a
Ameri$k/i Domovim/i
^ '

•WRIT
//^»^ JA®^	National and Kntmiational Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 8, 1969
SaetfWIN© M€WSPAP«*i
STEV. LXVn — VOL, LXVD
Kremlju, kjer ga še vedno raio za najbolj zanesljivega 2r>ika. Pred njim je morda
Goinulka je še zmeraj 9®spodar na Poljskem
Poljskem, kjer je bilo l^ed dvemi leti in delno še |ani precej živahnosti, se ^ Nekam umirilo, vsaj na Površini.
VARgAvA, Polj. — V. Go-£i U^a je imel še vsako leto °sti s svojo socialistično re-^ko. Zmeraj mu je kdo delal ^e2ave, včasih v stranki, včasih ^ nje. Letos vlada mir po CjCstih in na deželi, med partij-Y ln med ljudskimi množicami.
P-tiji so glavni Gomulkini ^meci in nasprotniki uvideli, k 17111 ne morejo do živega. Po-se je namreč, da ima Go-ko v'a.^e zmeraj močno zaslom-
smat;
^clV0;
tov- nemški Ulbricht, čisto go-^ Pa noben vodilni komunist °stalih satelitskih državah.
med režimom in za-katoliške cerkve so po-cer a\a' Kardinal Wsyzynski si-gg 111 Priljubljen pri režimu, ki s,natra za nadležno zlo, toda se da z njim govoriti, g^t1'6^1771 ne stavi pretiranih £e v- Odnosi do cerkve so se tjt . 'ko pomirili, da nočejo po-oiie * §ovorice, da bi sam sv. ag 7ltegnil priti prihodnje leto V-k. Težava je v tem, kdo pt^a' P°vabi. Gomulka bi rad Se , to nalogo, toda Vatikan
<^k° spustil lju-Uc^e se stalno in močno izse-]q oqJ.°' Vsako leto jih odide do °sta]' ^kslijo, da bodo 1. 1971 ^Udje na K°ljskem le še redki
raj ' mori Poljake še zme-
kakj1^86^ na Nemčijo. Vidijo,
(ija akodna in Vzhodna Nem-
Poljgi 'Vejše napredujeta kot
Posta 3 *n kako ravno radi tega
^ Pujska zmeraj bolj na-
skvo r,,113 zavezništvo z Mo-
odvu 70 Pomeni vedno večjo , ^nost
v tako kom-
p	Sovjetske	zveze,
^ajhu°^akom zopet ni prav. Precgp1^6 ie zanje, da iz tega k°da 7 ne Vl(lijo nobenega izda je a^0 so jim kar dobro zdi, br0 . 0rr>ulka zapisan tako do-r' tovariših v Kremlju.
hnt ? bilijonov jih bo w°teI° iz J. Vietnama
M^GTON, D.C. - Sen. Vzema Nvern, ki se vneto za-£t)4 j Se oim prejšnji umik ^ajo	Vietnama, je
Novi grobovi
Frank Vidmar
V	Woman’s bolnici je umrl 67 let stari Frank Vidmar s 15827 Arcade Ave., rojen v Clevelandu, lastnik Vidmar Key and Lock Shop na Ivanhoe Ave. zadnjih 30 let, mož Edne Mae, roj. Hunt, očim Clyde Jones in Thelme Irvan, 3-krat stari oče, sin pok. Josepha in pok. Mary, brat Mary Santorelli, Johna, Alice Novak pok. Josepha, pok. Antona in pok. Rudyja. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob eni3h na Knollwood pokopališče.
Eleanor Mary Brodnik
Kot smo poročali, je umrla v Riverside v Kaliforniji 39 let stari bivša Clevelandčanka Eleanor M. Brodnik, roj. Jereb, žena Richarda, mati Katherine hčerka Mr. in Mrs. Anthony Jereb z Morris Ave., sestra Mrs. Anthony Pavii, Anthonyja in, Johna Jereba. Pogreb bo v petek ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Alice Kretic
V	torek zjutraj je po dolgi bolezni umrla Alice Kretic, roj. Prijatelj, z 25251 Glenbrook Blvd., stara 65 let in rojena v Clevelandu. Zapušča moža Louisa, sina Edwarda, sestre Mary Baraga, Frances (Fay) Šuster, pok. Roso, s. Mary Andre SND., brata Franka in (sodnika) Augusta Pryatel. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 ADZ, Društva sv. Srca Marije, Podr. št. 18 SŽZ, Maccabees Carniola Hive, Kluba slov. upokojencev v Eucli-du. Pogreb bo v petek ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Vida ob 11 uri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Po indijanskem plemenu
Yosemite Valley v Kaliforniji je dobila svoje ime po indijanskem plemenu, ki je nekdaj tam živelo.
Nobenega atomskega orolja na morsko dno
Združene države in Sovjetska zveza so se sporazumele o prepovedi nameščanja atomskega orožja na morsko dno.
ŽENEVA, šv. — Včeraj so Združene države in Sovjetska zveza objavile dogovor o prepovedi rabe morskega dna za nameščanje atomskega orožja. Do sporazuma so prišle po 6 mesecih razgovorov in pogajanj. Dogovor so predložile mednarodni razorožitveni konferenci, ki bo v naslednjih tednih razpravljala o njem, nato pa bo predložen glavni skupščini Združenih narodov, po katerih naročilu razo-rožitvena konferenca v Ženevi dela. Novi dogovor naj bi dopolnil dogovore o prepovedi nameščanja atomskega orožja v vesolju in na Antarktiki in pripomogli k zmanjšanju nevarnosti atomske vojne.
Dogovor bo, kadar bo odobren in podpisan od določenega števila držav, prepovedoval namestitev atomskega orožja na morsko dno izven obalnega pasu 12 milj. Sovjetska zveza je prvotno predložila prepoved vsake vojaške naprave na morskem dnu izven obalnega pasu. Združene države na to niso pristale in so omejile svoj predlog na prepoved nameščanja atomskega orožja. Ameriška vojpa mornarica je namreč razvila in preskusila posebne naprave, ki jih namešča na oceansko dno in preko njih nadzira podmorski promet daleč od domačih bregov.
Glavni zastopnik ZDA James F. Leonard in glavni zastopnik ZSSR A. A Roščin sta pozvala vse države, naj dogovor sprejmejo in ga čim preje podpišejo.
Največ prebivalcev
WASHINGTON, D.C. — Država New York je bila na j več j a v ZDA vse od leta 1820 pa do pred nekaj leti, ko jo je v tem pogledu prehitela Kalifornija.
Na Portugalskem sta dve vrstil patriotizma
LIZBONA, Port. — V diktatorskih režimih ima vsaka stvar pomen, tudi taka, za katero se v svobodnih režimih nihče ne zmeni. Politika prve vrste postane lahko na primer praznovanje narodnega praznika. Na Portugalskem je bila 5. oktobra 1910 u st a n ovljena republika. Proglašena je bila pred mestno hišo, toda očetje republike so pokopani na glavnem pokopališču. Pa se je letos, ko je dežela v volivni vihri za parlamentar-
Porast brezposelnosti sprožil živo razpravo
Dvig brezposelnosti v preteklem mesecu je sprožil v javnosti in v Kongresu živo razpravo o možnosti večjega gospodarskega zastoja, ko se še ni posrečilo zavreti inflacije.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo podatke o zaposlenosti v preteklem mesecu. Pri tem se je pokazalo, da je število brezposelnih nenadno porastlo za ne volitve, zgodilo tole:	Pred [pol odstotka in doseglo 4%, največ v zadnjih dveh letih,
mestno hišo je praznoval oblet- Nagli dvig je povzročil v javnosti in v Kongresu skrb, da
nico republike režim, na pokopališču se je pa zbrala opozicija na grobovih očetov republike.
Policija je sicer bila pripravljena, da prenaša tudi zbiranje na pokopališču, ki je bilo ta dan v navadi vsako leto, toda prepovedala je vse demonstracije in manifestacije. Letos se je na grobovih zbralo okoli 3,500 obiskovalcev, voditelj opozicije dr. Soares je pa spregovoril par besed. Je samo rekel, da se portugalski narod veseli republike, toda ne take, kot jo je ustvarila diktatura pod vodstvom dr. Sa-lazarja in dr. Caetana.
Policiji, ki je bila zbrana v bližini pokopališča, je bilo pa to dosti.; Je s silo razgnala obiskovalce pokopališča, časnikarjem — tudi tujim — je pa pobrala fotcgraske aparate, da niso mogli slikati prizorov na pokopališču.
Drugih manifestacij pa ni bilo v glavnem mestu.
Nič ni bilo zamujenega?
NEW YORK, N.Y. — Mož, ki je bil v času smrti Ho či Minha v Hanoiu, je dejal, da je prišlo tedaj med vodniki republike in partije do tako ostrega prerivanja in boja za oblast, da ni bilo nikomur mogoče v čemerkoli kaj popuščati, kaj šele pristati na ustavitev sovražnosti, če bi to ZDA tedaj ponudile.
Razgledan in skušen je tedanji obiskovalec v Hanoiu po povratku od tam dejal, da ne ver-
utegne brezposelnost naglo rasti še dalje, Če ne pride do nagle spremembe v vladni gospodarski politiki. Ko sta bila včeraj pred kongresnim odborom proračunski direktor Mayo in zakladni tajnik Kennedy, so hoteli kongresniki na vsak način zvedeti od njiju, kako gleda zvezna vlada na stanje gospodarstva in še posebej na vprašanje brezposelnosti.
Tisti, ki hočejo na vsak način zavreti inflacijo, vidijo v porastu brezposenosti znak, da so vladni napori postopno le začeli kazati uspehe. Gospodarska konjunktura naj bi se začela nekaj ohlajati in tako ustvarjati možnost za postopno ustalitev cen, ki so v zadnjih dveh letih skoraj zdivjale. Nekateri trdijo kar na-ravost, da inflacije ni mogoče zavreti brez v e č j ega števila brezposelnih, ker le ob večji ponudbi delovne sile bo možno o-mejiti zahteve po zvišanju delavskih plač in s tem seveda tudi zviševanje cen.
AFL-CIO je na svoji konvenciji, ki jo je včeraj zaključila v Atlantic Cityju, hudo obsodila porast brezposelnosti in tiste, ki so jo “povzročili”, da bi zavrli po tej poti inflacijo. G. Meany, ki so ga ponovno izvolili kljub visokim letom za predsednika AFL-CIO, je že pred časom izjavil, da je edino pošteno sredstvo
jame, da bi ZDA mogle v tedanjem trenutku s kakršnokoli ponudbo že kaj doseči. Verjetno bo minilo še nekaj mesecev, pred-no bo položaj v Hanoiu toliko jasen, da bo možno misliti na resno pogajanja.
v ta-
Ponuchle vsem Juž-Iot>iamcem, ki bi se čutili
ket71 si!mignil’ naj bi ZDA SiUca'
Po Vietn sNitvB °grožene, možnost iz-
.Ho J2DA.
Clan sp0HU- Tuon§> najstarejši ntega doma narodne ^a bi See V. Saigonu, je dejal, 3	za izselitev v
te^ivaj11^^0116 °d 15 milijonov bi Južnega Vietnama, n&ga V; . A umaknile iz Juž-Vletnama letos.
s© 9 jT—°——	—
nik veo<“ ne»reča, vam ne *te <težal-Ce poma*fa«. če se ni-' Prometnih Predpisov.
o °blačno •
te^a. Mj,. !vn hladno, možnost GO. VlsJa temperatura do
Ljudsko mnenje in javno mnenje sta dve različni stvari
CLEVELAND, O. — Bolj iz navade kot iz prepričanja se časopisje rado sklicuje, pa tudi skriva za javno mnenje, ljudsko mnenje mu pride na misel le izjemoma.
Pod javnim mnenjem razumemo posledico boja mnenj med politiki, strankami, časopisi, radijem, televizijo, odgovornimi voditelji naših javnih uprav in poklicnimi kritiki našega javnega življenja. Boj mnenj se vrši neprenehoma, je tako obširen, da ga nihče ne more popolnoma pregledati, kaj šele o njem obsežnejše poročati. Iz tega se stalno razvijajo konflikti, ki presegajo trenja med obema strankama, demokratsko in republikansko.
Ako časopisje, radio in televizija ne morejo dajati točnih pregledov, kar pa ni njihova krivda, potem je samo ob sebi umevno, da tudi navaden človek dobi pokvečeno sliko o dnevnem dogajanju. Talko se obe mnenji, javno in ljudsko ne krijeta. Javno mnenje se opira na misli, ki jih izražajo gornji poklicni avtorji javnega mnenja, od predsednika navzdol, na gradivo, ki prihaja iz najrazlič-
nejših virov, ki je pa praviloma zmeraj pobarvano z interesi tistega, ki jih je ustvaril ali vsaj spravil v javnost. Težko je dognati, koliko je v takih virih želje za resnico in koliko želje za zmago teh ali onih interesov.
Dočim se moramo dan za dnevom mučiti, da sledimo valovanju javnega mnenja, se nam taka prilika za ugotavljanje ljudskega mnenja ponuja le redko, navadno le ob volitvah in ob poizvedovanjih poklicnih poizvedovalnih uradov, podjetij in ustanov. Samo pri takih prilikah lahko opazimo, kako različni sta obe mnenji. Več težav dela ljudsko mnenje. Ne morda radi tega, ker se da ugotoviti le redko, ampak radi tega, ker so tudi viri za ljudsko mnenje navadno zelo zagonetni. Ne temeljijo toliko na poznavanju položaja tega ali onega vprašanja, kolikor na občutkih, kaj naj bi bilo prav in kaj ne. Vendar tiči v ljudskem mnenju nekaj posebnega: je velikokrat bližje resnici in stvarnosti, kot javno mnenje.	!
Vse te misli so nam prišle v glavo, ko smo brali zadnje
poročilo znanega Harrisovega urada za ugotavljanje stališč prebivalstva, ki se tiče bodočnosti vojskovanja v Vietnamu. To vprašanje je trenutno na prvem mestu tako v javnem kot v ljudskem mnenju.
V javnem mnenju se bijeta za premoč mnenji optimistov, ki napo vedujejo skorajšnji konec vojskovanja, in pesimistov, ki v to ne verjamejo. Fronto med opmitisti in pesimisti križa še fronta golobov in kraguljev. Golobje bi bili pripravljeni končati vojno za vsako ceno, kragulji pa še zmeraj govorijo o novih ofenzivah in seveda tudi novih zmagah na bojiščih. Kdo naj ima prav?
Ljudsko mnenje gre preko vseh teh različnih vidikov in se je po Harrisovem poročilu s 70% odločilo za stališče, da bo vojna trajala še zelo dolgo, verjetno cela leta. Kot se vidi, se ni dalo popolnoma vplivati o;l nobene struje v javnem mnenju. Ali ima ljudsko mnenje prav? Dosedaj je s svojim umerjenim stališčem bilo navadno bližje stvarnosti kot javno mnenje.
Seveda pa ljudsko mnenje pri tem išče tudi tistega, ki je odgovoren za tako stanje. V
našem slučaju je Harrisov zavod postavil Nixona za glavnega politika, ker je odgovoren za v o j s kovanje v Vietnamu. S tega stališče je tudi ljudsko mnenje presodilo Nixonovo odgovornost in reklo:	samo 35% zagovarja
predsednikovo politiko, dočim je 57% ne odobrava. Seveda pa ljudsko mnenje ravno tako niha kot javno. V a-prilu je na primer 42% zagovarjalo Nixonovo politiko, proti njej pa bilo le 32%. Zato ne smemo sklepati, da bo ljudsko mnenje stalno po večini na strani kritikov sedanje republikanske administracije.
Za Nixona samega je seveda ta problem občutljivejši. Ako bi imel v ljudskem mnenju stalno manj kot 50% ljudi na svoji strani, ne bo leta 1972 nikoli mogel zmagati pri predsedniških volitvah.
Na vse to smo hoteli opozoriti, da se ne bo kdo preveč zaljubil v politične akcije, ki jih vprizarjajo obe stranki, senat in predstavniški dom, pa še neštete politične struje, ki jih imamo v naši deželi. Ne smejo pozabiti, da pri volitvah odločuje ljudsko mnenje in ne javno.
za ustavitev inflacije plač in cen njihovo vladno nadziranje. Tako pot predsednik Nixon odklanja in se drži v glavnem posrednih poti, ki pa se doslej niso pokazale posebno uspešne.
Poročilo delavskega tajništva navaja, da je delovna sila naše dežele znašala v preteklem mesecu 80.1 milijonov, od tega je bilo 3 milijone ali 4% brezposelnih. Število brezposelnih v septembru je porastlo za 365,000. V prvih treh mesecih leta je bilo povprečno brezposelnih 3.3% , v drugih 3.5%, v tretjih pa je septembrski nenadni dvig zvišal število na 3.7% . Predsednikov tiskovni tajnik Ziegler je dejal, da “ni nihče vesel porasti brezposelnosti”, pa dodal, da je porast te znak “začetka zastaja-nja v gospodarstvu”.
Znani gospodarski strokovnjak prof. M. Friedman v Chicagu, ki je bil tekom volivne kampanje Nixonov gospodarski svetovalec, je izjavil v zvezi s porastom brezposelnosti v septembru, da bo brezposelnost naglo porastla na 7% in več, če ne bo Federal Reserve skoro opustila politike “pičlega denarja”. Drugi gospodarski strokovnjaki se boje, da bi nagla opustitev te politike uničila vse sedanje napore za omejitev inflacije in h pognala v novi tek, ko jo ni u-spelo niti prav začeti zavirati.
Mitja Vošnjak novi SFRJ veleposlanik v Avstriji
DUNAJ, Avstr. — Za novegr izrednega in poblaščenega veleposlanika Jugoslavije na Dunaju je bil imenovan Mitja Vošnjak, doslej pomočnik v zunanjem ministrstvu v Belgradu Zamenjal bo Lazarja Mojsova. ki pojde v New York, kjer bo prevzel dolžnost stalnega jugoslovanskega delegata pri Združenih narodih.
Novi dunajski jugoslovanski poslanik je bil rojen 1. 1923 v Ptuju. Med komunistično revolucijo v domovini se je udejstvoval kot propagandist na terenu po njej pa pri radiu in tisku, dokler ni odšel v diplomatsko službo. L. 1949 in 1950 je bil v Titovem predstavništvu na Dunaju, nato svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve v Belgradu, 1. 1954 je postal jugoslovanski general, konzul v Celovcu, 1. 1958 pa je bil imenovan za jugoslovanskega poslanika v komunistični Vzhodni Nemčiji.
Iz Clevelanda in okolice
Rokoborba—
Jutri zvečer ob osmih bo v Areni na Euclid Avenue zopet živahen nastop rokoborcev. Glavna zanimivost bo vsekakor nastop Sheika in “Divjega bika” Curryja.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri ob 7:30 zvečer sejo v šoli sv. Vida.
Katalinas voljan—
E. F. Katalinas, ki je bil ob oolni podpori župana C. Stokesa izvoljen ponovno za mestnega odbornika v 21. vardi, bi rad nasledil C. Carra kot vodnik večine v mestnem svetu. Predsednik sveta J. Stanton je nakazal, da bo svet ostal brez vodnika večine do časa po volitvah v novembru.
Perk zahteva preiskavo—
R. J. Perk, republikanski županski kandidat, je zahteval, naj država preišče poslovanje davčnega oddelka v Clevelandu z ozirom na očitke predsednika mestnega sveta J. Stanton, da je ta “nesposobno voden”. Stokes v kampanji—
C. Stokes je včeraj, ko je odprl svoj kampanjski urad na zahodni strani mesta, dejal, da volivci ne bodo vedeli, kdo vodi mestno upravo, če izvolijo Perka za župana, Perk ali S. C. Stilman ali R. E. Hughes. Zadnja dva sta načelnika okrajne organizacije republikanske stranke.
Kitajski komunisti postajajo zmernejši
HONG KONG. — Politični o-^azovalci pridno premišljujejo } podrobnostih kitajske prosla-/e ob 20-letnici obstoja komunističnega režima. Se vsi strinjajo v tem, da na slovesnosti ni bilo mbenega pretiranega hujskanja -e proti Sovjetski zvezi, ne proti Ameriki. Na govorniških o-Irih so prihajali do besede tudi ;merni komunisti, kot je na pri-ner ministrski predsednik Cu Cn-laj. Tudi Maov namestnik general Lin Piao je skušal govoriti zmerno.
Ka naj to pomeni, o tem so nnenja deljena. Realisti misli-o, da je režim sklenil, da na lovesnostih ne sme priti no->ena struja do veljave, da se tuli po tej poti podčrta edinost v partijskih vrstah, drugi pa zopet nvijo v upanju, da se bo kmalu pokazalo, da je dežela sita raz-hh skokov naprej, kulturnih revolucij itd. in da išče nov način Hvljenja, ki bi bil zmernejši in polj koristen navadnim ljudem.
— Tri ducate suhih jajc tehta lekako en funt.
Velika jezera so globoka
Ameriška Velika jezera so globoka, najbolj Gornje jezero, njihove vodne zveze so pa plitve.
Kitajci in Rusi se bodo začeli pogovarjati
MOSKVA, ZSSR. — Zunanje ministrtvo je objavilo, da je Kitajska sprejela sovjetski predlog za razgovore o sporih zaradi meja. Razgovori se bodo začeli 20. oktobra letos v Peipingu. ZSSR bo zastopal namestnik županjega mini stra Kuznetsov, ker je Kitajska predložila, naj se razgovori vrše na ravni namestnikov zunanjih ministrov.
Pričakujejo, da bodo razgovori dolgi in da bodo zmanjšali napetost na rusko-kitajski meji, 'e že tudi sporov samih ne bodo rešili. Vsekakor bodo razgovori omejeni le na vprašanja meje in ne na spore med obema Komunističnima partijama.
Ameriška Domovina
V Tl* I	lion'll
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditjr: Mary Debevec
|	NAROČNINA:
(g Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele Izven Združenih držav:
£	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
1	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
•	$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
\	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 193 Weds., Oct. 8, 1969
nja. Želimo, da bi se mu njegova želja izpolnila. Bojimo se pa, da se ne bo.
Ko vietnamska vlada analizira ameriško razpoloženje glede vojskovanja, se mora nehote dvigati tudi njena samozavest. Čim bolj popušča Nixon, tem bolj se Hanoi oklepa osnovnega pogoja: najprej naj gredo Amerikanci domov, potem se bomo pa pogajali. To stališče je še zmeraj tako daleč od Nixonovega kot severni tečaj od južnega. To sicer ni razveseljivo, postavlja pa vietnamsko vprašanje na ostrino noža: ali svobodne volitve ali prejšnji odhod naših čet iz Vietnama. Odgovora na to vprašanje še ni nikjer.
I. A.

g BESEDA IZ NARODA |
Dopolnilo in pojasnilo k “Romanju ameriških Slovencev po Evropi”
(Konec)	prišli do cerkve. Posedli smo po
klopeh pred gl. oltarjem in že smo peli:
Veselimo se kristjani,
Nixonu se mudi za čas
Lepo je biti predsednik ZDA, toda trenutno marsikateri politik ne bi ž,elel biti v njegovi koži. Pred Nixonom se namreč nabira cela vrsta nasprotnikov, med njimi je tudi najnevarnejši: čas. To je sklep,.ki so ga napravili politični opazovalci, ko so premislili, kaj je treba razumeti pod predsednikovimi besedami, ki jih je izrekel na svoji prvi jesenski tiskovni konferenci.
Še proti koncu poletja smo mislili, da se število kritikov Nixonove politike ne bo množilo. Med tistimi, ki bodo aktivni, jih bo nekaj, ki ne bodo brez potrebe metali predsedniku polena pod noge. Mednje seveda ne spada mladostna nova levica, ki je že napovedala celo vrsto akcij proti Nixonovi politiki. Pa smo se motili. Pojavili so se novi nasprotniki in se lahko zgodi, da se bodo že drugi. Saj ni nič lažjega kot tekmovati v kritiziranju, tako nas uči vsakdanje življenje.
Najprvo se je pojavil republikanski senator Goodell iz New Yorka Ima trden namen, predložiti Kongresu, naj sklene že sedaj da administracija ne sme dobiti po 1. 1971 nobenega kredita več za vojskovanje v Vietnamu. Po tem Času bi mogla rabiti le zapadle, pa še ne izrabljene proračunske vsote. Goodell je optimist, upa, da se bo kmalu večina odločila za njegovo idejo. Na tihem seveda upa, da mu bo nekaj pomagala tudi v kampanji za volitve 1. 1970. Vsekakor je Goodellov predlog razburkal kongresne duhove. Potem se je oglasil demokratski senator Harris, ki bi rad organiziral udeležbo senatorjev in kongresnikov pri demonstracijah študentovskih levičarjev sredi oktobra, če prvotni načrt še drž(i. Harris trdi, da je njegova ideja dobro odjeknila na Kapitolu, čeprav še ni pregleda, kako se posamezni senatorji in kongresniki vnemajo za Harrisov podvig. Seveda moramo Harrisovo akcijo tudi pravilno razumeti. Ni naperjena samo proti vojskovanju v Vietnamu, je usmerjena tudi v nabiranje glasov pri kongresnih volitvah v 1. 1970. Poleg tega se pod besedo “udeležba” da razumeti marsikaj, morda tudi nekaj takega, česar ne bo odobravala levica, dočim se v Beli hiši ne bodo jezili.
Republikanska kongresnika Riegle in McCloskey nameravata staviti v Kongresu predlog, naj znana “tonkin-ška resolucija”, ki je dala v avgusu 1. 1954 Johnsonu pooblastilo za vojskovanje v Vietnamu, velja le do konca leta 1970. Po svojem namenu je torej ta predlog precej podoben predlogu senatorja Goodella.
Pri tem je treba še pomisliti, da stari kritiki vojskovanja v Vietnamu, kot sta na primer senatorja Fulbright in Mansfield, ne nameravajo molčati, akoravno predsednik Nixon želi, da bi mu dali vsaj šest mesecev mir.
Naša politična javnost bo torej bogato založena z idejami kritike vojskovanja v Vietnamu. Zaloga bo najbrže še rastla. Kaj pa na nasprotni strani?
Kot njegov prednik Johnson, mora tudi Nixon sam stati na barikadah svojih pozicij. Kar ima zaveznikov, niso za boj za predsednikovo stališče posebno vneti. Dosledno ga podpirajo le njegovi sodelavci v federalni administraciji, dočim se republikanski veljaki ne morejo ogreti. Za ku-Jsami ima seveda Nixon dosti somišljenikov. So to voditelji v Pentagonu, mnogo diplomatov, posebno tistih, ki so trenutno v Saigonu, potem pa še naše narodne patrijotske organizacije. Ako jih seštejemo, bodo po številu najbrže močnejše od kritikov. V politični javnosti jih kritiki gladko prevpijejo.
Vse to je imel Nixon pred očmi na svoji zadnji tiskovni konferenci. Zato ga razumemo, da je zopet nekoliko o-mejil pogoje za premirje. Ne moremo se spuščati v podrobnosti, radi bi poudarili le bistvo. Nixon je rekel, da je zanj poglaviten pogoj, da dobi narod v Južnem Vietnamu pravico, da si svobodno izbere režim, ki ga hoče imeti. Amerika bo tako voljo vietnamskega prebivalstva v vsakem slučaju spoštovala. To bi pomenilo, da se da govoriti o vseh drugih točkah To bi pa tudi pomenilo, da se Amerika ne ho mogla ozirati na vse pogoje saigonske vlade, ki so že sedaj strašno daleč od gornjega Nixonovega stališča. Pri vsem tem je Nixon rekel, da bo držal z režimom Van Thieua, dokler ljudstvo v Južnem Vietnamu na volitvah ne odloči svoje usode.
Nixon se dobro zaveda, da vsega tega ne bo mogel doseči v času, ki ea postavljajo domači kritiki njegove politike. Da jim olajša uvidevno taktiko, bo skušal odtegovati iz Vietnama zmeraj več naših oboroženih sil, obenem pa omejevati obvezne vpoklice. To sta dva načina, ki naj mu pomagata premagati nepotrpežljivost in nepočakanost, ki se je polastila naše javnosti.
Vsa Nixonova taktika pomeni boj za čas. Nixon bi ga rad imel čim več, ker upa, da bodo vietnamski komunisti vendarle spremenili svojo taktiko in se spustili v pogaja-
Sv. Višarje so kar na zelo visoki gori, na izredno lepi točki, kjer se stika slovenska, italijanska in nemška narodnost. Kar trije jeziki — gotovo pa najlepše slovenski — ipojejo Višarski Materi Božji pesmi ljubezni, vdanosti ter zaupanja. V višini 1792 metrov kipijo proti nebu Svete Višine, obdane od širokega venca gorskih velikanov. Višarska cerkev kot bela golobica bdi ne le nad Kanalsko in Ziljsko dolino, pač pa zre daleč do strmih in zelenih Karavank, ko se ji očak Triglav ,z belo kapo blišči v jutranjem soncu; in na drugi strani hiti pogled do zasneženega Visokega Kleka — Velki Zvonar (Grossglockner) in pa doli do skalnatih Dolomitov. Cerkvenoupravno spada pod Žabnico (Camporosso), kjer župnik odlično govori sloensko ter lepo skrbi za znamenito slovensko božjo pot. Le škoda, da je tisto noč, ko smo mi že tako željno hrepeneli, da jo dosežemo, močno deževalo in v gosti megli nočne višarske lepote niti opaziti niso mogli. Nekako pol ure pred zaključkom vožnje smo vsi v dobrem razpoloženju zmolili še en rožni venec ter zapeli v čast Višarski Mariji:
Na Gori stanuješ, v nebesih kraljuješ; o prosi Marija, daj, prosi za nas.
Ko smo še dodali '“Angelček, varuh moj, varuj me ti nocoj”, je končno, ko je že bilo daleč preko polnoči, okrog pol dveh, avtobus v Žabnici s ceste zavil proti postaji vzpenjače-žičnice, s katero smo se v osmih minutah srečno dvignili na višarske višine, kjer smo v turističnem gostišču bili dobro postreženi. Do skrajnosti utrujeni smo se podali k res zasluženemu počitku, saj smo vse od Benetk dalje celih osem ur vozili brez pre-stanka. Tudi duhovno smo bili prikrajšani! Kljub slabemu vremenu bi lahko imeli v cerkvi večerno pobožnost, bil je praznik Sv. Rešnjega Telesa ter bi bilo še dovolj časa za zasebni zaupni pogovor z Višarsko Marijo. Pa je vse to odpadlo radi zamude letala v Rimu, in smo tisto napačno napoved morali plačati mi z naporno, nad 12 ur dolgo vožnjo, — in do danes ni bilo še nobenega opravičila ali vsaj pojasnila, kako je do tiste usodne pomote prišlo.
Mir je zavladal po gostišču, zunaj je dež ponehaval in žuborenje vode v bližnjem gorskem potoku je pripomoglo, da je vsakdo mirno in brezskrbno zaspal. Že pozno v jutro sem odprl okno, kar mrzlo je bilo in zunaj je ležala gosta, nepredirna megla. Okolica Višarij mi je poznana, pa sem komaj dobil pravo pot proti par minut oddaljeni cerkvi. Svaril sem so-romarje, naj gledajo pod noge in se drže sredine poti, da je ne zgreše in se ne zvrnejo po mokri travi v dolino, pa sem radi debele megle že zadel ob prvo stopnico ter zgrmel po naslednjih, da se mi je kar posvetilo pred očmi. Ko sem se pobral ter tipal z nogo po vsaki naslednji, smo le s težavo radi megle
danes pri Mariji zbrani, ker smo prišli mi, zdaj veseli vsi k svoji ljubi Materi.
Le pomagaj nam, o Marija z Jezuščkom.
Po kratkem nagovoru smo prisostvovali sv. maši in s peti mi litanijami ter še s par Marijinimi pesmimi opravili skupno pobožnost. Zašumeli so rožni venci in vsak se je sam zatopil v pobožno molitev, priporočil svoje zadeve Višarski Materi, ki tako ljubko drži v naročju svoje božje Dete, kot bi hotela reči: Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje od Gospoda. Bili smo na slovenskih tleh, katera so posvečena s tolikimi solzami trpljenja in veselja; na tleh, katera so orošena s tolikimi potnimi sragami naših očetov in mater, kateri so roma-
zumejo in tudi govorijo slovensko, žal — pri Gospej Sveti je slovenska beseda le še na nagrobnih spomenikih. Ko smo nazaj grede vozili skozi Celovec, smo se le ustavili pred hišo Mohorjeve družbe — tiskarne, kjer sem jaz izstopil, ko sem se vsem zahvalil za res lepo, posrečeno družbo ter jim želel srečno pot v nepozabno, lepo Slovenijo.
Tam so me že čakali moji domači, da sem z njimi preživel nekaj res veselih dni. Obiskali smo znance, prijatelje po Koroški, Tirolski; zaostali sobegunci, kateri so se ustavili tam. Za slovo od mojih smo se peljali na Svete Višarje, vsem so se tako priljubile; vsi so bili že tam gori; jaz to pot že v peto. Bil je krasen, sončen, junijski dan, da smo po opravljeni skupni pobožnosti stmeli nad višarsko lepoto ter nad krasoto vse gorske okolice. Vse to je za mene nemogoče popisati, treba je vso tisto lepoto videti, doživeti. Lepoto in privlačnost Višarske božje poti še vedno izpopolnjujejo. Da bi romarji ne bili izkoriščani v res dragem turističnem gostišču, je žabniški župnik dal predelati višarsko župnišče in bližnjo cerkveno hišo — mežnarijo za romarsko gostišče. V obojnem je prostora za 45 postelj ter se tam tudi dobi potrebno okrepčilo za zelo skromno — zmerno ceno. Seveda vse potrebščine morajo zvoziti tja gori po vzpenjači.
Upam, da sem s tem “Dopolnilom‘in pojasnilom” ustregel želji soromarjev s popisom romanja na Sv. Višarje in tako izpoponil vrzel v opisovanju celotnega “Romanja Ameriških Slovencev po Evropi” izpod peresa inž. Toneta Arka, kateri je
Protikomunistični borci prirode družabni večer
li v to gorsko svetišče in so za|isto zaključil v Ameriški Domo-pokoro božje poti prinašali tež- vini s 26- Junijem t.l. Priznam, ka višarska polena ter se du-|^a sem ze^° zakasnel. Vzrok je hovno okrepčani zopet vračali v vsakdanje življenje. Zunaj je bilo še vedno vse zavito v gosto meglo. Vsakdo je previdno stopal okrog “štantov” z božjepot-nimi spominčki, le par je bilo odprtih. Čeprav ni bilo niti malo zaželj enega razgleda, vsi smo bili veseli, da smo bili pri Višarski Mariji kot pravi romarji.
Blagoslovljene ure na Sv. Višar-jah so le prehitro potekale.
Vsakdo je stopil za slovo še v cerkev, da se poslovi od Matere nas vseh. Kakor dobra mati ne odmakne očesa od otroka, ko se poslavlja od nje, tako se nam je zdelo, da je Višarska Marija z Jezuščkom v naročju gledala v nas. Saj je s svojimi živimi, drobnimi očmi vedela za vse naše potrebe, dušne in telesne, kot bi hotela reči: Pojdite v življenje. Midva bova čuvala in bdela nad Vami, da bo Vaša nadalj-na ter vsa življenska pot varna in srečna. Voditelj je opozoril, naj pohitimo. Še en pogled na Marijin oltar ter križ z blagoslovljeno vodo:	Zbogom, Mati,
— Tebi hočem zvest ostati.
Po okusnem kosilu v gostišču smo vzeli slovo tudi od Višar-skih višin. Neprijetna megla se je le že malo porazkadila, v daljavi so se v soncu bleščali vrhovi gorskih velikanov, pokriti s ponoči zapadlim snegom; tudi višarska cerkev se je malo izkopala izven megle ter blestela v opoldanskem soncu. Vsenaokrog Višarske gore pa je še vedno ležala debela, gosta megla. Stopili smo v vzpenjačo in že zaplavali v meglo ter se v par minutah ustavili pri postaji že zunaj Žabnice, odkoder je še 8 km do avstrijske meje. Nad nami je bilo oblačno ter radi vsiljive megle višarska cerkev sploh ni bila vidna. Nekaj povabljenih svojcev je prišlo z avtomobili iz Slovenije ter so se vsi nasmejani po dolgih letih zopet znašli v objemu svojih dragih. -Zasedli smo avtobus ter skozi Trbiž že vozili proti Koroški, proti Celovcu, ter od tam dalje proti bližnji Gospej Sveti — zibelki slovenskega krščanstva. Dočim na Sv. Višarjah — razen v turističnem gostišču — povsod ra-
v tem, ker sem koncem majnika spremenil naslov ter je vsa moja časopisna pošta zaostala na mestu mojega službovanja. V skupnem zavitku so jo šele pred 14 dnevi poslali za menoj. In tako sem Ameriško Domovino z zadnjim opisom g. T. Arka dobil tako pozno. Naslov sem spremenil vsled mojih zdravstvenih razmer. “Ni vse zlato, kar se sveti.” Koračim že skozi 69. leto, kot vsi “berači” — težave skupaj lete, ter sem bil 4 leta upravičen prositi za v pokoj — nič prijetna beseda! G. škof je moj položaj upošteval ter moji prošnji nič rad ustregel. On sam in kolegi so me nagovarjali, naj še vsaj par let vzdržim. Bil sem že na tem, da se premislim. Pa sem imel koncem aprila avtonezgo-do sredi naj hujšega prometa na velecesti, v katero — hvala Bogu ter Mariji Pomagaj in angelčku varhu — nihče drugi ni bil zapleten, kot le moje vozilo in jaz sam s ponovno zlomljeno roko, katera je bila nepopravljivo pokvarjena že pred 26 leti prav v teh dneh. To mi je bilo povod, da sem na prošnji za u-pokojitev vztrajal. Po vseh doživetjih v teku rpojih 44 duhovniških let — Bogu hvala za vse! — bi pa vendar rad vsaj jesenske dni preživel malo svoboden in neodvisen. Naj bo to kot “Dopolnilo in pojasnilo” k dopisu v Ameriški Domovini 8. julija t. 1. pod značko V.P., katero številko sem tudi našel med zakasnelo pošto, ker nekateri so “Misli k moji upokojitvi” napak razumeli. Njemu (V. P.) ter vsem naročnikom — bralcem Ameriške Domovine, kot tudi vsem soro-maricam ter soromarjem lepe, tople pozdrave iz tople Kalifornije!	Fr. Leon Kristanc
Ojačen glas
Ko dvignemo telefon in pokličemo nekoga na drugi strani naše dežele, se nam zdi, kot bi 'govoril v našem mestu. Človeški glas je za to treba ojačevati, čim dalj mora seči, tem večkrat ga ojačijo. Od New Yorka do San Francisca ojačijo človeški glas v telefonskem razgovoru za 180-krat.
’‘Branili
CLEVELAND, O. — Organizacija slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi svojo drugo letno zabavo 11. oktobra t.l. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Ni dovolj pisati samo o družabnem večeru, o krožnikih in žlicah, marveč je ob tej priliki potrebno poseči tudi malo v preteklost, se ozreti na naše ci-je in načela.
Lahko trdimo, da je naša organizacija še v času revolucije in okupacije v Jugoslaviji slonela na TREH STEBRIH, vezana na jugoslovansko skupnost narodov.
Z obzirom na dejstva bilo bi pristransko, če ne bi kot prvega imenovali gen. MIHAJLOVIČA, ki je v resnici prvi dvignil svoj prapor v znamenju osvobojen j a jugoslovanskih narodov. Kot borec za svobodo je tudi sprejel po zasedbi Jugoslavije prve boje z okupatorjem in pozneje tudi s komunisti. To je bil mož močne ambicije in idejno vsestransko razgledan.
Kakor v preteklosti, tako je tudi tokrat od uspeha na našem Jugu bila odvisna naša bodočnost.
Čakal je, da se Zahod in zavezniki izkrcajo. Ker do tega ni prišlo, je še vedno upal ter dajal odpor z namenom, da se položaj na kakršenkoli način obrne. Ker je še vedno vztrajal in kljuboval, so se po dogovoru spustili angleški padalci, ki so predhodno o d v r gli uspavalne bombe. S temi sredstvi so uspeli obkoliti njegov štab.
Odpeljan je bil v Jugoslavijo in od tam v Rusijo na vsestransko zasliševanje, vrnjen v Jugoslavijo, kjer je bil po daljšem mučenju, trpljenju in stradanju obsojen na smrt.
GENERAL RUPNIK je ustanovil slovensko domobranstvo, iz katerega se je razvila prava narodna vojska za obrambo naroda pred komunističnim ropanjem, požiganjem in pobijanjem mirnega stanovništa, ki ni hote lo ali ni moglo sprejeti komunističnih idej.
Ravno tako je ustanovitev slovenske narodne vojske imela namen ustvariti možnost uspešnega odpora proti komunističnemu pritisku po odhodu Nemcev.
Vse to sta nam preprečila sporazuma v Jalti in Potsdamu.
General Rupnik je v jugoslovanski vojski zavzemal visoke položaje. V zadnjih letih je skrbel za utrjevanje meje proti Italiji. Vse utrjene objekte: bunkerje, strelske linije, topovske in pehotne, je imel tako dobro oz. taktično postavljene z obzirom na prirodnost terena, da ni bilo nobene vrzeli, po kateri bi bil sovražniku dostop mogoč.
Ko je prišla inšpekcija, je general Rupnik žel velike uspehe oz. odobravanje za svoje delo. Vedel je namreč celo na zemljevidu, skoraj bi rekel, za vsak grm, kje se ta nahaja na terenu.
Po zlomu Jugoslavije so italijanski strokovnjaki ogledovali omenjene utrdbe ter izjavili, da teh italijanska vojska nikdar ne bi prebila. Zlasti so se čudili, kakšne zmesi so mešali v armirani beton, ker teh utrdb niso mogli razstreljevati tako, kakor so si oni zamišljali.
Iskali so tehničnega graditelja teh utrdb, pa ga niso našli, ker je odšel v Francijo.
General Rupnik je po velikem trpljenju, mučenju in zasramovanju bil obsojen na smrt.
GENERAL NEDIČ, ki je užival veliki ugled in spoštovanje med srbskim narodom, je bil ravno tako mučen do smrti in po pristanku trpljenja morda že mrtev po komunističnih agentih vržen skozi okno.
Imel je iste ideje in cilje kakor general Rupnik, t. j., delal je le za svoj narod.
Tako so končali trije velik' možje, ki so hoteli storiti mn0' go dobrega za svoj narod; al' svetovni vihar je odnesel nje i" njih delo.
Kaj se je dogajalo v Sloveniji po končani revoluciji? Vse svoje nasprotnike so enostavno p0" bili, pa tudi še žive in ranjen6 pometali v jame ter jame minirali tako, da jih je zemlja pod' sula in zagrnila. Bili so tudi strahotno mučeni in zverinsko pobiti po številnih moriščih širom Slovenije.
Še v strašnih časih, ko so divji Turki ropali in morili po na'
id
ših krajih, ujetnikov niso pobili' Vodili so jih v sužnost. Te ujetnike so si dali za drag denar tudi odkupiti. Komunizem v 20. stoletju je strašnejši od divjih Turkov. Takšen je pač komunistični sistem! Če hoče zavladati in vladati, mora predhodno vse svoje nasprotnike pokončati.
Do mesta mučeništva: Kočevski Rog, Kraške jame in drugih morišč, kjer leži pobito jedr0 mladosti, je dostop prepoveda11' Bali so se živih in bojijo se mrtvih!
Mnoge matere so ostale bre^ sinov, žene brez mož, mnogi °' troci brez očeta in ponekod tudi brez matere, dekleta brez fan' tov. Mnoga dekleta, ki jim Je prvi cilj osnovati svojo lastn0 Iružino, se niso poročile, ker se riso imele s kom! Med žulj6V'' mi dlanmi slovenskih mater h* deklet so in še tečejo solze P° icdolžnem pobitih: mož, sin°v’ fantov, hčera, bratov in sesten V tem smisu je bilo že dost' in obširno pisanega za prvo pr|' reditev, ki se je vršila 12. aPr^ a 1.1. v Baragovem domu.
Vrnimo se malo nazaj in P°' glejmo odnose in postopek pre' več kot 100 leti, odkar se je k0"' čala v Združenih državah d1’" 'avljanska vojna med Sever0"1 in Jugom in državljansko voj"0 v Jugoslaviji.
Ameriška zgodovina nam P°” /e, kako plemenito je rav"a '.magovalec general Grant 5 iremagano južno armado 1,1 Jegovim poveljnikom gener" om Leejem. Premaganci so d° bili celo hrano za na pot, ko J’ ie poslal domov. Generalu Eeeju je pustil konja in orožj0’ ravno tako tudi njegovim č"5^ nikom.
Četudi je kasneje vojna upra. va v južnih drža voh marsikd01 nastopila surovo, če je hot" ‘ napraviti red, vendar prebiva itvo Juga ni nikdar pozah'° Grantovega vedenja in postop3 nja z generalom Leejem in nJe govo armado.
Po ameriški državljanski ni je prišlo tudi do tega, da ^ vdove hodile na grobove sV°^ padlih mož, matere na grob0'^ svojih sinov, dekleta na gr°^f ve svojih zaročencev in fant0 ’ sestre na grobove svojih brat° ’ padlih v državljanski vojni) nih in drugih.
Sl°'
Časa’ l
Kdaj bo do tega prišlo 1 veniji? Koliko bo minulo -	.
da bo prenehalo sovraštvo? ^ današnjih oblastnikih se kaj kega ne bo in se tudi ne h10 zgoditi. — Bo vzelo še precej c^. sa, predno bodo drugi oblast"'^ prišli do spoznanja, da Je • bratstvo in slogo le treba ne ukreniti.
Delati bi morali za prenos P ^ smrtnih ostankov pomorjen' ^ blagoslovljeno zemlje, spadajo kot ljudje in kot kr' jani.	.j.
Strašen zločin, ki se je z vrnjenimi domobranci in ^ gimi pripadniki, še ni pozabi) Zločin, za katerega pravi c ^ takratnih odločujočih, — [o desna roka — Djilas, da )e^ nečloveško dejanje najbrž ^ usodno poglobilo spore m^ ^ rodi Jugoslavije, da tega ne mogoče popraviti.	0ji
Pozneje je tudi izjavil, za taka dejanja ni odgovoie" i da so bila v tedanji situacij' r

trebna.
Takšen je pač komum
(Dalje na 3. strani)
isti^
^OJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
videli, kaj opra-odvrnil porogljivo Pe-
Moral bo držati besedo, dru-§ače poj demo še enkrat v Gorico . S°rje potem njemu in vsem
Rjavkam!”
^°j bomo vite!” ie ter.
Kmetje pred cerkvijo so bili ^zdeljeni v dva tabora, eden bi ‘t dal prav Petru, drugi Pavlu. ečina bi jih bila vendarle na avlovi strani, ko je prerokoval ePšo prihodnost.
Govoričili so in se pričkali o 6111 ift onem in bi se bili še kdo Ve kako dolgo, da se ni naenkrat °§lasil boben, naznanjajoč, da bi gajski birič kmetom rad nekaj
Povedal.
Glasen govor in šum je po-n^, birič je razgrnil velik pa-P r> stopil na vzvišen prostor in 2ačel z grmečim basom brati ranirn kmetom x.ajnovejše pis-j110’ ga je dal razglasiti glavar lste dni p0 deželi, v pismu je zatrjeval kmetom, a bo gosposka po pravici rav-^ala z njimi, če se ne bodo več j^ntali, in 'da bodo vse njihove Nadeve v najkrajšem času reše-Re; Nagovarjal jih je, naj osta-nejo mirni in zvesti podložniki Cesarju in deželni in duhovski R°sposki in naj naredijo prošnjo V-arja, če še kaj želijo.
No je birič nehal in med hobijem odšel, je zašumelo med božico in kmetje so se začeli ^ asilo pogovarjati o glavar jeli PiSmu'
jj.^ogo jih je bilo pripravlje-sestaviti prošnjo na cesarja ^ .^au potožiti v njej križe in ^Zave, ki tarejo kmečki stan, a ^ Več jih je bilo odločenih iti , je p0 potp na katero so bili ^Ni z orožjem v roki. ^Gradnik ni imel doma obstan-
i Na čvrstem vrancu je jahal od s ala do kraja po Goriškem in P°dbujal povsod kmete na upor Roti graščakom. Ljudstvo ga je Vs°d poslušalo z velikim zau-Jem, ko jim je govoril o zlati k °bodi in prostosti, o časih s^aJja Matjaža, ko je še bila na ®tu stara pravda, udi drugi voditelji so posne-k, 11 Sv°jega načelnika in spod-
, Jali in dpor.
navduševali ljudi za
Prm?0 je po vsej šali §rofom> ki 50 k 1
deželi vrelo zaman skujejo podložnike pripraviti
P°korščini.
A
r0^. vsajali so tudi krivi pre-Va nied ljudstvom, potujoči ^ganti jn izgubljeni študenti PosT ®OVorGi kakor sli, od Boga čas at^’ prerokovali zlate e> ko se bo kmetom tako go-kakor prebivalcem Indije
bilo
Ki
Deželni poglavar je crepetal pred prihodnostjo bolj ko drugi. Prosil je cesarja, naj mu v najkrajšem času pošlje vojaštva n^ pomoč, in mu v črnih barvah slikal razmere po deželi.
A cesar je bil daleč in mu ni mogel poslati vojakov, kakor bi bil glavar rad. Puntarji so bili od dne do dne številnejši, pogum jim je rasel, ko so že videli prva znamenja lepše prihodnosti.
Upor se je bil natihoma razširil po Brdih, po Vipavskem in po Krasu.
Najprej je izbruhnil v Šmartnem, kjer so se zbrali kmetje iz bližnjih vasi in hoteli razrušiti riše nekaterih Bandlovih in grofovskih privržencev.
A bili so brez pravih voditeljev in premišljenih načrtov. Najprej so vlomili v klet, kjer je imel dacar Jaljunat iz St. Florijana shranjeno vino.
Veselo so si napivali, peli ter se pripravljali na velik boj in maščevanje nad gosposko, ta čas pa so se zbrali njihovi, nasprotniki, večinoma od grofov podkupljeni kmetje. Ko so hoteli puntarji začeti svoje delo, so se jim najeti soobčani postavili v bran.
Razvil se je boj pred cerkvijo, puške so začele pokati in nazadnje so morali puntarji bežati. iNa bojišču so pustili tri mrtve, mnogo pa jih je bilo bolj ali manj ranjenih.
To je bil prvi poraz, ki ga je doživela stara pravda zavoljo nesloge med kmeti samimi.
Prišli so lepi, gorki dnevi. Veliko noč so praznovali povsod po deželi z nekim do tedaj neznanim veseljem, vse je prevzemalo mogočno hrepenenje po sreči, prostosti in pravici.
Kakor veličasten slavospev se je glasilo zvonjenje ob vstajenju in plulo na krilih mlačnih vetrov od vasi do vasi, od srca do srca. Veselo so pokali topiči in muškete, oznanjujoč Zveličarjevo vstajenje in novo alelujo.
Po gozdičih in poljih, koder je vse brstelo, so se oglašali slavci in njihova pesem je bila to pomlad lepša in bolj praznična ko druga leta.
Veliko je bilo pričakovanje, veliko zaupanje — a kaj je skrivala prihodnost, je vedel sam Bog.
Morda novo življenje in prostost, morda še hujšo sužnost — kdo ve?
Por -• J • ‘-»Kriva] so pa nosni p0s°kCUa 0 kmečkem gibanju gosji 1 v Gorico in raznim gro-
vstalo jih je tudi mnogo
ki ••
him’ 1 80 J k*1 mastno plačevali A°Vo izdajalsko delo.
riii^ krneG samimi, ki so govo-v°isk ^menu voditeljev kmečke ga e’ ^si niso dobili od niko-5,tega dovoljenja. aPril ° S° tak* prenapeteži sredi Zv0na .nenacloma udarili plat ktneta *n klicali krog šest sto I'alsk°V PP	in Ka-
bi p0Crn^er ociali proti Gorici, da Gandlovim pomaga-8aipet^Se’ kakor so jo bili Bandiu
da Se 'R' deželni glavar zvedel, slai na llžai° mestu, jim je po-cija cSPl0ti jezuita, očeta Igna-Ti So 0vdarja, in dva kapucina. v°rjii P 1 Pred Solkanom nago-rilij d S °Vensko in jih pregovori bili f° Se vrniii domov, ne da
lja2Saia“'
r°k i Cl1 gosposka ni držala Se jim'^rn’ <Nrc)N so slutili, da glavami2 ira ^rozer oblak nad Vsak hi m Cla ute§ne nevihta slali «,P ,zbruhmti. Zato so pokoli t,. ° G družine v Gorico in
k* odšlf ^ Sarn^ zaPustili gradove
Lepo jutro proti koncu aprila se je smehljalo po deževni, burni noči.
Ivan Gradnik je stal v veži pri Grozdu v Ročinju, kjer se je mimogrede ustavil, in se poslavljal od Anice in očeta Grozda.
“Kam si se namenil?” je vprašal Grozd.
“Daleč, oče!” je odgovoril Ivan. “Po Vipavski dolini mislim iti v Rihenberg, kjer se kmetje vsak čas uprejo!”
“Hm ... hm ... hm .. .” je mrmral Grozd. “Prav je, da malo prerahljate grofom kosti; a to mi dela skrbi, da moraš biti ti, Ivan, povsod zraven. Pusti, naj bodo drugi prvi in naj se tudi drugi malo potrudijo — sam si se že dovolj mučil in dosti dosegel. Bog ve, kaj se navsezadnje iz tega izcimi...”
“Ali ne verujete, oče, v našo zmago?” je vprašal Ivan začudeno.
“Verujem ... verujem ... Sam ne vem, kako bi rekel... Nekaj čudnega je pri vsem tem. Od krito povem — mnogo ne zaupam prihodnosti!”
Razočaran zavoljo Grozdovih besed je strmel Ivan molče predse in obračal sem in tja kopito muškete, ki jo je držal za cev v roki.
(Dalje prihodnjič)
PROTIKOMUNISTIČNI BORCI PRIREDB DRUŽABNI VEČER
(Nadaljevanje s 2. strani)
sistem, ki še nikdar ni prišel rednim potom na oblast, marveč le s prevaro in nasiljem.
Ker naša organizacija sloni na istih idejah in ciljih, je tudi sedaj dolžnost poudariti, da ni res, da se veja, ki se je odvojila od svojega debla, “pasivizira” do j ugoslovanskega komu nizma, kakor to trdi poročilo Izseljeniške matice v Ljubljani v svojem letnem poročilu od lanskega leta.
To so samo njih želje in ko Izseljeniška matica sestavlja letno poročilo, navaja tudi take slučaje kot njihov uspeh in da tako poročilo dobi lep okvir.
Stojmo strnjeni in trdno o-krog svojega debla, ne da nam vsaka najmanjša propaganda ali laž zamegli vsestransko obzorje, na katerem stališču tudi od samega začetka stoji naša organi-cija. Upoštevala je namreč od samega začetka vse pripadnike protikomunističnih borcev, ne samo domobrance.
V skupnosti smo in tudi hočemo ostati slovenska ideološka emigracija; idejno trdni bomo močneje vplivali tudi na razvoj v domovini kljub tujim in domačim vplivom.
Z dotokom novih članov je naša organizacija sedaj kar dobro ojačana in dotok se nada-juje. Novi, mladi člani imajo po obstoječem pravilniku iste pravice kot ostali. Če se pokažejo sposobni in idejno dorastli, imajo pravico do najvišjega mesta v naši skupnosti.
Predstavljamo si, kako bi iz-gledalo, če bi vsaka protikomunistična organizacija od samega začetka odpora zahtevala svoje posebno ime. Ali ne bi kaj takega predstavljalo pravo zmedo?
Vsi zadevni Slovenci in prijatelji ste vljudno vabljeni na ta družabni večer. Ravno tako so vljudno vabljena vsa katoliška društva in ostale katoliške organizacije.
Tudi Vi, društvo Tabor, ste vljudno vabljeni, da se po idejni dolžnosti te prireditve udeležite.
Žrtvujmo , v sklad za naše invalide, vdove in sirote, ki čakajo na našo pomoč, ignorirani od svojih oblastnikov. To bomo dosegli s tem, da obiščemo družabni večer, ki je temu cilju namenjen.
Okusna večerja in vse, kar si boste zaželeli, začenja že od 7. ure naprej. Za glasbo in razvedrilo bodo skrbeli naši VAN-DROVCI. So tudi že obljubili, da bodo igrali tudi modernejše in privlačnejše melodije.
Na veselo svidenje!
Valentin Potočnik
Hash na hrbiu tovornih živali
žetev indijske konoplje je na libanonski planoti nevaren letni čas.
Nekoliko zdolgočaseno gleda turist v Libanonu skozi avtomobilsko okno: spet gre mimo karavana, nič nenavadnega v tej deželi. Visoko otovorjene se zibljejo kamele po vroči stezi, njihovi spremljevalci niso navadni gonjači, kajti s puškami varujejo tovor hašiša na poti v trgovska središča. Kmetje v tej gorati deželi živijo od pridelka indijske konoplje, čeprav je zemlja skopa, je hašiš dober vir dohodka, zakaj uživalci tega mamila so redni odjemalci.
Kakor vsa glavna mesta na svetu ponuja tudi Beirut popotniku nekaj nočnih lokalov z vabljivimi imeni. Peneče se vino je ponarejeno, pevci povprečni, račun pa prav tako zasoljen kakor drugod. Le nekaj preseneča tujca. Dekle, ki mu pride delat družbo, nenadoma pokliče natakarja: “Ahmed, prinesi gram tistega!” Natakar postavi na mizo stekleničko z nalepko znane kemične tovarne. Vsebina: bel prašek. Gost zasledi na svojem računu tudi to postavko. Na njegov vprašujoči pogled se družabnica nasmehne: “To je seveda koko. V našem poklicu je mamilo neizogibno, ker preganja zaspanost. Želite pokusiti?”
V beirutski ulici nočnih lokalov ste daleč od pariške Place Blanche, kjer vratarji in garderoberke izmenjujejo gesla z uživalci mamil, v obeh primerih gre za isto strast, ki jo registrirajo zdravniki po vsem svetu. Turist, ki se sam odpravi na sprehod po nočnem Beirutu, vedno znova naleti na mamilo revnih: na hašiš, indijsko konopljo.
Značilni vonj po hašišu zašče-geta tujca v nosu, brž ko ima za seboj b e i r ut s k o pristanišče. Spremlja ga po zavitih uličicah, kjer se vrstijo plesni lokali, stanovanja prostitutk in gostilne z
in hkrati vabljiv, arabske kavarne so odprte dan in noč. Tu je zatočišče pristaniških delavcev, nosačev, pouličnih trgovcev m postopačev.
Še pred leti je bil hašiš mnogo predrag za revne ljudi. V času francoskega mandata je bila strogo prepovedana trgovina z vsemi mamili. Tihotapska kupčija je cvetela vzdolž obale, kjer so barke skrivaj odlagale prepovedane tovore. Carina in policija sta oprezovali povsod, zato je bilo zelo drago tisto mamilo, ki je ušlo njunim očem.
Odkar je Libanon samostojen, se je hašiš zaradi domače pridelave in proste trgovine tako pocenil, da si ga lahko privoščijo tudi pristaniški nosači s skromnimi prejemki. Na izletu v bei-rutsko okolico opazi tujec, da pridelujejo indijsko konopljo v mnogih vaseh. Tržišča so sicer daleč, toda rastlina uspeva tudi na skromnih tleh in ne zahteva posebne nege, zato libanonski kmetje na veliko pridelujejo hašiš.
Cvetni vršički konopljinih stebel dajejo strupu podoben sok, katerega sestavina je hašiš, ki ga poznajo vzhodnjaki že od davnih dni. Ob stezi, ki pelje na libanonsko visoko planoto, naleti tujec na raztresene gruče oboroženih domačinov. Žetev hašiša je v Libanonu nevaren letni čas, marsikje je roka brž na petelinu. Trgovci, ki odkupujejo pridelek, imajo oboroženo telesno stražo. V dolini spravljajo tovor s kameljih ali z oslovskih hrbtov na tovornjake, ki ga odvažajo v predelovalnice. Iz njih potuje čisti hašiš v arabske dežele in drugam po svetu.
V čistem stanju žvečijo hašiš le tisti, ki so mu dokončno za-
Wilson prenovil vlado
LONDON, Ang. — Predsednik vlade Harold Wilson je deloma spremenil ministrski svet Postavil je tri nove ministre. Najvažnejši med njimi je poslanec Thomson, ki bo organiziral in vodil novo ministrstvo za priprave za vstop Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Wilsonu se zdi, da je tako ministrstvo še zmeraj močno potrebno, dasiravno do sedaj še ni bilo ustanovljeno. Obstoji namreč še zmeraj močno gibanje, ki je proti vstopu Velike Britanije v EGS. Boj s tem gibanjem bo sedaj prevzel Thomson.
Wilson je dalje nekaj ministrov poslal nazaj v parlament, nekaterim je pa zamenjal ministrstva. Vse to ni toliko zanimalo javnega mnenja, kot hitrica, ki jo je pokazal Wilson. Komaj je prišel iz Brightona s strankinega občnega zbora, pa je že spremenil vlado. Zakaj? Morda misli Wilson, da je že treba pripravljati stranko na prihodnje parlamentarne volitve. Nihče jih ne pričakuje še celo prihodnje leto, pa se vendarle lahko kaj zgodi, kar bo dalo povod za volitve. V Britaniji je namreč tradicija, da ministrski predsednik lahko vsak trenutek predlaga kraljici nove volitve; ni se mu pri tem treba ozirati ne na razpoloženje v politični javnosti ne na stanje v stranki, ki ji načeluje.
nem času, če hoče biti pošiljatelj gotov, da bodo na cilju do Božiča.
Posebej opozarja pošta, naj pošiljatelji navedejo svoje točne naslove z ZIP številko in prav tako tudi točne naslove prejemnikov.
Največ apna iz Indiane
Indiana je glavni producent apna v Združenih državah, četudi leži sredi prerij, kjer bi človek manj računal na kaj takega. V Sloveniji so kuhali apno v glavnem v kamnitem gorskem svetu samem ali pa na njegovih robeh.
Moški dobijo delo
Pomočnika išče
Mlajši slovenski invalid, samski, z lastnim domom v May-field Village, išče stalnega pomočnika samskega ali vdovca. Mora stanovati pri njem in voziti avto. Kličite 461-2486.
— (8,10,17 okt)
Help Wanted Male
STEEL WAREHOUSE MEN
Large established steel service center has openings for warehouse men. 2.84 hourly rate to start. Benefits.
JOSEPH T. RYERSON & SON INC.
E. 53 St. & Lakeside A\e. (An Equal Opportunity Employer)
(195)
Čas za pošiljatev božičnih paketov vojakom se bliža
CLEVELAND, O. — Glavna pošta sporoča, da je čas za pošiljatev božičnih paketov vojakom onstran oceanov že tu. Če hočemo, da bodo ti naše pošiljke dobili pravočasno, se držimo sledečih navodil:
Po običajni pošti je treba pa-i
padli in ki zanje ni več rešitve, j ke^e poslati najkasneje spet drugod pa ga hkrati s sladkorjem, cimetom, poprom in s.
jarko osvetljenimi vhodi. V tej j še nekaterimi začimbami doda-četrti živijo zvodniki, berači, žeparji in preprodajalci ukradenega blaga. Beirut ima svojevrsten vonj. Povsod diši po osmojenih vrvicah, ta vonj iz kavarn zleze gostu v .obleko.
V polmraku arabske kavarne opazi tujec še druge goste, ki ne pijejo kave in ne iščejo sreče v igri s kocko. Na slamnjačah ždijo, noben natakar ne presliši tihega naročila: “Turško pipo!”
Po želji dobi nov gost večjo posodo z vodo in na prožni cevki pipo, ki se v njej na žarečem oglju smodi prgišče vlažnega tobaka. Ob šumu iz vodne pipe gost zadremlje. To je nevarna
jajo pecivu. Ponekod je hašiš v tabletah, ki jih tu in tam v severni Afriki drobijo v prah, imenovan “kif”. Ne glede na o-bliko je učinek hašiša enak. Deluje kot mamilo, ki ga skupaj s tobakom uživajo prijetne omame in pozabljenja žejni ljudje. Kdor ga trajno rabi, ga jemlje čedalje več, posledica zlorab so prividi, ki se utegnejo končati z blaznostjo.
Preko zlatega zaliva
CAN FRANCISCO, Calif. — Most preko Zlatega zaliva je dolg 8,494 čevljev, 4,000 čev-
sprostitev, zakaj tobak v turški ji jev med obema glavnima o-pipi je izdatno potresen s baši-1pomikoma. Dviga se 746 čev-šem. Značilni vonj je izdajalski Gjev nad vodno gladino.
do 8.
novembra.
Po posebni letalski paketni pošti (PAL) bodo odhajali paketi na določene naslove v času od 20. okt. do 27. novembra.
Po redni zračni pošti bo najboljši čas za pakete vojakom onstran morja od 1. do 13.’ decembra.
Običajni paketi smejo tehtati le 5 funtov in ne smejo mejiti v skupnem obsegu (dolžina m širina) več kot 60 palcev, če naj bodo poslani vojakom v Vietnam po posebnih letalih.
Običajni paketi, ki ne tehtajo preko 30 funtov in ne merijo po-dolgem in počez skupaj več kot 60 palcev, bodo poslani z letali preko morja, kadar, bo prostor na razpolago, če pošiljatelj doplača v ta namen $1.
Tudi božične voščilne karte i morajo biti poslane v navede-
ST0UFFER FOODS
Men Needed Immediately
Stouffer’s has 1st and 2nd shift openings in Production, Warehousing, Sanitation, and Maintenance. Enjoy a bright future with our rapidly growing company.
•	Excellent Benefits • No Layoffs
•	Advancement Opportunity • Rates: $2.47 to $3.S'4. Join the Leader
APPLY NOW!
Interviews: 1-3 PM Mon. - Fri or call 248-0700
ST0UFFER FOODS
DIVISION OF LITTON INDUSTRIES 5750 Harper Rd. Solon, Ohio
Equal Opportunity Employer
MAU OGLASI
Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon.
Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmest/ih.
KINKOPF REALTORS
Cleveland Real Estate Board
30825 Euclid Ave.
944-7900
(196)
Lastnik prodaja
čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami v Euclidu. Kličite 531-8327.	(195)
V najem
Na E. 79 St., in St. Clair Ave., zraven White Motors, 4 sobe se odda odraslim. $70.00. Kličite 431-8613.	(195)
DOBRO PA POCENI!
Na E. 71 St. blizu Bliss Ave. je naprodaj 2-družinska hiša, 6-5, v celoti podkletena, plinski fur-nez. Cena samo $5.500.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(194)
'mmt	^
SLAVNOSTNA USTANOVITEV NASELJA — Slika kaze slavje ob ustanovitvi novega naselja izraelske mladine v bližini El-Arisha na sredozemskem obrežju Sinajskega polotoka, ki je prišlo pod izraelsko zasedbo junija 1967.
Hiša v najem
3-sobna zidana hišica s kletjo in toploto, štedilnikom in hladilnikom, na 2 in pol akra zemlje se odda v najem. Samo urha. Kličite 943-2787.	' (x)
V najem
Čista opremljena soba se odda zaposlenemu poštenemu dekletu ali ženski pri vdovi. Blizu cerkve sv. Kristine. Kličite 731-2001.
(8,10 okt)
Soba v najem
Lepa opremljena soba z lastnim vhodom š privilegijem kuhinje in kopalnice se odda v najem na 1019 E. 63 St. telefon UT 1-6292.
, —(8,10 okt.).
§§ F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM I 1 SONCEM
“Od despojne?” se je začudil ječar in se vnovič priklonil prstanu.
Zarožljali so skrivljeni ključi, zaškripali zapahi, zakrulila vrata, prva, zaječala druga in tretja.
“Toda samo ti, gospod, o tem •— pokazal je Numido — ni pisano na pergamentu!”
“Samo jaz,” je odgovoril Epa-frodit in vzel plamenico Numidi, katerega je pomenljivo pogledal.
V Grku se je vse razplamenelo od razburjenja. Njegov razvajeni voh ni občutil groznega zraka, ki je pritisnil vanj iz ječe. Samo en korak še do zmage, ena minuta, kratka in odločilna. Začutil je v stari in šibki roki moč, da bi prijel nož in s silno močjo sunil vsakogar v prsi, ki bi mu sedaj branil do smotra.
Ko je zagledal Iztoka, je prebledel. Ustnice so se mu tresle, v očeh ga je zaskelelo kakor od solza. Zarožljala je veriga, ko je Iztok obrnil vanj pogled. Mrak je ležal na njegovih očeh kakor žalostna blaznost.
Epafrodit je stal sredi ječe, plamenica je trepetala v njegovi desnici, besede ni mogel iztisniti iz grla.
Tedaj je zunaj nekaj votlo zabobnelo, kakor bi padlo truplo na tlak. Epafrodit se je osvestil v grozi, v ječo je planil Nu-mida s krvavo tuniko.
Iztoku se je zdanilo, spoznal je Numido, spoznal Epafrodita.
Vkovani roki je sklenil in dvignil pa izpregovoril zamolklo, kakor iz groba: “Bogovi! O, ot-mite me! Na Krista, vajinega Boga, pomagajta!”
Ko je Numida v svitu luči ugledal svojega ljubljenega gospoda, kako je prikovan na jasli,
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BAR AND GRILL Industrial location, north. Call Dick f	779-4128
FLOWER SHOP
Estab. Good going. Popular. Annual gross earnings over $60,000. Fully equip. Very desirable. NW area. Stock incld.
STRATIGON REALTY CO.
1	647-8108	(195)
BEAUTY SHOP — By Owner In Bellwood — Going bus. Gd. loc. Reas.
456-8383 OR 345-2708 ‘	(195)
kako je shujšano in vdrto njegovo lice, je na glas zajokal, se zgrudil k njegovim nogam in poljubil okrvavljene členke, koder ga je rezala železna spona.
“Hitro, Numida!” je velel Epafrodit.
Daši vajen svile in baržuna, mehkih preprog in dehtečih sob, je Grk pokleknil v nesnago poleg Iztoka. Numida je segel v nedrje in odmotal zavitek z jeklenim orodjem.
Zašumele in zaškrtale so pile. Razvajenemu trgovcu se je pocedil pot curkoma po maziljenem čelu. Toda ni odnehal. Šumelo in škripalo je z neučakljivo naglico po železnih obročkih krog členkov ob rokah, ob nogah. Počasi so se zarezavale škrbine, obročki so odnehavali, Numida jih je z orjaško silo raz-krehnil, osvobojena je bila noga, desna, leva, za njo roki. Iztok jih je dvignil in iztegnil. Zapokalo je v zastalih in okorelih členkih. Pričela sta na vratu. Obroč je bil debel. Cas je bliskovito bežal.
“Pustita obroč!” izpregovori Iztok.
Vsa sila, ki se pojavi v boju na življenje in smrt, se je zbudila v Iztoku. Zgrabil je za precej šibko verigo, s katero je bil prikovan na jasli, otrple mišice na nogah so se zdramile in vzvalovile, hrbet se mu je sključil, žile na vratu nabreknile.
Tedaj je počilo, slab udek v verigi je odnehal in Iztok je odskočil na sredo ječe, držeč v tresoči se roki kos verige, ki se je držala obroča na vratu. Kolena so se mu pošibila in sesedel se je na mokro prst.
Zopet je segel Numida v nedrje ter mu ponudil iz steklenice arabske žganjice. Iztok je drhteč nastavil k ustnicam in
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Lt. & cooking for semi-invalid, 5% days, stay, rm. and bd. Sal. open. Roseland area. CO‘ 4-4925
(193)
HOUSEKEEPER — Woman about 55-60 to live in. Ov/n rm. Good cook. No housework.
337-6007
(193)
Male & FEMALE HELP
izpil. Dvignila se je v njem vsa moč in naglo je vstal brez opore.
“Bežimo!” veli Epafrodit in zgrabi plamenico, ki je bila vtaknjena v vlažno zemljo.
Odhitel je po trhlih stopnicah, Iztok za njim, držeč v roki verigo, da ni zvenčkala. Pred ječar-jevimi vrati so vsi oprezno preskočili mlako krvi. Epafrodit se je ozrl samo mimogrede na ječar j evo truplo, ki je ležalo vznak z izbuljenimi očmi. V srcu mu je še tičal Numidov nož. Grka je stresla groza in bežal je, da je gasnila plamenica.
Ko so pribežali do kraja, kjer je čepel Spiridion, je velel le-temu Epafrodit:
“Zapri!”
“Ne bom, ne utegnem! Bežimo!”
Skoraj po vseh štirih kakor plaha žival je tekel Spiridicn in jih vodil po ovinkih in stopnicah. Epafroditu se je zdelo, da je pot daljša kakor prej, da so hodniki ožji, stopnice vse opolzle. Ozrl se je na evnuha in se za trenutek ustrašil.
“Zmotil si se! Pot je čudna, Spiridion!”
“Ne boj se, bolj skrita je, bolj varna!”
Tedaj je trgovec videl, da tla-
či Spiridionov hrbet težka vreča. Povprašal bi, pa ni utegnil.
Nenadoma so stali izven ozidja v gostem mirto vem grmičju.
Spiridion je zgrabil plamenico, ji udušil luč z roko in vrgel v grm.
“Kje smo?” izpregovori Epafrodit.
Spiridion je položil prst na usta, pokazal s kazalcem kvišku in zašepetal:
“Teodora!”
Privedel jih je bil po skrivnem potu prav pod caričinim oknom na vrt.
V kratkih neslišnih korakih so bili na znani stezi, pri vratih, kjer so prej vstopili. Ko jih je zagledala senca vojaka, se je zganila in šla tiho za njimi. Prišli so do druge straže, tudi ta se je okrenila in jim sledila. Preden so prišli do morja, so se odkrhnile od temnih grmov še tri sence in vse so kakor brez volje, gnane s čarovniško silo, krenile na stezo za begunci.
Ko so se zasvetili v temi beli stebriči ob stopnicah k morju, je Epafrodit polglasno izpregovoril:
“Hvala tebi, Kriste Spasitelj!”
Ali v tistem trenutku so se oglasili trdi koraki, iz teme je udaril svetel meč in po vrtu se
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
IMMEDIATE
OPENINGS
NON SKILLED
Minimum age eighteen years, High School not required. Work schedule, day shifts, employee benefits.
Apply at Personnel Office
VOLČAN MOLD & IRON CO.
1251 Fort Street	Trenton, Mich.
An Equal Opportunity Employer
(193)
ENGINEER
EXCELLENT OPENINGS FOR
PRODUCT ENGINEERS
Caloric Corporation, a progressive leader in the gas range industry, offers product engineering opportunities of unusual dimension.
Positions in Research and Development Center require 3 to 5 years experience related to creation and refinement of original engineering specifications for new and existing product lines. No barriers on imagination-innovation. Degree and experience in gas technology and appliances highly preferred.
REAL ESTATE FOR SALE
6137 N. SACRAMENTO AVE. Last chance by owner, before real estate brokers take over. Owner moving Nov. 1st. Ttfc rm. Georgian, 3 bdrms., 1 tile baths, plus all tile shower, den, fin. bsmt., rec. rm., all tile bsmt.; floor cptg., all windjpw treatments, 2 refgs., freezer, gas stove, washer, dryer, plus many other extras, gas hi, cent, air cond., also furn. for sale. $38,750. Open house Sun 11-5. Can be shown before Sun.
HO 5-7696 OR MO 6-3568 ]	(193)
OPERATORS — INSPECTORS
2nd And 3rd Shifts No Experience Necessary We Will Train. YouFor: Compacting Presses Drill Presses; Milling Machine Part Inspection
We are easy to reach. Just off Hwy. 41 and Pilgram Road in Menomonee Falls. Apply: Mr. E. Pomazal. Interviews daily 9 a.m. to 11 a.m. and 2 p.m. to 4 p.m.
ZENITH
SINTERED PRODUCTS INC.
W. 156 N. 9305 Tipp Street Menomonee Falls, Wisconsin or call for an appointment 251-3050
(193)
LAKE & RESORT PROPERTY
Excellent salary commensurate with education, experience and potential. Excellent employee benefit programs. Pleasant location in suburban Eastern Pennsylvania.
Will conduct local interviews by appointment for top candidates. Send resume in confidence to:
DIRECTOR OF PERSONNEL
CALORIC
(A SUBSIDIARY OF RAYTHEON CO.) TOPTON, PENNSYLVANIA
An Equal Opportunity Employer
(193)
LARGE WOODED LAKE LOTS
^ f
New Private Lake Development Starved Rock State Park Vicinity
Act now — while development prices still prevail. Large clubhouse and pool, plus beautiful sand beaches for property owners only.
CALL: JACK STANTON	654-0641
Or Write
AMERICAN CENTRAL REALTY
800 E. Enterprise Drive
Oak Brook, 111. 60521
(195)
Production Workers Urgently Needed
No experience necessary. Will train. Excellent fringe benefits including company paid insurance plan, pension plan, paid vacation, twelve paid holidays including one week at Christmas. A good place to work. Write, wire, call
RANDOLPH MF0. CO.
32 South Main Street, Randolph, Mass.
An Equal Opportunity Employer

je razleglo z glasom zapovedujočega častnika:
“Kdo? — Stoj!”
Zalotil jih je nadzirajoči častnik, ki je prišel ob nenavadni uri na vrt do straž.
Epafrodit je odskočil pred ostrino meča, zrak je zasičal, udarec ni zadel. Bliskovito se je dvignil sivi pramen svetlega jekla, da bi udaril po Iztoku, ki je v goli tuniki šel za Epafroditom. Ali takisto bliskovito so se vzpele iz grmovja temne sence
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITY IMMEDIATE OPENINGS
Motor Winders
A leading supplier of automation is in need of persons experienced in. AC and DC motor winding for their repair shop. Overtime available. Working conditions very congenial and good. Good hourly rate and many fringe benefits. Steady year round employment. Please call for an appointment.
(219) 931-3740 Chicago Phone 734-8050
RELIANCE ELECTRIC CO. 1818 Summer Ave. Hammond, Ind. 46320
An Equal Opportunity Employer _______ (195)
CARPENTERS
Rough Carpenters Wanted
$6.00 PER HOUR 40 To 48 Hour Week
M & O
CONSTRUCTION CO.
1820 S. 35th Ave.
Phoenix, Arizona Contact Richard Owens (602) 272-6566
___	(193)
EXCELLENT OPENINGS
AUTO MECHANICS
Due to increased service business we are in need of car and truck mechanics and body repairmen. We have the most modern service department in the State of Nebraska, fine schools, churches and the state’s most progressive college. Top wages and guaranteed annual wage up to $7,200 per year dependent upon experience and ability. Insurance program and all standard fringe benefits.
Also Auto Body Mechanics And Painters
Call collect or write Herman C. Peterson, Service Manager, giving resume of experience and other information.
Kizzier Chevrolet Co.
Kearney, Nebraska Phone (308) 237-2252
(194)
trgovčevih sužnjev, ki so bili pripluli z velikim čolnom in čakali v zasedi, ako bi bilo treba pomoči. Navalili so od zadaj na častnika in ga podrli.
“V čoln!” krikne Epafrodit in potegne Iztoka za seboj po stopnicah. Skočila sta vanj tudi Numida in Spiridion.
“Odrini!”
Sajka se je zagugala na valovih.
Padli stražnik je zakričal na pomoč. Begunci v čolnu so slišali tek straž od raznih postojank prostranega vrta. Zazven-čalo je jeklo, zapokali šiemi, krik, hrušč, padanje in pljuskanje vode. Pet stražarjev Slove-nov, ki niso zabranili Epafroditu vhoda, ki so mu na begu sledili in bili takisto namenjeni pobegniti z Iztokom, vsi so priskočili na pomoč vrlim sužnjem.
Iztok se je stresal v čolnu od koprnenja, da bi udaril tudi sam. Prsti na desnici so se mu krčili, kakor bi iskali ročnika, pa so otipali le konec verige, ki mu je visela od vratu.
Vsi so molčali v vročici. Epafrodit je nastavljal uho, da bi po
I hrupu razbral izid boju. lidarc1 so ponehavali, krič je utihni) bolesten stok se je priplazil zdaj zdaj po morju do njegovih ušes^ “Zmaga!” izpregovori PrV1 Numida.
“Veslaj!” zapove ostro Epa frodit.
Numida je zgrabil veslo in P° magal močnemu sužnju.
Sajka je letela kakor postrv. Ko ni bilo ničesar več slišat') se je sklonil Iztok do Epafr°d| tove roke in jo dvignil k ustni cam. Grk je začutil dve g°r^ kaplji, ki sta mu kanili iz °cl junaka na drobno desnico.
“Gospod, brezmejen je ^ dolg!”
“Plačal sem ti svojega!”
Iztorr mu je vnovič poljubl roko, pomolčal in nato s treso čim se glasom vprašal: “Kje ie Irena?”
Vsa duša, srce, vse življenje ] trepetalo iz te besede.
“Cteta, Iztok! Ni je v Biza11 cu!”
Iztok se je uklonil, da s° se drgetajoča kolena dotaknil3 poda v čolnu, in položil glavo na mehki bisus Epafroditovega na'
TUDI DOBRO POJE — Svetovni prav v boksu težke kategorije Joe Frazier je tudi kar dober pevec in je napravili že nekaj plošč. Trdijo, da gredo kar lepo v denar. Na sliki ga vidimo pri petju.
“Kristus naj ti plača, bogovom žrtvujem zate, jaz ti ne morem plačati!”
Grka je ganilo. Z obema roka. ma je prijel Iztokovo glavo.
“Iztoče, kakor hčerko ljubim Ireno, kakor biser jo bom čuva tebi. Ne vprašuj, kje biva. Za kaj tvoje srce bi pozabilo nase in šlo za njo v pogibel. Tako m1 Krista, objameš jo. Zaupaj' Epa froditu! Ona je vredna božje ljubezni, zato jo čuva Bog!”
“Jo čuva Bog...”
Zamišljeno, z vero in dvcmomi je ponovil Iztok zadnje besede.
Vsi so obmolknili. Z vseh je odsevala skrivnost, svečanos. in upanje.
Le Numida se je smehljal ° žarečega veselja in se skrbn° oziral po velikem čolnu.
Dospeli so v pristan Grkov6 vile. Numida je gledal nazaj 'h z očmi prebadal nočno temin0-
“Prihajajo,” je rekel glasn°> ko so stopali iz čolna.
Sele tedaj se je zganil na dnd čolna čepeči Spiridion. Zobje s° mu šklepetali od silnega trepet3’ vrečo z denarjem je pritisk8 krčevito k sebi.
“Gospod, plačilo!” so bile prve besede, ki jih je izpregovoril.
“Kako se vrneš?” Zakaj 01
(Dalje prihodnjič)
SPRETEN JAHAČ! — J. W. Stoker kaže pri nastopu v Madison Square Garden v Nev) Yorku svoje spretnosti v jahanju in ravnanju z vrvjo.