TRST, petek 26. aprila 1957 Leto XIII . Št. 100 (3635) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. I. II. nad. — TELEFON 93-888 IN »4-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, ° ' SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeUico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, JJržavna zaiozDa o j . viiine v Širini l »tolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1. 2 . 375 - izdata Založništvo tržaškega t Diktatorska poteza kralja Huseina po razpustitvi Kalidijeve vlade Novo vlado sestavil monarhist Hašem ki je razpustil vse politične stranke Policija pod poveljstvom vojske - Nabulsi aretiran? - Husein se izgovarja s »širjenjem komunističnih prevratnih načel» in se brani obtožb sodelovanja z ZDA, ki ga pripisuje Nabulsiju - Šesto ameriško brodovje v vzhodnem Sredozemlju z dvema letalonosilkama - Radio Moskva o ameriških spletkah AMan, 25. — Po ostavki Kalidijeve vlade je kralj dusein dal nalogo Ibrahimu Hašemu, naj sestavi novo jordansko vlado. Ta vlada, v kateri je Hašem tudi pravosodni minister, je takoj proglasila obsedno stanje in razpustila politične stranke. Danes zjutraj so objavili tudi kraljev ukaz, s kate-nm se jordanska policija Postavlja pod poveljstvo ^°Jske, ki s tem nadzoruje 'So državo. Od danes zjutraj so uvedli tudi policij- sko uro v Amanu, jordan- skem delu Jeruzalema, Na-Musu, Irbidu in Ramallahu. V novi vladi so še sledeče sebnosti; Samir Rifai, mi-aistrski podpredsednik in zu_ anji minister; Falah Madaha, otranji minister in minister a Javna dela; Sulejman Tou-ai), obrambni minister in mi-» er za socialne zadeve; nastas Anania. finančni mi-, ster in minister za komuni-a«je; Faez Alakef, minister a kmetijstvo; Khloussi Al-®airi. minister za gospodar-Uv° in prosveto. li+;- ?ve7-i z razpustitvijo po-ohf"1-1? strank je nova vlada «i 'C izjavo, ki pravi, da dan ukaz za razpustitev so k.er Politične stranke ni-in Ve^ točno odražale volje stv»mteresov jordanskega ljud-tu • X sedanjem parlamen-str '("'ajo namreč levičarske sein e večino in to mi Hunu in vsem ki so za njim, Po volji. viV?vi predsednik jordanske je. de Ibrahim Hašem ima 69 lot' . Je predsednik vlade (Mrli -33- 1938 in l956- Stu' Velii Je v Turčiji in bil je ha Pnijatelj kralja Abdula-Na.li ^a sedanjega kralja, nih a -en ie Politiki zahod-držav in je monarhist. ra a?air Rifaj, ki je novi zu-• nji minister, je bil pred-£dn,k vlade leta 1944 in 1947. J0 le marca 1950 dobil na-•klein ?estavi vlado, ki naj ten,ne m>T z Izraelom, ni pri *kcii uspel zaradi močne le-Ar=K?i lavnega mnenja in Tab*e lige. trdifaelskl radio je nocoj arot’ ie kralj Husein dal via?rati bivšega predsednika Iciob« Nabulsija in da je do-bari, število častnikov pod ta “Orstvom. Radio iz Beiru-veči .iavlia. da so aretirali oht,,?. število komunistov pod bereri ’• da so pozivali na j- m anarhijo. Isti radio ske„ vajal poročilo jordan-)ti "a notranjega ministrstva, mir„ v.i. da je v prestolnici boben ln 'la danes ni bilo dan u?Sa incidenta. Novi jor-Pa ; zunanji minister Rifaj baativ Povabil k sebi diplo-drj. Ke predstavnike arabskih , v v Ar«n«,, a- ;;™ „v,- ■sa,- tazlož-V Amanu- da jim ob-kr-!.zadnji razvoj položaja, noč SIJ. Husein je preteklo Po ras13 po polnoči govoril jih ? 'n Ponovil izjave, ki bieriiS. včeraj dal skupini a-je g . novinarjev. Izjavil vlada blvša Nabulsijeva Paka napravila «mnogo na-bioBnSm da končno ni bilo Sovbdb *ve^ dopuščati# nje-da ?a obnašanja. Dodal je. pol0j°. “komunisti izkoristili prev al ’n začeli širiti svoja y atna načela#. HuseitV°jSm. sovoru je kralj Nab„i -■ dalje izjavil, da je bekat S1]eva vlada odstavila badn^re . funkcionarje in jih ■bi 5?estila as komunistični-stri ®menti». Številni mini-bui-j 0 Protestirali, toda Na-Ru se na to ni oziral. gipea ein je nato pozval E-Prebeh ’ na' egiptovski tisk banj t objavljanje napadov danjL j?r- ie Pripomnil,- da se-dans). kriza nima zveze z jor-Dal? z.unanjo politiko, kljub „:)e_ Husein izjavil, da od svojih vlad, da se s kraljem razgovarjata o položaju. Zatrjujejo tudi, da je kralj Saud sporočil Siriji, da ne bi dovolil nobenega premika sirskih čet v Jordaniji. Na podlagi prijateljske pogodbe med Jordanijo in Irakom, pa Irak lahko pošlje svoje čete v Jordanijo, če to kralj in vlada zahtevata. Prav na podlagi te pogodbe so iraške čete prišle v Jordanijo lanskega novembra. Iz Damaska javljajo, da je jordansko - sirska meja, ki so jo včeraj jordanske oblasti zaprle, danes ponovno odprta. Vojaški poveljnik v izraelskem delu Jeruzalema pa se je včeraj sestal s poveljnikom jordanskega dela mesta. Razgovarjala sta se o ukrepih, ki naj preprečijo, da bi položaj v Jordaniji lahko imel posledice za izraelsko ozemlje. Ameriške oblasti pa so odredile, naj se vsi Američani, tudi pripadniki diplomatskega o-sebja, umaknejo iz jordanskega dela Jeruzalema v izraelski del. V Kairo pa je danes prišel predsednik sirske republike Kuatli v spremstvu ministra za javna dela. zunanjega ministra in načelnika glavnega štaba. Takoj po prihodu so se začela posvetovanja s predsednikom Naserjem. V Washing-tonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil. da izjava predsednika Eiserihovverja o življenjskem interesu, ki ga neodvisnost Jordanije ima za ZDA, pomeni «umestno opozorilo spričo grožnje, ki jo mednarodni komunizem predstavlja za neodvisnost m celovitost Jordanije, kakor je izjavil sam kralj Husein#. Na razna vprašanja novinarjev je izjavil, da ima departma dokaze, da je Sirija v zadnjih treh mesecih dobila pošiljke orožja «iz komunističnega bloka#. Ko so ga vprašali, kakšne ukrepe bi ZDA sprejele, da pomagajo Jordaniji je izjavil, da bi na podlagi Eisenhovver-jeve doktrine ZDA pomagale samo tistim državam, ki bi to zahtevale. Jordanija pa tega do sedaj še ni storila. Na vprašanje, čemu so ZDA poslale šesto brodovje v Vzhodno Sredozemlje, je predstavnik izjavil, da to pomen: vrnitev vsega brodovja na kraj. kjer je običajno bilo v zadnjih šestih mesecih. Predstavniki »meriškega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da bodo enote šestega brodovja verjetno obiskale libanonska pristanišča. Predsednik Eisenhower se je danes ponovno razgovarjal po. telefonu z Dullesom v zvezi z jordansko krizo. Predstavnik Bele hiše Hagerty je izjavil, da je Eiisenhower, ko je včeraj objavil skupno z Dullesom izjavo o Jordaniji, vedel za ukaz, šestemu ameriškemu brodovju, naj se nujno vrne v Vzhodno Sredozemlje. Ameriško obrambno ministrstvo je danes namreč sporočilo, da je temu brodovju dalo včeraj tak ukaz. To brodovje je ze zapustilo Cannes v Franciji, Marseille m Neapelj. V Cannesu je bila zasidrana letalonosilka »Forrestal#. ki odriva 60.000 ton. Druge vojne ladje so odplule iz Mar-seja in Neaplja. Skupno šteje to bročovje sedaj okoli 40 enot. Poleg letalonosilke «Forrestal» je v tem brodovju tudi letalonosilka «Lake Champlain#, ki odriva 33.000 ton. Vse ladje so opremljene z najmodernejšim orožjem. Moštvo letalonosilke »Forre-stal» šteje 3500 mož. V Jeruzalemu se je izraelska zunanja ministrica Golda Meir danes razgovarjala z a-meriškim poslanikom. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da sta govorila o splošnem položaju na Srednjem vzhodu. V diplomatskih krogih izjavljajo, da je ameriški poslanik posvaril Izrael proti vsakemu nepremišljenemu koraku v zvezi z jordansko krizo. Predstavnik Foreign Offi-cea pa je izjavil, da je za britansko vlado »neodvisnost in ozemeljska celovitost Jordanije bistveni element za o-hranitev miru in stabilnosti na Srednjem vzhodu#. Dodal je, da se britanska vlada posvetuje z drugimi vladami in med temi tudi z iraško. Na zadevno vprašanje je predstavnik izjavil, da jordanska vlaAa ni zahtevata pomoči od Velike Britanije in da se u-mikanje britanskih čet iz Jordanije nadaljuje na podlagi določenih načrtov. Zatem je poudaril, da Jordanija ni članica bagdadskega pakta in da se določila tega pakta uporabljajo smo v primeru napada na članice pakta. Moskovski radio je danes izjavil, da je zadnje dogodke v Jordaniji povzročilo grobo vmešavanje ameriške diplomacije v notranje zadeve Jordanije. Komentator je pripomnil, da skušajo ZDA z zakulisnimi spletkami doseči imenovanje take vlade v Jordaniji, ki bi sprejela Eisenho-verjevo doktrino in se odpovedala politiki narodnih interesov te renotnosti med svobodnimi arabskimi narodi-Preteklo noč pa je komentator istega radia izjavil, da je položaj »skrajno napet# in da obstaja »nevarnost novih vojaških operacij#. Dalje je komentator izjavil, da se skušajo zahodni imperialistični krogi posiužiti Izraela, da ga nahujskajo na novo nevarno izzivanje proti arabskim državam. — n — Posvetovanja Naser-Kuatli-Saud KAIRO. 25. — Predsednik Naser je imel danes s sirskim predsednikom Kuatlijem, ki je v ta namen prišel v Kairo, razgovor, ki je trajal tri ure. Pri razgovorih so bili navzoči tudi sirski zunanji minister Bittar, minister za javna dela in načelnik glavnega štaba sirske vojske ter načelnik egiptovskega glavnega štaba gen. Amer in Naserjev politični svetovalec radio, sta imela oba predsednika Skupno tri razgovore. Govorila sta o položaju na Srednjem vzhodu na siplošno, zlasti pa v Jordaniji. Kairski radio je dalje javil, da bo sirski predsednik odpotoval jutri v Saudovo Arabijo, kjer bo nadaljeval kraljem Saudom razgovore o položaju v Jordaniji. Spremljala ga bo egiptovska delegacija. Radio je dodal, da je kralj Saud poslal predsedniku Naserju važno pismo, s katerim ga prosi, naj bi poslal delegate v Saudovo Arabijo, da skupno proučijo položaj in prerešetajo nekatera važna vprašanja. Egiptovsko delegacijo bo vodil polk. El Sadat. Z njiim bosta odpotovala tudi minister za verske zadeve in Naserjev svetovalec Ali Sabri. Razorožitveni pododbor OZN razpravlja o prepovedi nsmerjevanih izstrelkov Predlogi Zorina in zahodnih delegatov - Agencija TASS označuje Dul' lesov govor kot napadalen - €Washington Post»: Do kdaj bo vlada Združenih držav ostala gluha za nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi? LONDON, 25. — Raz»rožitveni pododbor OZN, ki je danes popoldne nadaljeval delo, je začel proučevati šesti »posebni argument# svojega dnevnega reda: vprašanje raket in usmerjevanih izstrelkov. Med splošno razpravo o tem vprašanju so prišla do izraza nekatera nasprotja med zahodnimi in sovjetsko delegacijo. Sovjetski delegat Zorin je predlagal, naj bi vključili rakete in usmerjevane izstrelke v vrsto atomskega in nuklearnega orožja in naj bi zaradi tega prepovedali njih uporabo. Dalje je vztrajal, naj se prepove uporaba vseh vrst orožja z atomskim nabojem, vštevši topove, in ne samo cnadstra-tosferskih* raket. Zahodni delegati pa so izjavili, da želijo njih vlade najnovejšega od tega orožja, medcelinske rakete, preden bo v celoti pripravljena ter je dodal, da je- sistem sprejemljivega nadzorstva temeljne važnosti. V uradnem odgovoru na Dullesov govor od 22. aprila pravi agencija Tass; »Ali bo prišlo do mirnega sodelovanja med raznimi državami, ali pa bo izbruhnila nova svetovna vojna, v kateri se bo uporabljalo vse uničevalno orožje vštevši atomsko in vodikovo, ki grozi človeštvu z ne- takoj razpravljati o sredstvih) precenljivo nesrečo. za prepoved raiket in usmerjevanih izstrelkov, če se najde primeren način za nadzorstvo. Britanski delegat Alan Noble je poudaril, da se ne sme izgubiti priložnost | za prepoved uporabljanja Velika odgovornost, pravi dalje agencija, imajo države, ki s svojo politiko zaostrujejo položaj na Srednjem vzhodu. Ta pripomba velja predvsem Izraelu in Turčiji, to tem bolj, ker so interesi Sabri. Kakor poroča kairski llllllllillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIlIlIllllHIIIIMUimilllHIUIIIIIUllIlIlillllllllllllfllltlllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIiniKIIIIIIIIIIIIIHItlllllllllllHIIIIMHIIIIIIIIIIUIIlilllllllllllllllltltllllllllllll Slabo poznanje italijanskih notranjepolitičnih razmer Caitskell na stališču v vprašanju socialistič Na tiskovni konferenci je laburistični leader izjavil, da je prav, če socialdemokrati postavljajo vsak prelom med socialisti in komunisti kot pogoj za združitev (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Pri obisku Hugha Galtskella v Rimu ostaja kljub vsemu nekaj nerazložljivega. Na eni strani poudarjanje zasebnosti obiska, a na drugi vendar številni razgovori s predstavniki obeh socialističnih in deloma tudi drugih strank; zanikanje, da bi imel kakršnokoli nalogo od socialistične internacionale v zvezi z združitvijo med PSDI in PSI, na drugi strani pa izjave, s katerimi se postavlja na stran Saraga- ta v vprašanju združitve in končno je socialistična združitev ves čas Gaitskel-lovega obiska osrednje vprašanje razpravljanja, a laburistični leader trdi, da ne v okvini internacionale ne z drugimi socialističnimi voditelji ni nikoli govoril o italijanski socialistični združitvi. Po odgovorih, ki jih je danes dajal na tiskovni mogoče zaradi drugih obveznosti in obisk je bil sporazumno prenesen na pomlad. Obiskal ie že tudi Nemčijo, Holandsko i,n Skandinavijo; namen teh obiskov je bil, da se osebno spozna s socialističnimi voditelji, s katerimi pa je seveda govoril tudi o političnih problemih. Tako je treba presojati tudi njegov obisk pri PSDI in pa razgovor z Nennijem. Za razgovor z Nennijem se je zavzemal sam Saragat. Gaitskell je sam lojalno priznal, da je položaj v Italiji konferenci, bi se nazadnje z “ • . e1 rriSei v zel° zapleten in ca je torej moglo verjeti, da je prišel v Italijo z dokaj meglenimi pojmi o njeni notranjepolitični situaciji. V začetku konference je izjavil, da so vse njegove dosedanje politične izjave o socialistični združitvi le plod fantazije, kajti vse do te tiskovne konference ni čajal nikakih intervjujev. Povedal je še, da ga je Saragat povabil, naj bi prišel januarja v Rim; to pa mu ni bilo ■■iiiiiiiiiiliiiiMiiiiiiiiliiiniiililiioiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHtiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiliiiiiiiiiiiiitiiii Kako v Franciji gledajo na dogodke v Jordaniji A o c o spomenico o Suesu označujejo v Parizu za tskoraj nesprejemljivo> • Danes sestanek Varnostnega sveta njegovi osebni zahtevi da sijeva vlada hotem, strani Jordanija borila ob v,|iini ‘a’ “^•e *n*er“ ie rt-; *. v začetku spopada, kons-i Husein, bi se borba Q ala drugače#. s°deh?'n" nato obtožbe' da s ten^e z ZDA in je v zvezi Va vin a zatrieval; »Nabulsije-sa, n ■ J® povabila Richard-■o j 1 Pride v Jordanijo, za-Zbi . se do;eže sporazum i arneri(w ta v*ada Je zaprosila n- , S°spodarsko pomoč. Sa v i povabil Richard- čil SD ordanijo in bom dolo-tabskinfazumno z ostalimi a-laj 1 državami stališče, ki "'eripv zavzame do Eisenho-Vzt*«d»e olttr>ne za Srednji Pa !ip(*Srtavnilc iraške vojske B*lt danes zanikal vesti iz Ptišle ’ ^a i0 iraške čete Prej0 ' Jordanijo, da pod-t’0tiski .'nov režim. Liba-čal, ^ radio je namreč poro- Pol, -Ojf n j- sko ■ . faed Amanom in sir-‘Je ^ete Saudove Ara- n‘so „ .v. Nablusu. Te vesti ?a sta i znano pa je, kraij p kralj Saud in iraški ieno«* _)sa* izrekla priprav- so iraške čete zasedle ■enost ‘ ‘zreaia priprav- te Sana agaH Huseinu. Ce- jjaniji , Ve Arabije so v Jon “ta, k„.°4 lanskega novem-Sipt. n, le Izrael napadel E-lni.. e (lete so zasedle po- jpi °rdaniT Akabi. Takrat so v ■d sirsc Prišle tudi iraške se w' /■ čete. Iraške čete so fatrjuiti1*®' E'ede sirskih, pa 'eval , da je Husein za-r,j se 86 npb umik. Vče-* sirslriJe Huse,in razgovarjal Pravnik1"1 P°siamkqm in od-tabii. d/1? Poslov Saudove A-* kt »ta dobila nalogo PARIZ, 25. — Zaradi nenadnega odhoda ameriškega šestega brodovja iz francoskih pristanišč v Vzhodno Sredozemlje, ki ga tisk spravlja v zvezo s poslabšanjem položaja v Jordaniji, se v Franciji sprašujejo, ali ne mislijo morda ZDA neposredno intervenirati na Srednjem vzhodu. «Ali se morda ZDA pripravljajo, da neposredno intervenirajo, da ohranijo status quo?», se nocoj sprašuje «Le Monde#. «Eisenhowerjeva doktrina, pripominja list, predvideva to možnost samo v primeru, te je kaka država ogrožena od zunaj#. List pripisuje Naserju namene, da povzroči padec Huseinovega režima od znotraj in da bi s tem »Naserjev blok# absorbiral Jordanijo. V uradnih krogih pripisujejo glavno odgovornost za sedanje stanje Z DA toda to zaradi tega, ker so se ZDA v sueški krizi postavile na stran Egipta in s tem »spodbujale arabski fanatizem, ki se sedaj obrača v njihovo škodo#. Poleg tega se v Parizu zopet razburjajo nad novo e-giptovsko spomenico o Sueškem prekopu. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je ta spomenica »skoraj nesprejemljiva#. Politični opazovalci so mnenja, da bo spričo vesti, ki prihajajo iz Washingtona, morala par,š\a vlada popustiti. List »Franc Tireur# pravi s tem v zvezi; »Naser je zgubil vojno na Sinaju, toda dobil je bitko za Suez. V veliki meri je rešil svoj ugled# Predstavnik Foreign Offi-cea pa je izjavil, da se bodo o egiptovski spomenici posvetovale države koristnice prekopa. Britanski ministri pa spomenico sedaj proučujejo, ker «na prvi pogled ni zelo jasna#. Varnostni svet OZN se bo sestal jutri v New Yorku in razpravljal o tem vprašanju. Britanska vlada se bo posvetovala pred rn med delom Varnostnega sveta. Adenauerjev razgovor s Smirnovom BONN, 25. — Kancler Adenauer je danes sprejel sovjetskega poslanika Smirnova ob navzočnosti zunanjega ministra von Brentana. Razgovor je trajal skoraj eno uro. Po razgovoru je Adenauer .mel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil; »Razgovor, ki sem ga imel s sovjetskim poslanikom, sem zahteval jaz. Prosil sem poslanika, naj mi pojasni, kaj pomenijo besede v zadnjem članku revije, ki ga objavlja sovjetsko poslaništvo in v katerem je med, drugim rečeno, da »uresničenje dobrih odnosov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo nikakor ne zahteva, naj bi se ti dve državi odpovedali odnosom, k, jih imata z drugimi državami#. Adenauer je dodal, da mu poslanik ni dal zahtevanega pojasnila, da pa upa da ga bo kmalu dobil. »Rekel sem poslaniku, je dodal Adenauer da z zadovoljstvom pozdravljam članek in da v njem vidim prispevek za dobra nem-ško-sovjetska pogajanja Ke-k.el pa aem mu tudi, da me je pismo, ki ga je Bulgenin poslal Mac Miljanu, v katerem zahteva nevtralizacijo Nemčije in njen izstop iz NATO razočaralo, ker so Bulga-ninove zahteve v nasprotju s tem, kar je pisano v članku v omenjeni reviji. Upam tud da se bodo v prvi polovici maja začela v Moskvi nem-ško-sovjetska pogajanja za trgovinski sporazum.# Kancler je tudii izjavil, da je pripravljen obljubiti Sovjetski zvezi, da se Vzhodna Nemčija ne bo uporabljala v vojaške namene, če bo Sovjetska zveza pristala na združitev Nemčije. Dodal je da je to prispevek, «ki bi ga mi bili pripravljeni dati v vsakem trenutku#. Zatem je kancler izjavil, da so »nesprejemljive in nereal ne» včerajšnje izjave Gaitskel. la v Rimu o umiku sovjet skih čet iz Poljske, CSR in Madžarske in o nevtralizaciji Nemčije. Dodal je: »Velika nevarnost za človeštvo je, da bi lahko izbruhnil spopad med velikimi atomskimi državami in Sovjetsko zvezo ter državami Vzhodne Evrope. Krajevni spopadi ne predstavljajo nevarnosti za človeštvo. Toda ne smemo se o-mejiti na mašila, pač pa je treba doseči splošno nadzorovano razorožitev, v katero naj v prvi vrsti spada tudi atomsko orožje.# V zvezi z bližnjim sestankom NATO v Bonnu je Adenauer poudaril, da je NATO politično in vojaško zavezništvo in da je sestanek lepa priložnost, da vsi zunanji ministri dižav NATO skupno obravnavajo se nerešena vprašanja. zelo težko napraviti si določeno mnenje v tako kratkem bivanju v deželi, pri tem bi bilo treba še pripomniti, da se je razgovarjal o položaju skoraj izključno s socialdemokrati. Neki jugoslovanski novinar je vprašal Gaitskella, ali se mu zdi za PSDI bolj umestno zavezništvo z neko desničarsko stranko kot je PLI ali zavezništvo s PSI. Tukaj pa je britanski politik Že pokazal, da gleda na italijanske razmere kar po — britansko. Dejal je, da je v Britaniji stvar bolj enostavna, ker sta samo dve stranki. Ker pa je v večini evropskih držav po več strank, se pač socialdemokrati nahajajo pred izbiro: ali biti vedno izključeni iz oblasti ali pa biti na oblasti z drugimi strankami. Tako je na Holandskem, v Belgiji in drugod. Ne vidim razloga, je rekel nato Gaitskell, zakaj bi morala biti PSDI vedno izključena iz vlade. Na vprašanje, če sta se z Nennijem razgovarjala tudi o eventualni prošnji za vpis v socialistično internacionalo, je dejal, da sicer ne sme govoriti o privatnem razgovoru, vendar pa bo Nenniju bržkone všeč, je rekel, če pove, da se tega vprašanja sploh nista dotaknila. Razpravljala pa sta tudi o vprašanju ločitve PSI od komunistov. Neki socialdemokratski časnikar ga je vprašal, ali mora po njegovem mnenju PSI pretrgati vse vezi s komunisti in ali mora PSI sprejeti načela listine internacionale, preden pride do socialistične združitve. Gaitskell je odgovoril, da se mu na splošno zde ti pogoji, na katerih vztraja PSDI, pametni. Omenil je tudi, da laburistična stranka prav tako ne sodeluje z nobeno komunistično organizacijo na Angleškem, čeprav bi takih organizacij navedel lahko cel seznam. Ta primera pa močno šepa, saj v Veliki Britaniji komunističnih volivcev skoraj ni. Kar pa zadeva »pametne zahteve PSDI#, je vredno pripomniti, da je Saragat zahteva! od PSI najprej odpoved akcijskega sporazuma s KPI. Ko so socialisti na to pristali in sklenili s komunisti samo sporazum o posvetovanju, so socialdemokrati šli v svojih zahtevah naprej; tudi ta sporazum je bilo treba odpovedati in socialisti so še enkrat u-godili. Toda Saragatu se ni bilo dovolj, začel je zahtevati izpovedovanje čistega antikomunizma Gaitskell je končno označit problem združitve za težak in zapleten ter nikakor ne tako lahek, kot se v inozem- stvu rado misli. Za rešitev tega vprašanja bo treba še časa. Glede vprašanja nevtralnega pasu je cejal, da se ga je samo dotaknil v razgovoru s Saragatom, ker je pač imel malo časa na razpolago. Ko se je poslovil od časnikarjev, je odšel na obisk k papežu in nato k državnemu predsedniku. Ob treh pa je z letalom odpotoval v London. A. P. «»------- Socialistična združitev ni na dnevnem redu kongresa internacionale LONDON, 25. — Odbor socialistične internacionale, ki se je danes sestal v Londonu, ni razpravljal o italijanski socialistični združitvi, ker na sestanku ni bilo nobenega delegata PSDI, ki je bila povabljena kot ostale socialistične stranke, ki imajo svojega predstavnika v odboru. Odbor je bil pravzaprav sklican, da izbere novega generalnega tajnika, ker je Bratoy nedavno umrl. Sklenili so, naj poseben pododbor sestavi listo kandidatov za to mesto. Morgan Philips, tajnik britanske laburistične stranke, pa je pri tej priložnosti napovedal, da ne namerava ponovno kandidirati za predsednika internacionale. Pač pa bo še ostal na svojem mestu do izvolitve novega generalnega tajnika. Določen je bil tudi dnevni red kongresa, ki bo od 2. do 5. julija na Dunaju. Vprašanje italijanske socialistične združitve pa ni bilo postavljeno na dnevni red. Nekoč so baje laburisti imeli namen spraviti to vprašanje na dnevni red, toda zadnji razvoj položaja v Italiji in zlasti stiki, ki jih je imel Gaitskell v Rimu, so baje laburiste prepričali o neumestnosti te pobude. Philips je pretekli teden dejal, da se je o tem vprašanju razgovarjal z ostalima članoma trojice. ki je imela nalogo, da zasleduje razvoj združitve, Com-minom in Schaerfom. Ker pa sedaj Schaerf kandidira za avstrijskega državnega predsednika, m imel časa priti v London. Toda ni bila njegova odsotnost vzrok, da se o zadevi danes ni govorilo. Vsekakor pa bo komisija za italijansko socialistično združitev ostala še nadalje. ma, ki je izrekel ostre kritike na račun palače Chigi. Dejal je, da so bili Arabci razočarani nad stališčem Italije v OZN, tako da je ne smatrajo več za prijateljsko državo. Pričakovali so namreč, da se bo Italija postavila na nevtralno stališče. «Upamo, da se bodo naši italijanski prijatelji zavedli, da so prej kot karkoli sredozemski narod#, je zaključil Azrum. Obadva omenjena lista sta te kritike grajala, češ da je nedopustno kritizirati vlado, pri kateri je kdo akreditiran kot veleposlanik. Vendar sta ga lista to pot močno polomila, kajti Azrum ni veleposlanik v Rimu temveč posebni odposlanec egiptovske vlade pri OZN in navedene izjave ni dal v Rimu temveč v New Yorku. njih narodov neločljivi od o-hranitve miru na tem področju. Sovjetsko ljudstvo je gotovo, da če bodo imperialistične sile uspele povzročiti novo svetovno vojno, bo v tem spopadu kapitalizem uničen#. Agencija pravi dalje, _ da Dulles »ni v svoji obrazložitvi ameriške politike izbiral sredstev za zmanjšanje mednarodne napetosti, pač pa je poudarjal poslanstvo svoje države, ki teži po okrepitvi napadalnih blokov V kolikor Dullesov govor predstavlja po njegovih lastnih besedah obrazložitev programa zunanje politike ZDA se v sovjetskih vodilnih krogih izjavlja: »Govor ameriškega državnega tajnika ima odkrito napadalen značaj. Danes obstajata samo dve možnosti: miroljubna koeksistenca in sodelovanje med narodi ali pa nova svetovna vojna z uporabo nuklearnega o-rožja. V svojem govoru je Dulles poudarjal »osvoboditev# socialističnih držav v u-panju, da se tu vzpostavi kapitalizem. V takih pogojih bi Sovjetska zveza in ostale socialistične države hotele osvoboditi države z buržoaznim sistemom izpod jarma izkori-ščevanja#. Agencija omenja zatem nevarnosti, ki jih ima tako stališče, in dodaja: «Narodi, ki so se osvobodili kapitalističnega suženjstva, ne bodo nikoli dovolili, da se jim ta jarem ponovno vsili. Čeprav smo prepričani o resnici, pravilnosti iri moči komunističnih idej, ne vsiljujemo teh idej in nimamo namena izvažati revolucije v ZDA ali v druge države.# Zatem kritizira agencija Eisenhowerjevo doktrino za Srednji vzhod in obtožuje imperialiste, da hujskajo narode drugega proti drugemu ter navaja s tem v zvezi dogodke v Jordaniji. Agencija pripominja, da imata Izrael in Turčija veliko odgovornost, ker «pril:vata olje na ogenj in s tem pomagata imperialističnim spletkam#, z druge straaii pa »se hočeta posluževati Iraka, za izvedbo svojih načrtov#. »Dulles, pravi dalje agencija, zatrjuje, da bi kapitalizem izšel zmagovit iz nove vojne Sovjeti pa so prepričani, da bi v primeru spopada, ki bi ga povzročile napadalne sile in to kljub miroljubnosti narodov, bil uničen kapitalizem.# Ameriški list «Washington Post# se sprašuje v svojem uvodniku, koliko časa bo Ei-senhowerjeva vlada ostala gluha spričo naraščajočih zahtev Komunistični župan v Riminiju RIMINI, 25. — Za župana mesta Rimini je bil izvoljen komunist odv. Veniero Ac-creman. Dobil je 21 glasov (16 KPI in 5 PSI), demokrist-janski kandidat jih je dobil 15, socialdemokratski pa 2. Dve glasovnici sta bili prazni, kar pomeni, da se je vzdržal republikansko-radikalni svetovalec ter tudi en demokristjan. Za občinske odbornike so bili izvoljeni trije komunisti in trije socialisti. Nevšečna zamenjava RIM, 25. — Tako «La voce repubblicana# kot »Giornale d’Italia» sta se danes pokazala nekoliko ogorčena nad izjavo 'egiptovskega veleposlanika Abdula Rahmana Azru- n Vatikan z zločinca A.Paveliča Mario Zanin, apostolski nuncij v Buenos Airesu zahteva, naj argentinska vlada odkloni zahtevo vlade FLRJ za izročitev zloglasnega zločinca RIM, 25. — Zadnja števil-1 voj gospodarskih sil v Jugo- slaviji ukrepe za dvig kme tijske proizvodnje.# Slavko Komar je navedel podatke o lani doseženih usjie-hih v Vojvodini z agrotehničnimi ukrepi r.a površini 54.000 hektarov. Pridelek pšenice se je povečal za 25 odstotkov ko ruze pa za 27 odstotkov. V sodelovanju z zadrugami so in dividualn: kmetje povečali pridelek pšenice za 35 odstotkov, koruze za 63 odstotkov, sladkorne pese za 40 odstotkov. Letos bodo te površine raztegnili na 75.000 hektarov V prihodnjih šestih letih se bodo agrotehnični ukrepi razširili na vse površine Vojvodine, tako da se bo pridelek pšenice povečal za okrog 400 tisoč ton, koruze pa za en milijon 'on. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi na drugih področjih Jugoslavije. Perspektivni razvoj jugoslovanskega kmetijstva si je zadal nalogo zadostiti vsem potrebam prebivalstva in aktivizirati izvoz kmetijskih pridelkov. Po perspektivnem načrtu se bo sedanji povprečni pridelek pšenice povečal od 2 milijonov 300 tisoč ton na nad tri ka tukajšnjega političnega tednika «L’Espresso» objavlja vest iz Vatikanskega mesta, da «je Mario Zanin, apostolski nuncij v Buenos Airesu, zahteval, naj predsednik argentinske republike Aramburu ne upošteva zahteve jugoslovanske vlade za ekstradicijo Anteja Paveliča. Podobne pozive so poslali argentinskemu veleposlaništvu v Rimu tudi številni katoliški škofi in kardinali#. Kot je znano je vlada FLRJ pred kratkim zahtevala, naj argentinska vlada na podlagi svojih zakonov — ne glede na mednarodne obveznosti o izročitvi vojnih zločincev — izroči zločinca Paveliča kot navadnega zločinca in v svoji noti naštela vse takšne zločine, ki jih je Pavelič počel v Jugoslaviji, potem ko -‘ta mu Hitler in Mussolini dala oblast nad delom razkosane države. Ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje BEOGRAD, 25. — Zvezna skupščina FLRJ je začela danes rgzpravo o referatu zveznega izvršnega sveta o stanju in perspektivnem razvoju jugoslovanskega kmetijstva in zadružništva*. »Povečanje kmetijske proizvodnje, je poudaril član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, pri obrazložitvi referata, je danes pogoj za rešitev vrste gospodarskih in družbenih vprašanj, ki so pereča že vrsto let. Nezadostna kmetijska proizvodnja ustvarja težave za prehrano prebivalstva, vpliva negativno na zunanjetrgovinsko bilanco, onemogoča normalen razvoj predelovalne industrije in ovira dvig življenjske ravni prebivalstva. Toda, kakor je ugotovil Komar, omogoča povojni raz- za nadzorstvo nad jedrskimi poizkusi. List pravi med drugim: «Vztraj>ne zahteve Ja- poncev se danes pridružujejo ponovnim predlogom predsedniškega kandidata Stevensona in jasnim izjavam Alberta Schweitzerja. Ti in drugi odločni protesti nastajajo predvsem iz strahu, da je človeško življenje v nevarnosti zaradi učinkov poskusov. Vlada lahko odgovori, da je ta bojazen u-pravičena, kakor je izjavil Foster Dulles japonskemu odposlancu Matsušiti, da je za sedaj nemogoče omejiti te poskuse. Toda ti argumenti i-majo šibko podlago.# List pravi, da zatrjevati, da so Rusi povzročili večji del nedavne radioaktivnosti, pomeni izogibati se glavnemu vprašanju. Zatem Pray) list, da s praktičnega stališča ni mogoče verjetno napraviti drugega, dokler ne bodo Angleži čez nekaj tecnov preizkusili svojega termonuklear-nega orožja, ter zaključuje: »V kratkem bodo morale zahodne države prenehati z dajanjem krivde Rusiji ter načeti temeljno vprašanje, ali morebitna materialna korist drugih obsežnih poskusov u-pravičuje nevarnost za zdravje človeštva in mednarodni položaj, ki s tem nastaja.# Prof. Otto Hahn, Nobelov nagrajenec in ravnatelj znanstvenega zavoda «Max Planck# v Goettingenu je izjavil, da z zadovoljstvom pozdravlja poziv dr. Schweitzerja proti nuklearnim eksplozijam. »Zadovoljen sem. je dejal, da je dr. Schweitzer opozoril svet na dejstvo, da se morajo vsi Američani, Angleži, Rusi združiti, da prenehajo s temi strašnimi poskusi. Upamo, da bo ugled dr. Schweitzerja u-spel spraviti človeštvo k pameti.# «»------- Hammarskjoeld o Suezu in razorožitvi NEW YORK, 25. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo odpotoval v Ženevo v nedeljo. Med potjo se bo en dan ustavil v Rimu. V zvezi s sueškim vprašanjem je Hammarskjoeld izjavil, da izjava egiptovske vlade o Sueškem prekopu predstavlja mednarodni dokument, ker je bila na zahtevo Egipta registrirana pri OZN. «Ta dokument, je dodal, predstavlja mednarodno obveznost E-gipta, toda egiptovske oblasti ga lahko spremenijo#. Glede spora, ali ima Izrael pravico do plovbe po Sueškem prekopu, je Hammarskjoeld izjavil, da je mednarodno sodišče najbolj primeren sedež, da odloča o tem sporu, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma po diplomatski poti. Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali misli iti tudi v Izrael, je glavni tajnik odgo-govoril: »Ce se izraelski vladi zdi ta obisk koristen, bom rade volje odšel tja#. Kar se tiče atomskih poizkusov in uporabljanja atomskega orožja, je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld izjavil, da so ta vprašanja povezana v vsaki posamezni državi z vprašanji narodne obrambe. Izrekel je nato upanje, da bo v razorožitvenem pododboru OZN dosežen sporazum o nadzorstvu nad atomsko oborožitvijo. Mikojanove izjave o razorožitvi KAPRUN, 25. — Sovjetski ministski podpredsednik Mi-kojan, ki je na obisku v Avstriji in si je danes ogledal jez v Kapranu blizu Salzburga, je na tiskovni konferenci govoril o razorožitvi, avstrijski neodvisnosti ter o odnosih med Avstiijo in SZ. Glede razorožitve je izjavil: «Pripi avljem smo na delno razorožitev, zmanjšati proizvodnjo atomskega orožja in skušati, da se s pogajanji_ doseže prepoved tega orožja.# Dejal je nato, da zahodne države nočejo sprejeti sovjetskih predlogov v tem smislu. »Važnost razorožitve, je dejal Mi-kojan, je bistvenega pomena, ker se je nakopičilo toliko orožja, da bi nekega dne lahko ubežale nadzorstvu ljudi.# .... .. . ■___/______1 ■ ItU RUCiCli. IldUtUlOlVU milijone 300 tiso£ ton (p i^ejal je. cK bi sre-dstva, ki jih milijona tone več kot pred Up0rabliajo za oborožitveno vojno), koruze pa od 3 milijonov 250 tisoč ton na 6 milijonov 200 tisoč ton (2,2 milijona tone več kot pred vojno), sladkorne pese od milijona 300 tisoč ton na 3 milijone ton. To se bo dosegio z izboljševalnimi deli, povečanjem traktorskega parka od 13 800 na 40.000 traktorjev in letno uporabo 2 milijona 200 tisoč (on umetnih gnojil. Za to pa bo potrebno investirati okrog 82 milijard dinarjev. Po poročilu Slavka Komarja se je začela razprava, ki bo trajala verjetno dva dni. Nato bo zvezna skupščina sprejela resolucijo o osnovnih načelih, na katerih naj se izdela petletni perspektivni načrt za razvoj jugoslovanskega kmetijstva. Poleg tega bo zvezna skupščina na zasedanju imenovala tudi delegacijo, ki bo prihodnji mesec obiskala Romunijo. B. B. industrijo, lahko služila za povečanje blaginje ljudi. Glede Avstrije je Mikoiffi izjavil, da «njena neodvisnost in njena nevtralnost nudita trdno podlago za miroljubno življenje to dežele, katere prebivalstvo lahko z delom izboljša svojo življenjsko raven#, im to v nasprotju z drugimi narodi, ki «trdijo zaradi industrije atomskega oboroževanja#. «V primeru napovedi vojne, je dodal Mikojan, avstrijsko ljudstvo lahko spi v miru, medtem ko se to ne more reči za nekatere voditelje velikih držav, ki izdelujejo atomsko orožje.# Kar se tiče odnosov med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, je Mikojan izrekel zeljo, naj bi se povečala izmenjava na znanstvenem, kulturnem, u-metniškem in turističnem področju. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 26. aprila 1957 Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 18,J, naj-nižja 18,4, zračni tlak 1018,4 pada, vlaga 63 odst., morje mirno, temper, morja 13 9. Vreme danes: Sprementjuvo vreme s poobiačttvami. Temperatura ostane v glavnem nespremenjena. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 26. aprila Klet, Dobra Sonce Vzide ob 9.02 in zatone ob 19.04. Dolžina dneva 14.02. Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 15-40. JUtfi, SOBOTA, 27. aprila Porpo-rin Ri^tra Drevi seja tržaškega občinskega sveta Danes bodo župan in odborniki podali občinskemu svetu ostavko Za nemoteno upravljanje občine ni druge izbire kot usmeritev odbora na levo ali nove volitve Drevi ob 18. uri bo seja občinskega sveta. Dnevni red, ki so ga sporočili svetovalcem, je zelo kratek; ostavka župana in občinskega odbora ter potrditev ostavke po občinskem svetu. Kot torej vidimo, je dnevni red zelo pomemben, saj predstavlja zaključek dosedanje občinske uprave, ki ni hotela izpolniti svojih obveznosti do prebivalstva, ki jih je sprejela ob izvolitvi župana in odbora. Kriza občinske uprave, k’ bo drevi z ostavko župana in odbora dosegla svoj vrhunec, se je dejansko vlekla že od začetka nove uprave. Lanske volitve so razbile desetletno hegemonijo tako imenovanega demokratičnega centra, ki je po zaslugi anglo - ameriške vojaške uprave in sleparskih volitev gospodaril na občini in razpolagal z absolutno večino, da je lahko delal, kar je hotel. Z demokratičnimi volitvami pa se je pokazalo, da štiri vladne stranke ne uživajo zaupanja večine prebivalstva. Po lanskih volitvah se je v občinskem svetu zelo povečala leva opozicija- S tem so morale računati tudi stranke, ki so imele tedaj občino v svojih rokah. Prvi so se tega zavedali socialdemokrati, ki so zahtevali, da se iz novega občinskega odbora izključijo liberalci kot predstavniki desnice ter da mora novi odbor sestaviti napreden in socialen program, da bo zadovoljil zahteve leve o-pozicije. Novi občinski odbor, ki so ga sestavili demokristjani, socialdemokrati in republikanci, je razpolagal samo s 26 glasovi. Kot manjšinski odbor ni mogel upravljati občine brez podpore vsaj nekaterih opozicijskih skupin. Ce so demokristjani hoteli imeti župana in večino odbornikov, so morali pristati na nekatere zahteve leve opozicije in socialdemokratov. Zato so sestavili upravno - politični program odbora, ki je vsaj v nekaterih točkah zadovoljil levo opozicijo. Saj je poleg drugega določal tudi ustanovitev občinskih komisij s sodelovanjem vseh opozicijskih strank. Obenem pa je bilo v programu rečeno, da bodo vse opozicijske skupine zastopane v upravnih svetih občinskih in drugih ustanov, v katerih ima občina svoje zastopnike. Poleg tega pa je govoril tudi o socialni usmeritvi občinske u-prave, za kar je bilo pričakovati, da se bo občinska uprava končno začela demokratizirati in zastopati interese delovnega prebivalstva. Na žalost pa je večina teh obljub ostala samo na papirju. Demokristjani so hoteli še vedno nadaljevati z diskriminacijo nekaterih levičarskih opozicijskih strank. Zavlačevali so delo komisije za prosto cono, ki bi morala že pripraviti ustrezno dokumentarno gradivo in zahtevati od vlade ustanovitev integralne proste cone. Občinski proračun je bil sestavljen šele v začetku tega meseca. Vse to je povzročilo med opozicijo ve.ko nezadovoljstvo in je stamo zahtevala od odbora izvajanje objavljenega programa, ki ga demokristjani niso hoteli spoštovati. Prišlo je do takšnega položaja, da ni bilo več mogoče nadaljevati po tej poti. Zaradi tega so male skupine leve opozicije predložile resolucijo, s katero so zahtevale, naj se ugotovi, če občinski odbor lahko še računa na podporo večine. Hkrati pa je socialistični svetovalec Teiner predlagal vključitev predstavnika MEN v občinski odbor, da se s tem zajamči, da se bo odbor odkrito potegoval za u-stanovitev integralne Pr°ste cone. Zahtevo po vključitvi predstavnika MEN v odboi so podprli tudi socialdemokrati. To je povzročilo prvi odkrit spor med strankami odbora, ki je imel za posledico, da je republikanski odbornik prvi podal ostavko. Za njim so izjavili, da bodo izstopili iz odbora tudi socialdemokrati. Končno so se za la korak odločili tudi demokristjani. Sedaj bi bilo treba začet, vse na novo. Položaj je zelo zapleten, ker so se socialdemokrati pridružili ma':m levičarskim skupinam in skupno zahtevajo sestavo novega odbora, ki mora voditi takšno občinsko politiko, da bo lahko računal na podporo vsen malih levičarskih skup.n. S tem bi si občinski odbor zagotovil tudii absolutno večino in bi lahko nemoteno upravljal občino. V nasprotnem primeru pa vsa leva o-pozicija zahteva nove volitve. Zči pa se, da demokristjani ne bodo sprejeli teh zahtev. Prvi poskusi, da bi obnovili propadlo štiristransko upravo, so šli po vodi. Sedaj pa govorijo, da bodo predložili občinskemu svetu odbor, sestavljen iz samih demokristjanov. Hkrati pa poudarjajo. da se ne bodo usmerili ne na desno ne na levo. Poleg tega pa odklanjajo vključitev predstavnika MEN v odbor, kar pomeni, da zavračajo tudi podporo malih levičarskih skupin in celo social- demokratov. Kako bodo vladali s svojim enobarvnim odborom, pa niso še povedali. Govorijo pa. da bodo predložili izključno upravni program. ki naj bi jim omogočil upravljati občino. Večina skupin leve opozicije je že izjavila, da bo glasovala proti enobarvnemu ocboru, ker predstavlja to največjo nevarnost za usmeritev občinske uprave na desno. Takšen je danes položaj v občinskem svetu, ko se pripravlja na potrditev ostavke župana in odbora. Seja bi morala biti zelo kratka. Sicer pa se pričakuje, da bodo posamezne stranke ponovile svoje stališče glede novega odbora in novega župana. Zato ni izključeno, da bo prišlo na današnji seji do precej živahnega razpravljanja in do dokončnih stališč glede izvolitve novega odbora in župana aii glede novih volitev. NEODVISNA SOCIAIISTIČNA ZVEZA PRIREDI 1. MAJA OB 1*. URI NA STADIONU IPRVI MAJ* Veliko, ljudsko veselico Na sporedu so: Priložnostna govora. Nastop folklornih skupin. Godbeni koncert. Nastop Dolinskega kvarteta. Otroške igre. Od 17. do 24. ure prosta zabava s plesom. Igra kriški jazz orkester. Kioski bodo založeni z jedačo in pijačo. Pred kongresom kovinarjev Za okrepitev FI0M in za sindikalno enotnost Kovinarji poudarjajo, da čaka rešitve še mnogo njihovih vprašanj Prihodnji mesec bo v Trstu prvi kongres Pokrajinske zveze kovinarjev fTOM, ki bo velike važnosti za utrditev in nadaljnji razvoj te sindikalne organizacije. Kongres bo namreč prav v obdobju velike zaskrbljenosti delavcev in celotnega prebivalstva zaradi ekonomskih razmer in gospodarske krize, iz katere ni videti še nobenega izhoča. Nerešenih je namreč mnogo spornih vprašanj, delodajalci na splošno nimajo razumevanja za upravičene zahteve delavcev, na dnevnem redu so odpusti z dela ter stečaji raznih podjetij in tovarn. Poleg vsega tega pa je naše področje še vedno brez or-ganičnega načrta, ki naj bi dvignil in pospešil tukajšnje gospodarstvo. Gospodarska kriza zajema večno bolj vse panoge tukajšnjega gospodarstva, industrijo, obrt. kmetijstvo, trgovino itd. Promet v pristani- Slovesna splošnega proslava 12. obletnice upora v Severni Italiji Alojz Markovič-Zvonko je v svojem govoru na proslavi ANPI poudaril enotno borbo slovenskih in italijanskih partizanov - Poslanec G. Pajella pa je zlasti obsodil ignoriranje odporniškega gibanja šču je v zastoju, kar močno miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtitiiiiiiiiiiiiiifiiiMiMiiiiiiiiiiiiUiiiitiiiinMhiiiiiimiiiiihiiiiitiitiiii vpliva, posredno in neposredno, na skoraj vso dejavnost v našem mestu, zlasti pa na metalurško industrijo, ki je tesno povezana z življenjem tržaškega pristanišča. Kljub številnim posredovanjem, protestom in obljubam niso še vrnili Trstu njegove tradicionalne pomorske proge, niti ladje, ki bi dostojno vzdrževale te proge. Industrijsko pristanišče ni kdo ve kaj prispevalo k izboljšanju gospodarskega stanja. niti k ublažitvi brezposelnosti, saj so prav v industrijskem pristanišču že razna podjetja napovedala stečaj. druga pa so še na vrsti. Spričo vsega tega je povsem razumljivo, da bo prvi kongres Pokrajinske zveze kovinarjev FIOM velike važnosti. Zaradi tega je tudi potrebno, da se zveza še bolj utrdi, da združi vse tržaške kovinarje v borbi za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, za demokratične svoboščine, za pravice delavcev v tovarnah za dvig in rast tržaške industrije, ki naj pripomore k ekonomskemu razvoju našega področja. ——« n--------* Na pobudo ACI in velesejem-ske ustanove Sinoči ob 17. uri je tržaški pokrajinski odbor ANPI priredil proslavo 12. obletnice vstaje v Severni Italiji proti fašistom in nacistom, ki je bila 25. aprila 1945. leta. Na dvorišču Ljudskega doma v U-lici Capitolina se je zbrala velika množica ljudi, med katerimi je bilo mnogo bivših partizanov. Glavni govornik je bil poslanec Giuliano Pajetta, v slovenščini pa je govoril Alojz Markovič - Zvonko. Prvi je spregovoril bivši partizan Markovič, ki je pozdravil vse italijanske partizane in antifašiste v imenu slovenskih partizanov, vključenih v ANPI. Poudaril je, da je bila borba italijanskega ljudstva proti fašizmu, ki je dosegla svoj vrhunec s splošno vstajo 25. aprila, tudi borba tržaških Slovencev, ki so se z ramo ob rami borili z italijanskimi antifašisti. Da je prišlo v Italiji do 25. aprila, je dejal Markovič, se je treba zahvaliti tudi Rdeči armadi, vsem partizanskim silam HIHIIHIIHIIlllIMMIlUllUllllllllllllIHlIlllUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiUIIUIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIMIIHI Pravijo, da je zakon za vse enak Zakaj uživa ustanova ACLI protizakonite privilegije? V bivšem ameriškem naselju je ACLI odprl trgovino brez licenee, kjer se prodajajo potrošni predmeti v nasprotju s higienskimi predpisi Vsak trgovec, obrtnik in gostilničar ve, koliko poti je moral napraviti, koliko prošenj spisati, koliko pristojbin plačati, koliko časa čakati na razne licence, dovoljenja, komisijske preglede itd., preden je lahko odprl svoj — po vseh zakonskih predpisih o-premljen lokal. Številke gredo mimogrede v milijone in treba je precej dela in truda, da se v trgovino vloženi kapital izplača. Čeprav so stroški visoki, tolaži lastnika novopečene trgovine zavest, da je tudi njegov sosed, njegov konkurent plačal enake pristojbine, da je tudi on moral čakati na licence, da je tudi on moral vložiti v trgovino precejšen kapital, ker je zakon pač za vse enak in se mu ni mogoče izogniti. Toča zgodi se, kot se je zgodilo na Opčinah, da dobi trgovec konkurenta, ki mu ni treba imeti licence, ki se požvižga na higienske predpise in dela kot nalašč vse, kar je v nasprotju z zakoni. Tak konkurent, za katerega ne veljajo zakonski predpisi, je lahko nevaren, posebno še, če je njegovo področje omejeno na majhno število potrošnikov. Toda poglejmo raje, za kaj gre; Pred dvema letoma je v nekdanjem ameriškem naselju blizu openske vojašnice, kjer so kasneje zgradili tudi nekaj zasimih barak za istrske ezule, neka zasebnica postavila novo trgov.no z jestvinami. Lastnica je vedela, ča zaslužek ne bo velik, saj je trgovina namenjena izključno prebivalcem naselja, a je kljub temu vložila v trgovino precejšen kapital Izkazalo se je, da je delu toliko, da gre naprej. Toda sedaj, ko se je trgovina nekako vpeljala, ko so se klienti nanjo navadili, so se pri ACLI spomnili, da bi bilo treba v naselju odpreti trgovino, ki bi služila tamkajšnjim ezulom. Meni nič tebi nij so začeli opremljati neko barako in lepega dne so v njej zabeli tudi prodajati: Klient lahko v enem kotu naroči kavo, kozarec vina in sendvič, medtem pa mu v drugem tehtajo krompir, makarone in zelenjavo ter vse ostalo. kar je potrebno za kosilo ali večerjo. , Jasno je, da je bila ustanovitev te trgovine protizakonita, in sicer iz več razlogov: nima predpisanih licenc, kei v njej postrežejo vsakomur, ne glede na to, ali je begunec ali ne; v njej prodajajo razne potrošne predmete, ki jih po zakonu ne bi smeli; trgovina jestvin mora biti strogo ločena od lokala, v katerem točijo vino ali kuhajo kavo; lokal ne ustreza higienskim predpisom itd. Lastnica trgovine je proti otvoritvi Adijeve trgovine seveda protestirala. Najprej na prefekturi, nato na občini in tudi na policiji. Vse brez uspeha. Obrnila se je tudi na Zvezo trgovcev na drobno in šele potem, ko je bila baraka s trgovino že odprta, je občinski odbornik Cumbat odredil, da jo je treba zapreti. Toda takrat se je zgodil čudež. ACLI trgovine ni zaprl, kajti predsednik te katoliške ustanove je avtoritativno nastopil in dosegel, da bodo o tem vprašanju — če je bila trgovina odprta zakonito ali ne — razpravljali na eni izmed sej tržaškega občinskega odbora. Do sem zgoščena kronika. Menda je vsak komentar odveč, še posebno, če pomislimo, kaj bi se zgocilo, da bi namesto ACLI odprl tako trgovino kakšen zasebnik in koliko glob bi moral vsak dan plačati trgovec, če bi v svoji trgovini z jestvinami prodajal odprto vino, sendviče in kavo. Sicer pa se m smemo preveč čuditi zadržanju oblasti, če je res, kar pravijo v naselju, da je celo duhovnik pridigal, naj ljudje hodijo v trgovino ACLI. Ne smemo namreč pozabiti, da je Bartoli demokristjan in ACLI katoliška ustanova. Toča vse do gotove mere: če je zakon enak za vse soc aliste, komuniste, republikance, radikale in druge, naj bo tudi za demokristjane in njihovo ustanovo ACLI. Skrajni čas bi bil, da poseže vmes prefektura in odredi, -da se ilegalna trgovina ACLI takoj zapret Trčenje motorjev Ob 13,30 so včeraj z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 21-.»tnega Arnalda Gia-nuzzija iz Scala Bonghi 43 ter 21-letnega Giorgia Perinija iz Padrič št. 60. Arnaldo se bo moral zdraviti 3-4 dni v bolnišnici, ker se je ranil po glavi, Perint pa je po prvi zdravniški pomoči lahko odšel domov, ker se je le nekoliko ranil v peto desne noge. Fanta sta namreč včeraj popoldne trčila s svojimi vozili na vogalu Ulice T. Vecellio. Perini se je peljal na motorju «Parilla» proti Ul. Conti, Gianuzzo pa na lamDreti iz Ul. Pascoli proti Ul. Rossetti. Na omenjenem vogalu z Ulico Veceliio sta se «nerodno» srečala, zletela na tla in se poškodovala. v Evropi in jugoslovanskim partizanom, ki so bili v oboroženi borbi proti fašizmu ob naši strani. Nato je poudaril, da je protifašistična borba za časa vojne prinesla nekaterim narodom svobodo in jim omogočila, da so prevzeli oblasti v svoje roke ter sedaj korakajo v socializem po svoji poti. V Italiji pa na žalost ni prišlo do tega. Kljub temu pa je italijansko odporniško gibanje postavilo temelje republiški u-stavi. Nadalje je dejal, da se je treba sedaj odločno boriti za spoštovanje ustave. Glede osvobodilnega gibanja v Trstu pa je izjavil, da je tržaško slovensko in italijansko prebivalstvo slavnostno praznovalo svojo osvoboditev 1. maja 1945. Za njim je govoril poslanec Giuliano Pajetta. Potem ko je omenil pomen tega velikega praznika vsega italijanskega demokratičnega ljudstva, ki je v borbi proti na-cifašistom prelilo toliko krvi, je ostro obsodil šolsko oblast, ki do sedaj ni še odredila, da je treba v šolah poučiti učence o pomenu 25. aprila. Ti ljudje, je dejal Pajetta, ki se vedno trkajo po prsih, da so demokrati in nekateri od njih celo, da so antifašisti, nočejo povedati učencem, kaj pomeni za novo Italijo ta važni datum, kaj pomeni za italijansko demokracijo odporniško gibanje, ki je rešilo čast Italije in italijanskega naroda, ki so ga fašisti oblatili. Nadalje je kritiziral didaktično ravnateljstvo realne gimnazije «Oberd*n», kjer je bila predvčerajšnjim odkrita spominska plošča padlim dijakom te šole v zadnji vojni. Na to spominsko ploščo niso dali imena Eugenia Curtela, znanega voditelja komunistične mladine, ki je padel v partizanih in ki je bil ■odlikovan z zlato kolajno. Didaktični ravnatelj se je sicer izgovoril, da on ni poznal tega Imena, češ da je dobil seznam padlih od vojaškega nabornega urada. Iz tega se vidi, je poudaril Pajetta, kako bi hoteli nekateri ljuč-je spremeniti značaj odporniškega gibanja, ki ni bilo delo samo nekaterih, ampak vsega italijanskega demokratičnega in antifašističnega ljudstva. Obenem pa je opozoril na neke lepake proti komunistom, ki so se pojavili po zidovih in v katerih te (Planinska roža* Je doživela pri gledalcih navdušen sprejem. Zalo Jo bodo Jutri ob 21. uri na zahtevo občinstva v Avditoriju ponovili. Vsi, ki se niso videli prvih treh predstav, naj ne zamudijo Jutrišnje prilike. poziva na borbo prbti komunizmu. Odločno je obsodil vse te provokacije in dejal, da se je treba še nadalje boriti za ohranitev enotnosti, ki je bila dosežena z odporniškim gibanjem. Potem ko je opozoril na nevarnost atomske vojne, ki jo pripravljajo reakcionarne sile v svetu, je pozval vse antifašiste na borbo proti atomskemu orožju, da se ohrani mir in da se o-mogoči napreček človeštva. Poslanec Pajetta je zaključil svoj govor s počastitvijo spomina vseh partizanov, italijanskih in slovenskih, ki so padli in ki so se borili na tem področju. i 25. april je proslavila tudi organizacija API z raznimi ceremonijami. Njeni voditelji so položili k ploščam in spomenikom tudi vence. Ob 11.30 pa je priredila v mali dvo- Vrsta predavanj za varnost v prometu Med IX. mednarodnim tržaškim velesejmom bosta lokalni avtomobilski klub ACI rani gledališča #Verdi» osred- in velesejemska ustanova s , ! -- - - sodelovanjem občine, zainte- resiranih organizacij ter javnih in zasebnih ustanov pri- njo proslavo, ki so se je u-deležili številni predstavniki oblasti. HiiiiiiiMiiiuiiiitiiHiiHiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiii.iiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Izpred kazenskega sodišča Mornarji obtožili poveljnika ladje Sodišče je kapitana oprostilo, ker je za-krivil pomanjkljivosti prejšnji kapitan Na kazenskem sodišču je bil te dni zanimiv proces, kakršnih je v Trstu prav malo, čeprav je obmorsko mesto. Na zatožni klopi bi moral sedeti poveljnik trgovske ladje (ni bil prisoten), toži-telji pa so bili pomorščaki. Hudo se jim je godilo, godrnjali so in protestirali. Do u-pora na ladji sicer ni prišlo, ker je to zelo tvegana in nevarna zadeva. Počakali so raje čo vrnitve in svojo zgodbo povedali na pristaniškem poveljstvu, kar je dalo povod za proces. Življenje mornarjev na mali trgovski ladji, ki pluje po širokih oceanih v daljne dežele, ni prav prijetno, če ni ladja zadostno opremljena in ne nudi tega, kar je pomorščakom neogibno potrebno: dovolj hrane in vode. Zaradi tega veljajo strogi predpisi, ki jih morajo poveljniki ladij upoštevati. Toča na ladji «Eridano» ni bilo tako. Ladja je odplula iz Italije 10. februarja 1955 proti Indiji. 2. aprila je dospela v Mormugao, kjer je kapitan Luigi Oneto zbolel in ga je nadomestil 61-letni Francesco Patane. Ko so bili it tako daleč na potovanju, so se mornarji začeli pritoževati, ker niso imeli tropskih klobukov, sončnih naočnikov itd. Deset dni je bila ladja zasidrana v pristanišču, a mornarji niso mogli na kopno, ker niso imeli na razpolago primarnega čolna. Le na cvetno nedeljo so lahko odšli za dve uri v mesto. Po desetih čnevih čakanja so začeli natovarjati blago, a z neprimernimi sredstvi. Zaradi hude vročine je nekatere pomorščake zadela sončarica. Zadeva pa je bila še bolj resna, ker jim je začela primanjkovati pitna voda in so jim jo delili na male obroke Tudi hrane niso dobivali dovolj; na primer namesto četrt litra mleka na dan, so dobili 230 do 300 gramov kon-serviranega mleka za štiri čni. Poleg tega pa se jim je pokvaril hladilnik, parni kotel itd. Komandant je sicer naročil eno tono ledu, toda v taki vročini je bilo to le bla-žev žegen. Nič čudnega torej, če so mornarji zboleli kar po vrsti. Se bolj so se pritoževa- li, poveljnik pa jim je odgovarjal: «Ni 18.30 Z začarane police: Slovenski samospevi; 19.00 ur« ster Fred VVaring; 19.15 R**£ ska univerza; 19.30 pestra0?;„v ba: 20.00 Šport; 20.05 BenVf Goodman; 20.30 Pester končen operne glasbe; 21.00 Pnu** in umetnost v Trstu; 21.15 lika dela slavnih mojstrov; zn Slovenske ritmične 22.00 Velika arheološka odkrnj ■ 22.15 Slavnj pevci; 23.00 Grke ster Percy Faith. r R S T I. 17.45 Rihard Strauss: «tlettr*"> opera v I dej.; 21.00 Simfonicn* koncert. koper.. ,30 Poročila v slovenščini: '■ ’ 13.30, 15.00, Bl0 Poročila v itaiijanšč'nl: »• 12.30, 16.30, 17.30, 19.15, 23.W. . 5.00-6.15 Spored iz LJutjU-n 6.15 Jutranja glasba; 7.00--Spored iz Ljubljane; 7.15 Glas za dobro Jutro; 7.40 Glasba _ dobro jutro, vmes ob 7.4o k" dar; 8.00-12.00 Spored iz Liljane; 13.40 Kmetijski nasvet; Pomen antiperonosporne siU£A| 13.45 Tisoč in en takt... * Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m, 2112,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00 , 6.00, 7.00, »O«. 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 19.3». 11.00 Za dom In žene; 11-Jjj Dopoldanski operni koncert; iz- . Slovenske narodne v prtrsse Franceta Marolta in Nika Stc^ tofa; 12.30 Kmetijski nasveti , Vet. Janez Banič: Rahitis Pl domačih živalih; 12.40 P. L, # kovski: Valček št. 1 op. 51; .j Liszt: Ogrska rapsodija št. (Preludij); 13.15 Melodije ‘ ritmi; 14.35 Naši poslušalci stitajo in pozdravljajo; ,5.-. Utrinki iz literature — lvanL«v Sovražnika; 16.00 Majski K'e. certnega odra — VValter 'cv-ij k ing; 17.10 Športniki, pozori; !'• Zabavna in plesna glasba w tekočem traku; 18.15 S|ove!?L narodne v priredbi Pavla njaka ih Cirila Preglja; 1”rt. Tedenski zunan je-politični P,, gled; 20.00 Symiphonne Pa £jj, que — »labodji spev« P. I. kovskega; 21.00 Reportaža. 16.30 S ciklomotoristične čjjjjj 17.30 Zena in dom; 18.15 SOTJ ■CELE VIZIJ A "•gs za otroke; 20.30 Poročila: ‘ T Federico Lonsdale: »Na P05" njo«, Igra v 3 dej. C IZLETI Izlet SPDT v Rakovo dolino. SPDT priredi v nedeljo 12. maja t. 1. izlet v Rakovo dolino. Odhod tz Trsta s Trga Stare mitnice ob 7.30 uri. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul. R. Manna 29-11. v dneh 6., 7., 8., 9. ln 10. maja od 19. do 20. ure. ^ LJUDSKA phonvkta j Prosvetno društvo «A. Cok« Z Opčin priredi dne 28. aprila ob 17. uri v «Prosvetnem domu« na Opčinah VESELI NEDELJSKI POPOLDAN s petjem, godbo, folklornimi plesi jn šaljivimi prizori. Sodelujejo: 1. Vaški kvartet - Dolina 2. Folklorna skupina «BREG» 3. Moški pevski zbor «V. Vodnik« - Dolina 4. Folklorna skupina «A. Cok« - Opčine. Vabljeni Vsi! Prosvetno društvo »Rade Pregare«, odsek 2a tamburice, vabi vse, ki se zanimajo za glasbo, da se vpišejo v tamburaškii zbor. Pouk brezplačen. Vpisovanje vsak dan od 19.30 Oo 20.30 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. Prosvetno društvo »S. Škamperle« vabi člane, da se posUužu-jejo knjižnice, k| posluje pred pevskimi vajami vsak torek in petek od 2U. do 21, ure. NOČNA SLUŽBA LEKARN ----------------------- Izlet mu je šel po vodi Po Trgu Garibaldi se je včeraj dopoldne peljal z vespo 19-letni Giorgio Manci-nelli iz Ul. Soncini 144. Namenjen je bil v Ul. Carducci. nato pa verjetno na izlet, saj je bilo lepo vreme. Imel pa je smolo in izlet je šel po vodi. Ko je dospel do lekarne «Alla Redenzione«, je s svojim vozilom trčil ob avto, ki ga je vozil dr. Salomone Del Giglio » Trga C. Alberto 8, ki je ravnokar hotel menjati smer. Mnncinelli je zletel na tla in se pobil ter ranil po obrazu, a ne hudo, saj je lahko sam odšel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v dobrem tednu. iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiliiKiounuuuninnKiiliilllliiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiuiiiiiii Nevarna igra Otroške igre so večkrat zelo nevarne in starši niso nikdar brez skrbi, ko se njihovi otroci igrajo sami, ali pa v družbi svojih vrstnikov. Včeraj popoldne sc je 5-letni Pasqua-le Pistaccluo iz Ul. E. De A-micis 13 igral s svojimi pri- jatelji blizu hiše, nenadoma pa mu je neki vrstnik z vso silo vrgel kamen, ga zadel v oko ter mu ga hudo poškodoval. Nemudoma so otroka odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral deset dni; ni pa še gotovo če mu bodo rešili vid. KINO ---------------------------- %, [tl; Escelslor. 14.00, 17.30 in 2" . »Velikan«, E. Taylor, Rod* n ^ son in James Dean. Gal 500 lir, parter 400 lir. ^ Fenke. 15.30: «Tam gori me ^ kdo ljubi«, Paolo Nevvtnan Pierangeli. ,«1 Nazionale. 16.00: «7. konje" polk«, R. Scott, Barbara 11 Technicolor. ^e. Filodrammatico. 16.00; «Pr^ g»l. valej v Hongkongu«, R°’r“ houn In B. Rush, »-a«, Grattaclelo. 1.600: «Višja dw«^,. B. Crosby, G. Kellyi *• natra- „.^{11» Supercinema. 16.00: «R^ g. zgodba o razbojniku Jessu > VVagner, J. Hunter. d*1- Arcobaleno. 15.30: «Deček n« flnu«, Sophia Loren. ..k*' Astra Rojan. 16.00: J. Chandler. L. Day. d' Capitol 16.00: «MezzogiortwIcriT fifa«, Dean Martin in L#ewl3. irnit^ CrlstaRo. 16.00: »Zarak * Victor Mature, A. Echbe » ^ Alabarda. 16.00: »Očetje novi«, A. Lualdi, V. De M. MastrOlannl. inia*11' Ariston. 1600: »Izprijena na«, James Dean, N. W0V“-pjn Armonia. 15.00: »Bitka PrlTecl'-R iverju*, MontRomery« nicolor. Nov variete. lit Aurora. 16.00: «Anastazija^. grid Bergman in J. (jjl” Ideale. 16.00: "Giovannl V Bande Nere«. Cinemascov^i barvah. V. Gassman in Maria Ferrero. c S1" tmpero. 16.00: »Vražji«, gnoret. v»lHf ltalia. 16.00: «Ljubezen jfl A. kraljice«, Hony Schneioer Hover j,-,, 1*2 S. Marco. 16.00: «Je vedno vreme«, Gene Kel'ly Charisse. 16""' Kino gledališče ob ntorj'"^^. »/.godba o lomu ■* Technicolor. Audie Mu'v Mary Blanchard. Moderno. 16.00: «cr.s P<>ltUec!i9l Hepburn, R. Brazzi. color. -ji Savona. 16.00: »Ljubi me ^ prisli», l). Dav, J proti lc viale, 16.00; «Zemlja TaVl<’f ničim krožnikom«, J°an, ,j|a ., Vlit. Veneto. 15.30: «N3JV 1,9 koborba«, Michel Ray> sin*- Belvedere. 15.30: »Pred V* V Technicolor. V. Hefi'". Freeman. „-<) r, Marconi. 1600: «NeurJe n g* dom« Maria Schell f Val Ione. Val Ione. ,g vc Masflmo. 16 00: »Povratek igC nosti«, R. Ryan, R-Superscope. „,tl ‘ $ Novo cine. 16.00: “Sreča ska«, S. t.oren, U. ° y MastrOlannl. „nael»' Očeon. 16 00: «Skrlatnt De Carlo, H. lludnon. Radio. 16.00: «Pesem srtn soncem, ko pa se je v isti roki, zvečer, znašla ombina drobna in okrogla rama, v drugi roki pa nje-da kita, je občutil, da brez brkinje ne more živeti. Te-ai jo je spraševal, kaj nai °ri, da bi ji dokazal, kako J0 ljubi in koliko ona zanj Pomeni. " Pemba, ali naj se ubijem? ~~ Mene ubij. Zeni sem vze-* moža, otrokom pa očeta. Najprej tebe, nato še se-*■ ln ti boš ležala pod kam-'tim spomenikom jaz pa pod križem del Za moj grob ne bo ve- nihče... Mene bodo tvoji s°sedi vrgli psom, da me raz-trgajo. Janji in njenim otrokom je P?**ala medu, orehov in suit sliv. Vse to po njem. Ko j J* srečal s svojimi, je tako “nj°> kot sebe prepričeval, nstal z njimi in z osta- da bo litni ljudmi, ki so pobegnili dn £Vstrii°' T°da po nekaj m je nenadoma rekel, da 0ra od tod, da bi pred Turki varoval hišo, vrt in čebel-hjak. JT Turkinje ti bodo hišo Parale, ne Turki - mu je bjV^, a Janja s šepetom, da otroci ne slišali. ""'uuhhihhhiiihhhhhiiihhhhhiihiii IV izpodriva radio diuPrava angleške državne ra-*ilt rt druibe BBC je sporo-Prn«- svoj anani »tretji obr«.;’Jm’’> ki je namenjen iz-tih * ncem, skrajšala od peti , Jri ure dnevno, hkra-'hienni, del drugega, tako d* vvi'UU-^a *labkega» spore-ProDr„^Uaila v l)rvi splošni resnii ',n takšno krajšanje odln*i|. radijskih oddaj so se poln,,! . *a *°> ker v več kakor dajQ 01 n,V'leških družin gle-sk« Poslušajo le televizij- Ko je v čolnu, ponoči, da bi ga Turki ne opazili, brodil čez Uno, se je vedno spominjal brata Novaka, njegovega obraza zaritega v zemljo in njegove kletve. Oče se je cvrl na enem ognju, ti, Vučen pa se boš na dveh. Zdaj pa še ta otrok, ki je ha poti. Ponoči je prislanjal uho na njen precej napet trebuh in prisluškoval, ali je zares oživelo in se spraševal, ali bo sin ali hči. Sina si je želel. Včasih sina, včasih pa, da bi Turkinja splavila, da bi se nekega dne morda mogel laže ločiti od nje in jo poslati v Sandžak. Poleg toliko krščenih žensk, ki so mu od Biha-ča do Karlovca prale srajce in kuštrale lase, se mu prav gotovo ni bilo treba zaple sti s tem nekrščenim dekletom. To je ona zadnja bratova kletev, tik pred smrtjo. Nekega dne si je v plitvini na Uni umival noge, ko se ga je nekdo od zadaj dotaknil. Obrnil se je in za njim je stal brat Novak, v onih istih širokih, belih hlačah, v katerih je bil oblečen onega dne, ko je padel pod Vuče-novim udarcem. Tako stoji in kima; — Vučen, brat, si pereš noge? Danes je petek, moral boš v džamijo. Vučen se prekriža, obrne se k vodi, toda Novak nadaljuje: — Brat, obrni se še enkrat, da te bolje vidim v obraz, da ti pogledam v oči, v oči, v katerih ni bilo nikoli dovolj zemlje. Z bratom nisi mogel nikoli deliti ledine, s Turkinjo pa si deliš vsak zalogaj, Vučen se ni obrnil in ostal je tako, z nogami v plitvim, vse dokler ni Pemba prišla na Uno, da bi zajela vode za tele. V eni roki je držala kotlič, z drugo pa je pridrža-vala Vučena, kot bolnika. Vprašujoč se, spet ponoči, kakšne vere bo njegov otrok, je začel vse svoje misli navajati v eno: Pemba se mora krstiti, Naj sprejme njegovo vero in naj se nato takoj preselita v Avstrijo. Samo daleč od Janje. V Bosni ni več miru, ker je Vaso Jelagič nekega dne spet vdrl k Uni, kar pomeni, da bodo spet požigi, skakanje V reko in daljni klici na pomoč, daljni Srbiji in še daljni Rusiji. Nekega jutra se ji je zagledal v pege na obrazu in jo brez vsakega obotavljanja vprašal, če hoče prestopiti v pravoslavno vero. Ona se je pri tem pripognila, da bi' podrezala y ogenj nh ognjišču. Nato “se je dvignila in pogledala v vrata, pred katerimi je čepela mačka. Njene oči so bile polne solz. — Zakaj jočeš? — jo vpraša. — Zaradi dima... Torej tebi moja vera ni dobra? — Škodovala bo najinemu otroku. Oče se križa, mati se klanja, kaj naj bo delalo ono? — Najbolje bi bilo, da bi ga ne bilo na svet. Ti že imaš dva otroka. — Ti boš meni rodila sina. — Ubij me, Vučen! Nato zgrabi vrč in stopi preko dvorišča v hlev, da bi pomolzla kravo. Gledajoč za njo, Vučen spet sliši za svojim hrbtom brata; — S seboj, v Avstrijo, odnesi tudi zemljo! Kaj jo boš Turkom pustil, če si pa zaradi zemlje svojega edinega brata ubil- Ponoči je Vučen, krijoč se pred Pembo, zabijal glogov kol v bratov grob, vendar zaman. Novak ga je srečaval na dvorišču, v gozdu, na poti, v mraku in ob mesečini. Vedno v onih širokih, bčlih hlačah do tal, v srajci do kolen in gologlav. Morda se on vrti le tod, okoli svoje zemlje, v Avstrijo pa ne bo šel. Mrtvi brat, ki mu ni dal miru, ga je prisilil, da je čedalje pogosteje mislil na Avstrijo in na Pembino pre* krstitev. In ona je nenadoma na to pristala ter bila celo vesela, da bo iste vere kot njen Vučen. Potrebno je bilo le, da minejo deževni dnevi, pred začetkom poletja; da se vreme izboljša Neke nedelje okoli poldne sta se po dolgi poti znašla, v gostem hrastovem gozdu, izpod katerega se je v dolini, poleg reke Moštanice, videl samostan. Sedela sta pri izviru, iz katerega se je Pemba napila vode, in se dogovarjala, kako naj pripravita menihe, ako bi se temu protivili. Bilo bi najbolje, da z njimi spregovori najprej Vučen, Pemba pa naj počaka pri mostu, na Moštanici, skrita v protju. Vučen je stopil na pot skozi praprot in že zagledal nekega meniha, ko ga je Pemba poklicala, naj se vrne in mu v šepetu rekla: — Ce je že tak običaj, poklekni pred nje. Plačali jim bomo, kolikor bodo zahtevali, pozneje jim bomo prinesli medu, jajc, svežega sira. Polno torbo. V prostrani sobi, polni lipovega cvetja, so ga menihi sprejeli očetovsko, toda o pie-krstitvi niti besede. Lahko je privesti v pravoslavje neko dušo, ki je željna prave vere, toda če bi Turki za to zvedeli, bi se strahotno maščevali nad samostanom in menihi. Turkinji pa nihče ne brani se križati niti očenaše moliti — so menili. — Vi mi torej nočete storiti tega, kar si želim?. — Ne smemo, človek božji! — Ce ste vi strahopetneži, ni strahopeten Vaso Pelagič. Tudi on je pop in prebral je debelejše knjige od vaših. Iguman Serafin, ki je sedel na klopi naslonjen ob zid, se je dvignil, pljunil skozi okno na vrt pod samostanom in i-ato se obrnil k Vu-čenu; ^ Ta Pelagič lahko krsti tudi tvojo Turkinjo, kakor lahko tudi tebe poturči ,le če si ti želiš. Pelagič, Pelagič... Nato se je ponovno odkaš-ljal in ponovno pljunil. Govoril o Pelagiču, o hudičevih sledeh, ki jih pušča za seboj in rekel Vučenu, da menihi nimajo z njih ničesar več opraviti. S težkimi koraki se je Vučen vrnil k Moštanici, v protju pa Pembe ni bilo več Ogledal si je okrog mostu, po grmovju in se zagledal po reki, ki se je motna in na-rastla vila navzdol. — Pemba, Pava! — je zaklical. Najprej je opazil njeno kito na skali, nato njeno stegnjeno truplo ob izpodjedeni o-bali. Skočil je nato v Mošta-nico in začel lomiti vrbove veje, v katere so se Pembini lasje zapleli. — Kite moje! — je jeknil. PRIHODNJI PONEDELJEK V P Legenda o zlatu iz Donga Pred prizivnim sodiščem se bo 36 obdolžencev zagovarjalo v zvezi z zlatom, denarjem in drugimi dragocenostmi, ki sta jih na svojem begu pred partizani pobasala Mussolini in Claretta Petacci Martine Carol kot Japonka: Vsekakor ji tudi to pristala, pa čeprav samo v lilmu «25. aprila 1945 zvečer, ko so pogajanja za predajo njegove vlade in oboroženih fašističnih sil CLNAI ostala brezplodna, je Mussolini zapustil Milan s konvojem avto mobilov v smeri proti Comu...*. Ne gre za neko pripovedovanje, eno izmed tolikih pripovedovanj o razpadu lažne fašistične republike Salo in o zadnjih urah Mussolinija in njegovih hierarhov, ampak gre za začetek nekega dolgega poglavja z naslovom »Dejanski in pravni razlogi*, ki ga je moč brati v razsodbi preiskovalnega oddelka milanskega prizivnega sodišča, ki mu predseduje dr. Giovanm Becchetti, v zvezi s procesom. ki je javnosti znan pod imenom »Zlato iz Donga*. Ta proces se bo začel prihodnji ponedeljek 29. t. m. pred pri- zivnim sodiščem v Padovi. Dogodki, kakor je verjetno čitateljem znano, so se odvijali proti koncu aprila in v začetku maja 1945, to je točno 12 let od tega. Razsodba preiskovalnega oddelka nosi datum 30. oktobra 1949, kar pomeni, da je od tedaj minilo že osem let. Prvo vprašanje, ki se takoj nehote pojavi, je naslednje: Kako to, da se je čakalo dvanajst let za začetek procesa, na katerem se bodo morali povsem zadovoljiti z negotovim spominom še bolj negotovih prič, pa naj bodo to priče v podporo obtožnice ali obrambe? Mussolini in hierarhi pokojne fašistične republike niso zapuščali Milana praznih rok. Obtožnica poudarja, da se je v koloni avtomobilov, na katerih sta bila tudi Mussolini in njegova ljubica Claretta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiHiHiiiiiniiiHtMiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiitiiiiiitmitiiiiiainfmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinHiiiiiitiiitiMMitiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiHniiiiiiMitiiiiniiiiiiiiiiiu OB 250-LETNICI ROJSTVA GORIŠKEGA ROJAKA M. A. PLENČIČA Njegovo tezo «conta sto let pozneje p v Ce bi bila njegova zamisel upoštevana, bi zdravstvo sto let prej spoznalo vpliv mikroorganizmov na nastanek kužnih bolezni Skozi 'tisočletja se je ljudstvo zatekalo v strahu pred boleznijo ali smrtjo k zdravniku in je iskalo pri njem pomoči, pa naj bi bilo ta kakrjna koli že; slednja je nedvomno pomirjevalno u-činkovala. Razumljivo je, da se je neredko pri tem zdravnik lotil hude borbe, a ne Pogled na novi most čez Savo pri Beogradu iiiiiiiiiimmiHiiiHmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMENEK 0 JEZIKU NI PRAVILNO; I J^ončala je Končala je predstava, predavanje je končalo ob desetih. Skoda, da jeza- j predstava bava že končala! Njegovo potovanje ———————— pa je kaj žalostno končalo. In kako je potem vse skupaj končalo? PRAVILNO JE: Končala se je predstava. Predavanje se Je končalo ob desetih. Skoda, da se Je zabava že končala! Njegovo potovanje pa se Je kaj žalostno končalo, ln kako se je potem vse skupaj končalo? Golovi ljudje * * # NI PRAVILNO: Gotovi ljudje so pa res domišljavi. Tudi potrpežljivost gre do gotove meje. Do gotove meie človek še prenese. Bolje je, da o gotovih stvareh ne sprašuješ. PRAVILNO JE: Neki ljudje so pa res domišljavi. Tudi potrpežljivost gre do neke meje (ima svoje meje). Do neke mere (nekoliko) človek še prenese. Bolje Je, da o nekih (določenih) stvareh ne sprašuješ. MAJ Letos pade 1. maj na sredo - pravijo nekateri. Tudi za druge praznike pravijo podobno, pa si ne mislijo, da je to napačno. Pravilno Je, da pravimo: 1. maj bo letos v sredo ali 1. maj pride letos na sredo da bi poznal ali videl pravo lice sovražnika. Zaradi tega je bil pogosto prisiljen, da se je oprijemal gole empi-rike, ali pa je nehote za-padal vplivom vodilnih modnih hipotez — in vse to je delal v veri in v prid trpečemu ljudstvu, kolikor je pač vedel ali znal. Zato je sleherno obdobje v zgodovini medicine povezano s triumfom in porazom obenem, kajti zmaga in spoznava ene bolezni ni izključevala druge, morda še strašne jše in bolj zavratne. Ce se spominjamo nekega zdravnika, se nehote moramo dotakniti tudi dobe, ki je značilna zanj. Ko o-men jamo Marka Antona Plenčiča, našega rojaka, doma iz Solkana (roj. 1705, umrl na Dunaju' 1786), ki je živel v 18. stoletju, moramo takoj pripomniti, da ni lahka naloga govoriti o človeku, ki se je rodil pred 250 leti in o katerem je o-stalo prav malo pisanih spominov. Doba, v kateri je živel, za razvoj medicinske vede ni bila prav ugodna. Tedanje splošno mnenje je podcenjevalo zdravniške zmožnosti in je celo omalovažujoče zrlo na razvoj zdravstva. Branilo je medi-cincu sleherno znanstveno eksperimentalno delo na živalih ali človeku. Saj je znano, da so v Angliji in drugod morali anatomi dobivati trupla za svoj študij po ilegalni poti, ki je bila v zvezi z mnogimi neprijetnostmi in tudi nevarnostmi. Zato je razumljivo, da je prišlo do zastoja medicinske vede; vendar je splošno mnenje tako zahtevalo. Zeljno znanja in resnice je moralo zdravstvo ubrati drugo pot — pot sistemov in hipotez, ki pa so, žal, pogosto obvisele v zraku zaradi pomanjkljivega kontakta z živo naravo in nizkega nivoja splošnih tehničnih ved. Eksperimentalna biokemija in fiziologija sta bili šele na začetku svojega razvoja, tedanja optika pa je bila toliko neprecizna, da ni mikroskop razlikoval nič več kot infuzo-rije. Marko Anton Plenčič zato ni mogel s praktičnimi dokazi podkrepiti svoje čudovite teze. Tako bi namreč medicina že kakih sto let prej spoznala vpliv in pomen mikroorganizmov pri •. tstanku kužnih bolezni. Slednje spoznanje bi imelo poseben odraz za nadaljnji razvoj celotne medicinske vede. Res je, da je Plenčič za svoje dni še precej drzno trdil, da je kužna bolezen posledica vdora žive kužnine v telo, ki jo je imenoval »Contagium vivums, ko se še drugim o tem niti zanjalo ni. Sto let kasneje je njegovo misel potrdil Pasteur, ki je imel te precizen mikroskop, laboratorije in pred seboj te vrsto znanstvenikov, ki so že nekaj podobnega slutili. Nedvomno pa je bil Plenčič <• i, ki je prvi opozoril znanstveni svet na to tezo, in še več — trdil je že namreč, da vse kužne bolezni niso prenosljive s človeka na žival in obratno. Iz teh razlogov bi brez dvoma lahko postal stvaritelj nove stroke v medicini; vendar se to, žal, iz že zgoraj o-menjenih razlogov ni zgodilo. Ta odlična misel je o-stala le zabeležena v obširnem znanstvenem delu, ki ga je zapustil. Nikakor pa to dejstvo ne zmanjšuje tistega posebnega pomena za našo slovensko medicino, ki ga je zapustil Marko Anton Plenčič. Sleherni narod je namreč upravičen, da se ponaša z deli velikih mož in da jih tudi na primeren način časti. Veliki duhovi dajejo živ- ljenjsko moč svojemu narodu in pa pravico, da ga spoštuje ves kulturni svet. Zato smo lahko tudi mi ponosni, da je iz naših vrst izšel mož, ki je veliko več slutil kot pa so to vedeli njegovi sodobniki; saj slednji ga niso bili v stanju niti razumeti. Bili so obsedeni po močnih, sugestivnih sistemih, ki so podobno kot Mesnerjev »živalski magnetizem* razburkali ves stari zapad in zajezili razvoj medicinske vede za par stoletij. Zaradi tega in že omenjenega je bila Plenčičeva ideja kmalu pozabljena in ni več dosegla svojega smotra. Dr. PETER BOH1SOV Petacci, nahajal tudi poltovor-nik z osebno prtljago, med katero so bili med drugim tudi «razni krzneni plašči znatne vrednosti*, medtem ko so bile v nekem drugem avtomobilu natovorjene «vrednosti posebnega sklada vlade italijanske socialne republike*, ki jih je osebni Mussolinijev tajnik, dr. Luigi Gatti, izrecno prenesel 23. aprila iz Gargna-na v Milan. Dejstva, vsaj zgodovinsko vzeto, so zadostno znana. Ko so se v noči med 25. in 26. aprilom ustavili v Comu, po razburljivem sestanku na prefekturi in po naslednjem počitku v Menaggio zjutraj 27. IV. je kolona avtomobilov na daljevala pot proti Alta Lago v upanju, da se bo prebila v Švico. Do Coma se je v koloni nahajal tudi maršal Gra-ziani in njegovi; pozneje pa so le-ti ubrali drugo pot. Patrulja, ki so jo poslali v izvidnico proti Porlezzi, se je vrnila s slabimi vestmi: prehod je bil v tej smeri blokiran in ni preostalo drugega, kakor poskusiti doseči prelaz Splugo skozi Chiavenno v Valtellino. V tej svoji zadnji fazi brezupnega bega se je Mussolinijeva kolona avtomobilov priključila nekemu nemškemu vojaškemu oddelku, ki je tudi bežal proti Valtellini. Nacifašistično kolono je sestavljalo 39 motornih vozil, vštevši tudi nemške kamione. Kolona je bila dolga nad 1 kilometer in se je vila skozi sotesko tako, da z njenega čela ni bilo mogoče videt' zadnjih vozil. Tako stoji v obtožnici. Ta podrobnost, kakor bomo videli, je bistvene važnosti, da bi mogli prešo-diti dejstva, ki so se dogodila pozneje. Ko so zapustili Menaggio, so garibaldinci 52. brigade, pod poveljstvom poročnika Pier Luigija Delle Stelle — »Pedra* zaustavili kolono avtomobilov med Mussom in Dongom. V poveljstvu brigade je bil tudi računovodja Luigi Canali iz Coma — «Ne-ri», V funkciji načelnika štaba, Michele Moretti — »Gatti*, ki je bil politični komisar brigade, namestnik komisarja Lazzaro Urbani — «Bill» in kurirka Giuseppina Tuissi — «Gianna», ki je skupno s Canalijem med glavnimi osebami te zelo sporne in tajin-stvene zadeve. Tako imenovani «posebni sklad* pokojne fašistične republike, ki so ga ob odhodu iz Milana naložili na avto- mobil, na katerem se je poleg dr. Gattija nahajal tudi policijski kapetan Nudi, naj bi obsegal: 66 kg zlata, 1150 ali 2150 zlatih funtov, 147.000 švicarskih frankov, 16 milijo nov francoskih frankov, 1? tisoč papirnatih peset, poleg nedoločenega števila drugega denarja v zlati valuti, V usnjeni aktovki, ki so jo Mussoliniju zaplenili ob priliki aretacije na nemškem kamionu, kamor se je bil zatekel, so našli pozneje okrog 2 milijona vrednosti, delno v italijanski valuti in delno v zlatih funtih, medtem ko je Claretta Petacci pozabila na avtomobilu skrinjico z denarjem, zlato valuto in dragulji precejšnje Vrednosti. Dragulje in denar sta imela tudi žena Marcella Petaccija in žena ministra Romana. Kolona avtomobilov je o-stala blokirana nekaj ur, ki so jih uporabili za pogajanja med partizansko in nemško komando, za osebno kontrolo vseh, ki so sestavljali konvoj in za aretacijo fašističnih hierarhov. V teh urah prisilnega čakanja je zelo verjetno, da se je kdo mogel izmuzniti in se rešiti, hkrati pa, da so vsi tisti, ki so imeli s seboj vrednosti, mogli le-te skriti v upanju, da se bodo mogli pozneje vrniti ponje. Tako so nekateri pometali zlato v jezero in v Mero, kjer so pozneje našli 36 kg zlata. Ko je poveljstvo 52. brigide napravilo na občini v Dongu inventar zaplenjenih stvari, je bil ta inventar znatno skromnejši od zakladov, ki so jih Mussolini in njegovi hierarhi pobasali. Soglasno je bilo sklenjeno, da bodo zaplenjene stvari izročili ((komunistični stranki, ki je finansirala garibaldinske brigade s tem/da je zbirala prispevke za partizane*. Zaplenjene stvari so prepeljali na sedež Federacije v Como, ki jo je takrat vodil poslanec Dante Gorreri, ki je danes eden od glavnih obdolžencev v tej zapleteni zadevi. Kje se je torej končalo zlato iz Donga, ali vsaj pretežni del tega zlata? Prav gotovo ne v štirih kovčkih ki naj bi jih Maderna, po njegovem lastnem zatrjevanju, prenesel v Como. Vsekakor so le na temelju njegove ((spomenice* pripravili ta čudni proces, na katerem bo 36 obtožencev odgovarjalo na razne obtožbe v zvezi z legendo o zlatu iz Donga. .............................................. iiniiiii lunin umni n mm SPOMINI NA PRVA UVELJAVLJANJA TRŽAŠKEGA PROLETARIATA Prve splošne volitve v Trstu so bile pred šestdesetimi leti Po prvem porazu so se delavci bolje pripravili in zato zeli uspeh Do leta 1897 delavci v Avstriji niso imeli volilne pravice, ne za državni zbor, niti v ostale korporacije. Delavci so bili skratka še vedno na pol sužnji, kajti o njihovi u-sodi so v vsakem oziru odločali le tisti, ki so zakone krojili. To pa so bili samo posedujoči, ki so bili sicer tudi razdeljeni na tiste z manjšimi alt večjimi pravicami, ki pa so vendarle imeli določene pravice, na podlagi višine neposrednih davkov. Dolgo se delavci niso zavedali, da so dejansko oni pravi davkoplačevalci, ker s svojim delom vprav oni ustvarjajo dobr.ne, ki jih njihovi delodajalci spravljajo v denar bogastvo in od tega bogastva plačajo državi ali občini davek. Sele, ko so se delavci začeli prebujati in nato organizirati, so jih tisti, ki so bili bolj razgledani, na to opozorili in jim dejali; Delavci, ni dovolj, da zahtevamo le povišanje mezd in plač, ker če to povišanje tudi dosežemo, nam kapitalisti s svojimi zakoni na drugi strani pridobljeno spet vzamejo: nam obdavčijo kruh, meso, sol in sto drugih življenjskih potrebščin, nam povišajo najemnine itd. Zaradi tega nam he preostane drugega, kot da si osvojimo zakonodajo, da bomo vsaj soodločali, ako že ne odločali pri sklepanju glede zakonov. In tako se je začela odločnejša borba za volilno pravico, ki je trajala dobrih dvajset let. Kapitalisti in drugi «višji» sloji so se delali, kot da ne slišijo. Industrija pa se je širila in delavske množice so od leta do leta naraščale. Hkrati pa so se delavske organizacije krepile. Vladajoča kasta se je začela počasi ven darle malo bati, in si misliti: kaj pa če bi delavstvu dali nekaj, da bi ga malo potolažili, da bi se malo pomirilo, kajti če mu ne damo ničesar, nastane lahko nevarnost, da nam vzamejo vse. Zato so se 1895. leta, odločili, da se k izvoljenemu parlamentu, na podlagi privilegijev, v vsej Avstriji izvoli še 72 poslancev, tako da bodo smeli voliti vsi moški stari nad 24 let. To se pravi, da bodo tudi vsi privilegirani volivci, ki so že volili v svojih kurijah, še enkrat volili, da ne bi vseh 72 mandatov iz te splošne kurije dobili delavci. Mandati so bili porazdeljeni na podlagi števila prebival stva in na Trst je odpadel en mandat. Torej ves Trst z okolico je imel izvoliti le enega poslanca V. kurije. To je bilo za Tržačane nekaj novega, nekaj velikega. Zdaj se bodo lahko prvič merile moči, ki bodo lahko postavile vse statistike magistrata na laž. Saj se vladajoči sam, niso mogli zanesti na svoje statistike. Pri teh volitvah, pri katerih seveda še vedno ni odločalo vse ljudstvo, temveč samo moški in še ti samo nad 24 let stari, naj bi dobili pravo sliko m sicer v socialnem in v narodnostnem oziru. Takoj moram ugotoviti, da tržaško delavstvo tedaj še ni bilo dovolj prebujeno, ni bilo še dovolj zavedno. Volilna reforma je bila sprejeta leta 1896, a volitve so se vršile naslednjega leta. Bil sem takrat vojak, služil sem drugi letnik. Moj polk me je poslal za dve leti v tržaško kadetnico. Politično še nisem bil opredeljen in sem te volitve motril le iz gole radovednosti. Bili so trije kandidati; Italijanske stranke so kandidirale starega profe sorja grškega porekla Attilia Hortisa, Slovenci dr. Rybara, socialisti pa Učekarja. Vse tri stranke so se borile, posebno prvi dve, tako rekoč na življenje in smrt. Slo je za afirmacijo. Na dan volitev ni smel noben vojak iz vojašnice, razen tistih redkih, ki so imeli kako službeno pot v mesto. Vojaštvo je bilo v veliki vojašnici v pripravljenosti. Iz kadetnice sem, poleg nadporočnika Novaka, ki je bil poveljnikov pribočnik, smel edini v mesto. In to sem dobro izkoristil. Vse mesto je bilo dobesedno nastlano s papirjem in prav tako zidovi in stebri ‘svttilk. Bilo je vpitja šolarjev, ki sicer niso imeli volilne pravice, ki pa so vpili za Hortisa. Zvečer je vladala silna napetost. Goldonijev trg in vse stranske ulice so bile natlačeno polne radovednih ljudi, ki so nestrpno čakali, kdaj bo «Piccolo» objavil volilni izid. To se je zgodilo okrog 8. ure. Zmagal je Hor-tis. Socialist Učekar je dobil komaj 500 glasov. Koliko sta dosegla ostala dva kandidata, se ne spominjam — vendar razlika ni bila velika. Po objavi volilnega izida je bilo naravnost peklensko vpitje, petje in razgrajanje študentarije, ki je manifestirala v povorkah. Začela se je iluminacija. Mnogi so razsvetlili svoja okna, da bi ostala cela, kajti nerazsvetljena je drhal razbijala. Deset let pozneje je tržaSri proletariat svojo nemarnost 1897. leta popravil, kajti socialistična stranka je dobila vse štiri mestne mandate. A. BAHUN — Jaz si ga želim prav takega, kot je, milijonarja.* PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 26. aprila 1957 Gorisko-beneski dnevnik Goričani dostojno dan splošne vstaje, proslavili 25. april Vence so položili na glavnem pokopališču, na Trgu Mučenikov za svobodo, v Doberdobu in v Povrni Demokratično prebivalstvo in organizacije partizanov ter članov odporniškega gibanja »o včeraj proslavili obletnico osvoboditve, 25- april, s tisto svečanostjo, ki jo ta praznik po svoji vsebini zasluži. V skoraj vseh občinah na Goriškem so položili, vence na spomenike in grobove padlih borcev za svobodo, kar najbolje potrjuje vedno vdano ljubezen tukajšnjega prebivalstva ideji protifašističnega boja, ki se je pri nas izkazala v bratski borbi slovenskega in italijanskega prebivalstva. Delegacija ANPI je včeraj dopoldne položila venec na grobove partizanov in članov odporniškega gibanja, 1 so pokopani na glavnem gori-škem pokopališču. K nagrobnemu kamnu je položila lep venec, s katerim se je demokratično ljudstvo oddolžilo spominu borcev naše svobode. Kakor smo že včeraj o-menili, je goriška sekcija ANPI dosegla skupno s predstavniki ostalih organizacij bivših borcev in protifašističnih preganjancev od županstva formalno zagotovilo, da bo napravilo potrebne korake, da bodo partizanskim borcem na pokopališču zgradili dostojen spomenik, ki naj poznejšim rodovom priča o veličini prispevka goriških partizanov na oltar svobode in miru v Evropi. Včeraj dopoldne je delegacija partizanov iz doberdob-ske občine položila venec k spominski plošči v Doberdobu, na katero so vklesana i-mena padlih za svobodo. Venec so položili tudi na partizanske grobove na pevmskem pokopališču, Goriško županstvo je ob včerajšnjem prazniku položilo dva venca, in sicer enega na partizanske grobove na glavnem pokopališču, drugega pa na trgu pred glavnim kolodvorom, ki se v spomin na padle borce za svobodo imenuje «Trg mučenikov za svobodo#. ljajo na lepem in obenem poučnem izletu njihovi vzgojitelji. «»------- Pismo obč. svetu Gradeža PSI in KPI o potrebi avtonomne dežele Te dni sta lokalni sekciji P Sl in KPI v Gradežu poslali občinski upravi zahtevo, naj občinski svet Gradeža čim-prej razpravlja o avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina in naj se izreče v njen prid. Problemi, ki tarejo Gradež, so številni in težavni. Najbolj je pereče vprašanje turizma, ki bi bilo v primeru avtonomne dežele deležno večje pomoči s strani osrednjih organov. Znano je, da nekateri bližnji pomorski kraji, kot na primer Lignano, že zelo konkurirajo Gradežu prav zaradi večjega zanimanja odgovornih oblasti. Nadalje bi se v okviru avtonomne dežele lahko rešilo vprašanje kmečkih delavcev in spolovinarjev v Fossalonu. katerim bi bilo potrebno zemljo najprej podeliti in skušati bonificirati ta kraj, ki bi lahko mnogo doprinesel k o-bogatitvi gradeške občine. Zastopniki levičarskih strank so mnenja, da bi bila v o-kviru deželne avtonomije možna tudi neposredna pogajanja z Jugoslavijo glede ureditve ribolova, na katerem je mnogo prebivalcev Gradeža življenjsko zainteresiranih. Vsekakor zahtevata PSI in KPI čimprejšnjo diskusijo o tem važnem vprašanju v u-kviru izvoljenega občinskega organa. ga V maju bo gostovalo SNG s komedijo «Zgodba za smeh> Kakor smo izvedeli, bo priljubljeni ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta gostoval pri nas v sredini prihodnjega meseca z znano francosko komedijo «Zgodba za smeh#, s katero je v Trstu in Ljubljani dosegel velik uspeh. «»------- Dijaki slov. gimnazije na izletu v Kirnu Te dni se mude dijaki in dijakinje slovenske gimnazije iz Gorice v Rimu, kamor so odpotovali v začetku tega tedna. V glavnem mestu so si ogledali najvažnejše spomenike in druge zanimivosti; domov se vrnejo najbrž že jutri zvečer. Dijake sprem- 'lllllllllllllllllllll . Sklepi odbora pokrajinskega sveta 28 milijonov lir za ogrevalne naprave v tehnični šoli V nedeljo v Gorici holandski slavčki V nedeljo popoldne bo v dvorani goriške telovadne platna za potrebe pokrajinskega zavoda za dojenčke; g Josipu Miklušu bo dovoljen dohod * do pokrajinske ceste, ki vodi v Brda; gojenci zavoda «Duca D’Ao-sta» bodo lahko podvrženi zo-bozdravniški pomoči dr. Mo-rassuttija v Gradiški; odbor je sklenil nadalje, da bo vsa dela pri napeljavi o-grevalnih naprav v novi tehnični šoli v Gorici izvršilo podjetje Orto Chieregatti iz Milana, o čemer je razpravljala posebna komisija; končno je odbor odobril iz-pri podgorski predilnici bo- i plačilo raznih faktur v skup-do nabavili večjo količino | nem znesku 1.488.677 lir. Na zadnji seji odbora pokrajinskega sveta, ki ji ie predsedoval dr. Culot so odobrili naslednje ukrepe: ing. Paoletti bo nadzoroval obnovitvena dela na strehi in podstrešju pokrajinske palače v Gorici; pokrajina bo nadoknadila stroš!#fe v znesku 65.000 lir go-riškim gasilcem, ki bodo poskrbeli za obarvanje železne ograje njihovega novega poslopja; vsoto 54.000 lir bodo nakazali goriški umobolnici za nekatera pleskarska dela na stanovanjskih poslopjih; zveze nastopil otroški zbor iz Holandske, ki ga imenujejo tudi »Zbor slavčkov Ostre-houta#. Mladi pevci bodo nastopili z izbranim programom. Zapeli bodo tudi več pesmi drugih narodov v originalnih izvedbah. Prodaja vstopnic od danes dalje pri blagajni dvorane. Cena 300 in 200 lir. Danes seja odbora CAFO Danes se bo v Gradiški sestal upravni odbor vodovoda za vzhodno Furlanijo. Razpravljal bo o napeljavi tekoče vode v Romans, Verso, Ville-se in okolico. «»—— Seja odbora prefekture Predvčerajšnjim se je sestal odbor prefekture, kateremu je predsedoval podprefekt dr. Loricchio. Odobrili so več sklepov občin goriške pokrajine. Posredovanje v Rimu za rešitev spora v CRDA Sindikalne organizacije v Tržiču so izdale poročilo o sestanku z voditelji vsedržavnih zvez kovinarske stroke. Na tem sestanku so podrobno proučili spor ter se pomenili o rezultatih sestanka, ki ga je imela delegacija članov notranjih komisij CRDA in predstavnikov treh sindikalnih organizacij z ministrom za delo v Rimu. Na podlagi razgovorov na tem sestanku v Tržiču so vsedržavne zveze kovinarjev sklenile, da bodo v prihodnjih dneh uradno intervenirale pri predsedstvu I-RI in Finmeccanica kakor tudi pri ministrstvu za delo z zahtevo, da se s posredovanjem ministrstva čimprej pričnejo pogajanja ter se reši spor, ki se zaradi trdovratnosti ravnateljstva CRDA vleče že nad petdeset dni. Glede sestanka delegacije tržiških delavcev z ministrom za delo poročajo tržiške sindikalne organizacije, da so izročili ministru spomenico, v kateri so navedli glavne razloge spora. Minister je zagotovil delegaciji, da bo v ponedeljek ali torek navezal stike s predsedstvom IRI, s Finmeccanico in z ministrom za državne udeležbe, nakar bo obvestil vsedržavne zveze kovinarjev o rezultatih svojega posredovanja. (IIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Doberdob obiskal predstavnik ministrstva za javna dela CAFO bo na svoje stroške napeljal vodo med nekaterimi vasmi doberdobske občine V sredo je prišla v Doberdob delegacija, ki se je na županstvo zanimala za vprašanja doberdobskega vodovoda. Sestavljali so jo predstavniki glavne komisije iz ministrstva za javna dela iz Rima, predsednik konzorcija CAFO iz Gradiške Brešan, inž. Sirtori in župan Balla-ben. Med razgovorom z županom tov. Jarcem je delegat ministrstva za javna čela obljubil, da bodo tudi Jamlje gotovo dobile tekočo vodo in da bodo v občini podaljšali napeljavo vodovodnega o-mrežja s tem, da bodo nadomestili vodovodne cevi med vasmi na stroške konzorcija. Tako bo konzorcij poskrbel za napeljavo vode iz Dola v Jamlje ter iz Poljan v Dol. Delno pa bo kril tudi stroške za napeljavo vode po Dolu, ker so zaselki precej oddaljeni drug od drugega in bi se občina morala precej zadolžiti, če bi hotela delo sama opraviti. 2upan je prikazal gostom slabo stanje doberdobskega vodovoda. K temu je predstavnik ministrstva za javna dela dejal, da lahko občina začne popravljti vaško omrežje takoj po odobritvi tehničnega urada, medtem ko bi moralo biti po doslej veljavnih predpisih potrebno tudi odobrenje ministrstva za javna dela. Ni mogoče še predvidevati, kdaj bodo začeli popravljati vodovodno omrežje po Doberdobu, nedvomno pa je v zelo slabem stanju in z delom ne bo mogoče dolgo odlašati. Zaradi okvar na ceveh se namreč izgubi precej vode, ki marsikdaj ne priteče do Poljan. «»------- Na ravnateljstvu v Ul. Croce Navodila za namestitve in suplenee za 1957-58 Didaktična ravnatelja za šole s slovenskim učnim jezikom obveščata učiteljstvo, da je na deski ravnateljstva v Ul. Croce J na vpogled ministrska odredba štev. 945-28 z dne 16. 3. 1957, ki vsebuje navodila glede začasnih namestitev m suplenc za šolsko leto 1957-1958. Rok za vlaganje prošenj zapade dne 31. maja t, 1. Rojstva, smrti in poroke Med 14. in 20. aprilom je bilo v Gorici 2 rojstev, 11 smrti, 4 oklici in 2 poroki. RODILI SO SE: Giuiiano Tonut, Angel Vidic, Giorgio Tavčar, Elisabetta Berte, Mar-co Zwoelf, Marcello Dal Pio Luogo in Maria Donatella Germinario. UMRLI SO: 76-letni kmet Benedikt Lutman, 42-letni profesor Mario Digianantonio, 75-letna Maria Mazzola vd. Pra-della, 60-letni kmet Franc Kavčič, 77-letni Benedetto Gia-comini, 72-letni upokojenec Leopoldo Gironcoli de Stein-brunn, 67-letna Giuseppina Parzak por. Trevisan, 78-let-na Marija Tereza Hvalič vd, Komel, 49-letna Elvira Leghis-sa, 78-letna Maria Allina Co-decco in 2 meseca stara Anna Maria Zottar. Oklici: mehanik Umberto Noccni in Maria Zago, trgovec Alfredo Cianetti in Elda Žigon, agent javne varnosti Attilio Canova in Amalia To-gnietto, podoficir ameriške vojske Edvard Louis Dunn ’n Ives Mauri. POROČILI 90 SE; rudar Arrigo Sgubin in Žita Močilnik, orožnik Giuseppe Andreo-li in Štefanija Jerman. — KINO — CORSO. 17.00; «Prepovedan planet#, W. Pidgeton, v barvah in v cinemascopu. VERDI. 15.00: «Cudna vojna podoficirja Ascha#, nadalje vanje komičnega filma o nemški vojski. VITTOHIA. 17.15: »Milijarderji#, M, Bongiorno, G. Rubi no, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: «Web, junak#, H. Egan, D. Malone, MODERNO. 17.00: »Rasputin#. Športni dnevnik V prvi izločilni tekmi za svetovno prvenstvo Nezaslužena zmaga Italije nad Severno Irsko z 1:0 (1:0) Edini gol je dosegel Cervato v 4’ iz prostega strela - Izredno slaba igra italijanskega napada RIM 25. — V kvalifikacijski tekm. za svetovno prvenstvo je italijanska nogometna reprezentanca premagala reprezentanco Severne Irske z rezultatom 1:0 (1:0). Francoskemu sodniku Giugueu sta se ob 15.20 predstavljali reprezentanci v naslednjih postavah' ITALIJA: Lovati, Magnini, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato; Muccinelli, Galli, Fir-raani, Grajton, Frignam. SEVERNA IRSKA: Gregg, Cunniugham, Mc Michael; Blanchflovver, Cush, Casey; Bingham, Simpson, Mc Mor-ran, Mc ilroy, Peacock. Takoj po sodnikovem žvižgu so izvedli prvi napad Italijani in ze v 4’, ko se igra sploh še ni razvila, dosegli nepričakovano gol iz prostega strela, ki ga je izvedel Cervato. Irci se zaradi tega niso prav nič zmedli in že minuto kasneje so po akciji Mc Mor-ran - Simpson zaposlili Lova-tija. V 9' so bila irska vrata zopet v nevarnosti, toda odlični vratar Gregg je odbil žogo v kot. Gregg je moral posredovati tudi v naslednjih minutah, v 13’ pa so Irci izvedli kot, ki je ostal neizkoriščen. Kljub temu, da je leva stran italijanskega napada zaradi tehnične revnosti Frignamja slabo delovala, so Italijani še vedno vztrajali v ofenzivi. V 18’ je srednji krilec Cush z glavo odvrnil lep predložek Gallija Firmaniju. Minuto kasneje je sodnik zaradi prekrška Segata v kazenskem prostoru odredil indirektni strel, katerega pa je Lovati z lahkoto blokiral. V 25’ je sledila lepa akcija gostov, ki jo je zaključil Blanch flotver z prizemnim strelom v levi kot, katerega je Lovati ubranil v padcu, V 33’ je Muc-oinelli precizno podaljšal žogo Frignaniju, ki se je sam znašel v sredini kazenskega prostora. Nekoliko je okleval, nato pa streljal daleč ' mimo vrat. To in tudi naslednjo Fri-gnanijevo napako so gledalci sprejeli z žvižganjem. V 38 je Segato prestregel šibek strel Bianchflowerja po prekršku, ki ga je nad Simpsonom izvedel Segato. V protinapadu je Galli nespretno podal Muccinelliju in tako upro-pastil dobro zamišljen napad V 43’ je imel še eno lepo priložnost Muccinelli, ko je eden izmed irskih branilcev odbil žogo z glavo naravnost njemu na noge, toda njegov strel je Gregg v krasni paradi prestregel. Prav pred koncem prvega časa bi bil lahko uspešen tudi Frignani če bi brl nekoliko hitrejši. V celoti je prvi polčas nudil zelo povprečno igro brez tehničnih fines in tudi brez posebne borbenosti. Predvsem zaradi dobre obrambe so imeli Italijani nekoliko vec od i-gre niso pa mogli te svoje sicer minimalne prednosti realizirati zaradi izredno štabe igre napada, delno pa tudi zaradi dobre igre naspr°tne obrambe. Edini gol, ki so ga dosegli je bil plod golega naključja čeprav je bil Cervatov strel sam po sebi izveden zelo precizno. Drugi polčas se je začel z napadom Italijanov, toda Muc-cinellijev strel je Gregg odbil s pestjo. Pritekel je Fir-mani in ostro streljal, toda vratar je tokrat odvrnil žoeo z nogo. Sledil je protinapad Ircev po akciji Mc Ilroy - Mc Morran, ki je z glavo poslal žogo tik mimo droga. Nesporazum med Lovatijem in Cer-vatom bi kmalu povzročil izenačenje, vendar je Lovati v zadnjem trenutku prestregel Mc Monanov strel V 6’ je zaposlil Lovatija Mc Ilroy. Irci so polagoma začeli prevzemati pobudo v svoje roke kar jim je omogočila tudi previdna taktika Italijanov, ki so potegnili nazaj obe svoji zvezi in pustili v napadu le tri igralce. V 14’ je Cervato zaradi prekrška Caseya izvedel prosti strel, katerega je prestregel Gregg. V istem hipu so Irci izvedli protinapad po desni strani, ki pa se je končal izven igrišča. V 20’ je Cervato zopet izvedel prosti strel zaradi prekrška Caseya, toda žoga se je od živega zidu od bila v kot. V 22’ je Mac Michael odnesel žogo Galiju prav izpod nog neposredno pred Greggom. Igra je začela postajati težka in Irci so napadali zelo srčno, čeprav brez posebne tehnike. V 26’ _ je Gregg prestregel predložek Firmanija Galliju, takoj nato pa so Italijani izsilili kot, ki je ostal neizkoriščen. Po neuspešnem Frignanijevem protinapadu v 21’ je Mac Morran usmeril z glavo žogo proti vratom Italije toda Lovati jo je odbil v kot. Takoj nato se je Blanchflowerjev strel odbil od prečke. V 28’ sta bila italijanska vrata v veliki nevarnosti. Najprej je Simpson streljal v drog. nato pa Mc Ilroy v prečko pri čemer je bila italijanska obramba vključno z. Lovatijem, popolnoma brez moči. V protinapadu se je Muccinelli sam znašel pred Greggom, toda irski vratar je v krasni paradi odvrnil žogo v kot, čeprav bi Muccinelli z nekoliko večjo prisebnostjo z lahkoto dosegel gol. Irci so do konca izvedli še več napadov toda brez uspeha. Kljub boljši igri posebno v drugem polčasu so ir.orali prepustiti zmago slabšemu nasprotniku, ki si je nikakor ni zaslužil. ItalijansKa reprezentanca ni razen solidne obrambe pokazala nič takega, kar bi upravičevalo optimizem za njena prihodnja srečainja z Jugoslavijo v Zagrebu in s Portugalsko v. Lizboni in še manj glede njenih izgledov v finalu svetovnega prvenstva. Predvsem je zatajila napadalna vrsta, ki organično praktično sploh ni obstajala. Posamezni napadalci so bili leni, počasni. neprecizni v podajanjih in neodločni pred vrati. Najslabši je bil gotovo Galli nn njegova igra je negativno vplivala tudi na Grattona in Fri-gnanija. Delno je zadovolji! le Muccinelli in pa Firmam s svojo prizadevnostjo. Irci so se predstavili kot fizično im kondicijsko zelo solidna enajstorica toda s povprečnim tehničnim znanjem Najboljšega moža so imeli v krilcu Blanchflovverju in v vratarju Greggu. Glede na to kar so pokazali danes v Rimu, bo Italijanom v povratni tekmi v Belfastu zeio trda predla. Včeraj dopoldne na progi Milje-Trst Marco Reglia zmagovalec v hitri hoji veteranov Pokal »Do dna sem prepričan, gospod Comčliau. Ne morete si misliti, kako je stvari v prid, ce morate voditi tako preiskavo kar od doma, iz svoje mirne zakurjene sobe, ko udobno sedite v naslanjaču in ste daleč od uradnih sitnosti ter imate Prl roki samo telefon. Zaupati vam moram majhno skrivnost: sprašujem se, ali bi sploh bil bolan, da ni te preiskave. Več kot jasno, da ne bi bil, saj sem se prehladil ravno na Trg}1 Concorde tisto noč, ko je bil izvršen zločin, ali pa v prvih jutranjih urah, ko sva z doktorjem Paulom po opravljeni avtopsiji šla na sprehod ob Seini. Priznati morate, da bi bil moj prehlad brez preiskave čisto navaden nepomemben Pre~ hlad. Razumete?* Sodnik Comčliau Je bil najbrž zelen od jeze zaradi takega govorjenja, gospa Maigret pa si ni znala več pomagati, reva. ki je tako globoko spoštovala zakonito oblast. »Prav jasno je, da se doma, pri ženi, ki tako lepo skrbi zame, počutim mnogo mirnejšega in veliko laže mislim n» preiskavo in jo vodim. Nihče me tu ne moti, ali skoraj nihče.* »Maigret!* je vzdihnila žena. »Tiho bodi!* Sodnik je povzel: . «Ali se vam zdi logično m prav, da žrtev še po treh dneh od umora ni bila identificirana? Fotografijo so prinesli vs* dnevniki. Po tem, kar ste mi sami povedali, je pokojnic imel ženo.* »Saj mi je on sam povedal.* »Dovolite, da povem! Tu je žena, so prijatelji, sosedje, morda delodajalec, ljudje pač, ki so ga videvali ob določenih urah. In vendar se še nihče ni zglasil, da ga pozna ali javi njegovo odsotnost. Seveda vsi ne morejo vedeti, kod še gre na Bulvar Richard-Lenoir, kjer vi stanujete.* Ti nesrečni Bulvar Richard-Lenoir, kateri zlomek je kriv> da si na tako slabem glasu? Najbrž zato, ker se tod gre Bastilji ali pa zato, ker so na obeh krajih samo ozke ulic®’ prenapolnjene z ljudmi in zadelane s trgovinami in trgb" Vinicami. /Nadaljevanje sledO.