Padec Herriota. FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK HERRIOT JE S SVOJIM KABINETOM ODSTOPIL, KO JE BIL PORA-, ŽEN V SENATU GLEDE FINANČNE PREDLOGE. — BRIAND, NOVI ZUNANJI MINISTER. Pariz. — Premier Edward Herriot, je po devetmesečni viharni službi s svojim kabinetom odstopil, ko je bila njegova finančna predloga v senatu poražena z rezultatom 156 proti 134. Pripoznati se mora, da je v teh devetih mesecih Herriot kot ministrski predsednik pri raznih prilikah pokazal, da je mož, ki je sposoben za mesto katero je zastopal, le preveč je bil pod vplivom ultra radikalcev, za kar je moral dosti grenkih pogoltniti. Rešiti sedanjo finančno krizo v Franciji ni mala stvar. Izdaja papirnatega denarja je že prekoračila mejo, toraj po mnenju Herriota ne ostane drugega, kakor vzeti tam kjer je, zato je hotel obrniti žepe kapitalistom. Poincare in pristaši- so sicer zmagali, a le za 22 glasov. Do te zmage je prišlo, ko je pred senatsko zbornico Poincare v obširnem govoru pobijal dejanja Herriota, čemur so pritrje-jvafi konservativci, vzlic apela Herriota, da naj pustijo stran-karstvo in se združijo, da se reši Francija. Nič ni pomagalo, klika okrog Poincareja in bivšega predsednika Milleranda je ojačila vrsto nazadnjakov in predlog Herriota je splaval po vodi. A neglede na poraz, Herriot je bil deležen velike ovacije in je potrt, s solzami v očeh zapustil palačo s svojim poraženem kabinetom, katerim se je zemski kapitalisti nočejo poso-jevati Franciji, ker blagajna je domalega prazna in za državni proračun še ni bilo volitev. Po zadnjih tozadevnih vesteh posnemamo, da se je Pain-leve-ju posrečilo pregovoriti že esmkratnega premirja Francije, M. Briand-a, da je obljubil prevzeti mesto zunanjega mi- Še dva tedna imamo časa, da storimo svojo dolžnost v kampanji za slovenski katoliški dnevnik. Za 1000 novih naročnikov se gre in če bo vsak naročnik v tem oziru storil svojo dolžnost, jih bomo prav z lahka dosegli. Ali si Ti, ki to čitaš že storil to dolžnost? če nisi se doslej, stori to sedaj zadnje dni, predno se kampanja zaključi ! KRIŽEM SVETA. — Washington. — Vojni department je izročil finančnemu nistra. M. Briand, kakor pravi, tajniku Mellonu ček za $350.-poročilo je splošno priljubljeni 000, kot 5 odstot. dividende od in sposoben državnik, na kate-( Panama železniške kompanije, rega se upa, da se bo senat ozi- katero lastuje vlada, ral z rešpektom in da bo dobjlj večino, a dvomi se pa, da bi^ tudi poslanska zbornica to imenovanje sprejela. — Detroit, Mich. — Tukaj je doletela smrt bivšega prvega -podpredsednika v nemškem dr. zboru dr. Herman Paashe- Kakšno stališče bodo vzeli i ta^ ki je prišel semkej z narae- socialisti ni še nič gotovega, prerokuje se pa, da bo apozici-ja tako močna, da ne bo mogoče Painleve-ju formirati novega kabineta. YELIKA NEDELJA ¥ RIMU. Rim — Večno mesto je bilo na Iz Jugoslavije. KMETIJSTVO NA OROŽNlSKIH POSTAJAH V SLOVENIJI. ČRNA GORA NA POTU NAPREDKA. UMOR PROFESORJA MILIJONARJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. HINDEBURGOVA ZVESTOBA. Hindenburg, ki je prisegel zvestoba autokratu, bivšemu nemškemu kajzerju ne more sprejeti kandidature, dokler ni razrešen prisege — zvestobe kajzerju. Berlin. — Bivši nemški vojni lord Hindenburg, se je domislil, da. ga "pikelhauba" veže do nečesar, kar mu po njegovi veste kot vojaku, prepoveduje prevzeti kandidaturo pred- nom pojasniti razmere na nemškem ozemlju, ki je zasedeno po Francozih. Podlegel je sednilea republike. Pripoznati pljučnici. ,se mora, da je v resnici vesten. - Chicago, 111. - Stirinad-IKajti, on dobro ve, da ga še ve- stropno pripravljalnico na De dn° vež® Pnsega kaze"a' La Salle katol. zavodu je ogenj on da Je v srcu taonarhjrt uničil. Brat Baldwin, vzgojitelj,i"1 f na «*ara lete ne bo __, ki se je nahajal za iasa ognja; Prede,al * repubhkanca s sr- vel.kto nedeljo prenapolnjeno y zadobil težke ope-|cero ~ Pač pa Ce *a ,bo.d° V t£> romarjev iz celega sveta. — To leto zaznamujejo največje število, kar jib je še bilo. Rim. — Vstajenje — da prebujenje v srcih mase, ki je prišlo do spoznanja, da srečno risilile razmere — s krinko na Mine. Škoda j« cenjena . $35.000. Kako je ogenj nastal j katero b\ Pn ^ ni pojasnjeno. I *1. m se poka*al ^T luči. Ako prevzame kandidatu- — London. — Grof Balfour, j ro in €e bi bn izvoljen pred-ki se je nahajal s spremstvom; sednikom> bi moral priseči zve-v. Damaskusu je bil primoran stobo Weimarjevi ustavi, vsled življenje je mogoče le tam, kjer ina nagloma odpotovati, ker so tega ne more imenovanja preje — Bog. Bodisi pri katoliških [tam nastali nemiri. Poklicano je vzeti) dok]er ga onif kateremu društvah ali organizacijah od bilo vojaštvo, ki je napravilo red, čim je bilo 40 izgredni-kov ranjenih. povsod se berejo le poročila o napredku — po cerkvah napredek, vedno večje število se klanja Njemu. In iz Rima pri- — Tokyo, Japonsko. — Na vshodnem Japonskem so obču- haja razveseljivo poročilo, da močne potresne sunke. Na pridružil tudi novi finančni mi-j Se je na Veliko nedeljo — na m0rju je bil tudi hud vihar in nister Monzie. j dan vstajenja Gospodovega na- Ko je podal Herriot svojo bralo toliko ljudstva, toliko ro-resignacijo, ni bilo nobenega, marjev, kakor še nobeno leto. vprašanja zakaj, predsednik j O, srečno ljudstvo, ki mu je da-Dumergue in ministri so isto j na prilika, da si ogleda glavi sprejeli, kakor da bi bila na to|Sv. Petra in Pavla, naših apos-pripravljeni. tolov; srečni, katerim je dana Kakor se Čuje, bo bivši pre- | prilika, da se po kolenih pla mier Paul Painleve prevzel nalogo priveslati čolnič iz viharne politične in finančne krize na varno. Ako bo Painlev^ imenovan za premierja, potem bo gotovo uključen njegovemu kabinetu Aristide Friand kot zunanji tajnik, ostal bi- tudi finančni minister Monzie na svojem mestu. Domnevalo- se je sprva, da bi se imenovalo Poin- zijo po stopnicah, po katerih je stopala noga našega Zveli-čarja, za kar so deležni odpustkov. Med romarji je veliko število 'Amerikancev, največ pa Nemcev. Pota ameriške justice. Chicago, 111. — Pisalo se je razkritju glavnega carija, naj formira novi .kabi-,od koder se je vodilo butleger-net, a on ni mož, ki bi dobil za- stvo na debelo in v črno knji-dostne večine v poslanski zbor- go so bila vpisana imena glavnici in tudi bi ne bilo umestno nih kršiteljev prohibicijske po-razpustiti parlament, ker nove stave, kateri so poleg tega ka-volitve bi krizo še poslabšale. | kor je bilo dokazano se tudi Radikalno časopisje v Fran-;bavili z belo sužnostjo in imeli ciji imenuje Herriota mučeni-ka,- a ono opozicije ga pa ime- kontrolo nad igralnicami ha-zardnih iger. Tedaj smo rekli nuje idealista, ki ne razume — roka pravice je posegla v dovblj notranjih teženj Franci-1 gnezdo, od koder izvira zlo, je, kar je peljalo narod na rob! tičke je polovila in čaka jih je več pamikov nasedlo. Nad 50 oseb je našlo žalostno smrt. — Barcelona, Španija. — Vlak električne železnice je skočil s tira in zavozil v steno predora, pri čemer je bilo 24 oseb mrtvih in nad 100 ranjenih. — Hammond, Ind. — Mrs. Ernest Farkas, trgovka je imela v kuhinji na tleh kotel vrele vode. Poklicana je bila v trgovino, med tem se pa njen sinček star 20 mesecev priplazi do kotla in pade v vodo, kjer je utonil predno je prišla pomoč. — Charleston, 111. —« Charleston je bilo pretečeni petek urada,; brez vode, ker je ogenj razdejal mestno vodno napravo, katera je bila postavljena pred tremi meseci. Škoda je cenjena na $45.000. — Winnipeg, Man. — Rudolph Weinberger star S8 let je iz ljubosumnosti ustrelil do smrti 32-letno Sarah Henderson, nato pa še težko ranil nje- prepada. zaslužena kazen. A čudna so Notranje stališče Francije je pota ameriške justice, nad vse resno. Nad en bilijon dolarjev se mora v naslednjih dveh mesecih plačati lastni- je prisegel zvestobo in za katerega je pod njegovim vodstvom bilo prelite toliko krvi in napravljenega toliko gorja, ki še dolgo ne bo pozabljeno; dokler oni, kateremu se je moralo vr-jeti ako je dejal, da je črno belo ali nasprotno; ga ne razreši prisege. Hindenburg, na katerega so obrnjene oči ne le Nemčije, ampak tudi oči ostalega sveta je dejal, da, ako bo razrešen prisege do kazerja in prisegel republiki — mu bo druga prisega sveta ravno tako, kakor mu je bila sveta sedanja. • -o- Splovitev križarke. Kobe, Japonska. — Japonska je spustila v morje novo križarko Kako, katera je dolga 580 čevljev s 7100 tonami, njena hitrost je 33 vozlov na uro. Splovitvi je prisostvoval princ Nashimoto in drugi višji državniki. .Mati obdolžena zastrupi jen j a petih članov družine. Chicago, 111. — Mrs. Anim Cunningham iz Gary stara 47 j let, katere soprog in štirje o-: troci so pomrli v teku petih let in šesta žrtev se bori s smrtjo no 12-letno hčerko, nakar je še v bolnišnici, je obdolžena, da sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. — Shanghai. — Standart in zgubi-, Texas oljni kompaniji so pre- pri zasliševanju padla skupaj, la" so se neznano kam doka- nehali pošiljati olje ,v Canton, j Trupla vseh petih bodo izko-zila, po katerih bi se glavne radi novega uvoznega davka, pali v svrho preiskave. je ona iste zastrupila. Obdol-žitev potrjuje dejstvo, da so našli v njeni posesti strup in je ki je 5 centov pri galon. Temu se je tudi pridružila neka angleška kompanija, kar bo pri-[ Kitajski banditi usmrtili dva vojaka. kolovodje lahko spravilo spod kom obveznic, ki zahtevajo nog, ki ne zaslužijo, da se gib- plačilo v gotovini. Herriotovo ljejo med pošteno človeško __ preveliko prijateljstva do. ko-! družbo, ker jih ni drugega od'sililo vlado popustiti novo ob-j Peking, Kitajsko. — Dva jamu ni sto v je alarmiralo kapita- nog do glave, kakor — gnjilo- i davčenje. Iponska vojaka, ki sta se naha-liste v Franciji, posledica te- ba. Sodnik, ki je iz "neznane-j — Alexandria, Egipt. —;-jala na straži v južni Mandžu-ga je bila, da so eksportirali ga" vzroka izročil advokatom Sedemindevetdeset let stari a- riji sta bila po kitajskih bandi-, nad $2,000.000.000 francoske- bande obtežilne dokumente, rabski šejk iz Gaffirja se je na- tih ubita med bojem pri mostu ga kapitala. katere se je zaplenilo v glav- j veličal svojih 27 žen in si išcelčez reko Liao. Japonske oblasti Kar pa stališče Francije še nem uradu teh ftepoštenjakov j 28. Njegov najmlajši otrok je j so napravile oster protest pri ____ bolj obtežuje je dejstvo, da ino- se pise Howard Hayes. 'm star 3 leta. tozadevni Mukden. OrožniŠke postaje in %kmetijstvo. Bivši komandant orožništva v Sloveniji polkovnik Hurkije-vič, se je na vse načine zavzemal za to, kako bi vpeljal kmetijstvo na orožniških postajah, ne ozirajoč se pri tem na to, kaj bo z varnostno službo. Ta ideja se vzdržuje tudi pod sedanjim poveljstvom. Že sedaj so vsake porotne obravnave preplavljene z neštetimi ropi, roparskimi umori ter drugimi vsemogočnimi zločini, tako da S obide človeka groza, ko to či-! ta. Kaj pa bo šele potem, čet se orožništvo odvrne od svoje-; ga poklica ter spremeni v po-; ljedelce ? Orožniki bodo na po-j lju sadili krompir, razni zločin-j ci jim bodo pa dobro srečo Voščili. Črna gora napreduje. Iz Črne gore se poroča, da je prišel narod do spoznanja, da so bratomorno vojno v Črni gori vprizorili posamezni politiki iz osebnih računov. Črna je prišla tekom minolega leta v stvarnejšo politiko; na vseh straneh se vodi boj za njeno gospodarsko povzdigo in za rešitev tolikih vprašanj, od katerih je odvisno življenje tega revnega ljudstva; za zgradbo železnic, potov, prodaje šum izsušenja Skaderskih jezer in! mnogo drugega. Seveda je še( daleč do normalnega življenja.; Človek se še ne more navaditi, da je svoboden v svoji hiši, na potu in na svoji njivi. Toda en sedanji dan je večji in močnejši nego leto dni v minolosti in tako vse prehaja v pozabljenje. Umor v Čačku. Potegnili so iz Morave mrtvo truplo bivšega profesorja Arse IliČa iz Čačke. Glava je bila razklana. Ilič je bil mno-gokratni milijonar in čudak. Zadnjih dvajšet let se je posvetil izključno svojemu velikemu posestvu. Bil je samec iik je živel popolnoma sam zase. Sumijo, da so z umorom v zvezi njegovi sorodniki, ki bi radi prišli hitreje do dedščine. Zaprli so več oseb. škrlatica divja v Mariboru vedno huje. Zdravstveni oblasti je prijavljenih nad 20 slučajev. Gotovo pa je še več takih, ki se na tihem zdravijo doma proti tej o-pasni bolezni, V zadnjih tednihr je zbolelo in umrlo celo več starejših oseb radi škrlatinke. Tako je n. pr. umrl pred kratkim 42-letni trgovec Rupert Jeglič. Nesrečnež je poljubil o-troka neke prijateljske družine, ki se je vračal iz bolnice. Nevarna borba z volkovi. Iz Mostara poročajo o naslednjem zanimivem slučaju: Vsled mraza in snega, ki je padel v zadnjem času so se volkovi približali selom in napadajo slabo zavarovane hleve. Tako so prišli štirje lačni volkovi na dvorišče seljaka Bjela-' goviča. Ko je seljak slišal tu-lenje volkov, je začel streljati na nje. Trije volki so preplašeni zbežali, četrti pa je besno' napadel Bjelagoviča se mu za-; pletel med noge, tako da je seljak padel na tla, Vkljub ne-j varni situaciji je Bjelagovic i-! _ _____ __ mel toliko prisotnosti duha, da ie obe roki porinil volku v žrelo. Že so mu pešale moči in bil bi postal žrtev lačne zveri, če bi ne bil prihitel sosed na pomoč jn s sekiro presekal volku hrbtenico. Seljak je bil ranjen na rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico." -o- Bolgarski avijatiki v Jugoslaviji internirani. Poročajo, da sta se nedavna v okolici Pirota vsled defekta na aeroplanu spustila na tla dva bolgarska avijatika, ki sta bila aretirana in izročena vojaški oblasti. Po zaslišavanju je vojno ministrstvo sklenilo, da se avija'tika Georgilev in Čepakov, ki sta bila v posebni misiji poslana preko našega teritorija, kot špijona internirata. Aero-plan se obdrži kot vojni plen, ker Bolgarija na podlagi mirovne pogodbe nima pravice vzdržavati vojaških aeropla-nov. Še eno usmrčenje v Osjeku. Dne 17. m. m. so v Osjeku obesili 37-letnega delavca Milana Latinoviča, ki je bil neko soboto zvečer v gozdu ubil svojega sorodnika in tovariša v tovarni Simo Latinoviča ter mu uropal borni tedenski zaslužek, nato pa skušal ogoljufati še njegovo družino za večji znesek, češ da mu je Sima toliko dolžan. Milan LatinoviČ je do zadnjega upal na pomilo-ščenje. Zadnji dan je šla zanj prosit milosti v Belje posebna deputacija Osječanov, ki jo je vodil Latinovičev zagovornik dr. Rainer; vrnila se je brez vspeha. Krvnika Mausnerja to-pot niso hoteli sprejeti na prenočišče'v nobenem hotelu ter je moral prenočiti na sodišču. Latinovič, ki je močno drhtel, je prosil pod vešali, da sme še enkrat pogledati svet. V tem je krvnik že nategnil vrv in tekom ene minute je obsojenec izgubil zavest. Smrt je nastopila v 11 nffnutah. Poročila o-menjajo, da je krvnik Mausner po usmrčenju delal dobre kupčije z vrvjo; prodajal je kosce po 50 dinarjev. DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. * Naša banka ima svoje lastne zve*» s pošto in zanesljivimi bankam; v starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali' ns zadnjo pošto točno in brez vsakeir* odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih is M-rah bo bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ................$ 8 80 1,000 — Din ................$ 17.25 2,500 — Din ................$ 43.00 5,000 — Din ................$ 85.50 10.000 — Din ................$170.00 100 — Lir ................$ 4.90 200 — Lir ................$ 9.45 500 — Lir ................$ 22.75 1,000 — Lir ................$ 44.25 Pri pošiljatvab nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti ccm vnaprej. Zato se pošiljatve nakaže po cenah onega dne, ko mi sprejme mo denar. DOL ARTE POSTLTAMO MI TUT'» V TUGOSLAVIJO IN SIC^R r-j POŠTI KAKOR TUDI RR7QFA V, NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLt«. VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK » CEŠAREK 70—9*h AVE. NEW YORK. CI-TX _____ . ŠTEV. (No.) 57. Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resmco — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. CHICAGO, ILL., TOREK, 14."'APRILA — TUESDAY, APRIL, 14, 1925. -. .i - - ' * r* . < wg • m y > .,.. ... . . .... , ... ... . ,„. . ........ .. TO, LETNIK XXXIV. "AMERIKANSK1 SLOVENEC' IN "EDINOST." •____ .. Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen »•ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY-,— Edinost Publishing Company K*49 — West 22nd Street, " Chicago, DL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 " For United States per half year .................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _" _For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj ■lan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. ---— ■- - Entered ak second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi- '^po. III., under the act of March 3rd 1870. • 0 Kam drvi rdeči materialistični socializem? Rdeči socialisti so sj" postavili za svoj cilj spremembo se-lanjega socialnega reda. Cilj sam na sebi je lep in plemenit, vsaj tak se vidi in kaže v navideznosti in domišljiji. Vsi stremimo za tem ciljem, ki živimo od dela svojih rok — to je delovno ljudstvo, ker vemo, da sedanji socialni red je krivičen in izkoriščevalen. Toda, kako doseči izboljšanje, kako doseči Cilj. za katerim hrepenimo? Pri tem vprašanju pa zija med krščanskimi in materialističnimi socalisti velik prepad, ki je nepremostljiv. Collinwood,-Cleveland, O. "Le vstani borni narod moj, do danes v prah teptan, Trpljenja več dan ni Tvoj Tvoj, je vstajenja dan!" (V pepelnični noči. Simon Gregorčič.) Zbudila se je zavest, in zato sem porabil zadnjo kitico pesmi "Pepelnične noči," ki jo je ljubljenec slovenskega naroda zapel, neumrljiv v svoji pesmi, nepozabni Simon Gregorčič. Saj, kar narodu v vsem obsegu, in delokrogu velja, velja tudi posamerznikom tako tudi prepričaniu. Predramili smo se in če je kaj teškega, priče-tek pravijo, da je polovica žc storjenega. Tako tudi v našem Collinwoodu smo se ne samo predramili, bolje rečeno: vstali! Kajti če vidi cenjeni rojak one "napredne" dopisnike, ki se senčijo pod marelo, toliko hvalisane, prosvitljenosti, v listu "Prosvete", bi pač sklepal preds. Anton Grdina-ta, br. gl. taj. Jožefa Zalarja, vrhovnega zdravnika br. Dr. Josip Grah-ka, Dr. Omana glav. duh. vod- Cleveland, Oiho. Pošiljam Vam 25. novih na-ročpikov iz majhni, a prijazne Barbertonske jiaselbine. Ali se nlSd^pokazali Barbertončani, kaj ? Vsa čast jim l To je sad sv. misijona, ki se je tukaj obhajal z sijajno udeležbo". Takoj, ko sem zvedel, da se bo vodil sv. misijon, katerega je vodil naš občeznani slovenski misijonar Rev. Kazi-, mir Zakrajšek me je vlekla neka skrivna sila tja v Vašo mm ja, br. J. J. Omana operno; naselbino. In res tudi jaz sem pevko, Miss Elizabeth Grahek 1 se na novo navdušil ter pokrep-iz Jolieta (hčerko glav. blagaj- čal za nadaljno težavno delo nika K. S. K. J.) br. Ivan Zupana urednika Glasila K. S. K. Jednote, brata Zuliča in drugih kar ne morem vsem imena zapisati naj mi oproste. Vsem prisrčna hvala. Vsak je nam kaj zanimivega povedal. To priliko sem imel tudi prvič osebno videti gl. preds. Anton Grdina. Rečem le to: moč je, na svoje- za povzdigo katoliškega časopisja. Dragi rojaki Barbertonča nje, kaj ne takih prepričevalnih govornikov nam je potreba in prerodila bi se na mah slovenska Amerika. Srčno se še tukaj zahvaljujem vsem rojakom za ljubezniv sprejem vsem novonaročni- mu mestu. Nikdar ne bi od nje- kom za njihovo požrtvovalnost ga pričakoval tako gromavite- ter še posebej Mr. Matiji Miga glasu. In tudi sam nas je helčič, ki me je s svojo karo pri-prisegel, oziroma zvršil spre- hranil mnogo časa in stopinj, jem novih članov. Ustanovila da sem v tako kratkem času sta se tudi dva nova društva, lahko obiskal skoro vse rojake, mladeniško in žensko, ki sta se j Vsem rojakom v Barbertonu, priklopila k K. S. K. J. Med kakor tudi po vseh ameriških! govori, oziroma pred otvorit- naselbinah želim prav veselo: vijo po večerji, je nam zapelo AJelujo! Frank Kuraik. -o- "Bog je izmišljotina domišljije, vera bizness, duhovniki humbuerarji itd." Rdeči socializem hoče doseči svoj cilj če treba potom nasilja, krvave" revolucije in hoče nadvladati druge. Taki surovi načrti in taka kruta miselnost neobhodno zoži človekovo obzorje in zmanjša njegovo moč spoznanja. Slepa strast in golo sovraštvo postane njegova gibalna sila, ki ga drvi naprej ne-zmiselnost. Kot trmoglav otrok drvi naprej tišči vedno v ospredje svoj krvavi evangelij: revolucija, diktatura! Kdor nore slediti temu neplodnemu klicu in skuša s trezno besedo spametovati in pomiriti kratkovidnega socalista, tega opsuje-jo z izdajalcem, prodancem, izkoriščevalcem in kakor pač "mu, bi šel pogledat na jednotin že naslavljajo take, ki ne trobijo z njimi v njihov rdeči rog. dan, v Slov. dom, na Holmes t. , ,. „ j ... . , ~ Avenue. Videl pa bi pač nekaj Posledice te zgrešene politike rdečih socialistov se kaze- drugepa> Kie in katera jedno_ jo v svoji polomiji leto za leto bolj, tako pri njih stranki kot u «e y enem dnevu pod gvoje posameznikih. Socialisti so po večini povsod osamljeni. Tudi:okrilje sprejeia 400 cla- najnesebičnejši socialni delavci so morali pretrgati vsako zve- 'v (mjad jn odr 0dd.), ki jih zo z njimi, ker materialistični socialisti ne poznajo nobenega J je k g k J v Collinwoodu pametnega kompromisa. Vsako skupno delo z njimi je nemo- 92 marca 1925 _Nekaj nad- goče. To pa zato, ker socializem vtika svoje dolge prste tud^ |vse veli«astne*af je bila ta slav-v najsvetejše zadeve posameznikov. Posebni sovražniki so ma- nogt In meni kot nov0pristop-terialistični socialisti vsake religije. Naše lawndalske sociali- gjanu se je vtisnila neiz- ste veliko bolj peče to, da so Slovenci z malimi izjemami kato- brisljivo v spomin. Tedaj sem Collinwood je ves v socialistic-i pevsko društvo "Soča" par kra-j nem fraku. In nezmiselno je, snih pesmic, in Elizabeth Gra-! če kdo bi še trdil, da so kato- hek nas je očarala z ljubkim; Oliver, Wis. ličani še kje v tej napredni na- glasom. Tako smo imeli, Co!- j Tukaj smo se začeli katoli-selbini kjer kar mrgoli dopisni- linwoodski "nazadnjaki" dan, čani živahno gibati za tukajš-kov v Prosveti, kjer eden bolj ki smo pokazali, "naprednja- no katol. cerkev. Posebno naše kot drugi zabavlja črez "kleri- kom," da v ogromni večini je zenstvo dela s polno paro. Do-kalce. Saj pač bi jih mogla, če narod to, kar je v resnici katoli- bili smo duhovnika iz Supe-drugi ne "ta svetloba veleumne ški! In Vaši nanadi nam * na rior, Wis., ki prihaja k nam luči, naprednosti prisiliti, da: Vašo jezo odpirajo le oči in vsako prvo nedeljo v mesecu, človeške, ni v daljavi čas, ko se boste, ki opravlja sv. mašo in druge vprašali, ali nas je samo to, kar pobožnosti. Ime novega župni-misli z nami? Dal Bog. da ta ka Rev. Clarence jako energi- Ako dragi rojak vrjameš te- dan kmalu napoči! čen duhovnik in izboren misi- ... . . jonar. Je rodom Čeh in Slovane Matthew Tekavec, novi clan društva sv. Jožefa. ličani, kakor pa, da jih kapitalisti izkoriščajo. Slednje jim je bn zaslutil, kai je to, ki veže i vse bratska ljubezen, ne samo zelo ljubi. -o--Na zadnji cerkveni seji smo Calumet, Mich. izvolili sledeči cerkveni odbori: Društvo katoliških borštna- John Turk tajnik, Geo. Casich ric "Corpus Christi Court" št. blagajnik, Frank Sajec Chas. 501. je izvolilo na svoji letni se-j Rebek in William Vucen za ji sledeče uradnice: Predsedni- nadzornike, ca Mary Kocjan, podpredsed- Tukaj nas je malo Slovencev niča Katarina Sunich, finančna samo 12 slovenskih družin in tajnica Mary M. Plautz, zapis- pet pečlarjev. Seveda tudi pri nikarica Katarina Likovich, nas so taki ki mislijo, da lahko blagajnica Mary Vidosh, nad- živijo brez cerkve, zornice Josephine Weiss, Fran- Jaz nisem 15. let bral ka-cis Brown in Mary Jerman, tol. lista. Sedaj sem ga naročil, Konduktorce Kate Grahek in seveda jaz sem vseeno podpiral Agnes Grahek. Vratarice Bar- cerkev. A zdaj ko čitam kato-bara Mjhelich in Ana Brula. liški list vidim, kako silno je Duhovni vodja Rev. L. F. Klop- potreba močnejšega katol. tis- malo mar, najbolj jih peče to, ker so Slovenci katoličani. Tako je tranirai Zavertnik svoje rdeče podrepnike. Ti nima-|po narodu> veri, tudi po pod-jo niti najmanjših pojmov, kaj prav za prav socializem je. Am- pornj materi K S K J V srcu pak tranirani so napadati katoličane, naše duhovnike in sramo-^j je kjpe]a želja* "Ohrani jih titi ono, kar je pretežni večini slovenskemu narodu sveto in SVeti Oče v svojemu imenu da drago. Ce bi ti lawndalski zagovorniki rdečega socializma bili bodo vsi edno> kar sva midva," čič. . ka. Edino v tem dragi rojaki v resnici tako veliki ljubitelji zatiranega delovnega ljudstva, je molil Kristus pri poslednii Te uradnice bodo ustoličene je naša rešitev. Nasprotniki so bi ne prezrli tako hladno jokajočih prošenj poškropljenih s kr- večerji. Tudi jaz sem se spom- na prihodnji aprilovi seji po se posluževali tiska zato so vs-vavimi solzami ubogih slovenskih premogarjev iz West Vir- nil te krasne molitve, in želel našem duhovnem vodju Rev. peli. Mi katoličani pa smo pre-ginije pred tremi leti, ko so prosili pomoči iz miljonskega fon- društvu kot vsej Jednoti brat- L. F. Klopčič. zrli to sredstvo smo bili pa za- da, v katero so ga rdeči gospodje pod gotovimi pretvezami na-lske ljubezni, sloge in miru. Po- Naše društvo ima lepo šte- ostali. Toda že se svita, odkar brali. Ravno ta dokaz pokazuje lawndalske rdeče farbarje v tem nas nikdo več ne premaga. Pojdimo mirno bratje in sestre vsej njihovi zakrknjenosti in brezsrčnosti. vilo Članic in še vedno narašča smo začeli obračati zopet ne-v članstvu. Posebno je zanimi- koliko več pozornosti tisku. Za- Rdeči materialistični socializem je torej brez duše in sr- mirno istih ki v svoji škodoželj- vo, da naša mlada dekleta ta- to le krepko naprej, da doseže- ca! Krvav je in nasilen, omejen in plitev jadra svoji pogubi nost^ n*č drugega bolj ne hrena sproti! I pene, kot, da bi naredili raz- I dor med nami. Toda zaman. Gospodje na Lawndale bodo zaškrtali s zobmi, ko bodo vstali smo, in držali bomo sku-brali te vrstice, to vemo že naprej. Toda mi bore malo damo,'paj kot veriga. To naj Vam bo kaj ta zayajalna ljfinda misli o nas. Mi smo tu zato, da narodu v odgovor vsi isti ki nas sra-govorimo resnico in ga varujemo, da ne nasede na raziie-rdeče' motite. linianice, ki jih nastavlja našemu narodu v Ameriki rdeča>go-| pa tudi odličnih gostov smo spoda na Lawndale! , imeli v svoji sredi^ brata g} ko v obilnem številu pristopa- mo katol. dnevnik! jo v to katoliško društvo, kar zaslužijo vse pohvale. V upanju, da bo to naše društvo še bolj napredovalo pozdravljamo vse članstvo tega S. društva. Mary Kocjan, R. S. Catherine Likovich, R. S. F. S. Enumclaw, Krain, Wash. Ker ni bilo v našem listu A. — Ed. že dolgo nobenega dopisa sem se jaz namenila poročati nekoliko novic. Kakor (Dalje na 3. strani.) Zadnje čase se mi je nabralo veliko prispevkov za to kolono. Po večini so prispevki predolgi. Pišite kratko pa kroftno. Obenem ponovno povdarjam, da prispevkov brez podpisa ne bom objavljal. Kdor ne zaupa svojega podpisa uredništvu, ta tudi ne z&služi, da bi ga uredniški hrbet ščitil. Lahko se podpišete s kakršnemkoli podpisom, toda uredništvo mora vedeti za ime dopisovalca. Tudi priporočam, da nikogar ne zba-date po nepotrebnem, zbadaj-te one, kateri zbadanja zaslužijo. * * * Prispevek iz Collinwooda. — Pri nas je te dni slanca padla in vse rdeče cvetke pomorila. S prestreljenim srcem in pove-šenim glavam hodjo okrog — žalujejo — litanije pišejo za Prosveto — a glej ga vraga, k' ne pomaga nič. Kar je Prosveta sejala dolga leta — vse je slanca vzela in ostalo druzga ni, kot žalostni poraz! — Opazovalec. * * * ' Prispevek iz Clevelanda iz St. Clairja. — V Chicagi ste pa že res s hudirja. Pa ne vem ali ga imajo na Lawndale res toliko, da ga vedno žajfajo, ali so pa njihove možgane drugačnej-še kot normalnih ljudi; zakaj take ni še nihče pogruntal, da je Beauty Parlor zdravniška lekarna. Le v katero šolo je pohajal mladi Zafrknikov budist?! — Nekdo. * * * Tudi iz St. Clairja v Cleve-landu. — Na cortlandskem tam streetu, ena hiša stoji; kjer trčeni Petrčk modrost svojo deli. Piše in maže — noč in dan, zraven pa laže, kot stari cigan! Misli, študira-- da kak bi fajn stal, če bi on enkrat — naš kajzer postal. Le tiho bod Zgaga — navihan lisjak; saj kmalu šel spat boš,-kje v stari listnjak! Ker naš narod slovenski se zdramil je zdaj, Zeksar in Zgaga za vedno šla bosta v kraj! — St. Clairčan. * * ♦ Prispevek iz Chicage. — V Presneti so vabili rojake iz Waukegana in okolice naj pridejo v obilnem številu na predavanje starega Zavertnika, da bi slišali starega borca. Če bi bili pri besedi "borca" spremenili eno samo črko, namreč "b" v V bi bila njih napoved še precej resnična. — F. S. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Černigoj. "Pusti jih, naj počivajo, da se ne razjezijo, kakor se je nekoč razjezil Amen, in ne povedo tvojemu veličanstvu stvari, ki bi jih nerada slišala .Poglej te mogočne stavbe, kakršnih ne more danes zgraditi noben vladar, in ne dovoli, da bi jih slabotnejši rod motil v pokoju." "To imenuješ mogočne stavbe?" je vprašala Tua zaničljivo; bila je namreč slabe volje, ker Asti ni hotela poklicati duhov. "Saj ni vse skupaj nič drugega, nego kup kamenja, ki ga je Človeški napor naložil, da ustre-že njihovi nečimumosti! In kaj nam pripoveduje zgodovina o ljudeh, ki so piramide zgradili ? Nič drugega ne vemo o njih nego nekaj bajk. Če bom jaz živela, si bom postavila mogočnejši spomenik: Zgodovina bo pripovedovala o meni do konca dni." "Morda, Neter-Tua, če boš živela in če bodo bogovi hoteli; toda meni se zdi, d,a bo to staro kamenje živelo dlje časa, nego marsikatero dejanje." Naslednjega jutra po obisku piramid sta faraon in kraljica slovesno stopila v ve- 1 J v liko, belozido mesto Memfido, kjer ju je kraljevski sprejel faraonov brat princ Abi, Id je še vedno vladal v tem mestu in okrožju. Odkar je bil Abi pred mnogimi leti pri* šel v Thebe, da zahteva deleža pri vladanju in se da imenovati za prestolonaslednika, se s faraonom nista več bila sešla. Kakor vsi ostali velikaši in kraljevi namestniki, je bil tudi on povabljen k slovesnosti kronanja Neter-Tue, a se je v zadnjem trenotku opravičil, da je bolan, kar se je zdelo. resnično. Vohuni so vsaj sporočili, da leži v postelji, in ni se dalo dognati, ali ga priklepa nanjo lastna volja, ali bolezen. Faraon in državni svet se je malo Čudil, da ni ponudil kraljici roke katerega svojih sinov, ki jih je imel štiri, a je menil, da tega ni storil, ker je bil prepričan, da njegova ponudba ne bo sprejeta. Drugače je Abi ves ta čas bil popolnoma miren v svoji pokrajini, ki jo je upravljal dobro in strogo; o pravem času je pošiljal v Thebe davke z vdanostnimi pismi in jih je celo sam zvišaval. Tako se je zgodilo, da je faraon, ki je po naravi bil dobrosrčen in iskren, pregnal iz srca vsako nezaupanje do brata; bil je prepričan, da je pokopal svoje želje, ko se je rodila prestolonaslednica. Toda ko je faraon, ki ga je spremljalo samo petsto mož njegove straže na tem miroljubnem obisku, prispel v mogočno mesto in videl, kako neosvojljivo je njega obzidje in lrako, močna so njega vrata ; ko je videl, da v ulicah stoje tisoči dobro oboroženih mož v vrstah, se mu je v srcu zganil sum, ki ga je bil kot neopravičenega pregnal. Če ni on o tem ničesar omenil, je bila Tua, ki se je peljala v vozu z njim, manj molčeča. "Oče," je rekla tiho m6d kričavo dobrodošlico množice, zakaj bila sta sama v vozu, čigar konje so vodili za uzde, 4ttale moj stric ima velik dvor v Memfidi." "Zakaj bi ga ne imel, hči moja? Kraljev namestnik je." "Tujec, ki bi ne poznal resnice, bi utegnil misliti, da je. kralj, oče; da po pravici povem, če bi jaz bila faraon in bi se bila odločila, da pridem semkaj, bi prišla z večjo moč-.■ _ »» -,o.-- "Saj lahko oddideva, če se nama zljubi, Tua," j£ rekel faraon nemirno. "Reči hočeš, oče, da lahko odideva, če se zljubi princu, tvojemu bratu, da odpre ta velika bronasta vrata, ki so se zaloputnila za nama — a ne prej." _Ta hip sta obmolknila, zakaj voz se je ustavil ob stopnicah velike dvorane, kjer je čakal Abi, da sprejpie svoja kraljevska gosta. Stal je vrh stopnic, mož velikan, čokat, močen in kakih šestdeset let star; na njegovem debelem, temnem obrazu je bilo za čudo vendaB opaziti nekaj podobnosti z nežnim, fino izrezanim faraonovim obličjem. Tua ga je premerila s čudnim pogledom in ga je takoj zasovražila, še bolj, nego je sovražila Amathela, princa iz Keša. Prazno-. glavega, pijanega Amathela se ni bala, ta mož pa, o katerem je čutila, da je močan in umen, in čigar velike poželjive oči so počivale na njeni lepoti, kakor da se ne morejo odtrgati od nje, jo je navdajal s čudno grozo. Vzpela sta se po stopnicah in princ Abi ju je pozdravil "pod svojo ponižno streho," obsipajoč ju z vladarskimi naslovi; povdarjal je, kako se veseli, da ju vidi, svoja vladarja, med obzidjem Memfide, in je med govorom neprestano strmel v Tuo. Faraon, ki je bil truden ni odgovoril, toda mlada kraljica mu je vrnila pogled in je rekla: "Zahvaljujemo se ti za pozdrav, toda zakaj nas nisi sprejel, stric Abi, pred vraži Memfide, kjer smo te pričakovali, da najde-ttlo kraljevega namestnika in da izroči ključe faraonovega mesta faraonovim častnikom?" Tedaj je Abi, ki je mislil, da ima pred seboj boječega otroka, opravljenega s kraljičino obleko, obstrmel spričo teh besed kraljeve hčere, ki je bila tako ostrega jezika, in ni našel odgovora. Ona pa je odšla mimo njega in je ukazala naj ji pokažejo, kje bo v Memfidi prebivala. -AMElU^g^y^ IN^OST/l Tvoj hfedeljski tovariš. 9 Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. TEDENSKI KOLEDAR. se Bela nedelja. — Jezu« prikaže apost. Jan. 20. 19 Nedelja — Ema, vdova. 20 Pondeljek — Testim. 21 Torek — Anzelm. 22 Sreda — Soter. 23 Četrtek — Jurij, muč. 24 Petek — Fidelis, muč. 25 Sobota — Marko Evangelist. -o- "Mir Vam bodi!" Greh je vpor proti Bogu. Vpor je pa vsikdar nemi, boj. Vendar pa človeško srce tako grob, želimo ubogemu Adamovemu sinu najboljše: "Večni mir mu daj, Gospod!" Gospod Jezus je prišel* na ha, ne živi v miru z Bogom. — In posledice? Strašne vojske, vedni upori, prepiri, sovraštva med narodi, med državami, med sosedi, med brati. Zato, o svet, čuj pozdrav svojega zveličarja danes: Mir Vam bodi! Mir z Bogom! Skušajte si ohraniti ta mir predvsem, če hočete živeti srečno. 2. Mir s svojim bližnjim. Sovraštvo je nemir z bližnjim. Sovraštvo je pa sad luciferja. nedolžno oko otfočiča !~Žakaj ? Red vlada v tei^ii^i. mirs sa- \ 'Of' f BABti>J071 mim §eboj. Toaa greh ^ jf naselil v to dušico. Kako" nemirno plavajo oči sem in tja. Kako se utiskavajo v poteze obraza vpljivi tega nemira . . . Kako vpliva ta nemir v duši na živce, da je človek razdražljiv, se vjezi za vsako reč, je len za dolžnosti stanu, za dobra dela usmiljenja in ljubezni, hiter k maščevanju itd. Zato ali ni res, da je mir s sami seboj podlaga vsakega miru na svetu? % Zato če hočemo mir na svetu, med narodi, med državami, med naselbinami, med sosedi, po družinah, po društvih, ho- Kako lepo je življenje naj bo to v deželi, v družini, pov-jčemo videti srečne obraze, ho-sodi, kjer je mir. O kako lepo' čemo videti srečna srca — glav-in kako prijetno je kjer ljud- no je — prizadevajmo se za hrepeni po miru. In ko pola- ,-e bratje skupaj prebivajo,! mir po posameznih srcih. Le, gamo mrtvo truplo v hladn#pravi sv pismo. j kadar bodo ljudje vse splošno Ni ga pa hujšega, težjega imeli mir v srcu, bo ta mir pri- in nesrečnejšega življenja, kakor je življenje v nemiru. I-mej vsega dosti, če nimaš do- svet, da bi dal svetu, človeške-jma miril> nič ti ne bo teknilo, mu srcu nazaj mir, da bi ga ; Pravijo, da je bolje neslan spravil z Bogom, da bi naučil močnik v miru kakor pečena v^ljudi ljubiti, zakaj mir je dete ljubezni. Kjer ni ljubezni ni miru. S svojim vsteijenjem je dosegel ta cilj svojega prihoda na svet. Mir je 12 SLQX* ( Nadal je^^i je fjFSFStirani. povsod tako spao! tupifctakaj i-meli letos precej h^ Wo* zimo. Posebno nam je nagajal hud veter z deževjem za tri tedne skoraj vsak dan. Najhujši vihar pa je bil 9. februarja ponoči se je podil od 50 do 60 milj na uro in je vse pobral, kar mu je prišlo na pot. Priza-nesel ni ne ograjam ne streham. Vse je rušil in tulil, kakor lev. Na Enumelaw žagi je napravil precej škode, tako, da niso mogli obratovati s polno paro, nekaj časa je moralo precej delavcev doma ostati, da so popravili, kar je bilo porušenega. Sedaj nas je veter zapustil in nam je prisijalo ljubo solnce, katerega smo vsi veseli, ker je tako toplo, kakor maja meseca. SSpomladanske; cvetlice se hitijo odpirati in budit iz spanja. Dišeče vijolice trobentice in zvončki nam oznanjujejo, da se nam bliža pomlad, drobne ______________________se je vršil IT" apnia iz slov. cerkve sv. Jožef* s peto sv.nnašo. Spadal je Pa-dovanskfega k. SfK. J. in k društvu sv. Družine štev. 1. Naj v miru počiva!" — Isti dan dne 29. marca je izdihnil tudi svojo blago dušo mladenič Anton Mustar, 27 let star. Umrl je na operaciji za slepičem v bolnišnici sv. Jožefa previden s sv. zakramenti za umirajoče. Tukaj zapušča žalujočo mater in brata, kateri žalujejo za njim. — Pokojnik je bil član dr. sv. Cirila in Metoda K. S. K. J. v Jolietu. Pogreb se je vršil tudi dne 1. aprila s peto sv. mašo iz cerkve sv. Jožefa. Naj v miru počiva in sveti naj mu večna luč! Marko Bluth. -o- šel iz teh src ven v naše jav no življenje. Ta mir bo dal in more dati čebelice pa tako hitijo znašat pa samo Kristus svojo vero. za svoj rod, da jih je kar ve-O zato, katoličani, kličimo ta selje gledati. In tako imamo tu-pozdrav tudi mi vsem srcem, di mi kmetje polne roke dela., piščeta v prepiru. In kdo ne vsem skupaj, celemu svetu: Sedaj se bliža setev in je tre-! podpiše te resnice z obema ro- Mir Vam bodi! Mir! Mir! In ba pridno orati. kama. j veliko delo bomo delali za Bo- Gospa Štorklja tudi ni zmrz-| In Gospod je prišel naučiti ga za bližnjega in samega se- nila in veter jo tudi ni odnesel.j bil sklenjen jljubezni: "Otročici moji be. Amen. Zatekla se je h družini Joseph med Bogom in človekom. Zato ljubite s'e med seboj f Novo za-Gospod, vstali od smrti, ni i- poVed vam dam, da se bostej mel lepšega pozdrava in vese- ijubiU> Na tem naj vsi spoznajo, j ______ _________________ le jšega Jsporočila za svoje a- da gte mojj učenci, ako se bo- v pomnoženi" obliki tri četrt žalostno novico, da se je pripe-postole, ko se jim Je po> s v o- |gte ljubm med seboj r Sad lju-| številka tegll pevskega glasilaltila na Wilkeson premogokopuj Slemšek in jim je za dar pusti-KNJIŽEVNOST. m^lega sinčka. Častitamo! Pevec. — Ravnokar je izšla Za Poročati imam tudi jako jem vstajenju prvič prikazal bezni je pa mir kakor lepi pozdrav: "Mir Vam go pa ljudfe na gvetUf ki no_ bodi čejo miru, s katerim je nemo- Tudi nas, svoje učence, Gos- pod Jezus danes ravno s temi goče živeti v miru. Denite jih kamor hočete, ne bo dolgo, ve- 7. naslednjo vsebino: St. Pre-iin Je Potrgala nit živ-j mrl: Dr. Josip Cerin. (Konec). ,jer>ja dvema mladeničema S.1-, TT o x i tu • vestru Jerovcnku jn Anton III- — H. Svetel: Pevec m razvoj . . . , , ~ cu. Oba Slovenca eden v Ame- zborovske glasbe u-M. Ba- ^ g Jer0včnk pa v sta-j ... ,juk: Narodna pesem v sekiri- . . T „ , o j besedami pozdravlja. Tudi nam lik prepir bo vse naokoli njih. I' fJy . __ y Vodopivec. rem kraJu v Lucah na Spod- želi, da bi nam sveti postni čas, | Vendar to je duh satanov. |N ' \ tamburicah _ j.lk n^em Štajerskem, kjer zapušča postne pobožnosti, postne spo- Ako hočemo biti Kristusovi \ ? V ^ . . . i; J eno sestro in več drugih sorod-: 11: P ,, ' p . , . . Aljaž: Pevski spomini. (Dalje) ik Tukai na 2 hntrAnra vedi in sv. obhajilo prinesel moramo sprejeti tudi mi v svoje, VT v. , . , „ « *hkov. iukaj pa z Dratrancaj — Nasi zbori- — Vestnik P. Z. John Hladnika in Raymond; Nove skladbe. — Iz glasbenih; Hladnika in več drugih sorod- pred vsem — ljubi mir: Mir z življenje njegovo velikonočno Bogom, mir z ljudmi in mir s voščilo: mir Vam bodi! Ljubi- samimi seboj. mo se! Ohranimo ljubi mir v 1. Mir z Bogom je glavni družini, v društvu, v naselbini, pogoj miru srca. Ako ni v srcu Zlasti velja to v vseh, ki so, ... miru z Bogom, ako živi člove- Kristusovi. Še bolj pobožna du-|na J1?1, ško srce v sporu in uporu z Bo- ša, če ne bo živela v miru s1 Poin°čnici. gom, potem ne bo rie miru z nikov in prijateljev, ki za njim žalujejo. Anton Ilič zapušča tri sestre in enega brata. Ena ljudmi in ne miru s samim seboj. Mir z Bogom skali greh, kajti greh, kakor sem že omenil je uprav proti Bogu. Ko člo- listov. — Kronika. Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec. Noč P. H. Sattner: K sestra živi tu v Seattle in brat pa nekje v Oregonu. Oba sta svojimi sosedi, bo v pohujšanje.! Pevec se naroča Pri upravi,'prišia, da sta spremila pokoj-Vsa ta pobožnost je sama hi--Miklošičeva c. 7. v Ljubljani, nega brata k večnemu počitku, navščina. Najprvo ljubi, živi v Priporočamo- ga vsem ljubite- katerega so položili poleg nje-miru, potem moli. Zakaj le tam'1^"1 lepega petja, kjer je ljubezen, je Bog. ] 0 Toda ta mir si moramo kupi-! Čudna pota strele. Nore stave. Pred kratkim so listi poročali, da je neki mož stavil, da bo od Amsterdama do Marseilla prepotoval vso pot s tem, da, se bo venomer prekuceval. Prekucniti se bo moral več kot mi-lijonkrat dokler ne pride na cilj. Na ta način bo napravil na dan približno 5 kilometrov poti. Podobne norosti so napravili ljudje za stavo že dostikrat. Neki angleški list jih sedaj o-pisuje. Tako je Kemp, komik Shakespeareove igralske družbe, stavil, da bo preplesal vso pot od Londona v Norwich. Za to pot je rabil več tednov, nazaj grede pa ni rabil peš niti 9 dni. Pred 50 leti je stavil možakar, da bo v kadunji, ki jo rabijo mesarji, preplaval Them-, so in se pomikal naprej samo z rokami. Stavo je dobil. V Zedinjenih' državah so ljudje večkrat stavili, da se bo-j do peljali v različne več alii manj oddaljene kraje v otroških vozičkih. Najbolj jo je menda pagaritt Bostonu,si kot lečen s cucljera D otroško ste* o poleg sebe pe- ljati v otroškem vozičku pa vseh ulicah velikega" mesta« Ljudje so seveda zijali za njim, toda on je dobil stavo in s tem prekosil vse, ki so se mu ro-gali. vek greši se upre Bogu, upre ti s žrtvijo potrpežljivosti. Ka-njegovim postavam, upre nje-|kor vse telesno, kupiti si mora-govi sv. volji in v duši nastane mo tudi vse duševno, tudi mir. nemir. Otrok je postal neubogljiv do svojih starišev. Storil je nekaj, kar mu je oče prepovedal. Kaj je sedaj? Otroško srce je nemirno, ker se zaveda, da je razžalilo dobrega očeta, ker si je zaslužilo kazen. Zato se boji domov. Potika se okrog, da bi se zamotilo, da bi pozabilo ta nemir v srcu, pa se ne da. Dan se nagiba. Večer je tu. Kaj sedaj ? Kolikor bolj se večer bliža toliko tesneje mu je pri srcu. Ne — domov mora, kam naj gre drugam. Doma pa razžaljeni oče in palica pripravljena. Kolik nemir v tem trenutku. Cena za mir je pa ravno potrpežljivost, ponižnost. Zato bratje, ki ste Kristusovi, ki še verujete vanj, ki ste združeni med seboj po slovenskih župnijah, društvih, druž:- Med hudo nevihto v noči med 27. in 28. avgustom je u-d aril a strela v Schoeneringu na Gornjem Avstrijskem v lipo zraven gostilne Wurm. Od tam je skočila na hišo, prebila streho, prišla v prvo nadstropje, zažgala ondi v sobi oblanje, prodrla strop in ga zažgala, nah, mir vam bodi! Na temi nakar je izstopila v kotu pritli-naj vsi spoznajo, da ste Kristu-ične kuhinje. Nato je šla preko sovi — če se boste ljubili med stropa na električno napeljavo seboj, če boste živeli v miru. v predsobi in izšla skozi števec O delajmo vsi za ta mir med na prosto. Električno napeljavo nami, katoliškimi Slovenci, za je popolnoma raztrgala in šteta ljubi mir po naših župnijah, jvec uničila. V prvem nadstrop-po društvih in jednotah, po ju je vrgla služkinjo, ki je spa- vseh naših družinah. 3. Mir s. samim seboj je pa podlaga vsakega drugega miru. Tu je pa zopet le greh, so le strasti, ki kaze ta mir. Strast Doma pa? Očetovo srce je|je nemir, je nemirno, neredno užaljeno in razjarjeno. Otroka (hrepenenje za nečem, kar je ni domov. Kaznovano mora bi-|siabega. Strast je boj med bož-ti dete, da se ne razvadi, lju- jim> duševnim delom človeka bežen sili k temu. Obenem pa' in med živalskim mesenim. la v svbji sobi, s postelje in ji osmodila lase. Wurma ki je sedel v kuhinji, je vrgla pod mizo. Naravnost čudež je, da sta ostala oba popolnoma nepoškodovana. Slučajno v gostilni se nahajajoči ribiči so hitro pogasili goreči strop in preprečili hujši požar. govih starišev. Naj v miru počiva ! Silvestra Jerovčnka smo pa pokopali tukaj na Krain pokopališče s peto sv. mašo. Da je bil pokojni priljubljen priča njegov sprevod, katerega se je udeležilo veliko število njegovih prijateljev od vseh krajev. Ti pa nam nepozabni Silvester počivaj v miru. Ti si že prestal, kar nas še čak^. Ker se je moj dopis že raff-tegnil bo pa drugič bolj kratek. Pozdravljam vse čitatelje tega lista! Josephine Richter, zastop. -o- Joliet, 111. — Dne 29. marca je preminul za vedno v bolnišnici sv. Jožefa rojak John Barbič previden s sv. zakrementi za umirajoče v starosti 46. let. Pokojni se je narodil v Metliki • na Dolenjskem.! V Ameriki je bival nad 20 let. Doma zapušča ženo in enega sina in 78 let skrbi. Nemir toraj tudi doma. Lepa slika greha, grešnega, nepokornega otroka božjega, lepa slika nemira, katerega povzroča greh v drugimi božji, človek s svojim grehom proti Bogu. Zato ni čuda, da to uporno dete, ki se skriva pred očetovo palico, tako rado pade še v druge grehe, da, od greha do greha. Ker je lačno krade, zaide v slabo druščino, ki ga zapelje v razne pregrehe. Ne, ni ga miru v človeškem srcu, ako /hi najprej miru z Bogom. Hudobneži nimajo nobenega miru. Ker pa v srcu ni miru je človek razdražljiv, prepirljiv, je strasten, ne pozna ljubezni, goljufa itd. Kakor neubogljivo dete, ki se potika o-krog pred očetom. Zato boj se človeka, ki je v uporu s svojim Bogom pa naj bo to kdorkoli. Vsega bo zmožen, samo dobrega nič. Današnji svet se ne boji gre- Duh vleče kvišku, k Bogu, k čednosti! Strast vleče navzdol, k hudiču, k grehu, k'vsemu, kar je slabega, grdega, podlega. Zato kolikor bolj dovoljuješ, prostost tem strastem, da se razpasejo v tvoji duši, toliko silnejši je, toliko bolj si — razdvojen. Mir bo v srcu, ako bo vladala edinost med duhom in mesom, ako bo duh ukazoval in telo ubogalo. Kakor bo mir v družini, ako bo oče ukazoval, vsi drugi ubogali. V telesu bo zdravje, kjer glava misli, roka dela, noga hodi, želodec kuha. Naj želodec odpove službo, naj roka odpove delo, noga hojo — človek bolan, pohabljenec. Tako je v duhovnem oziru. Duh mora ukazovati, volja mora ubogati dušo, telo mora u-bogati voljo. Tako je mir. Ako ni tega je nered. Zato — kako lepo in Čisto je IVVVWMWVWVVWVVVVV^ (C / 5 s s * 4 0 + 4 4 Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ake hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se take pohištvo prodaja. Ako hočete imeti ▼ Vasi kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI veletrgovina z različnim pohištvom. 1807 BLlfE. ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. i * t i t + / f« Preprečitev je boljša kot zdravljenje. Nahajamo se v času v letu, ko se pojavlja "flu" v manjši a-li večji obliki. Na srečo pa je lahko spoznati znake njenega bližajočega se napada: bolečine po životu, oči pečejo, visoka temperatura in znaki onemoglosti. Kedar se pojavijo taki znaki, nehajte z delom in pojdite v postelj. Najprej pa glejte na to, da bo črevesje odprto ! Storite to s Triyerjevim zdravilno grenkim .vinom, ker to zdravilo izčisti črevesje brez vsakih bolečin. Vsakdo, ki poskusi to zdravilo v slučajih že-iedčnih neredov kot so slab tek, slaba prebava, plini v črevesju, glavoboli, nemarna jetra, vnetje ledvic, zguba eneržije in splošno slabo počutenje, bo zadovoljen z njegovim učinkom. Mr. Andrew Vanshura nam pise iz White Haven, 'Pa., 17. febr.: "Qdkar jemljem Triner-jevo zdravilno grenko vino se počutim mnogo bolje." Tekom pomladi ne zanemarite imeti doma tudi Trinerjev Cough Sedative in Trinerjev Liniment, ki gotovo pomaga proti rev-matizmu in nevralgiji! Če vam ne more postreči vaš lekarnar ali trgovec v sosedščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. dobilin smo iz starega. kraja novo zalogo knjig. Povesti m romani. Posled. dnevi Pompejev $2.00 V petih letih okrog sveta . ..........................1,00 Junakinja iz Štajra 1.50 Na krvavih poljanah__1.50 Ob tihih večerih__________ 1.00 Kresalo duhov ______________ 1.00 Naša leta ......................? 1.00 Tunel . .......................... 1.25 Za miljoni .......................75 Znanstvene in poučne knjige. Domači vrt, kako se ga uredi . ........................... $1.50 Slovenska slovnica Breznik ................................ 1.00 Varčna kuharica............ 1.50 Slovenska kuharica _____ 5.00 Hitri računar........____ v75 Sadje v gospodinjstvu .. .75 Reja domačih zajcev.....40 Zgodbe Sv. Pisma, Koci per............................... 2.00 Življenje svetnikov I. in II. del............................ 6,00 Naša zdravila................60 Nasveti za hišo in dom .. 1.00 Molitveniki. Večna molitev, veliki tisk 1.50 Večna molitev, mali tisk 1.25 Priprava na smrt .......... 1.25 Hoja za Kristusom 1.00 Sv. Marjeta M. Alakok 1.00 Znamenje na nebu, -šmarnice . ..................... 1.00 Knjigama Edinost 1849 W. — 22nd St., CHICAGO? ILL. MADAM X PASOVI MILIJONE 2ensk JIH nosi RADI udobnosti Na prodaj pri Mathilda Ludwig MODERCE IN 2enske POTREBŠČINE — BARMONS FINA 2enska OBLAČILA 2051 W. 22nd St., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 1277. Še je čas, da se priglasite Za l________ . __________________i____ ________________ skupno potovanje v Jugoslavijo katero priredi SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 70 Ninth Ave., New York, N. T* in sicer z najboljšim parnikom francoske linije Paris-om, Id odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval t«4i uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike 1 Vedite, da so "Retur-karte" za potnike IIL razred« znatno ceneje kakor so bile, istotako 'so znatno cenejši jugoslovanska potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavljani poseben "PERMIT" na podlagi katerega se bhlco v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. Še danes pišite po na daljna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Ifi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem krajo. _________ __i ■ -"Tv «' ' m r AaHMtll^SKJ SLOVEHEC" W ^EDINOST. fo BfC nrviJfifr a OKenaeroegova Zgodovinska Povest Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel L M. *• — BukareSta, Romunija. Romunska vfada je prvič od leta 1919. dovolila uvoz pšenice, takoj se je naročilo 15.000 ton. Vzrok, slaba letina. Naenkrat se je raznesel glas, da palača gori. Visok belomodrikast plamen je Švignil iz oblakov dima in kmalu je bilo celo ozadje poslopja obdano" od švigajočih jezikov rdečih plamenov. Sredi kričanja in vpitja in vriskanja in molitev in kletev se je z velikanskim treskom udrla streha palače. To je povzročilo med oblegovalci za trenutek strašno tišino; toda v naslednjem trenutku so se zopet zbudili iz svoje Čudne nedelavnosti, planili naprej, skočili v kadeče se razvaline, dovršili svojo zmago in dosegli svojo svobodo. s VII. Ko je napočilo jutro, je razposlal Šken-der klicarje po celem Epiru, ki so oznanjali, da je padla Kroja in glas, da je razvil v svoji stari deželi zastavo neodvisnosti. Poslal je tudi zanesljive sele do kneza Niceja v Atene in do velikega Hunijada. Ljudstvo je bilo v celem Epiru vzpričo te velike in nepričakovane novice tako navdušeno, da se je v celi deželi naenkrat vzdignilo in pobijalo Turke, samo mesta so ostala podložna Amuratu, ker so bile po mestih močne sultanove posadke. Sedaj je bilo Škendru pred Vsem na tem, da se brez izgube časa iznebi teh posadk, tako, da bi Amuratova vojska, o kateri je vedel, da jo pošlje nad njfega, ne imela nobene druge opore kakor svojo lastno moč in da bi mogel vso svojo pozornost obračati samo na to, da jo uniči. Kakor hitro se je njegova vojska odpočila in je pridobil novih vojakov — kar vsled splošne navdušenosti ni vzelo mnogo časa — je odrinil Škender na čelu dvanajst tisoč mož iz Kroje in odkorakal proti močno utrjenemu mestu Petrela; na polovici pota je srečal ostanek krojske posadke, ki se je vračal iiomov in ki se mu je podal na milost in nemilost. Mesto Petrela se je nahajalo parno dan hoda od Kroje in ko je Škender dospel tja, je prosil guvernerja za kratek pogovor; pri tem je znal tako dobro pripovedovati, kako je Hunijad nedavno pobil Turke in da je Amuratu nemogoče priti mu na pomoč, da mu je turški poveljnik izročil mesto in zapustil s svojimi četami deželo, in to tem bolj, ker je Škender zagrozil z bojem brez milosti* ako se ne poda pod temi ugodnimi pogoji. In tako se je zgodilo, da je bila Skendrova pot po Epiru vsled njegove drznosti in premetenosti bolj podobna zmagoslavnemu nego bojnemu pohodu. Turške posadke so se bale usode svojih tovarišev v glavnem mestu in brez izjeme posnemale postopanje svojih tovarišev v Petreli* Predno je potekel mesec, se je Škender povrnil v Epir, potem ko je osvobodil celo deželo moslemskega jarma. Do sedaj ni čul Škender ničesar niti o Hu-nijadu niti o Niceju. Zaradi tega je pri po-vratku v mesto z velikijri veseljem izvedel, da je prišel atenski knez prejšnji večer v Krojo in da se je tudi sel iz ogrskega tabora povrnil. Navdušeno je nargd pozdravljal Škenderbega, ko je zopet stopal proti kroj-ski citadeli. Nicej ga je sprejel pri vratih. Škender je skočil raz konja in objel svojega prijatelja. Nato sta se podala spremljana od svojih v trdnjovsko palačo. "Dragi prijatelj," je rekel Škender, ko sta bila zopet sama, "kakor vidiš, sva prav i-mela, da nisma obupala. Komaj dva meseca sta pretekla, odkar sva se ločila brez upanja, ali le s slabimi nadami, sedaj smo pa na najboljši poti, da dosežemo vse, kar le moremo poželeti. Epir je svoboden!" "Prišel sem, da se udeležim njegovega osvobojenja," je rekel Nicej in se nasmejal, "toda Škender je drugi Cezar." "Še mnogo prilike boš imel, Nicej, veruj mi, da pokažeš svoj pogum in svoje rodoljub-je,' 'je odgovoril Škender. "Amurat ne bo nikoli pripustil, da bi se cela stvar tako mirno končala. Tega boja nisem započel brez zavesti, da bode treba posebnega poguma in železne vztrajnosti. Zadovoljen bodem, ako morem svojim rojakom zapustiti svobodo kot dedŠčino. Sicer se odrekam vsakemu veselju, ki ga daje življenje, razven zavesti, da sem vršil plemenito dolžnost. Slišal sem, da me čaka tukaj sel velikega Hunijadija. Ako se ta branik krščanstva ne vzdrži v svojih sedanjih pozicijah, je naše upanje na končni vs-peh majhno. S pomočjo njegovih vednih napadov v Bulgariji se nam morebiti posreči, da se naš boj ugodno konča. Ti se včasih smejiš mojemu zaupljivemu značaju, Nicej. Da povem resnico, jaz sem bolj miren kakor zaupljiv in si nisSm bil nikdar bolj svest svoje moči in svojega nasprotnika kakor sedaj, ko se zdi, da sem ga porazil. Čuj! Ljudstvo vriska. Jaz ljubim narod, ki ga vedno navdajajo plemenita in velikodušna čutila. Ljudstvo vriska, kakor da je na novo na novo našlo svojo domovino. Oh, kako malo vedo, koliko bodo morali še trpeti zato. Ne, ne bodi žalosten; velike stvari smo dovršili in bomo še večje. ICedo čaka tam zunaj? Deme-trij! Pokliči sela gospoda Hunijada!" In pripeljali so preden Epirca, ki je nosil svilnat zavitek, ter ga izročil Škenderbe-gu. Sel se je spoštljivo dotaknil poveljnikove roke, jo poljubi in nato odšel. Škender je odstranil pečat in izvlekel iz svilenega zavoja pismo. "Tako! To je dobro!" vzklikne knez živahno, ko je hitro preletel pismo. "Velika, popolna zmaga, kakor sem upal in pričakoval. Sam Karambeg je vjet, in blago, zastave, veliki topovi, zaklad. Hrabri vojaki križa! Tvoje izvrstno dovršeno gibanje! Ha! Kaj pa je to ?" je vzkliknil Škender in prebledel; ustnice so se mu tresle in oko mu je postalo motno. Stopil je k obokanemu oknu. Njegov tovariš, ki je mislil, da čita, ga ni motil. "Ubogi, ubogi Hunijad!" je končno vzkliknil Škender in zmajal z glavo. "Kaj pa je?" je vprašal Nicej hitro. "Najhujše kar se je moglo zgoditi v celi vojski!" odvrne Škender. "Pozabiti moramo te stvari, pozabiti Epir! On ni rodoljub, ki more samo eno misel posvetiti drugim namenom. In vendar, tako mlada, tako krasna, ta-; ko oblagodarjena, tako vredna junaka! Ko sem jo videl ob strani njenega velikega očeta, ko je delila z njim njegove napore, sodelovala pri njegovih posvetovanjih, skrbela za njegove potrebe, se mi zdi, da sem gledal angelja!" "Nehaj, nehaj za Božjo voljo, Škender!" vzklikne Nicej ginjeno. "Kaj pomeni vse to? Vendar ni, vendar ni, Iduha —" "Njo imam v mislih." "Mrtva?" vpraša Nicej in plane k svojemu tovarišu. "Hujše, mnogo hujše!" "Nebeški Oče!" zakriči mladi knez sko-ro blazno. "Powj mi vse! Povej mi vse! Ta negotovost mi jemlje razum. Škender, ti ne včš, kaj je meni ta ženska, edini cilj mojega življenja! Govori, prijatelj, govori! Rctim te, kje je Iduha?" "Turki so jo vjeli!" "Iduno Turki vjeli! Tega ne verujem! Čemu nosimo meče? Kje so vitezi? Iduna v turšjfci sužnosti! To ni res! To ne more biti. Škender, ti si strahopetec! Vsi ste strahopetci I V turški sužnosti! Iduna! Kaj, roža krščanstva je bila ugrabljena od takega psa, kakor je Amurat? Zdravstvuj, Epir! Z.Bogom, klasične Atene! Z Bogom, jasna polja Grške in sanje, lepe sanje, ki so jih delale še jasnejša. Solnce mojega veselja in upanja je zašlo, in sicer zatonilo za vedno!" Nicej si je pulil lase, trgal obleko, se vrgel na tla in zakril svoj obraz v oblačilo. Škender je hodil nemirnih korakov in zamišljen po sobi gori in doli in pomirjeval a-tenskega kneza. "Zaman je, Škender, zaman!" je rekel Nicej. "Želim si umreti!" "Ako bi bil jaz ljubimec," reče Škender, "ki se mu daje prednost pred drugimi, bi pač ne smatral smrti kot svojo dolžnost, razun ako bi moja žrtev rešila mojo drago." "Ha!" vzklikne Nicej in plane pokonci. "Torej misliš, da jo je mogoče rešiti?" -*"""" ' player piano r^rr 7T. XX XT A «1 ,'Jdo 11. aprila $800 vredno pla- Gr?''a; t V Amenko .e . 8 klopjo in 98. rola. odšel leta 1906. m bival v C1Af if* »M lAi irti ifit irvirit v* yy Vw irw m iriiiini> in/ %fvtwit «ir¥ linlt irtninii w iit j ijjllMipMBIliglMB^