, otira-čev za noge. krp za čiščenje, bombaža, sode, mila za pranje, smirka, steklenega papirja, stearinskih sveč ter gorilnega špirita in strojnega špirita. Strojna šola mornarice, Boka Kotorska sprejema do 30. julija ponudbe za dobavo krogličnih leža-jev. Artilerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane, sprejema do 31. julija ponudbe za dobavo pisarniškega materiala in potrebščin, do 3. avgusta za dobavo raznih kislin, boraksa. modre galice. sode in dr., do 5. avgusta za dobavo mask za ognjegasce. do 7. avgusta za dobavo im-pregniranega platna ter bele flanele. do 9. avgusta za dobavo specialnih steklenic kisika in do 10. avgusta za dobavo Specialne ročne sesalke, kali-patronav ter »Oxu-metrov« za kontrolo čistote kisika.
= Licitacije. Dne 29. julija bo v inten-
danturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 3.000 komadov železnih sodov. Dne 30. julija bo pri štabu šumadijske divizijske oblasti v Kra-gujevcu licitacija za dobavo raznih živil. Dne 29. in 30. julija bo pri vojnosanitet-nem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo zdravil, kemikalij in kini na. 31. julija za dobavo drog. glicerina, vazeline in olja, 1. avgusta za dobavo desinfekcijskih sredstev. 5. avgusta za dobavo kartenaže. papirja in apoteikarskega pribora. 16. avgusta za dobavo bolniških in zdravniških plaščev. 7. avgusta pa za dobavo raznega železa, žice, zaikavic. cevi i dr. Dne 1. avgusta bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo vatelina, sukanca ter raznega platna.
Borze
24. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 36. v Beogradu pa ie bil promet po 37. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali no 92. Tečaji na
Ko pridete iz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si naprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO NIVEA ali z OLJEM-NIVEA! šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela.
He podcenjujte sonca!
svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v nasprotju z Beogradom čvrsta in je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 442 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 435 — 439). Do zaključka ie prišlo v delnicah Trboveljske po 300 — 305.
EFEKTI
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 168.46 — 171.66. New York 4425 — 4485. Curih 1007.62 — 1017.62. Tečaji na svobodnem trgu: London 208.36 — 211.56. New York 5480 — 5520. Curih 1245.15 — 1255.15.
Curih. Beograd 10. Pariz 10 (bankovci 5.50). London 17.00 (bankovci 13.15). New York 440 (bankovci 4.53). Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 176 (registermarke 51.50V Stockhoim 104, Sofija 5.50. Atene 3.00. Bukarešta 2.30.
DEVIZE
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ^koda 442 den.. 4% agrarne 49.75 den.. 4% severne agrarne 50 den.. 6%» begluške 78 den., 6°/o dalm. agrarne 70 den.. 6°'n šum-ske 69 den.. 1% invest. 96 den.. 7% Blair 93 den.. 8% Blair 97 den; delnice: Narodna banka 7950 den.. PAB 192 bi.. Trboveljska 300 — 305 (300 — 305). Gutmnnn 58 den.. Šečerana Osijek 250 den.. Osiječka Ijevaonica 165 den.. Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 435 — 439. 6% begluške 76.25 — 77. 6% dalm. agrarne
69.75 — 70.25 (70). 7% Blair 93 — 94.25 (92 — 94). Narodna banka 7900. PAB 191 — 193.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 24. julija. Začetni tečaji: pšenica: za maj 76.25. za sept. 73.50. za dec. 74.875; koruza: za sept. 61. za dec. 57.
+ Winipeg, 24. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 71.375. za dec. 72.625. za maj 74,625.
+ NovosadSka blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenic3: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2%, 242; srem^ka in slavonska 78 kg. 2<>/o, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. •Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238
—	240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka: baška in banatska »0g« in s-Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50: >7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Gradnja novega mostu v Maribora
Radi prometnih neprilik je graditev nujna — Potrebna razbremenitev državnega mostu — Akcija industrij cev
in delavstva
Maribor, 22. julija.
Do leta 1913. sta bila oba dela Maribora, ki se razprostirata na obeh bregovih Drave, zvezana z lesenim mostom. Zaradi naraščajočega prometa so tega leta dogradili sedanji most, ki spada po svoji monu-mentalnosti med prve v državi. Takrat so pač računali, da bo novi most zadoščal za dolga desetletja; saj je takratni Maribor kot izrazito provincialno mesto bil deležen počasnega razvoja. Povsem so se prilike spremenile, ko je v povojni dobi zavzelo mesto drugo vlogo. Maribor je postal živahno obmejno mesto ter gospodarsko in kulturno središče vse severne Slovenije. Z dotokom primorskih beguncev in slovenskega življa z dežele je število prebivalstva naraslo, posebno še, ko je začela naraščati industrija. Danes šteje Maribor z okolico že nad 50 tisoč prebivalcev. S številom prebivalstva se je večal tudi obseg mesta, predvsem v smeri proti Pohorju, Fobrežju in Studencem. Oba dela mesta, ki jih nekateri že upravičeno nazivajo stari in novi del, pa sta še danes med seboj zvezana le z državnim mostom in brvjo v Studencih, ki pa je uporabna samo za pešce.
že pred leti so zainteresirani krogi pričeli opozarjati, da državni most kot edina prometna vez ne more več zadoščati za vedno bolj rastoči promet. Ne samo zaradi neprilik v prometu, ampak že zaradi varnosti, češ da most ob taki frekvenci ne bo mogel več dolgo služiti svojemu namenu. Bilo je izvedeno dnevno štetje vozil in pešcev, ki pasirajo most, in ugotovljene so bile presenetljive številke glede na število in tonažo. Pokrenjena je bila tudi neka akcija za graditev novega mostu. Sprva je bil načrt, da se zgradi vzporeden most, ki bi vezal Kopališko ulico in Tržaško cesto. Proti temu pa so nastopili občani s Pobrežja, ki so utemeljevali potrebo, da se most zgradi tako, da bo vezal Pobrežje
in svojim potrebam, so bili pripravljeni prispevati milijonske deleže za gradbo mostu. Seveda bi morale prispevati tudi zainteresirane občine, banovina in država. Ko pa so vse razpoložljive vsote sešteli, je manjkalo še precej do uresničitve načrta, čeprav sta mariborska in pobreška občina pokazali veliko razumevanje, seveda v okviru svoje finančne moči. Pobreški občani so bili posamezno pripravljeni, brezplačno odstopiti za gradbo prizadeta zemljišča in tudi sicer prispevati z materialom in kulukom. Pripravljeni so bili že dokončni načrti, potem pa je vsa akcija — zaspala. Oživeli so jo zopet agitatorji ob priliki in meljski okraj Maribora. S tem ne bi samo razbremenili državnega mostu, ampak bi se tudi skrajšal zamudni ovinek za dohod in dovoz v Maribor.
Pobreška občina šteje danes nad 11 tisoč občanov. So to večinoma delavci in drugi nameščenci, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah. Večina teh, ki so tudi največja, je v meljskem predmestju, ki se razprostira na levem bregu Drave, prav nasproti Pobrežja. Zaradi oddaljenosti se večina delavcev vozi na delo s kolesi in morajo dnevno prevoziti eno uro dolg ovinek. Med Pobrežjem ln Meljem obratuje sicer brod, ki pa ne zmaguje silnega prometa, razen tega je treba plačevati prevoz-nino. Ta ni ravno velika, a ob vsakodnevni uporabi se naberejo za delavca težko po-grešljive vsote. Najhuje pa so prizadeti delavci pozimi, ko ne morejo uporabljati koles in ko na vso nesrečo zaradi nizkega stanja vode in ledu ne vozi brod. Takrat morajo pač pešačiti. Seveda občutijo pomanjkanje dobre prometne poti z mestom tudi drugi sloji, zlasti še lastniki vozil.
Potrebo graditve novega mostu so že pred leti uvideli tudi industrijci, ki imajo svoje tovarniške objekte v Melju in na Pobrežiu. Da odpomorejo željam delavstva
Krompir, sadje in zelenjava v naši prehrani
Zdaj si moramo nabrati sil m odpornosti proti
obolenjem
V zadnjem času se je pokazalo, da Ima krompir kot dobavitelj vitamina C nad vse važno vlogo v človeški prehrani. S kuhanjem olupljenega krompirja uničimo sicer 60 do 80 odstotkov tega vitamina, toda ostanek, če krompirja ne prekuhamo še enkrat, človekovemu zdravju še vedno pomemben pomočnik. Veliko važnejšo vlogo bi imel seveda krompir, če bi ga nikoli na takšen način ne slabili z vodo.
Redilno vrednost tega zemeljskega sadeža so prej znatno manj cenili. Vzrok je v fizioloških naziranjih iz prejšnjega stoletja. Beljakovino, ki jo nahajamo v majhnih količinah tudi v krompirju, so smatrali za najvažnejšo redilno snov, zato so dajali prednost mesu. še danes marsikateremu laiku ni jasno, da potrebuje naše telo prav tako ogljikovih hidratov kakor beljakovine.
Važno za prehrano je tudi korenje, ki vsebuje precej vitamina A. Med najvažnejše dobavitelje obeh vitaminov pa spada listnata zelenjava. Na žalost mnogih okusnih listov sploh ne uporabljamo za hrano. Tako je v mladih listih redkve n. pr. mnogo vitaminov, razen tega pa so okusni in bi jih lahko uporabljali kot solato. K zelenjavi prištevamo tudi mlada stročje, Id daje vitamine in ima razmeroma mnogo beljakovine.
Raziskave zadnjega časa so pokazale, da ao jagode kot hrana dragocenejše, ne-
go smo prej mislili. Kot dobaviteljica vitamina C je jagoda, zlasti vrtna jagoda, načelu. Jagode s sladkorjem in mlekom so mnogovredno živilo. Zelo dosti vitamina C je tudi v grozdičju, zlasti v črnem. Med jagodami je same v brusnicah bolj malo vitamina C, namesto tega pa imajo veliko ohranjevalno sposobnost in se zato izbo--no obnesejo za vkuhavanje, bodisi same bodisi v zvezi z drugimi jagcdnicami in sadjem. Vse naše sadje je po kakovosti visoke vrednosti. Jabolka in hruške razen nekih vrst nimajo mnogo vitamina C, to sadje pa je primemo za vkuhavanje.
Poletje je čas, ko si mora človek nabrati sile in odpornosti proti obolenjem. To se tudi dogaja, kajti poleti je naša hrana naravnejša nego pozimi. Večja uporaba sadja, jagod in zelenjave je bistvo te naravnejše prehrane.
Smrt stoletne ženske
V Genovi je umrla nedavno Angela Paradi, ki je štela nad sto tet. Rodila se je v San Teodoru 14. decembra 1835. Do svoje smrti je bila duševno pri 3ebi in tudi dokaj zdrava. Zapušča sina, ki je zdaj star 75 let, drugi sin pa ji je pred leti umrl.
INSER1RAJTE V r JUTRU"!
Vedno večji postaja plen
L..
ki ga je nabrala nemška vojska v Franciji
Meteorolog kancelarja Hitlerja
Dr, Ricfsard Habermehl, šef nemških vremenoslovcev
O priliki napada na Anglijo bo seveda igralo vreme eno prvih, če ne celo odločilno vlogo. Nemčija se je na to, kakor vse kaže, dobro pripravila.
Nemškim vojaškim krogom je znano, da se je državni kancelar Hitler, preden se je odločil za kakšen svoj podvig vojaškega značaja, v zadnjih letih vedno pred nastopom takšnega dogodka posvetoval z nemškim centralnim meteorološkim zavodom. Lotil se ni nobene akcije prej, dokler ni bil siguren, da ga bo spremljalo lepo vreme. Takšen je bil primer z okupacijo Avstrije in Sudetov, prav takšen tudi o priliki vojaškega pohoda na Poljsko, Norveško in Dansko, pa tudi ob začetku akcije proti Nizozemski, Belgiji in Franciji. Pri vseh teh podvigih je spremljala vrhovnega poveljnika nemške vojske sreča lepega ali vsaj ugodnega vremena.
Kdo pa je mož, ki daje Hitlerju infor-
macije v vremenu ? To je dr. Richard Ha-bermehl, šef nemšKih vremenoslovcev, ki ga ponekod v Nemčiji nazivajo »vremenskega preroka nemškega državnega kancelarja« ... V Nemčiji pravijo, da je Hitler večkrat odgodil začetek svojih akcij samo zaradi tega, ker mu je dr. Haber-mehl napovedal dobo slabega vremena.
Ta učenjak zbira dnevno podatke o vremenu iz vseh krajev sveta in doslej so se njegove napovedi do 90 odstotkov vselej uresničile. Dr. Habermehl razpolaga z veliko množino aparatov za proučevanje vremena in po njegovem ukazu izpustijo vsak dan trideset najpreciznejših aparatov do višine 10.000 metrov. Na ta način dobi nemška centrala za vremenoslovje sproti sliko o možnosti vremenskih preobratov. Resnica je torej, da se Hitler stalno posvetuje z meteorologi,
Najdeaka je postala milijonarka
Usoda deklice iz sirotišnice
Pred dvanajstimi leti je potrkal neki mož brez otrok na vrata neapeljskega samostana Marijinega spočetja in prosil, da bi mu iz »Ruote« izročili kakšnega naj-denčka. »Ruota« pomeni »kolo« in predstavlja srednjeveško ustanovo, ki je ljudem takrat omogočala odlagati nezakonske otroke na posebne samostanske vrtilne plošče. Otroka so s ploščo vred zavrteli v notranjost samostana, na drugi strani pa je prišla ven matična številka kot dokazilo, da je država prevzela očetovstvo nad otrokom.
Tistega dne je samostanska najdenišni-ca izročila prosilcu lepo, črnooko deklico, ki ''o je ves srečen odnesel domov. Tini, kakor se je imenovala deklica, je bilo pod varstvom rednika in njegove žene prav dobro. Mislila je vedno, da so njeni pravi starši, dokler se ni zgodilo nekaj, kar je danes štirinajstletno dekle in oba adop-tivna starša veljalo že mnogo solz. V Neaplju je namreč neki bogat patricij, ki je pred kratkim umrl, dekletu, ki živi ta čas s svojima rednikoma v Trstu, v svoji
oporoki zapustil milijonsko vsoto ter poskrbel, da jo bodo vzgajali v prvorazrednem neapeljskem internatu in da bo njeno bodoče življenje, življenje milijonarke. Ta patricij je bil po vsej priliki nje pravi oče, ki se je ob svoji smrtni uri spomnil, da ima dolžnosti do svojega otroka, šele tako je Tina tudi zvedela, da nje rednika nista bila nje prava starša.
Levi raztrgali artistko
Na grozovit način je izgubila življenje mlada plesalka na vrvi, ki je s potujočim cirkusom gostovala v nekem majhnem ameriškem mestu. Artistka je kazala svojo spretnost visoko na vrvi. ki pa ni bila zavarovana z mrežo. Nenadno ji je spodrsnilo in je padla. Na mehkih tleh bi se morda niti ne poškodovala resno, toda k nesreči so bili baš tedaj pripeljali v ma-nežo kletko z levi in artitska je padla med zveri. Preden so ji mogli priteči na pomoč, so jo levi raztrgali.
Kaznilnica je pogorela
Kaznilnica v Saint-Martinu na francoskem atlantskem otoku Reju je v nekoliko urah popolnoma pogorela. Gmotna škoda je velika, kar se tiče človeških žrtev, doslej ni točnejšega poročila.
Kaznilnica je bila znana prej po teci, ker so v njej zbirali kaznence, ki so jih pošiljali v deportacijo v Goyano. Le ma-lokateri teh kaznencev so se še kdaj vrnili v civiliziran svet. Ko so odsedeli svojo kazen, so morali prebiti še isto toliko časa v razmerni prostosti v kazenski koloniji. Pri tem pa jih je večina podlegla zaradi težkih telesnih naporov in mrzlice.
Smrtna nesreča
Nemški brzi čolni
V ledenico neke pivovarne v okolici Prage sta prišla trinajstletni sin nekega gostilničarja in njegov štirinajstletni bratranec, da bi odpeljala nekoliko lednih klad. Med tem ko je jima neki pivovarniški delavec podajal klade, se je visoki kup ledu nenadno zrušil ter je pokopal oba dečka in delavca. Delavec in štirinajstletni deček sta se mogla izkopati prilično nepoškodovana, gostilničarjevega sina pa so potegnili izpod leda mrtvega. Kos ledu mu je zdrobil glavo.
Moderni tank
F""'
obvlada vse terenske ovire, tudi vožnje po poševnem pobočju z veliko lahkoto
Gospodarski pomen Sudana
Anglo-egiptski Sudan Je devetkrat tolik kakor Italija
.. i bi lahko sprejemala vso sudansko bom-i bažno proizvodnjo.
med obema velikima italijanskima kolonialnima področjema, Libijo in Italijansko Vzhodno Afriko, ne vzbuja zanimanja italijanskih gospodarskih krogov šele od danes, ko je postal vojno ozemlje. Italija bi s svojo industrijo lahko zadostila vsej su-danski uvozni potrebi, ki znaša letno 3 milijone egiptskih lir, po drugi strani pa
Borbeno letalo

tipa Dornier 215, s kakršnimi napadajo Nemci angleško obalo
Sudan, ki je devetkrat tako velik kakor današnja Italija, a šteje le 6 milijonov prebivalcev, ima za to državo torej velik gospodarski pomen. Med poljedelskimi kulturami v poplavnem ozemlju Nila in na 60.000 ha makvvarskega ozemlja, ki ga umetno namakajo, je bombaž na prvem mestu, omeniti pa je tudi sudanski sezam, zemeljske oreške, gumi arabikum, datel]-ne, različne vrste lesa. Med živino je omeniti nad milijon velblodov, 0.4 milijona mezgov, 1.5 milijona glav govedi, 5.5 milijona ovac in koz. Angleži se niso nikoli posebno zanimali za sudanske zemeljske zaklade, toda po italijanskih navedbah so tam znatna ležišča bakra, železa ln svinca, a zlato pridobivajo še danes s primitivnimi sredstvi.
Zunanja trgovina anglo-egiptskega Sudana je bila v zadnjih letih večinoma v ravnovesju. Izvozu bombaža, kož, sezama in drugih njegovih proizvodov, je uvoz tekstilij, strojev, sladkorja in premoga za rečne* plovbo prilično ustrezal. Največji delež je imela v zunanji trgovini Sudana Anglija, ki je skupaj z Južno Afriko in Indijo prevzemala skoraj vso njegovo poljedelsko proizvodnjo, po drugI strani pa je uvažala vanj nad dve tretjini tega, kar je sam potreboval. Italija je tu navzlic temu, da mejita na obeh straneh Sudana obe njeni kolonialni posesti, imela le podrejeno ulogo. Za bodoči razvoj Sudana je važno, da razpolaga ta z dobrim omrežjem rečnih vodnih poti, ki merijo skupaj 5000 km, in s preko 3000 km železniških prog.
za napad proti Angliji v nekem holandskem pristanišču
Razdejana francoska mesta
Do Pariza opustošenje, naprej ne več
Na podlagi poročil iz zadnjega časa si je mogoče ustvariti naslednjo sliko vojnega razdejanja v Franciji:
Mesta, ki ležijo severno od Somme, so hudo trpela zaradi vojne in tudi kraji na severovzhodu Pariza kažejo zelo vidne sledove vojne. Veliko škodo so povzročila letala z bombardiranjem. Mnogi kraji, ki so bili v svetovni vojni porušeni in potem nanovo pozidani, so danes zopet v razvalinah. Edinole katedrale so ostale cele.
Utrjeno mesto Longwy tik luksemburške meje je do polovice v ruševinah. Sedana je sama razvalina, Arras, ki je že v sve-
Če še ne ves, zdaj izveš:
da gradijo v Kanadi deset novih tvornic za municijo;
da se je promet skozi Gibraltarsko ožino v zadnjem času silno skrčil;
da se madridski dnevnik »ABC« čudi Halifaxovi odklonitvi Hitlerjeve mirovne ponudbe;
da so tudi v Bolgariji poskočile žitne cene za 25 odstotkov;
da se nahaja del ameriške vojne mornarice na tajnih manevrih;
da je izbruhnil pri Christinestadu na Finskem velik gozdni požar;
da se nahaja v 37 italijanskih otroških kolonijah vzdolž Jadranskega morja nad 12.000 mladih Italijanov iz Libije;
da je v neki londonski bolnišnici umrl ruski pisatelj Vladimir černikov;
da pripravlja berlinska opera niz predstav za nemške vojake. Med deli, ki se bodo izvajala, je tudi Smetanova »Prodana nevesta«;
da je češki goslač Jan Kubelik, ki je nedavno praznoval 60 letnico rojstva, težko zbolel zaradi anemije in leži v praškem Podolskem sanatoriju;
da so v Španiji ustanovili sindikat za Izvoz oranž;
da bo francoska vlada Izvedla revizijo vseh državljanstev, ki so bila podeljena tujcem v Franciji od 1.1927. dalje;
da je rumunska vlada izdala moratorij za male posestnike;
da bo odpotoval Chautemps v posebni misiji francoske vlade v Ameriko;
da bo Rooseveltov protikandidat Wendell Willkie imel svoj nastopni govor dne 17. avgusta v državi Indiani;
da je obhajal nemški filozof grof Her-mann Keyserling te dni svojo šestdeset-letnico;
da je umrl v Mainzu 84-letni arhitekt prof. Ludvik Bekker, ki je zgradil v Nemčiji 317 cerkva;
da izdelujejo Nemci film o življenju flamskega slikarja Petra Paula Rubensa;
da bo Rusija začela graditi obrambno črto čim bo Litva priključena Sovjetski uniji;
da je na dirkališču Jaegersro pri Mal-moju neki dirkalni konj planil v množico in poškodoval deset gledalcev;
da je Iran pristopil k mednarodni poštni zvezi;
da je v Carigradu umrl v starosti 73 let nemški novinar Holzinger, najstarejši nemški korespondent v Turčiji in predvojni tiskovni referent pri vladi ruskega carja;
da so začeli na Angleškem zbirati star papir, kosti in stare kovine;
da je francoska vlada imenovala admirala Abriala za generalnega guvernerja v Alžiru;
da je bilo v teku vojne na Francoskem uničenih najmanj 700 mostov;
da je bila v nedeljo 21. julija v Moskvi velika športna parada 30.000 športnikov, v navzočnosti Stalina, Molotova in Voro-šilova;
da je odpotoval turški zunanji minister Saradzoglu na oddih v Ismir.
tovni vojni dobil prilastek »mučeniškega mesta«, je topot postal žrtev požarov. Charleville, kjer je med svetovno vojno imel glavni stan nemški prestolonaslednik, je porušen, enako Vouziers. Rethel, glavno mesto v Ardenih, je porušeno do tal.
Reimsu je bilo to pot nebo milostno. Hitler se je baje osebno zavzel za to, da se ohrani. Nepoškodovane so tudi njegove kleti z zalogami šampanjca. Verdun se nI izkazal v kakor v svetovni vojni, a njegove rane zijajo danes podobno kakor 1.1917. Spomenik padlih pri Douaumontu je ostal. Soissons deloma stoji, v Compiegneu je porušen grad, ki ga je bil Napoleon dal zgraditi po vzorcu dunajskega Schonbru-na.
V Chantillyju, kjer je imel maršal Joff-re v svetovni vojni svoj sedež, je razdejano letališče. Od Meauxa do Pariza so opustošenja manj opazna. Po padcu Pariza ni bilo večjih bitk in kraji niso bili toliko izpostavlejni, zato so ostali večinoma kakor prej.
Kolera v šanghaju
V Šanghaju se je pojavilo več primerov kolere. Pristaniške oblasti so zaradi tega odredile, da mora vsaka ladja v karanteno.
Sovjetski vlaki na poti skozi Fhisko
Na železniško postajo v Helsinkih sta 17. t. m. prispela prva dva sovjetska vlaka, namenjena v Hango
A
B
T A
Gottfried Keller, švicarski pisatelj, ki so te dni slavili 501etnico njegove smrti, je z nekim prijateljem poveslal preko jezera v Kiissnacht, kjer je imel gostilničar dobro kapljico. Ko sta se prijatelja odpravila domov, je bila že pozna temna noč. Veslala sta izmenoma, eno uro Keller, eno uro prijatelj, že se je danilo, toda domači breg je bil še daleč. Zaman sta se mu skušala približati. Tedaj je prišel k pristajalnemu mostičku gostilničar in je začudeno zaklical obema pridnima veslačema: »Zakaj pa čolna ne odvežeta, gospoda?«
VSAK DAN ENA
»Veste, preden jo kupim, bi jo rad vsekakor videl pri luči...«
(»Eagle«)
MICHEL Z£VACO:
172
ftOMAN.
Petnajst močnih sodov je bilo nakopičenih drug na drugega, tako, da so tvorili piramido, ki je segala do oboka. Spodnja vrsta je imela pet sodov, naslednja samo štiri, in tako dalje.
Pred to čudno zgradbo je bila postavljena mizica s stolcem.
Na mizici sta bili dve voščenki, nekaj steklenk in kozarec.
Na stolcu je sedel človek, ki se ni niti ozrl, ko je stopil Croixmart v klet. Mirno in mrko, z izrazom srditega zadovoljstva na obrazu, si je pravkar nalival nov požirek.
Ta mož je bil Pankracij Brazgotina.
»To je moje najboljše vino,« je dejala Alcindora. »Izpustila sem ga nekoliko, da lahko občuduješ njegovo barvo. Le poglej.«
Vzela je enega izmed svečnikov ter ga nagnila do tal... do široke proge smodnika, ki je bila nasuta pred spodnjimi petimi sodi... S to progo je spajalo sode pet netil, napeljanih v notranjost vsakega izmed njih ...
Alcindora je nagnila svojo svečo k smodnikovi progi, tako, da se je plamen malone dotaknil smodnika; le malce bi se bila zmotila v svojem gibu, pa bi bilo vse zletelo v zrak.
Petnajstorica sodov je bila polna strelnega prahu.
Čudna piramida je bila mogočen podpok ...
Alcindora se je vzravnala in mirno postavila svečo na mizo, rekoč:
»Že davno, vidiš, že davno sem to pripravila. Toda ne boj se, smodnik je dober; skrbno sem ga preizkusila.«
Vzdignila je oči proti oboku.
»Prav pod Sekirno ulico smo. Besedico kriknem od zgoraj, in tale vrli fant, varuh najboljšega vina, bo nagnil svečo nekoliko globlje, nego sem jo jaz. Tedaj vzleti Droti nebu vse, kar je: Alcindora, pro-fos, stražniki, mrliči, jivi... vse, vse... Pojdiva, prof os.«
In ko so bili spet v izbi, je Alcindora s trdim obrazom in glasom, hripavim od sovraštva dodala:
»Zdaj pojdi in daj ukaz za naskok.«
Veliki profos je zapustil krčmo.
Tedaj je Klotar Ponthuški pristopil k Alcindori.
»Vse sem slišal,« je dejal.
»Prekrasno, gospod plemič,« je odvrnila z mič-nim priklonom. »Dajte, da si vas malce ogledam. Takle obraz je očem dobrodejna izprememba, po onem, ki sva pravkar zrla vanj...«
»Vse sem slišal,« je nadaljeval Ponthus. »Za to peklensko delo ste torej snoči potrebovali pol tu-cata svojih ljudi?«
»Treba je bilo znesti sode s smodnikom na pravi kraj, jih razpostaviti in vse lepo urediti za vne-bohod velikega profosa in njegovih vojakov...«
»Poslušajte me, gospa. Tu ne gre samo za velikega profosa in njegove stražnike. V sosednjih hišah stanujejo ljudje. Med njimi so ženske in otroci. Nočem tega!«
»Nočete?« je smeje se vprašala Alcindora.
»Ne. In če bi tudi gospod de Croixmart ukazal sosedom, naj zapuste hiše, vendar ne bi hotel! Takšna sredstva se mi upirajo. Biti se, deliti rane ali jih sam dobivati, iz oči v oči, mož proti možu, to je po mojem. Zastran tega, kar ste pripravili, pa vedite, da poj dem zdajle dol in pri vlečem vašega varuha zvezanega na vrh, nato pa zabijem loputnico.«
»To bi storili?« je s čudnim poudarkom vprašala Alcindora.
»To storim!« je rekel Ponthus.
»Škoda truda!...«
Alcindora je rahlo prijela Klotarja za roko ter z mehkim glasom dejala:
»Veseli me, da sem se zavzela za vas... pojdite z menoj.«
Krenila je v klet. Klotar je šel z njo. Stopala ji hitro, toliko da ni tekla... Klotar, ki ga je mahoma prevzela strašna slutnja, jo je hotel dohiteti, planil je za njo.. Prepozno! V groze polnem, po bliskovo kratkem trenutku mu je zastalo srce in s poslednjim zibljajem svoje ljubezni je zamrmral: »Z Bogom, Leonora!« ko je videl, da je Alcindora burno zgrabila svečnik, se sklonila in pritaknila plamen k smodnikovi progi... Strelni prah je zaprasketal, se vnel, črn dim je buhnil kvišku... Klotar je zamežal in ponovil:
»Z Bogom, Leonora!... Ljubil sem te...«
Komaj je bil veliki profos zunaj krčme, je že dal ukaz za naskok. S kratkimi besedami je razložil svojemu poročniku, gospodu de Parsacu, kako in kaj:
»Ženska je pripravila v kleti podkop. Moramo jo presenetiti z bliskovitim napadom. Deset stražnikov pojde z menoj, toliko jih zdaj zadostuje. Sam pojdem... Tiho: na meni je, da grem. Poslušajte: če bo utegnila zažgati podkop, naskočite razvaline takoj po vzbuhu in dajte jih preiskati: sumim, da sta si ženska in upornik pripravila varen zaklon. Glejte, da ju primete živa. Kralju pa javite, da sem padel v njegovi službi. Naj poskrbi za mojo hčer. Zdaj pa hitro umaknite svoje ljudi na oba konca ulice. Udarite takoj po vzbuhu... če jima ostane časa zanj... Zdravi ostanite, Par-sac.«
»Bog vas obvaruj, prevzvišenost!«
Deset vojakov se je zgrnilo okrog velikega profosa.
Ostali, to je, kakih sto stražnikov, so se umaknili v skrajna konca ulice.
Croixmart se je obrnil k svoji desetorici in velel:
»Za menoj!«
Tedajci pa ...
»
Rekli smo, da se je bila nabrala v soseščini Se-kirne ulice velika množica Parižanov. Ljudje v pražnjih oblekah so hodili sem ter tja, se smejali, ogovarjali drug drugega, se prerekali, zmerjali in zbijali šale...
Vojaške podpore
Kdo o njih odloča In kdo lih izplačuje — -
Odločanje o podporah in podeljevanje podpor svojcem vpoklicanih vojnih obveznikov je izključno stvar civilnih oblasti. Vojaštvo in vojaška uprava s to stvarjo nimata nobenega posla. Podpore se delijo na podlagi posebne uredbe kraljevske vlade z dne 3. oktobra 1939 in v zvezi z njo izdanih navodil ter tolmačenj. Ta uredba določa, da imajo rodbine vojaških obveznikov, pozvanih na službo v času vojaških vežb ali mobilizacije, pravico na državno podporo, če so radi vpoklica svojih hranilcev ostale brez nujnih sredstev za življenje. Podporo zahtevati so upravičeni po vrstnem redu: žena, potomci ter oče in mati vpoklicanega hranilca. Tudi nezakonska žena in nezakonski otroci in nezakonska mati odnosno oče so upravičeni do podpore, če jih je v vojaško shižbo vpoklicana oseba vzdrževala.
Podpore znašajo v krajih I. draginj ske-ga razreda in v krajih, ki imajo več nego 20.000 prebivalcev po 8 din, v vseh ostalih krajih pa po 5 din ter za vsakega otroka pod 16, leti še po 3 din na dan. Minister za soc. politiko v sporazumu z ministrom financ ima pravico podpore povišati Podpore se izplačujejo za vsakih 15 dni naprej in pričenjajo teči redno z dnem, ko je prošnja bila vložena, izjemoma, to je ob veliki stiski, pa od dne vpo-
klica vojnega obveznika v vojaško službo.
Kdo odloča o podporah? Prošnja se vlaga pri domači občini, ki jo mora takoj, najkasneje pa v 48 urah, poslati s svojim obrazloženim mišljenjem okrajnemu odboru za podpore. Ti okrajni odbori so ustanovljeni pri vsakem sreskem sodišču. Tudi okrajni odbor je dolžan postopati s čim večjo naglico. O svojem sklepu obvesti prosilca in radi evidence pristojno vojaško poveljstvo. V rešitvi mora določiti dan, s katerim prične teči podpora. Istočasno odredi predsednik okrajnega odbora potom čeka Poštne hranilnice izplačevanje podpore, ki se torej dostavlja pod-pirancu po pošti.
Cigar prošnja za podporo je bila odklonjena, ta ima pravico se pritožiti na predsednika tistega okrožnega sodišča, v katerega območju je okrajni odbor, ki je prošnjo odklonil.
Vse prošnje in pritožbe ter priloge so oproščene vseh taks.
Podpore svojcem vojnih obveznikov se izplačujejo iz kreditov, ki jih odobri minister financ ministru za socialno politiko ter se odgovarjajoče vsote dajo na razpolago Poštni hranilnici in njenim podružnicam. Za podpore v dravski banovini je odprt poseben čekovni račun pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
nos
ovanjem
llzzl&ga nemškega lista o pojmu „nevojskovanja"
V uglednem nemškem listu »Frankfurter Zeitung« čitamo naslednjo razlago novega mednarounopravnega pojma »nevoj-skovanje«:
;>V tej vejni imamo prvič poleg vojskujočih se držav in nevtralcev tudi tako zva-ne :.nevojskujoče se države«. Italija je prva iznašla ta izraz, Madžarska in — z drugimi političnimi nameni — Turčija sta ji siedili, ne 12. junija 1940 je tudi španska vlada z vladnim dekretom odobrenim od državnega šefa, sklenila »nevojskovanje Španije v sedanjem konfliktu«.
Ali je »nevojskovanje« nevtralnosti odgovarjajoče, t cd a od nje različno medna-rc dnepravno stanje v vojni neudeležene države ? Ali je v tem »nevojskovanju« samo političen naglas, ki označuje stališče vlade, ki želi v ostalem ohraniti pravni položaj nevtralne sile? Doslej le redke ugotovitve mednarodnopravne vede nakazuje-j da gre za nev mednarodnopravni pojem. Opozarja se med drugim, da je bil p; i mer z italijanske strani že poprej storjen poskus, zavzeti vmesna stališča med vojskovanjem in nevtralnostjo. Italijanski piavnik Arrigho Cavaglieri je že leta 1919 trdil, cia je bila Italija po vojni napovedi A.vstro-OgTski ter pred vojno napovedjo Nemčiji (kot zaveznici Avstro-Ogrske) v takšnem vmesnem položaju med vojskoval.' m in nevtralnostjo.
k:'na pa je torej vsebina tega novega n. inarodnepravnega pojma? V zadnjem zvezku »Europaische Revue« skuša odgovoriti na to vprašanje profesor Freytagh-Loiinghoven. On piše: »Ob izbruhu vojne med dvema sosednima državama hoče tre-t. a država ohr aniti povsem svobodne roke. Ona je na [primer z eno izmed vojnih s".vank zvezana po skupnosti interesov in srn; t rov ali znabiti celo s pogodbami, medtem ko ima do njene nasprotnice nesporne zahteve. Vendar se iz političnih, vojaških ali gospodarskih razlogov ne želi nujno udeležiti vojne, temveč hoče raje termin svojega vstopa v vojno sama določiti, an
I pa celo pustiti povsem odprto vprašanje svoje soudeležbe v vojni. Istočasno želi sebi prijateljski vojni stranki pomagati politično in gospodarsko. Zato opusti izjavo o nevtralnosti. Spričo tega ni mogoče postopati ž njo kot z vojno stranko. Istočasno se s tem odpoveduje tudi pravicam kot nevtralna država. Zlasti se s tem izpostavlja nevarnosti, da jo druga vojna stranka smatra za nasprotnico in izda proti njej odgovarjajoče ukrepe, bodisi vojaškega ali gospodarskega značaja. Abstraktno vzeto, pomeni to zanjo riziko, ki pa ga zavestno prevzame nase, da bi si ohranila svobodo akcij. Kako veliko je to tveganje v poečlinem primeru, je seveda odvisno od političnih okoliščin. Odločilnega pomena je očitno razmerje sil med vojnima strankama. Stranka, ki se zaradi takšnega stališča te države čuti prizadeta, mora seveda sama presoditi, ali naj to škodo prevzame nase ali pa naj tvega, da število svojih sovražnikov z vojno napovedjo tej državi poveča.«
To stališče, pripominja navedeni list, se zdi tako logična kakor pravična ureditev vprašanja, vendar pa italijanskega nevoj-skovanja ni mogoče povsem spraviti v okvir te teze, kajti Italija, kakor je znano, se ni odpovedala pravicam nevtralne države. Ona se je celo nanje izrecno sklicevala v svoji protestni noti, ki jo je 4. marca 1940 poslala angleški vladi v zadevi spora glede prevoza nemškega premoga. Ostane torej še nadalje odprto vprašanje, kako naj se mednarodnopravno določi statut nevojskujoče se države, ki na primer izrecno odklanja dolžnosti nevtralcev, kakor zlasti nepristranost in enako postopanje na obe strani, medtem ko prav tako izrecno zahteva zase pravice nevtralne države. Treba bo počakati, kaj bo na to vprašanje odgovorila predvsem italijanska mednarodnopravna veda, ki je za ta odgovor prva poklicana, da poda svoje mišljenje.«
Bolezen mimstra ds*. CIiicar-Markoviea
Nemški poslanik na našem dvoru von Heercn je te dni obiskal obolelega našega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar Markovič in se zanimal za stanje njegovega zdravja po naročilu nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa Obenem mu je sporočil najboljše želje nemškega zunanjega ministra, ki visoko ceni dr Markoviča še izza časa, ko je bil iugoslovenski poslanik v 3crlinu.
Minister dr. Cincar Markovič je po težki angini na potu polnega okrevanja ter bo po mnenju zdravnikov že prihodnje dni mogel zapustiti bolniško sobo.
F
naših vseučilišč
Glavni organ Jugoslovenske radikalne za-jednice »Samouprava« razpravlja o prilikah na naših univerzah o katerih pravi, da so zaradi zunanjega in notranjega zlorabljanja vseučilišike avtonomije postale že nevzdržne. »Država je postala samo še zunanji okvir delovanja naših univerz. Tekom zadnjih 20 let smo se prepričali, da nacionalna linija na naših univerzah ne stoji na tisti črti, kakor na vseučiliščih mnogo večjih in bolj kulturnih narodov, kot smo Jugosllovcni. Svoboda in znanstveno delo bi morala korakati vzporedno. Žal pri nas temu ni tako. Znanstveni kader naših univerz se vedno bolj krči in profesorski zbor ni daleč več na tisti znanstveni višini. kakor je bil svoje čase. Celo vrsto sto-lic so zasedle esebe, ki so bile v naprej favorizirane, kljub pomanjkljivemu znanstvenemu znanju. Merodajne so bile pač v prvi vrsti osebne in rodbinske zveze. Tekom časa smo dobili skoraj na vseh naših univerzah sistem dveh. treh med seboj tesno povezanih rodbinskih falang, ki so si stematično potisnile na stran talentirane in za znanstveno delo vzposobljene mlade ljudi. Tako si naše univerze same krnijo svoj znanstveni ugled. Danes se bore proti reformam naše vseuč;liške avtonomije dve vrsti profesorjev. V prvi vrsti so pravi znanstveniki, ki se bore proti reformam iz čisto načelnih razlogov V drugi vrsti, ki je številnejša, pa so pripadniki rodbinskih falang. Ti možje se namreč boje, da bo prišlo vzporedno z reformami vseučiliške av-
tonomije tudi do čiščenja kadra vseučili-ških profesorjev in da bi prišli zavoljo svojih pomanjkljivih kvalifikacij prvi pod nož. Zato so pričeli sedaj z živo akcijo proti napovedanim reformam. Predvsem se trudijo povezati nameravane reforme s po-| litičnimi tendencami ter hujskajo dijake i proti vsaki refromi avtonomije.«
Seja
imasiš&o-gospodarskega ministrskega komiteja
V	torek dopoldne je billa v predsedništvu vlade seja finančno-gospodarskega komiteja ministrov pod predsedstvom finančnega ministra dr. Šuteja Razpravljali so o raznih tekočih zadevah ministrstev za promet, trgovino in poljedelstvo.
Po seji finančno-gospodarskega komiteja sta se sestala minister financ dr. Šutej in minister brez portfelja dr. Konstantinovič. Razpravljala sta o novih proračunskih dva-najstinah, ki bodo predmet razprave prve prihodnje seje ministrskega sveta.
Kakor se zatrjuje, se sedaj izdelujejo načrti za velika investicijska dela, pri katerih gre predvsem za melioracije v nekaterih krajih, kjer bi se dalo pridobiti na tisoče hektarjev plodne zemlje. So to razna »polja« (Popovo, Livansko, Imotsko polje itd.) ter menda nižina ob Skadrskem jezeru.
Mišljenje onih,
ki nič ne vidijo • • •
V	Osjeku izhaja dnevnik »Hrvatski list«, ki podpira politiko Hrvatske seljačke stranke. V eni zadnjih številk je posvetil uvodnik napovedanim gospodarskim in socialnim reformam. Po njegovem mnenju »ne more nobena propaganda in naj se vodi potem iz Zagreba ali Beograda, urediti notranjosti hiše, ki je ni. Razvoj v Evropi sicer nalaga malim narodom, da izvrše gotove reforme v svojem življenju, vprašanje pa je, da h naj se te reforme izvedejo v okviru obstoječega stanja. V Jugoslaviji ni mogoče pričeti z vsemi temi napovedanimi reformami preje, dokler ne bo povsem rešeno hrvatskosrbsko vprašanje. Mi smo prepričani, da ni pri nas mogoče misliti na uvedbo korporativnega ali kakega drugega sistema vse dotlej, dokler ne bo integralno rešeno hrvatsko vprašanje. Mi ne verujemo, da bi mogli predstavniki Hrva- . tov v vladi pristati na izvedbo kakega no- j
vega soclalnogospodarskega reda v Jugoslaviji, ker bi to pomenilo novo težko oviro za ustvaritev svobodne Hrvatske, ki je še vedno nimamo. Hrvatski narod odklanja najbolj odločno že v naprej vse reforme, ki bi pomenile okrepitev obstoječega gospodarskega centralizma v tej državi. Hrvatski narod hoče v današnjih časih, da postane njegova domovina tak pravni faktor, da bo lahko sama izvajala upravne, socialne in gospodarske reforme, in to povsem po svoji svobodni volji ne glede na mišljenje in prilike v Srbiji. To je sedaj za Hrvate prvenstveni cilj. Nam ni treba danes posnemanja tujih vzorov, nego popolne rešitve hrvatskega vprašanja.«
Nadškof Stepinac
o komumzmu
Na evharističnem kongresu v čazmi je imel zaključni govor zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki je govoril o komunizmu. Dejal je: »če se boste odločili za komunistične nauke, potem boste postali bukve v gozdu, ki ne potrebujejo obhajila in naukov svete vere. Bukvam je usojeno, da bodo prej ali slej posekane in vržene na ogenj. Ko boste sprejeli za svoj nauk misli komunističnih agitatorjev, se boste zapisali komunističnemu molohu, ki je že požrl na milijone človeških žrtev in ki jih bo še na milijone, ker ni nikdar sit človeških življenj. Podobni boste teletom, ki jim ni potreba svetih zakramentov. So pa zato namenjena klavnici, čeravno se tega ne zavedajo. Prej ali slej boste poštah krvava žrtev rdečih gospodarjev, ki bi terjali vaša življenja, če bi postali samo nekaj dni gospodarji naše lepe Hrvatske.«
Ali je mogoče obvladati Anglijo iz zraka
Znani ameriški letalski strokovnjak Si-korski je objavil v listu »Nevv York Times« daljši članek o izgledih za letalsko invazijo v Angliji. Po mnenju S;korskega je čas za letalski napad velikega obsega nad Anglijo le še kratko odmerjen. Samo nekaj tednov časa je še za tak napad, sicer bo moral biti odložen do pomladi. »Izgled za uspeh takega velikanskega napada je tako dolgo neverjeten, dokler ne bo strta moč angleškega letalstva. Izkrcavanje in prevažanje večjih kontingentov čet s transportnimi letali je mogoče samo v spremstvu ja-kega zaščitnega letalstva. Najboljši dokaz za to je umik angleških čet iz Plandrije preko luke v Donkerqueu. Tam so bili takrat Angleži gospodarji zračnega prostora nad Dunkerqueom kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem. Ako bi tega dejstva ne bilo, bi bila padla ogromna večina angleškega eks-pedicijskega zbora v nemško ujetništvo. Nedavno sem sam letel s skoro vsemi vrstami nemških vojnih letal, kakor tudi z vsemi angleškimi vojnimi 'letali Na temelju teh svojih osebnih preizkušenj in podatkov, ki jih imam iz enega in drugega tabora na podlagi poteka zračnih borb in operacij v toku sedanje vojne, lahko rečem, da je angleška zračna vojska v obrambi nadmočna nad nemškim sicer številčno močnejšim letalstvom Zaradi tega smatram, da je za sedaj nemogoče izvesti nemškemu letalstvu operacije, ki bi mu osigu-rale gospodstvo nad zračnim prostorom nad Anglijo. Dokler pa tega ni, je vsaka misel na trajen uspeh zračne invazije proti Angliji hudo iluzoren.«
Nemške priprave za napad na Anglijo se ne omejujejo samo na zrakopilovstvo. Kakor smo tudi mi že opetovano poročali, gre po mnenju vojaških strokovnjakov za kombinirano akcijo iz zraka in preko morja podpirano še od dalekosežne artiljerije ob francoski obali, katere topovi segajo na angleška tla.
Izpopolnitev sovjetskega poslaništva v Beogradu
V Beograd so prispeli z letalom novi člani sovjetskega poslanstva, in sicer svetnik poslaništva Lebedev, drugi tajnik So-lod in pisar Saharov. Potovali so iz Odese z letalom do Sofije in od tam naprej v Beograd. Na beograjskem letališču jHk je sprejela prvi tajnik poslaništva gospodična Patrikijeva.
Preseljevanje Nemcev iz Besarabije in Bukovine
Kakor javljajo nemški listi, je prispela v ponedeljek v Moskvo z letalom posebna nemška komisija, ki bo razpravljala o izselitvi Nemcev iz od eovjetov fcasedene Besarabije in Bukovine. Po berlinskih informacijah bo izseljenih iz Besarabije v rajh 80.000 Nemcev, iz Bukovine pa 35.000 Nemcev. Večina teh izseljencev bo nastanjenih na novih domovih, ki so bili evakuirani od Poljakov v Poznanju.
Vprašanje francoskih ujetnikov
*Po poročilih francoskih listov je poskušala izposlovati francoska vlada vsaj delni predčasni odpust francoskih vojnih ujetnikov iz nemških taborišč, akoravno je pogodba o premirju določila, da ostanejo tam do sklenitve miru. Sedaj zavrača poskuse francoske vlade »Volkisciher Be-obachter« z zelo ostrim člankom, naslovljenim »Francoska predrznost«. V članku opozarja glavni nemški list francosko vlado na to, kako je postopala Francija z nemškimi vojnimi ujetniki po letu 1914. »Takrat so pretekla leta in ne meseci prej ko se je vrnil zadnji živeči nemški ujetnik v domovino. Francozi so očividno pozabili, da so pričeli izpuščati prve nemške ujetnike šele po 10. januarju 1920. Pozabili so tudi, da so zlonamerno zadrževali čim dalje v ujetništvu celo težke nemške ranjence. Na to svoje početje naj danes raje mislijo Francozi, ne pa na to, kako bi osvobodili svoje ujetnike iz ujetništva, ko se nahajamo še sredi vojne.«
Zakaj Amerika In Rusija ne bosta intervenirali
Znani Farinaccijev organ »n Regime Fa-scista« je te dni objavil uvodnik o položaju Anglije glede na njena prizadevanja, da bi si pridobila zaveznike za razširjenje sedanje vojne. List piše med drugim:
»... Angleži se še vedno nočejo odpovedati ideji, da bi mogla Rusija v poslednjem trenutku spremefiiti svojo politiko, da bi skušala preprečiti vzpon totalitarnih držav. Toda Rusija mora misliti na mnoge svoje lastne skrbi! Mi ne verujemo, da bi bilo zanjo koristno odpirati račune, ki bi bili saldirani z isto brzino in odločnostjo, s kakršno so bili saldirani računi na Poljskem in v Franciji ter s kakršno se sedaj
pripravljamo, da saldiramo svoj račun z Anglijo. Rusija ne more verjeti v zmago Angležev: ono, kar se odigrava v Sredozemlju in v afriških kolonijah, ji mora služiti za koristen pouk.
Amerika pa intervenira samo tedaj, kadar računa z gotovim uspehom, to je, kadar je sigurna, da bo mogla skleniti dobre kupčije v sedanjosti in bodočnosti. Ona ne
pozna heroizma ter ne prevzema nase
žrtev, da bi reševala umirajoče...
Anglija bo torej ostala osamljena... Ona je izjavila, da bo vsako njeno mesto rov in da je London postal ogromna trdnjava. Takšne izjave so zelo dragocene. One namreč dopuščajo sovražniku, da napade brez omejitev, to je, da ponovi, kar je že storil v Varšavi in Rotterdamu.«
Dr. Jule Gabnmek na poslednji pati
Ljubljana. 24. julija
Truplo mladega planinca, ki je našel smrt v stenah Razora, so danes zvečer položili na viškem pokopališču k poslednjemu počitku V pokopališki mrtvašnici, kjer je danes ležal pokojni dr. Jule Gabrovšek, so se ob njegovi krsti vrstili prijatelji in znanci, ki jih je imel nešteto saj je bil zaradi svojega izredno živahnega značaja redko priljubljen Prišli so ga kropit in prinašali so mu vcnce in šopke, tako da je bila mrtvašnica polna rož V krsti, med rožami, jc negibno počival, še pred nekaj dnevi tako poln življenia...
Okoli šestih je bilo viške pokopališče polno občinstva, ki je prišlo spremit pokojnika na njegovi zadnji poti. Prišli so njegovi šolski tovariši tudi iz oddaljenih krajev, kot zastopnika njegovih stanovskih tovarišev dr Fettich in dr. Urbane, pa ša-histi s predsednikom Ljubljanskega šahovskega kluba univ. prof. ;nž. dr Kasalom,
da se poslove od tovariša, s katerim so
tolikokrat sedeli za šahovsko desko ..
Delavsko pevsko društvo »Cankar« je zapelo pokojniku v slovo »Gozdič je že zelen«, nato pa so pogrebci dvignili krsto, vso okrašeno z venci, in jo v dolgem žalnem sprevodu ponesli v ecrkev. kjer so duhovniki opravili molitve. Sprevod se je nato vil čez pokopališče k sveže izkopanemu grobu, kjer so prezgodaj umrlega Juleta položili k zadnjemu počitku. Tu so mu pevci iznova zapeli žalostinko. predsednik dr. inž Kasal pa se je v imenu šahovskega kluba s toplimi besedami poslovil od nepozabnega tovariša. Spregovoril je še zastopnik strokovne organizacije stavbinskih delavcev Tratar ki se je spominjal požrtvovalnega dela pokojnikovega na socialnem polju.
Vsi prisotni so imeli solze v očeh, ko so na krsto padale grude zemlje, in še dolgo so se prijatelji poslavljali od svežega groba.
Pirenejski polotok predstavlja ob čutno vrzel v sistemu
angleške blokade
Stockholm, 24. jul. j. (T. O. P.). Po po-I ročilih iz Londona postajajo za Anglijo od | dneva do dneva bolj aktualni tisti probie-j mi, ki se tičejo Pirenejskega polotoka. Odkar imata Španija in s tem posredno tudi Portugalska direktni stik z državama osi, narašča v Londonu skrb, ali bi bila Portugalska v kritičnem primeru v stanju ubraniti se invazije osnih držav. Pirenejski polotok postaja tudi bolj in bolj boleča vrzel v angleški blokadi in so si odgovorni angleški činitelji na jasnem, da je nujno potrebno to vrzel na kak način zamašiti. Gotove številke o trgovini Amerike s Španijo upravičujejo sum, da se Nemčija že sedaj preko Španije oskrbuje z gotovimi potrebščinami, v prvi vrsti z ameriškim petrolejem. Britanska pomorska
kontrola nad Španijo je postala po izločitvi francoske mornarice iz skupnega kontrolnega brouovja zelo težavna. Prav tako so se pokazale nove ovire glede kontrole španskega uvoza čez Atlantski ocean. Anglija je že ukrenila vse potrebno, da se ta kontrola poostri, v kratkem pa bodo sledile še nove poostrene mere o kontroli prekomorskega prometa Španije, čeprav te mere ne bodo posebej objavljene, čeprav vlada v Londonu dokaj deljeno mnenje glede pristnosti španskih zagotovil, da želi tudi nadalje ostati nevtralna, so vendar v merodajnih angleških krogih mnenja, da bo naraščajoči pritisk Nemčije in Italije na madridsko vlado najbrže zahteval s strani Anglije nov primeren dogovor s Španijo o medsebojnih odnosih.
Japonska na stran! osi
ker si obeta od tesnega sodelovanja z Nemčijo in Italijo obilo koristi za svoj položaj na Dalj&em vzhodu
Tokio, 24. julija j. (DNB) Japonsko časopisje se še zmerom bavi s sestavo drugega Konoyevega kabineta, od katerega se nadeja za Japonska uspešnega dela. Zunanji minister Matsuoki je v ponedeljek dal v zunanjem ministrstvu izjavo zastopnikom domačega in tujega tiska, v kateri je na-glasil, da moda »bliskovitih vojn« sedaj tudi v diplomaciji jamči za uspehe. List »Tokio Asaki« pravi k Matsuokijevemu političnemu programu: »Nedvomno, da bo pod spretnim političnim vodstvom Matsuokija napočil dan, ko bo Japonska skupaj z državama osi Nemčijo in Italijo odločilno sodelovala pri novi ureditvi sveta
Trgovinski minister Kcbayashi je zastopnikom tiska izjavil, da si bo Japonska z naslonitvijo na državi osi ustvarila občutek večje varnosti v svojem gospodarstvu, ker se bo v večji meri lahko osvobodila odvisnosti od Anglije in Ztdinjenih držav. Ja-
ponska mora še nadaije v večji meri izkoristiti dobrine svoje lastne dežele, v prvi vrsti železo in električno silo. da si bo na ta način lahko ustvarila ob'lo cenenih izhodiščnih snovi za industrijsko proizvodnjo. Japonska smatra, da se mora čim bolj nasloniti na držav- osi,, ako hoče plodo-nosno izkoristit' gospodarske v;re Vzhodne Azije. Hkrati pa mora priti Japonska z Nemčijo in Italijo do sporazuma, po katerem mora vse tisto, kar spada k Vzhodni Aziji, ostati na razpo!ago Japonski V prvi vrsti velja to za japonski izvoz, ki mu mora biti zagotovljeno prvenstvi na tržiščih Vzhodne Azije Končno ;e Kobayashi naglasil, da se tudi na Jap< nskem vse bolj očitno kaže potreba po držav n kontroli nad gospodarstvom ker ie lt na fa način mogoče resnično do skrajne mer«- izkoristiti vse razpoložljive si'e ter uh obrniti v prid lastnemu narodu.
Češka vlada v Angliji
London, 24. julija. (UP). Nova češkoslovaška emigrantska vlada je sestavljena takole:
Predsednik dr. Beneš, podpredsednik msgr. šramek, zunanji minister Jan Ma-saryk, vojni minister general Inger, finančni minister Edvard Outrata,' notranji minister Jan Slavik, minister za socialno politiko Nemetz, minister za prosveto Feuer-abend ter minister brez Ustnice Jarolim Nečas.
Churchill je včeraj v spodnji zbornici sporočil ,da je Anglija priznala začasno češko vlado.
Madžarska In angleško priznanje čsL vlade
Budimpešta, 24. juL z. Madžarska javnost vidi v angleškem priznanju začasne češkoslovaške vlade v Londonu proti Madžarski naperjeno angleško demonstracijo, dasiravno v angleških vladnih krogih izjavljajo. da priznanje provizorne češkoslovaške vlade še ne pomeni tudi popolne teritorialne obnove češkoslovaške republike.
Nad 2oo žrtev vročine
v Zedinjenih državah
New York, 24. julija AA. (DNB) Vročinski val, ki je pred nekoliko dnevi zajel Zedinjene države, še vedno traja. V nekaterih krajih kaže termometer 40 stopenj Celzija. V zadnjih dneh je od sončarice umrlo 52 ljudi. Iz mnogih krajev poročajo o velikih viharjih. Utonilo je 165 oseb. V posameznih pokrajinah, predvsem v Illinoisu, je zavladala velika suša.
V Nemčiji ženske ne smejo nasiti moških klobukov
Berlin, 24. jul. j. (DNB) Po odredbi nemških oblastev, oddelka za obleko, je z današnjim dnem v Nemčiji prepovedano prodajanje moških klobukov ženskim ku-povalkam. Ta odlok je bil potreben zaradi tega, ker je moda nošenja moških klobukov zavzela tolikšen obseg, da so bila ogrožena ne samo številna mala podjetja za izdelovanje ženskih pokrival, marveč je nastala tudi neupravičeno visoka poraba klobučfevine za izdelovanje klobukov.
Bivši nemški cesar Viljem ostane v Doornu
Berlin, 24. jul. (UP). Dvorna pisarna hiše Hohenzollemcev demantira, da je bivši cesar Viljem v Postdamu. Resnica je, da se cesar Viljem nahaja v Doornu, kjer je že 20 let. V Potsdamu je samo stalno bivališče bivšega nemškega prestolonaslednika.
Zvišanje delavskih mezd v Bolgariji
Sofija, 24. julija. AA (Štefani) Ministrski svet je sklenil, da se delavske mezde zvišajo za 15%.
Nov španski konzul v Berlinu
Madrid, 24. julija br. Za novega španskega poslanika v Berlinu je bil imenovan general Espinoza. ki se je zelo odlikoval v španski državljanski vojni in je bil prvi nacionalistični vojaški guverner Madrida.
Neizprosna usoda nam je po težki bolezni nenadno iztrgala iz naše srede nad vse ljubljeno in dobro mamo, staro mamo, sestro, gospo
ALOJZIJO ZUPET roj. BAMČ
Prepeljemo jo v škocjan pri Mokronogu, kjer bo pogreb v petek, dne 26. julija 1940 na tamkajšnjem pokopališču.
Ljubljana, Škocjan, 24. julija 1940.
Žalujoče družine: MARZIDOŠEK, ZUPET, BOLE, KASTREVC, POGORELO — in ostalo sorodstvo.
MALI OGLAS!
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par ea besedo. Din S.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to žeuitve se zaračunajo po Din 2.— ea vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20__.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši mesefe a enkratno objavo oglasa Din 17,-—
Službo dobi
Beseda I din, Jave* ■> dm;
za šifro ili daianje	naslova
i din. Naimaniši	znesek 17 din.
Kuharico
prvovrstno, za boljšo restavracijo, iščem za takoj. Plača dobra. Stara do 30 let. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Restavracija;.
18566-1
Kuhar-(ica)
prvovrsten, se sprejme takoj v restavracijo Ko-šak, Prešernova ulica 52.	18552-1
Mehaničarski
pomočnik
dobi službo v kolesar ski stroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3006*.	18628-1
•ii&Z
Beseda 1 din. davek i din ; za šifro ali daianje oaslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din
2 jermenice
litoželezne, lahke, pre mer 50 cm, 8—10 cm ši roke. za prosti tek, kupimo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prosti teke. 18565-7
Staro železo
in vse kovine najboljše plača »Meta^ia«, tel. 3283., Gosposvetska 16.
18622-7
Fotografski
pomočnik(ca)
ln učenec(ka) se takoj sprejme. Foto »Eiic, Maribor, Aleksandrova cesta 1-H.	18630-1
Pekovskega
pomočnika
vajenega vsega dela pri parni peči in razvaža-nja kruha s kolesom sprejmemo takoi. Osebno se predstaviti. Rudniška nekarna. Zaeorie ob Savi.	18596-1
Gospodinjo
starejšo, samsko, pošteno. po možnosti z lastno opravo išče samski uradnik z dežele. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Gorenjec«.
18593-1
Šiviljska pomočnica
prvovrstna, se sprejme. Nastop takoj. — Atelje Anica Kavčič. Bled.
18592-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, dobro moč, sprejme takoj sf-lon Cer-jak. Gosposvetska 7.
18610-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, hitrepa. sprpj-irem v stalno službo. Fomicbe pod »Dobra moč. služba stalna- na ogl. odd. Jutra 18S12-1
Beseda 50 Dar. davek 1 din te: » din Šifro tli daja ni r naslova — Naimaoiš' znesek dn' IV
Lesni manipulant
išče primerne namestitve. Sposoben obrato-vodja in popolnoma verziran v "esni stroki. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18624-2
Vsfencifke)
Vajenca
zdravega, močnega, ki zna veziti kolo, sprejme takej Slaščičarna Mo-rela, Ljubljana. Igriška u ica 10. Prednost imajo z dežele. Stanovanje v hiši.	18616-44
Vajenko
Inteligentno, simpatično, ki stanuje v mestu, sprejme renomiran frizerski salon. Naslov v vseh pos'ov. Jutra.
18611-41
Staro gumo
in stare zračnice kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I. Lovše. Celovška c. 93. 18621-7
m

beseda 1 din, davek i din. -.3 'ifro ili daianie aaslova • din Naimanii' znese* 17 din
Dva tovorna
avtomobila
prvovrstne znamke v zelo dobrem stanju, za vsako ceno naprodaj. — Strojna delavnica, Ljub-lajna, Sv. Petra c. 85.
18626-10
Kupim avto
tipe Plymouth, Mercedes, Steyer, Super Opel. Moste, Pokopališka 14.
18598 10
Beseda I din. davek % din. za šifro ili daianie aaslova ^ din Najmaniš' znesek 17 din.
Žensko kolo
in Pfaff šivalni stroj poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim preje«.
18620-11
Bamsko in
moško kolo
prvovrstne znamke, popolnoma novi, za izredno nizko ceno naprodaj. — Ljubljana, Gostilna Rozman, Sv. Petra c. 85 18627-11
Vrednostne papirje
ugodno kupuje in prodaja Menjalnica Fr. Ra movš, Ljubljana, Miklošičeva 17. Tel. 41-20.
18632-16
mmsm
Beseda I din, davek i din
za šifro ali daianje	naslova
* din. Naimaniši	znesek 17 din
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici a!l ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. — Ivan Mathian, Ljublja na, Tyrševa cesta 12.
19-12
Jedilnico
in spalnico
rabtjeno, dobro ohranjeno, moderno, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 18629-12
Beseda I din, davek i din. a 'ifre tli daianie aaslova
din.
Naimanii' 17 din.
znesek
Lokal
(vpeljana modna trgovina) vporaben tudi za drugo stroko se odda. Vprašati Tyrševa c. 37.
18603-19
Manjšo trgovino
ali gostilno
dobroidočo ali lokal na prometni točki, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Prednost Jesenice«.
18589-19
Trgovski lokal
centru Ljubljane, se zelo ugodno odda. Naslov v vseh pesi. Jutra.
18614-19
Beseda 1 din, davek i din: za šifro ali daianje oaslova din Naimaniši znesek 17 din.
Vloge
Kmetske poeojiln. ljubljanske rabim še kakih 100 tisoč proti takojšnjemu plačilu.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 12.
18536-16
Posojila
na z atnino in državne papirje preskrbim točno in hitro.
18335-16
Stanovanja
Beseda 1 din. davek } din; za šifre ali daianje aaslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din
Trisobno
stanovanje
išče družina 4 odraslih oseb za 1. november sredi mesta ali v bližnji okolici. Ponudbe pod »Hranilnlčni knjigovodja«.	18563-21a
Stanovanje
velike sobe in kuhinje z vrtičkom za takoj ali pozneje išče kjerkoli v Ljubljani dobra stalna stranka. Ponudbe pod »Plačam 3—6 mesecev v naprej« na ogl. odd. Jutra«.	18617-21a
50
šHj&cLa&crV dvaAjcrBeb
SI LAHKO 8REZ08VEZN0 OGLEDATE PRI
IGN.VOK
I LJUBLJANA. TAVČARJEVA /
Stanovanje
manjše, v bližini Uni verze išče zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Plačnik« na ogl. odd Jutra.	18618-21a
Dvosobno
stanovanje
išče mirna, tričlanska družina. Ponudbe pod Solidna« na ogl. odd Jutra.	18605-21a
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali daianie aaslova din. Najmamii znesek 17 din.
Opremljeno sobo
lepo. sončno, s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, oddam eni ali dvema osebama. Na željo tudi prazne. Mar-montova 36. 18599 23
Opremljeno sobo
za dve osebi, lepa, s souporabo kopalnice, (ev vso oskrbo), v centru oddam. Naa'ov v vseh poslov. Jutra.
18596-23
Prazna soba
prikladna tudi za pisarno, skladišča, ali delavnico, se odda. šmartir. ska c. 10.	18607-23
Opremljena soba
lepa, s posebnim vhodom, se odda. šmartin-ska c. 10.	18606-23
Beseda 50 oai. davek 3 din. tei % din za šifro ali daj« ije naslova — Naimaniši znesek dni 15.
Na Jesenicah
iščem eno ali dve večji prazni sobi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina tovarne«.
18588-23a
Beseda .1 din. davek * din. za šifre ali daianie naslova din Naimanii' znesek 17 din.
Parcelo
1292 kv. m ob Vodnikovi cesti v Sp. šiški prodam. Naslov v vseh o osi. Jutra	18560-20
Velika trgovska hiša
Pre val j ah ugodno na prodaj. Informacije v vseh posl. Jutra pod šifro »Rentabilnost«.
18600-20
Beseda 1 din, davek ? din. za šifre ili daianie naslova din Najmanjii znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana. VVolfova ulica
kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje.
£
;or avtomobilisti S
Velika razprodaja aVt0?um za osebne avtomobile
Poizve se pri ©PEL zastopstvo ŠOlttiail, Celje
ŠPORT
Dva popoldneva za atletiko
V soboto in nedeljo bo na telovadišču Ljubljanskega Sokola zanimiv atletski miting s handicapom, ob udeležbi številnih najboljših slovenskih atletov
V	soboto 27. in nedeljo 28. julija bo na sokolskem telovadišču v Tivoliju atletski miting s handicapom. Tekmovanje se prične obakrat ob 17. Ker je to prav za prav že prva priprava za troboj mest, je pričakovati precejšnje udeležbe atletov, ki bodo imeli priliko v močni konkurenci postaviti dobre rezultate.
Vrstni red tekmovanja je naslednji:
1.	dan sobota: 300 m hap., skok v višino, 60 m hap. predteki, 3000 m hap., met krogle, 60 m hap. finale, 500 m hap., met diska, štafeta 4X100 hap.
2.	dan nedelja: 25 km po cesti, 200 m hap. predteki, skok v daljino, met kopja, 1000 m hap., 200 m hap. finale, troskok, met kladiva, 7000 m hap., štafeta 4X100 kakor v soboto.
V	teku na 300 m in 500 m bosta nastopila Klinar in Oberšek. Poljšak, Viler in Glonar A. so tudi moči, na katere bosta morala računati. V skoku v višino bo po daljšem odmoru spet nastopil Slanina po-
leg Milanoviča in inž. Mareka. Na 100 m ima Račič zelo nevarnega konkurenta v Kolencu. V teku na 3000 m s handicapom bodo nastopili naši najboljši dolgoprogaši: Košir, Kvas, Bručan, Glonar in Kien. Košir, ki je zdaj v najboljši formi, bo prav gotovo skušal izboljšati državni rekord. Drugi dan bo na sporedu tudi tek po cesti na 25 km dolgi progi, ki bo zadnji resni trening pred maratonskim tekom. Nastopili bodo: Benedičič, Zupan, Knez in po daljšem odmoru še Jančar, Tavčar in Re-berščak. Mausar bo prav gotovo hotel ponoviti svoj nedeljski državni rekord ki ga je dosegel — žal brez zadosti sodnikov — na Jesenicah. V teku na 1000 m so sile atletov razen Koširja precej izenačene. V troskoku bosta startala Smolej in Končan. V handicapu na 7000 m se bo nudila gledalcem prav zanimiva borba, saj bodo tudi tu nastopili vsi zgoraj omenjeni dolgoprogaši.
Miting bo ob vsakem vremenu.
V ngk^f vrstah
Priprave za novo sezono v nogometu
Medtem ko pri nas nogometaši in z njimi tudi oni, ki za zeleno mizo vodijo njihova pota, večinoma še počivajo na svojih uspehih ali neuspehih, so v območju hrvatske in srbske nogometne zveze prav za prav že previdno na delu. Izjemo so si privoščili samo renomirani ligaški klubi, ki so dali svojim moštvom nekaj tednov odmora, sami pa so se medtem pobrigali za morebitne izpopolnitve in ojačenja, kar je zdaj v tem mescu tudi po pravilih omogočeno.
Za zeleno mizo pa so medtem za bodočo prvenstveno sezono v glavnem že določili podrobni spored, ki se bo v območju obeh zvez začel dne 18. avgusta. Pri Hrvatih bodo sedaj imeli v ligi 9 klubov in bo jesenski del tekmovanja trajal do vključno 13. oktobra. Osem klubov iz lige je ostalo starih — vključno Bačke, ki so ji to čast priznali tudi kar za zeleno mizo—, deveti klub pa bo določen po končanih kvalifikacijskih tekmah, v katerih sodelujeta zdaj še Orijent s Sušaka in železničar iz Zagreba, na koncu pa bo posegel v odločitev še zadnjeplasirani lanski ligaš — Sla-vija iz Varaždina.
Beseda 1 din, davek i din, za šifre ali daianje aaslova din. Najmaniši znesek 17 din.
Več šivalnih strojev
popolnoma novih in rabljenih poceni naprodaj pri »Prometu« (nasproti križanski cerkve).	18619 29
Informacija
■ ~	--'i. V- i*	^..ftl
Beseda 1 din, davek 5 din: za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjii znesek 17 din.
Gostilničarka
pri kateri je v nedeljo zvečer pustil nek gospod uro in dežnik, se prosi, da sporoči svoj naslov ogl. odd. Jutra pod štev. 11.	18601-31
KEISEJE
ENO VECBAfiVHE
lUGOGRAMKA MTfeANAM

Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 1 din. Najmanjši znesek 17 din
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkamlca
PREMOG
KOKS — DRVA
□udi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna

VEGETABILNA PARNA KOPELJ ZA OBRAZ
Dobi
vseh strokovnih trgovinah!
Beseda 1 din. davek } dm. za šifte lir daianje aaslova S din Najmaniš' znesek 17 din.
Akademičarka
bi instruirala v avgustu samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Najraje na deželi«.	18193-4
in 5©©«ocs© gotoviaie
vložimo v dobro, že obstoječe industrijsko ali primerno drugo podjetje. V poštev pride samo celoten znesek. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12
M Ji najvažnejše.. ?
f g vzeti s sabo j. •.
AMERIŠKO
GUMASTO	__
SPECIIALITETO ^itaj O-kzi)
L1FSK1 JESENSKI SEJEM 194©
od 25* do 29. avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih
državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
za Ljubljano: Ing. G. ToNNIES, Tvrševa 33, tel. 27-62; za Maribor: JOS. BEZJAK, Gosposka ul. 25, tel. 20-97.
Tudi na zadnji seji upravnega odbora srbske nogometne zveze so določili začetek tekmovanja za 18. avgusta in bo tekmovanje trajalo do vključno 20. oktobra. V ligi bo igralo 10 klubov, med njimi 8 starih ligašev, deveti in deseti udeleženec pa bosta določena po končanih kvalifikacijskih tekmah, v katerih igrata zdaj še Jugoslavija iz Jabuke in Skopski športni klub, po izločitvi enega izmed teh pa se bo s preostalim pomeril za vstop v ligo še devetoplasirani lanski ligaš — Bask iz Beograda.
★
Po časopisnih vesteh je zdaj gostovanje ruskih nogometašev v Sofiji že pred durmi. Nogometna reprezentanca Moskve bo v teku današnjega dneva z letalom prispela v Sofijo in tamkaj odigrala dve nogometni tekmi. V nedeljo 28. t. m. bo nastopila proti sofijski Slaviji, dne 1. avgusta pa še proti izbrani enajstorici Sofije. Vsega skupaj bo prišlo na to gostovanje 20 ruskih športnikov. Za ta prvi nastop predstavnikov ruskega nogometa vlada v bol garski prestolnici veliko zanimanje. Športna javnost v vsej Bolgariji jim pripravlja ob tej priliki zelo svečan sprejem.
Zelo agilni so v teh dnevih tudi naši veslači, čeprav moramo v tej športni panogi zmerom pisati le o Hrvatih in Srbih, ker je pri nas veslanje po prvih povojnih letih skoraj popolnoma zaspalo, kar je navsezadnje zaradi zemljepisne lege naših krajev več ali manj opravičljivo. Da pa razvoj tega športa ni odvisen samo od morja, kaže ogromna udeležba, ki jo bodo imele veslaške tekme za prvenstvo banovine Hrvatske na Savi pri Zagrebu. Za to nedeljsko prireditev se je prijavilo 11 klubov s 44 čolni in skoraj 200 veslači. Vsekakor bo med njimi velika večina udeležencev iz obmorskih klubov. Glavna ve-slanška prireditev pa bo potem teden dni pozneje, in sicer regata za prvenstvo države, ki bo letos v Rijeki Dubrovadki pri Dubrovniku, na kateri se bo zbralo več sto veslačev iz vseh obmorskih in celinskih krajev.
V	soboto in nedeljo je bil v Budimpešti mednarodni plavalni miting med Madžarsko in Nemčijo, v katerem so po hudi borbi zmagali Nemci s tesno razliko 23:21 točkam. Nekateri najvidnejši rezultati tega evropskega mitinga so bili naslednji: na 200 m prsno: 1. Balke (M) 2:43.6, 2. Fabyan (M) 2:52.6; na 400 m prosto: 1. Plat (M) 4:57.2, 2. Tatos (M) 5:01; na 100 m prosto: 1. Plat (N) 1:00.6, 2. Ele-meri (M) 1:01; na 1500 m prosto: 1. Tatos (M) 19:37.4, 2. Plat (N) 19:50; na 100 m hrbtno: 1. Schroder (N) 1:13.4, 2. Ga-lambos (M) 1:14. V štafeti 4X200 m prosto je zmagala Madžarska v odličnem času 9.16.2 in je Nemčija ostala druga s časom 9:28.2. V Waterpolu so Madžari odpravili Nemce s 7:2.
V	Berlinu je bila preteklo nedeljo odločilna prvenstvena tekma za naslov nogometnega prvaka Nemčije. V tej tekmi je Schalke 04 zmagal nad drugim finalistom Dresdner FC z 1:0. Na tej prireditvi v olimpijskem stadionu je bilo nič manj kakor 100.000 gledalcev. Schalke 04 je s to zmago že petič osvojil nogometno prvenstvo Nemčije.
Kolesarska zveza Jugoslavije. (Službeno.) Kolesarska dirka za prvenstvo države v A kategoriji bo v nedeljo, dne 18. avgusta t. 1. na cesti Ljubljana—Zagreb .(150 km). Pravico nastopa imajo vsi vozači A kategorije, ki imajo licenco zveze za leto 1940. Neverificirani vozači niti funkcionarji na tej dirki ne bodo mogli sodelovati, odnosno izvrševati nobene funkcije. Podroben razpis je bil poslan preko narodnih zvez vsem podsavezom in onim klubom, ki so verificirali svoje člane. — Tehnični referent Antun Banek, s. r.
SK Ljubljana, Danes ob 19. uri nujen in važen sestanek vseh starejših nogometašev. Vsi in točno.
Iz živlfenja na deželi
Iz Zagorja
z— Senzacija o nesreči v Kisovškem rovu. Davi se je po zagorski dolini raznesla razburljiva vest, da se je v Kisovškem rovu zrušila večja plast zemlje in skupino štirih rudarjev odrezala od rova, ki drži r.a prosto. V Desnici pa se je pripetil samo manjši odkrušek, kakršni so v jamskem delu precej pogosti. Reševalci so zemljo po kratkem naporu odgrebli, da je delo brez vsake nezgode nemoteno teklo dalje.
z— Skoda po neurja. Odbor, ki mu je
bila poverjena cenitev škode po zadnji nevihti v zagorski občini, je zaključil svoje delo. Celotna škoda znaša blizu tri četrt milijona din, nekaterim pa se zdi ta ocenitev prenizka. S podporami, ki jih prizadeti upravičeno pričakujejo, bodo najbrž še razne težkoče, ker občina nima denarja, drugod pa so tudi viri po večini zamrzli. Trboveljska občina je res mnogim takoj priskočila na pomoč, kar priča o dobrem gospodarstvu. Zagorje pa še vedno trpi zaradi nepravilne odmere družabnega davka.
z— Sokoisko društvo bo 1. septembra proslavilo 50 letnico obstoja. Dopoldne se
bo Sokolstvo poklonilo pred spomenikom blagopokojnemu Viteškemu kralju, ki ga je društvo postavilo v okviru Petrove petletke, popoldne pa bo na letnem telovadišču telovadni nastop, ki bo, sodeč po prijavah, prav pester in obsežen. Vse pripadnike in prijatelje sokolske misli vabimo, da se te proslave, ki je bila prvotno določena na 16. junija, nato pa preložena na 1. septembra, v čim večjem številu udeleže.
z— Tepež zaradi malenkosti. Kadar žito dozori, na kmetih rado pride do zdražbe, pa tudi do pretepov. Te preklicane kokoši so že tako uravnane, da se jim zrnje na sosedovi njivi zdi slajše kakor na domači, čeprav bi ga tu lahko bolj brezskrbno obirale. Tako so v Ržišah zašle sosedove kokoši v pšenico Štefana Grahka, ki jih je prepodil. A sosed je bil užaljen, in ko se je Grahek v nedeljo vračal od jutrnje maše s Cemšenika, so ga na pol poti opozorili, naj se soseda varuje. Sosed ga je v resnici z ročico od voza pričakal ob cesti in ga napadel, da mu je prizadejal precej hude poškodbe po glavi in po životu. Prepeljali so ga v dolino k zdravniku dr. Grumu, da mu je nudil potrebno pomoč. Besedo bo o stvari imelo še sodišče.
z— V počitniškem domu na Sv. Planini. Bivše šolsko poslopje pod Sv. Planino, je Vincencijeva družba kupila in preuredila za bivanje otrok za časa počitnic. Zdaj je tam doli že druga skupina izbranih otrok. Ko so nekateri starši prišli v dom k svojim malim na obisk, so jim, kakor je že navada, prinesli nekaj priboljška. Vodstvo pa se je čutilo menda užaljeno in je tako obdarovane otroke odpravilo kar s starši nazaj v Zagorje. . ,» . _ ' ...»
Iz Ptuja
j— Preminil je g. Arnejčič Franc, čevljarski pomočnik, star šele 24 let. Ko je pred leti služil vojaški rok v Nišu, je v vojašnici nastal požar in se je pokojni močno prehladih Lotila se ga je zavratna jetika za katero je naposled umrl. Imel je zelo lep pogreb. Ob grobu mu je igrala mestna godba, katere član je bil tudi on, ko je bil še zdrav. Bil je tudi vnet nogo-metnik in Sokol. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje!
j— Razpuščeni sta bili Krojaško in Pekovsko združenje v Ptuju. Obe društvi sta bili med najstarejšimi tovrstnimi združenji na Slovenskem.
RADI
Četrtek, 25. julija Ljublpna 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Baletna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Kmečki trio. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo naroda. —■ 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave.
—	20.10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Tamburaški orkester. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Samospevi gdč. Štefke Ko-renčanove ob spremljevanju citer (g. Vilko Skok).
Beogra^ 19.40: Havajski kvartet. — 20: Humor. — 21: Večer narodne glasbe. —■ 21.30: Plesni komadi s plošč. — 22: Skladbe za čelo. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.45: Medjimurske narodne pesmi. — 20.30: Godalni kvartet. — 20.50: Operne arije. — 21.20: Godalni kvartet. — Sofija 19.15: Komorni koncert. — 20.30: Koncert solistov. — 22: Plesna muzika. — Praga 19.10: Koncert pevskega zbora in orkestra.
—	19.45: Zvočna igra. — 21.20: Lahka glasba. — 22: Ura čeških skladateljev. —■ Berlin 21.15: Pester glasbeni spored. — 21.30: Vesela muzika. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Simfonična glasba s plošč. — 19.15: Plesni komadi. — 19.50: Operni odlomki. — 20.30: Petje. — 21.15: Simf. koncert. — 23: Plesna muzika.
Konji pritlikavci v Arizoni
Lovci in iskalci zlata so sedaj potrdili, da živi v oddaljenih in samotnih ozemljih Velikega kanjona v Arizoni pasma pritlikavih konj, o kateri so pripovedovali prej že Indijanci, pa so njihovo pripovedovanje smatrali za bajke. Neki John Tooker, ki je prodril do najglobljih in najmanj dostopnih sotesk, poroča, da je videl takšnega konja, ki ni bil višji od 80 cm. Ravnateljstvo zaščitnih parkov v Zedimjenih državah je sklenilo, da bo odposlalo v te kraje odpravo, ki naj dokončno dožene, kaj je s temi konj L
Hlajenje brez ledu
Gospodinja, ki ne razpolaga z ledenico, si lahko pomaga na sledeči način:
Velik zaboj se obloži spodaj in ob stenah z briketi, tako da ostane le prostor, ki bo rabil kot shramba za živila. Ta živila. ki jih je zaviti v papir, se položijo naravnost na brikete in ostanejo tam presenetljivo sveža. Važno je, da je zaboj vedno dobro zaprt.
Ce hočemo pijače hitro ohladiti, jih damo v steklenico, ki smo jo ovili s cunjo. To cunjo moramo pomočiti v hladno vodo. Potem napolnimo ozko posodo do polovice s hladno slano vodo in položimo vanjo s cunjo ovito steklenico. Na prepihu se pijača že po kratkem času temeljito ohladi.
Zedinjene države proti zobnim bolečinam
Ameriški senat je določili znesek 600.000 dolarjev za raziskave, ki naj bi ugotovile vzroke zobne gnilobe. Po mnenju predsednika ameriške zobozdravniške družbe pa predstavlja ta vsota samo »kapljo v votel zob«, kajti družba sama je v zadnjih letih izdala za iste namene približno isto vsoto, uspehi pa niso bili zadovoljivi. Državna podpora je sicer zelo umestna in hvale vredna, toda za temeljito proučevanje zobnih bolezni in njihovih vzrokov bi bili potrebni nekateri človekoljubni milijonarji, ki tri se izkazali z res širokopotezno dotacijo.
Urejuje Davorin Etavljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viraut, — £a Narodno tiskarno ^ d. kot tiskarna rja tiaa Jeran. — Za inseratni del je odgovore« A£ojg JgevaJc. — SM 1 I4*bljani