I/ M »ilpiiilBii "fllai Niridi" n (j g Jj^M^ -f—t" GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki TELEPHONE: CHelsea 3-1242 ★ CITATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno otonov« naročnino. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako ia niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskninjo. m Seemid ChM Matter Scftmber tirni, IMS at the Pact Office At New Xtrk. N. ¥. No. 90. — Stev. 90. Act .f Ciiktbm .1 Muck M. 1STC. ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 19, 1939—SREDA, 19. APRILA 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIL ITALIJA IN NEMČIJA SNUBITA JUGOSLAVIJO Homer Martin se brati z Am.delav.federacijo JUGOSLAVIJA SE BAJE NE BO DALA OMAJATI, KER JE PREVEČ NAVEZANA NA BOLGARSKO Italija, Nemčija in Madžarska ji nudijo jamstvo, ako se pridruži osi. — Jugoslovanski vnanji minister bo obiskal ?rofa Ciana. — Knez Pavle se bo sestal s kraljem Karolom. POLJAKI SE BODO BORILI ZA GDANSK RIM, Italija, I 8. aprila. — Nova igra v evropski Vstaja v mestu bo pome-nevarni politiki se je pričela danes, ko sta prišla v I i»to kot nemški vpad. — Gdansk je pod pokroviteljstvom Poljske. Rim madžarski ministrski predsednik grof Paul Te-leki in vnanji minister grof Stefan Csaky, da pričneta z vnanjim ministrom grofom Cianom razgovore, v katerih bo mogoče odločena usoda Jugoslavije. Ministri bodo skuhali priti do kakega sporazuma, po katerem bi Jugoslaviji ponudili trostransko jamstvo za nedotakljivost njenih meja pod pogojem, ako se pridruži osi Rim-Berlin v gospodarski in notranji politiki. Sedaj je italijanska diplomacija v prvi vrsti zaposlena z Madžarsko. Jugoslvija je že odklonila ponudbo Anglije, da sprejme njeno zaščito, kakoršnc je sprejela Romunska. Jugoslavija pr,avi, da so njeni odnošaji z Italijo sedaj prijateljski. Prvi dokaz te ga je bilo videti v času. ko se je Italija polastila Albanije in Jugoslavija ni pokazala nikakega odpora. Vnanji minister grof Galeazzo Ciano bo šel v soboto v Benetke, kjer se bo sestal z jugoslovanskim vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovi-čem, kateremu bo poročal o izidu posvetovanj t madžarskima ministroma. Do tedaj pa bosta grof Teleki in grof Csaky odpotovala v Berlin. Vsa znamenja kažejo, da bodo posvetovanja uspešna, in če se to zgodi, tedaj bo Romunska popolnoma odrezana od ostalih balkanskih držav. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. aprila. — Medtem ko vesti iz Rima poročajo, da bo usoda Jugoslavije odločena v razgovorih med grofom Telekijem, grofom Caakyjem in grofom Cianom in bo izid teh razgovorov sporočen vr\anjemu ministru Cincar-Mar-koviču v Benetkah, se navzlic temu namerava knez Pavle sestati z romunskim kraljem Karoiom. Njima | menil Gdansk se bo pozneje tudi najbrže pridružil bolgarski kralj ni "»»trsti *a neodvi- 0 ** , . . . . p. . -p c . sno državo, ker je pod pokro- VAR&AVA, PoPljska, 17. a-prila. — Ako se drznejo naciji v Gdansku za Hitlerjev 50. rojstni dan vprizoriti kako vstajo, tedaj ho poljska vojska takoj vkorakala v mesto in ga zavzela. Do tega sklepa je prišla poljska vlada, ko je v Varšavo prišlo poročilo, da so v teku priprave, da bo Gdansk v četrtek poklonjen Hitlerju kot darilo za njegov rojstni dan. Varšaiva pa se zaradi teli govoric ne vznemirja. Odgovorni krogi v Gdansku se dobro zavedajo, da bi vsaka vstaja imela za posledico resen spor s Poljsko, kajti Poljska bi vsako tako vstajo smatrala -za večji vojni i>ovod, kot pa, če bi nemška armada zasedlo mesto. Berlinski nacijski glavni urad je svetoval nacijem v Gdansku, da naj sedaj ne izzivajo Poljakov. V nasprotju HITLER BO ODGOVORIL ROOSEVELTU Za 28. aprila je sklical državni zbor. — Hitler bo najbrže orisal načrt za izpremembo sedanjega položaja. FRANCOSKO BR0D0VJE PRI GIBRALTARJU BERLIN, Nemčija, 18. apr. Veliko presenečenje, ki gž* l>ovzročila poslanica pred- je sodnika Roosevelta na Hitlerja in Mussolini ja, je napravi - V Gibraltar je priplulo 18 francoskih bojnih ladij. — Fašistične države zbirajo armado v Maroku. GIBRALTAR, 18. aprila. — V angleški trdnjavi Gibraltar ju na južnem koncu španskega polotoka je zbranih 18 franco Jo tako globok utis na celi svetili!1 bojnihI ladij' ker se t a si stične države pripravljajo NASPROTNIKI MU OČITAJO, DA IMA NJEGOVA UNIJA LE20,000 ČLANOV DETROIT. M icn., 1 8. aprila. — Homer Martin je priporočil danes svoji skupini Unifed Automobile Workers of America, naj se odzove vabilu in naj se vrne v Ameriško delavsko federacijo.V najkrajšem času se bo vršilo splošno glasovanje. in ravno tako na Nemčijo, da je kancler Hitler sklenil osebno odgovoriti Rooseveltu in je vsledtega sklical državni zbor 28. aprila. Ta sklep je bil včeraj ob javi je n z naslednjim naznanilom : "Ameriški predsednik Roosevelt je naprosil fuehrerja. Hitlerja v "brzojavki, da pojasni svoje stališče v gotovih vprašanjih. Fuehrer smatra to zadevo za tako važno, da se je odločil, da oznani svoj odgovor gospodu ameriškemu predsedniku v imenu nemškega naroda pred državnim zborom. V ta namen je sklical državni zbor s 28. aprila, da razglasi svojo iz na napad na mednarodno zono v Tangieru, ki se nahaja Farno 15 milj onstran gibraltarske morske ožine od Gibraltarja. Več tisoč italijanskih, in španskih vojakov, med katerimi je tudi mnogo Marokancev, je zavzelo strategične postojanke nasproti Gibraltarju. Vsled navzočnosti francoskih l>ojnih ladij v Gibraltarju je tudi zelo živahno premikanje armad in aeroplanov po celem Sredozemlju. Medtem ko stoji francosko vojno brodovje na straži ob za pad nem vhodu v Sredozemsko morje, straži angleško brodovje vzhodni vhod ob Malti. prvotno namero iz Gdanska ne bo šel noben nacijski voditelj v Berlin na proslavo Hitlerje-\ega rojstne dne, toda nekaj odličnih nacijev bo zastopalo svobodno mesto v Berlinu. Diplomatski krogi obširno razpravljajo o tem, da predsednik Roosevelt med 31 državami, za katere naj bi se Hitler in Mussolini za 10 let zavezala, da jih ne l»osta napadla, ni o-Toda Gdanska Boris na Karolovi jahti na Donavi pri Turn Severi nu. Ta sestanek pa nikakor nima namena podpirati i-talijanskega načrta. Vsakomur pa je jasno, da mora biti Jugoslavija vsled svoje zemljepisne lege zelo previdna. Zato bo< tudi poročilo o tem posvetovanju zelo omejeno. Gotovo pa je. da se bosta knez Pavle in kralj Kami sestala v prvi vrsti iz namena, da najdeta kako sredstvo za varnost svojih držav. Romunska je že okusila, kako zna postopati severni član osi Rim-Berlin. Jugoslavija pa od južnega člana osi ne dobiva nič drugega, kot sladke besede, odkar je Italija osvojila Albanijo. Da pa je Italija tako priliznjena proti Jugoslaviji, je dokaz, da Rim ni popolnoma na jasrfem o stališču Jugoslavije do osi. Jugoslavija ae v tem oziru ni niti najmanj pokazala in se kaže brezbrižno. Toda dobro poučeni krogi pravijo, da ta brezbrižnost ae ne kaže. da odobrava italijansko politiko. Jugoslavija se dobro zaveda, da ne more izostati »z morebitne evropske vojne. Zato bo storila vse. da obdrži mir. * Vladni krogi tudi pravijo, da Jugoslavija nikakor ne bo premenila svoje politike, pa če si to Rim še tako želi. Njena politika zadnjih let je bila, da utrdi na Balkanu solidarnost s posebnim ozirom na Bolgarsko. In aeatanek na Donavi kaže, da bo Jugoslavia a* dalje pitala pri svoji sedanji politiki viteljstvom Lige narodov m Poljske. Vsled tega je najbrže Roosevelt mnenja, da je dolž nost Poljske braniti svobodno mesto. VARŠAVA, Poljska, 17. a-prila. — Vsled Rooseveltove spomenice se bo mogoče Hitler premislil in ne bo zasedei Gdauska iu ga za svoj rojstni dan priključil k Nemčiji. Me sto tega bo zadovoljen, da mu mesto podeli častno meščanstvo. Na povabilo inanšala Eovelj-nik estonske armade general Johan Laidoner. BIVŠA NEMŠKA KOLONUA ZASTRAŽENA JOHANNH8B U RG, Južna Afrika, 17. aprila. — Uprava Južnoafriške unije je poslala v Jugozapadno Afriko, ki je bila pred svetovno vojno nemška iavo. S tem se je pričelo manev ranje med demokratkimi in totalitarnimi državi v boju zu moralno stališče; prišlo je do propagandnega dvoboja med Roo^eveltom in Hitlerjem, ki sta prava voditelja svojih taborov. Kakšen bo Hitlerjev odgovor, ne more nikdo vedeti, kajti do sestanka nemškega državnega zbora 28. aprila je še deset dni, v katerem času se more še marsikaj zgoditi. Dogoditi se more več stvari, ki bodo utrdile Hitlerjev položaj, lahko pa tudi pride do kake velike izpremembe v mednarodnem položaju, kar bi zahteva I o poseben odgovor. Z ozirom na morebitne dogodke so vsi politični preroki edini v tem, da bo Hitlerjev odgovor velika protiofenziva proti propagandnim manevro*n predsednika Roosevelta. Nemško časopisje, ki ostro napada Roosevelta, pravi, da hoče Roosevelt postaviti "novo laž za vojno krivdo" in totalitarne države pribiti na križ kot napadalke, še predno se j«, vojna pričela. Po splošnem mnenju pa bo Hitler n« vse predloge predsednika Roosevelta odgovoril z glasnim "ne". j Edina angleška bojna ladja v .^ Gibraltarju je rušilec \Vish- kolonija, 500 svojih policistov. Bivša nemška kolonija je sedaj pod delno upravo Lige na rodov. In ko se bo vnanji minister Aleksander Cincar -Markovič v soboto sestal z italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cianom, bo Ciano zopet poln medenih besed, toda Jugoslavija bo os^da pri svojem zatrdilu, da goji prijateljatvo dp Italije. JAPONCI ZASEDLI VEČ 0T0K0Y Japonska je zasedla strategične otoke na razdaljo 300 milj.— Vsak protest bo zavrnila. T<»KI<>, Japonska, 18. apr. — Poleg Spratlej otoka je Japonska zasedla celo skupino pečin in majhnih otokov v Južnem kitajskem morju na razdaljo 300 milj. To uradno |>oročilo je prinesel list "Asahi" in navaja natančno lego otokov. S teli otokov more J aj>onskr preprečiti vsako brodarstvo do angleškega otoka Borneo, do francoske Indočine in Filipinov. Z zavzetjem teh otokov je Japonska svojo pomorsko o-brainbno črto povečala za 1000 milj. "Asahi" pravi, da bo Japonska zavrnila viak protest, ki bi ji bil predložen zaradi zasedanja teh otokov, kakor je zavrnila protest Francije, ko je zasedla Sprat Iv otok. Japonska pravi, da je osvojitev opravičena po mednarodnem pravu, kajti Francija je vrsto Sprat lev otokov zasedla leta 1933, toda zasedbe ni popolnoma dovršila in tudi ni natančno označila rji hove lege l>o zemljepisni širini in dolži-I ni. Japonska je prejšnji mesec naglo pograbila Spratley otok, ko j«* Francija ravno nameravala i»oslati l>ojiio ladjo z večjo posadko. Tedaj jo je Ja{>on-ska prehitela in poslala na o- art. V Gibraltar so z bojnimi ladjami prišli trije francoski admirali, da poveljujejo francoskim bojnim ladjam, med katerimi so najvažnejše oklopni-ci Bretagne in Lorraine, kri-žarke Marseillaise, La Galis-sonniere in Jean de Viene ter rušilci Tempete, Fantasrpie, Simoiin, Terrible, Le Fortune, I>e Raillcusc, Audacieux, Mo-gador, Volta, Boulonnais, Brc-tois in Foudrovant. Neko nepotrjeno poročilo pravi, da je dospelo na špansko 5000 svežih italijanskih čet in mnogo nemških artileri skih častnikov. Prihajanja francoskih i n angleških bojnih ladij v Sredozemsko morje je v tesni zvezi z odločitvijo nemškega vojn. brodovja, da ima velike j»o-inorske manevre ob španski o-bali. Po francoskih poročilih so nemške bojne ladje že od-plule iz Kiela in Wilhelmsha-vena in so na potu pri Span -ski. In pole;* tega, da ima general Franco na Španskem o-koli 1,04)0,000 vojakov, ima vi Maroku armado 40 do 50 tisočf Predno so Japonci zasedli mož. i Spratley otok, >o natančno prekiskovali možnost, ako bi Filipini zahtevali otok za sebe. Preiskava pa je dognala, da je ameriško-španska pogodba leta 1898 določila za Filipine me-f jo, ki teče vzhodno od Sprat-! lyja. "Asahi" pravi, da Ja|>onska ni Franciji priznala osvojitve otoka, ko jo je obvestila leta 1933. V avgustu leta 1933 je japonski poslanik v Parizu protestiral proti aneksiji otoka Spratleya in je otok zahteval za Japonsko. Temu nasproti pa francoski diplomat} k Spočetka je štela unija avt-nih delavcev skoro 400,000 članov. Toda prvotna unija je bila razcepljena, kajti Martin je izključil večino izvršilnih u-radnikov, češ, da simpatizira-jo s komunisti. Članstvo se je razdelilo. Nekaj jih je ostalo na Martinovi strani, pretežna večina je pa potegnila z R. J. Thomasom, ki ga je priznal tudi Lewisov Kongres za indu-strijalno organizacijo. Martit pravi, da ima dvestotisoč pristašev, dočim jih po Thomaso-vem zatrdilu nima niti dvajset tisoč. Martinovo skupino je povabil v Federacijo predsednik AVilliam Green. Martin je t*i-koj izjavil, da je z vabilom zadovoljen, in njegovega mnenja sta bila tudi Jerry Aldred ter Elmer Davies, člana izvršilnega odbora. Ce bo tudi večina članstva Martinovega mnenja, bo Federacija razširila svoj delokrog tudi na avtno industrijo, kar se ji doslej še ni nikdar posrečilo. Green je prepričan, da bo v tem slučaju mogoče organizirati tudi Fordove delavce, kaj ti Martin se je že parkrat posvetoval s Fordovimi zastopniki, ki so mu namignili, da bi to ne bilo nekaj nemogočega. Green je pozval tudi druge unije, pripadajoče Lewisove-mu Kongresu (CIO), naj pristopijo v Federacijo. — Vrata Federacije so Vam odprta, — je dejal. — V zadnjih letih ste se gotovo prepri čali, da v vaši organizaciji z*i vas ni bodočnosti. Vrnite se k nam, in kar je bilo, naj bo pozabljeno. Nihče ne bo kaznovan, če je kaj zakrivil začash našega spora. Federacija n* bo stavila nobenih posebnih pogojev. Organizirano delav-s*vo se danes dobro zaveda zlih posledic razprtije. Vsi, ki so se tega brezplodnega boja ne. Anglija in Francija, ki imate z Italijo in Špansko iste pn-viee v mednarodni zoni v Tangieru, ste že izjavili, da ne boste trpeli nikakega rogoviljc-nja v Tangieru, ki ravno tako kot Gibraltar, varuje vhod v Sredozemsko morje. il?ii(iill|.-,liiiiiiiii|. ,iiiiiiiiiil ,liiiiiiil|. »mtnH' '|,u>i.nH' "iiu ,nn»>'iiu,t),>)i.,'il|tt Naročite še danes S. A. Koledar za leto 1939, tok svojo bojno ladjo pod pretvezo, da ščiti svoje državlja- j naveličali, naj se vrnejo k nan* ter naj pomagajo ustanovit^ enotnost v ameriškem delavskem gibanju. BELGIJA PIA NOV KABINET BRUSELJ, Belgija, 17. apr — Hubert Pierlot, voditelj katoliške stranke, je sestavil nov kabinet, ki bo najbrž v četrtek predstavljen parlamentu. V novem kabinetu so katoliki, so-ci j al isti in liberalci. Minister za vnanje zadeve je še vedno socialist Eugene Soudan. trjujejo, da leta 1933 Japonska zaseden ju otoka ni nasprotoval*. Wednesday, April 19, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? UAILY "GLAS NARODA" * (TOKI or TKI PBOrU) Ovbm »MI hUilM toy wurrmiic rvBusHuw COMTANY (A Corpora tloa) J. LAIMU«. 0M. Fix* « iwiUM ot tbo eoryondw And addreases of above offW-ert: »1» WKHT l«fc mm NSW lOKK. N. V. 46th Year \ 1 HSUBO IYIII DAT KXCCPT 8UNOAT8 AND HOLIDAY« j Sa celo lato vcftjn 11« aa A**rtko Ba New Tork sa cslo ieto .. $7 0«) la fcaaadc .............. 98.00 Ba pal '.eta ................$3.ro trn, j »al leta ................ fS.'M) Ca looarmatvo m oalo leto .. t7.;u 36a Mrt lata ........—......liJC 'Za pol leu ................$3.50 ___ ^OLAfl N4AOOA- IZHAJA VSAKI DAN 1ZVZEM8I NEDELJ »N PBACKIKOT •GLAS NASODA", JlMnWT Htfc STREET. NEW ¥OEKTNTIT BALKANSKE DRŽAVE SE ZDRUŽUJEJO Odkar je Italija zabila Albanijo, so balkanski narodi izgubili vsako zaupanje do o*i Rim Berlin. Ko jt bibi <"'eho -lovaška izbrisana iz zemljevida, se je njihova naklonjenost do Nemi* i je ohladila. Nato so nekatere balkanske države skuhale utrdili nnroje vezi z Italijo. Toda po nepričakovanem za vzetju Albanije so prišli |KiliHeni opazovalci do prepričanja, da je južni konee osi ravno tako agresiven in nevaren, kot neverni Tako Neme i j« kot Italija se ne unenite za kake svojj obveznosti ter vsak« najde kako pretvezo za svojo agresivnost. Navzoi-uost Italije na balkanskem polotoka je ustvarila ucpv položaj in balkanske države se morajo pripraviti za vsako presenečenje. In živahno poslovanje v vnanjih uradih vseli teh držav kaže, da se zavedajo nevarnosti, ki visi nad njimi. Nemčija zelo poželjivo obrača oči na Balkan: propagandni minister dr. Paul Joseph Ooebbels je obiskal Atene iu Ankaro, vnanji minister von Ribbentrop je povabil v Berlin romunskega vnanjega ministru Gafenca ter na praznovanje Hitlerjevega rojstnega dne povabil vodilne bolgarske in jugoslovanske politike. Navzlie temu, da Nemčije kupuje med vsemi državami največ blaga v balkanskih držrvah, vendar balkanski narodi niso naklmijoni osi KiiiNBerliu. Zato skušajo balkanske države poravnati v s«' medsebojne spore, predno pride kak vdaree ml Xemcije ali Italije. Romunska, Jugoslavija, Urška in Turčija s i zvezane v balkanski antanti, ki pa je bila obrnjena proti bolgarski agresivnosti. Sedaj pa hočejo pridobiti za Autanto tudi Bolgarsko iu bo tozadevna pogodba ipreimmjena toliko, da si vse države zagotovijo medsebojno vojaško jKimoe proti vsakemu napadu, pa naj pride, od koder hoče. Ravno tako pa hočejo balkanske države stopiti v prijateljske odnosa je z Rusijo, o kateri vedo, da ne bo nikdar trpela, da bi ob svoji meji imela naeijsko Romunsko. Balkanske države tudi dobro vedo, da se brez romunskega petroleja Nemčija in Italija nikakor ne morete dolgo bojevati, da je za nje življenjskega pomena, da ostanejo Dar-rianele pod oblastjo Turčije in da so grški otoki največjega pomena za os Rim-Berlin — zato se bodo borile, da vse to ne. pride pod oblast Nemčije in Italije. Nova-. VELIKA | KUHARICA I po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je' Felicita Kalinšek $vojo veliko Kuharico vnovič. spopolnila in predelala. Ta izdaja je seda j osma, kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama. Na i«* kakor 7«t straneh je utrnila adlitna In primana avtorica vsa Mara in najnovejša dognanja kohfeMe ometnostl. Snov Je •fcdefan* nad w prtrliAiw. iiMre wffftw je irirpn. T« JE N UPOIIHAEJfiE DKU> KI CA IMAMO NA TEM PODROČJI Oprana knjige J« rackašaa. Nešteto je slik ¥ besediln. S4 pa je navih karranik tabel. Id Jih Je naslikal Dragotin Htnnek..... V«aka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zu Hravtrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi' >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SI/)VENSKA KUHARICA f rtntf J* mmd nattak knjiga v vseh pogledih na mm rseMnake. m«-j*fc tndl tehnika pnpaterJM W vseh dosedanjih Izdaj, je eana knjlgt sedaj znižana. odln v ' ' pisi. Mačeha je padla na tla, nakar jo je pastorka zabodla z •.roženi v vrat Peter Zgaga dni M»ni čital de**et za|k> za ženske, ki ->c glase: Lepot iči ne le za obisko Mačeha je oble- valee, pač pa tndi za moža. V francoskem g»arlamcutu govori frauco^ki ministrski pred >< d ni k Datadicr no-ti, ki ne preti >auio 1- innciji, pač pa vsej Kvropi. o vojni utvar- Iz Jugoslavije don-ka naeionalna biblioteka. \ art Wnio j«* bil uči t«-1 j slavnega slikarja Uubensa iu knji j^a. ki j<- zdaj v beo žala mrtva. M i levo pa so liti-1 «xlgovoriiej?j. do ranjeno prebijali v bolnišnico. vendar ni upanja okrevala. Na dosmrtno ječe i«' pled -ara j«>\ >kim sotli^M-m i>b*njen "bivši /eU-v.nirar l>a niel Kujnmižič, ki je ti. oktobra ,»rrt« k 1« i;a leta na i.kruten «"-in umoril svojo priležnieo ^tT letno vdovo Spa^eitijo T«hI«h-«» vi«-. Ko }«• Spasi-niji umrl mož. j«* Kujiitlžič | niče I |h» mi>»tu nabirati mik>>čino Zii vdovo in njene otroke. I*ii tem u;ed njim in Spa-entjo razvilo ljuba v no razmerje, ki ni o-ta-lo brez |M*^l«'tvo, n«-uporabljaj -amo z;i drn^e. Skušaj iloumeti -vojo vlo^-> v iros|MMlinjstvit tako kakor skuša doumeti lito/, svojo v yjo s|M»darstvu. Pazi. da Imi kosilo ali v^čer ja na mizi takoj ko prestopi domači pra^r Lakota ustvarja imrazpoh ržen je. estajaj -e ^ tujimi Ijml mi in ne veži se > -vojo »lah to proti možu. Xe ^tedi kuliiuj>kili predme Moža je kupila za 7000 dinarjev. Bt%jmiei, ki piibaja jo \ /ad njem času v .lu^osiavijo iz Neun'ije. bivš«> Avstrij«* iti Indi «hl di-u.irofl. so ukrenili ž«* mar j sikaj, da bi -i pridobili juifo , slov. državljanstvo. Na vrsto r«i prišle tudi prav čudne poro ke. Tako je nedavno neka bivša ,ka i.uralka z Dunaja kupila v Beogradu mož-i p«> {Mn^odu za rj.tNK), v re>niei pa samo za "INKI din. Wki I »rs« #iša M i lir- je zmtšel brez paro na uliei in k«i ni ved»*l no kod ne kanu tra j<* nagovoril iifznan ltnmibe sevodii vi--; veso! in tudi zaslužek se mu je zdel zelo laliak, ko mu je s|H)d razložil, da se hoče ž njimUe mu je do nedavneira poročiti neka bogata lH-imnka zjprav slabo kupčijo. \' ________4raj>ke-j;a odvetniku, je ena iz- ' »n d Zelo redkih izvodov nje-prete]M>\ si i r»< • zgražali, ko Mi'^.ve 01nanemt ik»*. Njen na videli, kako iiMrt-an imižak pre- Kmblemata sive Svm- bola. /araili svoje redkosti « predstavlja knjiga veliko vrisl- tepava >taio ženo. Pritekli na | m tu h m"*, r««šili -tai ko in t« ^a, kar j«- prej teti delil, .j** bil |N»tem lie«"*uk d«*ležen «»d o vfoivenili Ijmli. S«- !mj>i- ji* bilo ojrorčenj*'. -i. nekateri lju »Ije iir.padalea znali ter -ii -a!i tudi o vzrokih njeuove^n soa raštva !•> tete. Teta je -vo je.ira m»čiika izšolala a odkar j«- borilo oženil, ne mara o n j» i ničesar več slikati. Zdravnika -o »»rožniki komaj ret \ a. Dragocena zgodovinska knjiga K»*oirra^ki odvetnik l>rajro Petrovič je pred 2S leti v svo- U'. katero pa bodo ugotovili zda j p»» |M»iz\>*dbali v B«-I uiji iiin na Ilolandsk«'iu. Smrtna borba med mačeho in pastorko. Kmet Stauiša Janji«- iz .lu-trove» v pri Petri nji je pred |h»1 leta množil >vojo hčer Milevo v ><»>ednjo vas. Mileva pa >e ! ni poročila iz ljubezni, mu|»ak zato, da se jr iiiikaknihi mačehi Savi, pri kateri je živela hudo življenje. Toda Mileva je prišla z dežja ped kap. V zakonu je imela druifi pekel. Xi jrh diskih letih napravil kakor' "»o-la več zdržati, in se je za |to vrnila domov k oeetu in ma-čehi. Toda mačeha je s|»et ^r- da je„,Votroka. ki^a mri ,hmI||oV ,M>,j kakor SVojeKa src-om, Kujondžie. To p J|mŽH Kuhinjske , redmete -i iliio razjezilo in j«* skleni iznebiti estanek v hlev. kjer ->e navadno se-tajala, ter navalil nanjo z nožem. Prizadejal ji je nad u I »odo v To.-da iSpii>enija je bila silno »ur na ženska Uila je visoka WI eni in je kljub številnim ra mmi'ostaia živa. Kujumlžič je je nato udaril po xlavi ^ kolom, da ji je razbil hibarijo. Kljub temu pa je Spasenija živela -e •J4 ur. Kujndžič je nato na pisal li>tek, iz katerega naj bi bilo razvidno, tla je šla Spa menija pro-tovol jno v smrt. Toda pozadii i je. da Spasenija sploh ni znala pisati, kar je takoj zbudilo sum in |xdieija ira je hit m pripravila do teira. da je priznal svoj okruten zločin. advertise in "GLAS NARODA' Dunaja, ki bo po poroki takoj odšla spet po svojih potih. V najkrajšem č;n>n je bilo v se urejeno, tik pred poroko je dobil Milič na račun din, po poroki pa se je Dunujčaukn od nje^i poslovila ter mu oblju bila, ila mu bo ostanek poslala pozneje. Ker nakazila ni bilo, je Milič pri polieiji poizve doval o r-voji ,zeni, s katero je bil skupaj komaj pol ure. <> veljavnosti poroke liodo še raz-pravl jali. Nenavaden izgred na beograjskem tržišču. Na Jovanovi ]iijaei v Beo Kiadu, ki je ves dan polna lju di, -e je pri|H'til židosten inei-dent. Beograjski zdravnik dr. M i bail o iStmič je Initio pretepel ku:paeije, ko je bilo vprašanje prehrane velik problem, je od doma pritekel na ttlieo - ko som slastm na kola«-a v roki. Srečal je avstrije-j eek j«* \ojaku kos kolaea pre. pustil in dobil zanj neko čud no. v usnje vezano knjigo. Ko jo je doma pregledoval, je vi del. da je pisana v neznanem jeziku in da ima razne jtodo-1/iee kakor kakšne znamke. Minila so leta iu knjiga s čudnimi znamkami je ob|ež;ila po zabljena uieid staro šaro v Petrovičevi domačiji. Pred nedavnim časom pa je odvetnik Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: svojo teto, vdovo Zorko Bela-1 PetroviČ knjigo spet nase novičevo. Prepir in spopad iihh! teto in neenkimi se je začel že v tetini hiši, ki je hli/.ju trtžniee in je teta nečaku utekla iz hiše skozi okno. Na tržišču je nečak teto dohitel, in jo med innožieo ljudi ves besen obdelava 1 s pestmi. Tudi ljudje, ki so vajeni prepirov in u-rotovil, da je bila tiskana le ta 1(»lU v Bnt.selju iu da jo je spisal inz /. rezbami opremil' Oktavi jan van Veni«. < Id stro kovnjakov je dobil odvetnik pozneje zagotovilo, »la je v svojih deških letih prodal k«»s ko-lača "za drajrOTNl5KI ODDELEK "GLASA, NARODA":: 216 West isth Street ______________Hew Torkt H. Y. KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A lislauovljen« 2. april« 1K>4.. lnkorporirana 12. JaouHrja 1K« v državi Illinois, s sedeiem v mestu Jollet, lUlnola POSLI JE ŽE 46. LETO »lavni urad t lastiM-m domu: 508 No. Chirac« St.. Mirt. ntinoi«. SEITNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAII $4,4M.«M St i L V ENT NUST K. S K. JEDNUTE ZNAŠA lll».Ml»'/i K., S. K. Jeduota ima nad 35.M0 Manor In Haaic v odraslrm In mladinakrm oddelku. SKTTNO ŠTEVILU KRAJEVNIH DKI TEV 18C SKI PNI H PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 4C--LETNE4»A OBSTANKA OKRO«; CKSl^i K. K. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. IX)M ID NAROD!" Ce m' IhhVS za vh rova t i pri dobri. poiMeDi iu eolventul podporni organizaciji, zavaruj pri Kranjsko-Slormski Katoliiki Jrdnoii, kjer Iflliko lavuruJeA za tourtulDe. razne poftkodbe, operacije, proti bo-It>zui in uiwmugliwti. K. S. K. Jednota tqurejcma ▼ svojo sn-»io Plane In članice od 16. do 1». leta: o t roke pa takoj |nt rojstvu iu do 16. leta. Zavaruješ se luliko el najuiodernejtib vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari labko prejmejo pHuadaJočo Jim , rezervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh aadaljnib aa«i-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jeri^ote". ki lsns-ja enkrat na teden v slovenskem In angleškem jeziku in katerega dobiva v rji k član In članica. Vsak Slovenec in Slovenka t>i moral (a) biti zavarovani a) ort K. S. K. Jednotl kot pravi materi vdov In sirot O fie nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, putrudi se ln prt stopi takoj. « V vsaki slovenski naselbini r Zdruiealb d rta vab bi moralo biti društvo, spadajoče b K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tel katoliški podporni organizaciji, ttatacocžle ga; tr« ba je le osem oseb r starosti od 16. do 0Q. leta. — Za nadaljna po. Manila in navodila -pflRte na glavnega tajnika: » ;j laliko ntinoviš, pravici mo/.ji >i iu- moreš nikoli nailoiitvstiti. V-t«j;ij /jiitruj pred njim. Ve govori gnlili lw>e«l in ne • lajaj ni kakih laž.njivili izjav. Zaj»ove«li m moža se ]m gla--e: N«' u«l.e z »louia. ne hi ženi |K»ve«lal, kam greš. X»' karaj žene v navzočnosti drugih. Spričo drugih ljudi vedno zavzemaj za ženo. tudi ee nima prav. < e ji imaš kaj povedati, ji povej s prijazno be-edo. Xe dolži žene za vse, kar zgodi v hiši. Xe pusti, da hi čakala na t<>. ampak ji povej, da te ne ho in kdaj prideš, če se ne misliš vr niti o pi .veni času. Bodi napram ženi že vsaj toliko obziren, kakor si na pram svojim prijateljem. Dovoli, da si kupi v čas i kaj takega, kar jo lahko razveseli in kar jo zahava. Bodi napram ženi vedno ka-vaJirski, čeprav sta že dolgo poročena. Pesimist je ti-ti človek, k: misli, da j«* volk pred hišo, ko mu trka sreča na vrata. Xi dolgo tega. ko ml je reklo mlado dekle, uaj ji povem nekaj o ljultezni. Ker v njeni pri sot 110-ti nisem mogel zbrati misli, jih tukaj nekaj navajam: — Sredi tvojega srca evetr vedno zeleno drevo. Ime um je ljubezen. Dokler cvete, mlada, ko umre. si stara... Denar na svetu ui še uikdar u stvaril nekaj trajno dobrega. Eno samo ljubeče srce je po svojem delovanju za dobrobit človeštva več vreuno nego vsi darovi Rockefeller je v... Edi-nole ljubezen sama ima vero, ki odrešuje svet. Razum ima samo dvom, ki rahlja skuptuM sveta... Zemlja j** ustvarjenr za ljubeče ljudi. Kdor ne ljubi, je mrtev, mrtev! — čeprav se giblje še med živimi. .. Vsak misli, da zna ljubiti. Y resnici je pa le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti, in še manj tistih, ki jo obvlada-jo. . . Ljubezen opravičuje vse med ljudmi. Strast opravičilie vse med živalmi. . . Ljubezen je oko duše, stra>t je slepa. . . Duh išče vedno popolne ljubezni... Predno se imata dva človeka rada, sta kakor sveč;. ki nista bili prižgani... Človeška duša potuje od zmede do postave. Cesti, po kateri potuje, je ime ljubezen. Ko se konca ljubezen, se pravzaprav konča tudi življenje. Od tedaj pa do groba m več življenju, pač pa le- brezciljno in bresmisel no života r jen je. _ J.. «S£K« niDUi^KitToif 11 n XX H o D TorI Wednesday, April 19, 1939 BLOVEN® TTUGOBLAV7 DttLT 1 'Kratka Dnevna Zgodba i j A. 1 IKUINANOE3S G ATA: ZAMUJENA PUSTOLOVŠČINA j«' i'a> ojH>ldan»kega po-j Dam vam ključ, da boste ki/ h* m 11 ko kdo zalilo ii ko prišli pontx'i k meni! — Bil ri< k« v lekarno. In tako je imel mladi močnik pro*t trenutek. da j«1 laliko -m*pi>al pismo "voji nevesti v mračnem pro-wtoru, kjer je ogorčeno vdiha* val njen zatohli, na bolezni yjH>-mmjajoči /.rak. I | m nje na Itogato, pustolovsko življenj«- bil |K»kopal že l>o nekaj dneh bede in lakote v tem s kron muk u okolju. Kot veja starega rodu. potem*** roparskih vitezov, ki so se bili uprli vsem zakonom vsakdanjega življenja, je moral preživljati svojo mladost med |»i-lulami, dbli/.i in zdravili. Priče njihovih |M>kop»nih nad so bili lončki z lahuskimi napisi, lah-1 najvišji stopnici vijugastih Ali! stopnic okorne narške noge. Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za tšT leto 1939. Trgovina ž mamili I\> velikem lovu pariške po-, za eno najuglednejših newyor I i rije za trgovci z mamili, tudi škili tvrdk, ki je bila doslej iz-; treriika policija mi>li, da je »i*i I k lila jedro organizacije svetovne trgovine z opijem, mor-1'ijeiii in heroinom. Prepričana je, da je vsa trgovina v rokah enega trusta, razširjenega ]m> vseiu svetu in organiziranega tako dobro, da je izključeno, da bi izven njega poslovali še dnini trgovci. Policija je ugotovila. da je bil o« 1 leta 1!l22 ves uvoz mamil v Ameriko o-srei!otc.čen v Now Volku, in da je njegov nosredovalec ve-lika uvozna tvrdka, ki uvaža zla>ti južno -ad je preko Mar-seilla in Genove. Polici i i *e je * i /d»'lo čudno, da -o prihajale njene pošiljke tudi preko Ant-verpa in Rottcrdnnra. Kno po-j šlijko so zaplenili. Pri leni se je izkazalo, da jeibilo v n ji namesto samih konzerv son kg o-pija. Policija že iM>zna moža, ki 'vodi organizacijo. I*ri-pravljajo dolarjev. Z;« kilogram he-j!M.ki m„žakar. ki napada v tem-roina plačajo okrog Umi dolar llih nyWii[% Hn>kv z naočniki, jev. prodajajo ga pa po UKM) iim jjj, jomlje z no>a in izginja, dolarjev Pri tem bi »»v^ta kon- Hujšega *iccr ni. se nikoli ni kurenca -otovo kmalu vrgla j-.,^ ,|,-ngače napadel svoj Mi cene navzdol. Zato mora biti;žltov -,.a nimajo ga si in dobro organizirana. Ko -o' irospodarilc v Ameriki še ve . n< liki* telova.iske tolpe, je bila tr- /;n,,;iu govin-i z mamili v rokah nienih | ?/v\V( voditeljev Al C4;i|HHia. .1 neka j Diame.n la in bratov N'ewnin ' nov. ki eklu. -— Zame pomeni morfij zrak — vodo — sohicc — več, nego vse to >kirpaj. Razumete? Zdravnik, Vi mi ga je predpisal, je umrl, moja rodbina, ko v rain a aneni.-mi je 7« ukradla ta recept in preganja pie. Pravijo, da me hočejo iz-lečiti, toda v resnici me hočejo Ubiti. Dajte mi ga vsaj malo za danes. Nihče ne bo ničesar zvedel. In bogati postanete. Jaz bom pa vaša sužnja, vaša ljubica.** frovortla je naglo, tdra-stno. Gledala mu je naravnost v oči prla vrata na ulico. Oba moža sta planila pokonci. "Prosim za real žgane mag-| nezi je. . Ne, to ni bila ona! Pri -e! -to |H>Modi«o in velika -tekle-nicH barvajte v (M le v izložbi. On. ki je bil išele nedavno iA-topil is 1 Motnega voza. trdno odločen pretrgati vse vezi in |N>gi«nino polastiti se are če, on ki j*- -anjal o tem, da bo osvajal s wvojim ognjeni |H»no-ne. upirajoče *e ženske. je potožil zdaj sklonjen nad lekarniško mizo svojo bolest nevesti, ki je >tnla dikševno globoko |hk! njim in ki t-i jo je bil izbral samo zato, ker mu j«- liilo |>otrcb-no neko ljubeče .bitje Ktw je vstopila v mračno lekarno senca. Visoka ženska l»ot»tava, ki so ji žareli v u>e*ih na vratu in na prstih dragulji, je vstopila. Bilo je težko do-ločiti njeno starost. Nedvom-no i*a s« to bila leta vročili želja in vrtoglavih strasti. Xjen mrzlično bledi obraz je *hih»I nekaj ve lega, obenem je pa bil mladostno živahen. Oči je ime la sivotnodrc, ustnice kakor brez krvi. roke dolge in pohot-■e. Vm» to .H' opa/.il mladenič likratu. Sive oei so se za»pieile trdo liki jeklo v njegove oči in ko je vprašal prftiljeno 9asme jan, kaj želi, je ukazujoče polt »žil a kazalec na usta. 4*Si sauiT** je zacepetala. 44 Dm. Povejte mi, kaj želite? — ("'isto sam nisem. Moj šef je odšel malo prej .gori," in pokazal je na vijugaste stopni ce v ozad ju lekarne. 4*'K svojemu popoklanhkermi počitku, kakor vj«ak dan. Vem to. On je nestvor. Vi ga ili! ^e imate radi d<*nar. ga vam dam — toliko. da bi ga tu vse življenj*' ne zaslužili . . ." TchI« — ni' glejte nui tako. Ali me -smatrate za blazno? Res sem malone blazna — da sem mogla priti sem, sem morala reči, da gmu k spovedi 111 z zlatom |H>«lkupiti kočijaža, ki >0 ga bili podkupili že drugi. Ah, vi ne vetete, kaj je to: hrepeneti, zaželi ti si nekaj — z vsa-kion /ivcem, z vse*n wcem! Bodite dobri, velikodušni, ali f>a ne t>odite dobri, toda dajte *e kupiti.— Za stvar ki je vam lautffki sneg. vain dam oebe, *voje dragulje ia tale deroar — vse, vse! Ne morem se proti t «nnu boriti. Zlepa ali z grda. Morate mi dati to!" 4Toda kaj?" je vprašal mla-domif' prest ra^-en in zbegan po strašnih "besedah v^d nji™ stoječe iene. "Zmožna bi bila ro^jati in boriti, da ubiti vas! 6 tole iglo, ki je v efoupančevi roki hujše orodje od bodala. Nikar se ne ustrašite, bodite dobri in tudi jas bom dobra. Tamle je tisto, kar hočem, v tretji ete kleniei. v stekleni omari. Daj-, te mi tisto steklenico, potem pa 1«3 hočete. jemala n4ia mize. ('util je njen žgoči dih in njegove oči so objemale njene bujne prsi. Žena je menda >matrala izraz njegovega obra-za za dvom in nezaupanje, zato je pripomnila ognjevito: 44Tu imate ključ! — fV bi kdo opazil, tla steklenica manjka, preskrhite drugo. Nihče vmn ne more ničesar dokazati. In za to. ka^r vam dam. |m>-glejie sami, največji bankovec. Kazen tega, — saj vendar veste. — Vse, kar boste .hoteli od mene. Som Ixngata plemkiuja. — Hitro, čas hiti in ta prokle-ti stari bi mogel priti doli.** ('as je hitel, toda nema osuplost iz |K»tcy. niladcničevega obraza ni izginila. Žena je nestrpno silila vanj. " Tore j mi nočete diiti tega zdravila.* — Mar ne vidite, kako trpim? Pustite me naprej, sama si ga ugrabim. Meni je vseeno. Ne -branite jni. odprite mi |M>t k tej »-reči! Ob!** Dočim je ena njena roka segla ipo njegovem vratu, je druga zaprla vrata. Njene jeklene oči so dobile moril ni izraz. T«*daj so se pa pojavile na Mladenič je Zi tč u ti I pet boli -tnih pritiskov na svojem mlu. omamil ga je ogenj skri-i... , .. , , 7.. , . : ^ . , bil uavaden človek po nava I no tih iMigledov, videl je. kako so' , , , • , , , , , -11 .zorstvilo za vsakuanjo b«»lezen. se naglo odprla vrata in kako ,- , ... , ., 1 I Ko ie opan . . .. * J 1 lekarn 1 kova glava zojiet tin na- med žvenketajočimi stekleiiiči-cami v poltenem vonju, ki se je po'lagoma izgubljal v smra- lu po zdravilih. iTl i, „• • 4 • - 1 . 1 • P"*h m življenje, to ,e /.1- 4 Kaj je hotela: vpra-L,rt*_. r\ 1. 1 * 1 . , J.. ' . votarenje. O, ko bi usoda se lekarnar. "Mortij, kiU,Jenkrat slanjač in mladenič jel znova pihati. Sovražim življenje v , tem mučnem mlinskem kamnu. šal ne! Mladenič je prikimal. Do saj m* še ni bil prišel. Tedaj j«1 pii jel pripovedovati lekarnar, k;«ko se. je itrebutlil in kako se je naenkrat oglasil v njean suni ki ga je na|H>til, da je vstal in od-el doli. Ze pred leti je malo manjkalo, da ni prišel njegov vestni kolega po krivdi te žene v ječo. Lekarnar j«' de-ial. da je sicer ni nikoli videl, dil p;i ve, kdo je. Neizmerno lH>irata in lepa dama iz vi-*o-k<*ga plemenitega rodu. Se dolgo je govoril stari gospod o lepi ženi, ki se ni bala nobene nevarnosti, kadar je ^lo za nasičenje njene stra>ti. Ta dogodek je p ri nesel kontno tragičen z\ok v vsakdanjost ob liže v in zdravil. . Ko je bil naval be-ed izčr-l>;in. je m* le I -tari v pleteni naslanjač in nadaljeval prekinjeno spanje. Mladenič je pa zopet (»otegnil iz skrivnega pre-dalčka svoj«* načeto pismo, ozrl se je na lončke z latinskimi na )>isi in steklenico z barvasto vodo, potem <~e je pa jel v velikih črkah pritoževati čez krivično usodo, ki je prikovala k tej zakotni lekarni njega, rojenega -za pustolovsko življe-11 je. Globok mir in tišino je motilo >amo smrčanje starega in škri|»anje p«*resa. s katerim je mladenič »pisal. Kar so "lll||li.llH»Ml|„i.lll"«tlHlli|l» l! V\MKRAVATK l^lAi^S^^iC \ liBlž*KATI SV K TO \ NO ' \ HA/STAVO. VAM JE TA L^^^r^ A__ \ >cv - x \ \ OCIUNHIOST svmvncl \ \VB255E11 y^^^Iziel Slovensko-Amerikanski KOLEDAR w—1939-—— pd^sn ZGODOVINA HUMOR ZEMUkPIŠJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA v. 50c Ht Ti—dita to prflike! Publishing Co.|-- O • • I • ¥ v • v opisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vi ban Smukova žen i te v. — K!ošt«-rski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlov>ka sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prart1« bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost« — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Keliermann) Globoko pod zemljo vrtsijo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani... $1.20 t i t Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinsHveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede 44življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v gvoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, ie splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pnlver und Blei" ter biser naše ncTelistike: "Goapoda Matije zadnji gost." Naročite pri: Knjigarni Olas Naroda 216 W.18& STREET NEW YORK, N. Y. Cena $1.50 ; Bogovec , Jernej i [(' (Spisal Ivan Pregelj) 1 [( Pisatelj je posegel v dobo, I f) ko se je začel širiti protestanti tizem po Slovenskem. Pridi- , K K&rja Jerneja je klasično opi- 1 r/ mL Romanu so dodana do- ' l) trebna pojasnila. I Cena U JM ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem m. zvezka nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn deln tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o ml&r dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežn, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljndska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 . ' •3^4-1 j' ■ves« niBSFMritMi Wednesday, April 19, 1939 Ljubezen nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA SA "GLAS NARODA" PRIREDIL L ft. Gnan po silnih in burnih občutkih, pride domov. Gopae Lenardova mu skrbnega obraza pride naproti in mu naznani, da ae Štefka še ni vrnila. . **Z igosproo Janottovo »v© mislili, da boete med potom ► rečalt gospieo Marenovo in bosta skupaj prišla uoinov, gospod Ritttberg," mu pravi. . "Kje je gospica Flavija!" vpraša, ne da bi se zmenil za njene besede. 44Preoblači se za kosilo in bo takoj prišla doli." Najrajši bi takoj hitel k Flaviji, toda pri preoblečauju je ni smel motiti in zato se odloči, da gre v svojo sobo in se tudi preobleče. Zatem pa gre v obednico. Tam najde Flavijo, ki mu začudena pride naiprorti. &t«fke še vedno ni. Tega ne razumem, kajti tako dolgo še ni nikdar izostala." Hantb pa v njo vpre pogled, ki jo vznemiri. delaj si nikakih skrbi zaradi njene odsotnosti. Štefka Marenova ne bo nikdar več prišla v to liišo," ji pravi trdno in mimo. Flavija se prestraši Ln gleda v njegov, vsled razburjenosti bledi obraz. "Za božjo voljo Hans, kako naj to razumem?*' Hans se globoko oddahne. 4'Zaroko z 'gospieo Mareno sem razvezal, Flavija." Flavija smrtno prebledi, pritisne roko na srce in ga v k>traliu [»ogleda. . * 4 * Hans t Knj se je zgodilo?*' Hans se brrtko zasmeje. "Gospioo Marenovo sem našel v objemu drugega," pravi trdo in hladno. Flavija se mora oprijeti stola. 44Baron! Ali je tukaj?" se spesne z njenih bledih ustnic. Hans se zgane in jo pogleda z velikimi očmi. "Flavija — ali tei to vedela?" V tihi bolesti stisne dlani svojih rok. Hans pa jo ostro pogleda. 44Ne ]M»)ušaj mene," ga prosi, "temveč povej, kaj se je zgodilo." Hans prime njeno roko. 44Flavija, to si mi prikrila? Ali si vedela, da sem bil varan?" Flav ija se strrtse f»o celem telesu. 44Oh Hans, — nekoč sem bila s lučajno priča, kako sta se Ntt&tala — pri znamenju Matere božje." Hans se »grenko zasmeje. "Pri »namenja Matere božje! To je bil tedaj njun običajni prostor za sestanek! Tudi jaz sem ju na£el na ktem mestu — roko v roki — usta na ustili. In slišal som. kako ata m* norčevala iz mene, iz tebe in iz baronove nevede." Flavija kot brez zavesti pade na tetol. 44Nisem vedela, da je (bil baron tu»kaj, drugače--" Nobene besede ne more vež spraviti skozi svoje ustnice. Han* zmaje z glavo. 4 4 Zakaj •me nisi posvarila, Flavija, zakaj si dopustila, da tem bit varan?" Flavija vije roke. "Hai*\ i njim bi se dvofoojeval in tega sem se bala. 0, moj Boy, prišlo bo do dvoboja?" V njem se dvigne vroč nožen občutek. V svojem strah« se ma je izdiria. Rad bi jo Objel in ji njene blede ustnice pokril s poljubi. Toda moral je ostati trden. Dokler dvoboj ni končan, svojih občutkov ne Kine izdati, drugače bi jo dvojno užalil. In zato pravi mirno, "kolikor more. 44Zaradi tega se ti ni bilo treba bati, Flavija; to bi lili morala povedati." iS pogledom, ki niu je izdal vso njeno bojazen, vso njeno ljubezen, se ozre vanj. Ko bi vedel, koliko seni trpela v razdvojenosti sama s seboj. Vedela sem, da se-m sama sokriva te prevare, pa se ti vendar nisetn upala priznati, kar sem proti svoji volji takrat i»ri sname«ju Matere božje slišala. »Dozdevalo se mi je, da je 8t«Yka fce vedno v stiku z baronom in da se je najbrže sreča-vala ž njim tudi v Monako vem, da pa je zopet tukaj v gorah, tega nisem vedela." 44Povej mi, kaj si slišala in kdaj je to bilo,*' jo prosi. 8očutje do njega para njeno dušo, kajti ne ve. da je prelom s Ntefko pomenil zanj samo osvobojeiije. 44Ubogi Hans, ali je v resnici vtee končano med teboj in Stefkof" vpraša boječe. . 44 Ali dvomiš o teui? Saj sem jo vendar našel v objeinu drugega, s€wn videl, kako jo je polju bo val in mu je poljube vračala. In slikal sem, da sta me* že dolgo varala in da me boata tudi *e varala, ko bom ž njo že poročen. To je vendar dovolj, ali ne? In tako sem svojo zaroko s Štefko takoj raz-drl in jo prosil, da nikdar več ne pride v mojo hBšo. Torej vidiš, da mi ime* brez skrbi vse povedati. Prav nič me ne bo vei pi**enetiio." i In Flavija UM s tresočim glasom pripoveduje, kaj je takrat slišala. Haas stisne pesti. 44In ta lopov si se upa proti tefoi iztegniti svoje roke! Sedaj šele raauroem tvoje ogorčenje in mržnjo do tega človeka in tvojo ieljo, da ne «ne nikdar več priti v to hišo." 4 4 Upala sem, da se bo Štefka potem izpametovala," pravi Flavija tiho.. 4 4 Moral bi ga vdariti v obraz e so pn same rešile ljudi teli skrbi. Kakor da jih vodi višji čut, so se razdelile v dve skupini. Močnejšo skupino so poslale v emigracijo v ribnik, ležeč nekaj sto metrov daleč na drugi strani ceste. Žabe so se razdelile v več majhnih skupin in v enakih presledkih so se selile čez cesto v ribnik. In zato *o morali promet ustaviti, ker zaradi množice žab ni bilo po nji mogoče niti voziti, niti hoditi. biti nm koristna. Naj se vsaj ublaži njegovo gorje s tem, da ga poslušaš in potolažiš. — Nikar lahkomiselno ne kupuj liš-pa, oblek in drugih reči. Vladarica mora kupovati take reči da podpira delavce in jih vzpodbuja. Drži se pa načela, da mora biti vse to rzdelano v tvoji domovini in ne kupuj nič tujega. NASVETI MARIJE TEREZIJE HČČRAM. Ko je bila Marija Terezija cesarica, je napisala svojim hčeram mnogo pisem, v katerih je še zdaj marsikaj zanimivega pa tudi aktualnega. Naj omenimo tu samo nekaj nasvetov, ki jih je dala Marija Terezija v pismih svojim hčeram. Edina prava sreča na svetu je srečno zakonsko življenje. Ne ukloni se nikoli svojemu razfjoloženju. se enkrat ukloniš, postane ono tvoj gospodar, a v dražžbi ne napravi tudi zaslužnih ljudi nič tako neznosnih kakor slabo vedenje. — Kolika radost je biti ljubljena, a -še večja je radost zaslužiti to. To je naša edina naigrada. — Prizadevaj si vedno in povsod dokopati se do resnice; naj ljudje vedo, da ji ni hočeš za vsako ceno priti do dna in da si neizprosna do lažnivcev in lažnih ovadnikov. — Če je to v tvojih močeh, si dolžna služiti svojemu bližnjemu in UMORJPENKA SE 2IVI . . . V procesu proti ninožestve-nemu morilcu Weidmanu in njegovim pajdašem, je francosko državno tožilstvo predlagalo Smrtno kazen proti glavnemu obtožencu in Rogerju Milijonu, ki so ga obdolžili umora iinpresarija Leblonda. Ob začetku zadnje raaprave je bilo £e nekaj presenečenja. Predsednik sodnega senata je dal prebrati dolgo brzojavko, ki je prispela iz Amerike in v kateri je stalo, da družina plesalke Jeanne de Koven protestira proti rezultatom procesa, Mati in teta umorjene.plesalke sta zahtevali, naj ju zaslišijo v Parizu, in trdili, da so umor-jenko, ki so jo našli v Weid-inanoveni bi vam ju, samo površno identificirali. Mati in teta trdita, da plesalka de Koven še živi in da je t roba njeno čast. ki jo je imiazal ta proees, oprati. Ta brzojavka je zbudila veliko začudenje, ki je popolnoma mn I ji vo, saj je Weidman sam priznal, ta umor in urroor-jenke. ki so jo našli v usodni vili v St. Clou d u, nikakor niso tako površno identificirali. Menijo. da gre za kakšen manever, ki je |>a od|x>šiljatelje te brzojavke vefjal samo kup denarja pa ne, da bi ž njo kaj dosegli. Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. » V Jugoslavijo: Za f 2.40 ....................I Ji u. ICO % 4.70 ....................Din. 200 f 6.8» ....................Din. 300 $10.70 ....................Din. 500 f21 — ....................Din. 1000 $41.— ....................Din. 'JOGO V Italijo: Za $ 6.30 ....................Ur 100 $ 12.— ....................Ldr 200 $ 29.— ....................Lih 500 $ 57.— ....................Ur 1000 $112.50 ....................Ur 2000 $187.— ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _GORI ALI DOLI Za Isptetil« vetjih sneak** k«t ifaraj navedeno, bodi »i r dinarjih ali lirah. dovaljaJcM to MUto *og«K NUJNA NAKAZILA IZVB&U-ftJEMO PO CABEJE ULITEK ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) m W. lOh ST.. NEW TORK LJUDJE, KI ČAKAJO SVOJE SREČE. V najbogatejšem deniant-nem ozemlju okrog Kimberleya v Južni Afriki so pri Coug-gingu odkrili novo veliko diamantno ležišče. Približno tisoč iskalcev dia-matnov se je zato z ženaani in otroki obralo v Cou^singu, kjer so si izžrebali svoje "claims", zemljišča, na katerih ima vsak zase pravico iskati »dra.. 1.30 KKISTIS KKAIJI I (preko tiso«" strani I sestavil dr. Ivan Vrečar.. I.'73 VK(XO ŽIVLIKNJK (IHO strani) sestavil Crcxurij I Mjak.. 1.33 SVETA l"R.\ (štv. I(IK) 41(j strani; velike črke ____ 1.311 1 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaves finu veenno ..............S5 v usnje vezano .............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) KEY OF HEAVEN v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fiuo umije vezano.......1.50 CATHOLIC I'OCKLT .MAM AL v fino usnje Vfjuuio......1.— Slovenic Publishing Company -11» YVKST 18tli STREET pričnejo |x> si^nahuMii stivlu .svoje dirke za najl>ol.j>e 'claim' temveč žreb otlloea o vivtiKin reilu. Kopa lei pa čakajo .seveda navzlic temu z mrzličnim nemirom na izklicanje svojih Imen, kajti tisti, ki jili izžrebajo prvo, si lahko izberejo prustor, ki se jim vidi najboljši. Med prvimi desetimi je bila tokrat stara kopalka diamantov Whitetfieldova, ki se je že leta udeleževala vsakega žrebanja, ne da bi ji bila sreea doslej mila. Sedaj je prepričana, da ji bo novi claim, ki si g-a je ogradila v bližini reke, prinffcel že dol^o pričakovano srečo. Oddali so 741 clamiov in 741 mož z ženami in otroki Čaka sedaj Tia ^vojo veliko srečo. NAJLEPŠE UHO NA SVETU. V (Parrzu so imeli svojevrstno lepotno tekmo. Izbrati eo XKW YORK, X. V hoteli žensko, ki ima najlepAa u.še.sa na svetu. Žirija, ki jo sestavljali slikarji in kiparji, naj bi odločila o tem vprašanju. Naloga ni bila lahka, kajti oceniti j«* bilo treba nič manj nejco 94.*» tekmovalk. Prvo nagrado je odnesla na zadnje mlada bretonska km«'ti«-a. Ra-zen priznanja so ji dali uhane i/ zelo dragocenih biserov, ki si jih sme sedaj obesiti na >svo-ja najlepša ušesa na svetu. DVOBOJ NA DNU MORJA. Pred rurminskim pritupljača sta istočasno stopila v kajuto, v kateri je bila skrinjica z zlatom. Ker bi ti-stemu, ki bi jo prvi našel, pripadla znahia najden i na, ista «e oba moža spopadla ter se začela obdela vat i s svojima sekirama. Eden izmed obeli potapljačev je dni-^eiiLii razbil čelado, tako da je KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLLTJA — Mewct AT KILA 19. aprila: Hansa v Hamburg aprila: lie de France v Havre 21. aprila: Vjuti-n Mary v Chrbourg ^ aprila: • Rez v (iema "Jo. aprila: Europa v Bremen 13». aprila: Conte dl Savu^a v (Jenoa Aquitania v Cherbourg I'aris v Havre ODPLLTJA — Meseca Maja maja: Xoriuaudie ▼ Havre Hamburg v Hamburg 5. maja: Bremen v Bremen ti ma ja: Vub-ania v Trat Ivi. maja: (Jueen Mary v Cherbourg New York v Hamburg maja: Knropa v Bremen Ki. maja: lie de Eran<-e v Havre Hex v Genoa 17. niaja: Aipiitania v Cherbourg Hansa v Hamburg Norimi m lie v Havra maja: Sat u m i a v Trat Cfilumbus v Bremen maja : Nieuw Amsterdam v Boulogne -4. maja : (juwii Mary v Cherbourg ! l»eutM-hland v Hamburg I'JT». ma jn: Cliamplain v Havre 'JH. maja: I Bremen v Bremen | 'JT. maja : Conte di Savoia v Oni« 31. ma jn : A<|iiitania v Cherbourg llaiiibiir^ v Hamburg Normandie v Havre 'J. j n n ija : En ropa v Bremen 3. junija : lt«*x v (ienova 4. junija : I H* Uarsse v Havre (i. junija : i le de France v Havre T. junija: QiKN'ii Mary v Chert»ourK New York v Hamburg 10. junija : Vub-auiu v Trst Columbus v Bremen I.'!, junija: Bremen v Breiuen Cliamplain v Havre Nieuw Amsterdam v Bolou^ue 14. juuija: Aquitaniu v ^"berbourg Normandie v Havre Jlans)i v Hamburg 17. juniju : Conte di Savoia v Geuoa 2*h juuija: Hurojiu v Bremen -1. juniju : Qtieen Mary v Cherbourg lie de France v Havre IM-uts<-hland v Hamburg 1*4. juuija : Satnrnia v Tr*t -7. junija : Grasse v Havre -S. j n n ija : Aquitaiiia v Chel»ot!rg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg 30. junija: Bremen v Bremeu Mauritania v Cherlmurc moral ta hitro signalizirati, naj