Uredništvo Našega časopisa vošči vsem bralcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1991 V nedeljo gremo ponovno na volišče. Tokrat ne volimo nove oblasti, tokrat volimo prihodnost. Za samostojno in neodvisno slovensko državo. Nekje v knjigah, ki niso pisale o tem, da se svet razvija po zamislih inženirjev človeških duš, ampak po načrtu, ki mu človek s svobodno voljo meri navpične in vodoravne smeri, je bilo rečeno, da tisti, ki imajo širši razgled in širše obzorje, v določenih trenutkih morajo narod prisiliti v tisto, kar je zanj dobro. Denimo torej, da so pobudniki ljudskega izrekanja, plebiscita o prihodnosti Slovenije, videli dlje in da so nam s svojo pobudo in nato z odločitvijo in razpisom plebiscita v republiški skupščini omogočili, da se bomo lahko vsi, kar nas je zavednih državljanov sedanje republike Slovenije, odločili tako, da bo prav nam, še bolj prav pa našim otrokom. Predvsem za te gre. Naši predniki so se že dvakrat doslej odločili živeti v skupni državi z drugimi južnoslovanskimi narodi. Razmere tako v letu 1918 kot v letu 1943 so bile precej drugačne, kot so danes. Ali ima torej rod, ki je danes v polni delovni moči, pravico zapraviti izjemno priložnost, ki se nam ponuja, da se lahko ponovno odločamo. Jugoslavija, kakršna je bila in kakršna se nam kaže ta zadnja leta, ni privlačen dom za narode, ki v njej živimo. Gremo proti robu, kjer se začenja lakota, čeprav imamo roke za delo in glave za razmišljanje. Ali naj torej svoje glave še kar naprej uporabljamo za sejanje strupa in za prepir? Če se v nedeljo odločimo, za neodvisno in samostojno Slovenijo, imamo vse možnosti za nove povezave in nove dogovore. Pod našimi pogoji. Tone Janežlč Naslednja številka Našega časopisa izide predvidoma sredi januarja. Prispevke in oglase bomo sprejemali do 10. januarja 1991. Za stike z uredništvom skrbi Simon Seljak, ki ga dobite na Cankarjevem trgu 8 ali po telefonu 751-325. Nanj se obrnite tudi, če morda niste dobili časopisa. Živimo v času spraševanja, tehtanja razlogov ZA in PROTI. To spraševanje je potrebno, toda prisluhniti je potrebno tudi glasu naše notranjosti, ne samo glasu, ki nas nagovarja, da je tako, kot je sedaj, tudi dobro. Občani Vrhnike, državljani in državljanke Slovenije, Slovenci in vsi Vi, ki želite deliti z nami odgovornost za ta prelepi košček slovenske zemlje, odločamo se ne le zase, ampak tudi za naše sinove, hčere, vnuke... Letošnji predbožični čas nam bo omogočil, da bomo odkrito pogledali v oči vsemu svetu. Tudi mi prevzemamo odgovornost zase, za svojo državo. Imamo vlado, ki bo sposobna uresničiti naše zahteve! Vedite, da se bo letos za vse prebivalce Slovenije božični večer naselil v naša srca en dan prej, ko bomo rekli DA. In zato Vam voščimo mirne in blagoslovljene božične praznike ter Vam želimo mnogo uspeha v prvem poplebis-citnem letu! Sposobni smo, da si s svojim delom in svojim trudom odpremo pot v Evropo! Storimo to! PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Vili GRANDA dipl. ing. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA France KVATERNIK dipl. ing. EKOLOŠKA KOMISIJA Poročilo do poletja V občini imamo zdaj ekološko komisijo, ki jo je imenoval občinski izvršni svet; ta naj bi do prihodnjega poletja izdelala ekološko poročilo o stanju v občini. To bo pravzparav pregledna karta, na kateri bodo označeni največji onesnaževalci v občini. Ne gre samo za tovarne, temveč tudi za črna odlagališča, zasebnike itd. Obenem bo pripravila tudi predlog ukrepov za sanacijo najhujših primerov. V komisiji so dipl. inž France Kvaternik, predsednik komisije in predsednik vrhniške občinske skupščine, dr. Peter Habič, Institut za raziskovanje Krasa, Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje Krasa, Lado Kubik in Mi- loš Turk, republiški vodnogospodarski inšpektorat, Viktor Koselj, republiški sanitarni inšpektor, dr. Janez Verbič, kmetijski strokovnjak, predstavnia Feno-lita Zvonka Suhadolnik, predstavnik IUV dr. Tone Gantar, predstavnik Komunalnega podjetja Vrhnika Stojan Jakin, predstavnik Stranke zelenih Marjan Vezjak, dr. Adam Grom Hočevar, Zdravstveni^ dom Vrhnika, dr. Boštjan Žekš, fizik in Bojan Zadravec (predstavnik IS). Sestava se bo ob konkretnih nalogah razširila z zunanjimi poznavalci. Na prvi seji komisije 21. novembra je predsednik občinske skupščine dejal, da komisija seveda ne bo mogla upoštevati samo razmer v občini, temveč zaradi konfiguracije terena tudi širše. Sprejet je bil poslovnik komisije. Delo komisije bo koordiniral predsednik občine. Komisija ima vse možnosti, da pregleda stanje tudi v vojaških objektih. Občinski upravni organ pa naj bi do naslednje seje komisije pripravil ustrezne podlage (pregledne karte s podatki o vseh dosedaj znanih onesnaževalcih). Republiška inšpektorja bosta priskrbela podatke, ki so v pristojnosti republiških in občinskih inšpektorjev v industriji in kmetijstvu. Zdravnici v komisiji pa je naloženo, da pregleda zdravstveno stanje prebivalstva, predvsem v zvezi z bojaznimi, da nekateri objekti in voda povečujejo pogostnost rakavih obolenj. Dognanja, do kateirh bodo prišli v komisiji, bodo pomembna strokovna podlaga za nadaljnje pogovore in ukrepanje, zlasti za razvoj industrije in vseh drugih gospodarskih dejavnosti v regiji. »Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva; v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse -mati, domovina, Bog.« Ivan Cankar Le eno domovino imamo, domovino naših očetov, domovino naših otrok. Doslej smo bili tujci, neznatna manjšina Avstro-Ogrske monarhije, in tujci na obrobju Balkana. Ne sramujmo se ljubezni do rodne grude, jasna in odločna naj bo naša izpoved: »To je NAŠA in samo naša dežela, naša SKUPNA domovina, naša SLOVENSKA DRŽAVA!* In če na plebiscitu utajimo svoje sinovstvo in pustimo umreti še nerojeno slovensko državo, bomo ostali večni brezdomci, ponižani hlapci na obrobju tujih svetov. Državljani, državljanke, prebivalci vrhniške občine! Politične organizacije, ki delujemo v vrhniški občini, vas vabimo, da se plebiscita udeležite vsi! S svojo voljo prispevajte za prihodnost Slovenije! SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA LJUDSKA STRANKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE LIBERALNA DEMOKRATIČNA STRANKA SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA DEMOS ZELENI SLOVENIJE 'h/% OBVESTILO Občinska volilna komisija obvešča vse občane Vrhnike, ki imajo volilno pravico in bodo dne 23. 12. 1990, ko bo izveden plebiscit, odsotni, da lahko predčasno glasujejo v sredo dne 19.12. 1990, v četrtek dne 20. 12.1990 in v petek 21. 12. 1990 in sicer od 11.00 do 16.00 ure na volišču v prostorih Občine Vrhnika. Glasujejo lahko s potrdilom, ki ga dobijo v Oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Vrhnika, na podlagi podane pismene izjave, da se dne 23. 12. 1990 ne morejo osebno udeležiti glasovanja. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Iz dela izvršnega sveta ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Ko se čistega zraka in vode zavemo • Izvršni svet predlaga, naj se Komunalno podjetje Vrhnika organizira kot javno podjetje. Predlog bo obravnavala občinska skupščina na decembrski seji. • Obravnaval je poročila inšpekcijskih služb. • Pripravil je odlok o razglasitvi opuščenega dela kamnoloma na Drenovem griču za naravni spomenik: to pomeni, da tam ne bo možno lomiti kamenja, izvajati drugih del, ki bi lahko poškodovala geološko dediščino, dovoljeno pa bo urediti ta spomenik za obisk javnosti. • Pripravil je odlok o razglasitvi Pekla pri Borovnici in soteske Otavščice za naravni spomenik. Zato bodo tu prepovedani vsi posegi, ki bi kakorkoli uničevali to okolje. Seveda bo mogoče področje urediti za obisk javnosti in izvajati vzdrževalna dela samo z dovoljenjem. Pekel predstavlja potencialno turistično žarišče v občini. Zanimivo je, da so v soteski gnezdišča vodnega kosa, redke in zaradi hidromelioracij ogrožene živalske vrste. V de-bri je tudi bogata flora, na primer kranjski jeglič (Primula carniolica), rastišča rododen-drona (Rhododendron hirsu-tum), podaljšane špajke (Vale-riana elongata) in kranjske bu-nike (Scopolia carniolica). ! • Obravnaval je pobudo Jožice šiberl, naj bi v Ljubljani uredili skupno grobišče ponesrečenih v letalski nesreči na Korziki. Med ponesrečenci je bilo tudi nekaj prebivalcev vrhniške občine. • Sklenil je obvestiti Cestno podjetje Ljubljana, da ob glavni cesti v Ljubljano po-jstavi tablo o označitvi naselja Blatna Brezovica. Podobno je [poslal tudi za druga naselja. • Glede financiranja blagovnih rezerv je sklenil, da oddelek za družbeno ekonomski razvoj in planiranje poskrbi za odprodajo vseh artiklov, katerih zaloge presegajo 45-dnevne zaloge, in sicer 4,5 tone sladkorja, 2 toni riža, 3 tone pralnga praška, naj ponovno preuči pogodbe med izvršnim svetom in Kmetijsko zadrugo ter Žitom. S tema or- ganizacijama naj bi se dogovorili o možnem znižanju stroškov. Naj pridobi tudi mnenje republiškega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve, naj bi kot blagovne rezerve upoštevali povprečne zaloge teh artiklov pri Žitu, KZ Vrhniki in v trgovinah. Potrebno 45-dnevno zalogo pa naj bi zagotavljali kot razliko med poslovnimi zalogami in s potrebnimi zalogami za 45 dni. • Priporočil je krajevnim skupnostim, naj bi morda ob glasovanju za plebiscit izvolili tudi krajevna vodstva. • V izdelavi je pregledna karta občine Vrhnika in Logatec ter obeh mest. Karti bosta natisnjeni predvidoma v prvem trimesečju prihodnjega leta. • Vsem krajevnim skupnostim je poslal opozorilo, naj uredijo črna odlagališča odpadkov, sicer bodo morale same in na lastne stroške pospraviti te odpadke. • Glede na novo cestno zakonodajo, ki predvideva, naj bi občine same skrbele za regionalne ceste na svojem območju, je bilo na posebnem sestanku na občini rečeno, da bi bilo čimprej treba rešiti vprašanje slabega stanja ceste proti Ljubljani, začeli pa naj bi se pripravljati tudi organizacijsko na vzdrževanje in upravljanje teh cest. • Obravnaval je problematiko Lika, se seznanil z dejstvom, da je ameriški partner te firme v težavah, kar ima lahko velike posledice za izvoz. Liko si sicer prizadeva težave rešiti z alternativnim programom, ta čas pa mora nekako preživeti. Razmišlja o racionalizaciji pri zaposlenih ter o morebitnem dodatnem usposabljanju nekvalificiranih delavcev, ki jih je v podjetju največ. Prošnjo za posojilo, ki naj bi ga dobili od občine, so umaknili, prosili so le za odlog prispevkov, kar jim je bilo odobreno, tako kot vsem podjetjem, ki za to prosijo in so ne samo po svoji krivdi (precenjen dinar v izvozu) v težavah. Za delavce, ki bodo na čakanju, pa proučujejo možnosti, naj bi jim dolg za občinske prispevke odpisali. Vsi zbori občinske skupščine so 27. novembra na skupni seji najprej obravnavali problematiko Notranjskega zdravstvenega doma. V zboru združenega dela je problematiko dodatno pojasnila direktorica Marija Koračin-Marko-vič, v razpravi pa je Helena Rozmane Drašler tudi pojasnila, da se ji zdi, da je bila zdravstvena ponudba občanom zadovoljiva glede na stanje gospodarstva v občini. Ker je bilo včasih dovolj denarja, je Notranjski zdravstveni dom v teh okvirih zaposloval delavce. Sedaj se je finančna situacija poslabšala in se tudi zdravstvena ponudba zato krči. Brane Jereb je pripomnil, naj bi NZD znotraj svoje organiziranosti proučil organizacijske rešitve. Po sklepu zbora združenega dela se bo NZD Vrhnika TOZD Zdravstvo Vrhnika v okviru zakonskih možnosti bržkone organiziral kot samostojni zavod, kar so odborniki soglasno sprejeli. Druga velika šibka točka v občini je Kovinarska Vrhnika. Adi Pust, ki še ni dolgo direktor Kovinarske, je razložil problematiko podjetja in dejal, da imajo v tem podjetju voljo do dela in tudi programe, ki bi tam obudili proizvodnjo in jo preusmerili v večjo konkurenčnost. Odborniki so informacijo vzeli na znanje. Najbolj živahna je bila razprava o ekoloških problemih v občini, še zlasti v družbenopolitičnem zboru po uvodni razlagi, ki jo je podal član občinskega izvršnega sveta, odgovoren za to področje, Bojan Zadravec. Med drugim je povedal, da se v podjetjih zavedajo tega vprašanja in tudi nekaj ukrepajo, vendar so še vidne posledice napak, ki so bile narejene v prejšnjih časih. Zastavlja se torej predvsem vprašanje, kdo bo omenjene napake saniral in kdo bo nosil stroške zanje. Živahna je bila razprava ob predlogu posebne ekološke komisije (vmes se je že sestala), ki je organizirana v občini. Danica Jazbinšek je med drugim pripomnila, da ne vidi povezave med občinskim inšpektoratom in to komisijo. Pripomnila je tudi, da je na Vrhniki industrija tista, ki polni deponijo odpadkov 90-od-stotno, gospodinjstva pa samo 10 odstotkov. Deponija, je rekla, ki je bila zgrajena za 50 let, je po desetih letih polna zaradi Industrije usnja Vrhnika. Zanimalo jo je tudi, kam skladiščijo kemične odpadke v Fenolitu. V zvezi s tem se je zastavilo vprašanje zdravnika medicine dela: obstaja namreč vprašanje varovanja delavcev v Fenolitu in v Industriji usnja Vrhnika. Po normativih bi moral biti tak specialist na 1800 zaposlenih. Zato je France Cuk-jati ekološki komisiji predlagal, naj prouči problem deponije, financiranje deponije, s tem da bi Industrija usnja namenila več sredstev za odlagališče odpadkov; vprašanje čistilnih naprav in onesnaženih voda, ki prihajajo iz kraškega sveta, vprašanje Fenolita, ker niso bile narejene nobene analize delovnih pogojev, Janez Umek pa je predlagal, naj se ugotovi, kakšno je stanje s prašičjo farmo v Brezovici pri Borovnici in ali imajo čistilno napravo; če je nimajo, naj jo postavijo. Ivan švigelj je opozoril, da so kazni za onesnaževalce zelo nizke. Tomaž Grom je ugotovil, da iz gradiva ni zaslediti, ali so v občino prišla sredstva, ki so namenjena za ekologijo. Zanimalo ga je tudi, kaj se s F kanalom. Povedal je tudi, da Fenolit ni sposoben izpolniti vseh zahtev iz odločbe, ki jo je prejel, saj nima denarja, pomeni pa veliko nevarnost za vodo. Na koncu so sprejeli poročilo, ki je bilo sestavljeno o ekološki problematiki, na znanje, s stališči izvršnega sveta vred in naročili ekološki komisiji, naj opozori na problematična mesta, ko jih odkrije in predlaga rešitve. Občinska skupščina je imenovala tudi statutarno pravno komisijo, ki je sestavljena takole: Brane Jereb (ZZD) kot predsednik in člani Tomaž Mesec (ZKS), Jože Drenik (DPZ), Tomaž Grom (ZKS), Lili Pet-kovšek kot tajnica komisije in zunanji član Anton Plut. Najbolj zanimiva so vselej delegatska vprašanja: Bojan Zadravec je vprašal, zakaj otroci, ki se iz Sinje Gorice vozijo z avtobusom na osnovno šolo na Vrhniki, sami plačujejo vozovnico. Ali je možnost, da bi to subvencionirali. Andrej Pajnič je imel pripombe k delu organov in služb v občinah, ki so jih prizadele poplave. Med drugim zdaj občinski izvršni svet sprašuje naj pojasni, kaj je z vodotoki v naši občini, ki lahko katastrofalno poplavljajo in z morebitnimi novogradnjami ali regulacijami ob njih, pregledajo naj neprimerne posege v vodotoke. Skozi mesto Vrhnika teče več voda: potok Bela je hudourniški. Ali bo kmalu urejen in ali sedanje urejanje zaščiti Vrhniko pred visoko vodo. Kdaj bodo urejene brežine Ljubljanice, ki jih intenzivno spodjeda. Janez Suhadolnik je vprašal, kdaj bo od bencinske črpalke proti Ljubljani urejena signalizacija za pešce. Predlagal je tudi, naj bi v prihodnje vsi občinski odborniki prejemali republiškega skupščinskega poročevalca. Klub poslancev pri stranki demokratične prenove, pa sprašuje naslednje, ker je vedno več govoric, da je postal TOZD Zdravstvo Vrhnika do 2.000 prastarih milijard za osebne dohodke. Govori se tudi, da s tem denarjem ne bodo preživeli do konca leta, zato iščejo možnost odprodaje objektov družbenega standarda ali stanovanj, ki jih zasedajo njihovi delavci. Znano dejstvo je, da se prispevna stopnja za zdravstvo zbira na nivoju republike in se od tam deli zdravstvenim organizacijam. S tem je republika prevzela odgovornost za delovanje zdravstvenih domov in preko njih za zdravstveno varstvo občanov. Znano dejstvo je tudi, da so bili osebni dohodki našega TOZD-av celotnem zdravstvu v republiki najvišji, čeprav se te podatke da prikazovati na različne načine. Sprašujejo torej: Ali je Izvršni svet SO Vrhnika posodil denar TOZD Zdravstvo Vrhnika, koliko je posodil in pod kakšnimi pogoji? Če je odgovor pozitiven, imajo še naslednja vprašanja: • Iz katerih sredstev je bil denar odvzet, ker vemo, da proračun občine sprejet v začetku leta (ožji proračun) ni zagotavljal teh sredstev, širši proračun po vključitvi SIS materialne in družbene sfere pa je moral na ta način in za višino sredstev svojo planirano dejavnost zmanjšati? • Če ni prikrajšan nihče, potem je posojena vsota predstavljala višek za obdobje posojila, kar pomeni, da bi za ta čas lahko zmanjšali obremenitev gospodarstva. Kolike so torej vsote viškov, s katerimi razpolaga IS in bi vsaj začasno lahko razbremenile gospodarstvo? • Kdaj bo skupščina sprejela plan rebalansa za leto 1990 letos nastalega širšega proračuna (vključevanje SIS) in bila tako seznanjena s programi, na podlagi katerih bo lahko sledila tudi realizacija in ugotavljanje uspešnosti in odgovornosti IS? • Kako bo Izvršni svet dobil sredstva nazaj, če bo do konca leta izpeljana realizacija zdravstva v Republiki Sloveniji in ne bo obstajal pravni naslednik za posojena sredstva, vsaj ne za del delovne skupnosti, pa tudi za ostali del ne bo obstajal finančni vir, saj Sekretariat za zdravstvo ni prevzel vračila in torej v planskih postavkah za ta del ne bo povečal sredstev? Sredstva bodo dobila naslov nepovratnih, kar povečuje nekontrolirano porabo zdravstva in nakazuje na to, da bodo enaka sredstva morala izven zdravstva dotekati tudi naslednje leto. • Ali je možno dajanje tako velikega posojila posledica še večjih rezerv v raznih »skladih« saj se poleg teh sredstev odobrava tudi zamik plačil prispevkov SIS za gospodarstvo, kar predstavlja dodatno rezervo in je torej pomislek o zmanjšanju prispevnih stopenj popolnoma utemeljen? • Odobravajo se sredstva OO Rdečega križa in Društvu invalidov v sicer zanemarljivi višini sredstev, kar je tudi humano dejanje, in po nesrečah, ki so se dogodile v zadnjem času, tudi nujno potrebuje. V obeh primerih gre v enem delu tudi za sredstva izobraževanja. Sprašujejo ali bo tak način veljal tudi za druge aktivnosti, ki potrebujejo mnogo več sredstev in pri tem oškodovanci - skupnosti s financirano dejavnostjo, nimajo nič skupnega? Franjo Modrijan je opozoril-, da kljub temu, da je na prejšnji seji opozoril na tovornjake, ki vozijo pesek, ti še vedno vozijo in uničujejo cesto. V razpravi ob tem so ugotavljali, kdo je sploh pristojen za tako prepoved. Nato je Franjo Modrijan dal pobudo in zahtevo, naj se preuči možnost ustanovite/6 krajevnega urada v Borovnici, vsaj matične službe. Jože Drenik je takoj pojasnil, da je Tone Peršak na javni tribuni pojasnil, naj bi bil krajevni urad na območju, ki nima več kot 5000 prebivalcev. Franc Furlan je dejal, daje cesta od Zabočevega do Rakitne potrebna prenove oziroma nasutja, urediti je treba prepuste. *% V Cankarjevem domu na Vrhniki je bilo 8. decembra nadaljevanje drugega občnega zbora Slovenske kmečke zveze, ki se je na tem zborovanju kmetov preimenovala v Slovensko kmečko zvezo - Ljudsko stranko. Predsednik stranke Ivan Oman je v svojem uvodnem nastopu spregovoril o zgodovini organizacije, ki je stara že dve leti in pol in je kot prva stranka s svojo vodstevno strukturo stopila na politično prizorišče. Velik zbor kmetov je pozdravit tudi predsednik občinske skupščine arh. France Kvaternik: v svojem pozdravu je omenil, kako vrhniška občina skrbi za svoje kmete, in pohvalil delo mladih inženirjev-kmetijskih pospeševalcev, ki se trudijo, da bi k.netje pridelali več in bolje zaslužili. Med drugim je omenil tudi možnosti, ki jih ti kraji dodatno omogočajo kmetom, zlasti kmečki turizem. Vrhniški zbor kmetov je lepo pripravila domača podružnica Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke. Kar zadeva očitke, da so morali udeleženci občnega zbora kositi na treh mestih, v Mlečni in Mantovi, za boljše pa je bilo pogrnjeno pri Marinčiču na Verdu, so organizatorji povedali takole: tisto je bilo pripravljeno za tuje goste, ki so prišli v lepem številu, na kosilo pa niso šli. Zatorej je oni, ki so mu pač povedali, da je prostor tudi tam, šli la kosilo v Verd. Res pa je, da so za to možnost vedeli predvsem tisti, ki so se vrteli okrog rganizatorjev. Lačen pa ni bil nihče, pravijo. OBČANI, PODJETJA IN ORGANIZACIJE! Ob koncu letošnjega in v začetku prihodnjega leta bomo £ zamenjali večino telefonskih številk občine Vrhnika zaradi -montaže notranje telefonske centrale. Zato obveščamo vse koristnike, da bo klicna številka za celotno občinsko upravo, oz. za vse upravne organe: 751-021 (N. C.) m Direktni pa samo: 751- 157 Predsednik skupščine in Izvršnega sveta 752- 718 Občinski oddelek za ljudsko obrambo 751-123 TELEFAX Obveščamo vas tudi, da bodo ostale telefonske številke dodeljene naslednjim podjetjem in zasebnikom: 751-246 LIKO PRIS, Verd 751-355 STENPLAST p. o., Voljčeva 13 - 751-323 PICO d. o. o., Sinja gorica 98 751-156 COMING, Stara cesta 45 751-143 MIMAKS p. o., Robova 40 POZOR: št. STANOVANJSKE SKUPNOSTI je 751-075 (do priključitve na N. O, potem pa bo 751-021) OBVESTILO Obrtno združenje Vrhnika organizira božični in novoletni sejem na površini pred trgovino IUV in Cankarjevo knjižnico na Vrhniki. V ta namen bo dana možnost postavitve stojnic, ki jih bo oddajalo Komunalno podjetje Vrhnika. Sejmišče bo praznično okrašeno, prireditelj pa bo poskrbel tudi za praznično vzdušje. Vse informacije v zvezi z možnostjo postavitve stojnic vam bodo posredovali na Komunalnem podjetju Vrhnika in na Obrtnem združenju Vrhnika. ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOSMKI RAZVOJ IN PLANIRANJE POGODBA JE ZE PODPISANA Telefoni bodo zvonili prej NAGRADE INOVATORJEM Janez Menard in skupina usnjarjev JANEZ MENARD IZ ISKRA ANTENE, Industrija anten in elektronskih naprav Vrhnika prejme nagrado za inovacijo KONSTRUIRANJE IN PROJEKTIRANJE PROIZVODNE CELICE ŽAGANJA IN DVOSTRANSKO PREBIJANJE NOSILCEV ZA IZDELAVO STREŠNIH ANTEN Obstoječe stanje izdelave nosilcev za strešne antene obsega žaganje AR profilov z ročnim podajanjem, večkratno prebijanje nosilcev v dveh različnih merah. Z novo zamišljenim načinom pa poteka izdelava nosilcev do trikrat hitreje in brez manipulacijskih in transportnih časov, kar pa je bistvo moderne fleksibilne proizvodnje. Nova proizvodna celica združuje tri operacije na enem mestu z enim strojem, ki je že izdelan in že obratuje. Prihranki, ki so nastali z vključitvijo te celice v proizvodnjo so naslednji: • skrajšanje izdelovalnih časov nosilcev za trikrat, kar znese cca 2.500 ur • odpadejo transportni in manipulacijski časi med stroji • skrajšanje časov menjave tipa polizdelka od 20 na 8 minut, kar povečuje fleksibilnost proizvodnje IVAN MIKULAN, STANE MATIČIČ IN VZDRŽEVALNA SLUŽBA ŠČETINARNE iz Industrije usnja Vrhnika, proizvodna enota Usnjarna Vrhnika prejmejo nagrado za inovacijo PREUREDITEV ODDELKA MEHANSKE PRIPRAVE ŠČETIN Avtorji so po lastni zamisli oddelek mehanske priprave ščetin praktično povsem avtomatizirali. Stroje za mehansko čiščenje so postavili v zaporedno linijo ter jih namestili tako, da se ščetine iz silosa za skladiščenje surovih ščetin avtomatsko dozirajo v stroj, kjer so tehnološki postopek prilagodili glede na kakovost ščetin. Po končanem postopku, ki je dvakrat krajši od prejšnjega, ščetine padajo na transportni trak za prenos v nadaljnjo predelavo. V oddelku je namesto štirih zaposlen le en delavec. Odpade naporno ročno delo (transport, doziranje), v delovnem prostoru je bistveno manj prepiha in prahu (zadostuje le en ventilator). Zaradi večje storilnosti je prihranjen en stroj, ki je preurejen za mokro čiščenje ščetin, kar pomeni investicijski prihranek ter boljšo kakovost polizdelkov. Prihranek je tudi na energiji. Inovacijski predlog je v celoti vpeljan v redno proizvodnjo. Kljub črnogledim napovedim, ki smo jih bili deležni s strani, se je pri telefoniji le nekaj premaknilo. Prišlo je do podpisa pogodbe med PTT podjetjem in ISKRO za dobavo vozliščne digitalne centrale. Sredstva v višini 6 milijonov din, kar znese 20% vrednosti centrale je vrhniški izvršni svet zagotovil v obliki posojila. Sredstva bodo v obliki obveznic vezana na vrednost nemške marke in obrestovana 12% letno. Dokaj obširen delovni program »Zelenih Vrhnike« obsega med drugimi nalogami tudi tri najbolj pereče probleme in sicer: • dosledno zaščito vseh vodnih virov in zagotovitev preskrbe vseh prebivalcev z zdravo pitno vodo. • ureditev oziroma sanacijo osrednjega odlagališča odpadkov. • ustavitev vseh melioracij, dokler ne bodo izdelane krajinske zasnove in renaturacija (vnitev v prejšnje stanje) reguliranih potokov in rek. Onesnaževalcev je na našem območju veliko - ker pa je teren kraški - so pa posledice toliko hujše oziroma občut-nejše. Na okrogli mizi v Cankarjevem domu na Vrhniki, ki so jo koncem junija organizirali »Zeleni Vrhnike« in nanjo povabili zastopnike onesnaževal- Kdor hitro, da dvakrat da! Ta pregovor je bil prav gotovo moto Slovenske kmečke zveze - podružnica Vrhnika in Kmetijske zadruge Vrhnika, da so takoj pričeli z nabiralno akcijo med kmeti v vrhniški občini. Moramo ugotoviti, da je bila akcija hitra in uspešna, saj so kmetje prispevali kar precej finančnih sredstev, 131.200,00 dinarjev, od tega • sami kmetje 111.200,00 din • Slovenska kmečka zveza Istočasno z izdelavo centrale potekajo dela na krajevno kabelskem omrežju. Projekt za področje Vrhnike in okolice se izdeluje. Zaplana se bo predvidoma vezala na Logatec, ki je tudi v isti fazi izgradnje kot Vrhnika. Log in Dragomer, ki se bosta kasneje s končno centralo vezala na Vrhniko, se bosta reševala v okviru centrale na Brezovici. Tu je prostih še nekaj številk, zasedene pa so-linije. Poiskali bomo začasno rešitev za ta del občine. Borov- cev, ugledne ekologe in občane je bilo slišati obilo zanimivega - na žalost pa tudi precej grozljivega - v zvezi z našim okoljem. Poleg že dobro poznanih onesnaževalcev vodotokov in podtalnice nas je svetovno znan krasoslovec Vrhni-čan profesor Habe opozoril tudi na veliko nevarnost s strani JLA. Ta ima na tem občutljivem kraškem področju zelo na gosto posejane svoje objekte in vojašnice (Ajdovšči-na-Vipava-Pivka-Postojna--Štampetov most-Vrhnika). Možnost nekontroliranega onesnaževanja je torej resnično zelo velika. Zato je bil eden od sklepov okrogle mize tudi ta, da strokovna ekološka komisija obišče njihove objekte in ugotovi eventualno onesnaževanje. Prisoten zastopnik JLA iz V. P. 1267 tov. Drago Brenčič je zagotovil, da podružnica Vrhnika 20.000,00 dinarjev. Marsikateri kmet pa je izrazil željo, da je potrebno ta sredstva direktno posredovati oškodovancem - kmetom v Zgornji Savinjski dolini. Tako je delegacija Kmetijske zadruge Vrhnika in Kmečke zveze podružnica Vrhnika dne 21. 11. 90 (tri tedne po vodni ujmi) direktno odnesla finančna sredstva v najbolj prizadeto poplavljeno področje LJUBNO pri Mozirju. Tu je de- niška centrala pa naj bi se razširila v letu 1991 z montažo rabljene opreme (analogna centrala). Aktivnosti za borovniško območje in za območje Dragomer - Log, bomo vodili v ločenih gradbenih odborih. Povezavo s PTT pa bomo vodili na ravni občine. Tudi dela v Zaplani bo vodil ločeni gradbeni odbor, ki se bo povezal v občini Logatec, z njihovim odborom. Anketa, ki smo jo delali je sicer dala neke rezultate, vendar pa z njimi nismo zadovoljni. Akcija zbiranja bo potekala še cel januar. V naslednji številki Našega časopisa bo ponovno objavljena prijavnica za zamudnike. Tistim, ki se »previdno skrivajo« pa povemo, da bo zanje telefonski priključek dražji. Odbor za telefonijo bo bedel nad razdeljevanjem številk do konca in se »špekulirati« ne bo dalo. Z ob- bodo strokovnjakom s področja ekologije omogočili tovrstne raziskave v njihovih vojašnicah. Izvršni svet občine Vrhnika je na pobudo »Zelenih Vrnike« in v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za varstvo okolja letos oktobra imenoval 1-člansko komisijo, ki je že pričela z delom. Vsekakor ga bo imela veliko, saj se na našem področju srečujemo s številnimi onesnaževalci. Pripravila naj bi Analizo ekoloških razmer v občini Vrhnika in predlagala tudi konkretne rešitve sanacije sedanjega stanja. Delo te »naše« komisije bomo zeleni pozorno spremljali in sprotno obveščali občane. Seveda pa bodo za vse potrebne izboljšave potrebna velika finančna sredstva - s katerimi pa vemo kakšno je stanje. Vendar bo kričeče probleme potrebno urediti - sredstva pa naj preskrbijo tisti, ki so povzročitelji sedanjega stanja. Treba je vedeti, da je takoime-novani princip »Onesnaževalec plačuje« v razvitem svetu uporabljen že dobro desetletje. Osrednje odlagališče odpadkov je polno toda komunalnih je samo četrtina - ostale tri četrtine predstavljajo industrijski odpadki. Čistilna naprava, ki ima zaenkrat samo mehan- legacijo sprejel predsednik Krajevnega odbora kmečke zveze LJUBNO Oskar Slatin-šek. Razpolagal je z vsemi podatki o škodah v posameznih kmetijah, vodil vse aktivnosti sprejemanja pomoči ter katerim kmetom naj bi po vrstnem red-j tudi prinašali finančno pomoč. Videti je bilo zelo organizirano ter točno urejeno po dogovorih, ki jih je sprejemal njihov upravni odbor kmečke zveze, predsednik pa jih je izpolnjeval. Po dogovoru je bilo odločeno, da se bo pomoč odnesla trem kmetom, ki so v tistem trenutku najbolj potrebovali finančna sredstva za obnovo škode. Kmetu Francu Zagožnu, Ljubno 6, je Savinja dobesedno odnesla gospodarsko poslopje. Njemu je bilo izročeno 50.000,00 dinarjev, katere bo uporabil za takojšnji čino Logatec smo se dogovorili, da bi v celotnem prostoru vozlišča Vrhnika za vse naročnike veljali isti pogoji. Predvidena cena telefonskega priključka naj bi znesla 600 DEM mark in kreditiranje v obliki obveznic PTT v znesku 3000 DEM. Obveznice se bodo prodajale od meseca februarja naprej po tranšah v šestih obrokih po 500 DEM. Nakup obveznic bo potekal po KS kjer bo tekla tudi akcija neposrednega agitiranja tam kjer mislimo, da so še naročniki, pa ni dovolj odziva. Torej, za prijave je še čas. Krajevne skupnosti naj za svoje območje določijo koordinatorje akcije, ki naj se povežejo z občinskim odborom. Preko Našega časopisa boste o vseh aktivnostih v zvezi s telefonijo pravočasno obveščeni. ZVONE ŠKOF ski del, bo tudi zahtevala še ogromna sredstva (po prvih ocenah za 20 milij. DEM) za biološki in kemični del, da bo lahko opravljala svojo nalogo. Povzročitelji industrijskih odplak so znani in zato bo morala investicija v pretežni meri bremeniti le-te. Vedeti moramo, da je tako imenovana komunalna čistilna naprava na Vrhniki predvsem namenjena čiščenju izredno močno onesnaženih odpadnih voda industrije (razmerje je 1:4 v korist industrijskih odplak). »Zeleni Vrhnike« si bomo prizadevali, da bo vsaj temu razmerju ustrezen tudi finančni delež, ki ga morajo prispevati onesnaževalci voda. Zato ne bomo dopustili neskončno poviševanje cen pitne vode, kanalščine in stroškov za odvoz smeti, ker to pomeni prelaganje finančnih obveznosti umazane industrije na pleča občanov. Nekateri podatki namreč kažejo, da bi za popolno očiščenje samo komunalnih odplak Vrhnika zadostovala že investicija, ki je 10 x (deset) manjša od načrtovane. Za konec pa še povejmo, da zaradi »neprijetnih« Zelenih Vrhnike - Vrhničani že leto dni pijemo bolj zdravo vodo, ki je nekloriranall Zeleni Vrhnike nakup gradbenega materiala, saj mu je ostal le hlev in nekaj obdelovalnih strojev, katerih ni odnesla razburkana Savinja. S solzami v očeh se je zahvalil vsem darovalcem v imenu svoje mlade družine: žene, 10-letnega in dvomesečnega otroka. Naslednjemu kmetu Antonu Pleicu, Ljubno 43, je majhen potok, ki je ob neurju narasel v orkansko reko, odnesel hlev, kozolec ter spodkopal temelje gospodarskega poslopja. Njemu je bilo tudi izročeno 50.000,00 dinarjev, ki jih bo uporabil za takojšnji nakup materiala, saj mora takoj postaviti hlev, ker ima vso živino pri sosedih. Zaenkrat živi sam z ostarelima staršema. Tudi družina Plesec se je s solzami v očeh zahvalila za finančno pomoč z mislijo, da ne bi bilo potrebno v podobnih okolišči- nah vračati pomoč darovalcem. Tretjemu kmetu Vidu Pruš-nikufSavina 75 pri Ljubnem, je bilo dodeljenih 31.200,00 dinarjev. Mlad kmet s tremi otroci je preživljal res hude trenutke, saj mu je hudournik med hlevom in gospodarskim poslopjem odnesel in izpodko-pal temelje obeh poslopij. Če ne bi ponoči napravil umetni jez, bi mu odneslo celo gospodarsko poslopje, tako pa mu je le del hleva in zbiralnico za mleko. Vendar pa bo moral v prihodnosti obnoviti tudi raz-pokano gospodarsko poslopje. Ves srečen se je v imenu cele družine zahvaljeval in nas povabil na ogled v spomladanskih dneh, ko bo obnovil hlev in zbiralnico mleka. Ob koncu so se tudi gostitelji, predvsem pa predsednik krajevnega odbora Kmečke zveze, iskreno zahvalili vsem darovalcem in obljubili, da bodo finančno pomoč najbolj gospodarno uporabili. Simon Seljak ZELENI VRHNIKE Naše okolje je naše ogledalo NEPOSREDNO POPLAVLJENIM Kmet je kmetu v pomoč USTAVNA RAZPRAVA Večja vloga KS, občine in regije Skupščini občine, katera bi morala organizirati razpravo o Ustavi, neodvisno od strank, kjer bi se morali srečati vsi občani oziroma krajani z različnimi pogledi in stališči. S. S. V ustavi je potrebno bolj opredeliti principe in temeljna načela komunalnega sistema, ki bi bolj povezoval in organiziral manjše temeljne sredine - krajevne skupnosti. To je le eden izmed predlogov oziroma del razprave, ki jo je o osnutku Ustave pripravil Klub poslancev Stranke demokratične prenove Vrhnika. Razprava je bila 23. 11. 1990 v Domu KS na Vrhniki, uvod pa je zelo konkretno podala Angela Murko-Slej. V polni dvorani Doma KS na Vrhniki se je razvila živahna razprava, saj so se vsi prisotni zavedali, da bo Ustava prinesla nova življenjska, gospodarska in politična dogajanja, da bodo z Ustavo morale živeti predvsem sedanje mlajše generacije in rodovi za nami. Izpostavljenih je bilo še nekaj bistvenih pripomb oziroma mnenj: • preambula k Ustavi naj se črta, vloga NOB, ki je bila tudi tvorec slovenske državnosti, pa naj se opredeli v prvem členu, • v Ustavi opredeliti več konkretnih zadev, ne pa neka- tere pomembne zadeve opredeljevati v ustavnih zakonih; te ustavne zakone pa sprejeti na skupščini z 2/3 večino • republiška skupščina naj bo dvodomna, €» zastava in grb republike Slovenije naj se ne spreminjata, • razprava o Ustavi naj se stopnjuje do čimhitrejšega sprejema, saj se je ob sedanjih dogodkih na njo kar pozabilo, • opredeliti bolj organizirano in močno krajevno samoupravo, • opredeliti tudi večjo veljavo delavcev v podjetjih. Prav gotovo pa razprava ni šla mimo plebiscita ter mnenj in vprašanj okoli njega. Vsi so se strinjali s slovensko suverenostjo in našo državnostjo, vendar pa je potrebno ob tem doseči štiri bistvena načela: mednarodno veljavnost, razrešitev in analizo gospodarskega problema, zagotoviti socialne programe ter nenazadnje razrešiti tudi vprašanje vojske in obrambe. Na koncu pa so vsi prisotni podprli protest naslovljen V plebiscitni mrzlici smo skoraj pozabili, da smo še nedavno razpravljali o novi slovenski ustavi. Tudi na Vrhniki smo imeli možnost izvedeti vse, kar nas v zvezi z novo ustavno ureditvijo zanima, saj je vrhniška SDZ v okviru Demosa povabila na razgovor o tej temi člana ustavne komisije Toneta Peršaka. Pokroviteljstvo za to ustavno razpravo pa je prevzela SO Vrhnika, saj končno nova ustava ne bo zaveza ali privilegij katerekoli stranKe, temveč vseh državljanov Slovenije. V mali dvorani Cankarjevega doma smo se zbrali tisti, ki nas zanima bodoča ustavna ureditev naše države, saj je poleg plebiscita ustava eden od poglavitnih temeljev za razvoj slovenske državnosti. Povzetki iz te razprave pa so sledeči: Nova slovenska ustava mora zaobsegati vse pravice in svoboščine, ki so uveljavljene v demokratični Evropi. Temeljna pravica vsakega naroda je pravica o samoodločbi, oz. pravica do lastne države, pri tem pa ne smejo biti potlačene pravice narodnostnih manjšin, če želimo, da nas Evropa prizna. Pravico do slovenskega državljanstva lahko pridobi vsak, ki to želi, če izpolnjuje zakonska določila. Kdor ne želi postati slovenski državljan, želi pa bivati in delati v Sloveniji, dobi to pravico, če izpolnjuje zakone, ki bi jih sprejeli po evropskih normativih. Občine naj bi bile manjše, obsegale naj bi največ 5.000 občanov in ne bi bile več odvisne od lastne industrije, saj bi gospodarstvo za svoj uspeh ali neuspeh odgovarjalo izključno sebi in ne več občinskemu proračunu v korist ali škodo. Vse dajatve iz gospodarstva bi se zbirale v republiki in od tam dodeljevale po programu posameznim občinam oz. regijam, v katere bi se združevale občine, da bi laže uresničevale skupne razvojne programe. Tako zmanjšane občine bi se ukvarjale le s tistimi dejavnostmi, za katere bi bile pristojne oz. zainteresirane, kar bi zmanjšalo administracijo, saj bi n. pr. davčna določila, notranje zadeve i. t. d. urejala republika. Tone Peršak je povedal še, da se vladajoča koalicija zavzema za enodomen parlament, opozicija pa za dvodomnega, predvsem zaradi pomislekov, da bi bil enodomen parlament preveč centralističen. To pa se da preprečiti tudi s sestavo enodomnega parlamenta. Sicer pa razprava o tem še ni zaključena. Predstavniku Cerkve je Tone Peršak zagotovil, da bodo verniki po novi ustavi povsem enakopravno sodelovali v vseh družbenih in privatnih dejavnostih, da pa bo Cerkev tudi v bodoče ločena od države. Vso podporo je dobil predlog predstavnika kmečke zveze, da mora nova ustava posebej zaščititi kmetijske površine, saj so pomembne za preživetje naroda. To je le nekaj zapisov iz razprave v Cankarjevem domu, saj v enem večeru nikakor niso mogle biti izčrpane vse ideje in odgovorjeno na vsa vprašanja, lahko pa občani svoje pripombe in zamisli zapišejo in oddajo v predal v veži občinske stavbe. F. C. RAZPRAVA O USTAVI TUDI V BOROVNICI Za nekatere je Borovnica majhen kraj, a Borovničani smo mnenja, da ni tako. Enakega mišljenja so bili tudi vsi tisti, ki so 21. 11. 1990 zvečer prišli v lepo okrašeno borovniško šolo, da prisluhnejo pogovoru o novi slovenski ustavi. Ime dr. Tineta Hribarja, pomembnega soustvarjalca nove slovenske ustave, je bil dovolj tehten razlog za obisk številnih Borovničanov, pa tudi drugih. Žal je »vroča republiška skupščina« onemogočila obisk težko pričakovani g. Spomenki Hribar. Začetek so popestrili še pevci iz Cerknice. Izbrane besede sedanjega slovenskega trenutka sta v uvodnem govoru nanizala vrhniški župan ing. arh. F. Kvaternik in predsednik DE-MOS-a g. S. Novačan. Za večino je bil najbolj zanimiv gost dr. Tine Hribar, ki je v svojem obširnem podajanju razgrnil in orisal pomen, obliko, značilnosti in tudi odprte načine v novi slovenski ustavi. Prepričali smo se, kako lahko le strokovnjak preprosto in razumljivo razloži zahteven pravniški jezik v ustavi. Živahna razprava je pokazala, da si večina ljudi želi dobiti okvirno znanje, za kaj gre v novi ustavi. Mnogi, ki so ustavo že prebrali, pa so gostu postavljali konkretna vprašanja. Razprava je tekla o regionalizmu, manjšinah, moralnih vprašanjih, sestavi parlamenta, preambuli. Med poslušalci so bili tudi posamezniki, ki so postavljali tudi čisto konkretna zahtevna vprašanja, na katera je gost strokovno odgovoril. Debata je včasih »zašla« tudi na bližnji plebiscit in iz odgovorov smo začutili, kako važna, neponovljiva odločitev v naši zgodovini bo to. Verjetno razprave o slovenski ustavi na strokovno tako visoki ravni ne bodo imele mnoge slovenske občine, kaj šele manjši kraji. Borovnica jo je imela. D. V. VETERINARJI V novih prostorih bolj dosegljivi • ob glavnem vhodu Veterinarskega zavoda pa visi poštni nabiralnik, kamor lahko stranke vržejo listek z naslovom in sporočilom pred 7.00 uro zjutraj. Na koncu prispevka želimo veterinarski delavci DE Vrhnika vsem našim strankam vesel božič in srečno novo leto. Hkrati pa se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pridobitvi novih poslovnih prostorov mag. Ivo Klavž, dipl. vet. PREDAVANJE JOŽKA ŠAVLIJA Kdo smo? Z velikim veseljem in zadovoljstvom takoj v uvodu delavci Veterinarskega zavoda ljubljanske regije, DE Vrhnika sporočamo, da smo po dolgem času končno le odprli nove in adaptirane poslovne prostore na Cesti gradenj 1, Vrhnika (bivši SIS za stanovanjske zadeve). Otvoritev je bila skromna, v krogu delavcev Zavoda, prijateljev in gostov. Delo zavoda je na otvoritvi orisal naš direktor mag. Bunc, ki se je požrtvovalno in nesebično trudil, da smo tudi vrhniški veterinarski delavci dobili dostojne prostore. Sledili so pozdravni govori gostov, med katerimi je bil tudi g. župan občine Vrhnika. Čutiti je bilo ves čas, da so vsi zadovoljni, ker se nam je uresničila dolgoletna želja. Moramo se namreč pohvaliti, da naša služba dobro sodeluje s kmetijsko organizacijo in kmeti. V kratkem in jedrnatem govoru je g. Verbič pohvalil bivšo in sedanjo oblast, ki je znala prisluhniti težavam in perečemu problemu veterinarske službe na Vrhniki. V imenu delavcev DE Vrhnika se je zahvalil g. Kobal in nas povabil k ogledu novih prostorov. Poudariti moramo, da so novi prostori svetli, zračni in nič več vlažni. Velika pridobitev je ambulanta za male živali (psi, mačke idr.), ki smo jo po strokovni plati dobro in skrbno opremili. Tako se bo lahko v njej naredilo veliko več kot do sedaj. Ambulanta ima svoj vhod z dvoriščne in parkirne strani. V isti etaži je še priročni laboratorij in prostor za kužni material. V zgornjem nadstropju pa so trije prostori za delavce (sprejemni prostor za stranke, soba za veterinarje ter skupni prostor in sanitarije). Velika pridobitev je tudi ta, da veterinarji ponovno dežuramo na Vrhniki in ne več Bivši prostori stanovanjske skupnosti bodo zdaj nov dom veterinarjev na Vrhniki. Menda ga ni posameznika ali naroda, ki se ne bi vsaj občasno vprašal o svojem izvoru. Tako je tudi s Slovenci; še posebej v času, ki je tako enkratno zgodovinski, da smo lahko samo hvaležni usodi, ki nas je postavila v tem trenutku v prostor, kjer so naši predniki živeli že dolga stoletja. Kako dolgo, pa nam je v svojem predavanju o izvoru Slovencev predstavil dr. Jožko Savli, ki se je rad odzval vabilu vrhniškega odbora Slovenske demokratične zveze in 14. decembra v Cankarjevem domu predstavil svoje raziskave in tudi odkritja v zvezi z njimi. Dosedanje zgodovinopisje je ponavljalo teze, da smo se Slovenci priselili izza Karpatov, poselili nižine in doline ob rekah, celo risbe oz. skice kažejo tako poselitev današnje Slovenije, Benečije in Koroške. Raziskave dr. Šavlija pa v Ljubljani. Zato bi želeli pojasniti urnik oddaje naročil in telefonskih dosegov: • od 7.00 do 8.30 so uradne ure na sedežu DE Vrhnika - tel. 751-260. V tem času dela ambulanta za male živali, sprejemajo se naročila za veterinarje in osemenjevanje in naročila za odvoz poginjenih živali, izdajajo se zdravila, vršijo se posveti s strankami itd. • od 8.30 do 15.00 ure kličite na tel. 218-789 ali pa 218-911 na zbirni center v Ljubljano. Tam namreč zbirajo naročila za veterinarje in jih sproti sporočajo po radijski zvezi, ki jih imamo veterinarji v avtomobilih. Tja lahko tudi sporočite naročilo za odvoz poginjene živali. • od 15.00 do 7.00 naslednjega jutra pa za nujna sporočila dežurnemu veterinarju skrbi Varnost Ljubljana na tel. 268-543. • prav tako ima svoj tel. 752-765 veterinarski higi-enik. Njemu lahko v izjemnih primerih javite naročilo za odvoz manjših živali aH pa usmrtitev in odvoz psa. RDEČI KRIŽ Vse za človeka V splošno solidarnostno akcijo ob elementarni nesreči - poplavi se je vključila tudi Občinska organizacija RK Vrhnika. Akcija poteka v smeri zbiranja denarnih sredstev in pa v materialu. Iz posameznih krajevnih skupnosti je bilo že odpeljano za tri tovornjake različne opreme, akcija pa seveda še ni zaključena. Pri zbiranju denarnih sredstev se je najbolj angažirala in zbrala največ denarja krajevna organizacija RK Dragomer. Ob tej priložnosti se OO RK Vrhnika iskreno zahvaljuje vsem občanom, ki so ali še bodo kakorkoli sodelovali pri tej humani - solidarnostni akciji. Posebno zahvalo smo dolžni komandi JLA na Vrhniki, ki nam je s svojim brezplačnim prevozom omogočila dostavo zbranega materiala na poplavljena področja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pomoč pri obveščanju krajanov o solidarnostnih akcijah. Ob zaključku leta se zahvaljujemo tudi vsem krvodajalcem in aktivistom RK za uspešno izvedeni krvodajalski akciji v aprilu in novembru letošnjega leta. Prav tako gre zahvala vsem občanom za podarjena oblačila in obutev v akciji zbiranja oblačil, aktivistom RK pa za veliko angažiranje pri zbiranju in vskladiščenju zbranega materiala. Vsem občanom želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto 1991, ter uspešno sodelovanje v prihodnje. ZA IO 00 RK PREDSEDNIK: Karli Mesaric tudi drugih, med njimi je znani pesnik Matej Bor, pa dajo slutiti, da so Slovenci oz. Veneti avtohtono prebivalstvo srednje Evrope. To potrjujejo tudi slovenska imena vrhov v alpskem srednjem in visokogorju od sedanje zahodne Švice, južne Nemčije preko Avstrije do Slovenije, ki obenem izpodbijajo tezo priselitvi od severovzhoda v srednjeevropske nižine. Raziskave so pokazale, da so že naši predniki imeli lipo za simbolno drevo; že takrat so postavljali mlaje na vasi, kar je slovenska posebnost. Najdeni so tudi žarni grobovi. Veneti so pod rimsko zasedbo obdržali svojo državno strukturo - kraljestvo Noricum (Provincia Sclavorum) in tudi državno pravo. Po razpadu rimskega imperija je ostalo ljudstvo ob vzhodnih Alpah. V šestem stoletju se pojavi ime Karantanija (Sclavorum?) Kaže, da bodo imeli zgodovinarji še dovolj dela, če bodo hoteli povsem nepristransko pretehtati stare in nove raziskave in jih soočiti med seboj z vsemi znanimi dokazi. Naj bo tako ali drugače, ko-rajža nam je menda še ostala od tistih časov, ko je 5000 Slovencev pognalo v beg 40.000 Turkov. F. C. NAŠ ČASOPIS IN VABITA VRHNIČANE NA PRIJATELJSKO SREČANJE Zbrali se bomo 19. 01. 1991 ob 8.00 uri pred Mantovo in se odpeljali proti sončni Primorski. Prvi daljši postanek bomo namenili ogledu pršutarne v Kobjeglavi, kjer se bomo podprli s pršutom in teranom. Vožnjo bomo nadaljevali skozi Novo Gorico na Skal-nico (Sveta gora), od koder je čudovit razgled na obe Gorici in Goriška brda. Nato sledi spust v Kostanjevico na ogled frančiškanskega samostana, kjer je tudi znamenita grobnica Bourbo-nov. Po ogledu nam bo ura že napovedovala čas kosila, zato se bomo odpravili v prijetno domačo gostilno. Ob dobri hrani, domači kapljici in glasbi bomo za prijetno vzdušje in medsebojno spoznavanje vseh udeležencev izleta poskrbeli predstavniki Našega časopisa in Golfturista. Povratek domov bo predvidoma v večernih urah. Cena izleta znaša: 350,00 din. Prijave sprejemamo v poslovalnici Golfturista na Vrhniki, Cankarjev trg 5, telefon: 751-084 do 15. 01. 1991. Ob prijavi predložite prijavnico, ki je natisnjena spodaj in vam zagotavlja 10% popust. Delavci Golfturista in uredništvo Našega časopisa načrtujemo, da bodo taki in podobni (tudi večdnevni) izleti postali tradicionalni. PRIJAVNICA: Podpisani: _:- se prijavljam na Prijateljsko srečanje dne 19.1. 1991. Ob sebi prijavljam še oseb S tem kuponom uveljavljam 10% popust na objavljeno ceno. Datum: _ Podpis: - GOLFTURIST VRHNIKA, Cankarjev trg 5,61360 Vrhnika, telefon: 751-084 borovniške viadukte. " Eden že stoji poleg preostalega stebra v Borovnici in je dolg nekaj več kot tri metre, pred svojo hišo pa ima takega, ki je dolg 12 metrov in ga je naredil tako, da je v železniškem muzeju poiskal vse podatke o starem viaduktu, tako da je model izdelan v pravilnih razmerjih. V BOROVNICI SO IZVOLILI SVET KS Predsednik je Franc Drašler Svetu Krajevne skupnosti Borovnica je že spomladi potekel mandat, ker pa so bile takrat priprave na splošne volitve, je skupščina KS podaljšala mandat svetu do jeseni. Z demokratičnimi spremembami in z ustanavljanjem strank se je SZDL odpovedala funkciji, ki jo je imela pri pripravi in izvedbi volitev v svete KS do takrat. V krajevni skupnosti Borovnica so se zato odločili, da zato izvedejo v skladu z Zakonom o volitvah, demokratične, tajne in splošne volitve v svet KS in za predsednika sveta. Zato je svet imenoval sedemčlansko komisijo za pripravo in izvedbo volitev. V petek, 16. novembra, na zadnji seji komisije pred volitvami, so se zadnjič dogovorili [g delu, ki jih je čakalo v nedeljo. Nato se je začel volilni molk. ,V postopku predlaganja kandidatov so sodelovale stranke in posamezniki, kandidati pa so bili določeni na zborih krajanov. In to po vseh vaseh. Od približno 50 predlaganih krajanov je soglašalo s kandidaturo 25 kandidatov, izmed njih pa so potem volilci izvolili 13 članov sveta. Na volitvah, ki so bile 18. novembra od 7. do 13. ure, so na vsakem volišču volili po enega ali dva člana sveta, na vseh osmih voliščih pa so volili predsednika. S kandidaturo za predsednika sveta sta soglašala dva kandidata, Franc Pri-stavec in Franc Drašler, ta je bil izvoljen za predsednika, saj so mu volilci namenili 53,33 odstotka oddanih glasov, za prvega pa se je odločilo 42,38 odstotka volilcev. 4,29 odstotka oddanih glasovnic je bilo neveljavnih. V svet krajevne skupnosti pa so bili izvoljeni Peter Gabrijel, Franc Grmek, Vida Debevec, Anton Janežič, Janez Mrše, Tone Debevec, Franc Zore, Igor Cvim, Janez Prvinšek, Peter Palčič, Edo Suhadolnik, Anton Turšič in Franc Verho-vec. Od 2763 vpisanih volilcev jih je prišlo na volišče 1470 ali 53,20 odstotka. Najboljša udeležba je bila na Dolu (63,47%), v gasilskem domu Borovnica (59,60%), na Pokojišču (59,42%) ter v Brezovici (58,20%), najslabša na volišču TVD Partizan Borovnica, kjer je prišlo le 39 volilcev. To je najštevilnejše volišče v Borovnici in pokriva območje blokov ter Podgoro in del Jel. Izredno slaba udeležba je bila iz stanovanjskih blokov, kjer živi približno 125 družin, kar kaže, da se stanovalci, razen redkih posameznikov, slabo vključujejo v krajevno življenje. S takim načinom volitev sveta in predsednika sveta krajevne skupnosti, bili so med prvimi v Sloveniji, so bili ljudje zelo zadovoljni. Čeprav so bila volišča odprta le do 13. ure, je bila udeležba v času, ko so se ljudje naveličali politike in politiziranja, razmeroma dobra. Prvič je imel vsak polnoletni krajan možnost neposrednega odločanja o predstavniku, ki ga bo zastopal v krajevni vladi. Jože Kirn Cerkev sv. Miklavža na Pakem je zdaj obnovljena. Začelo se je pred dobrimi šestimi leti, tedaj je bil v Borovnici za župnika še p. Miha Žužek, s prenovo cerkvenega zvonika. In ker je zvonik tako lepo zrl v mirno vas pod seboj, so vaščani rekli, da bi kazalo popravljati še naprej. Tako so najprej obnovili ostrešje, nato notranjščino cerkve, naposled pa so se letos jeseni lotili še fasade cerkvene ladje. Ko so podrli odre, je cerkev zasijala taka, kot je bila na začetku. Zaključek del so proslavili na Miklavževo nedeljo, ko jih je z obiskom počastil tudi ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas in najbolj prizadevnim izročil priznanje. Zaradi slabe in ledene poti se je slovesnost začela z zamudo, potrpežljivi Faškarji pa so rekli: če smo na to, oa pride semkaj škof, čakali 300 let, pa naj bo še kako uro, in so zdržali. Cerkev na Pakem ima zanimivo zgodovino: zgrajena je bila pred skoraj tristo leti, po svetniku, ki je njen zaščitnik, pa kaže, da so tedaj prebivalci te vasi • živeti- ob vodi. Ljudje pripovedujejo? da so svojčaš Ja.škarji -v Ljubljano po vodi tovorili faške (butare) pekom in "si šctem izboljševali skromen zaslužek, kajti zemlja jim ni veliko dajala. ' Stane Božič iz Borovnice, Gradišnikova 4, izdeluje odlitke (seveda pomanjšanega) borovniškega stebra, ki je glavna od daleč vidna značilnost kraja. Prodaja jih doma po 500 din. Izdelek je reliefen, na leseni podlagi, ki se jo da obesiti na zid, sam odlitek pa je iz aluminija. Borovniški železniški most je bil svojčas med največjimi objekti v Evropi, tako rekoč evropsko čudo, delali so ga sedem let. Imel je 24 stebrov iz obdelanega kamna. Zgornje nadstropje je imelo 25 obokov iz opeke, spodnje pa 22. lllllppp ZAČENJAJO PO NOVEM Po asfaltu se ne bo prašilo Novi svet krajevne skupnosti v Borovnici se je že sestal na svoji konstitutivni seji. Zato smo povprašali novega (starega) predsednika Franca Dra-šlerja, kako si zdaj predstavlja vladanje, ko ga ni izvolila nikakršna kadrovska koordinacija, ampak je prejel zaupanje kar neposredno od volilcev samih. Takole pravi: »Sklepi, ki jih nameravamo uresničiti in izpeljati, niso samo želje, ampak dejstva, ki temeljijo v programu krajevne skupnosti, deloma pa tudi v občinskih programih. Člani sveta, ki so bili izvoljeni po vaseh, naj bi bili nosilci dejavnosti in razvoja vse krajevne skupnosti, svet pa naj bi delo usklajeval. Delo sveta si predstavljam tako, da bi seje sklicevali pred sejo občinske skupščine, da tako damo napotke našim odbornikom.« • In kako bo deloval svet v krajevni skupnosti? »Razen samega sveta naj bi imeli tudi komisije, stalne, kot so komisija za komunalno dejavnost, socialna komisija, poravnalni svet ter občasne ko- misije, ki bi jih imenovali za opravljanje posameznih akcij, s tem bi lahko pritegnili k delu ljudi, ki se spoznajo na različne stvari in so za nas dragoceni. Sicer pa mora krajevna skupnost dobiti nekatere večje pristojnosti. Tu v Borovnici bi lahko imeli službe, ki so sicer pri občinski skupščini.« • Kaj pa konkretne dejavnosti. Nekaj se je že začelo in se vidi, ker je marsikje marsikaj razkopano, vendar bo treba še kaj narediti. KS NA SOCIALDEMOKRATSKEM REŠETU Marsikaj bo treba storiti Krajevni odbor Socialdemokratske stranke v Borovnici je imel ustanovni zbor 9. februarja 1990. Na ustanovnem zboru smo začrtali pot delovanja SDS KO Borovnica in sprejeli trden program delovanja stranke na krajevni ravni. Odločno smo krenili v volilni boj in si izbori!: mesto delegata v DPZ v SO Vrhnika (Franc Furlan) in mesto delegata v KS Borovnica (Tone Debevec). Preko teh dveh delegatov smo vse moči usmerili za izboljšanje: GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE - Komunalna ureditev v KS Borovnica je nezadovoljiva, če sem prištejemo še ureditev S kanala neprimerne zmogljivosti in čistilno napravo (CCN), ki bo po čudnem ključlu postavljena le ca. 500 m od zajetja pitne vode. Nerazumno se nam zdi, da je KS Borovnica pristala na postavitev CČN takorekoč sredi bazena pitne vode, medtem ko je bil s strani viške občine prvotni projekt zavrnjen, po katerem naj bi stala čistilna naprava na območju naše KS, vendar po njihovem mnenju preblizu njihove občinske meje. CESTE - V.KS Borovnica imamo še vedno eno prvih makadamskih cest, to,je. Miklavi-čeva-cestna-(cesta na-staro, postajo)" .»ki je~bila v cašu Franca Jožefa verjetno bolje komu- nalno urejena in vzdrževana, kot je zdaj. Kanalizacije za meteorne vode ni, zato ob dežju odnaša pesek in ustvarja kanale, ki jih v sušnih dneh ljudje polivajo z odpadnimi olji in čudnimi zvarki, ki naj bi preprečili prašenje, vendar tudi močno onesnažujejo vodo in okolje. Socialdemokrati menimo, da je treba asfaltirati vse makadamske ceste v KS, vendar mora imeti le-ta absolutno prednost. Poleg tega tudi ostro kritiziramo letos novozgrajeno križišče Borovnica-Laze, katerega so naredili pravokotno na glavno cesto, zaključenega z robniki, ki so nevarni tako za kolesarje kot motoriste in avto-mobiliste. Zakaj so naredili tak S, ki je nevaren predvsem za otroke kolesarje? Če pelješ z Laz-v Borovnico, moraš pogledati levo, pri tem pa mimogrede zapelješ na betonski robnik, neprevidni otroci pa zapeljejo naravnost pred največkrat drveče avtomobile na glavni cesti. Na prejšnjem križišču so vsaj lako peljali naravnost ob robu ceste, sedaj pa je to onemogočeno. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE - polževa gradnja novega vrtca v Borovnici požira ogromne vsote denarja. Ta objekt gradijo že pet let in še vedno nLvseljiv. Nerazumljiva nam' \4 nezainteresiranbst občinskega IS in trditve g, Franja Modrijana, da smo se stranke podale le v volilni boj, zanemarile pa svojo KS. Naj spomnimo g. Modrijana, da je stanje v KS posledica delovanja prejšnje oblasti in da bi se najprej moral vprašati, kdo je kriv za takšno stanje! PODJETNIŠTVO - KS se mora pri dajanju soglasij za odpiranje raznih lokalov najprej prepričati, če je dejavnost, ki jo bo lastnik izvajal, potrebna za KS in takoj upravičenost lokacije. Ugotavljamo, da je odprtje nekaterih lokalov v Borovnici postreglo z nevarnimi prometnimi točkami. Objekte v družbeni lasti je nujno potrebno dati na javno licitacijo in na ta način določiti dejavnost, ki se bo izvajala v posameznem lokalu. GOSPODARSTVO - Stanje v gospodarstvu se kljub opozarjanju vztrajno slabša. Vrhniški IS nima dejanskega vpogleda v delovanje gospodarskih podjetij v KS Borovnica. Zahtevamo, da se preveri poslovanje v DO Fenolit, kjer je na prisilnem čakanju na delo predvsem proizvodnja, medtem ko se administracija Še vedno vsakodnevno bohoti po pisarnah. Smešna pa je tudi trditev DO LIKO, da potrebujejo za ugotovitev razmerja med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci v svojem podjetju kar 14 dni, kot je bilo napisano v Delu. i Obn koncu pa apeliramo na tiste, ki bi se radi pridružili naši SDSS, da to storijo čimprej, še posebej pričakujemo nove članice. Vse informacije dobite po tel. št. 746-312 (Debevec Tone). Pričakujemo, tudi vašo udeležbo na plebiscitu in glasovanje s srcem - Za neodvisno in samostojno Slovenijo-. SRECNOiNOVO LETO VDRŽAVhSLOVENiJI! šwbo Iniciativni odbortSDSrprj KO Borovnica »Poudari! bi komunalno delo. V kraju je še 4000 metrov neasfaltiranih občinskih cest in 9000 metrov krajevnih cest. O tem se bo treba dogovoriti. Javna razsvetljava je že marsikje dotrajana in jo bo treba obnoviti, potegniti pa jo bo treba tudi tja, kjer je še ni. Kanalizacija je deloma zgrajena samo v Borovnici, zahteve iz okoliških vasi pa so čedalje glasnejše in če hočemo resnično zaščititi vodni vir, ki je v neposredni bližini, bomo prisiljeni te želje izpeljati preko občinskih progamov. Že načrtovani kanal »S«, ki ga bomo začeli graditi, naj bi torej ne bil samo začetek, temveč spodbuda za nadaljnje širše delo vseh, ki so odgovorni za varovanje okolja. Telefonski priključek naj bi dobila vsaka hiša oziroma stanovanje. V krajevni skupnosti tačas teče že četrta akcija za pridobitev telefonskih priključkov.« • To je seveda akcija, ki jo takoj vidijo. Kaj pa zaposlovanje in druge stvari. Podjetjem ne gre dobro, veliko delavcev iz obeh večjih tovarn, Lika in Fenolita, vidimo, kako se dopoldne brez dela sprehajajo po kraju. »Zato se bomo zavzemali tudi za to, da pospešimo obrtno dejavnost in podjetništvo. Kajti le tako bomo lahko zaposlili ljudi. Že doslej srno opazili, daje bilo zanimanje za samostojno dejavnost veliko, zdaj bo še večje. Težava je v tem, da ni primernih lokalov. V kraju imamo tudi vse možnosti za razvoj turizma, saj imamo veliko turističnih točk, kot je Pekel, Pokojišče, Bistra. Gostince in trgovce bo treba spodbuditi, da bodo prisluhnili tudi tem zahtevam. Predvsem pa pričakujemo, da spet zaživi društveno življenje, saj so bili ti kraji znani po dramskih skupinah, telovadnih društvih in podobno. V zvezi s tem naj zaživi tudi šport: objekti so zgrajeni, nekateri so že prepuščeni zobu časa, vendar mislim, da se bodo našli prizadevni domačini, ki bodo to oživili. Borovniški steber, ki ga tudi zde-luje vreme, bi moral priti pod občinsko varstvo oziroma mora dobiti pokrovitelja, ki ga bo zaščitil, saj je nevaren.« • Govorila sva že o zaščiti vodnega vira. Seveda pa moti še marsikaj, kar v Borovnici in njeni okolici ni bilo narejeno, pa bi že lahko bilo. »Motila so divja odlagališča odpadkov, pa smo jih že sanirali in uredili, ugotavljamo pa, da nastajajo nova. Prebivalce prosim, naj bodo vendar toliko uvidevni, da bodo neuporabne predmete odlagali tja, kamor se bomo dogovorili. Imamo zabojnike in seveda tudi odgovorne službe, pri katerih bomo izposlovali, da bodo svoje delo odgovorno uprabljale. Odprto je na primer tudi vprašanje pokopališča, katerega razširitev je nujna. Delali bomo po usmeritvah, ki so bile sprejete na zborih krajanov. Predvsem pa moramo urediti središče Borovnice oziroma njen stari del. Ugotavljamo, da bo ta ureditev pokazala, kaj hočemo doseči v urejenem kraju. Nekateri stari objekti so že taki, da nam niso v čast.« Franc Drašler pravi, da je to za dve leti kar obsežen program, ki pa se ga bo treba lotiti premišljeno, saj gospodarske razmere niso toliko rožnate, da bi '-4tolj#ntuai-- meso"!' postale.' Vendar? potruditl-Sfe' je vredno. ELLES SE SPREMINJA Po lestvicah v mešano podjetje TURISTIČNO DRUŠTVO Vse, kar imajo, ostane na Vrhniki V prihodnjem letu bo turistično društvo slavilo 100 letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo pod imenom »Olepševalno društvo Vrhnika« in pod tem imenom delovalo do leta 1947. ko je bilo preimenovano v Turistično društvo Vrhnika. Tako pomemben jubilej društva bi radi praznovali delovno, kar je razvidno že iz programa, ki ga prilagamo, z utrditvijo prvotne vloge za olepšanje Vrhnike in okolice, ter povečanjem materialne baze društva, ki nam bo omogočala realizacijo društvenih programov in predvsem varovanje našega okolja in zelenih površin. Enakih napotil so se držali naši predniki vse od ustanovitve do prvih podaritev zemljišč v I. 1904 in 1906, ker so sodili, da edino solidna materialna osnova zagotavlja delovanje društva. Tega principa so se držala vodstva društva tudi po prvi in drugi svetovni vojni, saj so v teh časih dokupila zemljišča v Močilniku, Planini in v Starem malnu. S tako krepitvijo materialne osnove društva bi morali nadaljevati, saj je pravilna in kot pravilna je preživela vsa ta vojna in povojna obdobja pravnih, ne-pravnih in okupacijskih oblasti. Ohranjena pisana dokumentacija pa omogoča, da bomo v jubilejnem letu 1991. s temi dokumenti in dejstvi seznanili naše mlajše občane in jih zainteresirali za delo v društvu, ne glede na strankarsko pripadnost. Vse kar se v društvu novega pridobi, ostane na Vrhniki, kot ocena dela društva za posamezna časovna obdobja in odraz pomoči, ki jo društvo dobi od občanov. Pripombe in predloge na osnutek programa za 1. 1991 bi obravnavali na občnem zboru v začetku februarja, tako da novemu vodstvu društva omogočimo pravočasno pripravo realizacije programa in praznovanja jubilejnega leta. Vse delovanje društva pa mora stremeti za večjim izkoriščanjem naravnih danosti našega okolja v dobro občanov in turistov, da bomo v sedanjih kriznih časih omogočili rekreacijo in izlete v našo lepo in ohranjeno naravo večjemu številu občanov. V imenu Upravnega odbora društva vas vabimo na sodelovanje v delu društva in Vam vsem želimo mirno praznovanje Božiča in srečno, zdravo Novo leto 1991. Dane Velkavrh 3. Star maln in njegova zimska podoba, kjer je Valvazor prijezdil do bližine izvira potoka »Bela« ali »Lintverna« drugič 2. septembra 1684. leta. 4. Kapelica Sv. Antona v Močilniku. Kip svetnika od ieta 1904 ne stoji na mestu, kjer je bil prvotno. Komu zvoni odstranjeni zvon? RADAR Ni nevaren za zdravje Ob Borovniščici stoji že trideset let firma, ki ni nikdar imela želje, da bi postala velika, denimo nosilec razvoja v ljubljanski in notranjski regiji in širše. Najprej so ji rekli kar komunala, (bila je zares Obrtno komunalno odjetje Borovnica, toda tedaj je bila v Borovnici še občina, in vsaka občina je pač imela komunalno podjetje za tako imenovana domača opravila), iz tega se je po preselitvi občinskega sedeža na Vrhniko razvil Obrtnik, od leta 1987, ko se je podjetje preimenovalo, pa je to Elles, podjetje za izdelavo električnega materiala in lesnih izdelkov. Zmotno mnenje zaradi znamenitih lestev sodi, da je večina njihovih izdelkov iz lesa, res pa je, da elektromate-rial pomeni kar 85 odstotkov njihove proizvodnje. Z novim letom bo Elles mešano podjetje z omejeno odgovornostjo. Seveda bodo delali še naprej tisto, kar so delali doslej, se pravi električna stikala, razvodne doze, vtičnice, vtikače pro uto, kabelske rulete, 15- in 50-metrske, in svemo svetilke, ter lestve: A lestve in naslo-nilne lestve. Vse to bo delalo še naprej 30 delavcev, ki so zdaj tam zaposleni in vse to prodajajo po Sloveniji (približno polovico), na Hrvaško (četrtino), petina gre še vedno v Srbijo, preostalo pa v BiH. V Jugoslaviji imajo seveda tudi konkurenco, toda vpeljane prodajne poti in dosti večje zavzemanje pri prodaji so jih obdržali na trgu. Problem pa je, kot povsod v Jugoslaviji, plačevanje za blago. Kot trdi direktor podjetja, inž. Franjo Modrijan, ima program pred seboj še vsaj nekaj let življenja, v tem času pa bodo morali, če bodo hoteli obstati, najti kaj novega in glede na nove programe popraviti sedanjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v podjetju. Bojijo se seveda tiste petine prodaje, ki gre zdaj še v Srbijo, saj jim to lahko zmanjša prodajo in v tem primeru bodo ogrožena tudi delovna mesta. Na vprašanje, kako bi kaj šlo njihovo blago v izvozu, pa Modrijan zatrjuje, da po kakovostni plati verjetno ne bi bilo težav, če bi bili konkurenčni tudi s ceno, kar pa pri precenjenem dinarju danes ni mogoče. Glede usmeritve v prihodnje pa za mešano podjetje Elles njegov direktor pravi, da bodo verjetno obstali pri podobni proizvodnji, prihodnost pa vidijo predvsem v povezovanju s proizvodno obrtjo, ki bi jo prostorsko postavili kar tam, v okolici, kjer je Elles že danes. To se pravi, da obuja že staro zamisel o obrtni coni. Pri tem pričakujejo tudi izdatno pomoč novih oblastnikov, zlasti pri pridobivanju zemljišča. Potrebovali bi kakih 5000 kvadratnih metrov prostora za tak razvoj. Zdaj je zemlja tam okoli v lasti splošnega ljudskega premoženja, vprašanje pa je, kaj bo z njo ob denacionalizaciji. Tam bi torej razvijali okolju prijazno dejavnost, ki ne bi bila ne strupena in ne hrupna. Razmišljajo pa seveda tudi, da bi se s takim delom dalo preusmeriti tudi v izvoz, predvsem na italijanski in avstrijski trg, če se bo seveda znižala pretirana cena surovin, ki jim kljub dobrim izdelkom za zdaj onemogoča konkurenčnost. Pri Ellesu torej ocenjujejo, da bi svojo dejavnost lahko razširili tudi z izdelki drobne galanterije in s tem omogočili tistim, ki imajo doma ustrezne prostore, sodelovanje s podjetjem, ki bi jim zagotavljalo finalizacijo izdelkov in omogočalo skupen nastop na trgu. Računajo tudi s pomočjo industrije (tudi Lika, ki mu zdaj ne gre najbolje), od države pa zlasti pričakujejo, da bo zmanjšala svoje stroške in tako razbremenila gospodarstvo. To bi bil še najlepši prispevek države k blaginji ljudi, tudi teh v Borovnici, (tj) KABELSKA TV Lokalni program? Podjetje Iskra Antene Vrhnika je v sodelovanju z Gorenjem Pointom od trinajstega do dvajsetega novembra poskusno oddajala teletekst in video, strani. Lokalni program so lahko spremljali vsi, ki so že priključeni na vrhniški kabel-skodistribucijski sistem (KDS), uvedli pa so ga predvsem zato, da bi uporabnike obvestili o tehničnih novostih in spremembah. Kot so povedali v Iskri Antene, je njihova ekipa inženiringa, ki je KDS projektirala, hkrati pa opravljala tudi strokovno montažo, v novembru »potegnila« kable še v Sivkino in Opekarsko ulico. Z deli so pričeli tudi v Janezovi vasi, kjer jih je zaenkrat ustavilo slabo vreme. Naročniki iz Vrtnarije bodo morali počakati dotlej, ko bo PTT podjetje omogočilo povleči glavni kabel - ta je trenutno speljan do Gramexa - tudi do njihovega naselja. Število gospodinjstev v občini, ki prek skupinske naprave in kabelskega televizijskega sistema že lahko gledajo devet satelitskih in pet zemeljskih TV programov, se bo s tem, s sedanjih približno tisoč, povečalo na skoraj tisoč petsto. Povedali so tudi, da ta hip še niso izkoriščene vse možnosti, saj je obstoječi sistem - zgradili so ga skupaj z odborom za izgradnjo KDS pri krajevnih skupnostih - zasnovan tako, da omogoča tako priključitev novih uporabnikov kot tudi programske širitve za spremljanje do 35 TV in do 10 UKV stereo radijskih programov ter vključitev že omenjenega lokalnega programa. Napravo za poskusno oddajanje teletekstva in video strani, ki so si jo sposodili pri proizvajalcu, Podjetju za informacijske tehnologije Gorenje Point iz Velenja, so morali po tednu dni vrniti, ker sredstev za odkup za zdaj še nimajo dovolj. Upajo pa, da bodo ustrezno rešitev našli čimprej, saj se zavedajo, da bi se prav zaradi rednega lokalnega programa še povečalo zanimanje za vključitev v kabelski sistem. Ta je poleg tega, da omogoča boljši sprejem televizijskih in radijskih signalov in hkrati polepša izgled samega kraja, ker odpravlja gozd klasičnih anten po hišah, privlačen tudi zaradi cene, ki je za posameznega naročnika približno za polovico nižja od kompleta anten za individualni sprejem satelitskih programov. Vsem uporabnikom, ki so na KDS že priključeni, pa imajo kakršnekoli težave pri iskanju ustreznih frekvenc oziroma kanalov, v Iskri Antene svetujejo, da pokličejo 'njihovo telefonsko številko in se pogovorijo s katerim od strokovnjakqv izekipe montažerjev. , .* v * J Mojca šajn CANKARJEVA ZALOŽBA - papirnica in knjigarna želi vsem stalnim strankam in občanom občine Vrhnika zadovoljne in vesele novoletne praznike KOLEKTIV Radar na Ljubljanskem vrhu buri ne le vrhniške duhove, pač pa tudi domišljijo tistih, ki so med vožnjo po avtocesti kdaj že opazili skrivnostno »kovinsko kroglo«. V približno desetih letih, odkar se je vrh hriba pričelo »nekaj dogajati«, so se o njem pojavljale najrazličnejše govorice. Mnoge izmed njih so, resnici na ljubo, močno spominjale na znanstveno fantastiko. Najnovejše so precej bolj resne in ker še zdijo verjetne, še toliko bolj strah zbujajoče - nekateri namreč trdijo, da njegovo sevanje povzroča raka. Da nekaj ni v redu, so domačini prvič posumili, ko so opazili, da na pobočju Ljubljanskega vrha gozd vidno umira. To so povezali s trditvami »dobro obveščenih«, da v zadnjem času v občini zboli ali umre za rakom nenavadno veliko ljujdi. Strah, da je vse to res, je med mnogimi povzročil pravcato paniko, ki se je zaradi dejstva, da je omenjeni radar vojaški objekt, nekaterim zdela še; toliko bolj upravičena. ■Da bi ugotovili;'ali so navedene trditve resničrte, smo 2a strokovno mnenje vprašali v Registru raka za Slovenijo pri Onkološkem inšitutu v Ljubljani. Dr. Vera Pompe Kim, ki je številčne podatke o obolelih za rakom v vrhniški občini primerjala z republiškim povprečjem v letih od 1982 do 86, je ugotovila, da je število vseh rakavih bolnikov na Vrhniki pod slovenskim povprečjem, kar, kot pravi, ne preseneča, ker je tudi delež starejših prebivalcev manjši od povprečja. Opazila pa je, da je v primerjavi s celo Slovenijo tu več raka na dojkah in pljučnega raka pri ženskah ter kožnega pri moških. Tudi ta podatek po njenem mnenju ni presenetljiv, ker je tega raka v Ljubljani in njeni okolici nasploh več kot v drugih delih republike. Povedala je še, da strokovnjaki pri nas in v svetu obolevanja za temi vrstami raka ne povezujejo z radarskim sevanjem, v najnovejši svetovni znanstveni literaturi pa prav tako ni zasledila zapisov, ki bi to vrsto "šeVartja povezovali s povečano"-stopnjo obolevanja za katerokoli vrsto raka. Da radar ni škodljiv zdravju in okolju, smo izvedeli tudi na pogovoru s starešinami iz vojašnice Ignac Voljč-Fric, v pristojnosti katere je Center za zračno opazovanje, javljanje in usmerjanje na Ljubljanskem vrhu. Morda tu ni odveč dodati, da so nas na obisk povabili prav oni. Povedali so, da to potrjujejo že tehnični podatki proizvajalca radarja - ta je narejen po angleški tehnologiji, priključili pa so ga junija 1984 - kot tudi opravljene meritve, ki so pokazale, da je človek izpostavljen višji koncentraciji sevanja, ki povzroča spremembe v počutju, le v stometrskem pasu neposredno okrog samega izvora sevanja. Civilisti vanj ne morejo zaiti, ker je celotno področje zastraženo, vojaške osebe, ki tam delajo, pa uporabljajo ustrezne zaščitne obleke. Vprašanje, zakaj se gozd suši ravno na pobočjih Ljubljanskega vrha, so utemeljili z odgovorom, da je v tem delu raslo nekoč sorazmerno veliko jelk, ki spadajo med bolj občutljive vrste dreves in so zato zaradi onesnaženega zraka in kislega dežja začele umirati kot prve, veliko gozda pa sta uničila tudi žied in vihar, ki je na tem področju divjal pred nekaj leti. To razlago so potrdili gozdarji iz vrhniškega gozdnega gospodarstva in dodali, da ni poškodovan in ogrožen le ta",der,, ampak tildi drugi^goz-dovi,v.;občini.i : ••» • , „ -, -5 \ .-'.%', ii' ' i i Mojca Šajn RAM d o o Prodaja in servisiranje pisarniške in računalniške opreme Pionirska 7, Vrhnika, tel.: (061) 752-604 Prodajamo: - pisalne stroje - električne pisalne stroje - elektronske pisalne stroje - register blagajne - namizne računske stroje (staro za novo 10-15% popusta) - računalnike AT, katere lahko sestavimo po želji stranke - tiskalnike Za vse stroje imamo servis. Nudimo vam tudi: - diskete - računalniški papir - papirnate trakove za blagajne - barvne trakove in kasete za vse vrste omenjenih strojev Lahko si brezplačno ogledate računalniške programe za vodenje poslovnih knjig: - malih podjetij -obrtnikov - trgovin Organiziramo računalniško izobraževanje: - SPLOŠNI SEZNANJEVALNI TEČAJ - tečaj o možnostih, ki jih prinaša računalnik - VVORDSTAR - izobraževanje za delo z urejevalnikom besedil - LOTUS 1-2-3 - izobraževanje za delo z računskimi tabelami ZA VSO PONUDBO IN INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO OD 7. - 15. URE. Novoletne želje V Novem letu če požrli sveže sanje: bomo sklepe. na papirju Zobozdravstvu stanovanje želja »fina": pa premoga žilavega prazno vrečo petelina!!! in en radio Pa za vice na svečo; več denarja, še svinjine dva piškava prazne lonce, honorarja. ki jo peklo Pa namesto nam bo sonce. WC javnih Iz fižola naj po cenah nekaj plina, bi nabavnih da se skuha in najmanj žvarovina. na dva obroka In tri bukova bile kahle polena, iz baroka. da za pranje Če s pijačo bo vsaj pena, v družbi, sami če pepel se predajate bomo nabrali omami, in na drobno naj vas spremlja presejali. bela miška! Prazne slame Vam želi - tri otene, Frančiška!!!! SPOMENIK V GRAHOVEM V spomin pesniku Balantiču »Zmagali so zasmehovalci poezije kot kvaziljudje. Vohali so naše začetniške verze, če njihovo branje ne izdaja duha sežganega pesnika.« Te besede je v svojem duhovno globokem slavnostnem govoru pri odkritju spomenika umorjenega slovenskega pesnika Franceta Balantiča v Grahovem pri Cerknici 23. 11. 1990 povedal pesnik Dane Zaje. Balantičevo »ŽALO-STINKO«, je z občutkom pesnikove veličine izpovedal igralec Boris Kralj, dobitnik letošnjega Borštnikovega prstana. Notranjski pevci so s svojo zvočno kuliso intimno pripravili zbrano množico na odkritje simboličnega spomenika velikemu pesniku. V imenu vlade ga je z vso spoštljivostjo odkril kulturni minister dr. Andrej Capuder (delo arh. M. Lobode). Pesnikov spomin na njegovem grobu so poleg visokih gostov iz Slovenije na svojsten način z molitvijo počastili tudi številni obiskovalci te slovesnosti. Verjetno je bilo največje kulturno doživetje zvečer v Cerknici, kjer prepolna dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli prisostvovati Balantičevemu večeru. Obiskovalci so imeli priložnost slišati našega kulturnega ministra, s kako žlahtnimi besedami in občutki je orisal do včeraj zamolčanega pesnika Balantiča. Spomnil nas je med drugim tudi, da nismo v polpretekli zgodovini doživeli le fizičnega uničenja mnogih naših velikih mož. Ves povojni čas je neusmiljeno teptal in za-molčeval tudi njihove velike duhovne dosežke. Tudi Balantič se je moral umakniti »ideologiji kuturnega nasilja«. Pesnik in literarni zgodovinar France Pibernik pa je orisal veličino Balantiča kot velikega umetnika. »Balantičeva poezija je kljub prepovedi živela naprej, tako rekoč v ilegali in imela številne tihe oboževalce,« je v svojem govoru poudaril Pibernik in predlagal slovenskim založnikom tiskanje celotne pesnikove literarne zapuščine. O pesniku kot člo- veku, ki mu še mnogi danes pripisujejo ideološki predznak, je obširno spregovorila njegova sestra, brez maščevanja in obtožb. V njenem pričevanju smo začutili, kako poštenega in izobraženega Slovenca smo izgubili v bratomorni vojni, kako velikega rojenega pesnika je izgubil slovenski narod. Da, mi smo že davno kulturno bili v Evropi, je bilo večkrat slišati med obiskovalci. Refreni Balantičevih pesmi, ki jih je na umetniško visoki ravni podajal igralec Boris Kralj, so samo potrjevali tezo o petdesetletni kulturni osamitvi našega naroda. Gradimo novo moralno in kulturno podobo novega slovenskega doma. Tudi ta izjemni kulturni dogodek je kamen v mozaiku teh prizadevanj. Pa vendar, odmev v slovenskem medijskem prostoru o tem dogodku je bil preskromen. Kljub prisotnosti novinarjev in televizije Slovenija je bilo poročanje površno. Da, kdo je tem ljudem povedal »čisto resnico«? Ni zamere, saj so bile to še včeraj prepovedane stvari. Ali tudi danes? Vendar velika množica, ki je ni v objektiv »znala ujeti« kamera, je kljub temu dokaz, da slovenski človek zna ceniti svoje duhovno bogastvo in se mu ne želi odpovedati. Balantiča sprejemamo javno po dolgih letih kulturne pozabe v časten krog naših velikih kulturnih mož. Pustili smo odprto knjigo na njegovem spomeniku in sebi ter bodočim rodovom v opomin, pesniku pa v čast, vklesali njegove stihe - SLOVENSKI PESNIK FRANCE BALANTIČ. MOJ SPEV JE VES TIH. NE MOTI GA KRI, KI UMIRA, NE PLAKANJE V DNEVIH NEMIRA. MOJ SPEV JE KOT VZDIH, KOT VENEC SOLZA JE SVETLIH, KI VETER JIH ROŽAM OTIRA. F. V. Božič. Spomin na veliko skrivnost. Na največjo skrivnost, ki je je bil človek kdaj koli deležen: Večnost sama stopi v čas, neskončna Ljubezen si privzame človeški izraz. Ali čudežna noč, ki jo doživlja pastir na betlehemski poljani, razlije svojo milino tudi v prostrani svet: Mir ljudem na zemlji! Saj v tem je vendar vsebina večnostnih načrtov, izpoved volje od zgoraj. In človek, ki je tako hrepenel po tej izpovedi, prisluhne mehkobni pesmi svete noči. In pesem ga pretrese v dno vdane duše. Za to prvo sveto nočjo je zasinila druga, tretja. In za temi jih je prišlo še veliko, nad tisoč in devetsto. Pa sleherna s takšnim pozdravom kakor ona nad betlehemsko votlino: Mir ljudem na zemlji! Ali ta angelski pozdrav se je že velikokrat porazgubil v gluhi mračini človeških src. Niso ga sprejeli povsod, kamor je bil namenjen. Pa ne samo to: celo rogali so se mu, ko je moral tako mimo. Stoletni vzpon človeške kulture, umetnosti in znanosti, je dosegel svoje, razum je obvladal svet in ga zgrabil v svoje klešče, - za-čemu ga potem še obteževati z božjimi navdihi, dajmo mu poslanstvo, ki mu po vsej pravici gre, sprostimo ga! Taka je torej miselnost sočasnega človeka. Človeka, ki je preobrazil lice sveta in ga obogatil s kulturo svojega duha. In nasledniki vsega tega ogromnega bogastva človekovega duha? Saj je vsak odgovor menda odveč, še otrok, ki je zaznal prvi pojav življenja, ti bo vedel zanj. Kakor da je bilo premalo tisto naročilo svete noči: Mir ljudem na zemlji, zakaj iz borne človekove duše se je izlilo: Reši nas hudega! Tako se izliva tudi te dni, ko hrepenimo po podoživljanju največje skrivnosti, po sveti noči. Pridružili se bomo onim, ki so pricapljali pred betlehemski hlevec z oguljeno pastirsko bisago, pa so bili bogatejši in srečnejši ko vsakteri izmed nas. Morda bomo tudi mi bogatejši in srečnejši v njihovi družbi... France Kunstelj LIPI Ti lipov cvet, cvet naše lipe, čebelni roj te blagoslavlja, vsa vas diši, kot bi trčali med, srce in duša te pozdravlja. Ti lipov les, slovenske lipe naše, ko vzame v dlan te vaški lesorez, razcveteš se v razpelo nove maše. Jože Cukale iz knjige Jože Kokalj - Pogovori ob Gangesu Božja ljubezen Ljubezen, sestra Upanja in Vere, rodu njih prva, nežno Svet objema; ljubeča vsa da vedeti obema, kako ji drag je nad vse srčne mere. Smehlja se Vera, Upanje se vnema od radosti brez meje in primere, ker v nji vse več je ganjenosti bere nad sestro, ki od sreče vsa je nema. Nič manj Ljubezni Svet se ne odziva; ko v skrbi zanj tako je dobrotljiva, želi si tudi sam, da jo osreči. A nje dobrote moči ni doseči. Zavoljo nje je zdaj resnica živa: po nji se božji Sin je učlovečil. Pavel Oblak (Srce in oko, december 1990) Sonet ljubezni Na zemlji tej se čudo je zgodilo. Pomembna nista čas in ne celina, pomembno je, da srečna je družina, ki se ji dete nežno je rodilo. To dete še ne ve za barve, rase, razlik med narodi še ne zaznava, zanj vse je prav tako, kot da narava; darove nje hvaležno sprejme zase. Hinavstva ne pozna in ne prepira, ne ve, kaj je pohlep, kaj je lastnina, nikogar ne sovraži, ne prezira. Zanj sta bogastvo nežnost in toplina; po vseh ljudeh prijazno se ozira: »Sprejmite me, človekovega sina!« S pesmijo v leto 1991 Frančiška Celarc če ste ljubitelj narodnih pesmi, zabavnih skladb, ali pa morda opernih odlomkov, vas ženski pevski zbor »Conci-nite« in moški pevski zbor Liko Verd, vabita na že tradicionalni novoletni koncert, ki bo v soboto 5. 1. 1991 ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Karte bodo v predprodaji po znižanih cenah. Dobite pa jih lahko v tajništvu ZKO, Cankarjev dom pri tov. Marti Rijavec. Obljubljamo, ne bo vam žal! Stopimo v novo leto 1991 s pesmijo! ŽPZ CONCINITE in MPZ Liko Verd Božično voščilo Pred nami je božič, praznik rojstva našega Odre-šenika, kije praznik božje ljubezni do človeka, praznik miru, družinske sreče in povezanosti članov ene družine, pa tudi članov enega naroda in vseh ljudi, ki so blage volje. Božja previdnost nam Slovencem za letošnji božič po predstavnikih našega naroda ponuja izredno dragoceno darilo - plebiscit, na katerem se bomo izrekli za samostojno, demokratično in svobodno državo Slovenijo. Sprejmimo to darilo iz božjih rok s hvaležnostjo do naših prednikov, z zaupanjem v sedanje vodstvo, z veseljem, da smo to doživeli, z odgovornostjo in zavezo, da bomo s skupnim prizadevanjem in če bo treba tudi odrekanjem, gradili lepšo prihodnost v samostojni, demokratični in svobodni domovini Sloveniji. Zato vas vabim, da se vsi udeležimo plebiscita 23. decembra 1990 in glasujemo za samostojno državo Slovenijo, ker je samo samostojna, demokratična in svobodna Slovenija garancija za lepšo prihodnost nas in naših zanamcev. Vsem iskreno želim, da bi letošnji praznik Jezusovega rojstva praznovali v novi, samostojni državi Sloveniji in tako doživljali povezanost z vsemi Slovenci, ki želijo biti Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapci! Florjan Božnar župnik in dekan Jugoslavija v letu 1990 Od Triglava pa do Vardarja, vsaka vas po dve tri stanke ima, a ljudje so zaprepadeni; enosmerno naučeni, , sami sebi prepuščeni. Ludoslavijo, joj, Ludoslavijo! Od Triglava pa do Vardarja »omladina« nekdaj Titova danes je med liberale šla; Karadžordža občuduje, Slobodana v zvezde kuje, »ludo« slavijo, »ludo« slavijo. Stara mama pa vse zmedena sama zase v brado godrnja, saj ne ve, po kom naj se ravna. Pa en svinčnik v roke vzame in vam tole pisat jame: Hojte k vragu s to Ludoslavijo!!! Frančiška Celarc NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovna literatura Ajdič, G.: Letalstvo in Slovenci Anderson, P.: Prehodi iz antike v fevdalizem Bandinelli, R. B.: Od helenizma do srednjega veka Barthes, R.: Retorika Starih. Elementi semiologije Burnie, D.: Kako delujejo stroji Brate, T.: Ljubljanski tramvaj Dežela ob Cerkniškem jezeru Filmska enciklopedija Grbec, B.: Vagabundova Francija Hofler, J.: Svetovna dediščina v Jugoslaviji Hribar, T.: O svetem na Slovenskem Kalan, F.: Znano in neznano Kolar, R.: Knjiga o knjigi Kranjc, A.: Dolenjski kraški svet Kreft, I.: Spori in spopadi v spominih in dokumentih. V. knjiga Kreft, L: Spori in spopadi v spominih in dokumentih. VI. knjiga Lorenci, J.: Dimitrij Rupel Lorenci, M.: Tone Partljič Milanski, J.: Leta za pet drugih Narava Nebo in zemlja Parker, S.: Letenje Parker, S.: Človeško telo Pokorn, D.: Zdravje gre skozi želodec Repe, B.: Obračun s »Perspektivami« Ristin, G.: Kaj mora avtomobilist vedeti o pravu Sajovic, B.: Temelji lastninskopravnih razmerij Suho Cvetje Štefančič, M.: Prišli so ponoči Švajger, F.: dBase IV - uporaba menijev Vzgojno-izobraževalno delo v šolski knjižnici-mediateki VValpole, B.: Svetloba VValpole, B.: Voda Walpole, B.: Zrak VVraber, T.: Sto znanih rastlin na Slovenskem Zavrnik, B.: Milena Zupančič Življenje v vodi LEPOSLOVJE Mladinsko: Amalietti, M.: Pika Nogavička Blvton, E.: Cigančica Jo Hofman, B.: Ringo potepuh Kuščer, S.: Potovanje račke Dine Sedlak, M.: Blek junak Za odrasle: Frančič, F.: Milostni strel. Orgija Gluvič, G.: Vsakemu poučno branje izpovedi jahalca dvajsetega stoletja Janežič, V.: Ta nori svet Kleč, M.: Balanca Kozinc, Ž.: Živ Mikeln, M.: Kako se je naša dolina privadila svobodi Pogelšek-Pivk, A.: Smehljaj poletja Šmit, J.: Pripoved o Brezi Švajncer, J.: Ministrova sprejemnica Prevodi: Clark, M. H.: Ne jokaj, ljubica Conran, S.: Divjđkinje Cookson, C: Past brez vabe Doctorow, E. L.: Billy Bathgate Du Maurier, D.: Krčma Jamaica Gilevski, P.: Zoja Michener, J.: Karavane SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Vsi smo istega rodu TEREZIJA NIKOLČIČ, ZELIŠČARICA Čaji dobre misli Sreča, sprava k nam naj se vrnejo. Zemljevid sveta na hlebu kruha, mala točka Slovenije in zlata nit iz nje, bogata simbolna sporočila SSK. Prvi vtis na ustavnem zboru SSK za Slovenijo v Ljubljani 8. 12. 1990. V osrčju slovenstva so se simbolično srečale tri Slovenije od izseljenstva, zamej- stva do matične Slovenije. Veličasten zbor v Cankarjevem domu, kakršnega slovenski narod redko doživi je dokazal svojo neizčrpno moč, voljo in samozavest. V več urnem duhovno bogatem ozračju smo občutili kako veliki so duhovni, kulturni, znanstveni in drugi potenciali Slovencev doma in Na plebiscitu se bomo odločali tudi za boljše življenje Vsakdo, ki se le malo ukvarja s političnim in predvsem z gospodarskim položajem pri nas, dobro ve, da v Jugoslaviji, takšni, kakršna je, nimamo več prihodnosti. Če samo pogledamo obete za prihodnje leto: načrtuje se za polovico večji državni proračun - ob okrog 10% zmanjšani proizvodnji. Kako nam torej more biti bolje drugo leto, kakor je letos? Da ne govorimo o tem, da ima vojska spet večji, veliko večji kos kruha, kakor letos in da si z vso zaskrbljenostjo lahko postavimo vprašanje: zoper koga se oborožuje JLA? Komu je še včeraj grozil sekretar za ljudsko obrambo general Kadijevič? Zato je vprašanje: kakšne bodo gospodarske in življenjske posledice plebiscita, napačno postavljeno;' vprašanje je, kakšne bodo posledice, če v plebiscit ne bi šli ali pa se na plebiscitu ne bi odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo? Ne bo samo tako kot doslej, ko je bilo le vsak dan slabše in manj upanja, razpad Jugoslavije bo po Novem letu nujno hitrejši in veliko bolj dramatičen kot doslej. Tedaj moramo imeti v žepu pozitivno odločitev slovenskega prebivalstva zato, da bomo pri pogajanjih o razdružitvi in pri iskanju samostojne poti v Evropo in tudi pomoči od zunaj, močnejši. Prebivalci Slovenije, ne samo Slovenci, ampak tudi predstavniki narodnih skupnosti, priseljenci, oficirji oziroma vojaške osebe sploh morajo vedeti: tudi zanje bo bolje, če bo Slovenija samostojna in neodvisna država, ki si bo torej sama krojila gospodarske in politične pogoje za svoje življenje. Vsi bomo delili skupno usodo. Z dobljeno pozitivno plebiscitarno odločitvijo bomo imeli upanje in tudi možnosti, da bo prav kmalu bolje. Brez tega pa niti upanja ne. Spomenka Hribar v svetu. Čeprav po številu majhni, po dosežkih veliki, to je svetovna legitimacija Slovencev. V tem svetovnem prostoru si moramo prav zaradi teh prednosti v bodoče priboriti boljše mesto. »Danes je moj praznik,« je vskičen povedal mlad slovenski diplomat. Ni bil edini v tem razmišljanju, zakaj ta dan je bil za Slovence resnično praznik! Vendar potrebni so bili veliki napori in žrtve, večletna prizadevanja peščice naših kulturnih in znanstvenih ljudi od »Drage« do sodelovcev »Nove revije«. Sad teh velikih naporov je bil ustanovni zbor SSK z izdelanimi programi in cilji. Svoj odnos do tega zbora so s svojo navzočnostjo pokazali tudi vsi predstavniki političnega in kulturnega življenja Slovenije in tujine. Zastopane ^so bile vse politične stranke, do predstavnikov cerkve. Mnogi posamezniki in skupine so poslali številne telegrame podpore. To je velika stvar, zavedli smo se sami sebe - POSTATI HOČEMO SLOVENCI! Kar je bilo pred letom še nemogoče, pred desetletjem utopija, postaja danes stvarnost. Za ta dejanja se moramo zahvaliti moralno najtrdnejšim Slovencem. Vidno mesto med njimi pripada g. Spomenki Hribar, začetnici slovenske sprave. Iz najglobjih človeško nedoumljivih vzgibov je pripeljala moralno razdvojen slovenski narod do sprave, da na strpen način lahko živimo v so-bivanju v različnostih. To je zgodovinsko dejanje, ki se ga danes žal še premalo zavedamo. Sprava je bila moralna kategorija brez katere ni bilo mogoče postaviti temeljnega Kri v pomoč Takšno je pač življenje! Tako kot vreme: sonce in dež se menjavata, za poletjem pride jesen in zima, toda potem vedno znova vzcvete pomlad; za obupom pride novo upanje in mlado veselje. Črni oblaki občasno zastrejo človeku pogled, da pomisli: nikoli več ne bom videl sonca, nikoli več do konca življenja! Potem pa se nenadoma razjasni in znova posveti sonce in še lepše je kot kdajkoli. Tako je življenje! Včasih teče mirno kot ukročena reka, drugič človeka premetava kot bi padel v narastel hudournik, da je ves ubog in nebogljen. So dnevi radosti, dnevi sreče in veselja, ko je vse tako kot si človek le lahko želi; toda pride lahko tudi dan, ko se na človeka zgrne nesreča in si sam ne zna in ne more pomagati. Takrat mu srce zahrepeni po topli in prijazni človeški besedi, po nekom, ki mu bo ponudi! roko in ga dvignil k novemu življenju, k novemu upa-, nju. Na tisoče je takih nesrečnih, ki jim usoda ni bila mila in naklonjena ter so se znašli priklenjeni na posteljo, pred težko operacijo, v prometni nesreči, žene na porodu ali kdorkoli in kjerkoli že. Pomoč potrebujejo, Vsem ljudem mir božične noči, družini zdravje, gospodarju dobro letino, človeku v stiski roko pomoči, narodu edinost in domovini samostojnost želi: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA VRHNIKA pomoč sočloveka, ki je pripravljen razumeti njihovo stisko ter jim ponuditi in podariti tekočino življenja, ki jim odteka in jo sami ne morejo nadomestiti. Kri rešuje življenja! Kri tistih nesebičnih in junaških dobrotnikov in dobrotnic, ki so jo pripravljeni darovati za sočloveka, ne da bi pri tem pomislili na kakršnokoli osebno korist. O! so taki ljudje med nami in niti jih ni tako malo. Tihi so in skromni in ne pripovedujejo o svoji humanosti in se z njo ne postavljajo in hvalijo. Njim zadostuje tisti lepi in topli občutek, ki ima svoj dom v srcih dobrih in požrtvovalnih ljudi; občutek, da so ali bodo s svojim darom pomagali človeku v stiski in nesreči in mu morda celo rešili življenje in ga vrnili njegovi družini, na delovno mesto, v družbo. Tudi tukaj med nami so taki ljudje, tudi na Vrhniki in njeni občini. In veseli smo, da jih je veliko. Da je res tako smo lahko videli tudi ob zadnji krvodajalski akciji. V obilnem številu so se odzvali našemu vabilu, vabilu OORK Vrhnika in nemerr vabilu vseh, ki jih je in jih bo jrda še doletela taka ali drugačna nesreča ali pa bodo iz kakršnega koli že vzroka potrebovali tekočino življenja. V imenu vseh teh in v imenu Rdečega križa se krvodajalcem najtopleje in iskreno zahvaljujemo! Prisrčna hvala tudi vsem podjetjem, posebej še IUV Vrhnika, ki so svojim delavcem omogočili, da so se lahko udeležili te humane akcije! Naj jim bo odsev življenja v očeh tistih, ki so jim s svojo krvjo pomagali, da so še med nami, da so ozdraveli - najlepša zahvala! Ivan Malavašič kamna duhovni stavbi bodočega SSK. Kot osrednji osebi v inciativnem odboru SSK, gre g. Hribarjevi, največja zahvala, da smo Slovenci dočakali ta dan. SSK bo nadstrankarski, neodvisen od vpliva oblasti. Njegov osnovni namen in cilj je ohranjanje slovenstva zunaj matične domovine, spodbujanje in povezovanje intelektualnih, gospodarskih, kulturnih in drugih vezi med Slovenci doma in v svetu. Da bodo ti programski cilji uresničeni, že nekaj časa delujejo po svetu odbori SSK, ki tesno sodelujejo z osrednjim SSK za Slovenijo. Ustanovljene so številne seKcije, ki strokovno delujejo, ali še bodo, na gospodarskem, kulturnem, finančnem, zgodovinskem in drugem področju. V nastajanju je naša tretja univerza, ki bo bistveno pospešila znanstveno in tehnološko zaostajanje današnje Slovenije. Bodočnost Slovenije ni vprašljiva, so bile tehtne razprave na zboru. Imamo samo še eno oviro - osamosvojitev. Težko je opisati zanos, čustva ljudi, ki so na nepozaben način v Cankarjevem domu dali poziv vsem Slovencem doma in v tujini, naj se množično udeleže plebiscita. To je treba doživeti! Plebiscit bo spričevalo narodne in moralne zavesti, ter poguma in zrelosti naroda. »Danes je moj praznik!« - sporočilo ustanovnega zbora SSK za Slovenijo, naj bo vsem moralna izkaznica, ko bomo 23. 12. 1990 odhajali na plebiscit. Prvič v zgodovini bomo jasno vsi Slovenci povedali, da nočemo biti več hlapci, ampak gospodarji na svoji zemlji. To bo dan, ko bo postal mejnik za vse naše prihodnje rodove. Zato bodo tudi oni lahko rekli: »To je naš praznik!« 23. decembra bomo vsi Slovenci lahko izrekli svoj DA! Prav zato bo vsak izmed nas rekel: DANES JE MOJ PRAZNIK!« D. V. V preteklosti so ljudi, ki so nabirali zdravilne rastline in iz njih varili najrazličnejša zdravila, obdolževali čarovništva in sežigali na grmadah. Danes, ko se spet vračamo nazaj k naravi, je zeliščarstvo vedno bolj spoštovano, glede na to, koliko znanja zahteva, pa skorajda znanost. O tem in še marsičem smo se pogovarjali s Terezijo Nikolčič, ki se s tem resneje ukvarja dobro desetletje, svoje »čajčke in žavbe« pa tudi prodaja. »Kako ste postali zelišča-rica?« »Zdravilne rastline me privlačijo že od malega, ko me je mama naučila, kako se nekatere uporabljajo. Bolj zares sem se z njimi pričela ukvarjati pred približno desetimi leti, ko sem se udeležila zelišČar-skega tečja in opravila izpit. Takrat sem se naučila latinskih imen rastlin, kaj vsebujejo, kako delujejo na človeški organizem in v kakšnih razmerjih se uporabljajo za čajne mešanice. Vse to, kasneje pa še spoznavanje rožic v naravnem okolju, je zahtevalo ogromno časa, truda in potrpljenja, rada pa bi se naučila še česa novega, morda iz farmacevtskega področja.« »Vsa zelišča, ki jih uporabljate, verjetno nabirate sami?« »Večinoma mi pomaga mož, včasih pa nabiramo s celo družino. Nekatere rastline gojim tudi na njivi - sadike oziroma semena dobim iz Švice ali pa na inštitutu v Žalcu - in zanimivo je, da nekatere od teh vsebujejo celo več zdravilnih sestavin kot tiste, ki rastejo v naravi. Ves pridelek je potrebno potem primerno posušiti in shraniti, razen tistega seveda, kar se uporablja sveže. Kupujem pa izvlečke in eterična olja, ki jih uporabljam za izdelavo mazil.« »Kakšne čaje pripravljate?« »Ta hip imam pripravljenih štiriindvajset različnih čajnih mešanic: ženski čaj - ta Čisti rodila -, čaj za ženske v meni, za ledvice in mehur, za želodec, dvanajsternik, za astmatike, za pomirjenje, prsni čaj, čaj za hujšanje, za krvni pritisk, oči,... Sama pripravljam tudi tri vrste mazil, ki jih je pregledal in odobril Univerizetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, in ki so popolnoma brez umetnih dodatkov.« »In kakšna je njihova cena?« »Vrečka posamezne čajne mešanice stane 35 dinarjev, lonček mazila 60 oziroma 70. To je glede na vloženo delo in sredstva pravzaprav zelo malo, vendar pa pri prodaji ne mislim na zaslužek, ampak si želim, da bi moji Čaji ljudem pomagali. Ljubiteljski zeliščar ne bo s tem poslom pač nikdar obogatel, zdaj, ko sem v pokoju, je to moj hobi, ki mi je v veselje. Veliko sem v naravi, ob sobotah prodajam na ljubljanski tržnici, na prednovolet-nem sejmu na Gospodrskem razstavišču pa bom imela svojo stojnico tudi z različnimi, že pripravljenimi darili.« Kdor bi želel zvedeti kakšen nasvet v zvezi z zelišči, lahko pride k Tereziji na dom, stanuje na Ulici 6. maja 10, ali pa jo pokliče po telefonu 752-163. Rada vam bo pomagala. M. Š. PICO d.o.o, Sinja gorica 98, Vrhnika Tel : 751-323 od 1.1.1991 NAČRT DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 1991 Tek. Program Ostanek Turistična Razne Občina ZTKO Sponzerji Krajani v Ostalo št. Besedilo načrta za leto od leta taksa najemnine Vrhnika delu 1991 1990 1991 1. Koča Star maln - dograjevanje 39. 2. - 37. - - _ |S 2.Odkup zemljišča pod jezom v Starem malnu 35. - 5. 15. - - 10. - 5.' A 3.Močilnik - obnova Kapelice Sv. Anton 20. - - - - 15. 5. t»- 4. Urejevanje parkov n\ na Sv. Trojici 10. - - - — 10. - ■ "ipn 5. Urejanje parka v Močilniku 10. - - - - 10. - .,- 6. Priprave za obnovo Campa na Vrhniki 20. - - - 15. - - 5. 7. Popravila Stolpa na Planini 5. - - 3. 2. - ''L 8. Trasa polžarske poto na St. Vrhniki 3. - - - 3. - sa 9. Proslave ob 100-letnici ostoja turističnega društva 55. - - '- 55. - - A: VSEGA: 197. 2. 5. 55. 70. 50. 5. 10. 1. Režija - pisarna - elektrika 10. _ 10. _ L _ _ _ _ B. 2.Pošta - telefon 5. - • 5. 3. Morebitni drugi izdatki 5. - 5. B. VSEGA 20. _ 20. _ _ _ ■ _ A+B VSEGA: 217. ■ 2. 25. 55. 70. 50. 5. 10. Predvideni prihodki 1. Ostanek od leta 1990 2. 2. Najemnine za leto 1991 55. 3. Turistična taksa 25. 4. Občina Vrhnika za programe ob 1001. 70. 5. ZTKO Vrhnika 6. Sponzerji 50. 7. Krajani v delu 5. 8. Morebitni drugi prihodki 10. C. VSEGA 217. Osnutek sprejet na seji upravnega odbora 3. 12. 1990, Dopolnitve načrta bomo sprejemali na naš naslov, Vrhnika Cankarjev trg, štev. 4 in sicer do 31. 1. 1991. Želimo vsem občanom Srečno Novo leto 1991 v želji pridružite se nam, ker turizem smo vsi ljudje. Vrhnika, dne 10. 12. 1990 Sestavil: A. G. P.S.: Pobude in predlogi za razvoj turizma so nam dobrodošli med temi je zelo privlačna pobuda za razsvetljavo parka na Sv. Trojici in v Močilniku. V NEDELJO SE ODLOČAMO ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO DRŽAVO SLOVENIJO ZAKAJ SAMOSTOJNOST SLOVENIJE Lahko se bomo postavili na svoje noge Ali naj republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Odgovor: DA In zakaj? Za sprejem v Svet Evrope zahtevajo članice tri pogoje: - spoštovanje človekovih pravic (ali sem lahko sodita policijska okupacija na Kosovu in teroristi na cestah v Kninski krajini?) - večstrankarska demokratična oblast (ali sem lahko sodi preglasovanje v zvezni skupščini?) - tržno gospodarstvo (ali sem lahko sodijo srbska blokada slovenskih izdelkov in novovpeljane carine v Srbiji?) Zato Slovenija s plebiscitom ne zahteva nič drugega kot ostali narodi v zahodni Evropi že imajo! Državljani Slovenije želimo izpolnjevati te tri pogoje, zato želimo, da se pravica do njihovega zagotavljanja prizna tudi nam. Želimo se integrirati z Evropo, ne s SFRJ, ki teh pogojev ne izpolnjuje. Razumljivo je, da korak k samostojnosti nekega naroda, ki te samostojnosti doslej ni imel, pomeni neko tveganje. Zato je važna primerjava med tem, kaj nas čaka v SFRJ oz. v samostojni Sloveniji. Če ostanemo v SFRJ: - Zvezni proračun za leto 1991 znaša 44 milijard DEM (približno 12.000 DEM na zaposlenega v Sloveniji) - odločanje o deviznih rezervah (približno 8 milijard dolarjev, katerih 1/3 ustvarja slovenski izvoz) izven Slovenije - preglasovanje v zvezni skupščini, kjer prevladuje uradna srbska politika, ki se zavzema za močno centralistično federacijo (lahko se nam zgodi, da bo uradni jezik v Sloveniji srbohrvatski, s srbskimi uradniki) - zaostrovanje socialnih in gospodarskih razmer. In kaj nas čaka na samostojni poti: - tveganje v času, dokler mednarodna javnost ne prizna naše odločitve (potrebna bo vztrajna mednarodna dejavnost naše vlade) - možno zaprtje jugoslovanskega trga, (približno 1/ 3 slovenske proizvodnje), če bodo politični interesi prevladali nad ekonomskimi - možna zaustavitev denarnih tokov (potreben bo priliv kapitala preko mednarodnih kreditov) - lastni denarni in gospodarski sistem - zahtevna pogajanja za jugoslovansko zapuščino - vzpon našega gospodarstva z našim delom in našim trudom. Razmere v vrhniškem gospodarstvu so zaskrblja-joče. Slaba tolažba je v tem, da kljub vsemu podjetja v naši občini poslujejo nad republiškim povprečjem, če vemo, da ob obstoječi gospodarski politiki zvezne vlade največji del bremena nosi izvozno usmerjeno gospodarstvo, denarna politika zvezne vlade pa je prav za takšna podjetja, kot sta pri nas LIKO in IUV, uničujoča. Dejansko je težko vnaprej pedvideti, kdaj bo Slovenija postala mednarodno priznana država (sprejeta med članice OZN), vendar trenutni položaj v Jugoslaviji ne omogoča preživetja Slovenije z evropskim standardom. Kot objektivna primerjava je lahko splošni standard Slovenije v letih 1914 (pred prvo svetovno vojno), 1941 (pred drugo svetovno vojno) ter v letu 1990 v primerjavi s povprečnimi evropskimi državami v tem obdobju. To je namreč možno merilo, kolikšen standard nam omogoča SFRJ. Oceno prepuščam vam! Mednarodno pravno je možno plebiscit ponavljati, vendar se to doslej v zgodovini še ni zgodilo! Torej se bomo 23. decembra odločali ne samo o naši generaciji, ampak tudi o prihodnosti slovenskih rodov za nami. Zavedati se moramo, da imamo vlado, ki je zbrala dovolj poguma, da je plebiscit razpisala. Zaupajmo ji, da je dovolj sposobna, da lahko odgovornost pri njegovi izpeljavi tudi izpolni. VILI GRANDA PRED NEDELJO, 23. DECEMBRA Naša zgodovinska odločitev Narod, ki nima svoje lastne države, je dolgoročno obsojen na propad. Zmanjšuje se mu ozemlje, število prebivalcev prične padati, poveča se priseljevanje, načno se korenine narodove identitete, kulture in gospodarske moči. To posebej veja zlasti še za številčno majhne narode, ki se stalno soočajo z ogroženostjo večjih narodov. Kljub načelnim zagotovilom o sožitju, miru in samoodločbi, ni politične volje za priznanje državnosti posameznih narodov. Vsi se sklicujejo na človeške in druge pravice podjarmljenih in krivično okupiranih narodov. Zato ne bo odveč vprašati sebe, ali smo Slovenci nacija, ki si mora danes izboriti svojo državo? Sredi šestega stoletja so ozemlja vzhodnih alp pričeli naseljevati naši predniki. Pomešani med Obre in slovanska plemena so počasi prešli v Sa-movo plemensko zvezo. Žal Samova smrt pušča razpad zveze in le Karantanija si uspe ohraniti samostojnost, na žalost le do leta 1918. Narodovo tkivo načno tudi Italijani, delno Madžari. Iz »ječe narodov« po letu 1918 pademo pod srbsko nadoblast. Pišemo letnico 1990, leto demokracije in zloma komunističnih režimov v vzhodni Evropi. Slovenci določamo »Slovensko pomlad« in prvič v svoji zgodovini stojimo pred odločitvijo - SAMOSTOJNA SLOVENIJA! V vsej burni zgodovini so bili poizkusi za večjo samostojnost prvi leta 1848 v »pomladi nrodov«, pa leta 1918 in končno 1945 zaman. ALI JE PLEBISCIT LETA 1990 NAŠA ZADNJA PRILOŽNOST? Slovenci se besede plebiscit izogibamo, v naši zavesti je ostal koroški plebiscit, saj smo takrat Slovenci krivično izgubili velik del narodnega ozemlja. Za ta poraz je mnogo vzrokov. Eno je gotovo, v vsej zgodovini so o nas več ali manj odločali drugi, vendar slovenski človek je kljub porazom v zgodovini uspel ohraniti svoj jezik, vero in svoje korenine ter ostati kot nacija do danes NEUNIČLJIV. Več kot 1200 let nimamo svoje države. Od prvotnega ozemlja nam je ostala komaj slaba tretjina. Od začetka srbske nadoblasti leta 1918 drastično pada delež slovenskega prebivalstva na našem ozemlju. Istočasno se povečuje delež drugih narodov, zlasti po letu 1945. Zakone nam kljub demokratičnim spremembam še vedno krojijo v Beogradu. Nismo ne gospodarsko, finančno, vojaško, upravno samostojni. Smo le PROVINCA, ki daje kljub majhnosti (8% prebivalcev) nadpovprečno za potrebe jugoslovanske federacije. To izžemanje je že pripeljalo do skorajšnjega zloma slovenskega gospodarstva. Slovenski človek je razkropljen v vseh delih sveta, del ozemlja je v zamejstvu. Zgodovina nas uči, da je bil naš človek povsod cenjen, sposoben in velja za zelo sposobnega. Lahko smo ponosni, da smo Slovenci. Zato so toliko bolj nerazumljivi pomisleki nekaterih o naši majhnosti, možnosti preživetja in ceni odcepitve. Mirno lahko odgovorimo, da cene za samostojnost NI in se zanjo ne more barantati. Vendar, kdo je do zdaj sploh spraševal Slovenca, kakšno ceno je pripravljen plačati za samostojnost? Vsak narod ima le eno domovino. Tudi Slovenci doma in v tujini si moramo reči - IMETI HOČEMO SKUPNI SLOVENSKI DOM. Za ta dom so mnogi doma in po svetu pripravljeni zlasti ekonomsko pomagati. Vendar pomagati ne današnji, temveč SAMOSTOJNI SLOVENIJI! Po podatkih tudi današnja Slovenija ni v brezupnem položaju, čeprav je mnogo pomislekov o »preživetju« v samostojni državi, številne analize govore, da je vsaka tretja država v svetu slabša od nas, torej po logiki omahljivcev bi lahko rekli, da delajo samomor, ker so samostojne - neodvisne. 75% držav sveta ima manjši narodni dohodek od slovenskega, 85% nižjo pismenost od nas, v Evropi smo nekje na dvanajstem mestu. V kulturi, znanosti in še kje presegamo večje narode od nas. Skratka, Slovenci izrabimo možnost, ki je morda zadnja v zgodovini in se vendarle dokončno v celoti osamosvojimo! Postavljamo temelje držav-notvornosti bodočim rodovom - na nas so odločitve in zaupanja, ki so jih pričeli predniki v Karantaniji. Čas, ki ga živimo, ni primeren samo za čustva, ustvarjanja nesoglasij in dvomov, v ospredje mora stopiti velika moralna zavest in poštenje vseh ljudi. Brez barantanja in ugibanja kaj bomo pridobili ali izgubili. Iščemo rešilni čoln in opustiti moramo navezo v jugoslovanskem konvoju, ki tone. Odločiti se za samostojnost ni bilo lahkonik-dar. Evropske razmere nas postavljajo pred odločitev, ali se vzdigniti in dohitevati Evropo, ali umreti na obroke na Balkanu. Pozabiti moramo na vse kar nas razdvaja, obremenjuje in pospešiti počasne korake pri naših odločitvah. Preveč se oziramo v preteklost, ko nam je svet nudil naše udobje in skrbel za naš socialni mir. Tega je konec, račun še ni izstavljen. Tudi bilanco negativnega salda z Jugoslavijo bomo morali opraviti čimprej. To želimo opraviti brez zarjavelih sabelj, brez zastraševanja preživelih veljakov moči, na kulturen evropsko civiliziran način. Naše odločitve delamo z vso odgovornostjo v potrditev ne samo sebi, temveč tudi pripadnikom drugih narodov, ki jih je življenjska usoda pripeljala k nam. Upamo, da bodo znali ceniti kulturno, gospodarsko, pravno raven, ki jo je dosegla Slovenija in je končno tudi razlog njihove priselitve k nam. To, kar želimo sebi, iskreno želimo tudi njim. Z gotovostjo trdimo, da smo jim po svojih zmožnostih že do sedaj nudili več kot marsikje v okoljih, od koder so prišli. Samostojna Slovenija bo odprta navzven in tudi pripadniki neslovencev bodo v tej državi imeli iste pogoje življenja kot matični narod. Prav zato je dolžnost vseh, da z množičnim odzivom na plebiscitu odločimo, da vsi skupaj želimo živeti v SAMOSTOJNI SLOVENIJI. Bodimo vredni svoje zgodovine in za ceno bodočnosti - ENOTNI! Osamosvojitev Slovenije pomeni spodbudo za gospodarski vzpon in blagostanje slovenskih državljanov. Vrednote, kot so poštenje, pridnost, kultura, varčnost, iznajdljivost in še kaj, kar premore Slovenija, so garancija, da samostojna Slovenija lahko v bodočnosti postane bogata država. Dilemi današnjega »preživetja« naredimo konec, ne bodimo Cankarjevi hlapci še naprej. Smo generacija, ki piše zgodovinski DA SAMOSTOJNI SLOVENIJI! F. V. PLEBISCIT: DA Dragi soobčani! Morda se bo kdo vprašal, zakaj tako jasen in odločen DA ? Rad bi vam podkrepil svoje prepričanje s primero iz mojega poklica. Ko ugotovimo, da je stavba, stara 70 let, zgrajena brez temeljev, začela pokati na vogalih, da so se pojavile razpoke kar po sredini nosilne stene, da je začela popuščati strešna konstrukcija, se moramo odločiti za obnovo. Stavbo temeljiteje pregledamo in ugotovimo, da so bili pred 50 leti izvedeni neki posegi v konstrukcijo, vendar samo v stene. Takrat nihče ni odkopal temeljev in pogledal, ali so zdravi ali ne. Ta sanacija je sicer delno uspela, stavba, se ni podrla, možno je bilo v njej še bivati. Čas pa je seveda neusmiljen in pravila igre so zelo jasna. Danes smo namreč spoznali, da brez sanacije temeljev ne moremo rešiti stavbe. Ker pa je teren neenoten, se temelji pogrezajo neenakomerno. Variant seveda ni veliko. Če hočemo v tej stavbi bivati brez strahu, da se nam streha ne sesuje na glavo, moramo stavbo podreti, zgraditi dobro armirane temelje in zidati na novo. Kaj pomeni ta odločitev za družino, vsakdo dobre ve. Začasno bivanje v gospodarskem poslopju, posojilo banke, pomoč sosedov in neskončno veliko garanja ter določen čas, da stavbo ponovno pripravimo na bivanje. Kljub temu da vsakdo ve, kaj ga čaka, se bo za ta korak odločil, ker druge rešitve ni. Začeti mora znova. Dragi soobčani! Nujno je pričeti pri temelju! In plebiscit ni nič drugega kot gradnja temeljev za novo stavbo svobodne suverene slovenske države, kije ugotovila, da so temelji v celoti popustili, celo razpadli. Kdor se odloči graditi od začetka, ve, da brez naporov, brez trpljenja ne bo uspeha. Pred očmi pa ima svoje otroke, svojo družino. Rad bi jim zagotovil prihodnost, zato je pripravljen na vsako žrtev, ker ve, da bo v nasprotnem gledal ostanke ruševin in z družino stanoval v podnajemniškem stanovanju. Brez omahovanja se odloči za novo gradnjo, ker ve, da mu stoje ob strani sosedje, da ima v sebi neskončno veliko energije in volje in je prepričan, da bo v nekaj letih stanoval v novem, zdravem in predvsem trdnem domu. Zavest, da je ta dom zgradil s svojimi žulji, ga osvobaja in osrečuje, saj ve, da mu tega doma nihče ne more odvzeti. Kakor vsakdo ve, nam takega občutka svobode, volje do dela in napredovanja ta država ni omogočala. Vedno, včasih bolj prikrito, zadnje čase povsem odkrito, smo se zmerjali, obtoževali in obmetavali z vsemi najgršimi lastnostmi. Nekateri so hoteli več pravic od drugih. Nekateri so celo grozili, kakor da so več vredni. Dragi soobčani! Na plebiscitu se bomo odločili, da vsemu temu naredimo konec. Vsak bo gradil svoj dom, sam poravnal račune in užival toliko, kolikor bo vložil. Vemo, da se to do zdaj ni dogajalo. Ko bomo poravnali račune, želimo s slehernim živeti v miru in prijateljstvu: »Ne vrag, le sosed bo mejak...«. Šele z Vašim ZA se bodo uresničile preroške Cankarjeve besede, da si bomo sodbo pisali sami. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA FRANCE KVATERNIK dipl. ing. Pri svoji dejavnosti sem srečeval mnogo ljudi različnih narodov in se z mnogimi tudi spoprijateljil. Vedno mi je bilo neprijetno, ko niso razlikovali med državljanstvom Jugoslavije in mojo slovensko narodnostjo. Srečeval sem tudi mnogo ljudi drugih narodnosti v Jugoslaviji in tudi z njimi navezal dobre odnose in vendar mislim, da moj DA za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo na plebiscitu ne bo pomenil izdaje teh odnosov. Prepričan pa sem, da bi nasprotna odločitev pomenila zatajitev mojega roda in samega sebe. Leon Gostiša Je čas otroštva in je čas zrelosti - v življenju človeka, kot v življenju naroda. Skoraj pol tisočletja po tistem, ko nas je Trubar, kličoč LUBI SLOVENCI, zdramil iz dolgega sna, smo staroslavni Karatanci, pranaseljenci teh krajev, priromali do praga zrelosti svojega narodnega življenja. Vrenje šestnajstega stoletja je začelo rojevati narod v novodobnem pomenu besede in danes, pred iztekom dvajsetega, smo na tem, da postanemo nacija - narod z lastno državo. Težavno je bilo porojevanje in dolgo je bilo otroštvo. Zoreli smo mukoma in obotavljivo. Toda, kar zori počasi, zori temeljito - ni je sile, ki bi sedaj omajala našo voljo postati ena od polnoveljavnih in vitalnih nacij sveta. Negotovo, kar tavajoče je bilo romanje skozi zgodovino. A naposled smo se uzrli. Tisočletni slovenski advent se izteka k dnevu dopolnitve. Iz pepela časov vstaja nova, moderna slovenska država. Dozoreli smo ZA svobodo! Rudi Merljak SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA VAS VABI NA SREČANJE PRED PLEBISCITOM S Slovensko pesmijo in besedo Srečanja bodo v treh krajih: 19. 12. 1990 ob 19. uri Dragomer OŠ Log-Dragomer (večnamenski prostor) 20. 12. 1990 ob 19. uri Vrhnika Cankarjev dom 21. 12. 1990 ob 19. uri Borovnica OŠ Borovnica (večnamenski prostor) Pred vsakim zborom bo polurni promenadni koncert vrhniške pihalne godbe. Sam program srečanja bo naslednji: - nastop recitatorjev - nastop pevskih zborov: mešani PZ Dragomer moški PZ LIKO moški PZ CONCINITE - ter predstavitev gostov, znanih sedanjih politikov: v Dragomerju: g. Ciril Zlobec g. Nace Polajnar na Vrhniki: g. Viktor Žakelj g. Spomenka Hribar g. Peter Bekeš g. Peter Reberc v Borovnici: g. Franc Miklavčič g. MIlan Balažic g. Veno Taufer Vsi občani vabljeni! RAZGLAS DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, dne 23. decembra 1990 Glasovali bomo o vprašanju: ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA? DA Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev. Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen: 1. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. 2. Postopna uresničitev statuta Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom in izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave. NE Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov. Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava, vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE OBČANI! Občane obveščamo, da bodo volilni imeniki za plebiscit razgrnjeni na Občinskem oddelku za notranje zadeve občine Vrhnika, kjer jih lahko pregledajo in zahtevajo popravke in spremembe do petka, 21. 12. 1990 do 14. ure. g. JANKO MARINČIČ - gostilničar VERD Slovenci! Če v tem usodnem trenutku za naš narod ne pokažemo zrelosti in se ne odločimo za samostojnost, nam tega naši otroci ne bodo nikoli odpustili. g. FRANC FURLAN - najstarejši Vrhničan (95 let) Mi smo deležni evropske kulture, zato pridemo vedno v nasprotje z balkansko. Kdor tega še ni spoznal, je bedak. Čudim se, da moramo to dokazati šele s plebiscitom, ko nam je vendar že jasno, da evropska in balkanska kultura ne moreta skupaj. Nujno je, da pridemo do samostojnosti, do čim večje avtonomije, da nas ne bo nihče več izkoriščal. g. ANŽE STRŽINAR - obrtnik VRHNIKA S plebiscitom nikomur ničesar ne jemljemo, ampak samo potrjujemo svoje slovenstvo. PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - Na podlagi 69. člena Zakona o volitvah v skupščine (Ur. list SRS št. 42/89) je občinska volilna komisija Skupščine občine Vrhnika dne 19/1-1990 sprejela naslednji SKLEP o določitvi volišč v krajevnih skupnostih občine Vrhnika za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije se v krajevnih skupnostih občine Vrhnika določijo naslednja VOLIŠČA I. KS VRHNIKA - CENTER 1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg 1, 1 b, 1 c, 5 Kopališka ulica Lošca Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca Mrakova cesta Pot na Močilnik Sušnikova cesta Tržaška cesta 1, 2, 2A, 4, 5, 6, 9, 9A, 9B, 21, 23, 25, 27 Usnjarska cesta Prečna pot 2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče Tržaška cesta, 30, 32, 32 A, 33 Voljčeva cesta 13, 17, 21, 21 A, 26 3. volišče: osnovna šola IVAN CANKAR Cesta 6. maja: 1, 2, 3, 4 Na Klisu Voljčeva cesta; 1, 2, 4, 12 Krožna pot; 6 Cesta 6. maja; 5, 7, 7 A, 10, 11 Cesta gradenj; 9, 11, 12, 13, 16 Tržaška cesta; 22, 24, 26, 28 Krožna pot; 1, 2, 3, 4, 8 A, 8 B, 8 C Na zelenici; 1, 2, 3 A, 3 B, 3 C, 4, 5 A, 5 B, 5 C 4. volišče je priključeno k volišču št. 3 5. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja; 6, 8, 9 Cesta gradenj; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška; Cankarjev trg; 6, 6 a, 9, 10 Stara cesta; 2, 2 a, 4, 4 a, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 21, 23, 25, 35, 37, 40, 45, 45 a, 47, 49, 52 Tržaška cesta; 3, 3 a, 7, 8, 8 a, 10, 11, 12 Krpanova ulica; II. KS VRHNIKA - BREG 6. volišče: OK SZDL Cankarjev trg; 7, 8 , 11, 2, 2a, 2b, 3, 3a, 4 Delavsko naselje Jelovškova ulica Ljubljanska cesta; 1, 2, 3, 4, 9, 16 Partizanski tabor Robova cesta Sivkina ulica; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19, 21 Na livadi Ob izviru Ob progi Travniška ulica V zatišju Na klancu Stara cesta; 1, 1 a, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 17, 17a, 20 Čuža; 8, 10, 12 Pot na Košace 7. volišče: PAP - Delovna enota Vrhnika Kolodvorska ulica Ljubljanska cesta; 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 22, 23 a, 24, 25, 27, 31 Sivkina ulica; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22 Možinova ulica Vrtnarija Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Trajnice Rožna ulica III. KS VRHNIKA - VAS 8. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica Idrijska cesta; 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 19 Ob potoku Dolge njive Kolesarska pot Med vrtovi Ob Beli Pot k Studencu Pri lipi; 1, 3, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20, 22, 24 Prisojna pot: Vas; 9, 11, 15, 17, 25, 27, 29, 35, 39, 40, 41, 43 Kurirska pot Voljčeva cesta; 3, 3 a, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 14 Na klancu; 27 Tičnica Betajnova Storžev grič Idrijska cesta; 30 Tržaška cesta; 50, 51, 52, 55 Gabrče; vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5, 15) 9. volišče je priključeno k volišču št. 8 10. volišče: VVO - enota Hrib Močilnik Partizanski klanec Tržaška cesta; 31, 34, 35, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 57 Pavkarjeva pot Tumovše Hrib Voljčeva cesta; 15, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 27 Grilcev grič Idrijska cesta; 21, 23, 25, 27, 29, 42 Notranjska cesta; 5, 15 Gabrče; 4 Na klancu; 22, 24, 26 Petkovškova ulica: Stara cesta; 22, 24, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 39, 41, 42 43 44, 46, 48, 50, 50 A, 51, 53, 54, 55 Čuža; 1, 3, 5, 7, 9. 11. 15 Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zašije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje. (Ivan Cankar: Kurent - odlomek) Besedo plebiscit običajno prevajamo kot »splošno ljudsko glasovanje o pomembnem političnem dogodku«, njen prvotni pomen pa je »odločitev ljudstva«. Dajmo besedi plebiscit njen prvotni pomen: ODLOČITEV LJUDSTVA. Slovenci v svoji zgodovini nismo bili še nikoli pred tako pomembnim trenutkom. Prvič po skoraj tisoč petsto letih stojimo pred vrati, ki nas vodijo v neodvisnost, samostojnost, suverenost in v lastno državnost. Napraviti moramo svoj prvi samostojni korak. Zavedamo se, da je to res samo začetek. Dober začetek pa je velikokrat že pol uspeha. Začetek je temelj. In trdno prepričanje, da bomo prav z ODLOČITVIJO LJUDSTVA POSTAVILI ta temelj, nas mora navdajati s ponosom. Na tem trdnem temelju, ki ga bomo v nedeljo, 23. decembra 1990 leta postavili prav vsi, bomo gradili našo suverenost, državnost in lastno prihodnost. Premagajmo dvome in odvrzimo morebitni strah. Strah je odveč, ker bomo odločni in enotni. Prestopimo prag negotovosti in pogumno stopimo v naš čas, v katerem bomo o naših stvareh odločali sami. Postanimo možje in stopimo na pot, o kateri so hrepeneli Trubar, Prešeren, Cankar in še toliko drugih. Korajžno naredimo prvi korak in pri tem nas naj vodi misel starega modreca: Samo v slogi je moč izvesti največje reči, drugače ne! JOŽE RODE Naša, že več kot 20-letna poslovna naravnanost, je med drugim tudi v tem, kako čimveč naših izdelkov plasirati v razviti svet Evrope in sveta sploh. To nam je z veliko prizadevnostjo vseh v precejšnjimi meri uspelo. Danes več kot 80 % vseh naših izdelkov prodamo v dežele s konvertibilno valuto. Zato mislim, da smo nekoliko lažje od ostalih prenašali tegobe tekoče ekonomske politike. Seveda pa ima vsaka stvar tudi svoj konec. Sedanja politika tečaja dinarja nas je zagotovo »olajšala« za več kot 10 milijonov dolarjev pri izvozu 80 milijonov dolarjev. Evropa in razviti svet za nas ni nekaj neznanega, zato smo tudi pripravljeni na vse, kar se normalnega dogaja v tem prostoru. Samostojna politika republike nam mora samo pomagati, kako še bolj učinovito obvladati svetovni trg in dosegati ugodnejše poslovne rezulate. Vemo pa tudi, kaj moramo storiti sami, da bomo bolj konkurenčni. Naša največja ovira pri prodiranju v svet je pretirana obremenitev našega gospodarstva in sem prepričan, da se bodo tudi na tem področju po uspešnem plebiscitu, v kar ne dvomim, razmere izboljšale. Glavni direktor Friderik Kovač, direktor Lika: ANTON DEBEVEC »Sem za plebiscit. V stanju, kakršnega imamo sedaj in ki se lahko spremeni le na slabše, namreč ne vidim drugačne rešitve, kot je gospodarska in politična samostojnost. Ne dvomim, da ne bi uspel, saj gre za naš boljši jutri, za kvalitetnejše življenje, ki mu bomo usodo krojili sami. Prav tako menim, da bodo za glasovali tudi delavci našega kolektiva.« g. BRANKO HOFMAN - pisatelj, HORJUL V demokraciji je politika moralno zavezana, da se v trenutkih, ko gre za usodna vprašanja narodove eksistence, odreče svojemu pragmatizmu in prepusti besedo tistim, ki jih sicer zastopa. To dejanje je ne več ne manj kot to pred čemer stojimo: PLEBISCIT. dr. JANEZ FURLAN, Stara Vrhnika Prihaja čas, ko bo zdrava pamet zamenjala (ne)razum in bo ustvarila spomenik sodobnega slovenstva, brez zavisti in ob polni odgovornosti vseh tistih, ki jim je bila vseskozi vodilo. Pridružimo se jim, bodimo enotni ZA. dr. Janez Verbič, redni profesor: »Samostojna Slovenija je stoleten sen našega naroda. Še nikdar ji nismo bili tako blizu. Uspešen plebiscit bo pomemben korak naprej. Bodimo v tem zgodovinskem trenutku enotni in odločni. Naj nas ne bo strah, da nas je premalo in da bomo premajhna država. Važen je človek. Naši ljudje so sposobni, pridni in pošteni. Če bomo dobro delali, tudi uspeh ne bo izostal in vrata nam bodo povsod odprta.« g. DOMINKO MILOGOJ - akademski slikar, VRHNIKA Upam, da bomo Slovenci v tem usodnem in zgodovinskem trenutku resnično enotni. Zavedati se moramo, da moramo glasovati o usodi in prihodnosti celotnega naroda. Vsak glas ZA bo ob strogih zahtevah zakona o plebiscitu še kako dragocen. A. Abdi - slaščičarna Berzo Vrhnika: Že dolgo živim in delam na Vrhniki. Prijetno se počutim. Sem slovenski državljan in bom tu ostal. Z vsem srcem sem za samostojno, neodvisno državo Slovenijo, saj vem, da bo potem moje življenje še boljše in varnejše. ŠERIF RIZVIČ - obrtnik VRHNIKA Že trideset let živim in delam na Vrhniki. V to okolje sem se vživel, sprejelo me je za svojega. Pridne roke potrebuje vsaka država, tudi ta ZA katero se bomo na plebiscitu odločali. FRANC PASETTA, predsednik Zveze združenj borcev: V svoji zgodovini smo se Slovenci od kmečkih uporov, od programa in gibanja za Zedinjeno Slovenijo od leta 1848 dalje, pa preko taborov, gibanj in bojev v letih 1917-18-19, a posebno za časa NOB borili za lastno državnost in dosegli svojo republiko. Plebiscit, odnosno dejanja po njem naj bodo nadaljnji odločilni korak za neodvisno, suvereno, samostojno in demokratično državo vseh državljanov Slovenije. O lastnem domu, samostojni državi so mnogi rodovi naših prednikov stoletja sanjali. Najboljši med njimi so zastavljali vse svoje sile, svoja življenja, ko so gradili pot k temu cilju. Posvetili so mu svojo pamet, ljubezen, srce in hrepenenje - v trdni veri, da je to žlahtna doba, ki se v potomcih nabira iz kolena v koleno in bo nekemu rodu omogočila uresničenje stoletnih sanj. Ta rod smo mi. Kdo lahko s čistim srcem in mirno vestjo zavrže dragoceno doto? Kaj imajo analize, tehtanje, vatli, računi opraviti pri tem? Dolžni smo narediti še zanji korak v svojo državo - v oddol-žitev in spoštovanje prednikom, sebi v ponos, srečo in korist, potomcem v najdragocenejšo doto. STANE NOVAČAN IZJAVA KS BOROVNICA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO Predstavniki vseh strank borovniške krajevne skupnosti soglasno podpiramo predsedstvo republike Slovenije, republiško vlado in parlament v zgodovinski soglasni odločitvi za izvedbo slovenskega plebiscita. Kot legitimni predstavniki KS Borovnica v tej zgodovinski odločitvi z vso odgovornostjo predlagamo volilcem naše krajevne skupnosti, da ne glede na nazorsko, narodnostno, socialno ali drugo opredelitev v nedeljo 23. 12. 1990 vsi oddamo SV0J ODLOČILNI GLAS »ZA« SAMOSTOJNO SLOVENIJO. Bodimo enotni in pošteni do sebe in prihodnosti. V teh neponovljivih trenutkih naše zgodovine pokažimo moralno zrelost naroda, ki je stoletja hrepenel po svoji državi. PREDSEDNIK KS: Franc DRAŠLER, PREDSEDNIK DEMOS: Stane NOVAČAN, PREDSEDNIK SDP: Remigij BEDEN, PREDSEDNIK LIBERALNIH DEMOKRATOV: Ciril HROVATIN, PREDSEDNIK ZVEZE BORCEV: Karel NIKOLAVČIČ, PREDSEDNIK SSS: Jože KIRN, PREDSEDNIK DRUŠTVA UPOKOJENCEV: Srečko MIHEVC, PREDSEDNIK KRŠČANSKIH DEMOKRATOV: Franc VOLEK, PREDSEDNIK SDZ: Rudi MERLJAK, PREDSEDNIK SKZ LS: Vinko KOŠIR OBČANI! Občane obveščamo, da bodo volilni imeniki za plebiscit razgrnjeni na Občinskem oddelku za notranje zadeve občine Vrhnika, kjer jih lahko pregledajo in zahtevajo popravke in spremembe do petka, 21. 12. 1990 do 14. ure. PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - PLEBISCIT - Pot k Trojici Pri lipi; 2, 6, Vas; 2, 4, 6, 7, 8, 10, 18, 20, 22, 24, 28, 30, 32, 36, 38 11. volišče je priključeno k voljšču št. 10 IV. KS BOROVNICA 12. volišče: Gasilski dom Borovnica Ljubljanska cesta: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Mejačeva ulica: 1 Miklavičeva cesta: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 28, 30 Obrtniška ulica: 1, 2, 3, 4 Ul. bratov Mivšek: 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31 Zalarjeva cesta: 1, 1 A, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 13. volišče: TVD Partizan Borovnica Cesta Pod goro; 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 38, 39 A, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49, 51, 53, 55 Demšarjeva ulica: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16 Gradišnikova ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 29 Ljubljanska cesta: 34, 52, 32 Mejačeva ulica: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Mikuževa ulica: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20 Pot v Jele: 7, 7 A, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 Rimska cesta: 51 Ul. bratov Debevc: 1, 2, 3, 5, 7 Ul. bratov Mivšek: 2, 4, 6, 8,10,12, 14,16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34 14. volišče: KS Borovnica Cerkova ulica: 1, 2, 3, 5, 7, 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 20 Cesta na grič: 2 Mejačeva ulica: 2 Molkov trg: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 12 Paplerjeva ulica: 1, 2, 4, 6, 7, 8,10, 12, 14,15, 16, 18, 20, 22, 23, 24, 26, 28 Pot v Jele: 1, 3 Ramovševa ulica: 1, 2, 3, 5, 7 Rimskla cesta: 1, 3, 35, 37 Švigljeva ulica: 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 13 Zalarjeva cesta: 8, 10, 12, 14, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 36, 38, 40, 42 15. volišče: OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA Cesta na grič: 1,3, 4, 5, 7,9,11,13,15,17,19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56 Pot na Malence: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 15, 17 Pot v Jele: 2, 4, 5, 6, 8 Rimska cesta: 2, 4, 6, 8,10,12,16,18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 50, 52 Zalarjeva cesta: 33, 35, 37, 39, 41, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 52 A, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 68, 70 16. volišče: GASILSKI DOM BREG PRI BOROVNICI Obsega: območje naselij Breg in Pako 17. volišče: ŽITKO Franc, Dol pri Borovnici št. 78 Obsega: območje naselja Dol in Laze 18. volišče: ŽITO-MLIN BISTRA Obsega: območje naselja Dol: 23, 24, 25, 25 A, 26, 27, 28, 28 A, 29, 85 19. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici Obsega: Območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo 20. volišče: TRGOVINA NA POKOJIŠČU Obsega: območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici V. KS VERD 21. volišče: ZADRUŽNI DOM VERD Obsega: Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na barju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova cesta, Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pionirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta. 22. volišče: Gasilski dom Verd Naselje: Mirke Naselje Ved - hišne številke 23. volišče - je priključeno k volišču št. 22 VI. KS DRAGOMER 24. volišče - GASILSKI DOM DRAGOMER Naselje: Dragomer in Lukovica VII. KS LOG 25. volišče - GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI Naselje Log VIII. KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 26. volišče - GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Naselje: Drenov grič in Lesno brdo IX. KS STARA VRHNIKA 27. volišče - ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje: Stara vrhnika X. KS BEVKE 28. volišče - KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke XI. KS PODLIPA 29. volišče - GASILSKI DOM PODLIPA Naselje Podlipa in Smrečje XII. KS LIGOJNA 30. VOLIŠČE - BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselje Mala Ligojr d in Velika Ligojna XIII. KS SINJA GORICA 31. volišče - DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica XIV. KS BLATNA BREZOVICA 32. volišče - Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica XV. KS ZAPLANA 33. volišče - BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE JANEZ OBREZA V NEDELJO SE ODLOČAMO ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO DRŽAVO SLOVENIJO JANEZ MENART A če ostanemo? Med razpravami o slovenskem plebiscitu smo lahko slišali in prebrali veliko zahtev, da je ljudem treba naliti čistega vina o tem, kakšne utegnejo biti posledice uspelega plebiscita. Mnenja so se na moje začudenje kresala samo o denarju, odmevih po Jugoslaviji in o reakcijah iz tujine. O največji vrednoti, ki naj bi jo prinesel plebiscit, o narodni svobodi, o tem silovitem pradavnem hrepenenju slovenskega človeka, ki je bilo glavno gibalo, da je do plebiscita sploh prišlo, o tem pa smo slišali komaj kakšno besedo. Zelo me je tudi začudilo, da vsaj kdo od zagovornikov plebiscita ni poskušal ljudem lepo po domače, tako da bi ga lahko vsi razumeli, povedati, kaj nas Slovence čaka, če bi plebiscit propadel in bi ostali v Jugoslaviji; v takšni, kot je zdaj, in še zlasti v takšni, kot se nam kaže na obzorju. Slovenci smo živeli 23 let v »stari« in 45 let v »Titovi« Jugoslaviji. Narod naš dokaze hrani, da nam ni bilo lepo v nobeni. Molzli so nas, zapostavljali in občasno narodno zatirali. Če se omejimo samo na drugo, »Titovo«, federativno Jugoslavijo, lahko na kratko ugotovimo, da je vseh teh 45 let po vojni vsak Slovenec delal (najmanj) še za enega in za pol drugega državljana nekje v Jugoslaviji; daje plačal vsako peto uniformo, puško, top, tank in vsako peto vojaško stanovanje in da še zdaj plačuje vsakega petega oficirja in generala (ki nam v zahvalo še grozijo). A vse našteto velja, če upoštevamo samo redne dajatve, ne pa tudi raznih prelivanj denarja in kreditov, raznih posebnih ukrepov, posebnih davkov in dajatev, prikrojenih elementarnih nesreč, obveznih davčnih depozitov, ponorelega tiskanja denarja in še in še. Poleg te denarne škode je SL menija kot gospodarska enota in zlasti še kot narodno telo v povojnih letih doživela še drugo, vse hujšo in neizmerljivo škodo, ki jo bo čutila še desetletja. Zaradi »jugoslovanskih« interesov se je v svojem gospodarskem, tehničnem in znanstvenem razvoju morala ves čas ravnati po »naj-počasnejših ladjah v konvoju«. Morala je graditi industrijo, ki ni sodila vanjo, kar je povzročilo skrajno zasvinjanost okolja, obenem pa deželo spremenilo v področje neurejenega, vsestransko privilegiranega, pa tudi načrtnega priseljevanja neukih ljudi, medtem ko je po drugi strani prišlo do množičnega bega slovenskih možganov v tujino. In ker je Slovenija poleg tega velik del svojega z muko in z uničevanjem dežele ustvarjenega dobička morala odvajati v zvezno blagajno, je tako zaostala za Evropo, da je z nekaj izjemami postala na svetovnem trgu nekonkurenčna. Vendar pa kljub temu, da je bila republika Slovenija politično in gospodarsko samostojna le na papirju, sicer pa pod komuni-stično-jugoslovanskim plaščem služkinja predvsem srbskih interesov, srbskemu gonu po hegemoniji to še ni bilo dovolj. Takoj po Titovi smrti, ki je njene ambicije krotil vsaj na političnem nivoju, se je Srbiji pod spretno izmišljenim geslom »jugoslovanstva« zahotelo popolne nadvlade prav na vseh gospodarskih in političnih področjih in celo kulturne in prosvetne poenotnosti države. Po teh načrtih naj bi (kot drugi manjši narodi in manjšine) tudi Slovenija izgubila celo najosnovnejšo kulturno avtonomijo, s tem da bi na »jugoslovanski« ravni scentralizirali še šolstvo in uvedli uradni jugoslovanski jezik. Posebej za Slovenijo pa so sanjarili tudi še o možnostih, kako bi jo množično poselili z albanskim življem. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da se je vse to dogajalo ^-časih, ko so nas Slovence po Jugoslaviji nekako po svoje vendarle še cenili in nas vsaj uradno imeli celć za »brate«. Ni treba dosti fantazije, da si predstavimo, kaj bi počeli z nami zdaj, ko nas sovražijo - Če bi nas le dobili spet v svoj bratski objem. (Isto bi zadelo seveda tudi druge male jugoslovanske narode in manjšine - a zaradi preglednosti naj govorim samo o Slovencih.) Kaj nas torej Slovence čaka v tako imenovani novi federalni Jugoslaviji? Vsekakor ne samo tisto, o čemer govori predsednik Ante Markovič, pa čeprav tudi tisto za nas ni niti najmanj sprejemljivo. A preden si ogledamo slovenske perspektive v jugoslovanski federaciji dolgoročno, se najprej vprašamo, v čem bi bili prebivalci Slovenije morda trenutno na boljšem, če bi republika še naprej ostala v današnji Jugoslaviji. Zaradi stisk, ki jih tarejo, zelo številne ljudi gotovo najbolj zanima prav to. Iz strankarskih prerekanj pa je preprosti človek dobil vtis, kot da bi z odhodom »na svoje« izgubljali bogve kakšne prednosti in ugodnosti. Naše današnje stiske se najbolj oprijemljivo in boleče kažejo v naraščajoči krivulji stečajev, brezposelnosti in obupno nizkih dohodkih večjega dela zaposlenih. Vsi dobro vemo, da je edino zdravilo za vse to dodatni denar, ki bi v urejenih razmerah in po preudarni naložbi lahko stvari obrnil v rešilno smer. Vprašajmo se torej: Ali ima Jugoslavija denar, ki bi nam pomagal odpraviti naše vsesplošne težave? Vsi vemo, da tega denarja v Jugoslaviji ni. Iz tega pa logično sledi, da Slovenija od Jugoslavije ne more pričakovati nič drugega kot to, da ji bi ta še naprej ves čas poskušala tako ali drugače pobrati še tisto malo, kar morda še ima ali bi še imela. Prvi roparski načrt je že najavljen: Srbi so si s posojili srbskih bank zvišali plače, banke so postale nelikvidne za štiri milijarde dolarjev, predsednik Markovič pa je sklenil banke sanirati tako, da bi denar za njihovo sanacijo pobral po vsej državi. Kdo bo po stari navadi plačal glavni del, pa se ve že vnaprej. Le kaj bi Slovenci s tako državo? Trenutne koristi od obstanka v Jugoslaviji očividno ne bi bilo nobene, razen malo večjega trga za naše izdelke, ki pa je zaradi blokade in carin tudi že zdaj zelo vprašljiv. Morda pa ostaja upanje, da bi se utegnile razmere kmalu izboljšati zaradi Markovi- čeve reforme? Vsi dobro poznamo jugoslovanske delovne navade, gospodarsko disciplino in politično moralo. Zato lahko upanje na reformo mirno odpišemo. Tudi po mnenju strokovnjakov slovenske vlade bi se samostojna Slovenija, čeprav s hudim trudom, lažje izvlekla tako iz trenutne zavoženosti kot iz poznejših trajnejših težav. Če bi pa ostala v sklopu Jugoslavije, pa ji po istem mnenju grozi »zelo velika verjetnost popolnega gospodarskega razsula.« Tako lahko zaključimo, da nam nikakor ne kaže ostati v Jugoslaviji, tudi če stvari presojamo samo na temelju hladnega računa. So pa še druga dejstva, ki govore proti, in ta so za narod še mnogo usodnejša kot samo razpadajoče gospodarstvo. Ena najpomembnejših neznank je kaotična Jugoslavija. Na Kosovu še dolgo ne bo miru, če bo sploh kdaj. Ne vemo tudi še, kaj se lahko zgodi v Makedoniji, v kninski krajini in morda celo v Bosni in Vojvodini. Kot samostojna država imamo vsekakor več upanja, da se izognemo prelivanju krvi, kot pa če ostanemo v Jugoslaviji. Najtehtnejši vzrok, ki govori za to, da mora Slovenija postati samostojna država, pa je skrb za obstoj slovenskega naroda. Politične razmere v Jugoslaviji so se že toliko razbistrile, da se je jasno pokazalo, kako je Sloveniji na voljo ena sama možnost - beg iz Jugoslavije; kajti sicer ji grozi centralistična federacija po hegemonističnem srbskem vzorcu. Za Slovenijo bi bila sprejemljiva le konfederativna ureditev skupne jugoslovanske države. Ta možnost pa očitno ni stvarna. Po izjavah tako srbske levice kot desnice, je nastanek jugoslovanske konfederacije nemogoč brez prelivanja krvi, kar velja tudi za oklicanje samostojne Srbije. Srbska politika stoji namreč na stališču, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi, meje med Srbi in drugimi narodi pa da so nedoločljive, saj je Srbija povsod, tam, kjer je kak Srb ali kak srbski grob (kot večkrat slišimo). Zato je po njihovem brez državljanske vojne možna samo federacija. Ampak ne takšna, kot je bila sedanja »avnojska«, »Titova«, temveč »demokratična« federacija po njihovem vzorcu. Ta pa je povsem nesprejemljiva za Slovence. Bistvo te federacije je načelo »en človek en glas«. Z drugimi besedami to pomeni: ker nas je Srbov največ, bo vse tako, kot bomo hoteli mi, ki nas je največ. Demokracija bo v tem, da boste o vsaki stvari lahko povedali svoje, potem pa vas bomo preglasovali. Baje naj bi sicer obstajal v skupščini še drug zbor, kjer naj bi se odločalo s soglasjem, vendar samo o najbolj temeljnih rečeh. To pa je se seveda toliko kot nič, kajti le kdo bo odločal o tem, kaj je temeljno? Še zdaj, ko je imel zbor narodov vsaj formalno vso politično težo, je pomenil komaj kaj. Vsako vprašanje so zmerom zapletli in spet razpletli tako, da je bilo po meri neslovenske večine. V novih razmerah pa bi bil tak zbor sploh samo zaradi lepšega; kajti centralistični srbski hegemonisti bi novo federacijo, če bi prišlo do nje, seveda od vsega začetka ukrojili tako, da se nikdar več ne bi moglo ponoviti to, kar se je da jim je namreč iz rok skoraj povsem ušla absolutna oblast v državi. Da bi enkrat za trikrat že v kali zatrli vsak ponovni poskus osvobajanja nesrbskih narodov, bi storili vse potrebno, da si jih gospodarsko podredijo in narodno čim bolj razkrojijo. Predvsem bi na ta ali oni način poskušali čim bolj upravno oslabiti sedanje republike, jih razdeliti na samostojne pokrajine in regije ali pa kar na skupine občin, o čemer so tudi že govorili. Načrtno bi natiskali kupe denarja, ter z njim po poti ugodnih bančnih posojil omogočili srbskim podjetjem, da bi poceni pokupila skrahirana nesrbska (v našem primeru slovenska) podjetja, poslovne prostore in osebna stanovanja, kmalu zatem pa z namerno inflacijo izničili obresti. Tako bi prišli tako rekoč zastonj do velikih dobičkov, obenem pa do razlastitve znatnega dela slovenskega družbenega bogastva. Poleg vojske, diplomacije, državne uprave in vsega, kar je že zdaj v zveznih pristojnostih, bi do konca ali na novo centralizirali in izenačili za vso državo vse, kar bi se le dalo: banke, davke, carino, železnice, letalstvo, pošto, televizijo, zdravstvo, socialno in pokojninsko zavarovanje, policijo, društva, politične stranke, šolstvo, kulturo, itd. itd. Na vsa ključna in vodilna mesta pa iz Beograda delegirali svoje ljudi, petokolonaše in domače podrep-nike. S tem bi bil slovenski narod razen na privatnem sektorju dokončno materialno in politično razlaščen in dezorganiziran. Če se v nadaljnjem osredotočim dosledno samo na Slovenijo, bi bilo zanjo nadvse boleče tudi načrtno zatiranje slovenskega jezika, načrtno šolsko raznarodovanje in načrtno spreminjanje etničnega sestava slovenske zemlje. S centralizacijo državne uprave, železnice, pošte, bank in drugega bi na vseh teh področjih uvedli srbščino za državni jezik. Srbščina bi se šopirila na stotisočih javnih napisih, postajah, poštah, formularjih, izkaznicah, potnih listih itd. itd. V šole bi vpeljali srbščino kot enakovreden »jezik okolja«. Učne programe bi prilagodili ideji velesrbskega »jugoslovanstva« in težnjam po raznarodovanju Slovencev. Obenem bi na veliko ustanavljali srbske šole vseh stopenj in v znatni meri posrbli tudi slovenske visoke šole. Na slovenski televiziji in radijskih postajah bi imeli centralne srbske dnevnike in dan za dnem vse polno bratskih in skupnih oddaj v državnem jeziku. Vse to naj bi rahljalo odporno moč slovenske narodne zavesti. Eden glavnih ciljev srbskega hegemonizma pa bi bilo načrtno spreminjanje etničnega sestava Slovenije. V ta namen bi vanjo na veliko pošiljali svoje urednike vseh vrst, višje sodnike, univerzitetne profesorje, carinike, oficirje, učitelje, ravnatelje, železničarje, poštarje, vsemogoče inšpektorje, nadzornike, financerje, policiste, žandarje in tako naprej do onemoglosti; Slovence s poklici iz teh državnih služb, zlasti še zavedne, pa pošiljali po vsej Jugoslaviji v najbolj zagamane kraje. In če ne bi imeli dovolj lastnih komunistov, bi pošiljali še druge narode in manjšine, zagotovo pa prav po načrtu in na veliko preseljevali v Slovenijo Albance s Kosova. Šlo bi jim predvsem zato, da s kakršnimi koli sredstvi in načini razkrojijo avtohtono prebivalstvo, ga razredčijo in sčasoma spremenijo v manjšino, potem pa ga počasi obvladajo, prevladajo in zatrejo in si prilastijo njegovo ozemlje. To seje skoraj do konca posrečilo v slabih sto letih Nemcem na Koroškem, ne dosti manj pa Rusom, ki so v borih petdesetih letih s priseljevanjem napravili Latvijce povsem, Estonce pa skoraj, za manjšino na njihovem lastnem ozemlju. Ne pozabimo, da se je to zgodilo v »federaciji enakopravnih narodov«, ki je po srbskih izjavah edina možna oblika nadaljnjega obstanka Jugoslavije. Morda bo kdo od bralcev zmajal sam pri sebi z glavo in si rekel, da si stvari izmišljam iz nekakšnega bolnega strahu pred srb-stvom. Prav nič si ne izmišljam. Vse, kar sem navedel, se je v imenu srbstva že dogajalo, v stari in novi Jugoslaviji, ali pa je bilo javno objavljeno ali z visokih mest izrečeno. Nekatere stvari sem doživel ali videl sam, v nekaterih sem tudi sodeloval, druge sem našel v predlogu amandmajev k ustavi SFRJ (1987) ali v javno objavljenih izjavah. Za vsako najmanjšo svojo trditev, pa naj se zdi še tako pretirana, imam dokaz, da se je zgodila ali bila predlagana iz tehtnega vira. Sicer pa, kaj bi se trudil z zagotavljanjem; kaj od navedenega in še več pa se ni zgodilo recimo na Kosovu? Samo v zadnjih sedmih letih so Srbi jasno pokazali, da so trdno odločeni doseči svoje hegemonistične cilje v Jugoslaviji (ali pa ustanoviti lastno državo Veliko Srbijo) in da so za dosego teh ciljev pripravljeni izrabiti vsa sredstva, celo državljansko vojno. Zato sem prepričan, da se mora Slovenija vsaj politično povsem osamosvojiti od Jugoslavije, kajti vsaka, tudi najrahlejša politična povezava s Srbijo bi nas prej ali slej nujno spet pripeljala v njen »bratski« objem, takrat pa enkrat za zmerom. Kajti volk menja dlako, nravi pa ne. Če Slovenija ostane v federalni Jugoslaviji, pomeni to v perspektivi smrt slovenskega naroda. Zato mora vsak Slovenec, mora vsaka Slovenka, ki da kaj nase in svoje prednike, pozabiti na morebitne trenutne težave ali zamere, oditi na plebiscitno volišče in obkrožiti besedico DA, v kateri je zgoščeno tisoč tristo let slovenskega hrepenenja po svobodi. Iz sobotne priloge Dela, 15. decembra 1990 Očiščenje in pomlajen je Ivan Cankar, predavanje v Trstu Prijatelji! Kadar preboli človek težko bolezen, kadar se vzdrami iz silne preizkušnje, iz temne blodnje - takrat ni več tisti, ki je bil poprej. Oni prejšnji, ki je živel pred boleznijo mu je čisto drug človek, mu je skoraj tujec. Prerojenemu, iz trpljenja, iz groznice in blodenj vzdramljenemu se zdi, da je vse njegovo prejšnje bitje in nehanje nekje v daljnji daljavi za njim, da je vmes celo dolgo, veliko in strašno življenje. Čuti pa obenem, da ni bila brezkoristna ta preizkušnja z vsemi njenimi brezmejnimi grozotami, da je bila preizkušnja potrebna, zato da so njegove razbolele oči ugledale veselo zarjo jutra in pomladi, da so oči njegove duše ugledale zarjo novega, poglobljenega spoznanja. Najprej spoznanja zmot in grehov preteklosti, nato spoznanja poti, ki vodi iz jutra v dan, iz sedanjosti v bodočnost. Kar velja za posameznika med njimi, velja za narode, velja za struje in stranke v narodih, velja za celotno, vesoljno človeštvo. - Kakor posamezni človek, je stranka živo bitje, ne mrtev kamen. Raste in razvija se z narodom, iz katerega se je bila porodila; življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, moč naroda - njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je pisana! Sploh pa je odgovor na tako sklicevanje zelo lahak: govori človek, govori stranka, govori narod, kadar je čas! In zdaj je čas! Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj - v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si se-žemo v roke, se strnemo v eno vrsto. - Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrh-nila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo spet pogledali v oči in se povprašamo: »Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali ne-brat?« - Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam! Dokazal je narod vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lasten svoj dom. Priznam odkrito, da sem nekoč trepetal za ta narod, ki ga ljubim, kolikor človek ljubiti more. Rekel sem si v plahem srcu: »Ta peščica dobrih ljudi ob Adriji bo v svetovnem metežu izginila, bo poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!« - Ni me sram tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo, ki so mislili kakor jaz. Kmalu že pa sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno radost in ob enem v svojo sramoto, da tega naroda, ki ga ljubim - nisem poznal. Ne poznal odporne moči njegove, ne politične zrelosti njegove, ne njegove samozavesti. Tako so nas tujci in potujčenci delali majhne in slabe, da smo nazadnje že sami verovali v to svojo neznatnost in nemoč! Izkazalo pa se je, da nas ta silni svetovni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas vzdignil kvišku! - Na dom svoj novozgrajeni bomo Slovenci napisali: »Iz močvirja se je vzdignil! - Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen, vreden član v družini narodov očiščenih in pomlajenih. Jaz verujem v to družino svobodnih narodov! Jaz verujem, da bo iz te brez primerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, nezakrivajmo oči pred grozotami časa - pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo! - Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo PREROJENJE in VSTAJENJE! CRNA KRONIKA 11. novembra - Na Logu je voznik osebnega avtomobila H. B. iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na levo stran cestišča in trčil z nasproti vozečim vozilom. Hujših posledic ni bilo. Istega dne je Vrhničane ob 23.18 zatresel dokaj močan potresni sunek. 14. novembra - Iz garderobe TVD Partizan je neznani nepridiprav v večernih urah odnesel denarnico in lastnika olajšal za 1.500 din. Rekre-ativce opozarjajo, da naj kljub zaklenjenim vhodnim vratom nosijo dokumente in dragocenosti raje s seboj v telovadnico. 15. novembra - Uro po polnoči sta dva stanovalca samskega doma na Mejačevi 11 v Borovnici kršila javni red in mir in motila počitek ostalih. Uttšali so ju s predlogom sodniku za prekrške. Ob 5.45 je na magistralki na Logu prišlo do prometne nezgode zaradi neprimerne hitrosti; Na srečo se je končala le z materialno škodo, zaradi ogrožanja prometne varnosti pa so voznika prijavili sodniku za prekrške. V slaščičarni Olimpija v Bo-ravnici sta se stepla dva nadelana vročerkvneža in si malce spustila kri. Pred sodnikom za prekrške se bo poleg njiju zagovarjalo tudi strežno osebje, ki je kršilo predpis o prepovedi točenja alkoholnih pijač osebam, ki so že pod vplivom alk-hola. 16. novembra - Doslej še neznani storilci so ponoči vlo- mili v trgovino na Logu in odnesli nekaj denarja. V večernih urah je pod vplivom prevelike doze krepkega obležal vrhniški občan. Ko si je opomogel, se je ogreval z razbijanjem po parkiranih avtomobilih. Svoje obnašanje bo pojasnil sodniku. 17. novembra - Ob 15. uri je zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila med vožnjo čez nadvoz za Bevke povzročil prometno nesrečo z manjšo materialno škodo. 19. novembra - Neznani dolgoprstnež je izkoristil nepazljivost mamice, ki je pripeljala otroka v vrtec, in ji iz odklenjenega avtomobila odnesel torbico. Zaklepajte! Ob 13.10 je varuhe reda poklical občan in povedal, da z rumenim fičkom nekdo trenira slalom kar sredi ceste. Med postopkom so ugotovili, da je navdušeni smučar tudi pod vplivom alkohola, zato so mu deponirali vozniško. 19. novembra - Ob 17.45 je pod vplivom maliganov možakar obležal kar v frizerskem salonu. Ker ostalim strankam to .ni bilo všeč, so ga odpeljali na odvzem podatkov, medicinsko osebje v zdravstvenem domu pa mu je očedilo želodec. Ob tretji uri zjutraj je občan, ki ga muči nespečnost, iz Za-plane sporočil, da je v okolici opazil sumljiv osebni avto. Patrulja in prometniki so postavili zasedo, v katero sta se ujela J. H. in D. M. Pri pregledu njunega vozila so našli več pred- metov (motorno žago, kotno brusilko...), katerih izvor nista prav prepričljivo pojasnila. Robo so zasegli, kasneje pa ugotovili, da je bila ukradena na kmetiji na Petkovcu. Policisti prosijo, da v primeru, kp opazite karkoli sumljivega, pokličete 92, Zaplanincem pa se zahvaljujejo za pomoč. 20. novembra - Neznani junaki so v bloku na Ulici 6. maja 10 vlomili kar v dvanajst kleti. Odnesli sicer niso ničesar, so pa povzročili veliko škode. Ponoči se je nekdo z zimsko gardrobo oskrbel v prodajalni IUV. Očitno se ni mogel odločiti za ustrezen model oziroma pravo barvo, zato je odnesel kar 60 usnjenih jaken. Glede na srbsko ekonomsko blokado lahko pričakujemo, da se bodo »vroče« jakne pojavile kar na domačem tržišču. 21. novembra - Voznik kolesa z motorjem M. S. je na Logu povzročil prometno nezgodo, ko je, ne da bi se prepričal, če je pot prosta, zavil na desno in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila K. V. Motorist jo je odnesel z lažjimi poškodobami. 22. novembra - Na lokalni cesti proti Podlipi so v vozilu ob cesti našli truplo starejšega občana. Ugotovili so, da je umrl naravne smrti. Tega dne so kar dvakrat intervenirali na domu, kjer so glave družine maltretirale ostale družinske člane. Prijavili so ju. 23. novembra - Voznik tovornega vozila I. J. je med vožnjo po Ljubljanski cesti vozil preblizu desnega roba cestišča in zato zadel pešakinjo, ki so jo odpeljali v ljubljanski UKC. Proti krivcu bodo primerno ukrepali. Voznika, ki sta se zapletla v trčenje v križišču pred postajo milice, se nista uspela sporazumno dogovoriti o tem, kdo je kriv. Spor so zato rešili policisti, ki so zadevo predali v nadaljnjo obdelavo sodniku. Isti možak in v podobnem stanju, kot nekaj dni poprej v frizerskem salonu, je tokrat obležal v restavraciji hotela Mantova. Tokrat centrifugira-nje želodca ni bilo potrebno in so ga predali v domačo oskrbo. 26. novembra - V dva vikenda v Zaplani je vlomil neznanec in s seboj odnesel nekaj predmetov. Delavci Oddelka za zatiranje kriminalitete so ga zašili pri podobnem dejanju v okolici Ljubljane in sedaj o svojem početju že razmišlja v preiskovalnem zaporu. 27. novembra - Voznik tovornega avtomobila G. N. je med vožnjo skozi Verd zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga jevozil P. E. Ker je povzročil večjo materialno škodo, čaka voznika tovornjaka še srečanje s sodnikom za prekrške. Na ozkem delu ceste na Dolu pri Borovnici sta se srečala dva tovornjaka. Ker se nihče od obeh voznikov ni hotel umakniti, sta se vozili oplazili. Ponovno »bližnje srečanje« obeh šoferjev se bo zgodilo pri ustreznem organu. 29. novembra - Na praznični dan je skupina občanov igrala za velike vsote. Ko so enega izmed njih obrali za 35.000 din, je svoje soigralce prijavil organom pregona. Ponovno, vendar brez hazarder-skih rekvizitov, se bodo srečali pri sodniku, kajti tovrstno služenje cekinov je pri nas še v ilegali. 30. novembra - Ob prihodu policijske patrulje na kraj prometne nezgode v Betajnovi ulici je bilo vozilo prazno. Ko so se nekaj kasneje srečali z lastnikom, je le-ta prijavil, da so mu avto ukradli neznanci. Ugotovili so, da si ga je sposodil njegov lastni mladoletni sin. Moda rolkanja je osvojila tudi vrhniške nadobudneže, ki so med treniranjem te veščine poškodovali že marsiktero stavbo, »na vesti« pa imajo tudi že razbito izložbo. Ker pa ne gre le za obtolčene fasade, ki jih je relativno lahko pokr-pati, pač pa dobesedno tudi za otroške glave, starše opozarjajo oziroma jim svetujejo, da svojim rolkanjem dopovedo, da takšne vragolije spadajo na igrišče in ne na cesto. Pa še to! Bližajo se božični in novoletni prazniki. Vsi, ki od doma odhajate za dalj časa, obvestite o tem sosede, ki jim zaupate, in jim morda pustite tudi rezervne ključe - za vsak slučaj. Na cesti bo gneča, zato vožnjo prilagodite razmeram, pozorni bodite tudi na »vesele« voznike. In še petarde - z »razstreljevanjem« ne pretiravajte, starši pa naj kontrolirajo svoje otroke - že marsikdo je zaradi pokalic ostal brez prstov! MOJCA ŠAJN DELOVNI CAS : PON-PET 8-13 in 15-20 SOBOTA 8-15 uro STEKLARSTVO KRALJ DANILO Vsem občanom občine Vrhnika ŽELIM vesele BOŽIČNE in NOVOLETNE praznike. Se priporočam! eskove V R H N I K A STARA CESTA 23 61360 VRHNIKA TEL. 061 752 983 VSEM OBČANOM VRHNIKE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO BOUTIQUE LESKOVEC ima na voljo: ženske bluze krila hlače komplete kavboj ke jakne iz jeansa vetrovke trenirke puloverje iz volne in bombaža spodnje perilo usnjene ženske torbice in pasove ZAŠČITNE VREČE ZA KRZNO Odprto je vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 20. ure, v soboto od 9. do 15. ure PAPIRNICA QfH. cA na d. o. o. Velika izbira za male in velike: Jolly barvice, najrazličnejši svinčniki in radirke, nalivna peresa (tudi za levičarje), rolerji, kemični svinčniki, zvezki različnih formatov, bloki, mape, ravnila, puščice, šolske torbe, foto albumi, pisemski in ovijalni papir, telovadni dresi, Lego kocke (že od 55din naprej), igrače in še marsikaj. Sprejemamo tudi naročila za božična in novoletna darila ter večja naročila pisarniškega materiala, po novem pa v razvijanje tudi vse vrste foto filmov. Papirnica je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. (v decembru ob sobotah do 15. ure). Trgovina z mešanim blagom NADA nudi svojim kupcem: • kruh, kekse in pecivo • mleko in mlečne izdelke • alkoholne in brezalkoholne pijače • čistila in pralna sredstva • toaletne potrebščine • sadje • in še marsikaj, tudi iz uvoza. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8- do 11. ure. » MIKLAVŽ SPET NA VRHNIKI Naš, slovenski je Miklavž je v vsej Sloveniji ;elo spoštovan svetnik. Najmanj 200 cerkva nosi njegovo ime, med njimi tudi ljubljanska stolnica. Na Vrhniki najdemo njegovo oerkvico na Kurenu. anez Lji ijanski pa ga je ove- ovečil na freski v cerkvi Verdu, kjer ga prikazuje, ako mir vihar na morju (I. 443). Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji. Odlikoval se je po dobroti i svetost; Rad je pomagal Iju- !em v stiski. Znana je legenda treh revnih mladenkah, ki jim je ponoči r DELOVNI ČAS: ponedeljek, sreda, petek, od 10. do 12. in _ _17. do 20., v soboto od 10. do 12. ure. SPOZNAJMO SE se letos, vendar tudi naslednje leto ne bo prepozno . Od 17. Decembra naprej-nas lahko vsak delovni dan med 8-13 in 15-20 ter v soboto med 8-15 uro obiščete v novi prodajalni PIC O v Sinji gorici 98. Spoznali boste naš raznolik prodajni program. Ponudili Vam bomo zavese, prte, kamise, različna markizna platna, talne in stenske obloge, halogenska svetila ter še veliko drugih lepih in uporabnih vsakdanjih predmetov za dom in prosti čas. Ne bomo se omejili samo na domače proizvajalce, pripravljamo kvaliteten izbor iz tujine po zmernih cenah. Poskušali Vam bomo zašiti, sestavili, pripeljati ali pa samo svetovati, kako boste z manj truda vse to naredili sami prav tako dobro, kot bomo mi za Vas. Veselimo se spoznavanja z vami, ker bodo vaše želje bogatile našo ponudbo. P I C O d.o.o. Podjetje za programski inženiring, marketing in trgovino, Sinja gorica 98, 61360 Vrhnika Tel : 751-323 od 1.1.1991 Želimo vam vesel božič in srečno novo leto. Zakaj bi po čevlje hodili čez mejo? V NOVI PRODAJALNI OBUTVE KARA na Vrhniki, Tržaška cesta 5 lahko izbirate iz pestre ponudbe različnih modelov, pretežno iz uvoza: moških in ženskih škornjev vseh vrst copat športne obutve salonarjev cokel otroške obutve smučarskih čevljev in očal ženskih torbic modnih dodatkov za čevlje otroških in moških ter ženskih hlačnih nogavic čistil in impregnacij za usnjeno obutev vložkov in vezalk ter šolskih nahrbtnikov PO UGODNIH CENAH! Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. in v soboto od 8. do 18. ure. Praznično voščilo Vsem članom Društva upokojencev Borovnica želimo srečns, zdrave in vesele božične in novoletne praznike. Ob tej priliki vabimo vse tiste, ki ste se na novo upokojili, da se nam pridružite. Odbor Društva upokojencev Borovnica MALI OGLASI Instruiram nemščino za osnovne in srednje šole tel. 752-267 - Barbara Mlad zakonski par z enim dveletnim otrokom išče stanovanje v občini Vrhnika. Ponudbo posredovati v dopoldanskem času od 8. do 12. ure na telefon 40-834. PRODAJALNA PICO Prodaja Intcricr in Camp Opreme ZAHVALA Ob naravni nesreči, ki je že drugič doletela našo družino, se zahvaljujemo vsem gasilcem, V.P. 5312 Vrhnika in vsem ostalim sovašča-nom, ki ste nam fizično, materialno in denarno pomagali pri hitri obnovi gospodarskega poslopja, še posebna zahvala pa vsem ostalim občanom občine Vrhnika, ki ste nam pomagali v tej hudi nesreči. Ob tej priliki pa izrekamo vsem občanom Vrhnike vesele božične in novoletne praznike. Iskrena hvala Družina Tomšič, Stara Vrhnika 21 Pripravljena pomagati gospodinjskih delih. pri ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi 2. Občnega zbora Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke 8. 12. 1990 na Vrhniki in tako prispevali k uspešnemu poteku zbora. Posebna zahvala velja kmečkim ženam, ki so s svojimi dobrotami pogostile goste, g. Pirmanu iz Pod-lipe za oblikovanje scene, KZ Vrhnika, osebju ZKO Vrhnika in narodnim nošam iz Ligojne. Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka Podružnica Vrhnika ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VRHNIKA Obveščamo vse svoje člane, da smo si pridobili svoj prostor - pisarno. Le-ta se nahaja na Trgu Karla Grabeljška 1. To je v stavbi nad Lekarno. Uradne ure so vsak petek pd 18. do 19. ure. Istočasno obveščamo vse interesente, da se lahko vključijo v našo stanovanjsko organizacijo, kjer so na voljo vse informacije. Prihaja tudi čas praznikov, zato po tej poti voščimo Vesele Božične praznike ter srečno in uspeha polno Novo leto 1991 vsem voznikom in udeležencem v cestnem prometu ter ostalim občanom. Srečno vožnjo ZŠAM VRHNIKA OBVESTILO Fotografije ter video kaseto o Miklavževanju si lahko ogledate in naročite pri fotografu Markelj Bogomiru. APIS M & D d. o. o. ČEBELARSTVO DEBEVEC VRHNIKA Čuža 7, telefon: (061) 751-282 NUDIMO VAM VEČ VRST DOMAČEGA MEDU RITMIČNA GIMNASTIKA Mednarodna potrditev Športno ritmična gimnastika je prišla Vrhničanom pod kožo. 5. mednarodni turnir v športno-ritmični gimnastiki pa je to prav gotovo potrdil, tako prizadevnim organizatorjem, kot številnim gledalcem, ki so dva dni 8. 12. in 9. 12. 1990 napolnili športno dvorano osnovne šole Ivan Cankar. V ostri konkurenci tekmovalk iz Bolgarije, SZ, Poljske, Italije in Avstrije so se dobro odrezale tudi domače tekmovalke. To pa daje še večjo zagnanost članom vrhniške sekcije ŠRG za nadaljnje organizacijske sposobnosti in delo z mladimi tekmovalkami. Prireditelji športna zveza, ŠD Partizan Vrhnika in vsi člani sekcije ŠRG so tekmovanje imenitno pripravili, vendar pa brez podpore številnih sponzorjev tekmovanja ne bi mogli izvesti. Glavni pokrovitelji so bili: IUV Vrhnika in Slove-nijales DRF iz Ljubljane ter Izvršni svet občine Vrhnika. Ostali sponzorji pa so bili: KOMPAS, Diskont Sodček, Zidarstvo Rizvič Ljubljana, Hotel Mantova, LIKO PRIS Vrhnika, Vinoteka Bradeško, Pizzerija Boter, LB GB Ljubljana, Lesko-vec Vrhnika, Papirnica M. Ana, Time aut Vrhnika, Osnovna šola I. Cankar, polaganje betonskih tlakov Jelovšek, Zlato Runo Glusič, Jugotekstil Im-peks Ljubljana, KZ Vrhnika, cvetličarna Karmen, Mega Vrhnika, Rog Ljubljana, KP Vrhnika, Tiskarstvo Drašler Vrhnika, Lendero Ljubljana, Žito Vrhnika, Elektromehanika Jelovšek, Corning Vrhnika, Ku-kec Bojan, Odisej Fišič Željko, Turistična agencija Verbič, uokvirjanje Novak, graverstvo PLANINA 90 Tomšič in M. J. Trade CO Vrhnika. Vsem pokroviteljem in sponzorjem se člani SRG preko Našega časopisa iskreno zahvaljujejo. Na tekmovanju je nastopilo 65 tekmovalk iz 20 klubov. Ekipno je prvo mesto osvojil MINSK - SZ, drugo SOFIJA - Bolgarija, tretje COMO Italija in odlično četrto mesto SZ SŠRG Vrhnika. Posamezno so tekmovalke nastopile v štirih kategorijah. Vrstni red prvih treh: Skupina D: 1. Rehar Tina - Partizan Narodni dom Ljubljana; 2. Jeremič Dušica - ŠZ-SŠRG Vrhnika; 3. Đuričić Katarina - ŠZU SŠRG Vrhnika. Skupina C: 1. Mitrova Al-bena - CSKA Sofija; 2. Pietro-santi Katica - Como Italija; 3. Liovina Irina - MINS SZ; 6. Bilnar Sandra - ŠZ SŠRG Vrhnika; 14. Živković Živa - ŠZ SŠRG Vrhnika. Skupina B: 1. Luzanova Svetlana - Minsk SZ; 2. Sgu-azzero Silvia - Como Italija, 3. Georgijeva Doroteja - CSKA - Bolgarija; 9. Drešković Elvira - ŠZ-SŠRG Vrhnika. Skupina A: 1. Ogrizko Tanja - Minsk SZ; 2. Lukanova Al-bena - CSKA Bolgarija; 3. Babic Katarina - GK Partizan Beograd; 7. Žilavec Sandra - ŠZ SŠRG Vrhnika. Ob vseh podelitvah priznanj pa prav gotovo ne smemo mimo štirih domačih tekmovalk, ki so se poslovile od aktivnega tekmovanja v ritmični gimnastiki. To so bile Adamič Alenka, Zalaznik Mateja, Ka-stelic Petra in Turk Bina. S. S. Nekateri so vsak dan gor Da se planinec ne ustraši slabega vremena, se je pokazalo v nedeljo 9. 12. 90, ko je kljub dežju prišlo na Planino na zaključek akcije »PLANINA 90« blizu 100 letošnjih vztrajnih obiskovalcev. Ko smo pred tremi leti zasnovali akcijo »NA PLANINO« 10, 20 oziroma 30 krat na leto, so ji pesimisti prerokovali kratko življenjsko pot muhe enodnevnice. Letos ugotavljamo ravno nasprotno, saj se obisk Planine iz leta v leto povečuje. Za prejšnje leto bi lahko rekli, da so na Planino hodili le »pozitivno usmerjeni« rekreativci. Letos pa lahko ugotavljamo, da so ti navdušili tudi svoje družinske člane in jih ob nedeljah vodijo s seboj na Planino. Ob letošnjem zaključku smo ugotovili, da je vsaj enkrat na mesec Planino obiskalo skoraj 300 Vrhničanov, vseh obiskovalcev pa je bilo letos okoli tisoč, ki so opravili skoraj 10.000 obiskov Planine. Kar lepa številka, mar ne? vt>aj 2.0 Krat je na Planino pripešačilo 80, 30 krat pa 44 planincev. Tudi najbolj vztrajni planinci, ki so se podali na Planino skoraj vsak teden so bili. So pa tudi taki, ki radi uidejo iz doline tudi večkrat na teden. Vsaj 60 krat je na Planino prišlo 14, 70 krat 9,80 krat 5 in 90 krat dva planinca. Daleč najvztrajnejši in najzvestejši obisko- valec pa je bil planinec, ki ji je izkazal čast skoraj vsak dan, saj jo je obiskal več kot 270 krat. Planina torej ni osamljena in tudi ne bo. Ob lepem vremenu se ob nedeljah v koči in tudi ob njej zbere tudi do 100 planincev hkrati. Letošnjo akcijo smo zaključili, hkrati pa začeli novo, »PLANINA 91«. Vabimo vse, da se nam pridružite. Ob nedeljah je na Planini poskrbljeno tudi za lačne in žejne, saj je koča odprta od zore do mraka. NA SVIDENJE NA PLANINI! Jaka Susman STARA VRHNIKA Tek po ulicah Zaradi slabega vremena najmlajše kategorije niso nastopile na tradicionalnem gozdnem teku »Ulovka 90«. Organizator ŠD POVŽ Stara Vrhnika pa je le dočakal tudi lepo vreme in organiziral nadomestni tek po ulicah Stare Vrhnike v soboto, 17. novembra. Teka se je udeležilo 30 tekmovalcev dveh klubov. Tekaškega smučarskega kluba Vrhnika in ŠD POVŽ Stara Vrhnika. Čeprav so prijave bile poslane v vse klube in društva v občini Vrhnika, pa je nerazumljiv odnos nekaterih športnih delavcev, da se takih prireditev, ki jih ni veliko, ne udeležujejo s svojimi ekipami. Čas je že, da se tekmovanj v okviru občine, ki ne predstavljajo velikih finančnih sredstev, udeleži čimveč tekmovalcev, v tem primeru učencev in članov tudi šolskih športnih društev. Medalje prvim trem iz vsake kategorije je podeli predstavnik Športne zveze Vrhnika Marjan Možina. Rezultati po kategorijah: Cicibanke, roj. 1980 in mlajše: 1. Martina NartnikTSK Vrhnika, 2. Natalija Košir TSK Vrhnika Cicibani roj. 1980 in mlajši: 1. Zdravko Bogataj ŠD Povž, 2. Klemen Grom TSK Vrhnika, 3. Jure Štrukelj TSK Vrhnika, 4. Blaž Velkavrh TSK Vrhnika Mlajši pionirji roj. 1978-1979: 1. Tadej Jurca TSK Vrhnika, 2. Gorazd Ber-ginc TSK Vrhnika, 3. Matjaž Batič TSK Vrhnika, 4. Gregor Cvetko ŠD Povž, 5. Miha Pla-hutnik TSK Vrhnika, 6. Rok Nagode TSK Vrhnika, 7. Miha Zrnec TSK Vrhnika, 8. Matej Mole TSK Vrhnika Mlajše pionirke roj. 1978-1979: 1. Špela Jerina TSK Vrhnika, 2. Nina Grom TSK Vrhnika, 3. Lea Šmigoc TSK Vrhnika, 4. Špela Mole TSK Vrhnika Starejši pionirji roj. 1976-1977: 1. Igor Volk TSK Vrhnika, 2. Aleš Zakrajšek TSK Vrhnika, 3. Seljak Andraž TSK Vrhnika, 4. Jernej Javor TSK Vrhnika, 5. Jure Sotler TSK Vrhnika, 6. Gašper Mrak TSK Vrhnika Starejše pionirke roj, 1976-1977: 1. Žibert Katja TSK Vrhnika, 2. Maja Kenk TSK Vrhnika, 3. Romana Stare TSK Vrhnika, 4. Prvinšek Barbara TSK Vrhnika, 5. Drašček Manca TSK Vrhnika S. S. NA KRATKO IZ ŠPORTNEGA DRUŠTVA DRAGOMER-LUKOVICA Društvo je bilo v drugem polletju zelo aktivno, saj smo organizirali kar nekaj tečajev, tekem in se udeleževali na raznih tekmovanjih. Med najbolj aktivne panoge prav gotovo sodijo mladi šahisti pod skupnim vodstvom Antona Praznika, saj so kar sedemkrat osvojili naslov notranjskih prvakov. Za tako vidne uspehe pa sta prav gotovo najbolj zaslužna najmlajša II. kategornika v Sloveniji in enajstletnika Primož Šoln in Niko Praznik. Primpž Solen je postal tudi republiški prvak. Balinarji pa so poleg rednega tekmovanja v notranjski ligi osvajali vidne uspehe na ŠAHOVSKE NOVICE Slovenska moštvena liga, Ljubljana 1990 • Od četrtka 22. 11. 1990 do nedelje 25. 11. 1990 se je šest moštev na polfinalnem turnirju zahodne regije slovenske šahovske lige potegovalo za prvi dve mesti in uvrstitev v finale s prvima ekipama iz vzhodne regije. Poleg Š. D. Vrhnika so nastopile še naslednje ekipe: Murka Lesce, Iskra (Lj.), Domžale, Jesenice in Pionir (Novo m.). Naši ekipi se kljub zmagi proti neposrednemu konkurentu Iskri s 5.5 : 4.5 m neodločenemu rezultatu proti Murki Lesce ni uspelo uvrstiti v finale. Za ekipo Vrhnike je bila ponovno usodna ekipa Domžal. Končni vrstni red je bil: 1. Murka Lesce 7 (29.5) 2. Iskra 7 (29) 3. Vrhnika 7 (26.5) 4. Domžale 5 (24) 5. Jesenice 4 (23.5) 6. Pionir 0 (17.5). Posebno pohvalo zaslužita naš novi član FM Bogdan Podlesnik, ki je z odlično igro na drugi deski zbral največ točk v ekipi 4 (5) in mladinec Blaž Ivanuša, ki ima v 75% izkupičku zabeleženo tudi zmago proti letošnjemu slovenskemu članskemu prvaku Igorju Jelenu. Slovensko člansko prvenstvo, Ruj 1990 Letošnje člansko prvenstvo R Slovenije je potekalo na Ptuju v času od 28. 10. 1990 do 8. 11. 1990. V zelo ugledni zasedbi: 4 mednarodni mojstri, 3 mojstii FIDE, 7 mojstrskih kandidatov in poprečen rating turnirja 2312.5 sta bila tudi dva naša člana, Leon Go-stiša in Matjaž Justin. Odličen začetek in malo slabši finiš jima je prinesel odlični uvrstitvi. Leon Gostiša je z delitvijo prvega mesta dokazal, da je še vedno eden najboljših slovenskih igralcev, Matjaž Justin pa si je s petim mestom priigral neposredno pravico nastopa na naslednjem prvenstvu. Končna zmaga je pripadla 18-letnemu Igorju Jelenu, sicer tudi letošnjemu slovenskemu mladinskemu prvaku, ki je dobil medsebojno partijo zmagovalcev. Končni vrstni red: 1. Igor Jelen MK, 2. Leon Gostiša MM, 3. Iztok Jelen MM, 4. Georg Mohr MM, 5. Matjaž Justin MK, 6. Marjan Črepan FM, 7. Danilo Polajžor MM, 8. Oskar Orel M, 9. Vladimir Ivačič MK, 10. Miha Furlan MK, 11. Srečko Truta MK, 12. Vojko Srebrnič MK, 13. Marko Podvršnik FM, 14. Vid Vav-petič MK. Marjaž Jereb turnirjih. Najbolj prijetno pa sta presenetila mladinca Vindišar - Štrukel, ki sta na republiškem prvenstvu v Škofji Loki v zelo močni konkurenci zmagala. Pod pokroviteljstvom »KAMNOSEŠTVO KOCIPER« pa so v oktobru organizirali turnir, ki se ga je udeležilo kar 19 ekip, ena celo iz Kopra. Lokostrelci so imeli prav tako pestro jesen, saj so se udeležili mednarodne tekme na Nizozemskem, kjer so člani v zelo močni konkurenci zasedli 4., 6., 7. in 8. meto. Pri članicah pa je premočno zmagala naša predstavnica. V oktobru so organizirali tečaj na Vrhniki na strelišču ODISEJ in prvič organizirali občinsko prvenstvo, na katerem je predhodni pokal osvojil SOJER ROMAN. Delovno so še vedno najbolj razpoloženi tenisači, saj so zaključili z izgradnjo tretjega igrišča, ki so ga odprli ob občinskem prvenstvu dvojic pod pokroviteljstvom »SINTER« (zavorni elementi), poleg tega smo organizirali prvenstvo KS v vseh kategorijah. Ostale sekcije tekmujejo na ligaških tekmovanjih, se udele- žujejo raznih turnirjev, kjer osvajajo vidne uspehe ter se udeležujejo organizirane rekreacije na OS Log-Drago-mer. Ob zaključku uspešnega leta bi se v imenu I. O. SD Dragomer-Lukovica najlepše zahvalil vsem, ki so kakor koli' prispevali pri dograditvi igrišč, in pri naših uspehih, z željo za nadaljnje sodelovanje želim vsem ZDRAVO, USPEŠNO ter čim bolj razgibano NOVO LETO 1991. PREDSEDNIK. ŠPORTNEGA DRUŠTVA DRAGOMER-LUKOVICA Trček Dušan NAŠ ČASOPIS Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Celarc, Leon Gostiša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000. Telefon: 751325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen. KOTO Koteks Tobus, proizvodno in trgovsko podjetje, p. o., Ljubljana 61000 Ljubljana, Miklošičeva 5 OBVEŠČA cenjene stranke, da je zbiralnica kož na Vrhniki, Ob potoku 8 od 3. 11. 1990 ponovno pričela z odkupom.vseh vrst živalskih kož. Zbiralnica bo odprta: Ponedeljek: od 18.-20. ure Sreda od 18.-20. ure Sobota od 7.-9. ure Priporočamo se za obisk NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PRODAJALNA DIČNA Spoštovani kupci, obveščamo vas, da je začela obratovati nova prodajalna na Stari cesti 30, Vrhnika. Nudimo vam: - negovalno in lepotilno žensko kozmetiko, - moško kozmetiko, - otroško kozmetiko, - vse za osebno higieno, - otroške plenice PAMPERS, - čistilna sredstva JOHNSON... Cenjene kupce obveščamo, da bodo v predprazničnih dneh na voljo tudi različna darila. Obiščite prodajalno DIČNA in prepričajte se sami! ODPRTO: SOBOTA: OD 8.00 do 12.00 In OD 14.00 do 19.00 OD 7.30 do 12.30