a Ameri$k/i Domovim/i ^ ' •WRIT //^»^ JA®^ National and Kntmiational Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 8, 1969 SaetfWIN© M€WSPAP«*i STEV. LXVn — VOL, LXVD Kremlju, kjer ga še vedno raio za najbolj zanesljivega 2r>ika. Pred njim je morda Goinulka je še zmeraj 9®spodar na Poljskem Poljskem, kjer je bilo l^ed dvemi leti in delno še |ani precej živahnosti, se ^ Nekam umirilo, vsaj na Površini. VARgAvA, Polj. — V. Go-£i U^a je imel še vsako leto °sti s svojo socialistično re-^ko. Zmeraj mu je kdo delal ^e2ave, včasih v stranki, včasih ^ nje. Letos vlada mir po CjCstih in na deželi, med partij-Y ln med ljudskimi množicami. P-tiji so glavni Gomulkini ^meci in nasprotniki uvideli, k 17111 ne morejo do živega. Po-se je namreč, da ima Go-ko v'a.^e zmeraj močno zaslom- smat; ^clV0; tov- nemški Ulbricht, čisto go-^ Pa noben vodilni komunist °stalih satelitskih državah. med režimom in za-katoliške cerkve so po-cer a\a' Kardinal Wsyzynski si-gg 111 Priljubljen pri režimu, ki s,natra za nadležno zlo, toda se da z njim govoriti, g^t1'6^1771 ne stavi pretiranih £e v- Odnosi do cerkve so se tjt . 'ko pomirili, da nočejo po-oiie * §ovorice, da bi sam sv. ag 7ltegnil priti prihodnje leto V-k. Težava je v tem, kdo pt^a' P°vabi. Gomulka bi rad Se , to nalogo, toda Vatikan <^k° spustil lju-Uc^e se stalno in močno izse-]q oqJ.°' Vsako leto jih odide do °sta]' ^kslijo, da bodo 1. 1971 ^Udje na K°ljskem le še redki raj ' mori Poljake še zme- kakj1^86^ na Nemčijo. Vidijo, (ija akodna in Vzhodna Nem- Poljgi 'Vejše napredujeta kot Posta 3 *n kako ravno radi tega ^ Pujska zmeraj bolj na- skvo r,,113 zavezništvo z Mo- odvu 70 Pomeni vedno večjo , ^nost v tako kom- p Sovjetske zveze, ^ajhu°^akom zopet ni prav. Precgp1^6 ie zanje, da iz tega k°da 7 ne Vl(lijo nobenega izda je a^0 so jim kar dobro zdi, br0 . 0rr>ulka zapisan tako do-r' tovariših v Kremlju. hnt ? bilijonov jih bo w°teI° iz J. Vietnama M^GTON, D.C. - Sen. Vzema Nvern, ki se vneto za-£t)4 j Se oim prejšnji umik ^ajo Vietnama, je Novi grobovi Frank Vidmar V Woman’s bolnici je umrl 67 let stari Frank Vidmar s 15827 Arcade Ave., rojen v Clevelandu, lastnik Vidmar Key and Lock Shop na Ivanhoe Ave. zadnjih 30 let, mož Edne Mae, roj. Hunt, očim Clyde Jones in Thelme Irvan, 3-krat stari oče, sin pok. Josepha in pok. Mary, brat Mary Santorelli, Johna, Alice Novak pok. Josepha, pok. Antona in pok. Rudyja. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob eni3h na Knollwood pokopališče. Eleanor Mary Brodnik Kot smo poročali, je umrla v Riverside v Kaliforniji 39 let stari bivša Clevelandčanka Eleanor M. Brodnik, roj. Jereb, žena Richarda, mati Katherine hčerka Mr. in Mrs. Anthony Jereb z Morris Ave., sestra Mrs. Anthony Pavii, Anthonyja in, Johna Jereba. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Alice Kretic V torek zjutraj je po dolgi bolezni umrla Alice Kretic, roj. Prijatelj, z 25251 Glenbrook Blvd., stara 65 let in rojena v Clevelandu. Zapušča moža Louisa, sina Edwarda, sestre Mary Baraga, Frances (Fay) Šuster, pok. Roso, s. Mary Andre SND., brata Franka in (sodnika) Augusta Pryatel. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 ADZ, Društva sv. Srca Marije, Podr. št. 18 SŽZ, Maccabees Carniola Hive, Kluba slov. upokojencev v Eucli-du. Pogreb bo v petek ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Vida ob 11 uri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Po indijanskem plemenu Yosemite Valley v Kaliforniji je dobila svoje ime po indijanskem plemenu, ki je nekdaj tam živelo. Nobenega atomskega orolja na morsko dno Združene države in Sovjetska zveza so se sporazumele o prepovedi nameščanja atomskega orožja na morsko dno. ŽENEVA, šv. — Včeraj so Združene države in Sovjetska zveza objavile dogovor o prepovedi rabe morskega dna za nameščanje atomskega orožja. Do sporazuma so prišle po 6 mesecih razgovorov in pogajanj. Dogovor so predložile mednarodni razorožitveni konferenci, ki bo v naslednjih tednih razpravljala o njem, nato pa bo predložen glavni skupščini Združenih narodov, po katerih naročilu razo-rožitvena konferenca v Ženevi dela. Novi dogovor naj bi dopolnil dogovore o prepovedi nameščanja atomskega orožja v vesolju in na Antarktiki in pripomogli k zmanjšanju nevarnosti atomske vojne. Dogovor bo, kadar bo odobren in podpisan od določenega števila držav, prepovedoval namestitev atomskega orožja na morsko dno izven obalnega pasu 12 milj. Sovjetska zveza je prvotno predložila prepoved vsake vojaške naprave na morskem dnu izven obalnega pasu. Združene države na to niso pristale in so omejile svoj predlog na prepoved nameščanja atomskega orožja. Ameriška vojpa mornarica je namreč razvila in preskusila posebne naprave, ki jih namešča na oceansko dno in preko njih nadzira podmorski promet daleč od domačih bregov. Glavni zastopnik ZDA James F. Leonard in glavni zastopnik ZSSR A. A Roščin sta pozvala vse države, naj dogovor sprejmejo in ga čim preje podpišejo. Največ prebivalcev WASHINGTON, D.C. — Država New York je bila na j več j a v ZDA vse od leta 1820 pa do pred nekaj leti, ko jo je v tem pogledu prehitela Kalifornija. Na Portugalskem sta dve vrstil patriotizma LIZBONA, Port. — V diktatorskih režimih ima vsaka stvar pomen, tudi taka, za katero se v svobodnih režimih nihče ne zmeni. Politika prve vrste postane lahko na primer praznovanje narodnega praznika. Na Portugalskem je bila 5. oktobra 1910 u st a n ovljena republika. Proglašena je bila pred mestno hišo, toda očetje republike so pokopani na glavnem pokopališču. Pa se je letos, ko je dežela v volivni vihri za parlamentar- Porast brezposelnosti sprožil živo razpravo Dvig brezposelnosti v preteklem mesecu je sprožil v javnosti in v Kongresu živo razpravo o možnosti večjega gospodarskega zastoja, ko se še ni posrečilo zavreti inflacije. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo podatke o zaposlenosti v preteklem mesecu. Pri tem se je pokazalo, da je število brezposelnih nenadno porastlo za ne volitve, zgodilo tole: Pred [pol odstotka in doseglo 4%, največ v zadnjih dveh letih, mestno hišo je praznoval oblet- Nagli dvig je povzročil v javnosti in v Kongresu skrb, da nico republike režim, na pokopališču se je pa zbrala opozicija na grobovih očetov republike. Policija je sicer bila pripravljena, da prenaša tudi zbiranje na pokopališču, ki je bilo ta dan v navadi vsako leto, toda prepovedala je vse demonstracije in manifestacije. Letos se je na grobovih zbralo okoli 3,500 obiskovalcev, voditelj opozicije dr. Soares je pa spregovoril par besed. Je samo rekel, da se portugalski narod veseli republike, toda ne take, kot jo je ustvarila diktatura pod vodstvom dr. Sa-lazarja in dr. Caetana. Policiji, ki je bila zbrana v bližini pokopališča, je bilo pa to dosti.; Je s silo razgnala obiskovalce pokopališča, časnikarjem — tudi tujim — je pa pobrala fotcgraske aparate, da niso mogli slikati prizorov na pokopališču. Drugih manifestacij pa ni bilo v glavnem mestu. Nič ni bilo zamujenega? NEW YORK, N.Y. — Mož, ki je bil v času smrti Ho či Minha v Hanoiu, je dejal, da je prišlo tedaj med vodniki republike in partije do tako ostrega prerivanja in boja za oblast, da ni bilo nikomur mogoče v čemerkoli kaj popuščati, kaj šele pristati na ustavitev sovražnosti, če bi to ZDA tedaj ponudile. Razgledan in skušen je tedanji obiskovalec v Hanoiu po povratku od tam dejal, da ne ver- utegne brezposelnost naglo rasti še dalje, Če ne pride do nagle spremembe v vladni gospodarski politiki. Ko sta bila včeraj pred kongresnim odborom proračunski direktor Mayo in zakladni tajnik Kennedy, so hoteli kongresniki na vsak način zvedeti od njiju, kako gleda zvezna vlada na stanje gospodarstva in še posebej na vprašanje brezposelnosti. Tisti, ki hočejo na vsak način zavreti inflacijo, vidijo v porastu brezposenosti znak, da so vladni napori postopno le začeli kazati uspehe. Gospodarska konjunktura naj bi se začela nekaj ohlajati in tako ustvarjati možnost za postopno ustalitev cen, ki so v zadnjih dveh letih skoraj zdivjale. Nekateri trdijo kar na-ravost, da inflacije ni mogoče zavreti brez v e č j ega števila brezposelnih, ker le ob večji ponudbi delovne sile bo možno o-mejiti zahteve po zvišanju delavskih plač in s tem seveda tudi zviševanje cen. AFL-CIO je na svoji konvenciji, ki jo je včeraj zaključila v Atlantic Cityju, hudo obsodila porast brezposelnosti in tiste, ki so jo “povzročili”, da bi zavrli po tej poti inflacijo. G. Meany, ki so ga ponovno izvolili kljub visokim letom za predsednika AFL-CIO, je že pred časom izjavil, da je edino pošteno sredstvo jame, da bi ZDA mogle v tedanjem trenutku s kakršnokoli ponudbo že kaj doseči. Verjetno bo minilo še nekaj mesecev, pred-no bo položaj v Hanoiu toliko jasen, da bo možno misliti na resno pogajanja. v ta- Ponuchle vsem Juž-Iot>iamcem, ki bi se čutili ket71 si!mignil’ naj bi ZDA SiUca' Po Vietn sNitvB °grožene, možnost iz- .Ho J2DA. Clan sp0HU- Tuon§> najstarejši ntega doma narodne ^a bi See V. Saigonu, je dejal, 3 za izselitev v te^ivaj11^^0116 °d 15 milijonov bi Južnega Vietnama, n&ga V; . A umaknile iz Juž-Vletnama letos. s© 9 jT—°—— — nik veo<“ ne»reča, vam ne *te ena struja do veljave, da se tuli po tej poti podčrta edinost v partijskih vrstah, drugi pa zopet nvijo v upanju, da se bo kmalu pokazalo, da je dežela sita raz-hh skokov naprej, kulturnih revolucij itd. in da išče nov način Hvljenja, ki bi bil zmernejši in polj koristen navadnim ljudem. — Tri ducate suhih jajc tehta lekako en funt. Velika jezera so globoka Ameriška Velika jezera so globoka, najbolj Gornje jezero, njihove vodne zveze so pa plitve. Kitajci in Rusi se bodo začeli pogovarjati MOSKVA, ZSSR. — Zunanje ministrtvo je objavilo, da je Kitajska sprejela sovjetski predlog za razgovore o sporih zaradi meja. Razgovori se bodo začeli 20. oktobra letos v Peipingu. ZSSR bo zastopal namestnik županjega mini stra Kuznetsov, ker je Kitajska predložila, naj se razgovori vrše na ravni namestnikov zunanjih ministrov. Pričakujejo, da bodo razgovori dolgi in da bodo zmanjšali napetost na rusko-kitajski meji, 'e že tudi sporov samih ne bodo rešili. Vsekakor bodo razgovori omejeni le na vprašanja meje in ne na spore med obema Komunističnima partijama. Ameriška Domovina V Tl* I lion'll 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevec | NAROČNINA: (g Združene države: t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: £ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto 1 SUBSCRIPTION RATES: United States: • $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ^ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months \ Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 193 Weds., Oct. 8, 1969 nja. Želimo, da bi se mu njegova želja izpolnila. Bojimo se pa, da se ne bo. Ko vietnamska vlada analizira ameriško razpoloženje glede vojskovanja, se mora nehote dvigati tudi njena samozavest. Čim bolj popušča Nixon, tem bolj se Hanoi oklepa osnovnega pogoja: najprej naj gredo Amerikanci domov, potem se bomo pa pogajali. To stališče je še zmeraj tako daleč od Nixonovega kot severni tečaj od južnega. To sicer ni razveseljivo, postavlja pa vietnamsko vprašanje na ostrino noža: ali svobodne volitve ali prejšnji odhod naših čet iz Vietnama. Odgovora na to vprašanje še ni nikjer. I. A. g BESEDA IZ NARODA | Dopolnilo in pojasnilo k “Romanju ameriških Slovencev po Evropi” (Konec) prišli do cerkve. Posedli smo po klopeh pred gl. oltarjem in že smo peli: Veselimo se kristjani, Nixonu se mudi za čas Lepo je biti predsednik ZDA, toda trenutno marsikateri politik ne bi ž,elel biti v njegovi koži. Pred Nixonom se namreč nabira cela vrsta nasprotnikov, med njimi je tudi najnevarnejši: čas. To je sklep,.ki so ga napravili politični opazovalci, ko so premislili, kaj je treba razumeti pod predsednikovimi besedami, ki jih je izrekel na svoji prvi jesenski tiskovni konferenci. Še proti koncu poletja smo mislili, da se število kritikov Nixonove politike ne bo množilo. Med tistimi, ki bodo aktivni, jih bo nekaj, ki ne bodo brez potrebe metali predsedniku polena pod noge. Mednje seveda ne spada mladostna nova levica, ki je že napovedala celo vrsto akcij proti Nixonovi politiki. Pa smo se motili. Pojavili so se novi nasprotniki in se lahko zgodi, da se bodo že drugi. Saj ni nič lažjega kot tekmovati v kritiziranju, tako nas uči vsakdanje življenje. Najprvo se je pojavil republikanski senator Goodell iz New Yorka Ima trden namen, predložiti Kongresu, naj sklene že sedaj da administracija ne sme dobiti po 1. 1971 nobenega kredita več za vojskovanje v Vietnamu. Po tem Času bi mogla rabiti le zapadle, pa še ne izrabljene proračunske vsote. Goodell je optimist, upa, da se bo kmalu večina odločila za njegovo idejo. Na tihem seveda upa, da mu bo nekaj pomagala tudi v kampanji za volitve 1. 1970. Vsekakor je Goodellov predlog razburkal kongresne duhove. Potem se je oglasil demokratski senator Harris, ki bi rad organiziral udeležbo senatorjev in kongresnikov pri demonstracijah študentovskih levičarjev sredi oktobra, če prvotni načrt še drž(i. Harris trdi, da je njegova ideja dobro odjeknila na Kapitolu, čeprav še ni pregleda, kako se posamezni senatorji in kongresniki vnemajo za Harrisov podvig. Seveda moramo Harrisovo akcijo tudi pravilno razumeti. Ni naperjena samo proti vojskovanju v Vietnamu, je usmerjena tudi v nabiranje glasov pri kongresnih volitvah v 1. 1970. Poleg tega se pod besedo “udeležba” da razumeti marsikaj, morda tudi nekaj takega, česar ne bo odobravala levica, dočim se v Beli hiši ne bodo jezili. Republikanska kongresnika Riegle in McCloskey nameravata staviti v Kongresu predlog, naj znana “tonkin-ška resolucija”, ki je dala v avgusu 1. 1954 Johnsonu pooblastilo za vojskovanje v Vietnamu, velja le do konca leta 1970. Po svojem namenu je torej ta predlog precej podoben predlogu senatorja Goodella. Pri tem je treba še pomisliti, da stari kritiki vojskovanja v Vietnamu, kot sta na primer senatorja Fulbright in Mansfield, ne nameravajo molčati, akoravno predsednik Nixon želi, da bi mu dali vsaj šest mesecev mir. Naša politična javnost bo torej bogato založena z idejami kritike vojskovanja v Vietnamu. Zaloga bo najbrže še rastla. Kaj pa na nasprotni strani? Kot njegov prednik Johnson, mora tudi Nixon sam stati na barikadah svojih pozicij. Kar ima zaveznikov, niso za boj za predsednikovo stališče posebno vneti. Dosledno ga podpirajo le njegovi sodelavci v federalni administraciji, dočim se republikanski veljaki ne morejo ogreti. Za ku-Jsami ima seveda Nixon dosti somišljenikov. So to voditelji v Pentagonu, mnogo diplomatov, posebno tistih, ki so trenutno v Saigonu, potem pa še naše narodne patrijotske organizacije. Ako jih seštejemo, bodo po številu najbrže močnejše od kritikov. V politični javnosti jih kritiki gladko prevpijejo. Vse to je imel Nixon pred očmi na svoji zadnji tiskovni konferenci. Zato ga razumemo, da je zopet nekoliko o-mejil pogoje za premirje. Ne moremo se spuščati v podrobnosti, radi bi poudarili le bistvo. Nixon je rekel, da je zanj poglaviten pogoj, da dobi narod v Južnem Vietnamu pravico, da si svobodno izbere režim, ki ga hoče imeti. Amerika bo tako voljo vietnamskega prebivalstva v vsakem slučaju spoštovala. To bi pomenilo, da se da govoriti o vseh drugih točkah To bi pa tudi pomenilo, da se Amerika ne ho mogla ozirati na vse pogoje saigonske vlade, ki so že sedaj strašno daleč od gornjega Nixonovega stališča. Pri vsem tem je Nixon rekel, da bo držal z režimom Van Thieua, dokler ljudstvo v Južnem Vietnamu na volitvah ne odloči svoje usode. Nixon se dobro zaveda, da vsega tega ne bo mogel doseči v času, ki ea postavljajo domači kritiki njegove politike. Da jim olajša uvidevno taktiko, bo skušal odtegovati iz Vietnama zmeraj več naših oboroženih sil, obenem pa omejevati obvezne vpoklice. To sta dva načina, ki naj mu pomagata premagati nepotrpežljivost in nepočakanost, ki se je polastila naše javnosti. Vsa Nixonova taktika pomeni boj za čas. Nixon bi ga rad imel čim več, ker upa, da bodo vietnamski komunisti vendarle spremenili svojo taktiko in se spustili v pogaja- Sv. Višarje so kar na zelo visoki gori, na izredno lepi točki, kjer se stika slovenska, italijanska in nemška narodnost. Kar trije jeziki — gotovo pa najlepše slovenski — ipojejo Višarski Materi Božji pesmi ljubezni, vdanosti ter zaupanja. V višini 1792 metrov kipijo proti nebu Svete Višine, obdane od širokega venca gorskih velikanov. Višarska cerkev kot bela golobica bdi ne le nad Kanalsko in Ziljsko dolino, pač pa zre daleč do strmih in zelenih Karavank, ko se ji očak Triglav ,z belo kapo blišči v jutranjem soncu; in na drugi strani hiti pogled do zasneženega Visokega Kleka — Velki Zvonar (Grossglockner) in pa doli do skalnatih Dolomitov. Cerkvenoupravno spada pod Žabnico (Camporosso), kjer župnik odlično govori sloensko ter lepo skrbi za znamenito slovensko božjo pot. Le škoda, da je tisto noč, ko smo mi že tako željno hrepeneli, da jo dosežemo, močno deževalo in v gosti megli nočne višarske lepote niti opaziti niso mogli. Nekako pol ure pred zaključkom vožnje smo vsi v dobrem razpoloženju zmolili še en rožni venec ter zapeli v čast Višarski Mariji: Na Gori stanuješ, v nebesih kraljuješ; o prosi Marija, daj, prosi za nas. Ko smo še dodali '“Angelček, varuh moj, varuj me ti nocoj”, je končno, ko je že bilo daleč preko polnoči, okrog pol dveh, avtobus v Žabnici s ceste zavil proti postaji vzpenjače-žičnice, s katero smo se v osmih minutah srečno dvignili na višarske višine, kjer smo v turističnem gostišču bili dobro postreženi. Do skrajnosti utrujeni smo se podali k res zasluženemu počitku, saj smo vse od Benetk dalje celih osem ur vozili brez pre-stanka. Tudi duhovno smo bili prikrajšani! Kljub slabemu vremenu bi lahko imeli v cerkvi večerno pobožnost, bil je praznik Sv. Rešnjega Telesa ter bi bilo še dovolj časa za zasebni zaupni pogovor z Višarsko Marijo. Pa je vse to odpadlo radi zamude letala v Rimu, in smo tisto napačno napoved morali plačati mi z naporno, nad 12 ur dolgo vožnjo, — in do danes ni bilo še nobenega opravičila ali vsaj pojasnila, kako je do tiste usodne pomote prišlo. Mir je zavladal po gostišču, zunaj je dež ponehaval in žuborenje vode v bližnjem gorskem potoku je pripomoglo, da je vsakdo mirno in brezskrbno zaspal. Že pozno v jutro sem odprl okno, kar mrzlo je bilo in zunaj je ležala gosta, nepredirna megla. Okolica Višarij mi je poznana, pa sem komaj dobil pravo pot proti par minut oddaljeni cerkvi. Svaril sem so-romarje, naj gledajo pod noge in se drže sredine poti, da je ne zgreše in se ne zvrnejo po mokri travi v dolino, pa sem radi debele megle že zadel ob prvo stopnico ter zgrmel po naslednjih, da se mi je kar posvetilo pred očmi. Ko sem se pobral ter tipal z nogo po vsaki naslednji, smo le s težavo radi megle danes pri Mariji zbrani, ker smo prišli mi, zdaj veseli vsi k svoji ljubi Materi. Le pomagaj nam, o Marija z Jezuščkom. Po kratkem nagovoru smo prisostvovali sv. maši in s peti mi litanijami ter še s par Marijinimi pesmimi opravili skupno pobožnost. Zašumeli so rožni venci in vsak se je sam zatopil v pobožno molitev, priporočil svoje zadeve Višarski Materi, ki tako ljubko drži v naročju svoje božje Dete, kot bi hotela reči: Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda. Bili smo na slovenskih tleh, katera so posvečena s tolikimi solzami trpljenja in veselja; na tleh, katera so orošena s tolikimi potnimi sragami naših očetov in mater, kateri so roma- zumejo in tudi govorijo slovensko, žal — pri Gospej Sveti je slovenska beseda le še na nagrobnih spomenikih. Ko smo nazaj grede vozili skozi Celovec, smo se le ustavili pred hišo Mohorjeve družbe — tiskarne, kjer sem jaz izstopil, ko sem se vsem zahvalil za res lepo, posrečeno družbo ter jim želel srečno pot v nepozabno, lepo Slovenijo. Tam so me že čakali moji domači, da sem z njimi preživel nekaj res veselih dni. Obiskali smo znance, prijatelje po Koroški, Tirolski; zaostali sobegunci, kateri so se ustavili tam. Za slovo od mojih smo se peljali na Svete Višarje, vsem so se tako priljubile; vsi so bili že tam gori; jaz to pot že v peto. Bil je krasen, sončen, junijski dan, da smo po opravljeni skupni pobožnosti stmeli nad višarsko lepoto ter nad krasoto vse gorske okolice. Vse to je za mene nemogoče popisati, treba je vso tisto lepoto videti, doživeti. Lepoto in privlačnost Višarske božje poti še vedno izpopolnjujejo. Da bi romarji ne bili izkoriščani v res dragem turističnem gostišču, je žabniški župnik dal predelati višarsko župnišče in bližnjo cerkveno hišo — mežnarijo za romarsko gostišče. V obojnem je prostora za 45 postelj ter se tam tudi dobi potrebno okrepčilo za zelo skromno — zmerno ceno. Seveda vse potrebščine morajo zvoziti tja gori po vzpenjači. Upam, da sem s tem “Dopolnilom‘in pojasnilom” ustregel želji soromarjev s popisom romanja na Sv. Višarje in tako izpoponil vrzel v opisovanju celotnega “Romanja Ameriških Slovencev po Evropi” izpod peresa inž. Toneta Arka, kateri je Protikomunistični borci prirode družabni večer li v to gorsko svetišče in so za|isto zaključil v Ameriški Domo-pokoro božje poti prinašali tež- vini s 26- Junijem t.l. Priznam, ka višarska polena ter se du-|^a sem ze^° zakasnel. Vzrok je hovno okrepčani zopet vračali v vsakdanje življenje. Zunaj je bilo še vedno vse zavito v gosto meglo. Vsakdo je previdno stopal okrog “štantov” z božjepot-nimi spominčki, le par je bilo odprtih. Čeprav ni bilo niti malo zaželj enega razgleda, vsi smo bili veseli, da smo bili pri Višarski Mariji kot pravi romarji. Blagoslovljene ure na Sv. Višar-jah so le prehitro potekale. Vsakdo je stopil za slovo še v cerkev, da se poslovi od Matere nas vseh. Kakor dobra mati ne odmakne očesa od otroka, ko se poslavlja od nje, tako se nam je zdelo, da je Višarska Marija z Jezuščkom v naročju gledala v nas. Saj je s svojimi živimi, drobnimi očmi vedela za vse naše potrebe, dušne in telesne, kot bi hotela reči: Pojdite v življenje. Midva bova čuvala in bdela nad Vami, da bo Vaša nadalj-na ter vsa življenska pot varna in srečna. Voditelj je opozoril, naj pohitimo. Še en pogled na Marijin oltar ter križ z blagoslovljeno vodo: Zbogom, Mati, — Tebi hočem zvest ostati. Po okusnem kosilu v gostišču smo vzeli slovo tudi od Višar-skih višin. Neprijetna megla se je le že malo porazkadila, v daljavi so se v soncu bleščali vrhovi gorskih velikanov, pokriti s ponoči zapadlim snegom; tudi višarska cerkev se je malo izkopala izven megle ter blestela v opoldanskem soncu. Vsenaokrog Višarske gore pa je še vedno ležala debela, gosta megla. Stopili smo v vzpenjačo in že zaplavali v meglo ter se v par minutah ustavili pri postaji že zunaj Žabnice, odkoder je še 8 km do avstrijske meje. Nad nami je bilo oblačno ter radi vsiljive megle višarska cerkev sploh ni bila vidna. Nekaj povabljenih svojcev je prišlo z avtomobili iz Slovenije ter so se vsi nasmejani po dolgih letih zopet znašli v objemu svojih dragih. -Zasedli smo avtobus ter skozi Trbiž že vozili proti Koroški, proti Celovcu, ter od tam dalje proti bližnji Gospej Sveti — zibelki slovenskega krščanstva. Dočim na Sv. Višarjah — razen v turističnem gostišču — povsod ra- v tem, ker sem koncem majnika spremenil naslov ter je vsa moja časopisna pošta zaostala na mestu mojega službovanja. V skupnem zavitku so jo šele pred 14 dnevi poslali za menoj. In tako sem Ameriško Domovino z zadnjim opisom g. T. Arka dobil tako pozno. Naslov sem spremenil vsled mojih zdravstvenih razmer. “Ni vse zlato, kar se sveti.” Koračim že skozi 69. leto, kot vsi “berači” — težave skupaj lete, ter sem bil 4 leta upravičen prositi za v pokoj — nič prijetna beseda! G. škof je moj položaj upošteval ter moji prošnji nič rad ustregel. On sam in kolegi so me nagovarjali, naj še vsaj par let vzdržim. Bil sem že na tem, da se premislim. Pa sem imel koncem aprila avtonezgo-do sredi naj hujšega prometa na velecesti, v katero — hvala Bogu ter Mariji Pomagaj in angelčku varhu — nihče drugi ni bil zapleten, kot le moje vozilo in jaz sam s ponovno zlomljeno roko, katera je bila nepopravljivo pokvarjena že pred 26 leti prav v teh dneh. To mi je bilo povod, da sem na prošnji za u-pokojitev vztrajal. Po vseh doživetjih v teku rpojih 44 duhovniških let — Bogu hvala za vse! — bi pa vendar rad vsaj jesenske dni preživel malo svoboden in neodvisen. Naj bo to kot “Dopolnilo in pojasnilo” k dopisu v Ameriški Domovini 8. julija t. 1. pod značko V.P., katero številko sem tudi našel med zakasnelo pošto, ker nekateri so “Misli k moji upokojitvi” napak razumeli. Njemu (V. P.) ter vsem naročnikom — bralcem Ameriške Domovine, kot tudi vsem soro-maricam ter soromarjem lepe, tople pozdrave iz tople Kalifornije! Fr. Leon Kristanc Ojačen glas Ko dvignemo telefon in pokličemo nekoga na drugi strani naše dežele, se nam zdi, kot bi 'govoril v našem mestu. Človeški glas je za to treba ojačevati, čim dalj mora seči, tem večkrat ga ojačijo. Od New Yorka do San Francisca ojačijo človeški glas v telefonskem razgovoru za 180-krat. ’‘Branili CLEVELAND, O. — Organizacija slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi svojo drugo letno zabavo 11. oktobra t.l. v farni dvorani pri Sv. Vidu. Ni dovolj pisati samo o družabnem večeru, o krožnikih in žlicah, marveč je ob tej priliki potrebno poseči tudi malo v preteklost, se ozreti na naše ci-je in načela. Lahko trdimo, da je naša organizacija še v času revolucije in okupacije v Jugoslaviji slonela na TREH STEBRIH, vezana na jugoslovansko skupnost narodov. Z obzirom na dejstva bilo bi pristransko, če ne bi kot prvega imenovali gen. MIHAJLOVIČA, ki je v resnici prvi dvignil svoj prapor v znamenju osvobojen j a jugoslovanskih narodov. Kot borec za svobodo je tudi sprejel po zasedbi Jugoslavije prve boje z okupatorjem in pozneje tudi s komunisti. To je bil mož močne ambicije in idejno vsestransko razgledan. Kakor v preteklosti, tako je tudi tokrat od uspeha na našem Jugu bila odvisna naša bodočnost. Čakal je, da se Zahod in zavezniki izkrcajo. Ker do tega ni prišlo, je še vedno upal ter dajal odpor z namenom, da se položaj na kakršenkoli način obrne. Ker je še vedno vztrajal in kljuboval, so se po dogovoru spustili angleški padalci, ki so predhodno o d v r gli uspavalne bombe. S temi sredstvi so uspeli obkoliti njegov štab. Odpeljan je bil v Jugoslavijo in od tam v Rusijo na vsestransko zasliševanje, vrnjen v Jugoslavijo, kjer je bil po daljšem mučenju, trpljenju in stradanju obsojen na smrt. GENERAL RUPNIK je ustanovil slovensko domobranstvo, iz katerega se je razvila prava narodna vojska za obrambo naroda pred komunističnim ropanjem, požiganjem in pobijanjem mirnega stanovništa, ki ni hote lo ali ni moglo sprejeti komunističnih idej. Ravno tako je ustanovitev slovenske narodne vojske imela namen ustvariti možnost uspešnega odpora proti komunističnemu pritisku po odhodu Nemcev. Vse to sta nam preprečila sporazuma v Jalti in Potsdamu. General Rupnik je v jugoslovanski vojski zavzemal visoke položaje. V zadnjih letih je skrbel za utrjevanje meje proti Italiji. Vse utrjene objekte: bunkerje, strelske linije, topovske in pehotne, je imel tako dobro oz. taktično postavljene z obzirom na prirodnost terena, da ni bilo nobene vrzeli, po kateri bi bil sovražniku dostop mogoč. Ko je prišla inšpekcija, je general Rupnik žel velike uspehe oz. odobravanje za svoje delo. Vedel je namreč celo na zemljevidu, skoraj bi rekel, za vsak grm, kje se ta nahaja na terenu. Po zlomu Jugoslavije so italijanski strokovnjaki ogledovali omenjene utrdbe ter izjavili, da teh italijanska vojska nikdar ne bi prebila. Zlasti so se čudili, kakšne zmesi so mešali v armirani beton, ker teh utrdb niso mogli razstreljevati tako, kakor so si oni zamišljali. Iskali so tehničnega graditelja teh utrdb, pa ga niso našli, ker je odšel v Francijo. General Rupnik je po velikem trpljenju, mučenju in zasramovanju bil obsojen na smrt. GENERAL NEDIČ, ki je užival veliki ugled in spoštovanje med srbskim narodom, je bil ravno tako mučen do smrti in po pristanku trpljenja morda že mrtev po komunističnih agentih vržen skozi okno. Imel je iste ideje in cilje kakor general Rupnik, t. j., delal je le za svoj narod. Tako so končali trije velik' možje, ki so hoteli storiti mn0' go dobrega za svoj narod; al' svetovni vihar je odnesel nje i" njih delo. Kaj se je dogajalo v Sloveniji po končani revoluciji? Vse svoje nasprotnike so enostavno p0" bili, pa tudi še žive in ranjen6 pometali v jame ter jame minirali tako, da jih je zemlja pod' sula in zagrnila. Bili so tudi strahotno mučeni in zverinsko pobiti po številnih moriščih širom Slovenije. Še v strašnih časih, ko so divji Turki ropali in morili po na' id ših krajih, ujetnikov niso pobili' Vodili so jih v sužnost. Te ujetnike so si dali za drag denar tudi odkupiti. Komunizem v 20. stoletju je strašnejši od divjih Turkov. Takšen je pač komunistični sistem! Če hoče zavladati in vladati, mora predhodno vse svoje nasprotnike pokončati. Do mesta mučeništva: Kočevski Rog, Kraške jame in drugih morišč, kjer leži pobito jedr0 mladosti, je dostop prepoveda11' Bali so se živih in bojijo se mrtvih! Mnoge matere so ostale bre^ sinov, žene brez mož, mnogi °' troci brez očeta in ponekod tudi brez matere, dekleta brez fan' tov. Mnoga dekleta, ki jim Je prvi cilj osnovati svojo lastn0 Iružino, se niso poročile, ker se riso imele s kom! Med žulj6V'' mi dlanmi slovenskih mater h* deklet so in še tečejo solze P° icdolžnem pobitih: mož, sin°v’ fantov, hčera, bratov in sesten V tem smisu je bilo že dost' in obširno pisanega za prvo pr|' reditev, ki se je vršila 12. aPr^ a 1.1. v Baragovem domu. Vrnimo se malo nazaj in P°' glejmo odnose in postopek pre' več kot 100 leti, odkar se je k0"' čala v Združenih državah d1’" 'avljanska vojna med Sever0"1 in Jugom in državljansko voj"0 v Jugoslaviji. Ameriška zgodovina nam P°” /e, kako plemenito je rav"a '.magovalec general Grant 5 iremagano južno armado 1,1 Jegovim poveljnikom gener" om Leejem. Premaganci so d° bili celo hrano za na pot, ko J’ ie poslal domov. Generalu Eeeju je pustil konja in orožj0’ ravno tako tudi njegovim č"5^ nikom. Četudi je kasneje vojna upra. va v južnih drža voh marsikd01 nastopila surovo, če je hot" ‘ napraviti red, vendar prebiva itvo Juga ni nikdar pozah'° Grantovega vedenja in postop3 nja z generalom Leejem in nJe govo armado. Po ameriški državljanski ni je prišlo tudi do tega, da ^ vdove hodile na grobove sV°^ padlih mož, matere na grob0'^ svojih sinov, dekleta na gr°^f ve svojih zaročencev in fant0 ’ sestre na grobove svojih brat° ’ padlih v državljanski vojni) nih in drugih. Sl°' Časa’ l Kdaj bo do tega prišlo 1 veniji? Koliko bo minulo - . da bo prenehalo sovraštvo? ^ današnjih oblastnikih se kaj kega ne bo in se tudi ne h10 zgoditi. — Bo vzelo še precej c^. sa, predno bodo drugi oblast"'^ prišli do spoznanja, da Je • bratstvo in slogo le treba ne ukreniti. Delati bi morali za prenos P ^ smrtnih ostankov pomorjen' ^ blagoslovljeno zemlje, spadajo kot ljudje in kot kr' jani. .j. Strašen zločin, ki se je z vrnjenimi domobranci in ^ gimi pripadniki, še ni pozabi) Zločin, za katerega pravi c ^ takratnih odločujočih, — [o desna roka — Djilas, da )e^ nečloveško dejanje najbrž ^ usodno poglobilo spore m^ ^ rodi Jugoslavije, da tega ne mogoče popraviti. 0ji Pozneje je tudi izjavil, za taka dejanja ni odgovoie" i da so bila v tedanji situacij' r trebna. Takšen je pač komum (Dalje na 3. strani) isti^ ^OJZIJ REMEC: VELIKI PUNT videli, kaj opra-odvrnil porogljivo Pe- Moral bo držati besedo, dru-§ače poj demo še enkrat v Gorico . S°rje potem njemu in vsem Rjavkam!” ^°j bomo vite!” ie ter. Kmetje pred cerkvijo so bili ^zdeljeni v dva tabora, eden bi ‘t dal prav Petru, drugi Pavlu. ečina bi jih bila vendarle na avlovi strani, ko je prerokoval ePšo prihodnost. Govoričili so in se pričkali o 6111 ift onem in bi se bili še kdo Ve kako dolgo, da se ni naenkrat °§lasil boben, naznanjajoč, da bi gajski birič kmetom rad nekaj Povedal. Glasen govor in šum je po-n^, birič je razgrnil velik pa-P r> stopil na vzvišen prostor in 2ačel z grmečim basom brati ranirn kmetom x.ajnovejše pis-j110’ ga je dal razglasiti glavar lste dni p0 deželi, v pismu je zatrjeval kmetom, a bo gosposka po pravici rav-^ala z njimi, če se ne bodo več j^ntali, in 'da bodo vse njihove Nadeve v najkrajšem času reše-Re; Nagovarjal jih je, naj osta-nejo mirni in zvesti podložniki Cesarju in deželni in duhovski R°sposki in naj naredijo prošnjo V-arja, če še kaj želijo. No je birič nehal in med hobijem odšel, je zašumelo med božico in kmetje so se začeli ^ asilo pogovarjati o glavar jeli PiSmu' jj.^ogo jih je bilo pripravlje-sestaviti prošnjo na cesarja ^ .^au potožiti v njej križe in ^Zave, ki tarejo kmečki stan, a ^ Več jih je bilo odločenih iti , je p0 potp na katero so bili ^Ni z orožjem v roki. ^Gradnik ni imel doma obstan- i Na čvrstem vrancu je jahal od s ala do kraja po Goriškem in P°dbujal povsod kmete na upor Roti graščakom. Ljudstvo ga je Vs°d poslušalo z velikim zau-Jem, ko jim je govoril o zlati k °bodi in prostosti, o časih s^aJja Matjaža, ko je še bila na ®tu stara pravda, udi drugi voditelji so posne-k, 11 Sv°jega načelnika in spod- , Jali in dpor. navduševali ljudi za Prm?0 je po vsej šali §rofom> ki 50 k 1 deželi vrelo zaman skujejo podložnike pripraviti P°korščini. A r0^. vsajali so tudi krivi pre-Va nied ljudstvom, potujoči ^ganti jn izgubljeni študenti PosT ®OVorGi kakor sli, od Boga čas at^’ prerokovali zlate e> ko se bo kmetom tako go-kakor prebivalcem Indije bilo Ki Deželni poglavar je crepetal pred prihodnostjo bolj ko drugi. Prosil je cesarja, naj mu v najkrajšem času pošlje vojaštva n^ pomoč, in mu v črnih barvah slikal razmere po deželi. A cesar je bil daleč in mu ni mogel poslati vojakov, kakor bi bil glavar rad. Puntarji so bili od dne do dne številnejši, pogum jim je rasel, ko so že videli prva znamenja lepše prihodnosti. Upor se je bil natihoma razširil po Brdih, po Vipavskem in po Krasu. Najprej je izbruhnil v Šmartnem, kjer so se zbrali kmetje iz bližnjih vasi in hoteli razrušiti riše nekaterih Bandlovih in grofovskih privržencev. A bili so brez pravih voditeljev in premišljenih načrtov. Najprej so vlomili v klet, kjer je imel dacar Jaljunat iz St. Florijana shranjeno vino. Veselo so si napivali, peli ter se pripravljali na velik boj in maščevanje nad gosposko, ta čas pa so se zbrali njihovi, nasprotniki, večinoma od grofov podkupljeni kmetje. Ko so hoteli puntarji začeti svoje delo, so se jim najeti soobčani postavili v bran. Razvil se je boj pred cerkvijo, puške so začele pokati in nazadnje so morali puntarji bežati. iNa bojišču so pustili tri mrtve, mnogo pa jih je bilo bolj ali manj ranjenih. To je bil prvi poraz, ki ga je doživela stara pravda zavoljo nesloge med kmeti samimi. Prišli so lepi, gorki dnevi. Veliko noč so praznovali povsod po deželi z nekim do tedaj neznanim veseljem, vse je prevzemalo mogočno hrepenenje po sreči, prostosti in pravici. Kakor veličasten slavospev se je glasilo zvonjenje ob vstajenju in plulo na krilih mlačnih vetrov od vasi do vasi, od srca do srca. Veselo so pokali topiči in muškete, oznanjujoč Zveličarjevo vstajenje in novo alelujo. Po gozdičih in poljih, koder je vse brstelo, so se oglašali slavci in njihova pesem je bila to pomlad lepša in bolj praznična ko druga leta. Veliko je bilo pričakovanje, veliko zaupanje — a kaj je skrivala prihodnost, je vedel sam Bog. Morda novo življenje in prostost, morda še hujšo sužnost — kdo ve? Por -• J • ‘-»Kriva] so pa nosni p0s°kCUa 0 kmečkem gibanju gosji 1 v Gorico in raznim gro- vstalo jih je tudi mnogo ki •• him’ 1 80 J k*1 mastno plačevali A°Vo izdajalsko delo. riii^ krneG samimi, ki so govo-v°isk ^menu voditeljev kmečke ga e’ ^si niso dobili od niko-5,tega dovoljenja. aPril ° S° tak* prenapeteži sredi Zv0na .nenacloma udarili plat ktneta *n klicali krog šest sto I'alsk°V PP in Ka- bi p0Crn^er ociali proti Gorici, da Gandlovim pomaga-8aipet^Se’ kakor so jo bili Bandiu da Se 'R' deželni glavar zvedel, slai na llžai° mestu, jim je po-cija cSPl0ti jezuita, očeta Igna-Ti So 0vdarja, in dva kapucina. v°rjii P 1 Pred Solkanom nago-rilij d S °Vensko in jih pregovori bili f° Se vrniii domov, ne da lja2Saia“' r°k i Cl1 gosposka ni držala Se jim'^rn’ ko so stopali iz čolna. Sele tedaj se je zganil na dnd čolna čepeči Spiridion. Zobje s° mu šklepetali od silnega trepet3’ vrečo z denarjem je pritisk8 krčevito k sebi. “Gospod, plačilo!” so bile prve besede, ki jih je izpregovoril. “Kako se vrneš?” Zakaj 01 (Dalje prihodnjič) SPRETEN JAHAČ! — J. W. Stoker kaže pri nastopu v Madison Square Garden v Nev) Yorku svoje spretnosti v jahanju in ravnanju z vrvjo.