Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev'v Ameriki.
telephone: CHelgea 3-1242
tio. 97. — Stev, 97
IA NKKAJ VE C KOT	fi
2 NA DAN DOBIVATE A
C "GLAS NARODA" M
PO POŠTI NARAVNOST NA ff SVOJ DOM (imcMU mM, Si mm	Bedeli In praznike?).	Ji
JissCitajte, karVaizu^ajti U
Bnmhiul m Second Clan Matter September 25th. 1JM0 »t the Peat Office it New 1'erk. N. Y„ voder Act ef Ceagrcw ef Mmrch 3rd, 1879.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 16, 1941 — PETEK, 16. MAJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
NOVA KRALJEVINA HRVATOV
IjLaški princ bo vladal ''neodvisni" Hrvatski
V Rimu je bilo včeraj ura-1 lno naznanjeno, da jc bila ob-| novi jena kraljevina Hrvatska.
o naznanilo so glasi:
M Včeraj, 14. maja ob Ci. zvečer jc bila v Zogrebu razglašena obnovitev Zvoni mi rove krone, ki so jo nosili hrvatski kralji in ki se je sedaj vrnila, da predstavlja suverenost neodvisne države Hrvatske.
Diplomatski krogi so izvedeli, da bo Hrvatska, ki se je odcepila od Jugoslavije, posta ln kraljevina pod vlado kakega princa laške kraljevske rodovi ne Savoia. Med temi princi jr>rideta v prvi vrsti v|>o-štev vojvoda Spoletski in vojvoda Aosta, ki je abesinski podkralj, in celo kralj Viktor Emanuel sam. Toda poročilo iz Budimpešte pravi, da l>oi kralj Viktor Emanuel odklo-
zasnoval umor kralja. Aleksandra v Marše ju.
Mussolinijcvo glasilo "Popo-io d'Italia*' pravi, da je obnovitev hrvatske neodvisnosti "oživila legendarno tradicijo o Zvonomirjevi kroni.'"
Hrvatska vojvodina je i>o v<č kot stoletni zmešnjavi zavzela .pravo obliko leta 942, ko si je tedanji vojvoda Tomi-slav nadel naslov kralja in ga je jtapež priznal. Lota 1076 je bil kronan za kralja Demetrij Zvonimir, ki je vladal 13 let.
Po njegovi smrti leta 1089 pa je dežela vsled notranjih sporov prešla v popolno zmedo. Tekom teli zmešnjav so nekateri hrvatski plemenitaši poklonili hrvatsko krono madžarskemu kralju Ladislavu,
.	t ki je 'bil v sorodu s hrvatsko
nil hrvatsko krono in jo l>o po- kraIjevo <Imžino, ki pa je kro-
nndil vojvodi Spoletskemu.
Francija v zvezi z nacijsko Nemčijo
Maršal Pet&in podal oklic na francoski narod. Francija bo sodelovala z Nemčijo. — Admiral Darlan baje dal Nemcem obsežne koncesije vojaškega značaja.
Slana v New Yorku
V gornjem delu newvorške države je že par dni zaporedoma padla slana ter napravila precejšnjo škodo na pridelke.
Dr. Ante Pavelič, vodja hrvatskih nstašev in poglavitna osebnost
no izročil svojemu nečaku Al-inosu. Leta 1097 je na bojišču nadel zadnji hrvatski narodni
v sedanji hrvatski; kralj Peter, leta 1102 pa je ma-vladi, je Italiji dolžan zahva-j džarski kralj Koloman utrdil le, ker mu je dala varno xa-| delo svojega strica Ladislava vetje v letih, ko je moral jnvjin je bil kronan za kralja Hr-begniti iz Jugoslavije, ker jc'vatske in Dalmacije.
HESS GOVORI — KAJ?
Vojvoda Humiltou, katerega je hotel obiskati Rudolf Hess, ki je priletel iz Augsburga na njegovo posetvo, in Ivone Kirkpatrick, katerega je ministrski predsednik Winston C Thtirr-laill določil, da izprašujc Hessa, sta dosj»ela v London in sta poročala o svojem razgovoru s Hessom informacijskemu ministru Alfredu Dulf Too perju.
Vojvoda Hamilton, ki je pri-deljen angleški zračni služI/i, je dobil posebni dopust, da se je mogel odpeljati na Škotsko, da govori s Hessom.
Kaj sta vojvoda Hamilton in Kirpatriek govorila s Hes som in kaj sta sporočila Coo-perju, ni bilo naznanjeno,
Proirvo jna kampanja pastorjev
•'Minister's No War Committee", ki mu pripada nad 1500 protestantskih |»astor je v, je naznanila, da bo po vseh protestantskih cerkvah v Ameriki vprizoril odločno kampanjo proti vstopu Združenih držav v vojno.
Kampanji načelu je dr. Albert W. Palmer, predsednik teološkega seminarja v Chica
Po Palmerjevem mnenju sc Amerika že v »led tega ne sme udeležiti vojne, da ji bo mogo če posredovati pri obnovi evropskega miru. — Mi nismo nikakšni isola cijonisti, — je poudaril Pal mer, — pač je pa naše načele pravičen in trajen mir. Ura /dno tmo overjeni, da je mii lažje doseči potom posredova nja kot pa potom vojne.
■MffifTT" » ka U S
DRHAL LINCALA ZAMORCA
Iz Quincy v državi Floridi poročajo: — 221etni zamorec A. C. Williams je bil obtožen, da je i»osilil neko dvanajstletno dekle.
Oblasti so ga aretirale ter ga zaprle v okrajno jctnišnico v Gadsden okraju.
Ponoči je vdrla skupina zakrinkanih niož v jetnišnico. < 'uvaja in nekega pomožnega šerifa so zaiprli v celico ter odvedli zamorca.
Izven mesta so ga strahovito pretepli ter oddali nanj več trelov. Misleč, da jc mrtev, so ga pustili na cesti.
Williams se je zavedel ter sc s težavo privlekel do male zamorske naselbine. Njegovi tovariši so poklicali auvbulanco.
Armbulančni zdravnik ga je pregledal ter ugotovil, da rane ittso smrtno nevarne. Odredil je, naj ga odbijejo v bolnišnico v Talahassec, ki je oddaljena kakšnih 25 milj od Quincy.
Na samotni cesti je ustavilo pet zakrinkanih jezdecev am-bulanco. Iz nje so vzeli ranjenca ter ga odvedli.
Naslednjega dne so našli ! Williamsa s prestreljeno glavo m nekem mestu, pet milj severno od Quincy.
Šerif pravi, da nima niti najmanjšega pojma, kdo bi bili odvajak*i.
Ickes zopet oče
Mrs. Harold L. Ickes, žena notranjega tajnika, je v Johr Hopkins tx>lnienici v Baltimore v Maryland, povila osem i t: četrt funta težko hčerko. Tc je že drugo dete 67 let starega Xckesa. 4. sefpenlbra 1939 mi ie žena rodila sina.
Maršal Henri PhillLppe Pe-taiu je včeraj po radio naznanil, da je sedaj za Francijo mogoče obdržati svoj stalež kot evropska in kolonijalua velesila. Francoski narod jc tudi pozival, da mu brez vsakega pridržka sledi na potu časti in narodnih interesov.
Eno uro pred njegovim govorom pa jc bila zopet uveljavljena cenzura za inozemske časnikarje, kar se tiče odnosa jev med Nemčijo in Francijo.
Petainov govor sc glasi:
" Francozi:
Izvedeli ste, da se je nedavno admiral Darlan posvetoval s kanclerjem Hitlerjem. Ta sestanek sem odobril načelno. Novi razgovor pa dovoljuje razsvetliti pot v bodočnost in nadaljevati razgovore, ki so bili pričeti z nemško vlado.
Danes ni več vprašanja glede javnega mnenja, ki je pogosto napačno in slabo poučeno, da bi moglo presoditi izpre-membe, ki jih naredimo ali meriti naš riziko ali pa soditi naša dejanja.
Za tebe, francoski narod, je ^amo vprašanje, da mi slediš brez duševnega pridržka na poti časti in narodnih interesov.
Ako bomo s strogo disciplino in svojim javnim duhom mogli nadaljevati pogajanja, ki so sedaj v teku, bo Francija premostila svoj poraz in bo na svetu obdržala stalež kot evropska in kolonijalua sila.
To, moji dragi prijatelji, jc vse, kar vam imam danes j>o-vedati."
Iz tega Petainovega uazna uila je jasno, da bo od sedaj naprej Francija sodelovala z Nemčijo za "novi red" v Evropi.
Diplomatski krogi pravijo, •a je admiral Darlan v svojem razgovoru s Hitlerjem v dvorni v Berchtesgadenu Hitlerju dovlil obsežne koncesije vojaškega značaja. To zlas-ti velja za koncesije v Siriji, ki je francoski mandat. V Siriji se bo Nemčija mogla posluževati letališč proti Angležem v Iraku.
Poročilo iz Istamfbula. pravi, da že prihajajo nemški aerobian i z grških otokov v Egej-skem morju v Sirijo. Posebno veliko nemških aeroplanov jc pristalo okoli Mozula, kjer se nahajajo veliki petrolejski vrelci.
Obrežna straža jc včeraj zasedla ogromni parnik "Norman die''
PREDSED. ROOSEVELT ODREDIL ZAPLEMBO PARNIKOV
Predsednik Roosevelt jc imel včeraj dolgo |K)svetovaiije z državnim tajnikom Cordell Hullom, nato pa jc po državnem uradu podal izjavo, v kateri pozivi j a francoski narod, da ne sodeluje z vlado v
Viehvju. Izjava tudi pravi, da l>o ameriška vlada odredila vse potrebno za svojo varnost, zavedajoč se, da sporazum med francosko in nemško vlado pomeni veliko nevarnost za zapadno poloblo. V tem smislu nekateri domnevajo, da bodo Združene države zasedle otok Martinique v za»padno-indijskem otočju in pristanišče Dakar v zapadni Afriki, od koder bi mogli Nemci pričeti svoj napad na Ameriko.
Sinoči je ameriška vlada zaplenila vsak francoski parnik v ameriških vodah. Včeraj proti večeru so prišli mornarji o-brežne straže na pomole, šli
li »irnirTnl ■
Sovjetska Rusija ne priznava Jugoslavije
PRESENETLJIVA ZAHTEVA
Bivši wisconsinski governer La Follette zahteva, naj predsednik Roosevelt odslovi vojnega in mornariškega tajnika.
Pred brooklvnsko skupino "America. First Committee" je govoril bivši wisconsinski governer Philip F. LaFollette ter v svojem govoru j>ozival predsednika Roosevelta, naj odslovi iz svojega kabineta tiste gosjmde, ki ga javno pozivajo, naj prelomi svečano obljubo, katero je dal ameriškemu narodu. Predsednik naj vnovič pojasni in zagotovi a-meriškemu in angleškemu narodu, da bo Amerika le z 'blagom pomagala Angliij, nikakor pa ne z vojaštvom.
Med kabinetne člane, ki naj bi se jih predsednik v prvi vr sti iznebil, spadata predvsem vojni tajnik Henry L. Stim-son in mornariški tajnik Fr. Knox, ki sta po zatrdilu La Folletta republikanska " joker ja", katera sta v New Dea-lu podivjala. Deželo sta privedla že prav do roba vojne.
O predsednikovi odredbi, naj imajo ameriške ladje dostop v Rdeče morje, je rekel bivši governer: — Predsednik naj pokliče nase ladje na to stran Atlantika ter naj se s tem izogne nevarnosti vojne.
—	Skrajni čas je, — je nadaljeval La Follette, "da se ameriški narod zave položaja, v katerem se nahaja.
—	Dvajset mesecev nam že
4Pravda" in "Rdeča zvezda" ;iajtopleje pisal o Jugoslaviji. Boljševiški tisk je tedaj na-glaišal smelost, junaštvo in odločnost jugoslovanske vojsk • kakor tudi svoje simpatije d<> majhnega naroda v njegovi upravičeni borbi za samostojnost in svobodo. Ameriški tisk poudarja, da je bilo pisanje sovjetskega tiska tako značilno, da je—in to po pravici — -naredilo vtis, kakor da Sovjetska zveza razumeva bo ris ► majhnega slovanskega naroda, napadenega od nacistično-gcr manskega sovražnika.
V Jugoslaviji sami so takšno držanje "Rusije radostno po zdravljali. Jugoslovanska via da je v svojem prvem službenem poročilu pozdravila tudi pakt prijateljstva in nenapji danja z Rusijo in tisk je da' izraz narodnemu navdušenju v velikem številu člankov.
Boljševiški odlok, prinesen
ia parnike in 31I1 prevzeli v ,-arstvo.
Zaseženih je bilo 11 parni-iov, ki so v ameriškh vodah, ickaj pa mikov pa je še na norjeh na poti v Združene države. V New Yorku je bilo za-»lenjenih 5 parnikov, med nji-ni tudi največji in najraskoš-lejši francoski potniški par-lik Normandie.
Poveljnik obrežne straže v iewyorškem okrožju J. S. Bay-is je pripeljal na Normandie IG oboroženih mornarjev in nrevzel poveljstvo nad parni-(om.
Zdravnik bo moral "lačati odškodnino
Newyorski godbenik B e 11 Scliwortz je tožil zdravnika dr. Samuela J. Kopetzkega za -.3 tisoč dolarjev odškodnine.
Rekel je, da se mu je bil lani sluh poslabšal, vsled česar ,e je dogovoril z zdravnikom njlede operacije. Zdravnik ga je operiral, toda operacija se je ponesrečila. Godbenik na eno uho sploh ne sliši več, na drugo pa le malo. Poleg tega mu jc polovica obraza ohromela.
Dr. Kopetzky je priznal, da ni še nikdar prej izvršil slične operacije. Porota je razsodila godbeniku v prid.
Procesu je predsedoval znani sodnik Pecora, ki bo izrekel prihodnji teden razsodbo.
James Roosevcdt je bil na Kreti
V Kairo sc je vrnil z otoka Kreta najstarejši predsednikov sin kapitan James Roosevelt, ko je prideljen ameriškemu mornariškemu adboru kot opazovalec. Na Kreti je izročil grškemu kralju Juriju H., pismo svojega očeta.
lii.-rv »\/ 1.1 ti L*	14 X C* -
da v Washington!! dostavlja izselniškemu tisku sledeče poročilo :
Vlada Zveze sovjetskih soci-jalističnih republik jc prinesla odlok, po katerem je prenehala priznavati Jugoslavijo, Belgijo in Norveško za samostojne in neodvisne države, čeravno še nadalje predstavljajo vlade omenjenih držav povsem legalno svoje narode.
Na podlagi tega odloka bodo morali drplomatični predstavniki Jugoslavije, Belgije in Norveške zapustiti Moskvo iu tako se ve tudi j u gosi o v. poslanik dr. Milan Gavrilovič z osebjem jugoslovanskega poslaništva vred. Dr. Gavrilovič je aktivno deloval v prospeh prijateljskih vezi med ruskim "n jugoslovanskim narodom.
Vlada Sovjetske Rusije je tudi v tem slučaju kakor v ilrngih—v vprašanju Cehoslova ške—v polni meri zavzela stališče Nemčije in Italije v tem, da odklanja v mednarodnih odnošajih osvojeno pravilo, po katerem v smislu mednarodnega prava še nadalje obstajajo države, čeprav podjarmi jene in vojaške zasedene s pomočjo surove sile, uživajo zaupanje, sodelovanje in simpatije ne samo narodov, necro tudi vlad drugih prijateljskih in nev-tral' dežel.
<
Sovjetska Rusija postopa potemtakem tudi v vprašanju Jugoslavije in njenega naroda, ki je dal v svoji zgodovini in legendarni borbi za svobodo in neodvisnost balkanskih in slovanskih narodov vse, kar je imel, tudi svoje življenje in *?vojo državno celoto, na podlagi ukazov in navodil, ki se ji vsiljujejo iz Berlina.
V svojih komentarjih je a-meriški tisk, pečaje se s tem idlokom boljševiške vlade potem, ko je prevzel vrhovno vodstvo Stalin, prav dobro poudaril, kako značilno je to,.da je sovjetska vlada bas pred mesecem dni, tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo, dne 5. aprila podpisala z jugoslovansko vlado pakt prijateljstva in nenapadanja in da je ob tisti priliki ves sovjetski tisk, zlasti pa moskovska
nepravilen, nravno in pravni ško netočen, bo naredil v Jugoslaviji pri Srbih, Hrvatih in Slovencih težak nraven vtis. To pa ne morda zato, ker mori- takšen odlok izpremeniti brezdvomni tek dogodkov, ki bo dal Hrvatom, Srbom 111 Slo vencem popolno zadoščen j--za pot, ki so si jo zavestno iz brali, nego samo zato, ker so Srbi, Hrvatje in Slovenci videli v Rusiji "majko vseh Slo vanov." In tako pa jim je da nos* vzeta tudi ta "iluzija"— natanko sredi velike borbe, ki se je vsi slovanski narodi de jansko udeležujejo proti naj večjima sovražnicama slovan-stva: proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji.
Toda Jugoslavija v;e in se zaveda, da ni sama. Ona še na dalje ostaja v zavezi na življenje in smrt z Veliko Britanijo in njenimi ozemlji v borbi do končne zmage uživaje obenem popolno, široko in iskreno podporo Združenih držav ameriških, simpatije predsednika F. D. Roosevelta, celokupne svobodne in neodvisne ameriške javnosti in vseh narodov, ki se borijo za zmago pravice, svoibode in miru med liutoi.
pr
zagotavljajo spretni govorni- ko ki, da nas vodijo v smeri proti miru ter da bo pomoč, ki jo nudimo zaveznikom, zajamči- ^ la našo nevtralnost. Po dvajsetih mesecih smo dospeli 11a J konec poti. Na koncu nas pa ne čaka mir, pač pa vojna. Vojna z vsemi svojimi strabo-ta mi.
ni
— Ameriški narod si ne želi se vojne, pa naj nam jo govorni- ^ ki prikazujejo v še tako lopi, Je luči. Amerikanci hočejo imeti j0 svojo obal primerno zavarova- *eJ1 no*^redno pa Amerikanci drugim deželam svetujejo, ka- m ko naj gospodarijo, naj sami m spravijo v red svoje gospodar-
<tvo■ . ni ■--- - OT
Država Texate je
povabila Hessa	ni
pi
Zakonodaja države Texas je sprejela naslednjo resolucijo: — Rudolf Hess je preko J« noči zaslovel kot svetovni pot-11 i k. V naši zakonodajni zbor-nisi so razpravljali že razni strokovnjaki o svetovni poli- K tiki, in veselilo bi nas, če bi k* mogli tudi gospodu Hessu po- v nuditi priznano texaško gosto n ljubnost. Pride naj, kadarkoli o mu je drago. Vedno bo z ve- či s-eljein sprejetT.	p
Friday, May 16, 1941
VSTANOVLJEN L.
VEDNO ŠTEVILNEJŠI
OTROŠKI NARAŠČAJ.
Toineiiiška dolina slovi kot rodovitna in ima tudi U»po oko-Poznajo jo (Štovilni izletniki, ki prav radi obisku jo ju ]>rve dolenjske v iuorodiie gorico na pobooju Prituskovcga.
(Na lirilui s prijetnim razaledeni v dolino stoji vas Vrli pri Rubnieali. Med mlkimi hiša-mi v Vrlin je. tudi FrJajtarjeva liisM, kj«*r irospodari skromna, revna kmečka družina Toneta Piosenea. Hrtetarjevn družina je dobila te dni izreden prirastek, redili so se ji likratu trije fantički. Frlatarjeva sta porojena sole dobra lr Via. V tem e:i>n pa so imeli v liiši že ti i-k« af vesel dogodek. Prvič se je rodil on otrok, lansko leto /x»
•ojeka. lotos ]>a je kar troje fantičkov presenetilo oče i a Tone! a ni njeirovo oenko.
'Pilata rjeva, ki je vzgled okronano <lo'len>s>ke ženice, je opravljala vsa hišna del« prav dr, posledn jega, ko so ji priskočile na pomor sosede, da so jo spravile v po-tel jo. Po -starem običaju 'so nrateri ponudile sk<edo krepke juhe. Frlajtari-pa je na pol v šali, na pol za'es zonograviila nad stiežnieo, eeš, kaj mi bo ta voda. skuhaj mi rajo ž sraneev, da se bom podprla za tri nove laene kljli-n« Toineneani se zdaj radi na javi ja jo pri Frbi jtarjevib, <1:* si ogledajo najmlajšo gfene-ra.eijo. Vsi trije fantički so si izredno )K<dobni in v skrlw, da Iv jih n<> zamenjali, ima vsak pol>ič zataknjen za povoj poseben listek s svojim intenom.
DRZEN VTOM SREDI NOČI.
Nedavno se je uslužbenka znanega šmarskeifa induistrijea P-svIa Kjnafijea na vso moe prestrašil.«. ko je žarami stopila v jn-anio z namenom, da jo pospravi. Vse je bilo razmetano, na t 'eh je'bilo polno nesnage in blagajna jo billa navitana.
Lastnik ui-njarne JCnafiič jt1 lakoj wide I, da so vlomilci iz-vivi'li svoje de*). Xilhee od (ionraeib ni eni n i kakega ropo-11\. Sa?n gospodar spi nad pi-s:u no. Hiša je bila, kakor vsako noe, tudi to noč zaklenjena, prav tako tudi vrata- ki vodijo s bolnika v pisarno Vogalna pisarna je od vseh izredno svetlih žarnic vso noč razsvetljena. I>os€m1mnja preiskava kaže, da sta izvršila vlrvm dva drzna in spretna vloniiloa iz poznane tržaške vlomilke šole. Edon je lrl obut v čevlje okovanec, drugi pa nosi lahke čevlje z £umi-j i dimi podplati. VloniJ-foa »sta iiMvrtala blagajno s svinjsko nogo. Da sta strokovnjaka v svojem poslu in da sta poznala tudi poslovanje pri Knafliee-vib je dokaz, da sta blagajno mi vrtala od strani. Vlomilca sta odnesla K tisočakov in še nekaj drobiža. Po izvršenem \ T-wmi *>ta se svedrovca neslišno podala iz pisarne in sta jo zaklenila. Prav tako sta zaklenila tudi vezna vrata. Odpira-
PRATIEA
J^k n navadno leto
fH	i
>» ima 3S5 dni
o fgji o o t) <r !
Ako ie nimate Bbnft«ve Prmtike za leto 1941, je lahko dobite pri zasto-polita "Glasa Naroda" v Vaii mmI-
la in zapirala sta vrata z vi-trdii. Oblasti imajo na sumu dve oisobi, ki bi prišli v jjoštev pri vlonili, vendar drže v interesu preiskave zadevo v tajnosti. .
SMRT ZARADI PADCA V PREPAD.
Proti dnevi *o je oglasila smrt v delavski družini Kar-narjevi na Brnici v enem tednu kar dvakrat. Najprej je umrl oče. nekaj dni nato pa sin Rudolf. Toda smrt je hotela svoje delo pri Kamarjevih še bolje eipraviti in se je oglasila še enkrat pri njih. Popoldne je šel HO ietn-i sin Fritz Kamar delavec komično tovarne, v bližini stanovanja na Brnici na vrh opnišeonosra kamnoloma komične tvorn ieo. Spodaj na ravnini pod karnjiiolomom so o-troci brcali žogo. Fricai se je pa n sonda, ko je glodal z vrha m-i le brcale, z vrtel o v glavi in i" padel kakih 25 metrov glo-lv>ko na tla. Bil je pri priči mrtev. Ponesrečenca so pokopa'<i na dolskom jmkopal išču.
SMRT POD VOZOM
V St. Pavlu pri Stični se je pripetila huda nc-oreca, ki je zahtevala življenje ."»S letnega posestnika Franceta Goloba, o-eeiaa .števHne družine. V i^oz-du je naložil voz stol je. a ko je pripeljaJ doiiw>v. je v neposredni bližini »hiše, kjer teče cesta tik plitkega vaškega ]>ctoka, kolo zaislo čiiz rob ceste in težko nalož ni voz se je zvini! v potok. Nesrečni gospodar je pe.del v vodo-, tako da je tovor obležal nad njim in ga zadušil. Ko so domači In sosedje prihiteli na pomoč, je bilo že prepozno. Franceta Goloba so mrtvega potegnili izpod voza. Xesroca dobrega g< ^oodarja in "!:rhn<ii^a očeta je v vsej soseski vzbudila iskreno sožalje.
HUDA NESREČA.
Xa Jesenicah se je pripetila nedavno nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje elektrika Cirila Pogačnika. Pogačnik je imel nalogo, da izmenja tuljavo magnetne zavore na s tonskem žerja-v-u v v;šini metrov. S vtaro tuljavo v roki se je vračal po lestvi navzdol, pri tem. pa mu je bržkone izpodrsnilo ali pa .ie iz-gubil ravnotežja, da je padel v znak na progo spodnjega žerjava, od tam« pa še 9 metrov globoko na tla in se prekotald v meter glolboko liv-no jamo. Poklicani zdravnik je ugotovil prelom V>ve stognje-nice in izpah v lovem zapestju for znatne opekline na levem
•u. Pogavnikove poškotllie >o zelo hude in ni minogo upanja, da bi ostal pri življenju.
OGENJ V GABERJU.
Ponoči j-e nastal }xržiir na iKMfctrošju hišo E. Šantla v Ga-berfu pri Celju. Neka stranka, ki stanuje na podstrešju, je premočno zakurila v štedilniku, zaradi česar se je dimnik tako razgrel, da so je vnel tram T^'l'og dimnika. Ogenj se je hitro širi i. Na kraj požara so kmalu pnispoM celjski gasilci, ki so obenem z domačimi hitro pogaJ-.ii i ogenj.
NA PRODAJ
Po ugodni coni je naprodaj zelo dobro idoča modema slaščičarna (Candy Store) na zelo prometnem kraju: 159 Graham Avenue (vogal Montrose Ave.) Brooklyn, N. Y. Za podrobnejše tozadevne informacije be o(brnite na našega rojaka Mr. Anthony Svet, 165 Mou-
V JUGOSLAVIJO
ni vec mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSTIiJATVE
v ITALIJO
V LIRAH:
M LIR ------- $ 2.85	500 LIR ... ^ «21.75
10« L|B ......... $ 4.85 1000 LIR ...... $«.00
200 LIR-----$ 9JZQ	2000 LIR___$85.00
300 LIR---$13.51
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJ* V EV KO I* L pri7 poročamo, da »f> vse darilne pošiljat ve pošlje potom CABLE ORDER. Na ta qa£in j« denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba posebej plačati
$1—
V»led razmer v Evropi ni mo|[o«e » Italija nakazah denarja v DOLARJIH, temveč samo* lirah.
SLOVENIC PUBLISHING CO
;: : POTNIŠKI ODDIHI i t:
216 West 18th Street, New York
NOVA DOBA V GRADNJI VOJNIH LADIJ?
( HJSOfMsje ul»javlja )»orodilo a.ir«»n<Mjt> t4Uiijte»l Press" o novih tipih vojnih ladij, ki >r izdelujejo v ani^eškili in anie-rižkih la<1jet1elnirali.
( tanek pravi: Ameriška niomarica je ustvarila nov miniaturni tip vojne ladje, ki ima zmožnost, da povzroči popoln preokret v gradnji novih vojnih ladij in v pomorskem 1 Kijeva n ju sploh. T<» so majhne oklopne ladjice, ki lahko s hitrostjo 8() km na uro hrzr preko morske površine ter napadajo | nasprotnika s ton|>edi, to|K>vi ill ^lohinskinii bon^KUiii. Te la-tljice so dolirc jh) 21 m, se ne podrezajo globoko v vod«, zato jih sovražni torpedi ne morejo zadeti ter lahko brez vsake nevarnosti vozijo preko minskih polj. Predstavljajo najmodernejšo vrsto rušileev iti >o bolje oborožene neu;o so bile pred Jeti o1m> rožene kri žarke. Poznavalci pra.vijo, <la l»odo te ladjice, ki jim pravijo "komarji", najboljšo in najnevarnejše eJitliee ameriške vojno mornarico. T<- ladje so zelo podobne čolnom, ki jih britansko mornarica uporablja za obrambo o-al\
i
"Komarji" imajo priprave za proizvajanje umetne me- , , o, -o najhitrejše ladje ter se dajo izredno lahko upravljati. P.' 1 osli 44 vozlov imajo "komarji'' delovni radij preko 7<«) milj. ki se .poveča na 1200 morskih milj, ako vozi ladjica s hitrostji; 20 vozlov, pri brzini 0 vozlov pa se delovni radij zviša celo na 2000 morskih milj. "Komarji" so tako okretni ^ in popolnoma uravnoteženi, da so v manj kakor Ki sekundah , lahko obrnejo in plovejo v nasprotno smer, io pa je približno toliko časa, kolikor j?a potrebuje rušilee, «la šele začne svoj obrat. "Komar" lahko v 8 sekundah zviša svojo brzino od S na 40 vozlov, v 3 sekundah pa jo lahko zmanjša od 40 na 3 vozle, kar je oboje zelo važno pri napadanju Pomorski strokovnjaki smatrajo te male ladjice praktično za imune proti ' bombardiranju iz zraka in proti obstreljevanju iz strojnic.
■Poročilo ameriške vojne mornarice javlja o tem tipu ladij še naslednje j»odrobnosti: "Komarji imajo udarno si- 1 lo, ki ni v prav nikakršnem razmerju z njih majhnim obsegom. ' Ilazen tega mi stroški za njih gradnjo zelo majhni in znašajo [] le ulomek onih vsot, ki se izdajajo za večje ladje, lahko pa nosijo enako oborožitev.
Sovražnik jih odkrije na morju zelo težko, saj so.ka- 1 kor nekake vojaške izvidnico, ki se v varstvu megle ali noči 1 bližajo protivnikovim položajem. V bodočih spopadih ne bo < več tako velikih izgub, kajti "komarji" nudijo le majhen cilj 1 ter se zaradi svoje brzine in okretnosti lahko v trenutku u- j maknejo, ko so napravili dovolj škode.	I
Ravno tako bliskovito pa se lahko že v najkrajšem ča | su pojavijo ter ponove svoj učinkoviti napad, skriti v umetni * megli. Kadar pa bi bila izguba teh ladjic številčno tako velika | .kakor pri današnjih rušileih. bi izguba na ljudeh znašala ko- I maj deseti del one, ki jo utrpi mornarica, ako jo potopi en rušilee.	!
Kakor rečeno, "komarja" ni mogoče torpedirati, zatop je proti njemu podmornica izgubila vsak pomen. Ladjica sa- ; ma pa lahko torpedira vsako podmornico ali pa jo napada z l globinskimi bombami, kadar je ugotovila, kje se je podi»v>rni- j <a spustila |km1 površino.
Ameriška admiraliteta naglasa, da pomeni uvedba teh ladjic morda novo dobo v jHunorski vojni, ker so v "komarjih"' združena brzina, ok ret nos t, močan oklep, znatna oboro- ! žitev in obsežni delovni radij.
Ameriški iznajdite'jski duh je s temi novimi motornimi ladjicami dal svojemu vojnemu brodovju zelo nevarno orožje za pomorsko vojno. Ker |ra je znano, da Amerika lahko da Veliki Britaniji na posodo ali v najem vsakovrstno orožje ter <*elo nove patente zanje, delavnost •"komarjev" menda ne 1k> omejena samo na obrambo ameriške tihomorske in atlantske obale.
m* -i ■!■---■	■	—	m — i	■	- ■ — —— — - -	. . 1
The Modern Encyclopedia
^ttVSMWM KNJIGA VSEBUJ K:
fe^^S^S 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
NajiMMfjh* »vrtovn» KNCIHLOPEDIA, v kateri t .j^L	(BjK nore vtiakdo kakonnreakoli poklica najti nu~
»»»ke benrde ipadsjuCe ▼ njegovo stroko.
OvIIj^	KNJIC2A VSEBUJK I3S4 STRANI in JE OKUSNO
A A V PI.ATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO CENA SAMO ^^ JK, I>A JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO
. / k KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
(Puitaina plaCana.)---
i
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. |
216 W«* im 8tnwt,	New York, N.Y. J
tušmmmmt^mn^mm^^rmm <
VLOM V GARA20.
Vn<M*i nekilo vlomil v garažo Vi I jenu Suligaja v Celju. V traraži je bilo več c^dmili avtomobilov, ki so jib 1 >i 11 lastniki tam shranili. Vlomilec je ukradel iz nekega avtomobila kolekcijo m ke#a ti irovske^a potnika in ><■ več clra^Mi predmetov, i/, nekaterih ;»vtoinobi-'lov ,pa je i z rezal tapete in jili odnesel. Škoda znaša okrog 10 tisoč din. Sledovi so vo lili k bližnjemu potočku Votflajni. fz tepra sklepajo, da j^ vlomilec z-irual m kaj nkrad« ni h pre<l-metov v vodo.
VELIKE TATVINE
TEKSTILNEGA BLAGA.
V skladišče tekstilne <lruž>be v Košakili so se vtilntapili zli-kovci, ki so odne-li razne tekstilne predmete, vredne okoli 9 ti* oč din. Vlom se je potem čez nvkaj <1 ni ponovil in >o bili u-krmleni di*ua?L tekstilni predmeti. Verjetno so ^e splazili storilci v omenjeno skladišče s ponarejenimi ključi, X;i }kx;1-la«ri preiskave in podrobnih T>oizvedovanj je bilo zajetih fi os.jinJljencev. po večini ? Po-brežja. Mknl njimi je tudi to-v:»rniški*u služlienec. Krivdo priznavajo ie delno. X«ekateri m«! njimi .-o brli svoje n s udeleženi pri tatv-inali v Ster-novi tovarni na Pobrežju.
DO SMRTI POVOŽENA.
Pred ča.som je pri Vican«*i>h }>cvozil 2H-letni šofer Ivan (Siri č iz Ži«'% Veroniko Kck«. ki je podlegla ]>o>kodbaau. Sedaj je bil Ouric obsojen na ."» mescev ječe.
PRIZNAL JE.
Nedavno s<r prijeli poznanega rokovnjača Avgusta (irer-ma, ki je hi ' osumilji n požiga in raz)bojni>tva pri Ačkovih v Kalšali pri Šmartnem na Pohorju. Oerma so prepeljali v Slov. Brisirico. kjer ^a orožniki znslišali. Priznal je zločin v Ka'sali, nadaljuje se zasliše-J vanje tflede dru.irib sjvari. ka
terili ;e osumljen.
-—, —
Velik rumunski
I mlin pogorel
' Kot pravi poročilo iz I»-u-jkarešte, je na.<tal požar v ve-j likom mlinu Dacia v Bukarešti. I Ker je bil požar brezdvoinno podtaknjen, je policijska oblast uvedla natančno preiskavo.
Pogoreli so trije železniški vozovi moke, en voz kortrze in 30,(K)0 hlebcev kruha. Kn u-
službe n ee mlina je izginil.
---—
Za zgled vsem Jugoslovanom
**Jugoslavija jt' premagana, toda njena čast je neomadeže-lvana. Ko je bilo nebo jasneje, smo kritizirali, protestirali. Ob tej uri na Gol^oti ne čutimo za deželo, v kateri smo sami ali naši očetje ugledali luč sveta, nič drugega, kot neskončno bolečino in potrebo pomoči, kjerkoli je mogoča. In kakor smo vedno verjeli v končno zmago demokracije, Verujemo tudi v vstajenje nove, demokratične Jugoslavije.*' (Etbin Kristan v Cankarjevem glasniku.)
Peter
:: Zgag
Poročilo o smrti mojega j jatelja John Rres'kvarja v ( vela udu me je globoko prel ! slo. Dve leti bo kmalu, ko -se nekega večera poslovila Zal oka r ju.
— Ko še prideš v Clevela« — mi je rekel, — naj ti bo va pot k meni. Veš, Clevia je mesto, kakršnega ni nik. I drugje v Ameriki. Meni I vzelo precej nad trideset ' ! | p red no sem ga spoznal.
In kar je res, je res, —. j kojni John je poznal sloven: Cleveland kot malokdo. Bil priča njegovega silnega r. voja, bil je priča njegovih u bolj mračnih, pa tudi naj4 drejšili dni. Navzlic temu bil pa prav do svoje smrti p sten Ljubljančan, Šega v poln zanimivih domislic.
Njegova zvesta opremi je v
-	ka je bila dobra volja, ki ga
-	zapustila niti v najtemnejš i trenutkih. Bil je eden najzn t' čiinejšib oldtajmerjev, čij
-	število se manjša od dne < r dne.
Kmalu bo namreč na poč n, čas, ko bo moral stari priselj -Inec precej dolgo iztikati j Clevelandu. ]>redno ^>o dobi ' sovrstnika, s katerim bo m čel pogovor: — Ali s*e še spi minjaš, kako je bilo v tisti časih pred Štiridesetimi let
Z Johnom Breskvarjem legel v grob del zgodovii -lovenskega Clevelanda.
Vsem, ki so ga poznali. I
0	ostal še dolgo, doljro v spostl vem spominu.
.! *
1
u Nedavno mi je šinila na>Ie< nja Jiii-^el v a;Iavo:
Ladja zaide v nevarnos Mornarji >i pod kapi t a novi i
poveljstvom prizadevajo p< gasiti ogenj, zamašiti volil odprtnino v truplu ladje, ii kakršna je pač že nevarnos » Toda vsa prizadevanja
-	brezuspešna. Pomoči ni od n S koder. Kapitan za pove: -• Spustite v morje rešilne čc " n«'! Prednost imajo ženske i
-	otroci. <'e je Še kaj pro>tor '' ga zavzamejo moški potniki.
Na kapitanovo povelje mornarji opašejo rešilne pas* ve, skočijo v vodo in se sku^; jo na kakšnem brunu ali sod rešiti. Zadnji poskačejo v 1110 je čast ni ki.# Kapitan ostai zadnji na ladji in se običaji j ž njo vred potopi.
Tako hi moralo biti v se po1 ' sod, ne samo na morju, pač i tudi na kopnem.
Sovražnik preti uničiti dež< lo. Kupi mrtvih in ranjeni borcev naraščajo. Mu niči je čedalje manj. Nada 1 j na bonlj pomeni samomor. Toda voja I vztrajajo, dočim načelniki d zave spravljajo v kovčege sv< je dragocenosti, pred stam vanji jili čakajo brneči avt< mobili.
In vzame jili noč. Poti okr Ijem noči in kdove kakšni zaveznikov, srečno odnesej pete.
Armada se še vedno brani zadnjimi napori, dočim so di žavni načelniki v sosednji di žavi na varnem. In š»« toliko s drzni, da preko varnega plot kriče na smrt utrujenim boi ceni: — Vztrajajte! Rešite dc movino!
Kri lije v potokih. Vsak oc por je brezupen in nemogo< Sovražnik zavzame »leželo, kn nana in nekronana gos^ioda j pa običajno že na Clipperji ki jo privede v varno zavetji
Kakšen junak je ladijski kn pitan v primeri s temi strain, petci!
Lepa knjiga (je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naš« domove, odprimo ji t»rre . . . (Finž^ur)	"
r v?" 1 DED^
f m ■ V ■	je ZEMLJO otrebil, zoral
OCE -
%/ II^P I	jo je posejai in gledal bujuu njeno
Spisal IVAN MATIČIC SIN-
je zorel med ležkini klanjem
(I VNUK —
Knjiga je svojevrsten i»ojav
t slovenski književnosti, kaj-	** dv|Kn'1 Pr,,t' bei,u nove«a
ti v nji je v trinajstih dolgih	*asa
poglavjih opisanih trinajst
rcMlov slovenskega naroda od	13 IMMiLAVfJ — 4IS STKANI
davnih iioeetkov v starem	v l'LATNT VKZANO
slovan st\u do danušnjega dne. Knjiga jc verno zrcalo
našega življenja in tn»Ue-	c>na O f roštniiia plarana
nja, iu kdor jo prebere bo	iB ■
vedel o Sloven«-ill več kot niti
more nuditi katerokoli naše Avt,,r knjig«' je IVAN MAT1Č1Č, ki zgtNlovinsko delo.	je s[«isal splošno znano knjigo —
-H	NA KRVAVIH 1'Ol^JANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. V !
Iz Slovenije
"GLAS NARODA"
_(TWC1 or TOT PlOPLi)
aad PttMtahed by Btovenic Publishing C— p any, (A C5orporatioa). rraak Baka«r. Pretfdeat; i. Lupsba, Sec. — Place of busineac of th« wnwttka aad add re—m of above officers: 21« WEST 18th 8TKEKT,
NEW YORK. N. T.
48th Year
*G1m Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Iearly 90.—. Advertisement on Agreement.
Ka esio leto velja list aa Ameriko in Kanado $6.— ; sa pol leta 93. — ; m «sfrt leta 91.30. — Za New York aa oelo leto 97.— ; ca pol leta 93.50. Ea iaoaemstvo sa celo leto 97.— ; sa pol leta 93.50.
Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzrzemSl sobot, nedelj In praznikov.
-HLA8 NARODA." ti« WEST 18th STREET. NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea 9—1242
naiCAi i x i o d i" - if«w To*!
■JUJ —
Friday, May. 16, 1941
?1TXH0VC JIN L.
Kratka Dnevna Zgodba
DA Ml K FK1UKL:
Prvi krok
PO POVSATKU IZ "MALE AMERIKE."
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH^
KNJIG
po zmerni cekri
Po 50c zvezek
AmlrrKonove pripovedke za slovensko mladino
Ife'le noči mali junak. (Do4«jnikij) • Božji mejniki <Ivan Pregelj) l Filozofska / g odira (Alojz Jirasek) Gompari in (iomurašaki (Jul. Zojer) Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina (Kr. Milrinski) Kazan, voljfji pr* (4. O. Cnrwoofl) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Kero-lenko)
Na različnih potili (Franc Friscfa) Peter Pavel Clavar (Ur. L Pregelj) Pravira Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noč (Rudolf V rab!) Slika Dorian* Gray (Osrar Wilde) Verne duše v v i rah (Prosper Mirim«*) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Ariur Bernede) On si ran pragozda (James Oliver Cur-wood )
Po strani klobuk (Damir Feigel) Romantične duše (Ivan Cankar) Seržant Diavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glttek) Gusar v oblakih (Donald Keyboe) Gospodarica sveta (Kari Fidor) Hektorjev Meč (Rene La Bru} ere) Rdeča Megla (O. R. Frich)
Po $ 1 zvezek
(Tgral»ljeni milijoni (K. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldewar Bonsels)
Pingvinski otok ( Vnatole France) Pisane zgodbe (Janko Kar) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan)
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanec <J. F. Cooper) Skrivnostni studrner (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevskij) Tigrovi zobje (Mavrice Lablane) Kriči of Dimac (.lark London) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de Iji Hire) I/pod Golice (Slavko Savinsek)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva rrpatica (VI. Levstik)
razpisal urad za delavske o«lno-Izčistile »rzračje, in delavci ne 'ImhIo ni/*	v dvomili L^Ied* sv< iega položaja.
Zastopnrk unije mu ji' o«lgo-vor 1. da t><»«1«> volitve odlomile, k'dera oniran i za c i. j; i naj zastopa delavstvo pri kolektivnih pogajanjih, »ločim ne ho ime! i/.id volitev u« beilega opravka z '.alitevauii delavcev po vi\jili plačah.
VOLITVE PRI BETHLEHEM STEEL.
Po naročilu ( h »bora za delavske odnošaje so s<- 'vršile v src-do volitve v Bethleliom Ste«il tovarni v l^ickawanna. X. Y. Do glasovanja je bilo upravičenih kafesufli štirinajst tisoč delavcev. CIO odbor za orga-niziranje jeklarjev je prepričan. da je konkurenčna organizacija "Lackawanna Inckpendent Urnon" doŽ!A*nla pri volitvah olwniton po'-a z.
Izid volitev bo objavljen konci tekočega tedna.
KONEC STAVKE V LADJE »DELNICI.
Pred dveitfa dnevoma je bila končana stavka v mornariški ladjedelnici v Boston, Mass. Xa kakšen način so bile urav-
HILLMANOVA PRIZADE VANJA.
Ravnatelj produkcijske u-3 rave Sidney llillman j" spo-j oči; predsedniku KooVeveltu! Xidrobnosti «► ^tavki msišinis-;ov v enajst ill kuljed«-Inicali ob tapadni obali. I^adjetlelnice' nuijo /.a ."»(M) milijonov dolarjev rojnih naročil. in če bo stavka *e kaj časa trajala, bo izredno liud udarec za narodno obrambni program.
HiHman je pozval ntednarod-n-i predsednika OIO in APL unije niatšini-tov, naj vplivajo na štrajkarje, naj se rim ]>rej vrnejo na delo. A' primeri z o->t:iliini delavci v iad/edelnieali je stevi'lo stavkajočih mašini-»tov malenkostne na^ziic temu pa dovolj veliko, da brez njih delo ne nlore napredovati.
Zaliteva.jo $1.15 na uro in dvojno plačo /:i overtime.
NEVARNOST STAVKE PREMOGARJEV.
V	New Yorku so se nadaljevala pogajanja med zastopniki j-nžnih operatorjev in United Mjine Workers, Lastniki premogovnikov po severnih državah so že pred tedni povišali prenntogarjem plačo na dnevnih 7 dolarjev, d očim se njihovi južnJ_tovariši izgovarjajo, da jim to pod ncibenim pogojeni ni mogoče.
Pred nekaj »dnevi jim je predsednik United Mine Workers, John Tj. Leujfc zapreti!, da bo ftpet poklical na strajk -100 tisoč kopačev mehkega premoga, ter s tem prisilil južne operatorje odobritvi uuij-skih zaJiteo*.
ZUPAN KOT POSREDOVALEC!.
V	Hartford, Conn., je za-štrajkalo 65<>0 delavcev Colt Fire Ar,nis Company,, največje rzdeflovaJ'ke strojnih pušk v deželi. Hjartfordski župan T. P. Spel lacy je pozval štrajkarje-naj ise takoj vrnejo na delo, češ, da 'bodo volitve ki jih je
na ne olfcstojesče težkoče, javnost' ni bilo .-»poročeno. Vsled »stavke so popolnoma zastala dela pri gradnji novega .suhega doka ,ki bo veljal 30 milijonov dolarjev.
"KOMUNISTIČNI
MANEVER."
Demokratski kongi esnik Stearnes rz Al aba me. ki jo obenem tudi član Diesovega odbora, ki preiskuje Tirot; ameriške delavnosti, je označil stavko pri S. Sklar Manufacturing Co. v Woodside, Tj. T., kof "povsem enostaven komuni-1 ičen manever/f
Stavka je ibila kmalu po njegovi fejavi končana, in delavci so prodrli z vsemi svojimi zahtevami, ki so ee v prvi vrsti
tikale povišanja plač.
Tvrdka izdeluje zdravniške instrumente za anna<lo.
Y>led stavke p: i Potash & t'luMinical ( Vmipany v Trona, ('al., je bila steklarna v tfor-ning. X. V. prisiljena zapreti svoja vrata. Steklarna ne more dobiti potrebnega materiala zri izvršitev naročil.
Iz Utira, X. Y. poročajo da je bila uravnana stavka pri Ulica & Monawk Cotton MiM-, ki je trajala nad -edesn tednov.
20 Francozov pobegnilo
Dvajset francos-kill vojnih ujetnikov, ki so pobegnili iz nemškega taborišča v (1rnem lesu, je dospelo v Švico.
Svisarska vlada ponavadi pošlje begunce v deželo, iz katere so pobegnili v tem slučaju je pa napravila izjemo. Beguncem je dovolila prehod
preko švicarskega ozemlja v nezasedeni del Francije.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
\r Pueblo, Colo., je zadela huda nesreča tri sestre, Irene in Miary Sajel in Julijano Xo-vik, ko se jim je trikrat prevrni! avto, v kater*.m, eo se vozile. Irena Sajel, stara '20 let in rojena v Ameriki, je umrla -za poškoiihanui. .
*
Pred dnevi je v Pue>blo, Colo, umri rojak Anton Centa, star SO let in rojen v Asneriki. Za-pti&ča stanše iti -šest bratov, t
V	Detroit, Mich., jt dne 7. maja izvršil sa-moinor Joe K(k-stanjevoe, star 72 let in domti iz Mirne |K-*či na Dolenjskem. Vzel >i je življenje s plinom. Bil je tivkaj sam v Kanadi pa zapušča nečakinjo.
t
V	Altus. Ali., je v bolnišnici iKallegel opeklinam rojak M'. ŽTudaršič, v starosti 65 let. Do-
Xaročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York, N. Y.
ma je bil v (Jrahovem pri Cerknici na Not ran iskem.
t
V	E vele t h. Mitin., j*1 pred par dnevi unurla Mi«. Katarina Fi ic, v starosti 60 let.
t
V	Ohi>lioimu, Minn, je umrl Math. Jelene, v starosti 30 let. Rojen je bil v Ameriki.
t
V	Virginiji, Minil, je nedavno umri/ rojak John Vajdetič, v starosti (jO let. .
t
V	Ihiluth. Minn, je dne 6. maja until r ojak Frank Oim-pel, star 70 let in rojen v Jur-kovi vasi pri Novem ine-tu. V Ameriki je bil 40 elt.
t
V	Aurora, 111., je zadnje dni umrl Jakob Bertoncelj. star 66 let. — Dalje je tam umrla Mrs.
Ana Kocjan, stara 49 let.
+
V	.Toliet. Tli., je pred nedavnim mirti rojak Frank Kadune v starosti 55 i!<et. .
t
V	Calumet, Mich., je dne 27. aprila umrla M^arv Trdič. stara na sel jen ka, ki ie prišla iz stare do»movitie pred 55 leti. 17-niHa je v starosti 77 let in zapustila je m ožil. dva sinova, tri liČere in mnogo vnukov ter vnukinj.
Kaj se dogaja po delavskem svetu
4''Prišel je d.in plarila! Kozli na levo, kjer vas raka sramota,' očetova i -alien in materine sol-1 ze vi jm, ki Me izpolnjevali j je dolžnosti iifcjir. ;'vo in ve-"t:m, iih rito iKv-iio, kjer vam' i<* ugotovljeno rajnko plačilo bi« z-krbri.ih. ve-^ei^ih p« m" i t n i r! '/. radostjo kon^tatiram, da za-puMi danes liurhiio šfeviK*e kozlov* to sobo kar pa morate pripisovat*! le moji d^bnisrčno-sti, ki ni bila ravno opravičena, ker setn se moral večkrat boriti z v»šo lahkomiselnostjo, rnzfKvsajeiH.stjo. da ne rečem htnlobijo. Poznam namreč v-e p»!devke in im-na. - kojimi ste označevali nHojo postavo, sta-r« -t mi strogost, t«Mla vse, vse to odpuščam. ()| Mize r jam vas ► e na vnšo -vetr nalogo na ]>o-čiMiicah. da nastopate jiovsod l<«it zreli, resni, omikani sred-j1
iij^ok-I."	!'
* f j
T?azrednik ji« začel |xi takem | uvodu iieliti izorieev da in in*'! j z:» sleihenietra. Inwli-i kozla na' levi. a i jagnjeta na desni, hudomušno opazko. Pr; ^voji hoji po >obi sevcfl« ni mogel prepir« iti naknne največjega ko-/I:t-<lrngoŠob»a. ki mu je olwsil, m, uda iz uiaščevauja radi dvojke, dva para čivšenj na o-na dva gniinlu«, ki stojita brpz p #>la nad veliVo zarezo in tako imenitno označujeta ozadje salonske suknje.
Ko .-e je odstranil **Para-irraU* z vseini zreli-n.7 in ne.po-stavnimi prit iklinaiii:, j«> -f« -pil i provzročitidj teh pritiklin k ' mizi in začel:
4Fant je. M^rugreC nas j, sponi: il. da monuno tudi počitnicah nastopati krt siednj«'-šo ei. Ka 'i tega pred In gam. da začnemo svoj nastop s k rokom, saj kroknjo vsi višjegininazijci in zakaj ne bi mi enkrat pois-
kupili s^adkust.: ene prebite in či da 4{>o^natno, kaj je krok in kako -e ki oka. Pridite torej vsi kot en 1110Ž dre vi ob osuiih k **<>gnj iiax-uv najskrivnej-m> krčinc»- kamor ne zahaja niti ^•luga našega zavoda. Xa svidenje !'• *
Krok! Mistična megla te obdaja v-i'iir onim, ki te ne poznajo, ki se Še ni-o podali na ono nx>rje hivzski bnili- (ioiioč-nih uric. po katerem -e razlegajo v«^eli. ifbiani glasovi, ki se pa izpmnene - časom v I jut orkan tuleče pesmi — bele, či-str pene šumljajočih valčkov, plzmi^kega piva izginevajo in piml tabo zija črni prepad po-g^ibonosnrh kavarnskih šnop-s«»N" — ti pa krmiš svoj čoto, n«* čoln več. barko, velikansko barko ob zori ko tavajo le še Cankarjevi bledi junaki po Mat'nHi stezah, proti mirnemu pr"sta»:išču »svoje poste je, ju <1 katero se zgrudiš — utrujen mornar.
Krok! Kako žel jno hrepene po tebi vsi oni, ki ne poznajo š> tebe in 11«* tebi po-večen ill Iitie-krokar;ev. ki sovražijo cm*- ' lo iie<lol/ui mesec, ko zašije izza hišnega vcgla po«l brailo policijskih ČMivajev n«>čnega miru.
Tn zahr«-peii"lo j«1 tride-et mladih src p<» tebi, po zvestem spremljevalcu najvažnejših do-godkov v človeškem življenju.j in trideset mladih irrl je uavdu ( *»eno /avni o: <4Mi pr'demo kot en n*o>!" ko j«' kfuičal spretni vtvarnl-k zrrli-h čresenj y>ro-, l'i <oisken» -alonn svrje ognje-110 vabilo.
A Hal: kaza'ee -tenske ure pri "(hMijcgr.scu'* -e ni pokril ]>r-ve enojke v A ITT. številki, ko je bila že sobica polna nedolžnih krokarjev. Po četrtem udarcu osme ure je prisopihal
še zadnji junak na bojišče. — Strah mu je pobelil lica, ustnice so mu trepetale iz oči so nnu kukale sotee, ki jih je zadrževal le z vso .svojo moMaino silo v solznem kotu. Revež! Kadi neuspehov v izprieevaJu ga je oče po.--VI ya> ob očimih v po-tel jo. i" katere je p« lx^gnil, da reši svojo čast kot dmgošolec na p< Mitnica h.
Finance niso delale preglavic mladini krokarjem in sko-rai vsak se je temeljito pripravi! na ta veleponiembni korak v javno življenje Par dni pred koncem šoVkega leta se je razvilo po šolske mhodniku vprav židovsko barantanje s knjiga-mi. 7.a drag denar so jih prodrli. dober kup nakupili in vsak -i je pri t-j kupčiji pri--1 -paril najmanj eno krono e < Jernejček. mimogrede povetla-ji no, najnaivnejši <lrugosolec. je, prijel k 'M^gnjegaseu" brez1« denarja, ker ni vedr! da se gaj rabi pri -k roka 11 ju. Xa |)ozivj 4< Nest« rja" vse družbe so tiru j zkžili tovariši HO vinarjev, saj, je vsak rad položil dva vinarja i 11 rt oltar kolegi jalnosti, celo
1	...
0	rosi a v. ki je im»e! izposojene vse učne knjige iz šol-k<' kujiž-n;r«1 in ici ni mog 1 kupčevati ž njimi, je dal radostnim -rcem dva vinarja, saj je osVparil svojo gosp< lir jo za celih 80 vi-
jn:»rjev, ko ga je poslala po pro-d ijaliiicah. tla ji nakupi po-tr: bnih s"tvari za ves teden; se-
t
veda seje čudila go-jK>«Ii nja tej iiepi ičakov4ani draginji in trdno je niia. «la n<* kupi ničesar v«-«" pri onih nesramnih trgovcih.
Začetek tega se-tanka ni bil posebno animiran: prestrašeni obrazi enih dijakov, ki so imeli starše v mestu iu ki so si bili v sve-ti vseh leskovih posledic tega prezgodnjega koraka v iz-prijeni svet, so vplivali zelo dcprimirano na v-e one, ki so s«> že fMtslovili rnl svojih gospodinj ter čaka'i prilike. «la se pol»eljejo domov. Toda že prvi kozarec ^lirituozne godi je. ki je bila krščena na ime: pristni Rulandec. je uči nil Čudeže i.11 pozabljeni so bili stai-ši in pozabljene so bile palice.
Smieli in živahen razgovor se je razlegal jh> sobi. Trije so si zapalili dolge vii žinke; dasi-ravno jim niso hitele goreti, ker m-c potegu-li v svoji neiz-' ic.išenosti slamic iz njih. so vendar romale iz ust v usta iu m*!ado 0111 rzje jih je tekom poi? ure »bolj snedlo kakor pa pokadilo. THi je razlagal eden krasno življenje dijakov, aico bi ne biilo profesorjev, ne šolskih in ne domačih nalog, tam je drug razpletal svoje nameravano maščeva.nje nad pro-ifesorjeiit latinščine, da pred-!)stavi namreč njegovemu, v j l judskem vrtu vsak dan igra-ljo"eu%i se -inčku nogo, nakar bo twi pade! in solze tega malc-(-k:i ga bodo odškodovale ^a , marsikatero bridko uro itd. 1 Navdušenje, zafbava in smeili i so naraščali pri vsaketu požir-1 kn. Krčmar. čigar vinogradi so se razprostiral' po predalilh ken ničnega oddelka njegove kletii, kar je dokazoval vsako-mesečni račun mirodilničarja. s- je ironično «melil;al in iz-progovoi il po dolgem molku, o-ziraje se na učinke svoje "viti-jske" kaplie in na razjei^ene o-jsta-nke v i rž ink, proroške bese-<le: '4Fantje, ko vam postage
1	vroče, kar skowi onale vrata na . dvorišče, kajti pod v tej soibi
je "bil OH'Vseen pred nedavnim ca som.''
• In res! Ni še bila deveta
ii*"^—--j
JJ SLOVENSKO - AMERIKANSKI j
;; Koledar 1941
ti . ''' Pettra zbirka kratkih povesti, zanimivih
1 '1 > člankov in poljudnih razprav iz zgodovine,	, 1
((, 1 zemlje-
narodo-piaja; kratkih zanimivo-	{J 1' sti iz vseh dob in delov sveta . . . Informs-	, i tivna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.	J
f	Gtajte
zanimiv članek:	If t
1! "O LOVU m LOVCIH,**	1
ki ga je spisal Fr. Troha.	v
jj Slovenic Publishing jj ;;	Company
J J 216 W. 18th Street New York, N.' Y.
j Cena 50c	\
f f VaoU imhko puAUeic t w»mk»l> po 9 m. 9	f«
$$ Mite. te prcMrate t Zdraimlk drtarak.	f|
J j Posebna priloga:	v
Tri)® temljevidi » bvrali: EVROPA	V
LETA 1914.; EVROPA PRED «E-	__'
ff DA NJO VOJNO; EVROPA K lt4i NAROCITR, «A
0( ——-——- AR DANES	ji
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. J941, Veli ka Bla^nikova Pratika za 1. 1941, in Priročni At lat (3Š barvanih zemljevidov) — vse skupaj
ura, in že se je začelo krčiti število vnetih krokarjev. Zdaj je ;si't eden na dvorišče 4vodo pit' jdrugii 'uživat sveži zrak*, tretji 'oba 'spremljat \ Četrti *gle-(dat vreme*, 11«t _ Različni vzro-jki. — toda pri v>eh enak uči-j nek. Le trije so o-taii na svo-jjih seiležih in ig*ali "črnega i Petra/'
J Toda tu. iii dvorišče se jej kriahi izpraznilo. Bbdi lunin: obraiz se je čudil, ko je zapazil) toliko svojih bledih kolegov po,
i
ulicah in njegov smeh s«' je zr-cfiil v temnem jezeru "pristnega Rulandca*' na dvorišču *'< fcgn jegaščevem."
Oni trije junaki so pa strastno nadaijeval'i • zanimivo igro. ilckhr jih ni vrgel krčmar na u!:co, ker so pa oklenili da ne po idejo >par ilontov, legli so na trite klopi v ljudskem vrtu in tipali ob rani uri na bližnji hriluVk k cerkvi **.\ratere božje", «la vi tlijo v^aj enkrat veličastni vhod polet naga solnea.
Stara ženica jih je pohvalila uTo mi pa ugaja, da vstajaj« iniadi fantje ob takih urah ii da lio«lijo k prvi sv« ti maši." Toda slabo je naletela, kajti v.s t p je so <e otlrezali: "Mi Š«- spa nismo šli. nui ne gremo k maši nii krokamo!"
i Par uric pezneje >e je roilil
J v ni!estu m adili niuekov i
"elih 2-"> Itfitie dolgo pe-eiti jil
je pela lu-kovka v na vda-e
1 no/drav. i1
V Boston se je vrnila ladja "Xoitli Star" z elt špedicijo, ki j< bila več mesecev v "Mali Ameriki" na južnem tečaju.FTksjiedicijo je vodil admiira"Riehanl Bvrd.
"C L A S * A B p D I" - Hew Yoii
FHda>; May 16, 1941 f
f ITXHDVCJ BN L. l§8fl
G
OSPOD iz KONOPISTA
Noci v odličnem zaklonišču
Napisal* I. WINDER.
4 —
Kaj jo torej zalegla \ sa pohoariost? Kralj so je vsak petek iu Vhako sotoio strogo jioetil, izpovedoval s«; je |>ogo->t?je in lk>Ij :>ke.~a;iM, (kakor kdor koli izitihd njegovih podložil.kov, kar i na j n noga m* je rulil pred svojim breznii'ostnuir iz-po vodnikom, patraškim nadskofonl Celestinom Coe ejem, ki je bil clan retlu svetega Allonza Jn to se m bilo vse: kralj »t* je vozil na god sv. Koza I i je v Palernlo in na god sv. 'Pavlina v Nolo, j mj cele ure jc klečal v proč« v i ji pledigi ottowkoga praz-aika v Napolji«, izd jI jc zakon, ki je vsem roditi Ijtm mladili deket dovoljeval, i s.uejo .-voje hčere po siti zapirati v samostane, in nunskemu sanK»thiiu Santa Ciiiara v Napolju je dovajal bogut plen, l»c-z'iiadožne jmstnajstletne deklice iz pre-ir.oianih his.
Gnilo, nelivailcžro ljuds\o je bilo vzlie temu nezadovoljno ž njim. Sann v urah najhujšo stiske, kadar je čutil, da sta on in njegov prestol v nevarnosti, je dal streljati ma ljudstvo: r« m bi bil vlada- ki bi ga v>o ljubilo. Tenia »ljudstvo se ni Oh o w.gojiti. K tnalo je: '*Ktratlanflo! »Svobod' hočemo! Kvviva la loga Itolianit!*' Hotelo se je otresli krdja, ki ga i" napak sodilo in po k*ivici imenovalo "re Bomba " Nene-iioma je nr orn pohiiti jeoe, pošiljati kazn jenec na gab je, dajati opraska krvnika in odrejati v podzeinoiijskih zaporih jet-iii-nic na X i - i t •, Veetotieni in Treminiju mučenje zločincev, ki M' -o bili vzdignil /< [>oi nirzavno (»blast; moral je tako ravnati, čeprav so ljudje sovražnega mišljenja, kakor Anglež Gladstone in neki ;m>io/hvaleč turin^kega <4Riaorsrinienta." ki se ie bil vlihot. tpil v i no tel: ječ, zmikavali potrebnost kakšnih ukrepov', l a ili j» krrlj pritrjeval nizko tnenivu gkilvneniu tisku: ktidar je pisal, da dižuvni svet snuSšen in da ga med \ somi ministri ni t .»ega spodobnega in pravičnega.
To j«' bilo ros. Kralj tega ni mogel izpreineniti, saj ni po, na lirtboiiCrra <i -veka. ki bi mu bil vdan in vrek-n zaupa-•i *i\. Zelo >ai ■ je !.ii. Niti v okrilju rodbine se ni čutil var-ieua. Piepii jiva kraljica >i jo domišljala. da je njena rodbina, luibsbur>ua b>a, l»r< zprimerno imenitnoj,ša od Bourbo-jiov. 1'lašiia se dotika z ljudstvom, ker je bil^ oblečeno v cape, bala j«- i.jegovj divje govorice ni njegovih od sile /lyalniih -got. Sovi'K/iia je la/arone, edine prijatelje di-na-lijo. Pies olonasle imk pa, \<> leni, zakrknjeni fant, je bil pravi nori'o, ki >am ni videl, kaj hoče. Tresel se je pred ne-vavno>tjo revoluciji- ki bi jKMiiet a dinastijo, a vender je gra-ji l bombardiranje Mo-im in v.-o druge korenite varno tne u!vte|>e. FiaaceMt se ni upal odkrito nastopiti proti očetu It- skrivaj je razodeval svojo misli kužnim p.'i.jatei.u nt, ki so lio-iii \ >c kralju na no>. r'ant je bil nevare n spletkar, čeprav je toliko dni leno pole«al v postelji. Iz malih me t in vasi na Sici'iji je itoroealo reiiar>tvo, <la ljudje, ki tam psujejo kralja, vzkM.ajo puistolonasleduiku. To je boklo. .
Sari jo eno tola#:l>o je ;itw kralj: Marija Auunciata, dvanajstletna naj!jub>i, hči s,, -a j,, vsak dan ncžnejc oklepala. Od njenega d\ in«	rujstriega dne jo bilo videti, da bi se
1» la opamotaviJa; >;la je vedo že'jna, bila jo razumna, hotela je natanko v l«*ti v>»*. kur je'bil stori'1 v svojem d<cgt,dkov pol-»ioiii življenju — in nji ni IVio tr.-ba ničesar prikrivati, ker je o!* udo\a a njega i'i vso, kar jo bil storil. Prvič v življenju jo tiibcl človek.i, ki 'O nru je mogel razodoti, ne da bi ,-e mai bilo bati 'izdajstva. Ni je (iolfcčasil z nezanimivimi postranskimi htvarnii, ki jih š - ni mogla razumeti: pripovedoval ji je I" o svojih največjih iu najbolj drznih dejanjih. A prav to mu je bilo pot i ebno in mu je ola.j>ova:o srce. Kadar je kvalj pripovedoval hčeri zgt dovmo svojega vladanju, so se nrn v očeh z .maknjeno pjslusajooe deklice odpirala nebesa. Hotela je vedeti iiiMMia vseh za i ot ni kov,Sl Totela je slikati, kako -o nm-eili iu usiinčevuli ko!ovo«lje piekuculiov. Vse podrobnosti ji je moral uatai.ko - pisati? hudourno z v(. njen je zvoriov, grmenj topov, nrat-gana telesa /en/sk in otrok, ki so bile pomagale ii:ctsk;ni p«i gradnj- oarikad. Ztui^nlčal ji je, da be je bil ob začetku revohuuje v s'rahu vda! željam upornih iSicilijanov to; jim ob ju bi I po»< bin upravo in pravosodstvo; zamolčal jo tudi, da je btl |-o pomzu vladnih čet obnovil ustavo iz leta 1812 a jo jo po viharju pet preklical T<da več. ur jii je slikal sijajno zmago, k« jo jh bd Izvoj val mul najmljskini; ljudstvom. Septc-niibitiko Koii^ba-diiai je Me< Lne je bilo vselej vrhunec njegovih pripovesti.
Prinoeea ga j* |Kjslušala, zanuiknjeno, z bolno slastjo. V^ aka njegova beso:ia je bila n< izguh\jivo spravljena v nje-V"in s{K)iuinu. NekM' ji jc p i ipovnloval, da so Ma 1S51 vrg^li v dva tisor političnih zločincev. Popravila je:
uV-r jili jo bilo. nedavno t"«ra si govonil o 22.0(K).,,
Niti enega jetnika -i ni dala vzeti — kakor si otrok ne da vzeti nobene svojih punčk.
Kralj ni ^ ozn ;l, da jr bila la slast do okrutno, ti. krvri in storitve pri dvanajsifetui <leklici nekaj bolnega. V njegovih očeh to niso bile okrutnosti, aiihpj-k potrebni kazenski ukrepi, ki PO imeii namen, vri iti zaj^e'jano ljutl-tvo na p>t pravice *n državljanski zvo^tote. To, da je mlnogo ljudi »sovražno kritiziralo krajev r.ačin vladanja, ga je puščalo (hladnega. Ti l judje ni-M- bili anfc žni razumeti visoki un težavni poklic vladarja. Marija Ai.unciat.i, dvanajstletni otrok, ga je razumna. kraljevska ki j ga j • razumela. To je bila nepričako-vato' milost nebes. Si le zdaj. v iše-tiiištiridesetem letu življenja, v ijetindvajm.te»e letu vladanja, -e je poplaeevala nje-yova pcbožiKK:. .
Ali ta nepri<kkovaiia sreča n? dolgo trajala. Novembra noseča leta 1S,X» je spet izbruhnila na Siciliji vtaja. V Ca-tMjieji o oznan.ali lepaki: "Ovobcditi se hočemo! Kralj mora odstopit •! Ž i ve i pre tolcnasloduH*! Živela ustava iz teta 1812!" A Palci mu in Mesnini > ljudstvo z naskokom zavzelo jetni«-U!:*c. \ Caltdafiniju so razvili za>tave iz leta 1848.
K tal j je prsi al v ^puniana iniesta svoje Sviicarjc, drugače pa tega u-pora, ki j.? bii videti po obsegu nttvijši od prejšnjiJi, ni in bel za resnega. Ihte decenrfbra je s kraljevsko rodbino ]>. iso^tvoval vojaški nu - na paridnem verbal i hou v Napolju. Po ma.sj je za j a ha* kon.a i:i preg^r dovel čete. PH mimohodu jo h koeil neki vojr.k tretjega lovskega bataljona iz vrste in i»unii k.alja z oajoi etom v zatuhli život. .
/Nadaljevanjs prihodnjih)
''Treba je viueti londcrutike lic-ti lo dau.'i^njih »liii,** piše poročevalec, *4 če hočeš verie-t i. /kaj se odigrava v ttl Ji. Najlxi-J^?tejše evropske žene. ki so še pml n ekoliko meseci zahtevale popolno intiiitfnost najraz-kjšiu^jših spalnic, so sedaj nad vse srečne, če se morejo daire-s ponoči vleči na nekoliko stolov v kakšnem kotu podzen*-«klli zaklonišč tega hotela."
V takšne hotele, ki imajo mijbol jša zaklonišča stopajo vse večere o<l svarilnega znaka do po'noč i g<rstie v svojih spal-
Okrug 11. zvočer — j»iše po-ročevaVc — se ti nudk v glavni dvorani hotela skoraj neverjeten l> o&led. Vsi raz|)o-lo/ljivi stoli, in zofe so zasmde-ni z možmi in ženami ki skušajo spati v najbolj čudnih le-gnh. Ti jjudje dajejo f>red-nost glavni dvorani ker je v za-klcnišče čutSti tudi duh po kuhinji. Nekakeri imajo pidžaJn« •pod spalninii plašči, drugi se-di?o in leže v cestnih oblekah. Nekateri prenašajo blazine in odo.jo iz svojifli sob. Večina teli goltov so stare ženske, ki ni-
n i*i \r\	/1 «i it iiAKoii/vfwn /l^T.i
riili ali cestnih oblekah po stopnicah na\T/ydol v zavetišča. V hotelu Claiklge je spala lio-TiirJdska kraljica Vilhemina vs-dvo noč na ozki zofi. dokler se ni končno preselila na deželo. Med vsemi londonskimi velikimi hoteli pa dajv londonska družba prednost ogromnemu hotelu T>orcliestiu ,ker ta volja tpo navedbah svojega vodstva za liajbo'j varnega prod bonlbami. To n^nenje se opira na to, da jo strop nwd pi»t ličjem, in prvim nadstropjem .štiri pid-i debela plast jeklenega betona, meti ostalimi so<hi<imi nadstropji j>a je strop islo tako i z jeklenega betona, debel ]>o osem palcev.
Drugače bi bi a ta priljubijo« nos t hotela Dorclustra n era-zuniljiva ker spada med najbolj nemirne v velemestu zavoljo težkih protiletalskih to-|)ov, ki streljajo ponoči v bližnjem Hyde Parku. Podzemsko skupno zakloniišče se kratko po svarilnem znaku napolni do zadnjega kotička. Po nekoliko urah je tam zrak skoraj neznosen, tako da zapadajo ljudje že zavoljo tega v nekakšno onkotično spanje. Zjutraj se zbude z glavobolom. Še sla'b-št.* jc s snovanjem.
'Hotel Savoy je bil prvi. ki sc je začel baviti stvarno s tem vpraišanjem in jo najel posebne paznike, ki intnjo nalogo, da preglasno sndrčeče goste zbude in jih spravijo v poseben cd-d lek za takšne ljudi.
Navzlic vsakonočneniu skupnemu bivanju na se člani angleško družbe drže svojega pravila, da -e ne spuščajo v po govore ^neznanci, tako da se knklšna konver/aeija nt razviti. Hotelska podzemlja so znvoljo tega, če izvzamento snrrčanjo. čudovito tiha. (^ini se oglasi znak. da je nevarnosti konec, se blodi iu povaljani n<o-žjo in žene s svojimi blazinami in odeja u bi spravijo v svoje iso-be da bi nekoliko ur prespali.
<Se pred kratkim jo imel svojo bivališče v hotel Doivhestor bivši zim an j i minister in sedanji veleposlanik v Združenih državah, lord Halifax. Z ženo sta najela apartment z osmimi prostori, med katerimi so enega spremenili v ka»pelo. In-formacijski minister T>uff Cooper jo najel is svojo ženo štiri prostore vomkir pa spita v varnejši damski telovadnici, ki ?o jo izpraznili nalašč za njiju. Drug prontinenten hotelski gc-st je m mister za dobavo Duncan.
iiia.io ves dan nobenega dela, pa se nočejo ločiti ocl Londona.
Oskrbo v hotelu Dorchesterr opisuje žurnalist še kot dobro*. V njem je dobiti še vsa hiksuvr-na živila, čeprav so postaji beefsteaki malo manjši in s^r-virajo sladkor lo v majhnih fco-1 ičinali. . i _ 9
Guatemala omejila T
izvoz
f
Jorge Ul>ico, predsefbiik republike Guatemale, je podpisal postavo, ki 'prepoveduje izvoz domačih izdelkov v neameriške dežele. Izvoz je dovoljen le v izjemnih slučajih, za katere je pa treba posebnega dovoljenja.
V 12 MESECIH 480 VOJNIH LADIJ.
Finančni tajnik angleške ad-miralitete jo te dni imel velik govor, v katerem je poročal, da jo zgradila Velika Britanija v toku zadnjih 12 miesoeev sedanje vojne 480 vojnih ladij različnih tipov in velikosti. To Število jo pot>krnt večje od števila ladij, ki so /grajeno v nii\ ni dobi leda j, ko je bila proizvodnja ladij na višku.
ČE SE NE VES, ZDAJ IZVEŠ:
da iiirajo Nemci na ozemlju zasedene Francije G4 potujočih gledališč;
•da so egi.pt> ke o bi asi i izgnale večjo d nižino runrunskih in madžarskih artistk iz Kaira;
kla se je podmaršal britske-ga letalstva Breese ubil na nekem sIužl>eneniL poletu;
tda so je..pokojnemu španskemu kralju Alfonzu te dni narodi la vnukinja;
da je bilo na letošnjem pomladanskem velesejmu v Lip-skem mnogo kupcev iz Italije, Jugoslavije, Švedske in Švice
k\a. pripravlja madžarska vlada zakon proti špekulaciji;
da je strela poškodovala slovito francosko katedralo v Ba-«esu:
da vlagajo norveške sardine namesto v navadno olje v ribje »lic:
•da so oblasti v Kišinjevu obsodile na srnvrt bivša caristična agenta Tun.laškega in Kikitina ki sta leta 1912 prijela revolu-cionrca Ko tov.-ko ga;
da je bila v Runmniji zaplenjena imovina bivšega runvun-s-kega poslanika v Londonu, Ti le je;
<la je japonska tekstilna industrija Iz/gubila evropsko in afriško t ržišče:
da na Angleškem ni več brezposelnih industrijskih delavcev:
da je sprejela italijanska kraljica sovjetskega poslanika in njegovo ženo v posebni av-dnenfc.i;
Ida se turška vojska neprestano vežba preti napadom iz zraka in proti spuščanju padalcev:
da se v Franciji močno množijo swurtni primeri zaradi 9%-be in nezadostne hrane;
da je v Italiji umi^a vdova po nekdanjem šefu italijanskega generalnega štaba v svetovni vojni, maršalu Oadorni;
da je Amerika prodala Angliji doslei 300 svoiih ladii:
OBILJE V AMERIKI, POMANJKANJE V EVROPI.
Na avstralski polobli, kjer imajo poet je <d deeeirtbra do marca, so pravkar končali z žetvijo. V Argentini je brla letošnja žetev tako lx>gata, kakor je ne pomnijo niti najstarejši Iji^lje. Povprečna argentinska žetev znaša G3 milijonov me-terskih stotov, dočim bo letcč-nia znašala okoli 80 milijonov iiK»terskih srotov.
Ta bogata žetev lw> imela za Argentino hude pod od ice. saj sama porabi le eno tretjino pridelka, v Južno Ameriko gre ena petina, ves ostali pridelek pa je bil namenjen v Flvropo. Toda K v ropa je v vojni, na morjih vlada huda blokada in argentinsko žito bo obležalo v silosih, ki so že zdaj prenapolnjeni.
Tn ko v Evrripi pri manjkanje kruha in moke se veča. se Argentina s skrbjo vprašuje, kaj naj počno z f>2 milijoni metr-Mh stotov ali s 300,000 vagoni žita. ki jih ima odveč f Prav tako se sprašujejo Kanada in Združene drža-re, kam bodo z odvrškom svojega pridelka. TSnli Kanada je imela izredno bogato žetev lanskega leta in njeni silosi so prenapolnjeni. ? Brazilija je v januarju uni--ila 253,000 vreč kave, iz Buenos A i resa pa poročajo, da 1k>-do letois kurili argentinsil<e 1V>-komotive z žitom. Prr,nw>g je denes v Braziliji mfnogo dražji od vsakdanjega kruha.
Tudi Avstralija, dinga velike žit niča južne poloble, se bori z i voznim proJblemom. V Avstraliji so imfoli '.etos sioer slabo žetev, vendar so pridelali okoli 10 milijonov nictrskiih stotov več, kakor jih porabijo, od Ifani pa imajo še 32 milijonov presežka, ki jili zaradi blo-k.'»do niso mog-li izvoziti. Avstralija, ki im-a okoli 7 milijonov prebivalcev, potrebuje zace le lo milijonov kvintalov žita. Vse ostalo izvaža.
Tale o je evropska vojna izzvala hudo gospodarsko kriz* na vseh kontinentih, kar je naj brljši dokaz, keko so med) se br-j povezani vsi narodi sveta Združeno države so skoraj istem položaju kakor Argenti n?. in Avstralija. Julija mese
Veliki Atlas sveta
Vojn joči se narodi ▼ Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste preje\i izkaznico, s katero boste proti plačiln 25 centov dobili dod&t-oe zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh 4ržav, ki
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih bo&te prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za K a n a d o. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NARODA'', 216 West 18th St.. New York.
ca bo nadfprodukeija znašala približno toliko, kakor leta 1932, ko je izzva'a -trašno gospodarsko krirzo in katastrofalno uničenje trgovine.
ŽIVI MRTVEC SE JE OGLASIL.
Na cesti proti španskemu mestecu Puvgreggu, sc je prosi i teden primerila nenavadna nesreča. Za nekega mrliča v Puvgreggu so svojci naročil krsto, katero ^o naložili na tovorni avtomobil, da jo odpelje na dom mrteca. Med vožnjo s«e je dkoltecal na avtobus neki kmet. ki je sedel na krov vozila. Medtem je začele deževati. Kmet, ki se ni hotel močiti, je tiho odprl pokrov krste in legel vanjo. .
Xa naslednji postaji sta se povzpela na vozilo še dva vfn-«tanj kanaka potnika. Izbrala sta si sedež tik krste. Nenadoma pa se je dvignil pokrov krste, iz katere je pomoli fa tudi človeška rok»a. Obenem je človeški g'as vprašal, če še dežuje. Lahko si mislimo, da se je emboli potnikov poleg krste polotil smrtni strah. Piden izmed oboli je takoj šinil pokonei in «fl<oči'l med vož,.jo s strehe tovornega avtomobila na tla. Ta-Icrj za njim je pltanil še dnini. Eden se je ubil, drugi pa je dobil hude poškodbo.
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika:	.
Umirajoče duše, (Uka Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewicz. Kraj umira, (Joško Jurac) Toiminec, (Ivan Pregelj) Igralec (Dostojevski) Bela reka (Karol May) Pod svobodnim solncem — (F. S. Finžgar)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING 00.
lajena, je zopet začel jesti
•Karo!" in gospa Taipe-cu sta se odipeljrla iz hotela z avtomobilom. ki je bil hitrejši od avtomobila spremljajočih ga pol L stov. Prispel je na špansko mejo. N*a portugalski strani meje je čaikal voz, ki je prispe! naravnost iz Lizbone. Vodil g:» je neki portugalski zdravnik. Zo na španskem ozemlju sta bila Karolu in njegovi spre-mlievalki izročeni potni listi
Na špan-ki strani sta begunca zapustila voz in osfcivila polog njega še dva druga avtomobila. Zbirka slik. 'katero je Karo1 'prinesel iz Ruiifunije. jo prej bila odposalna na Portu-L^ilsko. Ta prebeg iz Španije j»* oči vidno pripravila in izvedla ros pa Lu pešcu.
Poučni spisi
mnimm-^irnniiTTiTriiirrnirnwni^ii«MMiiyiwitiw^	niiiiniiiuw»
AN(JLE$KO SLOVENSKO BERILO. 8mi*U dr.	ODKRITJE AMERIKE, «|.ls»l H MAJ AH TrlJ«
r. J. Kern. V«Dr Cena $2.00	deli: 162. 141. 133 strani. Cen. mehko t«,
BODOČI DRŽAVLJANI naj nar«f« knjlftie« —	Poljuden ln natančen opis odkriti« novega
^Waw^U bMMM a »Hitra «f Ue United	avela. Rpla ae Člta kakor sanlmlva poteat ter
, „ .	J* teala*Ijen po oaJboUUb Tirih.
v tej knjlfrf ao »«a pojasnila In aako-
m aa naaeijen«*	Gena 35c-	Cena 50c
DOMAČI VINOZDR A VNI K. spinal franjo Dn
lar. 278 atraol. Cena trda »ea Cena $1.50	RAČUNA R. Trda vea. 261
Zelo korlatna knjtca sa vsakega ftlvlnorejca;	Priročna knjl£l«-a. ki vsebuje vse. ksr Je pri
opla raznih bolezni In zdravljenje: alike.	nakapu ln prodaji nutrehno.
GOVEDOREJA, »plani R. .««rart. 14S strani.	Cena 75c B aUkan>'
Cena __PROBLEMI SODOBNE fll.OZOKlJB
__8plsal dr. F. Veber. 341 atranl.
RNJIOA O LEPEM VEDENJU. < Urbani > Vea.	Knjigo toplo priporočamo vaakomar. ki se
Cena .75C	boče seznaniti a glavnimi čt.ami atidobne
KNJIGA O IXXSTOJNEM	filozofije.
VEDENJU. 111 strani	Cena 50c.	500
MLEKAI»TVO.	Anion Pm 8 allkaml	SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. Healarll I»r. r.
168 atranl.
hiijiKM »a tnieksrj«* m ijobiteije Mlekarstva	Bradač. — 625 strani.
spiub.	Ceam 26
C«a 50c
cn.unm,„ .	UMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmsjer.
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 166 strani.	,H„ , .
rjBm rA	atranl.
^ 50C	Gena
NAflE ftKOniJIVK ŠIVALI * PODOBI In BB-
SEDL Opl-,. Kran Brjavec. 221 *^Bro«.	VELIKI SLO^SKI SPISOVNIK. Keat.vll H.
-Zoc	Pudkrajiek. — 437 strani.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO 268 atranl. Ven...	Cena |Jt_
Knjiga je namenjena v prvi vrati ca stavbno, nmetno In atrojn<» ključarnlčarstvn *«r ftaie-
nolivsratvo.	ZDRAVILNA ŽKL1&ČA. 82 atraaL
Csmi $1.—	Cmm .25c
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
^^^^mmmm^^mmmm^^^mmmmmm—m—mmm—mmm*