Naročnina Dnevno Itdojo za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za inozemstvo 140 D SEOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrste mali oglasi po 131 ln2D,večji oglas! nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir □ Pn večjem □ naroČilu oopusi Izide ob 4 zjutraj rožen pondellKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/IIJ tokoplsl se ne vračafo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva št. 2328 list sa slovenski narodi Uprava fe v Kopitarfevt ul.Sl.G ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. m.tiso ln 10.34" za Inserate. SarafevoSl.7563, 2of/reJj St. 39.011, Praga In Duncif St. 21.797 Protislovenska špekulacija Še 1. 1927. je dejal St. Radič, da je bil največji uspeh, ki ga je dosegla HSS s svojim vstopom v vlado ta, da je odletela iz nje SDS. Nič manj krepko pa tudi ni pri vsaki priliki naglašal g. Svetozar Pribičevič svojega nasprot-stva do HSS in aksiom jugoslovanske notranje politike je bil, da ni bolj nasprotnih si strank, kakor sta SDS in HSS. Naenkrat pa je prišlo presenečenje in HSS je sprejela SDS v koalicijo. Največji nasprotnici sta si pedali roke in javnost je doživela ta čudež, da je najbolj hvalil in povzdigoval Radiča isti g. Svetozar Pribičevič, ki je dal včasih s takim ponosom zapreti Radiča. In voditelji SDS, zlasti pa njen slovenski del, ki so poznali včasih Radiča le kot seperatista in izdajalca skupne domovine, so na mah postali največji hvalivci Radiča ter govorili o njem le še kot o rešitelju domovine. Odkod ta nepričakovana sprememba, kje je vzrok te nenadne spreobrnitve? Gospodje od SDS pojasnjujejo svojo pot v Damask tudi z načelnimi vzroki in pravijo, da jih je združila z radičevci skrb za demokracijo in kmetsko misel ter skupen boj za enakopravnost. Ker se vse to tudi lepo sliši, ni dvoma, da se bo našlo tudi marsikaj naivnežev in političnih lahkover-nežev, ki bodo vsem tem lepim besedam tudi verjeli. Toda, kdor količkaj zasleduje jugoslovansko politiko, bo imel za vse te besede le pomilovalen nasmeh. Kako je SDS pojmovala in izvajala demokracijo, je vendar še dobro znano in zlasti Hrvatje bi vedeli o tem mnogo povedati. Ne samo tisti, ki so zaradi demokratičnosti SDS sedeli po zaporih in ječah ali pa vsled iste demokratičnosti plačevali težke globe, temveč še bolj vedo M1"' sorodniki onih hrvaških kmetov, ki so morali prerani grob, ker je tako zahtevala čisto posebna demokratičnost SDS. In sedaj naj bi ta demokracija SDS povzročila koalicijo HSS in SDS? Ne bodite smešni! Prav tako smešen pa je argument, da je SDS šla pod okrilje HSS, ker je naenkrat odkrila svojo ljubezen do kmetske misli. Mnenja smo, da se mora tu smejati še celo g. Pucelj. Saj je samo zato nastala SKS, tako so vendar zatrjevali njeni voditelji, da ubije ono čudno kmetsko misel, kakor so jo propagirali stari kranjski liberalci, vzorniki in predniki g. Žerjava. Sedaj pa naj bo kmetska misel argument za ro v spominu. Taka je bila špekulacija slovenske SDS, ko Je vstopila pod patronanco Zagreba in takšen je njen račun danes. Ta špekulacija pa je čisto protislovenska in tudi protijugoslovanska. Ne pomeni nič drugega, ko izigravanje Hrvatov proti Slovencem in je natančno tako napačna, kakor je bilo preje izigravanje Srbov proti Hrvatom. Zlasti pa je ta špekulacija protislovenska, ker zavestno onemogoča zjedinjeno Slovenijo in mesto tega hoče, da Zagreb majorizira Slovenijo. Slovenci pa prav nič ne potrebujejo nobene majorizacije in zato bo ta načrt stranke R. Žerjava propadel enako nestvarno, ko prejšnja špekulacija na pomoč Belgrada. V tej protislovenski špekulaciji je jedro vse politike slovenske SDS, v tem pa je tudi njena obsodba. K t J t i stranka, ki hoče vladati doma i. h '< n r." unč jo, jc obupala sama nad seboj, ker ii pot do ljudskega zaupanja zaprta. Vlada ostane nespremenjena aBelgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Zadnje dni se je mnogo pisalo o rekonstrukciji vlade. Ni manjkalo glasov, ki so vedeli povedati, da pride do spremembe vlade in da imamo pričakovati morebitno volivno vlado. Zlasti je bilo mnogo glasov o spremembi v notranjem ministrstvu. Na to mesto naj bi demokrati kandidirali ali Kosto Timotijeviča ali Dragutina Pečica, oziroma radikali enega izmed svojih. Celo Vukičevič je prišel v poštev. Drugi krogi so silili v to ministrstvo Ljubo Davidoviča oziroma celo Aco Stanojeviča. Zdelo sc je, da hočejo nekateri nezadovoljneži podtakniti ogenj, ko ni delavcev v parlamentu. Poudarjamo, da so te kombinacije širili popolnoma neodgovorni politiki, ki so ali osebno užaljeni ali pa v volivnem okraju ne prospevajo. Te vesti so se razblinile že ob značaju vlado. Koroščeva misija, ki pomenja pomirjenje v državi, njegove izjave ter sklep vlade, ki jc ponovno zatrdila, da sc ta politika nadaljuje, jc te kombinacije razblinil ravno, ko se je pričelo delati v parlamentu. Poudarjamo, da je bil tako demokratski kakor radikalni del v kabinetu soglasno za to politiko in da so torej odgovorni rinitclji zagovarjali vedno isto politiko. Da pa jc pri gotovih poli tikih zavladal* trenutno nerazpoloženjc, jc bilo pričakovati iz značaja notranjega ministrstva. Da jc bilo vse dosedanje govoričenje le prazno sklepanje, potrjuje redno zasedanje skupščine, ki se v ponedeljek sestane, in zlasti intenzivno delovanje na proračunu, ki je najvornejše zrcalo notranje državne politike. Na drugi strani pa celo tisti, ki so dosedaj na kombinacije mislili, priznavajo danes, dani no o rekonstrukciji ne o spremembi vlado nobenega govora. Tako sc ogovarjajo nocojšnje »Novosti«, (la so demokrati le za to, da se spremenijo njihovi člani v vladi, oziroma da so to tendenco v svojem klubu zagovarjali tudi radikali. Današnja »Pravda« pa pravi, da je sedanja vlada edino možna kombinacija. Spričo parlamentarnih razmer kot so, da jc ta rešitev edina. č Split, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je tukaj vršila konferenca SDS, na kateri jc govoril bivši minister za pravosodje dr. Griso-gono. V javnosti se je dalje časa govorilo, da Grisogono ne odobrava politike KDK in da ima glede mnogih vprašanj aktualne politike svoje lastno mnenje, ki je v nasprotju z uradnim mnenjem in stališčem vodstva KDK. Radi tega se je njegov govor pričakoval z velikim zanimanjem. Govoril jc o srbskem hegemoniz-mu. Nato je kritiziral delo nekaterih krogov KDK. »Nastane vprašanje, kdo hoče hegemonijo, ali vsa Srbija ali kdo drugi. V programih jc ni, ne v demokratskem, ne v radikalnem programu ni hegemonija zapisana. To je v nekih neznanih silah, ki bi mogle biti tako v vojnih kakor v diplomatskih krogih, in ki najdejo način, da vplivajo na razne činiteljc. V Zagrebu je danes zbrana borba proti srbijanski hegemoniji. KDK je v prvi vrsti sestavljena zato, da zruši to hegemonijo in ustvari enakost in da cvropeizira celo državo. 20. junij jc pretresel program koalicije. Toda mi nismo v svojem programu niti za trenutek opustili ideje, da jc treba popraviti celo državo. Demokracija mora prodreti v celo državo. Po Radičevi smrti se je pripetilo v nekaterih krajih, da se je naš program preveč omejil. Ponekod je nevarnost, da sc nc bi napravile velike napake. To je preveliko obnavljanje plemenskega nacionalizma. V Zagrebu so nn kateri pojavi, ki nas morajo zaskrbeti. Treba jim je napraviti konec. Tu je predvsem čezmerno gojenje plemenskega nacionalizma. Kakor sem zvedel, se v Zagrebu pripravlja neka spomenica, ki bi se imela nasloviti na Musso-linija in na Horthyja. V spomenici bi se ta Pogajanja s Češkoslovaško zastajajo v Praga, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Domneva se, da se bodo češkoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja prekinila. Vzrok temu je odpor čeških agrarnih krogov, ki nočejo dati koncesij za jugoslovanske agrarne produkte. Tekom jutrišnjega dne bo pododbor, izvoljen od obeh delegacij, končal končnoveljavno besedilo okvirne pogodbe, ki se bo potem predložila plenumu v končno razpravo. Tudi pri določanju ■besedila konzularne pogodbe so se pojavile težkoče, ki bodo bistveno zavlekle pogajanja. Pri tarifnih pogajanjih stavlja češka delegacija pretežno industrijske zahteve, katerim bi Jugoslavija rada ugodila, če bi se uvaževale njene želje glede agrarnih produktov, pri nekaterih predmetih pa jc češkoslovaška carino že zakonito ininimalizirala. Kakor sc čujc, je pričakovati, da se bodo pogajanja prekinila radi odpora češkili agrarcev, ker je težko misliti, da bi češkoslovaška vlada ne uvaževala zahtev agrarcev pred volitvami v deželne zastope, ki bodo 2. decembra, in od katerih pričakuje razjasnitve strankarskih odnošajev. In da je SDS prišla na svoji žalostni poti navzdol tudi do te obupne stopnje, je Ie preraz-umijivo, saj so dovolj težki njeni grehi. Ni rešitve za SDS in tudi njena protislovenska špekulacija to dokazuje, i dva zagotavljala, da, čim Hrvatska postane svobodna, ne bo ničesar storila proti Budimpešti in Rimu, ker so to naši naravni prijatelji. Z njimi moramo biti zavezniki. Smatra se, da je to akcija neodrastle mladine in da to izvira iz zagrebške nenacionalnc Vlaške ulice, ki se ne more ogreti za velike ideale in ki nima v svojem srcu vse zedinjene države in ki bi se zadovoljila s Hrvatsko s par županijami. Ne sme se dovoliti, da bi šle mase tako daleč, da bi moralo vodstvo nekega dne delati koncesije na škodo svojega programa in državnega življenja.« č Zagreb, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Tukajšnja javnost smatra, da je Grisogono s tem obtožil delo radičevcev v KDK, ' jer da pripravljajo akcijo v inozemstvu, predvsem v Italiji in na Ma-djarskem, v kar pa se ne verjamr. Misli se, da je Grisogono s to izjavo postal v KDK nemogoč. Poroča se v zvezi s tem, da se med samostojnimi demokrati raznr"ijo vesti, da so radičevci poslali dve delegrciji Mussoliniju, ki da je eno izmed njiju sprejel. a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Sle.-.«) Veliko pozornost je vzbudil tako . vladnih kakor v opo-zicionalnih krogih govor Grisogona v Sp' «u. Kar je bilo že vsem jasno, jc potrdil Grisogono, namreč da je razmerje me:' radičevci in samostojnimi demokrati neznosno in nenaravno in da samostojni demokrati sami ne odobravajo Pribičevičeve politike, ki gre za golim oportu-nizmom. Veliko ogorčenje i so vzbudila Gri-sogonova razkritja, da gre zagrebška opozicij-n tako daleč, da paktira z Budimpešto in Rimom fer da označuje madjarske "i italijanske fašiste za prijatelje uanjanskega naroda. Reakcija na soc. bojkot KDK Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Ravnatelj Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič je v »Vremenu« napisal članek, ki izzveni v »Srbi na okup«. Ministra dr. Angjelinovič in dr. Kujundžič član-karja ostro zavračata, članek se smatra kot reakcija na bojkot KDK. Profesorska imenovan;a a Belgrad, 2. nov. (Tel. »Slov .«) Rup !t Boris je nastavljen za suplenta v Novem mestu. Profesor Ivan Dolenec jc dobil enoleten dopust, ker je nastopil v skupščini kot stenograf. Profesor Detela na I. drž. gimnaziji je na lastno prošnjo vpokojen. Belqra'ske vesti Finančni delegati so končali priprave za proračun. Vodje demokratov so na sestanku sklenili intenzivno delati v novem skupščinskem zasedanju. Poslanci KDK so prišli v Belgrad po dnevnice, pa jih niso dobili. V penedeljek bo prva skupščinska seja. V Splitu jc vloženih 11 kandidatnih list za občinske volitve. Polovična vožnja udeležencem otvoritve muzeja v Ptuju je dovljena pod običajnimi po-eoii za 3., 4. in 5. novembra. — Dr. Remec. Delen uspeh francoskih katoličanov v Pariz, 2. nov. (Tel. »Slov.«) V vladi je prišlo do popolnega sporazuma o členih 70 in 71 finančndega zakona, ki govorita o ugodnosti katoliškim redovom. Kongregacije, katerim jc dovoljena vrnitev v Francijo, so v novem tekstu imenoma označene in je njihovo število zaenkrat omejeno na pet. Istotako se je sklenilo, da se v najkrajšem času predloži nov zakon, ki bo določal podrobnosti in daljnje ugodnosti v pomirljivem pravcu. Kljub veliki protipropagandi od strani nasprotnega časopisja in veliki organizirani mednarodni propagandi židovskega in framazonskega časopisja je francoska vlada s temi sklepi vsaj deloma ugodila zahtevam katoliškega prebivalstva. Z ozirom na splošno razpoloženje pa je pričakovati, da bodo temu koraku sledili še nadaljni in da bodo katoliki v Franciji prišli do vseh svojih pravic. Po vrnitvi Zeppelina v Friedrichshafen, 2. nov. (Tel. Slov.« Zrakoplov »Graf Zeppelin« je po 71 urah dospel na letališče v Friedrichshafen včeraj zjutraj ob 7.8 srednjeevropskega časa. Velikanska množica ljudstva je z velikim navdušenjem sprejela prihod zrakoplova in prirejala dr. Eckenerju ogromne manifestacije. Evropsko obalo je zrakoplov dosegel pri Naniesu, potem pa je letel v črti Tour—Le Bourget—Dijon—Kleinhunnin-gen—Basel—Meiningen—Schafhausen—Boden-sko jezero—Friedrichshafen. Zrakoplov se je spustil na zemljo šele podnevi, ker bi bilo pristajanje ponoči zelo težavno. Po pristanku jc izjavil dr. Eckener novinarjem, da jc bilo potovanje deloma zelo težko, ker je zrakoplov skoro polovico pota prevozil v megli. Na potu je bilo večkrat treba zahtevati informacije o geografskem položaju, ki so bile večkrat netočne. Izjavil je, da je s tem poletom dokazana možnost rednega zračnega prometa med Evropo in Ameriko. Na vsem potu se ni pokvaril noben stroj in noben pomožni aparat. Najboljši dokaz za solidnost »Zeppelina« je ta, da je mogel nadaljevati pot kljub poškodbi brez vsake tuje pomoči. Potniki, ki so potovali s »Zeppelinom'-, so s potovanjem v zrakoplovu zelo navdušeni. Gospa Adams je izjavila, da ni polet s »Zeppelinom« nobeno junaštvo, ker se udobneje sploh ne more potovati. Dr. Eckener je še izjavil, da je zelo utrujen, ker radi megle ni spal vso noč. Najprej je treba, da se on in moštvo dobro pre-spe. Zato se zaenkrat še ne more vedeti, kdaj bo »Zeppelin« poletel v Berlin. O nemških reparacijah v Pariz, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Med Parizom in Londonom, kakor tudi sploh med kabineti zavezniških držav, se vrši živahna izmenjava misli o predlogu nemške vlade, da se skliče konferenca strokovnjakov glede ureditve nemških odplačil. Presenetljivi obisk Parker Gil-berta v Parizu se smatra za poskus, pregovoriti zavezniške vlade k temu, da pridejo v komisijo neodvisni strokovnjaki, kakor je predlagala Nemčija, kar bi omogočilo udeležbo tudi ameri škim Združenim državam. Težak pofožal romunske vlade Bukarešt, 2. nov. (Tel. »Slov.«) »Cuveltul« in »Adeverud« poročata, da bo Bratianu moral odstopiti. v Berlin, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Berlinska »Kreuzzeitung« doznava o vsebini bodočega nemško-romunskega dogovora, da naj sc romunske zahteve za bankovcc in zlato zalogo ki je bila izdana v času zasedbe Nemčije, poravna pri narodni banki z zneskom 74 milijonov zlatih mark. Romunija bi sc pri tem odrekla zdplcmbi nemškega imetja, ki je bila dovoljena po določilih mirovne pogodbe, ter bi se nemška posestva valorizirala v romunski zlati renti. Pričakuje sc, da bo pogodbo podpisana tekom tega tedna. Latinica v Turčiji v Angora, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina v Angori je sklenila, da se uvede evropski alfabet in da e v (cm smislu od 1. decembra dalje tiskajo v latini vse uradne tiskovine in trgovska pisi . Do 1. januarja 1929 " smejo porabiti šc ostali tiskani formularii. Ta hitrica se utemeljuje s iun, da so dosedanji poskusi pokazali, da sc je mogoče latinici hitro priučiti. Dr. Gosar - upornik v SLS Zagrebški »Jutarnji list« je napravil pretekli leden iz nedolžnega, k večjemu nekoliko naivnega političnega pregleda v »Delavski Pravici« senzacionalno vest, kako da dr. Gosar član Jugoslovanskega kluba, bivši minister in ne vem kaj še, ne odobrava politike dr. Korošca ter se :ema za politiko KDK. Kljub temu, da je »Slovenec« takoj na to demantiral, da bi bil jaz kakorkoli v zvezi z dotičnim člankom v Delavski Pravici«, je včerajšnje »Jutro« prineslo kar cel članek o dozdevnem uporu Gosarjovega levega krila v SIS. »Jutarnji list« pa ima zopet senzacionalno vest o nekaki disciplinarni preiskavi v stranki proti dr. Gosarju, o narašra-jočem odporu proti dr. Korošcu, o nekem tajnem sestanku, ki je baje s tem v zvezi itd. Vse te senzacije so čisto prazne izmišljotine. Da more to potrditi dr. Gosar sam, ga je naš urednik naprosil za tozadeven razgovor. Zopet delajo reklamo za me, kako bi se jim zahvalil, je z nasmehom začel g. minister. KDK je očividno treba senzacij. Treba ji jih je zlasti glede SLS, ki se noče in noče raz-klati in razdrobiti kakor bi želeli gospodje pri KDK. In ker teh, tako zaželjenih senzacionalnih dogodkov ni in jih noče biti, si jih morajo pač sami izmišljati, računajoč, da se bo to koga, ki ne pozna razmer, vendarle prijelo. Kaj je s člankom v »Delavski Pravici«, In je dal povod tej »senzaciji«? Moje stališče je bilo vedno, da človek, ki stoji sredi javnega življenja ter zavestno vanj poseda, za to svoje ravnanje tudi odgovarja. Zato sem vsako količkaj važno stvar, ki je izšla ispod mojega peresa, vedno tudi podpisal. Ce bi se s politiko SLS in njenega šefa v resnici ne strinjal, bi tega nikdar ne povedal brezimno, kakor mi to pripisujeta »Jutarnji list« in »Jutro«. Svoje pomisleke bi povedal pred pristojnim strankinim forumom. Ako pa bi šol pred javnost, bi to storil tako, da bi lahko vsakdo vedel, kdo in zakaj je tako in tako rekel. To mislim je najmanj kar moramo v pošteni družbi zahtevati od vsakega poštenega človeka. Sicer pa je članek, ki je dal povod tej »aferi« po moji osebi popolnoma nedolžen in kvečjemu le nekoliko naiven. Ce bi iz podanih nepopolnosti v člankih in noticah »Jutra« in »Jutarnjega lista« hoteli delati senzacije, jih lahko dnevno napravimo celo kopico. Če nasprotniki ne bodo našli resnejših znakov nasprotij v SLS, kot je ta člančič, bomo za-manj čakali tudi le na senco kakega razpora v naši stranki. Nasprotniki trdijo, da ne odobravate sedanje politike SLS, ker da je premalo slovenska in premalo delavska. Menda sklepajo to iz dejstva, da ste vi bili ravno v teh točkah radikalen zagovornik strankinih idej. Zato hočejo tu izbezati vaše mnenje. Kolikor pa gre za obrambo slovenskih koristi v državni politiki si ne morem kaj, da ae bi zopet in zopet povedal tiste o človeku, ki je zažgal hišo, potem pa se skril in čakal, da pridejo gasit. In ko ljudje res od vseh strani prihitijo ter prično gasiti in reševati, kar se da rešiti, zleze ta človek iz svojega skrivališča ter jih prične oštevati, da so prepozno prišli, da ne umejo gasiti itd. Gospodje pri KDK zlasti pa oni pri SDS tn SKS naj bi vendar povedali, kdo je centralizem in vse proti, čemur se danes borijo, tako strastno branil in uvajal? Mar se je krivična razdelitev davčnih bremen na eni in dotacij iz državnega proračuna na drugi strani uvedla šele odkar je SLS na vladi? Ali ni bilo prej v tem pogledu še hujše? Vprašajmo naše ljudi kmete ali pa delavce, kakšne davke so prej plačevali? In dalje! Naj bi gospodje od SD in SKS vendar povedali, kaj slovenskegn so nam oni ohranili oziroma znova pridobili? Kako je bilo s slovensko univerzo? Kako z bivšim deželnim imetjem, kako s kompetenco oblastnih skupščin itd. itd.? Ali ni vsega tega pridobila Sloveniji nazaj SLS, zapravili pa so nam to oni, ki bi sedaj radi veljali kot reševalci slovenskega naroda in njegovih pravic? Ali naj Vam na to še kaj odgovarjam? Kar se tiče dozdevnega upora levega (kr-Sčansko-socialističnega) krila v stranki — o čemur zlasti »Jutro« na široko fantazira — sodim takole: Kolikor poznam zgodovino SLS, ima delavstvo, ki je organizirano v nji oziroma njenih ali vsaj njej prijaznih organizacijah danes še najmanj razloga biti nezadovoljno s strankino politiko. Če je kaka stranka sploh kdaj založila vso svojo politično moč za delavstvo in njegove pravice, potem je storila to poslednja leta SLS prav gotovo v polni meri. Tudi če bi bilo vse slovensko delavstvo politično popolnoma enotno organizirano ter bi si samostojno volilo svoje poslance, bi njegovo zastopstvo v parlamentu in vobče v državni politiki ne bilo niti za las jačje nego |e danes. Nasprotno, namesto 20, 21 poslancev, ki so -/.iu:,1ja leta stali vedno vsi brezpogojno na braniku delavskih pravic in koristi, bi slovensko delavstvo zastopalo v parlamentu recimo 10 ali če hočete 12 poslancev. Ti bi po svojem številu, kakor tudi kot zgolj delavska skupina očividno manj pomenili nego pomeni celotni klub SLS. 7o+f> ai np morem misliti večjega nesmisla. kakor če bi se vprav danes delavsko krilo v SLS puntalo ter proti nii frontfiralo. Spopadi med poljsko In ultra!, mladino v Varšava, 2. pav. (Tel. Slov.«) Včeraj se je v Lvovu vršila proslava desetletnice, odkar so poljske formacije prostovoljcev osvobodile Lvov ukrajinske nadvlade. Pri tem je prišlo do krvavita nemirov, ker so ukrajinski študenti hoteli razbiti več poljskih spomenikov svobode, proti čemer so nastopili poljski študenti in policija. Na ukrajinski katedrali so razobesili ukrajinsko narodno zastavo, zato pa so poljski študenti popoldne obmetavali ukrajinski dijaški dom s kamenjem, dočim so "krajinski študenti začeli streljati z revolverji. Pri tem je bilo ranjenih več kakor 80 oseb in je med njimi mnogo tako zelo ranjenih, da bodo najbrže umrli. Poljski študenti so razrušili dom ukrajinskih študentov. Policija je poleg tega prijela večje število ukrajinskih študentov na ne':em shodu, na katerem so glasom policijskega poročila sklepali o tem, kako naj se krvavo maščuje nad Poljaki. R&htor uvoda so. Jeronima umrl Rim, 2. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne je umrl monsignor Čuka, rektor zavoda sv. Jeronima. * Smrt monsignora Čuke pomeni za zavod sv. Jeronima veliko izgubo. — Čuka je letos prevzel vodstvo zavoda, ko je prišlo tozadevno do sporazuma med sv. Stolico in jugoslov. vlado. Prej je stal na čelu zavoda rimski kanonik monsignor Nardone; z imenovanjem monsignora Čuke je bila izpolnjena želja ne i samo gojencev zavoda, temveč vseh katoliških Jugoslovanov. Sveti oče, kateremu pri- pada pravica imenovanja, je rajnega rektorja zelo cenil ter se je večkrat za Časa njegove bolezni telefonično informiral o njegovem stanju. Ljubljanski škof dr. Jeglič je sredi oktobra povodom svojega potovanja v Rim obiskal osebno monsignora Čuko, ki pa je sam izjavil, da nima upanja, da bi ozdravel. Čuka, ki šteje okrog 60 let, je bil prej prošt v Dalmaciji; bil je mož široke naobraz-be in zelo konciljanten; žal, da je takoj, ko je prišel v Rim, začel bolehati; po večmesečnem hudem trpljenju je izdihnil priljubljeni rektor svojo plemenito dušo. Zanimiva razprava o papežsslii mirovnih posredovanjih v Berlin, 2. novembra. (Tel. »Slov.«) »Lo-kalanzeiger« poroča: V južni Nemčiji živeči katoliški pisatelj vitez Lama je pred dvema letoma izdal brošuro, v kateri je trdil, da j je papež leta 1917. ponudil Nemčiji mir, 1 katero ponudbo pa je takratni nemški državni kancler M i c h a e 1 i s sabotiral s tem, da je dal papeškemu nunciju odklonilni odgovor. Michaelis takrat ni hotel dovoliti, da bi se Nemčija odrekla Belgije, ker ni hotel dovoliti, da bi papežu pripadala palma miru. To trditev označuje »Tagliche Rundschau« kot veliko laž, vsled česar je vitez Lama vložil proti dvornemu pridigarju D 5 h r i n g u kot izdajatelju »Tagliche Rundschau« in proti bivšemu državnemu kanclerju M i c h a e 1 i -s u tožbo. V tej tožbi je bil včeraj zaslišan pri sodišču tudi državni predsednik Hinden-b u r g kot priča. Hindenburg je izjavil, da se niti on, niti Ludendorff, niti Michaelis, niti državni tajnik v zunanjem uradu Kuhlmann pri obravnavanju papeževe mirovne ponudbe niso dali voditi po kon-fesonalnih vzrokih. Na prošnjo Michaeli-s a so pregovorili nemškega cesarja v kronskem svetu dne 11. septembra 1917, da je dal izjavo, s katero se odreka Belgiji. Od tega časa tudi ni bilo nobenih diferenc med nemško vlado in vrhovnim vojaškim vodstvom v vprašanju mirovnih pogojev. V prihodnjih dneh bosta v tej zadevi zaslišana tudi bivši državni kancler Michaelis in general Ludendorff kot priči. Drobne vesti Z Grčijo se bodo pogajanja o paktu prijateljstva odložila. Jugoslavija je stavila proti-predloge. Mussolini bo jutri ob priliki desetletnice »zmage pri Vittorii Venetu« prisostvoval paradi 60.000 kmetov, katere se bo udeležilo tudi 30 tisoč bivših frontnih bojevnikov in 8000 vojnih invalitev. Nov fašistovski c'rž. tajnik. Kralj je imenoval znanega italijanskega senatorja Enrica Co-radinija za državnega tajnika. Stresemann se je vrnil z dopusta. Nemški zunanji minister dr. Stresemann ie končal svoj dopust in bo jutri zopet prevzel svoje vladne posle. Neki tednik je priredil poskusno glasovanje za ameriške predsedniške volitve z 19 milijonov glasovnic, katero je pokazalo, da je bilo 63.2% glasov za Hooverja, 35.7% pa za Smitha. Zadnje slave za volitve se stavijo 1 : 4 na korist Hooverja. Hči litovskega poslanika v Parizu Ristelhne-we je včeraj zvečer na nepojasnjen način izginila iz stanovanja svojih staršev. Deklica je stara 20 let, je bila v zadnjem času večkrat zelo melanholično razpoložena in je že dvakrat poskušala napraviti samoumor. Velike vremenske nezgode v Italiji. Slabo vreme, ki traja že več tednov, je napravilo velika opustošenja in poplave v severni Italiji, posebno ob Comskem jezeru, pri Brescii, Veroni, Livenzi, ob reki Padu in pri Tridentu. Mnogo krajev je poplavljenih, voda je porušila mostove, hiše, ali jih tako pokvarila, da so se hiše morale izprazniti. V dolomitih je bilo mnogo plazov ter so tam ceste zasute in promet na njih prekinjen. To vendar danes vsak delavec ve: Kar ima slovensko delavstvo zaslombe v javnem političnem življenju, zlasti pa v državni politiki, jo ima izključno po SLS. To mislim, bo vsaj na tihem sam zase priznal celo edini razredni poslanec v parlamentu, g. Petejan. Nekaj drugega je kajpak če delavstvo danes ni zadovoljno s svojo usodo. Slab gmotni položaj, težak davek, brezposelnost, in še cela vrsta drugih nadlog tare danes delavstvo. Kdo vobče more biti danes zadovoljen s svojim položajem? Vprašajte našega kmeta. Pa ne samo našega, ampak kjerkoli drugod po svetu, pa boste slišali kako vam bo opravičeno tožil. Poglejte s kakšnimi težavami se mora delavstvo boriti v drugih državah, Vzemite podatke o milijonih brezposelnih in ogromnih izprtih kjer je. naenkrat na desettisoče delavstva vrženih na cesto. Res za nezadovoljstvo je dovolj povoda na svetu. Samo da teh razmer nisia krivi SLS in njena politika. Davčno breme, ki ga je naprtila na rame delavstvu vlada, v kateri je bila udeležna tudi naša SLS, je Sli? za dobro polovico znižala. Če je danes delavski davek še prehud, je to samo dokaz, kako neusmiljeno so obremenili delavstvo tisti, ki nas napadajo, da nismo tega njihovega davka popolnoma odpravili. Posredovanje dela in preskrba brezposelnih je uredila, kolikor je to v naših razmerah vobče mogoče urediti, vlada, ki je bila v nji zastopana SLS, Če ne bi bilo nič drugega kot le to, da je bilo s tem rešenega in delavstvu zasiguranega danes že circa -K) milijonov popolnoma njegovega dennrja, bi morali reči, da je to zanj pozitiven uspeh. Pod vlado SIS je delavstvo dobilo v obratih svoje priznane, pravnoveljavne zaupnike. Pod islo vlado se je uredilo vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin in obratov, pripravile so se konvencije za zaščito našega delavstva v i tujini, reforma zavarovanja itd. itd. Bratovske skladnice je spravil zloglasni dr. Žerjavov pravilnik na rob propada. Danes se morajo zastopniki SLS mučiti, da omogočijo sanacijo te zavržene ustanove na tak način, da delavci ne bodo preveč oškodovani. Kamor pogledate, vidite to delo, intenzivno delo v korist delavstva in njegovih ustanov. Seveda ni vse to že dovolj in tudi ni vse tako kakor bi radi imeli. Toda, to pa le lahko rečemo, da je socialna politika v državi do onega trenutka, ko je dobila to ministrstvo v roke SLS, propadala, tako da je bilo ministrstvo pred likvidacijo, od takrat pa raste in se izpopolnjuje. Seveda se SLS ne more zanimati samo za delavstvo in samo zanj skrbeti. Kot Ljudska strank« mora posvečati svojo pažnjo prav tako n. pr. kmetskemu stanu, obrtnikom, uradnikom itd. Zato so v posameznih drobnih vprašanjih včasih neizogibne za delavstvo nekatere težave. V demokratični dobi je pač tako, da mora vsak stan pred vsem sam zastopati svoje koristi, jih utemeljevati in braniti. To velja tudi v okviru ljudskih strank. Nihče se ne sme zanašati na pomoč drugih. Toda kljub tem težkočam si lahko vsak delavec na prstih izračuna, da je boljše, če ga zastopa Idub dvajseterih poslancev, ki imajo vrhtega še to prednost, da so predstavniki slovenskega naroda, kot pa če bi bilo zastopstvo njegovih interesov v rokah samo nekaterih delavskih zastopnikov. Navidezne težave, ki nastajajo vsled interesnih nasprotstev, se dajo z dobro voljo in primerni spretnosti delavskih zastopnikov z lahkoto premostiti. Izkušnja zadnjih let je v parlamentarni delegaciji SLS to jasno pokazala. Ves ta čas ni bilo niti enega slučaja, kjer se ue bi zastopniki vseh najrazličnejših stanov v klubu popolnoma zcdinili v obrambi delavskih koristi. Zato ponavljam, da slovensko delavstvo močnejšega zastopstva kot ga ima sedaj v parlamentu, ne more v nobenem slučaju imeti, Vprašanje zagrebške občine Zagreb, dne 2. nov. 1928. Za današnje notranje razmere v vrstah KDK so zelo značilni odnošaji v mestnem za-stopu. Kakor je znano, ima večino v tem zasto-pu takozvani Hrvatski blok, ki ga tvorijo fede-ralisti in pristaši stranke prava. V ta blok sta vstopila tudi dva zastopnika HPS. Treba priznati, da je mestna večina pod načelstvom arhitekta Heinzla mnogo storila za napredek in procvit mesta. Toda KDK koalicija ni bila zadovoljna z mestno upravo in je uporabila vsa sredstva, da jo vrže in da se sama polasti oblasti na zagrebški mestni hiši. V tem njenem stremljenju so jo podprli tudi oni člani Hrvatskega bloka, ki so imeli osebne obračune z načelnikom Heinzlom in ki so mislili, da pridejo sami na njegovo mesto ali pa bodo mogli vsaj, spraviti na to mesto svojega človeka. Tako je po politični nesposobnosti Hrvatskega bloka pal njegov načelnik in to ne zaradi kakega političnega vprašanja, temveč vsled »korupcije« v dozdevni aferi z gradnjo mestne klavnice. Dosedanja večina se torej ni samo poklonila pred KDK, temveč se celo sama postavila na ob tožno klop. Hrvatski blok je mislil, da se bo stvar po demisiji župana Heinzla zelo gladko razvijala in da bo v kratkem času izvoljen za župana upokojeni profesor, dr. Srkulj, ki je že enkrat bil zagrebški župan. Toda rešitev županske krize se je zavlekla in nič se ne ve, kaj se bo prav za prav zgodilo. Razpis novih volitev, ki jih želi KDK jn ki jih je tudi forsirala, bi čisto razbil Hrvatski blok in privedel KDK na magistrat, ki bi potem še s tega mesta propagirala politična načela. Za KDK bi bil dober tudi komisarijat in sicer mnogo bolji, ko izvolitev novega župana, ker bi komisarijatu vendarle sledile volitve. Te bi bile po mnenju KDK za njo zlasti ugodne, ker bi se za časa komisarijata pomnožilo nezadovoljstvo volivcev, ki bi potem volili večinoma KDK. Sedaj spoznava Hrvatski blok, kako velike napako je zagrešil, ker je šel na limanice samostojnih demokratov in radičevcev. Eni ko drugi bi nad vse želeli, da pridejo do mestnih dohodkov. Sam. demokratom je pred očmi mestna hranilnica, seljački stranki pa osiguranje 30 milijonskega mestnega vplačila za oblastni proračun. Za nje je mesto Zagreb skoraj proračun oblasti, ker so ostali dohodki zagrebška oblasti le neznatni. Kakor se vidi, bo imela rešitev vrašanja občinske uprave v Zagrebu tudi močan političen refleks in zato treba paziti, da se to vf>i& šanje reši na način, da ne bodo trpeli šlodelfi-teresi zagrebškega mesta in da ne postane mestni svet javna politična govorilnica KDK. Sedanja mestna večina naj še nadalje ostane v svojem sestavu, ker je pokazala dovolj aktivnosti in sposobnosti za komunalno politiko, če ni mogoče nazaj poklicati na župansko mesto arhitekta Heinzla, potem naj bo izvoljen za župana mož, ki bo mogel voditi posle v dosedanji smeri. Kot kandidati za to mesto se imenujejo ravnatelj katoliške banke Hrustič, prof. Karlo vič, dr. Prebeg ali dr Miškulin. V interesu Hrvatskega bloka je, da postopa v tem vprašanju zelo oprezno, kajti če izgubi a nespretno taktiko upravo mesta Zagreba, potem lahko zapoje nad vso svojo politko: circumde-derunt me gemitus mortis, ker izven Zagreba nimajo nič in so se tu že izročili Pribičeviču it? radičevcem na milost in nemilost. Dr. D. J. t* Narodna politika" - postane dnevnik Do prvega aprila 1. 1927. je izhajala »Narodna Politika« enkrat na teden. S prvim aprilom pa je pričela izhajati dvakrat na teden, kmalu nato pa se je razširila in izhajala trikrat m teden. Danes pa izhaja že štirikrat na teden Tako se je približal dan, ko postane »Narodna politika« dnevnik. Ta dan bo prvega januarja 1. 1929. »Narodna Politika« bo prinašala dobre in hitre informacije o vseh javnih vprašanjih. Ima svoje posebne poročevalce v vseh naših glavnih mestih. Razven tega bo objavljala izvirne dopise svojih dopisnikov v Sofiji, Krakovu, Lvovu, Parizu itd. »Narodna Politika« je danes edini katoliški hrvatski dnevnik. Ljudje, ki se zbirajo okoli »Narodne Politike« so učenci pokojnega dr-a. Kreka in so bili vedno z nami Slovenci v najbolj ozki zvezi. Zaradi" tega priporočamo svojim prijateljem in čitateljem, da se z novim letom po možnosti naroče na »Na rodno Politiko«. Naročnina znaša 40 dinarjev mesečno, kolikor znaša tudi naročnina vseh zagrebških listov. Naši prijatelji se morajo zavedati, da je za našo skupno stvar mnogo bolje in pamehieje, če črpajo informacije o hrvatski politiki in kulturi iz katoliškega lista, kakor-pa iz raznih zagrebških liberalnih listov, ki na vsakem koraku napadajo slovenski narod. Naj se zato »Narodna Politika« med nami čim najbolj razširi. Zlasti pa se naj naroče na njo naše trafike. Naši prijatelji naj povsodi zahtevajo samo »Narodno Politiko«. Tako bomo najbolje podprli hrvatske katolike v njih težkem delu. Razven tega prosimo naše obrtnike, trgovce in industrialce, da oglašajo tudi v »Narodno ' Politiko^. Ti oglasi sc bodo izplačali, ker se list mnogo čita v krogih, ki posedujejo velika go- Lspo.darstva.