POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
POLITIKA
IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social,te namenedelavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 030
Štev. 18
Maribor, sreda, dne 2. marca 1938	*	Leto	XIII
Srednja Evropa mora ostati nedotaknjena
Odločne izjave francoskega zunanjega ministra
V soboto je govoril v francoski zbornici zunanji minister Delbos. Posegel je z vso energijo v vprašanja Političnega položaja.
Glede razmerja z Anglijo pravi, da se bo reševalo sredozemsko vprašanje sporazumno. Glede avstrijske neodvisnosti pa je mnenja, da je ohranitev avstrijske neodvisnosti ne-obhodno potrebni element za politično ravnotežje v srednji Evropi. Hegemonija v Podunavju se ne more dopustiti. Narodnost ne more biti opravičilo za vmešavanje v avstrijske notranje razmere (pa bodi te ali one države).
Francija je povezana s tremi državami male antante s pogodbami. Francija zlasti spoštuje in Hubi dosledno demokratično republiko Če-hoslovaško. Srednjeevropske dežele naj bodo uverjene. da bo Francija ostala zvesta svojim pogodbenim dolžnostim napram njim ter se je pripravljena tudi sporazumeti z Nemčijo, vendar ne za vsako ceno, ker to ni potrebno.
Francija hoče braniti tudi neodvisnost Španije, ki je doslej ni mogla dovolj.
Zbornica je izvajanja ministra odobravala in je položaj vlade trden, čeprav se morda v doglednem času izvrše v vladi izmene v zmislu koncentracije republikanskih sil.
Kaj so sklenili
v Ankari?
S seje balkanske zveze v Ankari
Stalni svet balkanske zveze je imel 25., 26. in 27. februarja t. I. sejo v Ankari.
Na seji so gospodje ministri razpravljali o splošni politiki ter ugotovili, da zveza balkanskih držav deluje po vol j no za utrditev miru. čeprav deloma vsaka v svojem področju. Balkanska zveza je vdana načelom: Društva narodov, zahteva e-nakopravnost vseh držav in zavrača tuje vmešavanje v nje in vsako državo.
Sredozemska politika ostane dosedanja. Ohranitev miru v tem delu je odvisna od velesil (Velika Britanija, Italija in Francija). Abesinsko vprašanje za Balkansko zvezo ne obstoja več in je tudi Jugoslavija po svojem poslaniku imenovala ob njegovem nastopu kralja kot abesinskega cesarja, kar so druge države zveze storile že prej. To storita še Grčija in Turčija.
Balkanska zveza se ne bo vmešavala v španske stvari, pač pa lahko države imenujejo zastopnike v Francovj Španiji v svrho gospodarskih interesov.
Prihodnji seji bosta septembra meseca 1938. v Ženevi in februarja meseca 1939. v Bukarešti.
Na seji so bili navzoči zunanji ministri: Metaxas (Grčija), dr. Stoja-dinovič (.Jugoslavija), pomočnik Pre-tresca Komnen (Romunija) in Ruždi Aras (Turčija).
Zvišanje mezd mestnim uslužbencem v Subotici. Občina mesto Subotica poviša vsem mestnim uslužbencem plače od 1. aprila dalje.
garija
t«
vo
h«
Nastop skupine petorice, ki ji pripadajo tudi socialisti
1. I. Sofija, v februarju 1938.
Volitve v bolgarski parlament se bodo vršile v času od 6. do 27. marca.
Z ukazom razglašeni Volilni red je v opreki z ustavo.
Število poslancev je znižano na polovico. Parlament je štel poprej po enega poslanca na 20.000 prebivalcev; odslej bo štel 161 poslancev, t. j. en poslanec bo odpadel na 40.000 prebivalcev. Število kandidatov znaša okoli 1700.
Kandidati ne smejo biti zastopniki nobene organizacije ali skupine,
kandidirati smejo torej samo kot osebe in nikdo drugi, razen njih samih, ne sme razvijati za nje kakšne agitacije.
Prepovedane in razpuščene so politične stranke, odpravljena svoboda agitacije, zborovanja in tiska.
Vsak kandidat mora podpisati izjavo, da ni član nobene politične stranke in da ne zastopa komunistične. anarhistične ali kakšne druge prevratne ideje, da ne priznava načela razrednega boja in da v bodočem parlamentu ne bo zastopal interesov kakšnega razreda ali skupine. Imena kandidatov za vsako okrožje se v dotičnem okrožju javno razglase in vsak volilec ima pravico, da izpodbija kandidaturo, ako ta ali oni
kandidat ne odgovarja predpisom1 zakona. Na podlagi teh ugovorov in policijskih poročil preizkusijo oblasti vsako kandidaturo. O veljavnosti kandidature odloči okrožno sodišče.
Združena levica, imenovana
»ustavni blok« ali »skupina petorice«
— ker obsega pet strank: socialne demokrate, zemljedelce. liberalce, radikale in demokratično zajednico
— je sklenila, da se udeleži volitev in postavi v vsakem’ volilnem okraju po enega kandidata. Vendar pa se v nekaterih okrajih lokalni politični faktorji ne drže sklenjenega sporazuma, zlasti ne zemljedelci. Da bi si zagotovila čim1 večji uspeh se je »skupina petorice« obrnila tudi na tkzv. delavsko stranko in skupino Pladne (odpadli zemljedelci) in jih pozvala k skupnemu delu pri volitvah. Kandidati se razdele kot sledi: v petnajstih okrožjih je kandidat bloka socialist, v petnajstih okrožjih skrajni levičarji, v petnajstih okrožjih liberalci, v petih radikali, v 8 demokratično združenje, v 15 skupina Pladno; in v 47 zemljedelci. V 40. okrožjih v Macedoniji in na od Turkov naseljenem ozemlju »skupina petorice« ni postavila lastnih kandidatov, ker ima tamkaj zelo malo. izgle-dov. Razen v 15 volilnih okrožjih, so postavili socijalisti v 10. okrožjih še po enega namestnika, ako bi oblasti razveljavile mandat izvoljenega kandidata.
Po dosedaj dospelih poročilih izvaja vlada
velik teror,
da bi preprečila ustavno večino v bodočem parlamentu. Doslej je bilo izvršenih že nad 900 aretacij in so bili aretiranci internirani v provinci. Predvsem gre za komuniste, pa tudi par socialistov. Treba je biti pripravljen na to,
da bo vlada z vsemi silami preprečila kandidature, opozicije.
Državna policija ima tozadevno najstrožja navodila.
Dasi trdi vlada, da sama ne bo postavila nobenih kandidatur, pa je vendar očitno, da podpira kandidate, na katere bo lahko v bodočem' parlamentu računala. Precej verjetno je tudi, da bodo sodišča, ki odločajo o potrditvah kandidatur, preprečila, da bi bili postavljeni kandidati ustavnega bloka.
Naj še omenimo, da volilni red ne dopušča, da bi ministri kandidirali; to pomeni, da hoče vlada izsiliti v bodočem1 parlamentu ustavo, po čije določilih bo
vlada neodvisna od parlamenta.
Avstrija je odnoklicala konzulate v republikanski Španiji. Imenovala pa je konzule v Francovi Španiji. To znači pristop k »protikomunističnemu« bloku, čeprav je kancler to oporekal.
V Avstriji že prlfenla rjavi nemir
Narodni socialisti so nameravali zasesti Gradec in jo ucferiti na Dunaj.
Preteklo nedeljo so hakenkrajc-lerji prvič pokazali dr. Schuschnigigu in njegorvi domovinski fronti, kako pojmujejo berchtesgadenski dogovor.
Več desettisoč rjavih srajc je nameravalo pohod na Gradec, ki so ga hoteli zavzeti in potem udariti proti Dunaju. Notranji minister Seys*In-quart je bil na njihovi strani in le s pomočjo vojske se je dr. Schuschniggu posrečilo preprečiti nacistični udar.
Razmere v Avstriji se za klero-fašistično vladoi hitro poslabšujejo, odkar je dr. Schuschnigg pripeljal v Avstrijo iz Berchtesgadena trojanskega konja in dovolil, da smejo rjavosrajčniki izpovedovati hakenkrajclersko ideologijo. V Gradcu n. pr. je župan dr. Schmidt na pritisk hakenkrajcler-jev razobesil na magistratu hakenkrajclersko zastavo. Dr. Schuschnigg je župana odstavil, na pritisk haken-kraiclerjev pa je moral odstavitev preklicati.
Kancler dr. Schuschnigg skuša obdržati vpliv v domovinski fronti, kamor so sedaj navalili rjavosrajčniki, ker jim je vstop dovoljen. Imenoval je nove komisarje domovinske fronte v vseh deželah in jih poveril s težavno nalogo, da preprečijo zavojevanje domovinske fronte po nacistih. Poskus je brezupen.
Na tihem skuša dr. Schuschnigg pridobiti socialistično delavstvo kot protiutež proti nacijem. Ker se zaveda. da se delavstvo z njim ne bi pogajalo, dopušča, da se sme to de-
lavstvo gibati in tu pa tam demonstrirati.
Spričo vpliva in podpore, ki jo dobiva rjavi fašizem v Avstriji iz Nemčije, pa je le malo verjetno, da bi Avstrija vzdržala ta pritisk.
Tudi Amerikanci se jeze na angleško vlado. Ameriške Zedinjene države so. hotele podpreti evropske demokracije v boju proti fašističnim diktaturam. Izrecno je predsednik Roosevelt ponujal to pomoč. Nejevolja je prišla do izraza v odboru za mornarico, kjer so govorniki očitali Chamberlainu, da je izigral Ameriko: v svojo korist.
99Jamo"99.88 odfft. proti rumunfkl ustavi
Javno glasovanje je prineslo seveda ogromno večino za kraljev ustavni
načrt.
V Rumuniji so se odigrali zelo važni politični dogodki z naravnost kinematografsko brzino:
Koncem decembra so bile volitve v parlament in senat. Ker liberalci niso dobili večine, je kralj poveril vlado najmanjši stranki, Gogovim krščanskim fašistom, ki so v par tednih svojega vladanja še nekolika stopnjevali korupcijo in pod geslom proti-židovskega boja za težke milijarde o-škodovali rumunsko narodno gospodarstvo. Kralj je na Gogov predlog razpustil parlament in odredil nove volitve. Ker je Gogova vlada zunanjepolitično krenila v smer, ki je bila protivna Angliji, je Anglija intervenirala v Bukarešti. Ondotni angleški poslanik je izjavil, da spričo novo nastalih razmer v Rumuniji že napovedani kraljev obisk v Londonu ni mogoč. Nato je kralj Karol odstavil Gogovo vlado, preklical volitve, imenoval novo vlado s patrijarhom na čelu, predložil novo ustavo, ki pred-
videva neke vrste stanovsko ureditev države in odredil glasovanje o tej u-stavi za 24. februarja. Glasovalo je 4,300.723 volilcev, t. j. 92.51 odst. — Za ustavo se je izreklo 4,295 308 volilcev, t. j. 99.88 odst.
Sprejemanje nove ustave je v demokratičnih državah dolga procedura, ker je treba vsestranskoi pregledati in prediskutirati načrt in čim bolj zagotoviti suverenost ljudstva. V demokratični Rumuniji pa so sprejeli ustavo kar čez noč in to še s tako impozantno večino! Res občudovanja vredno!
V Nemčiji se pripravljajo — na mir. Predstavniki Nemčije govore samo o tem, kako srčno žele in se bore za mir, za svetovni mir. V ta namen bodo podaljšali tudi vojaški službeni rok od dveh let na dve leti in pol. No, potem bo pa že mir!
P
rimanje spans
Id Jentolc
l II
racin
Demokracija mora ostati ohranjena
V	vodilni angleški reviji »The Economist« je izšel članek pod naslovom: »Demokracija mora ostati ohranjena«;
Nedavno zasedanje španskega parlamenta je bila mogočna manifestacija enotosti strank, ki so združene v ljudski fronti. Republikanska ustava je tudi med vojno ostala v veljavi. — Osrednja vlada ima vsa pooblastila kar se tiče javnega reda, preskrbe z živili in ureditvi trgovine, industrije ter bankarstva. Vse tovrstne pokrajinske organizacije so odpravljene...
V	vladi se posebno odlikujejo trije ministri, vsi trije socialisti in sicer: ministrski predsednik dr. Negrin, o-
brambni minister Prieto in notranji minister Ingazagiotia. Njim gre zahvala za vzpostavitev reda in miru v Španiji. Državljani republike imajo danes isto pravno varnost, kot vsak Anglež, ki spoštuje zakon.«
Pred Madridom
so bili pretekli teden manjši boji. — Napadali so nacisti, pa so se nazadnje morali umakniti celo iz linije, iz katere so otvorili napad.
V	noči od četrtka na petek je pri Madridu pobegnilo k republikancem par sto Frankovih vojakov, ki so prinesli s seboj vse orožje, avtomatične pištole in celo en možnar.
Mezdna pogajanja za rudarle
državnih rudnikov
V Sarajevu
V torek, dne 1. marca so se pričela pogajanja med zastopniki rudarjev in upravo državnih rudnikov v Sarajevu v zadevi končnoveljav-ne ureditve mezdnih in delovnih pogojev delavstva zaposlenega v državnih rudarskih podjetjih. Rudarji zahtevajo 20 odst. povišanje vseh kategorijskih mezd in še razne druge stvari.
Slovenska delegacija je odpotovala na razpravo v nedeljo, dne 27. februarja. Pričakovati je, da bodo zastopniki državnih rudnikov pri tej razpravi bolj dostopni za delavske zahteve kot so bili pri pogajanjih 9.
septembra lanskega leta. Socijalnc razmere po državnih rudnikih bi morale biti vzor privatnim podjetjem, ne pa take, da se privatni podjetniki na nje Sklicujejo,. Krivica, storjena rudarjem-kopačem. ki so prepuščeni na milost in nemilost posameznikom, da ocenjujejo njihovo pridnost, se mora brez nadaljnjega odpraviti. Takšen postopek rudarje upravičeno razburja. Pa tudi sicer prejemki rudarjev niso v nobenem skladu z morečo draginjo, ki še vedno narašča. Pričakovati je, da bodo rudarji le dobili priznano pravico do eksistence in znosnega življenja.
Doma Utf*o
Zanimivo ogorčenje zaradi nedo- | statkov po bolnišnicah. Klerikalni | ljubljanski tednik se je v krajši no- j tiči silno razljutil nad nedostatki v > bolnišnicah, ki izhajajo odtod, ker so bolnišnice premajhne. Take so razmere, pravi končno, toda od nikoder ni niti beliča denarja za to! — List pripada vladni stranki, čitateljem pa je treba stvar povedati tako, ker nihče ne bo mislil na to, kdo je vsaj soodgovoren za razmere.
Dodatni obroki na redno podporo pri Borzi dela v Ljubljani so do nadaljnjega ustavljeni, ker je kredit v ta namen prekoračen.
Neodvisni klub senatorjev. Jugoslovanski klub neodvisnih senatorjev je volil za 'predsednika dr. Ulman-skega, za tajnika pa bivšega bana dr. Marušiča.
Svetovna trgovina. Društvo narodov izdaja poročila o svetovni kon-
junkturi. Po tem poročilu svetovna trgovina od 1933 stalno narašča. Po vrednosti blaga je trgovina v primeri z 1. 1929. še vedno manjša za 46.2%, po količini blaga pa le še za 2.5 % • Razlika je nastala zaradi velikega padca cen na debelo, ki znaša v primeri z letom 1929. kar 47.5%.
Zagoneten umor v Parizu, Truplo bivšega ruskega polkovnika Čimerina so našli v reki Sejni. Čimerin je poznal ugrabitev generala Milerja in so ga zaradi tega umorili.
Nebotičnik v Čikagu. V Čikagu zgrade nebotičnik z 200 nadstropij. Podrli so v ta namen 34 drugih hiš. Nebotičnik bo imel 400 dvigal. To bo ogromna stavba.
Številke govore .,. Angleški finančni časopis »Financial News« v svoji številki od 10. januarja t. 1. poroča, da so dolgovi generala Franka Italiji in Nemčiji dosegli že ogromne
Na teruelski fronti
vlada mir. Republikanci so preprečili vsako nadaljnje prodiranje že precej izčrpanega sovražnika-
Vlada izjavlja, da je položaj prav zadovoljiv
V	zvezi s ponovnim zavzetjem Teruela s strani nacistov je izjavil ministrski predsednik Negrin, da ni niti najmanjšega povoda za kakšno vznemirjenje. Republikanci so z operacijami pred Teruelom dosegli, kar so nameravali. Stvar republike stoji dobro.
Kongres URSSJ-a
(Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije)
se bo vršil od 17. do 18. aprila v Zagrebu
Na dnevnem redu so naslednja vprašanja:
1. Delovanje državne strokovne centrale in nje sestavnih organizacij ter položaj delavskega in nameščen-skega strokovnega gibanja (poroča s. Krekič).
2. Ekonomski in socialni položaj delavcev (poroča s. Jakomin).
3. Naredba o minimalnih mezdah (poroča s. Belič).
4. Tarifne akcije (poroča s. Katic).
5. Organizacijsko in akcijsko edinstvo (poroča s. Pintar).
6. Socialno - politične ustanove in delavsko gibanje (poroča s. Pfeifer).
7. Volitev unravnega in nadzornega odbora URSSJ-a.
Potrebna navodila dobe strokovne organizacije od svojih central.
Ne odlašajte z nabiranjem članov »Cankarjeve družbe«. Vsak zaupnik naj gleda, da mu dosedanji člani čim prej plačajo članarino za leto 1939. Ko ima poln blok, naj ga odpošlje »Cankarjevi družbi« obenem z denarjem.
vsote, kar kažejo številke: Italiji dolguje 3,876.2 milijone frankov in Nemčiji 9,496 milijonov, skupno 13,372 milijonov frankov. V teh številkah pa ni vračunano na tisoče in tisoče ton različnih mineralij in surovin, ki so bile poslane Francu, tudi niso vračunane človeške žrtve te pošastne, surove in nepotrebne bratomorne vojne.
Ali si te poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svojo dolžnosti
Program Halifax
Duša konservativcev in nove angleške zunanje politike
Lord Halifax je postal angleški zunanji minister. Mož je zagovornik zveze z Italijo in Nemčijo in organizacije bloka štirih ali petih velesil (Anglije, Francije, Italije, Nemčije in eventualno Poljske). V njegovem načrtu je sporazum z Italijo v Sredozemskem morju, privabitev Nemčije v krog Anglije, Francije in Italije, posojilo Italiji (ki ga kapitalisti že dajo), sporazum glede kolonij in sporazum med Francijo in Nemčijo in ohranitev mej v srednji Evropi.
Ta programi pa ni naletel nikjer v inozemstvu (razen v Italiji in Nemčiji) na zaupanje, ker povsod sumijo, da je to politika zavlačevanja, ki mednarodne napetosti ne omiljuje, marveč prikazuje le angleško »sebično dobrohotnost« napram avtoritarnim državam, ki dobe v tej politiki močno moralno podporo za svojo okrepitev.
Zaposlitev v januarju
OUZD v januarju 1938.
Število članov je znašalo v januarju 1938 88.242 (54.131 moških in 34.111 ženskih), 6299 več kakor v januarju 1937.
Bolnikov je bilo povprečno 2721, to je 8 več kakor lani.	»
Povprečna zavarovalna mezda je znašala Din 23.74, to je Din 1.32 več kakor lani v primeri z decembrom 1937 pa le za Din 0.10 več.
Število zavarovancev v januarju je večje od števila v januarju lani in manjše v primeri s številom v decembru 1937 za 5348 zavarovancev.
Izlet v Prago
Poročilo v eni izmed zadnjih številk ! »Delavske Politike«, da se pripravlja izlet z avtobusom v Prago, je vzbudilo mnogo zanimanja med delavstvom v Sloveniji. Tudi hrvaški sodrugi se pripravljajo in se bodo najbrže priključili našim izletnikom. Ker čas hiti, vabimo vse interesente, da se prijavijo takoj, ker se na poznejše prijave ne bo mogoče ozirati.
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
>OGENJ<
MARIBOR
oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15'—. Razen tega nimajo umrli člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na:
»Ogenj", Maribor, Koroščeva ulica 8
A. M. de Jong:	99
l IZDAJA 1
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Opoldne so napravili celc pojedine, pri katerih so se založili, da so komaj dihali: pojedli so cele gore mastnih svinjskih krač, krompirja z rdečim zeljem, riževega narastka z rozinami ali slivami, kruha, šunke, klobas in slanine, dokler niso moškim popustili gumbi na hlačah in so si ženske hitele odvezovat trake na svojih krilih okoli pasu ... Jutri prične post, ko si bodo lahko svoje sekavce dali izdreti, danes pa so se še smeli veseliti življenja, se udajati svojim strastem in skušati zadostiti svojemu nenasitnemu koprnenju po uživanju. Po kosilu se je pustno rajanje še bolj razvnelo. Polič za poličem je stekel po grlu, potem pa so cepetaje plesali šotiš v troje, težke valčke, kadrilje, ki so vedno znova končale v veliki zmedi parov, stare kmečke plese, ki jih ni nihče več prav obvladal. Plačevali so drug drugemu, si prebadali odprtine v svoje maske, da so lahko pili, se prerivali v sklenjenih vrstah po cesti, zapirajoč jih zdaj po dolgem zdaj počez, rajali okoli vodnjaka pred cerkvijo, udarjali v taktu z nogami ob tla. da je grmela zemlja in so šklepetala okna. ter so, držeč se trdno za roke, krulili:
»Oh oj oh, še en bokal ga pijmo, oh oj oh, še enkrat si nalijmo!
Miki pup je sedel na stopnjici, še en boka! zvrnimo!
Miki pup je sedel na stopnjici, in zdaj še en bokal dobimo!«
Poljski čuvaji so imeli hud dan. Vedeli so, da morajo tak dan gledati skozi prste, zavedali so se pa tudi, da je treba dobro paziti, ker bi se taka hrupna zabava lahko vsak čas pretvorila v divji pretep. Našemljeni, da jih ni bilo moč prepoznati, so oprezovali za svojimi starimi nasprotniki, iščoč prilike, da bi poravnali stare račune, in ni	bilo baš	redko, da	je sredi petja	in
pitja vesele	družbe v	tej ali oni	gostilni, nekdo	iz-
nenada vrgel vrček v svetilko in jo razbil, in že je v naslednjem trenutku začel strahovit direndaj: začuli so se presunljivi klici na pomoč, divje vpitje prestrašenih žen in mozeg pretresujoč krik ranjencev, ki so	jo skupili	z nožem med	re-
hra. Ko je	potem v	sobi zopet zagorela luč.	so
ležali med polomljenimi mizami in stoli, na tleh, posutih s črepinjami, ranjenci, včasih tudi umirajoči; v gnječi so bili mnogi obrizgani s krvjo, tako, da je bilo krivca le težko ugotoviti, če ni sploh zmanjkala vsaka sled za njim, dasi se je domala točno vedelo, kdo da je potegnil nož in čemu. Vaški policaj iti službujoči orožnik, včasih v spremstvu par oboroženih varnostnih organov na konju, sta tekala ves dan naokoli, silno nervozna, v pričakovanju pretepa, ki je navadno začel tamkaj, od koder sta pravkar odšla.
Tudi Vrč se je podal na zabavo, maskiran in preoblečen. Nadel si je staro mornarsko obleko in majhna čepica s plapolajočima trakoma v zatilju, je smešno čepela na njegovi masivni glavi, dočim mu je obraz zakrivala grda maska stare čarov-
nice, z debelim, rdečim nosom, postrani obrnjenimi, na stežaj odprtimi usti, iz katerih sta molela dva dolga polomljena zoba. Vsakdo ga je spoznal in se čudil, ker se je tako nepričakovano znašel v vrtincu pustne zabave, dočim' se je zadnje tedne vsemu izogibal in samotaril. Prijazno so ga bodrili in on nikakor ni hotel zaostajati, plesal je in pil. izgledal je razigran in niti najmanj nevaren. Prvotni strah, da se je prišel prepirat in izzivati pretep, je minul, opogumljeni vsled njegovega mirnega obnašanja in preobilice alkohola, ki so ga bili pognali po grlu, so ga pričeli nasilni fantini dražiti z namigavanjem na Janekoi in njenega Holandca, ki da se bosta po Veliki noči P°' ročila in sta sedaj obhajala pusta kot redko kdo: 011 si je bil nalašč v ta namen izprosil en dan dopusta. Janeke je hodila naokoli v ozkih hlačah, ki so se tesno prilegale sočnim oblikam njenega telesa, da je izglcdala v resnici zapeljivo, in so si moški dovolili marsikatero surovo opazko na njen račun; Holandec je imel na sebi staromodno vojaško uniformo, čako.. visoko, kot bi mu poveznil dva mernika na glavo in sabljo kot rabljev meč. Vrč se je delal, kot da bi ne bil slišal teh zbadljivk, pil je svoj polič, se smejal in plesal. Komaj, da se je ozrl na par, gromko se smejoč so trdili, da nima niti poguma, da bi poprosil Janeko za ples. Težko nadelan je ugovarjal: da ne bi imel poguma? On se ni bal nikogar... kaj takega ni treba, da bi si mislili... toda ta osra-na dvojica se mu ni zdela vredna, da bi radi nje izgubljal besede.
(Dalje prihodnlič.i
7g našiU kcaiev
Trbovlje
Uspeli občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije 35 letnica obstoja organizacije
V nedeljo, dne 27. februarja se je vršil občni zbor podružnice ZRJ. v Trbovljah, ki je potekel v izredni harmoniji in disciplinirano. i .a tem občnem zboru se je pokazala enotna volja vsega članstva in njegova zavednost. Organizacija članstvu ni skrivalnica, ampak jo smatra za resno zaščit-nico socijalnih pravic delavstva.
Materijelni in moralni uspehi organizacije za dobrobit rudarjev so zelo dvignili zavest in borbenost članstva. Tudi težke preizkušnje zadnjih let. ki so jih nekatere organizacije doživele, so bile velika šola za člane ZRJ.
V odboru so se izvršile le malenkostne spremembe. Predsedstvo je bilo znova poverjeno dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku <>. Francu Pliberšku. Letos slavi organizacija 35 letnico obstoja. Ako se pomisli, kaj je organizacija v dobi 35 let stojita za delavstvo in koliko borb in bojev je izbojevala, tedaj se lahko reče, da je ta ju-“i!ej največji zgodovinski dogodek za rudarski proletarijat v Trbovljah.
Druga kriza v rudarskih revirjih Rubeži na vseh koncih in krajih
Trbovlje, koncem januarja 1938.
Po uveljavljenju novega zakona o izvršilnem postopku se v rudarskih revirjih ogromno množe rubeži na mezde. Rubijo v glavnem oni, ki se vedno izdajajo za veli-Ke prijatelje rudarjev, to so razni trgovci m gostilničarji. Rubeži so za revirje kriza v drugi izdaji.
Ker trdijo nekateri, da § 206 rudarskega zakona še nadalje ščiti rudarske mezde Pred rubežem,^ se morejo prizadeti prito-i 1 PTi0tx-,rubežem na višje inštance, ki bodo odločile glede rubljivosti mezde. Ostalo imetje rudarja, ako ga kaj ima, pa itak ni zaščiteno. Načelstvo II. skupine je že tudi podvzelo akcijo, da se prizadetim da pravo-varstvo za slučaj pritožbe na višje sodi-, šče.
Vse rudarsko delavstvo na ponovno opozarjamo, naj odpre oči in naj premisli komu zaupa svoje težko prislužene dinarje, da ne bo ponovno zabredlo v nepri-like, ki jim jih sedaj povzročajo razni trgovci z rubeži. Na ta način bo za prizadete blago, ki večkrat ni bilo prvovrstno, fc.l° drago. Trgovcev, ki na veliko ru-t)iJo, naj se delavstvo izogiba.
Zagorje ob Savi
DollnSek Franc
V	četrtek, dne 24. februarja t. 1. smo spremili k zadnjemu počitku s. Dolinška Franca. Pokojni, ki je bil zaposlen kot strojnik pri 'IPD. v Zagorju nad 35 let, je že dalj časa bolehal na želodcu. Pred nekaKo petimi tedni se je podal v bolnico v svrho operacije. Operacijo je sicer srečno prestal, ali nastopilo je vnetje, kateremu je v težkih bolečinah podlegel v starosti 55 let.
S pokojnim Francetom ni izgubila le njegova družina svoje najdražje, temveč smo izgubili tudi vsi ostali svojega najbolj-šega prijatelja in sodruga. Zakaj pokojni France, kakor je bil za se skromen, nad vse skrben za svojo družino, je bil tudi v delavskih vrstah vedno med onimi, ki so se znali boriti za svoje pravice. On je bil eden tistih redkih sodrugov, ki v najhujši dobi zmešnjave v našem delavskem gibanju ni izgubil glave, temveč je s trdno vero v zmago svojega prepričanja stal na čelu takratne »Unije slovenskih rudarjev« in pomagal pri vodstvu v zaupanju v zmago resnosti in poštenosti. Pa ne samo to. Njega smo videli na delu tudi v naši kulturni in gospodarski organizaciji. Povsod je bil mož na mestu in kremenit značaj.
ie naš s. France delal in živel, Fran/o hL l3!” ni u£rabila smrt- Dragi
Ti‘'dokazali Kako smo Te	smo
‘J ?r n,a I voji zadnji poti. Poslovili
n ,.,,11 c„ ’Pe'lci z delavsko pesmijo. Poslovil je od iebe v jmenu nas vse|i
s. F. ^obar. . ad grobom pa se je poklonil rdec prapor '.Poslednji pozdrav. Ohranili Te bomo v častnem spominu! Tvoji bridko Pnzadeti družin, naše najiskrenejše soža-
Hrastnlk
Občinska proračunska seja. v nonde-uek, (jne 7. marca se bo vršila ob 3 lirj Pop. občinska proračunska seja, na katero opozarjajo vse sodruge, k' se zanimajo /a občinsko gospodarstvo.
uospo<}je si mislijo, da brez protekcije ne. *r®- ".Nova doba« je v zadnji številki prinesla senzacijonalno vest, da je neki tukajšnji klerikalni občinski odbornik ponujal dopisniku tega lističa gradivo proti sedanjemu občinskemu zastopstvu, v> katerem sedi tudi ta dični odbornik sam, in sicer v zadevi dodelitve stanovanj. Radovedni smo, ali bodo znali napraviti klerikalci med seboj red, ker drugače bode na občinski seji prav zanimivo poslušati tega ptička kako bo pel.
Koliko se je konzumiralo mesa in pijače v i. 1937: 214 volov, 22 krav, 67 telic. 23« telet in 224 svinj. 197.000 1 vina, 21.900 I mošta, 14.670 1 piva. Zganja, ruma in špirita 4955 1.
Ljubljana
Spremembe v občinskem svetu
Notranji minister je razrešil 11 občinskih odbornikov in imenoval enako število novih. Večina razrešenih odbornikov so se sami zahvalili za odborniško mesto, le g, Oražem, Florjančič in dr. Milan Korun so bili razrešeni, --	-	im	ct.tn ki\.
Z novimi občinskimi svetovalci se sestav občinskega sveta ne bo izpremenil. JRZ ima še nadalje veliko večino vseh od-borniških mest, čeravno je razmerje moči v Ljubljani izv.en občinskega sveta bistveno drugo, če motrimo imena novih imenovanih občinskih svetovalcev, moremo trditi, da jih je med njimi nekaj, ki so bili vedno pristaši stare Slovenske ljudske stranke, vsaj pa njeni volilci. Nekateri pa so, tako se zdi, imenovani, četudi se politično niso prištevali za pristaše sedanje večine. — Morda je tako napravljen poizkus, da se išče vsaj poizkusoma zaslomba baš v takih politično popolnoma neopredeljenih krogih. Upamo pa, da vsem imenovanim občinskim svetovalcem ne bo težko podpisati pristop-
nic in bianco menice za klub JRZ. — Bolje pa je, da to podpišejo, kakor pa, da so sicer izven kluba vpreženi v voz vladajoče večine. Tako je še vedno gledati na razmere v komunalni ljubljanski politiki.
Opozicija v ljubljanskem občinskem svetu je sedaj seveda še manj številna. Za naša sodruga, ki sta skoro sama ostala v opoziciji je razumljivo, če smatrata, da je njuno nadaljnje sodelovanje v občinskem svetu skoro iluzorno. Seveda pa morejo o tem sklepati le delavski zaupniki, ki bodo skoro imeli priliko, da o tem sklepajo. Še nadaljnje sodelovanje v občinskem svetu bi moglo imeti smisla le radi kontinuitete in vsaj skromne kontrole.
Kakor je videti, pa še nihče ne misli na volitve, čeravno bi nove volitve ne spravljale v nevarnost niti reda, niti miru, niti gospodarskega življenja v Ljubljani. Ljubljanska občina pa bi dobila potem vsaj gospodarja, ki bi imel zaupanje ljubljanskih davkoplačevalcev.
Maribor
Kdo se skriva za goljufijami zagrebške tv. „Novitas“?
Poročali smo, kako je nek zagrebški podjetnik pod imenom tvrdke -»Novitas« lovil reveže na svoje limance na ta način, da je potom oglasa v »Slovenskem Gospodarju« razpisoval nagradno tekmovanje dobitkov. Kdor se mu je prijavil, mu je pisal, da je dobitek že zadel, naj mu samo pošlje Din 14.50. Tudi mnogo delavcev se je ujelo na ta lim in poslalo denar v Zagreb na ime »Novitas«, a o dobitkih ni bilo potem ne duha ne sluha. Ljudje so še razmetavali denar za poštnino, ko so ponovno pisali, kaj je z njihovim dobitkom, pa se ni nihče več oglasil. Dr. Reisman je zadevo javil tukajšnji policiji, na kar je prišlo od zagrebške uprave policije sledeče obvestilo: »Trgovino pod imenom »Novitas« je vodil v Zagrebu neki Freiberger Eugen na Stros-majerjevem trgu št. 7 z dovoljenjem mestnega načelstva od 3. febr. 1937. Dovoljena mu je bila prodaja in razpečavanje galanterijske robe. Toda g. Freiberger se je vrgel rajše na nagradno tekmovanje dobitkov in je dobila policija v Zagrebu v zadnjem času par stotin prijav revežev, ki so bili na podoben način opeharjeni za zneske po Din 14.50. Prijave so odstopljene državnemu
tožilstvu v Zagrebu, kjer se vodi sedaj kazenski postopek proti Freibergerju. Poročilo ne pove, če je Freiberger že aretiran ali ne. 0 tem sleparstvu je bila obveščena tudi banska uprava v Zagrebu, davčna uprava ter Zbornica za trgovino in obrt. Iz poročila sledi, da si je Freiberger s tem sleparstvom na lahek način dobil od ljudi potom oglasov tisočake. Svarimo vsled tega ponovno naše čitatelje, da ne nasedajo več takim oglasom. Kakor hitro se kaka tvrdka ponuja samo pod izmišljenim imenom, kot je »Novitas«, morate že domnevati, da gre za sleparijo, ker obrtni zakon izrecno predpisuje, da se mora in se sme voditi obrt ali trgovina le pod tvrdko, v kateri je točno navedeno tudi krstno in rodbinsko ime lastnika. Kdor se skriva za golim izmišljenim imenom tvrdke, o tem že lahko mislite, da ima posebno potrebo za takšno skrivanje. Opozorili bi pri tem obrtni oddelek mestne občine, da se tudi v Mariboru pojavljajo trgovine z napisi, v katerih ni imena lastnika, ki torej ne odgovarjajo obrtnemu zakonu.
Politični sestanek
V četrtek, dne 3. marca s pričetkom ob 7. uri zvečer se bo vršil v
dvorani »Delavske zbornice«
SESTANEK
z dnevnim redom:
s.
1. Politične, gospodarske in socialne prilike ter delavstvo. (Poroča Petejan Josip) in
2. naloge socialističnega tiska.
Vstop samo proti vabilu.
Članski sestanek strojnikov in kurjačev
V	nedeljo, dne 6. marca s točnifn začetkom ob 9. uri dop. se bo vršil v Delavski zbornici II. nadstr. obvezen sestanek članov društva strojnikov in kurjačev. Na dnevnem redu bo poročilo o poteku občnega zbora v Ljubljani ter o kongresu v Zagrebu. Razpravljalo se bo tudi o bodočih ukrepih društva za izboljšanje položaja strojnikov in kurjačev. Zatorej, vsi točno in zanesljivo! Nečlani so tudi vabljeni!
Odbor.
Po konferenci kovinarjev
Preteklo nedeljo se je vršila v Delavski zbornici konferenca Saveza metalskih radnika Jugoslavije, na kateri so poročali sodrugi Pauman, Vidovič in Šovljanski o položaju kovinarjev, o socijaino - političnih vprašanjih, ,0 situaciji v savezu, kakor tudi o bodočem delu.
Prisotni so bili zaupniki in funkcijonarji iz vseli večjih mariborskih metalurgičnih tovarn, kakor iz Kovine, Splošne stavbene družbe, Johann Pengg, Jugometra i. t. d.
Nevidni duhovi so toženi. Pred dvoranami mariborskega sodišča se dogajajo zadnji čas zanimivi razburljivi nastopi: Nek advokat si ie izmislil zanimiv trik: da bi mogel tožiti dolžnika, ki biva sicer izven okoliša mariborskega sodišča, v Mariboru, si izmisli poleg tega dolžnika še kako drugo ime osebe, ki bi naj stanovala v Mariboru in toži tudi to izmišljeno osebo skupaj z resničnim dolžnikom pred mariborskim sodiščem, ker tak način tožbe dopušča zaikon. Dostikrat se posreči advokatu, da resničnega dolžnika na ta način kontumacira, ker se dolžnik ne more pravočasno spraviti v Maribor ali pa se mu zdi škoda stroškov, da bi v daljavo najemal advokata. Na ta način torej nevidni duhovi pomagajo advokatu do krajšega procesa in do — »zmage«, ki bi je drugače morda nikoli ne bilo. Zgodi se pa, da si pravi dolžnik najame advokata v Mariboru in ta potem išče drugega »sodolž-nika« ter rešuje uganko, kako je ta nevidni duh prišel v zvezo z dolžnikom. Pri tem se izkaže, da slamnatega moža sploh ni v Ma-
riboru in tudi nikjer drugod in zato ugovarja prvotoženi pri sodišču, da bi se moglo Ljubljančana ali Beograjčana tukaj tožiti. — Advokat — preganjalec nevidnih duhov nato umakne svojo tožbo proti slamnatemu možu in predlaga, da se njegova tožba odstopi pravilnemu in pristojnemu sodišču. Seveda nastane radi tega razburjanje in so advokati po večini mnenja, da se tako postopanje ne strinja s častjo advokata in da bi morala advokatska komora poseči vmes, da prepreči takšno preganjanje nevidnih duhov. Pred leti je na ta način preganjal po Mariboru nek advokat iz Skoplja dolžnike iz Južne Srbije.
Obisk muzeja za delavstvo pod vodstvom g. prof. Baša bo v nedeljo, dne 13. t. m. dopoldne. Zbiranje ob 9. uri v Delavski zbornici. Vabimo delavstvo, da si ogleda zanimivosti, ki jih hrani mariborski muzej.
13. redni letni občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca t. 1. s pričetkom ob 15, uri v Gam-brinovi dvorani. Vabljeni vsi člani, ki naj se občnega zbora udeleže v spremstvu svojcev. Po občnem zboru se bo vršila prosta zabava.
Litija
Masaryk in delavstvo. »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 6. marca s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »Jadran« (pri Frankotu) važno delavsko predavanje. O Masaryku in delavstvu bo predaval s. dr. Reisman, o socialni zaščiti pa s. Eržen iz Maribora. Delavke in delavci, udeležite se predavanja v čim večjem številu’
Kočevje
Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca s pričetkom točno ob pol 10. uri dopoldne v prostorih gostilne s. Nikoliča Šimeta. Navzoč bo tudi delegat centrale. Člani, udeležite se ga vsi! Družnost!
Odbor.
Celje
Delav. kulturno društvo »Vzajemnost«
je priredilo dne 20. februarja v dvorani »Narodnega doma« komedijo »O joj, štorklja« in komičen' prizor »Stražar in postopač« v režiji s. Langusa. Prvi postopač je bil dober v svoji vlogi, drugi premalo glasen. Policaj ni zadovoljil. Glavno vlogo je prav dobro rešil s. režiser sam. V vlogi Mete se je s. Marica Goršekova, dasi začetnica, zelo dobro izkazala. Mali Mihec je bil prav korajžen, s. Bučar v vlogi učitelja dober, s. Španova pa se v vlogo Tinke ni prav preveč vživela. Čevljarja je podal s. Jeršič prav originalno. Občinstvo je igralce večkrat nagradilo z aplavzom. Želimo si še več takih predstav in čestitamo s. režiserju.
Ptuj
I. prosvetni večer pripravlja »Vzajemnost« za dne 5. marca t. 1, Na sporedu bodo recitacije pesmi čehoslovaškega pesnika Bezruča in Mile Klopčiča, nastopijo pa tudi pevci in tamburaši.
Humoristični večer, ki se je vršil preteklo sredo, je zelo zadovoljil številno občinstvo, med katerimi smo opazili tudi nekaj posetnikov, ki jih običajno ni na naše prireditve. Sod. svetnik dr. Travner je z njemu lastnim humorjem recitiral Jurčka Frnikolo in z drugimi duhovitimi humorističnimi izvajanji imenitno zabaval publiko, ki se je ta večer od srca nasmejala. Na svidenje na prosvetnem večeru v soboto, dne 5. marca.
Kljub zakonito določenem času za odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtnih obratov se najde še nekaj tvrdk, "ki pri zaprtih vratih zaposlujejo pomožno osobje, seveda brez plačila nadur. Upamo, da ho oblast napravila red. — Opazovalec.
KamnIK
Zagrebška tvrdka rubi delavce
Leta 1929. je neka zagrebška tvrdka »I riumph« ponujala med delavci obleko na obroke in je res cela vrsta delavcev odo-lela prigovarjanju agenta. Nekateri so naročili blaga za več tisoč dinarjev, zapeljani radi obrokov. Kakor običajno, se je tudi to pot izkazalo, da so kupčije na obroke najdražje. Obleka je bila tako slaba, da je nekaterim delavcem dobesedno razpadla in tako delavci niso hoteli več plačevati obrokov. Kdo je bila prav za prav ta tvrdka »Triumph«?, delavci niso vedeli. Naenkrat so bili toženi za te kupčije od »Bosanske industrijalne i trgovačke banke d. d. Beograd, filijala Zagreb« za ostanek kupnine z 8 odst. obrestmi od 1. 1930. naprej. Banka pa ni tožila delavcev v Kamniku, ampak na podlagi podpisanih pogodb pred »Obra-ničkim sudom« Komore za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu. Delavci se seve niso vozili k razpravi v Zagreb in so bili vsi kontumacirani v letu 1932. Potem je bil mir do letošnjega 1. januarja, ko je stopil v veljavo novi izvršilni red. Sedaj pa je dobilo okrog 20 delavcev v smodnišnici na podlagi teh sodb rubeže na svojo mezdo in jih terjajo za 8 odst. obresti od dolžnih ostankov kar od leta 1930. naprej, torej ogronv ne vsote. Ne rubi pa jih banka, niti tvrdka »Triumph«, ampak že zopet čisto nova upnica, neka reklamna tvrdka »Orbis« kot pravna naslednica Bosanske banke. Zanimivo, da je pravni naslednik banke oglasni zavod. Zarubljena je delavcem mezda do tretjine vseh dohodkov, z omejitvijo, da jim ostane po Din 20 dnevno.
Prosimo Vas sporočila, kaj je delavcem ukreniti, ali obstoja sploh kakšna možnost, da se rešijo iz te zagate? Svojčas smo slišali na predavanju o socijalni zakonodaji, da se takšne sodbe vendarle lahko tudi pozneje izpodbijajo.
Odgovor: Če je bila kupčija res obročna, tvrdka »Triumph« delavcev ni mogla in ni smela tožiti pri nepristojnem sodišču v Zagrebu. Četudi so se dali delavci obsoditi, lahko to obsodbo še vedno, tudi v postopanju rubeža izpodbijajo kot nedopustno in nično. Sodišče mora nato tako sodbo razveljaviti. Upnica, sedaj tt. »Orbis« bi morala potem delavce vnovič tožiti pri sodišču v Kamniku. Ker pa se je izvršila kupčija že 1. 1929. in delavci že več kot 3 leta niso na ta dolg nič plačali, ali ga sicer priznali, bodo lahko pri razpravi v novi tožbi ugovarjali zastaranje te trgovske terjatve in tv. »Orbis« bo s svojimi tožbami odbita, delavci pa rešeni cele terjatve, obresti ter . stroškov in jim bo morala tvrdka »Orbis« še plačati stroške pravde.
In nauk iz tega?: Ne kupujte pri agentih blaga, posebno ne pri oddaljenih tujih tvrdkah. Obenem vidite, kolikega haska so Vam naša predavanja o delavski zaščiti in naš časopis »Delavska Politika«, ki širi »znanje socialne zakonodaje. Kako ogromen denar leži za delavce v socijalnih zakonih!
— Uredništvo.
Studenci pri Mariboru
Gostovanje diletantov s Tezna. Diletanti »Vzajemnosti« s Tezna bodo vprizorili v nedeljo, dne 6. marca t. 1. s pričetkom ob pol 5. uri pop. v dvorani g. Mraza »Ska-pinove zvijače«.
Ruie
Razpust »Vzajemnosti«. Banska uprava je razpustila tukajšnjo »Vzajemnost«. Odlok je bil dostavljen pretekli petek, dne 25. februarja. Proti odloku bo vložena pritožba.
To pa nič ne izpremeni na samem dejstvu, da je izobraževalno delo ovirano in zaenkrat docela nemogoče. Prenehanje delovanja »Vzajemnosti« je v škodo delavstvu, ki rabi izobrazbo.
Stran 4
»DELASSKA POLITIKA«
Štev. 18
Za zmago rdeče liste na Jesenicah!
Rdeča lista za volitve zaupnikov pri Kranjski industrijski družbi vložena in potrjena!
Volilni odbor najstarejših delavcev (ali bolje ZZD) za izvedbo volitev obratnih zaupnikov pri KID. posluje po navodilih tkzv. poslujočega tajnika, vodje ZZD. g. Albina Gasserja. Ta gospoa se drži volilnega odbora kakor klop in vsi dokazi, da v volilnem odboru nima nič opraviti, ga ne premaknejo. V četrtek, dne 17. februarja je bilo vlaganje kandidatnih list ter so bile vložene štiri. Kljub temu, da je lista NSZ bila vložena prej, je bilo priznano listi ZZD prvo mesto. Pri debati o tem bi prišlo med g. Gasserjem in zastopnikom NSZ. skoro do dejanskega spopada. Volilni odbor je delal kakor mu je g. Gasser ukazoval in ko so bila izdana potrdila, da so liste vložene, jih je pobasal z volilnim imeniki vred v aktovko in jih je odnesel. Spor je bil tudi zaradi pripustitve predstavnikov list k sejam volilnega odbora, kar sprva g. Gasser tudi ni hotel dovoliti, kljub temu, da govore o tem jasno navodila za volitve. Pa so si gospodje potem vendar premislili in poslali predstavnikom za v nedeljo ob pol 10. uri dop. vabila na sejo volilnega odbora. Tu so razpravljali o došlih dopisih in o potrditvi kandidatnih list. Vloženi sta bili namreč
pritožbi NSZ. in SMRJ. proti pristranskemu poslovanju volilnega odbora
oz. proti njegovemu jerobu g. Gasserju. NSZ. se je pritoževala zlasti proti zapo-stavitvi pri vrstnem redu, SMRJ. pa proti pristranosti sploh, zahtevala je odstranitev g. Gasserja in pa podaljšanje volilnega časa, kakor tudi pripustitev predstavnikov k sejam volilnega odbora. To slednje je bilo ugodno rešeno že poprej. Vsi argumenti NSZ. in SMRJ. zaradi vrstnega reda in pa zaradi sodelovanja g. Gasserja niso nič po-magali. Zbor desetih mož je bil izredno di-
GultanJ
»Županova Micka«. »Vzajemnost« uprizori dne 6. marca s pričetkom ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domu« veseloigro »Županova Micka« v 2. dejanjih, s pevskim koncertom. Vstopnina običajna. Sodružice in sodrugi ter delavstvu naklonjena javnost, iskreno vabljeni! Družnost!	Odbor.
Neilca
Rudarsko zborovanje sklicuje podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije v Mežici za v nedeljo, dne 6. marca ob 9. uri dopoldne v zgornjih prostorih gostilne g. Toffa. Dnevni red: poročilo o novem pravilniku in sanaciji Bratovske skladnice. Poroča s. Pliberšek Franc iz Trbovelj. Ker je dnevni red jako važen, se udeležite zborovanja vsi rudarji in rudarske žene.
Kranj
Članstvu »Vzajemnosti«. Na občnem zboru je bilo soglasno sklenjeno, da znaša počenši z novim letom, mesečna članarina Din 5.— z ozirom na povišanje prispevka za revijo »Vzaj. Svobodo«. Članarino je treba poravnati v naprej do vsakega 15. v mesecu, ker le v tem slučaju bo član redno dobival revijo na dom. Članarino se lahkp poravna ob nedeljah od 9. do 11. ure v društvenem lokalu. — V istem času je odprta tudi knjižnica »Vzajemnosti«, ki pa žal more poslovati le v skromnem obsegu, ker zadeva glede zaplenjenih knjig bivše »Svobode« še vedno ni rešena. —
scipliniran in je bil ubrano pokoren svoji taktirki. Ni bilo nobenih disonanc in dis-akordov v borbi proti svobodnim strokovnim organizacijam —• migljaj taktirke je zadoščal. Kar se tiče omogočitve udeležbe večim volilcem — o čemer smo zadnjič pisali obširno — se tudi ni hotelo ustreči predlogu o podaljšanju volilnega časa, vendar je SMRJ. dosegla tu svoj cilj na ta način, da je bilo
povečano število volišč na Savi
na dvoje in bodo eni obrati volili v enem prostoru, drugi pa v drugem. Tudi nekaj, da se omogoči udeležba pri volitvah. Seja je trajala do 13.15 ure. Nadaljevanje seje je bilo sklicano na pondeljek in tega dne je bila kot tretja lista potrjena lista SMRJ., ki je dobila glasovnico rdeče barve. Liste so \fetiri:	ZZD. (zelena)', NSZ. Kmodra),
SMRJ. (rdeča) in JSZ. (bela). Stvar je zdaj urejena.
Glavni boj bo med ZZD. in med ostalimi tremi organizacijami. Režimska
ZZD., ki je pri zadevi zaščite obratnih zaupnikov skočila vsemu zboru obratnih zaupnikov v hrbet
in je s svojimi zvezami dosegla volitve, v volilnem postopanju pa diktatorsko vodi, čeprav ne da odgovora na vprašanje s kakšno pravico se skuša uveljaviti. Glavni naskok bo napravila proti rdeči listi in že mesec dni govore njeni prvaki okoli, kako bo tolkla rdeče. Ne toliko ostali dve listi, samo lista rdečih jo bode.
Zaradi tega, sodrugi, na plan!
Ne dovolite, da se vgnezdijo pri obratnih zaupnikih taki ljudje. Pozabite na vsa trenotna nasprotja. Pozabite na osebne spore — cilj naj Vam bo:
zmaga rdeče liste
in poraz liste tistih, ki posnemajo klerofa-šiste. Osredotočite svoje sile! Od moža do moža naj gre glas: Vsi za rdečo listo! Naj Vam bo vzgled občina Koroška Bela, ki so jo hoteli zeleni pred poldrugim letomi v svoji nenasitnosti zavzeti, pa jo je sloga delavstva ohranila delavstvu. Tudi takrat se ni nihče vprašal: kdo je na listi? Nego so vsi videli samo rdečo listo delovnega ljudstva, tako morajo zdaj videti vsi zavedni sodrugi, vsi, ki jim je za borbo proti vsem mogočim vplivom na delavske obratne zaupnike, in ki so za obvarovanje njih pravic ter sploh vse delavske zaščitne zakonodaje — le tretjo: rdečo listo, na kateri listi so možje, ki so že često branili delavske interese in ki so jih mnogo že tudi ob-varovali. Kakor je vedno doslej — mora tudi to pot rdeča lista doseči na Jesenicah zmago, zmago, ki bo toliko večja, ker bo volilo
nad 1200 novih voiilcev,
ki so jih spravili v tovarno vsi mogoči ljudje, ki so pri tem SMRJ. delili le drobtine. Tudi ob tem navalu novih ljudi, na katere se morda kdo zanaša, mora lista zavednega delavstva, ki ima rdečo barvo odnesti zmago, da bodo vedeli vsi, da si delavstvo ne pusti gaziti svojih v dolgih letih in v težkih bojih priborjenih pravic. Zlasti si jih ne pusti gaziti od onih, ki so v bojih za pravice' stali ob strani.
Vsi na agitacijo, za čimvečjo zmago rdeče liste!
Zahvala.
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega očeta in moža
Dolinska Franca
strojnika T. P. D.
Izkazali svoje sočutje, mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti, Izražamo prisrčno zalivalo.
Posebno zahvalo pa pevskemu društvu .Naprej" za žalostinke in Sobarju Franetu, ki se je z ginljiviml besedami poslovil od pokojnika ter ZRJ.
2alu|oIa rodbina
Naši v Franciji
Resnico potvarjajo
Merlebach-Freining, koncem februarja 1938.
Slovenski izseljenci se zgražamo nad pisanjem domačega klerikalnega tiska, ki ne zna drugo, kot blatiti in poniževati Francijo.
Letošnja »Družinska pratika« piše: »Francija drvi v bolševizem«. V sestavku se navaja, da je vlada ljudske fronte in socialista Bluma spravila Francijo na rob gospodarskega propada itd.
Gospodje so menda že pozabili, kako so francoski režimi v 1. 1932 do 1935 gonili naše izseljence iz. Francije. Tn kako je bila ljuba domovina v zadregi, kam z njimi, ko so prišli brez sredstev domov. Pod vlado s. Bluma je postalo vse drugače: ne samo, da naših delavcev ne izganjajo, ampak jih celo še na novo sprejemajo.
Lansko leto nas je prišlo iz te »propadle« Francije kar 300 izseljencev na obisk v domovino. Zakaj? Zato, ker je ta Francija pod vlado ljudske fronte dala nam delavcem pravico do 14 dnevnega letnega dopusta, ki ga delavci v domovini žal še vedno nimajo. Ako bi bil pred par leti kdo izmed nas zahteval dopust, bi mu rekel podjetnik: »Hočete knjižico?«
Tu vlada svoboda tudi za nas priseljence.
Pratikar se je skopal tudi nad učitelje in jadikuje, kam bo prišla država, ki ima »komunistične učitelje«. Francoske šole niso nobene vzgoje-valnice za komunizem, pač pa vzgajajo otroke v svobodoljubnem duhu. Otroci so vljudni in pozdravljajo vsakogar kot gospoda ali gospo. Pri nas doma pa smo opazili, da so vajeni pozdravljati samo kakšne petične imenitnike.
Francoski učitelji še niso nobenega duhovnika spravili ob kruh. Kje drugod se je pa obratno večkrat zgodilo.
Kako gledamo v Franciji na Španijo? Svobodoljubno francosko Hud-stvo je na strani republikanske Španije. Španija je bila last grofov in cerkve, delovno ljudstvo je bilo su-žen. Da bi ostalo sužen, ni bil uveden obvezen šolski pouk. Republika je sklenila razdeliti zemljo, narod izobraziti in osvoboditi. In glej. v obrambo aristokracije se je dvignil fašizem. Zato ta fašizem! ne uživa simpatij francoskega naroda.
Našim delavcem v domovini priporočamo. da naročajo in čitajo »Delavsko Politiko« in iz nje črpajo tisto. kar potrebujejo, da bodo postali svobodoljubni in pravicoljubni državljani.
Družnost!
Škraba Anton.
Delavski pravni svetovalec
KONZUMNO DBUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal it er. 3. Telefon fnterurban itrv. 5.
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kode« Prevalje.
Osrednla pisarna in centralno skladlile v Prevaljah.
Podružnic«■
Prevalje, Lele, Mežica, Črna I, Črna n. St. Helena, Guštaaf, Mata, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah In njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obreetol meri. Prodaja «e le Slanom. Član društva lahko postane vsak. Delež
mala samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje ln obrtniki ter siplob vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V	slogi je moč, v delu rešitev!
Žaljenje časti (Leše)
Žaljenje časti se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5000 Din, pa tudi z zaporom do 1 leta, če se je storila razžalitev javno, če še niste bili kaznovani in žalitev priznate, bo kazen gotovo pogojna. Toži se lahko za žaljenje časti v treh mesecih od dne, ko je užaljeni zvedel za žalitev, vendar žalitev ne sme biti stara več kot eno leto. Ce vam je priča sovražna, lahko to ugovarjate in bo stvar sodnika, v kolikor bo to upošteval pri presoji verodostojnosti take priče, posebno, če je priča mož užaljene žene.
Pismeno ne odgovarjamo. — Zlorabe svetovalca.
Tu in tam dobivamo vprašanja za »Delavskega pravnega svetovalca« s prošnjo, da odgovorimo pismeno. Vsem tem in drugim javljamo, da smo uvedli »Pravnega svetovalca« radi tega, da z njim obenem na posameznih slučajih podučujemo vso delavstvo o naši socijaini zakonodaji, tako da se iz odgovora vsak čitatelj nekaj nauči in se lahko s tem okoristi ob drugi priliki, če mu bo to potrebno. Zato pismenih odgovorov ne pošiljamo. S tem bi nam nastali prevelik izdatki. Marsikdo pošlje za odgovor samo Din 1.50 in hoče pismeni odgovor. On pozablja, da tudi papir in kuverta staneta denar. Če ima naročnik tajno zadevo, si itak lahko pomaga s temi, da si prepove navedbo kraja. — Nadalje opozarjamo, da se našega pravnega svetovalca ne sme v nikakem slučaju zlorabljati, posebno ne za žalitev drugih ljudi ali celo naših naročnikov. Take zlorabe bi bili prisiljeni objaviti. Tudi ne	izrabljajte svetovalca za	druge
osebe, ki	niso naročniki.	Zgodilo	se	je, da
so se zatekli od našega brezplačnega svetovalca potom delavca-naročnika celo premožni trgovci. Tudi takšno zlorabo bomo drugič javno pribili. Imejte vedno pred očmi nalogo delavskega pravnega svetovalca: Pomagati delavstvu!
Razklnitev vajeniške pogodbe (Črna)
Vprašanje: Svojega sina imam že 5 mesecev v uku pri nekemi mojstru, pa se mi zdi, da bi se ga hotel mojster sedaj iznebiti, ker	je vzel novega	vajenca.	V	kakem
primeru	lahko mojster	razdere	vajeniško
pogodbo.?
Illlll!
Odgovor: Po obrtnem zakonu lahko delodajalec razaere vajeniško pogodbo, ako postane učenec telesno ali duševno nesposoben za uk in delo, ako zapusti delo za dobo treh mesecev brez odobrenja ali tehtnega zadržka, če je obsojen radi kakega kaznjivega dejanja storjenega iz koristoljubja, ali proti javni morali odnosno na več kot mesec dni zapora, če ne vrši svojih dolžnosti in tudi dovoljene vzgojne kazni nič ne pomagajo.
Sprejem v članstvo občine (Gornja Radgona)
Vprašanje: Najin oče je dosegel občinsko članstvo v občini, kjer stanuje že od leta 1905. Noče pa ta občina sprejeti v članstvo naju, njegovih sinov, niti ne moreva dobiti domovinske pravice v občini, kjer je oče prej stanoval. Ali je občina sedanjega bivališča upravičena odklanjati sprejem v članstvo?
Odgovor: Po § 17 zak. o občinah je pridobil že po zakonu članstvo občine vsak, ki stalno stanuje v njej najmanj 10 let, razen, če je bil obsojen na izgubo častnih pravic, ali če je v sodni preiskavi odnosno pod obtožbo radi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic. Če pri Vaju ti pogoji niso podani, sta člana one občine, katere član je bil Vajin oče takrat, ko sta bila rojena.
Preživnina za nezakonskega otroka (isti)
Vprašanje: Sestra ima nez. otroka z nekim uradnikom, zoper katerega je tudi varuh otroka vložil tožbo na priznanje očetovstva, je pa tožbo izgubil na vseh treh instancah. Kaj naj sestra ukrene, da dobi preživnino za otroka?
Odgovor: če je dotični uradnik uspel s pravdo na vseh treh stopnjah, ne bo mogla dobiti Vaša sestra, odnosno njen otrok od njega nikake preživnine. Le če zbere kake nove dokaze, bi lahko dosegla obnovo postopanja in morda tudi, da bi bil uradnik obsojen in spoznan za očeta njenemu otroku.
Ali lahko delodajalec odteguje brez sodb« od delavčeve plače obroke za tvrdko, ki ji je delavec dolžan? (Štore)
Take obroke lahko delodajalec odtf-guje le, če je delavec na to pristal, dru?i>^e mora upnik tožiti in rubiti delavčevo plačo.
MALI OGLASI
Franc Kormonnav sad.Karl 8a$j
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galaa-terija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večja izbira in naibolijl nakan.
Priporoča se
SPECERIJSIA TRGOVINA
Delavski dom mu.
Maribor. Frankopstnova ulica I.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporo*« ©en}. obttastv« za izdelaivo oblek z«	iaI	dan* P«
naijnižjih dnervnih cenah. Mitra 1* solidna badielava. Bogata chora modnega blaga.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in P« kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica. MARIBOR. Tattenbachova ul 14,
Shramba koles čez zimo.
ZoMte gumo In KOKO! kruh In pecivo 12 DtlntsKe pekarne»Mora. S
Za konzorcij Izdaja ln srejuje Adolf Jelen v Maribor«. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Viktor Eržen v Mariboru.
Telefon .2324