M) glasilo ravenskih železarjev
I r-»/\\/rvirr I ^	^	^	g	j
informativni
©
□
Leto XXXIX
Ravne na Koroškem, marec 2002
št. 3
Kako poteka prodaja odvisnih družb Slovenskih železarn?
Program prodaje odvisnih družb Slovenskih železarn je bil podrobno predstavljen v decembrski številki Informativnega fužinarja. O njem in o tem, v kateri fazi je zdaj, je vodstvo Slovenskih železarn znova spregovorilo na novinarski konferenci 13. februarja letos.
Za prve	tri družbe so bili	izvedeni	skrbni
finančni, pravni in organizacijski pregledi. Za
Energetiko Ravne in Energetiko Štore je v Programu predviden enofazni postopek (ponudniki so torej že oddali zavezujoče ponudbe). Zavezujoče ponudbe bodo podlaga za izbor ožjega kroga ponudnikov, s katerimi bo pogajalska skupina opravila proces pogajanj. Pogajalske skupine za vse tri družbe so že
Energetika in Noži v prvi skupini
Postopki Programa potekajo v skladu s terminskim načrtom, najdlje pa je v tem trenutku stekel postopek za prodajo naslednjih podjetij:
1. Energetika Ravne,
Podjetje za proizvodnjo in distribucijo energetskih medijev, d.o.o.,
2. Energetika Štore,
Podjetje za proizvodnjo in prenos električne, plinske in ostale energije, d.o.o.,
3. SŽ Noži Ravne, d.o.o.
in
4. Energetika Jesenice,
Podjetje za proizvodnjo in storitve na področju energetike, d.o.o.
imenovane.
Program za podjetje SŽ Noži Ravne zahteva dvofazni postopek (skrben pregled družbe -cenitveno poročilo - informacijski memorandum -nezavezujoče ponudbe — izbor ožjega kroga ponudnikov - skrben pregled družbe s strani izbranih ponudnikov - zavezujoče ponudbe - pogajanja -
izbor najugodnejšega ponudnika - predlog komisije, ki vodi postopek - odločitve pristojnih organov). Po predvidevanjih naj bi za vsa tri podjetja pogajanja bila končana pred poletjem 2002.
Večina dejavnosti Energetike Jesenice, torej komunalna energetika, distribucija električne energije in dejavnost zemeljski plin, je bila prenešena v novoustanovljeno podjetje ENOS - Energetika d.o.o. V družbi Energetika Jesenice je ostala naložba s tujim partnerjem v skupno podjetje SPG (proizvodnja tehničnih plinov). Glavni razlog za delitev podjetja je bila predvsem različnost dejavnosti podjetja.
Kako pa poteka postopek prodaje dveh naj večjih družb v sistemu Slovenske železarne - SŽ Acroni Jesenice in SZ Metal Ravne? Za obe jedrni družbi se izvajajo podrobni finančni, pravni in organizacijski pregledi, kar je skladno z že omenjenimi, v Programu predvidenimi postopki. Javna razpisa za prodajo družb SZ Acroni Jesenice in SZ Metal Ravne naj bi bila objavljena do konca maja 2002.
Zakaj prodaja po delih?
Na tiskovni konferenci so pojasnili tudi, zakaj Program predvideva prodajo po delih. Kot so povedali, se v zadnjem času v medijih ponovno pojavljajo povzetki trditev, da je »prodaja po delih« ekonomsko in razvojno nesmiselna, neupravičena in škodljiva. A kratek skok v zgodovino razvoja družb na lokaciji Ravne pokaže, da so poskusi združitve družb v preteklosti že bili izvedeni, vendar so bili neuspešni. V nasprotnem danes ne bi govorili o vrsti različnih družb na lokaciji Ravne.
Lastnika, člane nadzornega sveta in uprave SŽ so prepričali argumenti, da je pri določitvi načinov prodaje odvisnih družb glavni cilj predvsem zagotovitev razvoja družb. Ne gre samo za ohranitev delovnih mest, gre predvsem za ohranitev slovenskega jeklarstva, znanja in dolgoletnih izkušenj, nenazadnje tudi za nadaljnji razvoj lokalnega območja, ki je ekonomsko in
socialno vezano na ta podjetja. Bistvena je torej razvojna komponenta, je bilo rečeno na novinarski konferenci.
"Razvoj lahko zagotovijo le tisti strateški partnerji, ki že danes dosegajo pomembne tržne deleže na svetovnem trgu. Le taki partnerji lahko namreč zagotovijo nova tržišča in posledično uspešno poslovanje, razvoj in nove investicije. Taki partnerji pa pomenijo tudi edino realno možnost za razvoj lokalnega območja in slovenskega jeklarstva. Dejstvo je, da enega ponudnika, ki bi zagotovil osnovne pogoje za razvoj, enostavno ni. Ker bi bil na svetovnem trgu neuspešen in ker že desetletja velja, da preživijo specialisti. Slednje so nenazadnje, seveda v slovenskem merilu, pokazale tudi izkušnje s preteklimi poskusi združevanja podjetij na lokaciji Ravne."
Kaj konkretno »prodaja po delih« prinaša? Recimo - za Metal, kot velikemu dobavitelju Nožem in STO, to pomeni bistveno prednost in priložnost, da novemu lastniku ponudi svoje izdelke. To torej avtomatsko pomeni potencialno nove trge za Metal. Z nižjimi stroški in ob enaki kvaliteti izdelkov bo novi lastnik seveda zainteresiran za nakup Metalovih izdelkov. Hkrati bo to tudi preizkus tržne pozicije Metala. Da ne bo nesporazumov, v uspešnost Metala v novi situaciji ne dvomimo, pravijo v vodstvu Slovenskih železarn.
Še komentar o energetski odvisnosti družb oziroma njihovi povezanosti s podjetjem Energetika Ravne. "Družbe, kot so recimo Metal, so dolgoročno zavarovane s pogodbo z Energetiko Ravne. Glede zavarovanosti seveda velja omeniti tudi zakonodajo na tem področju in očiten poslovni interes Energetike Ravne. Cilj prodaje Energetike pa ima bistveno drugačno vsebinsko in razvojno vsebino. Za podjetje Energetika iščemo specialista, ki bo razširil dejavnost podjetja in bo s tem omogočil	realizacijo	osnovne	namere države:
zagotovitev stabilnosti razvoja podjetij na lokaciji Ravne."
Glede predvidenih kupnin pa so na novinarski konferenci zatrdili: "Te so običajno v ospredju zanimanja, čeprav niso najpomembnejši kriterij, ko bomo čez čas ocenjevali pravilnost odločitev. Vsi v Slovenskih železarnah in pri lastniku smo prepričani, da je pot prava in da	temelji na	ekonomski, pravni,
razvojni in	tudi socialni	'logiki'.	Glede kupnin smo
torej prepričani, da bo seštevek kupnin višji, kot bi bil, če bi	podjetja	z	različnimi dejavnostmi in
predvsem specializiranostjo prodajali skupaj."
Proizvodna hala družbe Noži Ravne
KMALU
TELEFONIRANJE
PREK
CENTREKS-a
V kratkem bo v železarni začela delovati nova telefonska centrala CENTREKS, nove bodo tudi telefonske številke.
Zakaj je prišlo do zamenjave stare telefonske centrale in kako bo telefoniranje potekalo po novem, je pojasnila direktorica Ekonomike v Metalu Marija Praper.
"Obstoječa telefonska centrala je bila v Železarni Ravne inštalirana leta 1986. Takrat je sodila med sodobnejše tehnologije na področju telefonije.
Njen skrbnik je bilo nekdanje Vzdrževanje oziroma ETS," je povedala Praperjeva.
Kako pa telefonska centrala ustreza današnji tehnologiji in zahtevam uporabnikov?
"Ne moremo reči, da centrala ne funkcionira, saj še deluje, vendar ne ustreza več sodobnemu načinu tehnologije, ker je zastarela. Poleg tega pa pogoste reorganizacije in predvidena prodaja podjetij povzročajo težave pri organizaciji na tem področju. Zato so se največje družbe odločile za novo telefonsko centralo," je pojasnila direktorica Ekonomike.
Nova telefonska centrala CENTREKS je v lasti Telekoma Slovenije, prav tako tudi telefonski aparati, ki bodo zamenjali sedanje
telefone. Torej ne gre za klasični nakup. Večja podjetja bodo naročniška razmerja (naročniških razmerij bo toliko kot telefonskih številk) sklenila neposredno s Telekomom, manjša pa se bodo verjetno odločila za najem preko Salusa.
V jeseni so delavci Telekoma zaradi dotrajanosti starih vodov oziroma njihove večje prepustnosti že položili nov optični kabel od glavnega voda do telefonske centrale. Le-ta je že montirana, zdaj sledi program preklapljanja telefonskih številk - najprej bodo nove telefonske številke dobili v Metalu oziroma v upravni zgradbi železarskih družb.
"Pričakujemo, da bo prehod na novo
telefonsko centralo in nove telefonske številke izveden v bližnji prihodnosti," je prepričana Marija Praper.
Se nekaj informacij: vsak uporabnik bo imel eksterno telefonsko številko, ki bo sproščena ali pa ne; telefoniranje znotraj tovarniške ograje (med številkami) bo zastonj. V centrali bosta zaenkrat ostala dva posredovalca zunanjih klicev; če pa bo organizacija dobro stekla, mogoče tudi ne bosta več potrebna. Za vzdrževanje telefonskih vodov do uporabnikov bo po pogodbi skrbel Salus.
O funkcioniranju nove telefonske centrale bomo v Fužinarju še pisali.
Oktobra so delavci Telekoma položili nov optični kabel od glavnega voda do centrale v železarni - na fotografiji gradbena dela ob stavbi Kakovosti.
OSKRBA Z ENERGIJO V JANUARJU 2002
V januarju je bila distribucija električne energije 11.712 MWh in je za 29,9 % višja kot decembra. V primerjavi z distribucijo v januarju 2001 (11.308 MWh) je bila le-ta v letošnjem januarju večja za 3,6 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v januarju (5.498.009 ms3) za 3,6 % višja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na januar lanskega leta pa kaže na 0,6	%	višjo	distribucijo v
letošnjem januarju.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v januarju 13.932 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v lanskem januarju je bila letošnji januar za 4 % nižja.
Pregled proizvodnje toplote za centralno ogrevanje za leto 2001/02
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Proizvodnja pare (1.000 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za 60 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v januarju 4.967 m3 in je bila po količinskem obsegu večja kot v decembru (za 19,9 %), glede na januar lani paje višja za 19,5 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (319.686 m3) je v primerjavi z decembrom večja za 0,8 %, glede na januar lani paje bila nižja za 14,2 %.
Distribucija pitne vode je bila v januarju (64.382 m3) višja za 3 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v januarju lani paje bila višja za 11,1 %.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je v januarju znašala 4.627.226 mN3. Glede na prejšnji mesec je večja za 1,2 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z januarjem 2001 pa kaže na povečanje v tem mesecu za 0,6 %.
Distribucija kisika je bila januarja (271.394 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem večja za 33,7 %. V primerjavi z januarjem 2001 paje bila za 52,8 % višja.
Distribucija dušika (33.447 kg) je v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 29 %, argona (16.050 kg) pa za dobrih 15 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V FEBRUARJU
I. 2. 2002 je ob 14.45 zagorela travnata površina na odlagališču industrijskih odpadkov. Poklicni gasilci so požar, ki seje hitro širil, omejili z dveh strani in ga z vodno prho pogasili. Na pogorišču so nato ostali še na požarni straži.
5. 2. 2002 je ob 10.52 zagorelo pod stiskalnico v strojnici Kovačnice. Zaradi močnega dima so gasilci v prostor vstopili z dihalnimi aparati in ogenj pogasili z ročnimi gasilnimi aparati.
10. 2. 2002 je ob 13.55 prišlo do vžiga hidravličnega olja in maščob na globinski ogrevni peči v Valjarni. Delavci so začeli gasiti z ročnimi gasilnimi aparati, poklicni gasilci pa so požar pogasili z vodno prho.
II.2. 2002 je ob 2.30 v Jeklarni na peči UHP prišlo do prodora taline. Poklicni gasilci so talino ohladili z vodno prho in zaščitili prostor, kjer je nameščen elektromotor.
24. 2. 2002 je ob 15.45 v STO, v obratu Kalilnica, zagorela acetilenska jeklenka. Delavca, ki sta uporabljala avtogeno armaturo za rezanje, sta prostor takoj zapustila, poklicni gasilci pa so ohlajali in gasili baterijo jeklenk in tako preprečili razkroj acetilena v jeklenki.
Za družbe so bili opravljeni trije prevozi (dveh poškodovanih in enega obolelega delavca).
Poklicni gasilci so posredovali še:
21. 2. 2002, ko so gasili montažni objekt na teniškem igrišču v Parku telesne kulture na Ravnah.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-nien.
POPRAVEK
V januarju so bili opravljeni trije prevozi poškodovanih delavcev in ne 13, kot je bilo pomotoma zapisano v prejšnji številki glasila.
Uredništvo
VARNOST IN ZDRAVJE V PODJETJIH NA OBMOČJU ŽELEZARNE RAVNE V LETU 2001
Leto 2001 je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu zaznamovano z izdelavo OCEN TVEGANJ. Ta je podlaga za IZJAVO O VARNOSTI, s katero delodajalec zagotavlja (s predhodnimi ugotovitvami potencialnih nevarnosti pri delu) izvajanje sprejetih varnostnih ukrepov - vključno z zagotavljanjem potrebnih materialnih sredstev za njihovo izvajanje. Kljub vsemu pa je bilo treba ne glede na prej omenjeno obveznost izvajati vrsto nalog, ki jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti pri delu, in upoštevati niz sprejetih pravilnikov, ki podrobneje opredeljujejo izvajanje varnosti in zdravja pri delu na posameznih delovnih področjih.
Izdelava ocen tveganj z izjavo o varnosti je bila na začetku preteklega leta povezana z vrsto odprtih
Za varno delo je nujna neoporečna delovna oprema.
dilem, ki jih je skušal zakonodajalec (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad za varnost in zdravje pri delu, Inšpektorat RS za delo) skupaj s strokovno javnostjo (Zbornica varnosti in zdravja pri delu) ter z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije kar se da sproti pojasnjevati. V Sloveniji vse do sprejetja Zakona o varnosti in zdravju pri delu nismo imeli veliko izkušenj na področju izdelave ocene tveganja. Obstajala so le osamljena podjetja, ki so se že v preteklosti približevala sedanjim zahtevam ocenjevanja tveganja. Med temi podjetji je bila tudi Železarna Ravne, ki je pod strokovnim vodstvom prof. dr. Janka Sušnika sredi 80. let pristopila k Reviziji zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem (beneficirana delovna doba), v Slovenskih železarnah z metodo ocenjevalne in merske analize delovnih mest (OADM,. MADM). V tem trenutku bi bilo zelo neobjektivno ocenjevati obe metodi s sedanjimi pristopi ocene tveganja, pa vendarle sta tako OADM in MADM imeli veliko elementov, ki so neobhodni pri izdelavi objektivne ocene tveganja.
OCENA TVEGANJA
Pristop k izdelavi ocene tveganja je bil skorajda za vsa podjetja na območju nekdanje Železarne Ravne (Metal, STO, Oprema, Noži in Energetika) identičen. Vodstva omenjenih družb so sprejela predlog pooblaščenega izvajalca ocenjevanja tveganja (BVD-RAVNE), da je v tako kompleksnih podjetjih možno priti do kakovostne ocene tveganja le s timskim pristopom. Tako je pri izdelavi strokovnih podlag ocene tveganja sodelovalo več deset tehničnih strokovnjakov iz omenjenih podjetij, strokovni delavci s področja varnosti pri delu in pooblaščen zdravnik -specialist medicine dela. Pri tem velja poudariti, da so pri ocenjevanju tveganja v veliki meri sodelovali tudi delavci, še posebej tisti na varnosti in zdravju pri delu izpostavljenih delovnih mestih, in predstavniki reprezentativnih sindikatov. Vodstva posameznih družb so bila neposredno vključena v izdelavo ocene tveganja pri dokončnem oblikovanju ukrepov, določitvi njihovih prioritet in rokov ter pri opredelitvi odgovornih nosilcev za izvedbo sprejetih ukrepov.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo ob izjemnem delovnem angažiranju vseh sodelujočih v izdelavi ocene tveganja uspeli do sicer z zakonom podaljšanega roka, to je do 31. 12. 2001, predložiti ocene tveganja direktorjem posameznih družb, kar je bila podlaga za sprejem izjave o varnosti.
Podjetje	Stev. ocen tveganj
METAL	207
STO	113
OPREMA	20
NOZI	20
ENERGETIKA	31
Seveda pa s tem dejanjem naporov in prizadevanj s področja varnosti in zdravja pri delu še zdaleč ni konec. Poznavalci razmer na tem področju trdimo, daje s tem dejanjem storjen prvi, sicer pomemben korak na poti dviga ravni varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih in v podjetju nasploh. Sedaj so potrebni veliki napori, da se sprejeti ukrepi dosledno izvajajo. Pri tem pa brez razumevanja in sodelovanja obeh odločujočih strani v podjetjih, to je delodajalske in delojemalske, ne bo želenih rezultatov. Trg, konkurenca ter nenazadnje čedalje večje zakonske zahteve glede ravni varnosti in zdravja pri delu narekujejo tempo, ki ga bodo zmogli le tisti, ki se dovolj zgodaj in pravočasno zavedajo okoliščin, v katerih se nahajajo. Pri tem postaja odgovornost zlasti vodstvenih delavcev zelo transparentna ter s tem neizogibna pri ugotavljanju vzrokov in nenazadnje krivcev za povzročena ogrožanja varnosti in zdravja delavcev pri delu. Odgovornost zaposlenih je omejena na enem samem elementu, in sicer doslednem spoštovanju in izvajanju sprejetih varnostnih ukrepov s strani delodajalca.
POŠKODBE NA DELU
V jedrnih družbah na lokaciji Železarne Ravne je bilo v preteklem letu 166 poškodb na delu in 14 na poti na delo oziroma z dela.
Zaradi poškodb v zvezi z delom je bilo izgubljenih 5236 delovnih dni, od tega v Metalu 3084, v STO 1577, v Opremi 300, v Nožih 176 in v Energetiki 99.
V postaji prve pomoči je zdravstveno varstvo zaradi poškodb na delu iskalo 1293 delavcev. V Zdravstveni dom Ravne je bilo napotenih 293 delavcev, od tega je bilo zaradi teže poškodbe z reševalnim vozilom prepeljanih 66 delavcev.
Zaradi obolenj je postajo prve pomoči obiskalo kar 4017 delavcev, od katerih je bilo zaradi zdravstvenega stanja v Zdravstveni dom napotenih 40 delavcev, od teh 26 z reševalnim prevozom.
Delavci so v letu 2001 zaradi poškodb na delu vložili kar 95 odškodninskih zahtevkov.
PREGLEDI DELOVNE OPREME
Ena izmed ključnih obveznosti podjetij do zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev je varna delovna oprema. Zakonodaja predpisuje roke periodičnih pregledov delovne opreme. Odvisni so od vrste delovne opreme in namembnosti uporabe. Za večino delovne opreme je predpisan triletni rok periodičnega pregleda. Pri tem veljajo izjeme, kot so transportna sredstva (žerjavi, viličarji idr.), pri katerih so roki bistveno krajši kakor za posebno delovno opremo (EOP, stiskalnice, proizvodne linije idr.), za katero je roke obveznih periodičnih pregledov na podlagi direktive o varnosti strojev določil proizvajalec. S pregledom delovne opreme se ugotavlja celovita varnost naprave, vključno z delovanjem vseh relevantnih delov, ki kakorkoli vplivajo na varnost proizvodnje, delovne okolice in varnost zaposlenih delavcev. Na podlagi opravljenega varnostno-tehničnega pregleda delovne opreme le-ta dobi ustrezno Poročilo o varnosti, na podlagi katerega so izpolnjeni pogoji varnega obratovanja. Pri pregledih delovne opreme, zlasti starejše, se nemalokrat ugotovijo pomanjkljivosti, ki jih mora uporabnik nemudoma odpraviti. Žal je v zadnjih letih čedalje več delovne opreme, ki ne izpolnjuje vseh pogojev varnega dela. Za podjetja na območju železarne je bilo v preteklem letu opravljenih kar 251 pregledov delovne opreme, za katere je bilo ob prvem pregledu izdanih le 146 Poročil o varnosti. Za vse ostale smo ugotovili takšne pomanjkljivosti, da ni bilo mogoče izdati Poročila o varnosti, zato je bila podana zahteva za odpravo pomanjkljivosti in ponovni kontrolni pregled. Tovrstne ugotovitve niso značilne samo za omenjena podjetja, saj iz letnega poročila Urada za varnost in zdravje pri delu za leto 2000 vidimo, da kar 38 % delovne opreme v Sloveniji ni dobilo Poročila o varnosti.
USPOSABLJANJE DELAVCEV
Z novim Zakonom o varnosti in zdravju pri deluje prišlo do bistvene spremembe na področju usposabljanja delavcev za varno delo. Novost je ob dosedanjem teoretičnem izobraževanju in
Podjetje	Poškodbe na delu	Poškodbe na poti	Skupaj
METAL	95	6	101
STO	43	5	48
OPREMA	11	1	12
NOZI	13	2	15
ENERGETIKA	4	0	4
Skupaj	166	14	180
usposabljanju delavcev še v obveznem praktičnem usposabljanju delavcev neposredno na delovnem mestu. S praktičnim usposabljanjem opozorimo delavce na tiste napake, ki jih pri delu vede ali nevede delajo in so pogosto vzrok poškodbam na delu. V delovnih sredinah, kjer smo na podlagi izdelane ocene tveganja pripravili ustrezen praktični program usposabljanja, le-tega poleg strokovnih delavcev s področja varnosti pri delu izvajajo predvsem vodje in delovodje kot poznavalci tehnoloških postopkov ter potencialnih nevarnosti, ki pri delu nastajajo. Tako smo izvedli 1173 periodičnih usposabljanj delavcev iz varnosti in zdravja pri delu. Pri tem velja opozoriti, da rok periodičnega usposabljanja delavcev, ki delajo na nevarnih delovnih mestih, ne sme biti daljši od dveh let.
alkotestiranj, od katerih je bil potrjen sum alkoholiziranosti v osmih primerih, v dveh primerih pa sta delavca odklonila alkotest. Zoper vseh deset kršiteljev je bil podan predlog vodstvu podjetja za uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitev pravilnika o delovnih razmerjih oziroma predpisov s področja varnosti pri delu.
KRVODAJALSKE AKCIJE
V postaji prve pomoči je bilo izdanih 412 napotnic za odvzem krvi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Poleg tega se je krvodajalske akcije Zavoda za transfuzijo Ljubljana udeležilo 293 delavcev.
ZDRAVSTVENI PREGLEDI
Preventivne zdravstvene preglede je opravilo 671 delavcev. Od tega je bilo nanje napotenih iz družbe Metal 372 delavcev, iz STO 172, iz Opreme 47, iz Nožev 45 in iz Energetike 35 delavcev. Na predhodni pregled (pred zaposlitvijo) je bilo napotenih 37 delavcev, na obdobni 447 delavcev, na ciljani 171 delavcev in na kontrolni zdravstveni pregled 16 delavcev.
ALKOTESTIRANJA
Z lanskim letom so posamezna podjetja na območju ravenske železarne začela uvajati strožji režim raziskav nesreč pri delu, in sicer z obveznim alkotestiranjem. Poleg tega so bila s strani vodij oziroma delovodij odrejena tudi kontrolna alkotestiranja. Skupaj je bilo odrejenih 43
KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA
V letu 2001 je bilo za družbe na območju železarne opravljenih 234 kontrol bolniškega reda, od katerih je bilo ugotovljenih 11 kršitev. Zoper delavce, ki so kršili predpisan bolniški red, je bil vodstvu posameznih podjetij posredovan predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
Seveda so navedene naloge le del obveznosti, ki jih izvajamo za posamezna podjetja na lokaciji nekdanje Železarne Ravne. Nenazadnje velja poudariti uvajanje delovnih sestankov med vodstvi posameznih družb in strokovnimi delavci, na katerih obravnavajo aktualno problematiko varnosti in zdravja pri delu. Tovrstne oblike sodelovanja, zlasti pa izmenjava mnenj, pomenijo koristne usmeritve za izboljševanja stanja varnosti in zdravja pri delu v podjetjih.
Mirko Vošner, univ. dipl. inž.
Upoštevajte
pravila
za
varno delo -naj se
vsak
delovni
dan
konča
brez
poškodb.
NAKUP SODOBNE OPREME ZA SLOVENJGRAŠKO BOLNIŠNICO
Interni oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je od lanskega novembra bogatejši za dve dragoceni napravi:	dobili	smo posodobljen
ergospirometer in nov defibrilator. Nakup obeh so omogočile ravenske železarske družbe Metal, Stroji in tehnološka oprema, Noži, Oprema in Energetika. Oprema je stala nekaj manj kot 12 milijonov tolarjev.
Vsem darovalcem velja naša iskrena zahvala!
V zadnjih desetletjih tudi v Sloveniji doživljamo hiter porast srčnožilnih obolenj, ki predstavljajo danes najpomembnejši vzrok obolevnosti in smrtnosti povsod v razvitem svetu. Dokler ne bo v celoti zaživela preventiva teh bolezni, se bomo zdravstveni delavci morali truditi, da jih bomo čimprej in pravilno prepoznali, kar je pogoj za njihovo uspešno zdravljenje.
Za prepoznavanje teh bolezni služi že vrsto let snemanje običajnega EKG, še bolj uporabno pa je snemanje EKG med obremenitvijo. Preiskavo imenujemo obremenitveno testiranje ali s tujko ergometrija (ergon = delo, metreo = merim). Običajno jo opravljamo na kolesu, zato jo imenujemo cikloergometrija ali na kratko CEM. Obremenitev je možna tudi v obliki hoje na tekočem traku. Preiskavo lahko dopolnjuje še merjenje dihalne funkcije med obremenitvijo, kar imenujemo ergospirometrija (spirare = dihati). Med preiskavo opazujemo sprotni zapis krivulje
EKG, srčno frekvenco, krvni tlak in seveda eventualne težave preiskovancev. Iz dobljenih podatkov na podlagi značilnih sprememb ugotavljamo zmogljivost srca, morebitne znake slabše prekrvljenosti srčne mišice zaradi zožitve srčnih arterij, motnje srčnega ritma, nepravilne poraste krvnega tlaka in ocenjujemo učinek predpisanih zdravil. Te preiskave smo uvedli na našem internem oddelku že leta 1980. Prvi ergometer je bil zelo poenostavljen in nezanesljiv, zadnjih 10 let pa smo uporabljali nekoliko izpopolnjen ergometer. Z nobenim pa ni bilo možno sprotno merjenje dihalne funkcije, ker nismo imeli ustrezne dodatne opreme oziroma je bila ta preveč zapletena za vsakdanjo rabo. Razvoj tehnologije, zlasti računalništva, je prinesel tudi na področju ergometrije velik napredek. Novejši ergometri so tako izpopolnjeni, da je	njihova diagnostična
zanesljivost nekajkrat	večja od prejšnjih,
ravnanje z njimi pa je poenostavljeno in prijazno tako za preiskovanca kot za izvajalca preiskav. Nov ergospirometer	nam omogoča tudi
enostavno merjenje dihalne funkcije pri obremenitvi, kar je bila naša dolgoletna želja.
Poleg ergospirometra smo kot darilo dobili še nov defibrilator. To je naprava, ki jo uporabljamo pri postopkih oživljanja, da z njo s pomočjo elektrošoka prekinemo smrtno nevarne motnje srčnega ritma. Dcfibrilatorje že imamo v naši enoti za intenzivno zdravljenje in na določenih mestih po oddelku. Nekateri so že precej iztrošeni, zato je posodobitev nujna. Tako smo lahko z novim defibrilatorjem nadomestili prejšnjega v naši sprejemni ambulanti.
Na internem oddelku smo zelo veseli vsake nove pridobitve. Želimo si namreč slediti razvoju diagnostike srčnožilnih bolezni v svetu, da bi na ta način našim bolnikom zagotovili pravilno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje teh bolezni.
Zato še enkrat hvala vsem darovalcem!
Predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec prim. mag. Franc Verovnik, dr. med.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kaj je sladkorna bolezen ali diabetes?
NEFARMAKOLOŠKI NAČINI:
• zdravstvena vzgoja in izobraževanje,
• redna prehrana oziroma prehransko zdravljenje,
• redna telesna dejavnost,
• zmanjšanje telesne mase,
• samokontrola.
Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilen trajno zvišan krvni sladkor (vsebnost glukoze v krvi). Povzroča jo delno ali popolno pomanjkanje hormona insulin. Pomanjkanje zmoti presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Po daljšem obdobju bolezen prizadene žile, živce in druge organske sisteme ter organe. Osnova za nastanek bolezni je dedna nagnjenost k njej, povod za njen pojav pa so dejavniki okolja.
Bolezen	odkrivamo	po
simptomih in z znaki. Simptomi so težave, ki jih bolnik občuti, znaki pa so nenormalnosti, ki jili lahko na bolniku vidimo.
Bolezen	odkrivamo	po
simptomih samo pri bolniku, ki ima značilne težave. Pri bolniku, ki simptomov bolezni nima, jo običajno odkrijemo z merjenjem krvnega sladkorja na tešče v okviru preiskav za kako drugo bolezen ali pa pri sistematskem pregledu. Zelo redko odkrijemo sladkorno bolezen zaradi zapletov, saj jih povzroča običajno šele po dolgih letih in so pri še neprepoznani bolezni zelo redki.
Bolezen prepoznamo po bolnikovih značilnih težavah (huda žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, hujšanje brez razloga) in po rezultatih merjenja krvnega sladkorja (normalen krvni sladkor na tešče pod 6,1 mmol/1 bolezen izključuje).
Omeniti moramo, da je število ljudi s sladkorno boleznijo, ki nimajo simptomov, enako tistim, ki simptome imajo, tako da nihče ne more zagotovo trditi, da nima povišanega sladkorja, četudi nima znakov oziroma simptomov bolezni.
Pri zdravljenju sladkorne bolezni uporabljamo nefarmakološke in farinakološke načine zdravljenja.
FARMAKOLOŠKI NAČINI:
• zdravljenje z oralnimi zdravili,
• zdravljenje z insulinom.
Bolezni ne moremo pozdraviti; je stanje, ki traja do konca življenja, vendar obstaja učinkovito
zdravljenje. Če se naučite dobro voditi svojo bolezen, skrbeti za svoje zdravje in upoštevate nasvete zdravstvenih delavcev, lahko živite polno in zdravo življenje.
Najpomembnejša ukrepa za preprečevanje sladkorne bolezni sta odprava odvečnih kilogramov in telesna dejavnost.
BVD - Ravne, d. o. o.
Telesna dejavnost - tudi planinstvo-preprečuje nastanek sladkorne bolezni.
V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE PROSTOR TUDI ZA ŽELEZARSTVO
V petnajstem zvezku Enciklopedije Slovenije, ki gaje založba Mladinska knjiga izdala konec lanskega leta v petnajst tisoč izvodih, so obdelana gesla od Wi do Z. Na straneh 295 do 299 so nanizani članki, povezani z železarstvom:	Železarna Jesenice,
Železarna Ravne, Železarna Store, Železarne in jeklarne, Železarski zbornik in Železarstvo.
Železarno Ravne, "tovarno za pridobivanje in predelavo jekla na Ravnah na Koroškem", je predstavila mag. Karla Oder, direktorica Koroškega muzeja. Besedilu sta dodani dve barvni fotografiji, in sicer skladišča materiala v kovačnici (okrog leta 1965) in topilnice (okrog leta 1980), v uredništvu pa so se odločili tudi za ponatis starih razglednic. Prva ponazarja železarno na Prevaljah tik pred zaprtjem leta 1899, druga pa Thumovo železarno okrog leta 1910. Gibanje števila zaposlenih in proizvodnja v letih 1855-2000 sta ponazorjena na grafikonu.
Navedena je tudi literatura, ki omogoča bolj poglobljen pogled v preteklost in sedanjost ravenske železarne: Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline, Maribor 1954; Karla Oder: Občina Ravne na Koroškem, Ljubljana 1992, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje; Marjan Kolar: 375 let jeklarstva na Ravnah, 1620-1995, Ravne na Koroškem 1995; Gregor Klančnik: Moj življenjepis (v:	Koroški	zbornik, Ravne na
Koroškem, Slovenj Gradec, 1998); Jeklo z imenom, Ljubljana 2001 (videokaseta).
PREDSTAVITEV ŽELEZARNE RAVNE
Avtorica gesla je ubrala kronološki pristop. Takole piše: "Začetki železarstva in industrije jekla v Mežiški dolini segajo v leto 1620, ko so v bližini Črne na Koroškem postavili dve talilni peči. V 18. stoletju so obratovale fužine plemiške rodbine Thurn v Črni na Koroškem, Mežici in na Ravnah na Koroškem; v slednjih so v prvi polovici 19.
stoletja grodelj (surovo železo) deloma še presnali na ognjiščih, večinoma pa že v plamenskih pečeh (fužinarstvo). Sredi stoletja so obrat razširili v valjarno in pudlarno; fužine so obsegale dve dvojni pudlovki, tri varilne peči, štiri peči za sušenje drv, po dve presnovki in težki kladivi za izkovanje ter pihalno napravo. Železarna je izdelovala boljše vrste kovanega železa (večinoma trakasto in cajne), znana je bila po paličnem in vlečenem železu. Leta 1870 so uvedli proizvodnjo taljenega jekla, 1881. zgradili martinovko in konec stoletja povečali izvoz plemenitili jekel, kar je jeklarni omogočilo preživeti gospodarsko krizo, med katero je proizvodnjo opustila železarna rodbine Rosthorn na Prevaljah. Ravensko jeklo so prodajali v evropske države, Latinsko Ameriko, na Bližnji vzhod in Kitajsko."
Lastniki so se pogosto menjali. "Med prvimi lastniki jeklarne so bili grofje Thurn; 1927. so sc povezali z d. d. bratov Bohlcr, po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano." Povojni razvoj je prinesel tehnološko posodobitev. "Po letu 1960 so postavili dve elektroobločni peči, srednjo progo nove valjarne in jcklovlek, zgradili novo jeklarno, mehanizirali in povečali kovačnico, modernizirali livarno, razširili mehansko in termično obdelavo jekla ter uredili energetske naprave. Leta 1969 se je železarna povezala v koncern Slovenske železarne in konec sedemdesetih let postala vodilna jeklarna plemenitih jekel v SFRJ."
Utrip zadnjih desetih let je zajet v naslednjih stavkih: "Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 nadaljuje jeklarsko tradicijo podjetje Metal Ravne s proizvodnjo jekla v elektroobločnih pečeh. Visokokakovostna in plemenita jekla ulivajo po klasičnem postopku v ingote, najzahtevnejše vrste jekla s posebnimi mehanskimi lastnostmi pridobivajo z nekaterimi dodatnimi postopki (elektroprctaljevanje pod žlindro). Skupno izdelujejo 450 vrst jekla, med drugim orodna in hitrorezna jekla ter specialna in konstrukcijska jekla s posebnimi lastnostmi."
Na Ravnah pa ni le metalurgija. "Ob jeklarski proizvodnji so več stoletij razvijali tudi mehansko predelavo in obdelavo. Že pred drugo svetovno vojno so izdelovali vzmeti, po njej pa industrijske nože za vse industrijske panoge, krožne žage za hladno rezanje kovin, pnevmatično orodje, osi in druge izdelke. Letna proizvodnja jeklenih ulitkov se je od sredine 19. stoletja postopno povečevala (od 130.000 ton na 237.000 ton sredi osemdesetih let). V zadnjem desetletju izdelujejo zahtevnejše vrste jekla za strojno industrijo, gradbeništvo, avtomobilsko industrijo, energetiko, rudarstvo in vojaško industrijo. Del ga uporabijo podjetja na območju železarne za izdelavo strojev, stiskalnic, valjev, nožev in drugih izdelkov. Več kot 75 % jekla izvozijo v EU in ZDA, na Daljni vzhod in v jugovzhodno Evropo. Podjetje je med vojnama zaposlovalo okrog 250 delavcev, 2000. pa 1350."
UTRINKI S PUSTNEGA TORKA V ŽELEZARNI
Čeprav je norčavega razpoloženja in šem v pustnem času
vse manj, smo tudi letos nekaj maškar le ujeli v objektiv fotoaparata. Eurestova dekleta so nas s pustno opravo in tradicionalnimi pustnimi jedmi že dopoldan "spomnila", da je pust.
Nekaj
več mask
se je
pojavilo
ob koncu
delavnika -
da se človek
popolnoma
spremeni,
je dovolj
le nekaj
izstopajočih
kosov obleke,
okraskov
ter mnogo
barve,
za kar je
potreben
tudi pogum,
najpomembnejša
na ta dan
pa je
dobra volja.
KULTURNA KRONIKA ZA FEBRUAR
V galeriji Štiblc v Mežici so 6. 2. odprli razstavo fotografij Toma Jeseničnika Dirka z vlečnimi psi po divjih prostranstvih Kamčatke.
Osrednja prireditev v ravenski občini ob slovenskem kulturnem prazniku in obletnici Prežihove smrti "Iz nicine k soncu" je bila 7. 2. v Kulturnem domu na Ravnah na Koroškem. Slavnostni govornik je bil Primož Suhodolčan, nastopili so še Koroški oktet, Mladinski pihalni orkester, Milan Kamnik in učenci OS Prežihovega Voranca.
Ob 100-letnici rojstva Milke Hartman -pesnice z Libuškega polja so v Koroški osrednji knjižnici pripravili razstavo o njenem življenju in delu, kije bila na ogled do 8. 3.
Club teater in Kundi - društvo za kulturo in šport sta 8. 2. v hotel Krnes v Črni povabila študente AGRFT, da so zaigrali komedijo J. P. B. Molierja Ljubezenzdravnik.
Predstavitev zbornika Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Ime, zapisano v podobo kraja in Koroškega biografskega leksikona v elektronski obliki (www.rav.sik.si~) je bila
21.2.
Četrti koncert glasbenega abonmaja je bil 23.
2.	V Glasbenem domu na Ravnah je nastopil jazz kvartet Bojlers v sestavi: Matija Dedič (klavir), Davor Križič (trobenta), Mladen Barakovič (kontrabas) in Kruno Levačič (bobni).
KD Mohorjan s Prevalj je 24. 2. v Družbenem domu pripravil koncert Slovenskega okteta pod vodstvom umetniškega vodje dr. Mirka Cudermana.
Od 27. 2. do 11. 3. je bila v Likovnem salonu v ravenskem gradu na ogled fotografska razstava Janeza Korošina Mala retrospektiva. Razstavo je pripravil Koroški muzej, na otvoritvi so v kulturnem programu sodelovali učenci Glasbene šole Ravne na Koroškem.
Izbor: A. Č.
HOROSKOP
JASNOVIDCA RINALDA ZA MAREC
OVEN: Vaše ljubezensko življenje in ustvarjalnost bosta v tem mesecu na stranskem tiru, kajti veliko drugega bo burkalo vaše srce. Znebite se nepotrebne navlake in pozabite na sentimentalnost. V delovnem okolju vas bodo pogrešali.
BIK: Nikar ne obupajte nad sorodniki, pustite jim čas. Sledite zastavljenim ciljem, videli boste, da se je splačalo vztrajati. Na ljubezenskem področju se vam bodo odprla nova vrata. Pazite se, da ne boste preveč eksplozivni.
DVOJČKA: Najprej poskrbite zase in svoje zdravje, vse drugo lahko postavite na stranski tir. Če boste želeli izpeljati poslovni načrt, se boste morali še bolj potruditi, morda celo dodatno izobraževati. Ne dopustite, da bi vam sodelavci vzeli voljo.
RAK: Tudi vi boste morali pazite na svoje zdravje, saj bodo delovne okoliščine izjemno težavne in napete, tako da boste nenehno tarnali nad želodcem. Zaostali denarni prejemki tudi v tem mesecu ne bodo razveselili vašega računa, zato pa vam bo uspel projekt za prihodnost.
LEV: Prisluhniti boste morali svojemu telesu. Na delovnem področju se bodo končno nizali uspehi, ki ste jih dolgo pričakovali. Tudi v zasebnem življenju vam bo šlo tokrat bolje, lahko si boste privoščili krajši oddih z ljubljeno osebo. Z obiskom še počakajte.
DEVICA: Ne bodite trmasti, kajti težave se že kažejo na obzorju. Dobro premislite, ali imate prav vi ali sodelavci in domači. Marsikaj boste morali žrtvovati na zastavljeni poti, morda celo izgubili še tiste zaveznike, ki so bili najvztrajnejši.
TEHTNICA: Ne prepuščajte se sanjarjenju, kajti treba bo pripraviti nove načrte in pravo strategijo za uresničitev poslovnih ciljev. Z denarjem previdno, sicer bo prehitro odtekel v neznano. S prijatelji se dogovorite za druženje, z domačimi se raje posvetujte.
ŠKORPIJON: Ne bodite nenehno črnogledi, zaupajte svojim instinktom in videli boste, daje življenje kljub vsemu lepo. Na delovnem mestu boste dobre volje in zelo ustvarjalni, šefi vas bodo pohvalili. Denarno se vam obeta večji zalogaj. Zaljubili se boste.
STRELEC: Čas bi bil, da ponovno začnete zaupati vase. Na delovnem mestu lahko ta mesec pričakujete nove izzive, vsekakor pa tudi dodatno stimulacijo. Dela se lotite resno in odgovorno, uspeh ne bo izostal. Na ljubezenskem področju bolj odprite svoja čustva.
KOZOROG: V marcu malce bolj brzdajte svojo arogantnost in vsevednost, pa vam bodo vaši prijatelji radi prisluhnili. Ali ste že spoznali poslovno napako ali ste še vedno tako trmasti, da mislite, da imate prav? V ljubezni vas čakajo nova burna doživetja.
VODNAR: V marcu boste morali potegniti črto pod vse vaše dejavnosti in se odločiti za tisto pravo. Primanjkuje vam energije in volje za nove izzive, ne obupajte, zaupajte tudi sodelavcem. Skupne rešitve vas bodo potegnile na površje. Slovo.
RIBI: Pretekle napake v poslovnih sferah se bodo v tem mesecu izkazale za dober poduk v prihodnje. Kljub vsemu vam ne bo zmanjkalo volje, vlagajte naprej v donosnejše posle. Delo in načrti vas bodo razveseljevali. V partnerstvu se pustite presenečati.
"IME, ZAPISANO V PODOBO KRAJA"
Zbornik ob petdesetletnici (1949-1999) Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem je izšel konec lanskega leta.
Kot je zapisala njena ravnateljica Majda Kotnik-Verčko, so pisci - strokovni delavci knjižnice -delovanje strnili v nazorne preglede in opozorili na prelomne trenutke. Knjižnica predstavlja "živo utripajoče srce kraja" in "čudovito sožitje starega in novega", odprta je za "izziv nove dobe".
Na več kot 80 straneh zbornika A4-formata, bogatega s fotografijami, se zvrstijo: oris zgodovine knjižnic na Koroškem, izbor iz knjižnične kronike, osnovni podatki o knjižnici, besedilo o domoznanski dejavnosti, seznam kulturnih prireditev, literarnih večerov in drugih oblik dela z bralci, kar knjižnico spreminja v "dom kulture", predstavitev bibliografij, ki so jih izdelali v knjižnici, pregled publicistične dejavnosti, predstavitev priznanj knjižnici, tekst o Društvu bibliotekarjev Koroške, zapis o artoteki (stalni zbirki kiparskih in slikarskih del), pregled razstavne dejavnosti v Likovnem salonu, seznam zaposlenih ter spomini prve knjižničarke Marije Suhodolčan-Dolenc.
Zanimiv zbornik, ki razkriva marsikdaj skrito, a skrbno delo ravenskih knjižničark in knjižničarjev.
A. Č.
"KOROŠKI OBRAZI"
Pod tem delovnim naslovom nastaja Koroški biografski leksikon, ki ga pripravljajo v Koroški osrednji knjižnici Ravne, zaenkrat pa je dostopen le v elektronski obliki - na njeni spletni strani
(http//www.rav.sik.si.). Po pravilih Slovenskega biografskega leksikona je trenutno predstavljenih 32 koroških ustvarjalcev, predvsem pesnikov, pisateljev in likovnikov. Zbirka bo kmalu dopolnjena še s 17 osebnimi gesli, izdelan pa je tudi že seznam vseh Korošcev, ki sodijo v tovrstni leksikon. Kdaj in kako hitro se bo projekt nadaljeval, je odvisno tudi od financiranja - v knjižnici si želijo, da bi gesla ustvarjali tudi zunanji sodelavci iz različnih strok, potrebujejo pa tudi boljšo programsko opremo. Projekt, ki ima sicer vzorčni značaj, a bo pripomogel tudi k prepoznavnosti koroške regije, pa je že zdaj dostopen najširši množici uporabnikov.
A. Č.
Grad
Ravne -
domovanje
Koroške
osrednje
knjižnice
V Suhodolčanovi sobi
ŠPORT ŠPORT ŠPORT šport
ODBOJKA V zadnjih dveh tekmah rednega dela prvenstva 1. državne lige so si odbojkarji Fužinarja GOK IGEM pokvarili položaj na lestvici. Poraza v Murski Soboti proti Pomurju in doma proti ekipi Merkurja Bled s 3 : I sta jih stala uvrstitve na 2. mesto. Tako so Ravenčani končnico prvenstva pričeli kot četrtouvrščena ekipa, njihovi prvi nasprotniki pa so bili odbojkatji Stavbarja Maribor. Nasploh so varovanci trenerja Adija Urnauta v drugem delu igrali v spremenljivi formi in zbrali štiri točke manj kot v jesenskem prvenstvu. Posebej so »železarji« razočarali v tekmah proti Olimpiji doma in Pomurju v gosteh, kjer so ostali brez točk, medtem ko so dvoboje s Stavbarjem, Šoštanjem Topolšico in z Granitom v gosteh dobili s tesnim izidom 3 : 2. Svetli točki drugega dela prvenstva sta bili domači zmagi s 3 : 1 nad uglednima tekmecema - Salonitom iz Kanala in državnimi prvaki Kamničani.
ALPSKO SMUČANJE Na smučišču Poseka sta domači ASK Fužinar in SK Črna izpeljala 10. in 11. februarja dva slaloma FIS. Oba dneva se je na štartu zbralo okoli 100 smučarjev iz dvanajstih držav. Na prvi tekmi je zmagal član ljubljanske Olimpije Matej Pogačnik. Tretji je bil Črnjan Aleš Gorza, peti Vuzeničan Jernej Osrajnik in sedmi Ožbi Ošlak iz Črne. Drugi dan je bil najhitrejši Bernard Vajdič iz Uniorja Celje, Ošlak je bil tretji, Gorza četrti in Osrajnik osmi. Tokrat je nastopilo tudi 48 smučark, med katerimi je progo najhitreje presmučala Mariborčanka Mojca Rataj pred Tino Erženičnik iz Korotana Prevalje.
Po vrnitvi z olimpijskih iger se je Tina Maze preizkusila še na mladinskem svetovnem prvenstvu v italijanskem Trbižu, kjer pa ni uspela prismučati do kolajn. V svoji paradni disciplini, veleslalomu, je osvojila šele 20. mesto.
Na državnem prvenstvu v telemark smučanju, 2. in 3. marca na mariborskem Pohorju, sta naslova, tako v veleslalomu kot v sprint telemarku, osvojila Kranjčana Primožič in Ažmanova. Darjan Čekon iz Kotelj je osvojil 3. mesto v veleslalomu.
KEGLJANJE Tekmovalca KK Elektrarne Dravograd Vojko Bclaj in Danilo Vovk sta nastopila na osmih izbirnih tekmah za uvrstitev v člansko reprezentanco Slovenije. Kljub dobrim nastopom se nobenemu ni uspelo uvrstiti med osem najboljših, ki bodo branili barve naše države na letošnjem svetovnem prvenstvu v Osijeku. Belaj je kvalifikacije končal na devetem, Vovk pa na 13. mestu.
PLAVANJE Od 7. do K), februarja je v Celju potekalo zimsko državno prvenstvo, na katerem je plavalka Fužinarja Tanja Kumprej osvojila med članicami srebrno odličje na 100 m delfin ter tri bronaste kolajne na 200 m delfin ter 200 in 400 m mešano. Poleg tega je osvojila še eno peto in eno šesto mesto. Med mladinkami je bila Suzana Tahiri tretja in peta, v kadetski kategoriji pa Petra Juvan tretja in četrta ter Iztok Martinčič peti in šesti.
Na tekmovanju plavalnih upov v Kranju, imenovanem dr. Fig, ki je potekalo v počastitev kulturnega praznika, so med 660 plavalci in plavalkami iz štirih držav odlično nastopali mladi tekmovalci ravenskega kluba. Med mlajšimi dečki in deklicami so zmagali: David Kačič, Toni Pori in Anja Novak, na zmagovalne stopničke pa so se med mlajšimi letniki povzpeli še: Rok Sagmeistcr, Kaja Sonjak in Mojca Škratek. Mešana štafeta Fužinarja je osvojila 2. mesto.
NAMIZNI TENIS V finalu ekipnega prvenstva mladink v Izoli so igralke Fužinarja lntcr diskonta osvojile peto, igralke Mute pa šesto mesto. Državne prvakinje so postale igralke Edigsa Mengeš. Igralka ravenskega kluba Zala Šetina je
nastopila za drugo mladinsko ekipo Slovenije na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Vršcu, ki seje uvrstila od 5. do 8. mesta. Na tekmovanju TOP 12 (najboljših članic) je Zala Šetina osvojila 6. mesto v drugi skupini.
Na prvenstvu severovzhodne regije Slovenije za mladince in mladinke so se igralci in igralke ravenskega kluba uvrstili: Mitja Lukner in Jure Dretnik na 3. do 4. mesto med posamezniki in med dvojicami, Ivana Zcra in Manca Fajmut ter Polona Župane in Linda Podstenšek na 3. do 4. mesto med dvojicami.
Na drugem odprtem turnirju za državno prvenstvo mlajših kadetinj na Ravnah je zmagala Manca Fajmut pred Ivano Zcra, Polono Župane (vse Fužinar) in Metko Zupančič z Mute. Mlajši kadeti so sočasno nastopili v Preserju, kjer se je Tilen Mlinar prebil do polfinala, med osem najboljših pa sta sc uvrstila Jernej Ošlovnik in Alen Delič (vsi Fužinar).
Tomažičeva iz Radelj in Ravenčanka Šetina ter Dretnikova in Rupnikova so v igri parov dosegle uvrstitev od 9. do 16. mesta na 11. članskem državnem prvenstvu v Cerknici. Enako uvrstitev je dosegla Rupnikova v igri mešanih dvojic skupaj z Vidmarjem iz Kočevja.
LOKOSTRELSTVO Tekmovalci LK Koroške so 9. februarja v tekmi za slovenski pokal v Čatežu dosegli imenitne uvrstitve, saj so osvojili tri prva in eno tretje mesto. Med člani je z ukrivljenim lokom zmagal Branko Gradišnik, na 9. mesto se je uvrstil Davorin Meršak. Med članicami je Tanja Hodnik osvojila
3.	mesto v slogu coumpound oz. s sestavljenim lokom. Uspeh koroških lokostrelcev sta dopolnila še Urban Ravnjak, ki je zmagal med kadeti, in Maja Trojner, ki je bila najboljša med mladinkami.
Lokostrelski klub Koroška je bil 2. in 3. marca na Ravnah prireditelj dvoranskega državnega prvenstva. Nastopilo je 148 tekmovalcev in tekmovalk. Uvrstitve tekmovalcev LK Koroška: Med člani je osvojil naslov državnega prvaka z ukrivljenim lokom domačin Branko Gradišnik, ki si je pristreljal 1. mesto tudi v absolutni kategoriji. V coumpoundu je bila absolutno najboljša Tanja Hodnik, med mladinci pa Urban Ravnjak, medtem ko je bila Maja Trojner med mladinkami druga. Franjo Zajc je bil med člani v coumpoundu sedmi, Marko Jamnik pa deseti. V ekipni razvrstitvi so v slogu coumpound zmagali lokostrelci Valvazorja pred ekipama Koroške (Zajc, Jamnik, Ravnjak) in Mozirja.
INVALIDSKI ŠPORT Na smučišču Poseka na Ravnah je 23. februarja potekalo državno prvenstvo invalidov v veleslalomu. Med 61 nastopajočimi iz vse Slovenije so se tekmovalci Društva invalidov Mežiške doline uvrstili: kategorija SNAC: 1. Bojan Potočnik, 2. Franc Plesec, 3. Drago Plcsec, 8. Mirko Perger, 9. Tomo Stefanovič; kategorija SLW6/8: 2. Dominik Lesjak, 5. Peter Ozmec; kategorija SLW4: 1. Vlado 1 loman; ženske: 2. Jožica 'faks, 5. Marjeta Parotat.
Ivo Mlakar
ALPINISTIČNE NOVICE AK Ravne na Koroškem objavlja naslednje smeri, preplezane v Peci (Stena nad rudniškim rovom):
23. 12. 2001- SKOZI ČRNE KERE - ocena: III / l-II, višina: 500 m, čas plezanja: 4 ure, plezala: Vinko Močilnik in Stanko Mihev;
29. 12. 2001 - DESNI ŽLIH - ocena: III / I-II, višina: 620 m, čas plezanja: 4 ure, plezali: Vinko Močilnik, Matjaž Prislan in Stanko Mihev;
5.	I. 2002 - LEVI ŽLIH - ocena: III / I-II, višina: 620 m, čas plezanja: 3 ure, plezali: Boris Santner, Samo Rupreht, Franc Pušnik in Stanko Mihev.
Igor Plešivčnik
ZAHVALA
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Iz Društva upokojencev Ravne na Koroškem so v Metal Ravne 22. februarja letos poslali zahvalno pismo, ki so ga naslovili na glavnega direktorja Petra Prikeržnika, in se glasi takole:
Spoštovani gospod direktor!
Najl epše se vam zahvaljujemo za vaš prijazen sprejem in pogostitev naših upokojencev, ko so obiskali Metal 31. 1. 2002.
Poudariti želimo, da so bili vsi naši upokojenci izredno zadovoljni s predstavitvijo vaše dejavnosti, saj je kar večina nekako povezana z železarno, kjer so nekoč delali in je ta občutek pripadnosti še vedno zelo prisoten.
Verjemite mi, da s takim vašim dejanjem pravzaprav osrečujete bivše železarje in si takega sodelovanja še v bodoče iskreno želimo.
Želimo vam veliko delovnih uspehov in vas, v pričakovanju dobrega sodelovanja tudi v bodoče, prijazno pozdravljamo.
Predsednik I)U .lože Sater
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
Tel.: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02>82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: Z1P center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 2.150 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA
V JANUARJU
Konec januarja je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.424 zaposlenih. (V seznamu ni več Stanovanjskega podjetja Ravne, ki je 31. 12. 2001 prešlo v last Stanovanjskega sklada RS.) V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 31. I. 2002 zaposlenih 552 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.055
STO	720
NOŽI	197
OPREMA	151
ENERGETIKA	98
UDC KOROŠKE	131
Z1P CENTER	72
STYRIA VZMETI	134
TRANSKOR	48
T. K. RAVNE	7
VOGARD	73
ŠERPA	126
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	47
LITOSTROJ ULITKI
(OE TEŽKA LIVARNA)	101
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Januarja je bilo sklenjenih 17 delovnih razmerij: 14 za določen čas v Metalu, 2 za nedoločen čas v UDC Koroške in I za določen čas v STO.
Od drugih družb so na novo zaposlovali le v družbi Litostroj Ulitki, kjer so za določen čas sprejeli 7 iskalcev dela, in v Vogardu, kjer imajo za določen čas novega sodelavca.
Prekinitve delovnega razmerja
Januarja je bilo v železarskih družbah prekinjenih 9 delovnih razmerij: po 4 v Metalu in STO ter 1 v Opremi. Vzroki so bili naslednji: upokojitev (4 zaposleni), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (3), potek pripravništva (1) in potek zaposlitve za določen čas (1).
Od drugih družb je do sprememb prišlo v družbi Styria Vzmeti (dva zaposlena sta bila na podlagi sporazuma ponovno nameščena v STO) in v Transkorju (1 upokojitev).
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 77
Nagradna križanka št. 76 - rešitev vodoravno:
KAM, MULE, OPERATER, LAČEN, SŽ, POČITNICE, ISERE, REN, MAKS, ŠIA, TERARIJ, UDAV, OTOMAN, ADA, DEVET, MIK, RL, AZIL, INTERES, KONJENIK, OSA, APA, PAKA, KAD.
Žreb je določil, da se bodo na oddih v Toplice Banovci podale: Lucija Čekon iz Metala, Dragica Kac iz Dravograda in Mateja Krautbergerz Raven.
Nagradna križanka št. 77: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 29. 3. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
OZNA-
ČENA
PLANI-
NSKA
POT
VRNITEV
VOJNIH
UJETNI-
KOV
LATINSKI
JAZ
SLOV.
TEKAČICA
LAČEN
HLAP-
LJIVA
TEKOČINA
ZA
NARKOZE
LOVEC NA RAKE
IF
SVETOV-
NO
PRVENST-
VO
TOVARNA
AVTOM.
SARAJE-
VO
PRIMER-
JALNI
VZOREC
GRŠKI
FILOZOF
OPERNI
SPEV
ŠPORTNI
VADITELJ
OZKA
GOZDNA
POT
DEL
TEKME
JADRNIC
KAT.
REDOVNIK
TV
KOMENTATOR MIRAN
SANKE
N
REŽISER
POTOČNIK
KRAJ V ISTRI PRI POREČU
ZVIŠANA NOTA E
INDIJSKI
POLITIK
NARASIN
ZLATARNA
CELJE
SLANO JEZERO V RUSIJI
MESTO V ITALIJI
UDAREC
PRI
TENISU
ALI
ODBOJKI
GOVEJA
MAŠČOBA
O
ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA
O
NEVREDNA
UMETNINA
BANA
MADZ.
IGRALEC
ANDRES
DRUŠTVO
UPOKOJEN-
CEV
ODŽAGAN
KOS
DEBLA
OSEBNI
ZAIMEK
MLINSKI
ŽLEB
PESNIK, KI RIMA
N
SL. ZGOD. JOŽE
MEJNA
VREDNOST
POMLADNI
MESEC
1000 M
GLAVNO
MESTO
GRČIJE
Z. IME MARICA
PRIPADNIK
MAOROV
SMUČ.
TEKAČ
SOKLIČ
PAR
VERDIJEVA OPERA
VRSTA
JABOLK
STANE
SEVER
D
KAZALNI
ZAIMEK
NAROD
V
SUKANEC
ALPE-
ADRIA
IKO
REKA V NEMČIJI
TOVARNA
V
KAMNIKU
Tokratnih nagrad se bodo razveselili vsi, ki radi prisluhnejo ženskemu pevskemu zboru Karantanija. Dekleta so konec lanskega leta posnela zgoščenko S’nt’r pojd’, na kateri je dvanajst pesmi: slovenskih oziroma koroških ljudskih, črnskih duhovnih in sodobnih. Med reševalce križanke bo žreb razdelil zgoščenko in dve kaseti.
IME IN PRIIMEK: ......
PODJETJE OZ. NASLOV: