Političen list za slovenski
narod.
_	, , Po Pošti prejeman velja:	.
predp!a&ln I1/ ' » *« * r.d„ za jeden	|	Naročnino in oznanila (insera.e) vsprejem, upravn.Uvo .„ eksped.c.Ja ,
, , t	V administraciji pt^eman velja: '	|	.'f^ ..........*
Zc celo leto a gld., z* pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld	*	Rokopis, se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
V Ljubljani RO dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. '	|	Vredništvo je v SemcnlSklh ulicah St 2 I 17
rosamne čtevilke po 7 kr	i k •	i »•»-»«•
izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev.
Hrvatov in Slovencev ne vprašajo.
Odkar sc si Nemci in Mažari razdelili gos-podstvo v naSej monarhiji, mislili so, da jim ostane vsa moč nad drugimi sodržavljani trajna in neprecenljiva. Živeli -eo v medsebojnem prijateljstvu ter se vsakih deset let sporazumeli glede nagodbe! Ogerska je imela od tega največ koristi ter je v tem času tudi gmotno napredovala. Nemci so to že .zdavnej -sprevideli, toda gospod-stvo jim je bilo več vredno, nego gmotne koristi cele Avstrije. Zato so Mažarom prepuščali, da so se mogli s tem položajem okoriščevati celih trideset let. Vendar pa je prišel tudi za njih odločilen čas : .gospodstvo njihovo se je začelo majati, Slovan se je začel vedno bolj zavedati ter tudi zahtevali zase jednake pravice, kakoršne so dozdaj izklj.jčljivo k Nemci vživali. Nemci so zgubili večino, a ko je bilo treba sklepati novo pogodbo z Mažari, pretivili so se temu s skrajnimi sredstvi, akoravno bi se bili sicer z Mažari že zdavnej sporazumeli, saj sta oba naroda vedno pripravljena žrtvovati vse, samo da Slovan ostane v ozadju. Avstrijska vlada je zdaj v velikej zadregi, ker ne more parlamentarnim načinom skleniti pogodbe z Ogersko, pa snuje različne osnove, kako bi moglo priti do sporasumljenja. Piše se, da misli predrugačiti ustavo. Toda proti temu se je vzdignilo nemško časopisje, češ, da kaj takega ni dovoljeno v ustavnej državi. Hinavci od pete do glave! Zdaj, ko se gre za to, da se uduši nesramna obstrukcija nemških strank v državnem zboru, je Nemcem oktroirana ustava nekaj strašnega, ko so pa oni hoteli vzdržati se na krmilu, bila so jim dovoljena vsa sredstva. Kaj je febru-
Vredništva t e 1 e f o n - š t e v. 74.
V Ljubljani, v torek 1(5. avgusta 1898.
LetniU XX VI
arski patent kaj druzega, nego oktroirana ustava, s katero je Schmerling poskrbel, da se nemško gospodstvo vzdrži celo v onih deželah, kjer nima nobene podlage za *o? Pomislimo le na krivični volilni red po slovenskih deželah; celo na Kranjskem je hotel Schmerling vzdržati nemško gospodstvo, v deželi, kjer bi po dejanskem stanju mogli Nemci imeti le jednega poslanca, pa jih je pridržal kar enajst. Takih krivic Nemci ne smatrajo za oktroi, ker je vsa stvar skovana v njihovo korist. Pa tudi ostale premembe ustave, kolikor-krat se je menjala, se morejo smatrati kot oktroi, saj se je vselej poskrbelo, da le Nemec pri takih premembah ne trpi škode. Ko bi bili avstrijski in ogerski državniki gledali pri takih premembah vselej le na pravo korist vseh državljanov in ne samo Nemcev in Mažarov, gotovo država no bi bila prispela do alternative, vladati absolutno ali pa ustavo premeniti.
In dvaindvajset milijonov Slovanov naj bi pri tej priložnosti molčalo, ko se gre za preustroj-stvo ustave! Slovan ni proti premembi, če bode pravična, pač pa bode branil svoje pravice z vso odločnostjo proti vsakim sklepom, ki bi mogli škoditi njegovemu položaju. Minuli so dnevi, ko za Slovana niso vprašali, kakor da ne živi v' državi. Nadležni politični faktorji so že poskrbeli vselej za to, da se glas Slovanov ni slišal, akoravno bi ravno le ta moral biti odločilen. Kaj ne plača ravno Češka največ davka v celej monarhiji in kaj ni Hrvatska najvažnejša glede iztočne politike Avstro-Ogerske ? Hrvatski »Obzor« vtem pogledu prav zgodno piše : »Ko bi se glas Hrvatske mogel slišati, on bi se glasil čisto drugače, nego oni glasovi mažarskih politikov, ki so iskali še pred nedavnim vso srečo Ogerske v ločitvi od
druge polovice monarhije. Hrvati smatrajo jedin-stvo monarhije potrebno za obvarovanje in razvoj hrvatske narodnosti, za obrambo tolikih moralnih in gmotnih interesov, tako da so v tem pogledu interesi hrvatski in prejasne dinastije jedni in identični, ravno tako kakor so jedni in identični interesi tolikih milijonov naših slovanskih bratov onkraj Litave, s katerimi nas vežejo kri, prošlost in bodočnost. Večja ločitev obeh polovic monarhije onemogočila bi izvršitev hrvatskega političnega programa, odcepila bi Hrvate že bolj od njihovih bratov, s katerimi se želimo zed.niti v jedno telo.« Tako, kakor piše »Obzor« mislijo tudi ostali Slovani, posebno še Slovenci,' ki so po nesrečnem duvalizmu že tako več ali manje ločeni od svojih slovanskih bratov a v novejšem zares kar izročeni milosti in nemilosti nemških in italijanskih sosedov. Žalibog, da preti ravno Hrvatom in Slovencem na jugu veča nevarnost nego Čehom na severu, kajti avstrijska vlada bode uporabila vsa sredstva, da so sprava s Cehi izvede. Za Slovence ne vprašajo na mero-dajnem mestu, saj se je pred nedavnim izrazil organ Goluhovskega, da ima zdaj avstrijska vlada preveč drugega posla, nego da bi se bavila s slovenskimi zahtevami, a še manje s hrvatskimi v Istri.
Tega pa merodajni faktorji ne vidijo, da ravno na jugu najhuje izpodjeda državo iredenta ki je čim dalje bolj agresivna. Slovencev in Hrvatov ne vprašajo in se sploh ne ozirajo na njihove zahteve, m vendar so oni tako važen faktor v monarhiji, da bi ga znal vsak pravičen. in spreten avstrijski državnik porabiti za svoje osnove Jugoslovanska skupina bi v kratkem času podrla ire-dento v celem Primorju ter zavarovala tako dr-
LISTEK.
Kakor nekdaj!
(Spisal T.)
Moje obzorje je vedno isto; kakor bi zmrznilo ! Moj duh se ne dviga vedno višje, kakor škrjanec, ampak kakor vran leta neodločno v vedno isti višini. Zastarele so vse moje misli; moji ideali so ideali starih, v svojih nazorih trdovratnih ljudij. Ves svet koraka vstrajno dalje, — jaz pa stojim na svojem mestu prikapan in izgubljam vedno bolj izpred očij svoje vrstnike.
Pa saj bi bilo čudno, ko bi ne bilo tako! Moja izbica je najbolj skrita, kar jih je v mestu, in več se ne spominjam, kedaj sem jo poslednji-krat zapustil. Časih me je obšla skušnjava, da bi se pomešal malo v mestni trušč— pa takoj me je pretresel mraz v toliko neprijetnih čutih. Najprvo bi si moral napraviti novo obleko, — ko bi se prikazal v svoji stari, mislili bi ljudje, da sem duh iz davnih časov . . . Največja zapreka pa mi je bila vsakikrat moja lenoba. Če je otrpnil moj duh, kako bi ne otrpnilo tudi telo ? Moral bi se obriti, počesati, čevlje osnažiti! In te grozne stopnice iz moje izbice! Čudovito zavite, strme, ozke, temne — in tako silno, silno visoke ! In po teh stopni-
■ /O
cah naj plezam doli v svet? Toliko ne vzmorejo vse moje duševne in telesne moči.
Naposled pa moja stara postrežnica ! Glas ji je pojemal od začudenja, kadar sem tako mimogrede, največkrat iz same zlobe namignil, da izi-dem. Ali bi ne imel kamenitega srca in črne duše, ko bi žalil tako dobro stvar, kakor je moja postrežnica ? Vsak večer mi donese časnikov
Da, ti nesrečni časniki!
»Napredek« tu, napredek tam. Vse se »giblje.« »Današnji dan ostane neizbrisen v knjigi naše zgodovine.« »Iz stoletnega spanja se vzbuja naš narod, dviga se, napreduje — in prihodnjost je njegova.« »Ko bi vstal ta ali oni, ki je umrl pred toliko in toliko leti, ne spoznal bi več svoje domovine.«
In jaz sem umrl, umrl za javnost, za svet — že davno sem umrl.
Svet pa živi hitro, hitro, in na lahkih pero-tih leti svojim idealom nasproti - kakor pišejo časniki. Vse se izpreminja, vse se spopolnjuje, le jaz, le jaz sem zaostal . . .
In naenkrat me napolni silno hrepenenje, da pridem med družbo, četudi samo za trenotek. Naravno je, da se me prime ob jednem s tem hrepenenjem žalosten čut osamelosti. Mir mi izginja iz srca dan za dnem — ni drugače, odločiti so moram! Niti moja lenoba ni več zadosten odpor tem revolucijonarnim čutom.
M*'J?
In zgodilo se je!
Bal sem se pogledati svoji postrežnici v obraz kakor bi bila tam moja slaba vest in no v mojem srci. Skoro sem omahoval ob tolikih pripravah • potil sem sc, sopihal, - kakor navaden človek' kadar se pripravlja za pot na konec sveta.
In vendar se je zgodilo !
Tresel sem se od utrujenosti, od začudenja od straha, ko sem se pomikal počasi po temnih stopnicah navzdol. Kakor bi se bližal morju, tako narašča zunaj šumenje. Urni in počasni koraki, smeh, govorjenje, vpitje, drdranje vozov - vse to mi bije v uho omamljivo, nenavadno .. In spotoma premišljam razburjen : »Kakšen svet se mi pač odpre? Ali bom morda videl že na vsakem obrazu, v vsakih očeh navdušenost, napredek? . . Kako je v družbi? Ali si bom upal ziniti besedo med ljudmi, ki so tako daleč pred menoj ?«
Stopim na ulico — pa kaj je to?
Vedno isti dolgočasni, trudni izraz na obrazih, na druzih vedno ista skrb za vsakdanji kruh . . . 1o me iznenadi neprijetno. Isti pogovori, kakor pred leti: o navadnih stvareh, o skrbeh za obstanek ... A to je ulica ! Saj ni čudno, če se tu ne razpravljajo velika politična in socijalna vprašanja ! Tudi za mojih dnij se je godilo to samo po shodih, po kavarnah, po imenitnih gostilnah.
žavno mejo na jugu monarhije za vselej. To se mora zgoditi prej ali slej, samo se bojimo, da bi moglo vendar |le prekasno biti, kajti avstrijski državniki pridejo po navadi s svojimi osnovami vselej prekasno na dan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. avgusta.
Kriza. Iz Išla poročajo jako kratko, da je cesar vsprejel ogerskega ministerskega predsednika v daljši avdijenci. Po dvornem obedu sta se grof Thun in baron Banffy razgovarjala nad jedno uro. Baron Banfty baje zahteva, da se snide avstrijski državni zbor, kateremu naj vlada predloži nagodbo z Ogersko; dalje naj so zopet izvoli kvotna deputacija in, če se ta ne zjedini o kvoti, določi naj jo cesar. Ako se parlamentarnim potom nagodba ne sklene, potem naj se sklene med obema državama nova pogodba, in sicer v Avstriji na podlagi § 14, na Ogerskem v državnem zboru. O teh predlogih se vrše razgovori v Išlu. Ako se to zgodi, potem imajo dobiček le Ogri. Državni zbor gotovo ne pritrdi nagodbi, kakoršno zahtevajo Mažari, ravno tako ne avstrijska kvotna deputacija. Kvota bi ostala sedanja. Zato Mažari zahtevajo začasno nagodbo kar za več let, da si zago-tove gotove koristi.
Grof Goluchoivskl je baje odločno podpiral grofa Thuna proti baronu Banfl'yju. Listi so že poročali, da baron Banffy odstopi. Kar čez noč pa se je vreme sprevrglo. Iz Budimpešte namreč poročajo, da je Banffv v petek imel z vnanjim ministrom dolgo posvetovanje ter ga baje prepričal, da ima vse Ogre na svoji strani. Takoj se oglasi uradna »Pol. Corr.«, ki naznanja svetu, da so izmišljena vsa poročila o odstopu grofa Golu-chovvskega. Baron BanlTy ostane, grof Goluchowski ostane, a stališče grofa Thuna je omajano. Tako uradna poročila. Jutri pa pride šepavi sel ter nam prinese drugo poročilo.
Turčija. Bolgarski agent Markov je glede mejnega prepira pri Tatar-Koju velikemu vezirju izročil noto, v kateri zahteva, da Turki izroče vso žetev, vravnajo desetino in preporno mejo. Vnanji minister Tevfik paša je odgovoril, da pride v Škoplje Eddin paša in takoj prične preiskavo. — Turška vlada je naznanila velevlastim, da hoče stare doslužene vojake na Kreti zamenjati z novimi. Toda ruska vlada se je odločno izjavila proti vsaki premembi. Temu ugovoru se gotovo pridružijo tudi druge vlade.
Spansko-ameriška vojska je končana. Obe vladi sta poveljnikom ukazali, da takoj končajo boj. Sedaj se prične delo diplomatov. Mesto Manilo zasede ameriška posadka tako dolgo, da se določi bodočnost filipinskih otokov. Španci odstopijo Kubo in Portoriko in jeden ladronski otok. Nadaljne obravnave se vrše v Parizu. Španija je hudo tepena, četudi požrešnim Američanom ne plača vojne odškodnine. Zgubila je skoraj vse svoje brodovje, mnogo tisoč svojih sinov in bo-
Pregledam plakate po oglih.
»Veliki shod pri. ..«
Dobro, dobro, feja pojdem!
»Razpravljala se bodo razna dnevna vprašanja . . .«
Izvrstno ! —
Govoril je dobro rejen človek zabuhlega obraza.
»Povsod se giblje, povsod vstajajo — in tudi mi ne spimo; dvigamo se, in naši sovražniki se
boje . . .«
Pa ni povedal, kaj se giblje, kdo vstaja, kdo je sovražnik, ki se boji . . . Vedel ni tega on sam in vedel ni nihče izmed poslušalcev. Zaspano so gledali kvišku in se pogovarjali med sabo.
Tudi za davnih časov so letele pesniško na-dahnjene besede visoko k nebu — narod pa se je komaj toliko potrudil, da bi jim z očmi sledil.
In po kavarnah in po gostilnah! Govorili so navdušeno; kadar so se napili, so se pa kregali z natakarico za plačilo ali pa so popadali pod mizo.. . Kakor nekdaj!
Da, kakor nekdaj!
A narod, ljudstvo skrbi še vedno le za ne-poetiški, materijalni, vsakdanji kruh!
Vrtelo se mi je v glavi in hitel sem domu...
gate otoke. Po pravici piše »Epoca«, da tako žalostnega miru Španija ni sklepala od 1. 1713, ko je bila končana španska dedna vojska. Te nesreče pa je kriva v prvi vrsti španska vlada, ki je brez pravega načrta pričela vojsko in v odločilnih tre-notkih zgubila glavo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. avgusta.
(Slovenski župani, dobro došli v beli Ljubljani!) Danes vsprejema bela Ljubljana v svojo sredo cvet svojega naroda, zastopnike njegove občinske samouprave, slovenske župane, da se vde-leže jutri vseslovenskega shoda. Slovenski meščani so okrasili za to slovesno priliko svoje hiše z zastavami, da Ljubljana tudi na zunaj pokaže, kako ceni ljubljansko prebivalstvo prihod onih mož, kateri po svojih občinah vživajo zaupanje narodovo. Tradicije lojalnosti in neomajne zvestobe do*ljub-Ijenega vladarja vodijo ob tej priliki slovenske župane kot zastopnike vsikdar svojemu cesarju in vojvodi zvestega naroda v Ljubljano. Na slovesen način hoče ta dan Slovenija po zastopnikih občinske samouprave izraziti cesarju ob njegovi vladarski petdesetletnici svojo vdanost in zvestobo ter izvoliti posebno odposlanstvo, ki bo cesarju samemu sporočilo ta čutila ob vznožji najvišjega prestola. — To je prevažen razlog, radi katerega mi najiskreneje pozdravljamo svoje drage rojake v središču Slovenije. Poleg tega pa je gotovo, da bodo slovenski župani porabili to redko priliko ter v teh tako opasnih časih dvignili svoj glas za naš tlačeni narod ter povedali svojo misel vzlasti glede sedaj na dnevnem redu stoječih vprašanj o slovenskem vseučilišču in nadsodišču za Slovence. — Dal Bog krasnemu sestanku obilen blagoslov!
(Presvetli knez in škof lavantinski) dr. Mih. Napotnik je minoli četrtek dovršil svojo peto apostolsko potovanje birmajoč v videmski deka-niji. Mariborski listi poročajo, da se je vrnil precej rahlega zdravja. Iskreno želimo, da si po tolikih naporih Presvetli privošči kaj počitka, da se zopet okrepi za nadaljno svoie nadpastirsko delo.
(Imenovanje.) Kakor smo uže v soboto poročali, je finančni svetnik g. Viljem J e n n y imenovan finančnim nadsvetnikom v Gradcu. — Dvorni svetnik in finančni ravnatelj g. Karol P 1 a c h k i gre v pokoj, mesto njega pride g. Karol L j ubec, finančni nadsvetnik v Gradcu. G. Karol Plachki je povodom umirovljenja dobil plemenitaštvc/. — Fin. nadsvetnik v Trstu vitez Zimmermann je imenovan dvornim svetnikom in finančnim ravnateljem.
(Slovenščina in graško«iadsod!šče.) V soboto smo prejeli telefonsko poročilo o avdijenci depu-tacije kranjske odvetniške zbornice pri pravosodnem ministru. Dotično poročilo moramo v toliko popraviti, da minister ni rekel : »Sodišča prve instance morajo pravilno prevajati razsodbe nadsodišča«, temveč : »Neumestno je, da morajo prve instance prevajati odločbe graškega nadsodišča iz nemščine v slovenščino.«
(Motenje prazniške službe božje.) Včeraj so mej službo božjo v stolnici dopoldne in popoldne delavci v novi mestni hiši za škofijo delali in zbijali s tako silo, da se je ropot ves čas slišal v stolnico ter motil službo božjo. Ako je imel podjetnik oziroma magistrat dovoljenje delati na tak velik praznik od kompetentne cerkvene oblasti, ne vemo, vendar pa je želeti, da delo s takim ropotom združeno prestane vsaj med službo božjo.
(Iz Škofje Loke) se nam poroča, da se je ondi včeraj vršila slavnost blagoslovljenja šolske zastave v samostanski nunski cerkvi in popoldne v Črn-grobu blagoslovljenje zastave Marijinih družb zelo veličastno. Presvitli knez in škof, ki jc došel ta dan v Loko v spremstvu kanonika župnika E r-kerja, je dopoldne v nunski cerkvi in popoldne v Crngrobu v krasnih govorih pojasnoval v obilici zbranemu narodu pomen slavnostij. Zlate besede gorečega nadpastirja gotovo vsem poslušalcem ostanejo v trajnem spominu.
(Ogenj.) Včeraj popoludne ob 4. uri je začelo goreti v Dravljah nad Ljubljano. Načelnik gasilnega društva g. A. Belec jo takoj z oddelkom gasilnega društva hitel gasit. A mej potjo trdijo ljudje, da gori le kup slame, zato sc gasilci vrnejo, a načelnik hiti s kolesom pogledat v Dravlje, kjer vidi, da je poslopje v ognju. Hitro pošlje po
gasilce, ki se vrnejo ter požrtovalno gase, da so ogenj ne razširi. Pomagala sta tudi ljubljanska gasilca gg. P. Cebin in A. Petrič. Zažgal je šestleten otrok, pogorelo je poslopje Andreja Dolenjca, škode je do 2000 gld. Ob 6. uri pa je strela udarila v kozolec Fr. Ježeka na Poljanah pri Stužicah. Tudi tje so hiteli vrli Šentvidčani na pomoč ter se zopet vrnili v Dravlje, kjer so gasili tleče seno celo noč.
(Peš iz Merana v Laudeck.) Dva slovenska turista sta prehodila v štirih dneh (1, 2., 3. in 4. avgusta) dvesto kilometrov dolgo progo Meran-Landeck na Tirolskem. Potovala sta ob reki Adiži skozi takozvani Vintschgau, prišla čez najvišji cestni prehod Stilfserjoch (2760 m) v Švico in od tu v zgornjo insko dolino mimo Finstermunza v Landeck. Svojedobno bodemo poročali kaj več o tej zanimivi in izvanredni peš poti.
(Iz idrijskega okraja) nam pišejo: V torek 9. t. m. popoludne bila je huda vihra. Vode so marsikje močno narasle. Letina ne kaže posebno dobro. Sena je precej manj, kakor lansko leto. Žita se bode še precej pridelalo. Krompir pa silno črni. Tudi zelje silno slabo obeta. — Radi novega osebnega davka so mnogi silno razburjeni. Pa tudi po pravici. Kakor je iz doposlanih podatkov razvideti, je n. pr. pri zemljiških posestnikih cenilna komisija kar trikratni čisti kata-stralni donos vzela za dohodek iz zemljišča. In vendar pravi postava, da se je treba ozirati na razmere, ne pa kar katastralni čisti donos vzeti za dohodek zemljišča. Naravnost se povdarja, da utegne dohodek zemljišč biti dostikrat niži, kakor čisti katastralni donos. In to je v idrijskem okraju sploh. Zemljišča so po nekaterih krajih močvirna, po druzih peščena ali kamenita. Ozimina se radi mrzle lege niti povsod pridelovati ne more. Skoraj povsod je čisti katastralni donos previsoko cenjen. In naša slavna cenilna komisija pa vzame kot dohodek zemljišča kar trikratni katastralni donos. Res, vprašati bi moral človek, ali so imeli dotični še zdrave možgane, ali so se pa dali slepo voditi od novega davčnega nadzornika, ki hoče baje z vso strogostjo davčni vijak nategniti. Pri-zivna komisija bode pač krivice popravila I — V kratkem nas zapusti gospod notar Vinko Kolšček. Kmetovalci ne bodo po njem žalovali. Računi njegovi so bili tako visoki, da se je sleherni bal stopiti v njegovo pisarno. Nekomu je delal g. notar pobotnico, katero je bilo treba legalizovati. Ker je bil dotičnik bolan, se je pripeljal g. notar na njegov dom, kamor ni rabil 2 uri. In račun se je glasil na 32 gld. Naj bi gospodje notarji nekoliko milostneje računih, in ljudje bi se tudi ne zatekali k zakotnim pisačem. Ako se mu je pa bati, da bode ob celo kravo, če le pride z notarjem v dotiko, kdo bode potem kmetu zameril, če si hoče pomagati z zakotnim pisačem.
(Iz Besnice) nam poročajo: Krasno vreme je bilo zadnjo nedeljo dne 7. t. m. Ni čuda torej, da je k nam mnogo ljudstva privrelo, ko smo tudi mi praznovali šolsko jubilejno slavnost na čast našemu presvetlemu vladarju. V saboto zvečer in potem v nedeljo ves dan odmevalo je na vse strani gromovito pokanje topičev. To so nam oskrbeli naši vrli fantje. Vsa čast jim! — V nedeljo dopoludne pa se ob 9. uri zbero v šolskem poslopji možje raznih zastopov, kateri potem skupno s šolsko mladino z godbo pridejo k slovesni službi božji. To je izvršil preč. g. kanonik Kalan, kateri je v jako poljudnem, izbornem govoru poslušalcem pojasnil, zakaj in kako naj se praznuje jubilejna slavnost. Po službi božji bil je skupen obed v županovej hiši, kjer so bili šolarji pogoščeni. Po litanijah pa so šolarji v šolskem poslopji vpričo zbranega občinstva predstavljali igro »Cesarjeva podoba« tako izborno, da so bili ljudje vsi ginjeni in začudeni. Da, kjer je učitelj izvrsten ter neumorno delujoč v svojem poklicu, ondi so sadovi tudi izvrstni, in to je gotovo v Besnici. Škoda le, da se g. učitelj loči v kratkem od nas. — P0 dokončani igri delila so se vpričo zbranega ljudstva revnim šolarjem in šolaricam oblačila in druga darila v soomin na cesarjevo jubilejno slavnost. Na to so je pričela ljudska slavnost na prostem pri g. županu. Bila je tombola v korist ubožnim šolarjem. Mnogo smeha je napravil marsikateri dobitek. Na večer smo zažigali rakete in razsvetlili prostor z balončki. Ljudstvo je bilo nenavadno veselo, toda v mejah dostojnosti in modrosti. — Tako smo tudi mi, četudi na kmetih, pokazali, da
sc zavedamo ljubezni in hvaležnosti do presvetlega vladarja Franca Josipa I., katerega Bog živi in ohrani nam še mnogo let!
(Nove poštne zveze.) Županija Oselica je s tekočim mesecom dobila pošto s potnim selom. Poštni nabiralniki so: V Stari Oselici in na Sa-vodnju, na Hotavljah, na Kopačnici in v Lesko-vici. Poštni sel hodi dvakrat na teden, in sicer: v ponedeljek in petek skozi Staro Oselico na Sa-vodenj, v sredo in soboto pa skozi llotavlje in Kopačnico v Leskovico.
(Iz Celovca) dne 12. avg.: Avstrijsko »domoljubje« naših Nemcev se kaže sedaj na razne načine. Znano protestantovsko Gustav - Adoltovo društvo je imelo svoj letošnji občni zbor v Trgu. Tamošnje pev sko društvo, v katerem so s a m i katoličan i,Jjo pri tej priliki krepko sodelovalo Ko pa je iste pevce naprosilo vojaško veteransko društvo, naj sodelujejo pri patrijotični cesarski slavnosti dne 18. avgusta, so vsako sodelovanje odločno — odklonili! Kot vzrok so navedli kajpak smrt Bismarkovo. Daljši komentar povsem nepotreben. — Prihodnja praznika zberejo se tu vojaki, ki so služili 1. 1878 v vojski v Bosni. Pri redili bodo lepe slavnosti.
(Koroške novice.) Na Vrbskem jezeru je sedaj 5146 tujcev, znatno več kakor lani. Največ tujcev jo v Porečah 12269) in v Vrbi (1757). — Kolesar Fischer iz Pliberka, ki se je, kakor smo poročali, minulo nedeljo ponesrečil pri »siidmarkovi« veselici v Velikovcu, je umrl. — Društvo koroških in štajerskih poštarjev zboruje dne 20. sept. v Celov eu. — Semenj za med bode dne 28. t. m. v Beljaku. Napravi ga čebelorejski odsek kmetijske družbe. Ob jednem bode tam razstava različnega orodja itd. — Požar je uničil dne 9. t. m. skedenj p. d. Šusterja v Št. Petru ob Št. Jakobu v Zgornjem Rožu. V nevarnosti je bila vsa vas.
(Italijanska zalega v Trstu.) Že večkrat smo poročali, da je Trst nekako gnezdo in zavetje za razne hudodelske elemente, ki prihajajo iz sestradane Italije. Vseh vrst hudodelci se potikajo po kotih avstrijskega Trsta in mnogi se ne zmenijo, da bi spodi'i to gadjo zalego, od koder je prišla. Policija je še jedina, ki je v tem pogledu le avstrijska oblast, zato jo pisano gleda iredenta. Tako je te dni zasačila policija tri sleparje iz blažene dežele, dva možka in eno žensko, ker so ponarejali avstrijske srebrne goldinarje, in jih odvedla na odmenjeni prostor.
(Tržaško finančno oblastvo.) Kakor je poročala tržaška »Edinost«, je minole dni neki našinec imel priliko čuti pri finančni oblasti zabavljanje na slovenski jezik od strani finančnih uradnikov. Ob enem se je dotični prepričal, da je na tej oblasti le s težka najti človeka, ki bi razumel naš jezik. To je resnica. Na tržaški finančni oblasti so skoro izključno sami Italijani in Nemci, ki si prisvajajo absolutno oblast pri teh uradih. Le kakih pet ali šest Slovencev je ondi in ti so vsled pritiska tujcev v pomilovanja vrednem položaju. Tako smo izvedeli od merodajne in dobro podučene strani, da morajo slovenski uradniki mnogo več znati in da jim nalagajo ogromno dela. Zlasti je v uradu davčne administracije neki gospod, znan »Legovec«. ki se odlikuje po sovraštu zoper Slovence, katerega pa lahko med uradnimi urami dobite kje drugje, nego na njegovem stolu. Ekse-kutivni oddelek je naravnost krut v iztirjavanju davkov od slovenskih strank. Da so se baš na ta del avstrijske uprave v Primorji vrgli Italijani in Nemci, to znači namene. Ni toraj čudo, da dvorni svetnik pl. Schuster ni mogel vztrajati v takem gnezdu, ker je hotel biti dober in pravičen proti vsem. Slovenski zastopniki Primorja, stopite na dan in dajte se malce informovati!
(Tržaški iredentovci — besne.) Na celem svetu se ne gode take blaznosti, kakor v Trstu. Tako poroča »Edinosti« neki Slovenec, da je pomorsko sodišče v Trstu dostavilo mu po posi neki plačilni nalog v italijanskem jeziku, katerega pa dotičnik ni hotel sprejeti. Petkrat je dobil potem od finančne oblasti dotiCno pismo in petkrat je je z enako opazko vrnil. Potem pa se mu je na kratko naložilo, da mora za vsako vrneno poši-ljatev plačati 70 novčičev globe. Ali je to mogoče v Avstriji? Kdaj se pač obrne na bolje?
(Dražbeni razpis.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo trgovski in obrtniški zbornici naslednji razglas: Ravnateljstvo inženirskega arze-
nala v Čupriji (Srbija) bode \s!ed dovoljenja vojnega ministerstva imelo dne 30. avgusta t. 1. od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne javno ustmeno dražbo za dobavo naslednjih predme tov in sicer : 1000 kg. železa za tračnice ; 500 kg. okroglega železa; 1000 kosov jelovih drogov; 100 kosov lipovih desk; 50 kosov brestovih podbojev (stebrov.) Natančneji pogoji dobave se lahko vsak dan dopoludne v omenjenem uradu ravnateljstva vpo-gledajo. Kavcija se mora vsled zakona o vojaških dražbah vložiti.
(Razpis dobave žita.) C. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu poroča, da kupi vojaška uprava veliko množino pšenice, rži in ovsa. Oddajni termini so v septembru, oktobru, novembru in decembru t. 1. Oddajni kraji so: Gradec, Ljubljana, Maribor, Celovec, Beljak in Trst. Ponudbe za dobavo naj se pošljejo do 29. avgusta 1898, 10. ure dopoludne na c. in kr. intendanco 3. voja v Gradcu. Natančnejši pogoji se izvedo pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
(Splošni češko slovanski katoliški shod) vrši se, kot smo že poročali, dne 22., 23., 24. in 25. avgusta v Pragi v zofinski dvorani. Pri slavnostnih in odsekovih sejah se bodo obravnavale sledeče točke: socijalno vprašanje, šolsko vprašanje, veda in umetnost, tisk in literatura, katoliška organizacija in katoliško združevanje. Podrobni vspored je naslednji: v ponedeljek, 22. avg.: ob 5. uri popoldne ustanovni in I. slavnostni shod na Zo-linah, v torek, 23. avg.: ob 7. uri zjutraj sprevod v cerkev sv. Vida, kjer bo pontifikalna sv. maša, ob 7,11. uri sestanek posamnih odborov, v l/,6. uri popol.: II. slavnostno zborovanje na Zolinah; v sredo, 24. avg.: ob 8. uri zjutraj sklepajoče zborovanje, ob 10. uri sestanek posamnih odborov, ob 6. uri zvečer III. slavnostno zborovanje; v četrtek, 25. avg.: ob 8. uri sklepajoče zborovanje, ob 10. uri IV. in sklepno slavnostno zborovanje ob 1 uri pop. skupni obed, — V sredo 24. avg. vrši se od '/.5. do '/,6. ure popoldne evharistični shod. — Oglase prejema in vstopnice izdaja Vaclav Kohont, tajnik sv. Vacl. založny št. 223.-I.
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Leskovici imela je v mesecu jul. prejemkov . . gld. 1.151-64
izdatkov.......... „ 1.125*00
toraj denarnega prometa . . gld. 2.276'64 Hranilnih vlog seje vložilo gld. 770"—, vzdignilo gld. 20-— in je stanje gld. 2.752 —
Posojil se je dalo gold. 105 —, vrnilo se ni nič in je stanje gld. 1.525-—.
Naloženega denarja in pa gld. 1.000 —. članov ima 25.
Hranilnica in posojilnica v Tomišlju imela je v mesecu juliju prejemkov . . gld. 3.142 30
in izdatkov....... » 1.678-08
toraj denarnega prometa . . gld. 4.820.38 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 857 —, vzdignilo pa gold. 349-98 in je stanje hranilnih vlog gld. 18.234 13.
Posojil se je dalo gld. 1.320-—, vrnilo pa gld. 75-— in je stanje gld. 36.227-21. Članov ima 232.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 16. avgusta. Minister Goluhovski, Kallay in Kaizl so se vrnili iz Išla včeraj, Thun in Banffy danes, Barnreither pride zvečer.
Dunaj. 16. avgusta. Govori se, da se državni zbor snide 15. septembra.
Dunaj, 16. avgusta. Nadškof dr. Ange-rer je bil danes ob pol 12. uri previden; kriza je vsak čas mogoča.
Dunaj, 16. avgusta. „N. W. Tagblatt" poroča iz Budimpešte, da so v Išlu zmagali predlogi barona Banffyja. Cesarjeva odločba še ni objavljena, da se olajša grofu Thunu stališče.
Dunaj, 14. avgusta. Danes zjutraj ob 6. uri je zadel vlak, ki vozi od Dunaja do Vocklabrucka, ob vlak od Heiligenstadta do Hutteldorfa; 14 oseb je lahko ranjenih.
Budimpešta, 16. avgusta, Mažarski časniki naglašajo, da je baron Banffy v Išlu zmagal s svojimi predlogi, katere je cesar baje potrdil. Odločba sicer ni še definitivna,
vendar je vsak dan pričakovati odločnih korakov.
Rzeszow, 15. avgusta. Zaradi protiži-dovskih izgredov sta bila dva zatoženoa obsojena na .štiri mesece, 5 zatoženoev na tri mesece, dva zatoženca na dva meseca težke ječe; jeden je obsojen na tri tedne, jeden na dva tedna zapora; 12 zatožencev je oproščen i b.
Rim, 16. avgusta. Zdravje sv. očeta je mnogo boljše; dr. Lapponi je dovolil izpre-hode na vatikanski vrt in avdijence.
Turin, Iti. avgusta. Zola se baje klati \>o gorenji Italiji; videli so ga menda v vasi \ olsassina.
Lisieuz. 14. avgusta. Ob 11. uri 15 m. zvečer iz Pariza odhajajoči vlak je pri Beu-villersu skočil s tira; 7 oseb mrtvih. 41 ranjenih. Nesreča se je pripetila, ker je bila proga poškodovana in je vlak prehitro vozil. Zeleznični minister Tillaye se je odpeljal na kraj nesreče. Tudi predsednik Faure obišče ponesrečence.
Kaneja, 15. avgusta. Dva francoska častnika s 40 orožniki so prišli opravljat redarsko službo.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Madrid. 14. avgusta. \ lada je sinoči ukazala guvernerjem na Kubi, Portoriki in Filipinih, da morajo strogo izvrševati mirovne pogoje ter se pripraviti na odhod, če tudi lii vstaši nadaljevali boj.
Madrid. 14. avgusta. „Epocau piše, da je sedanji mir za Španijo najžalostnejši od miru v Utrehtu 1713, ter dvomi, da bi srečno končala mirovne dogovore ona vlada, ki je vojsko pričela.
London, 14. avgusta. Reuter poroča, da so dne 13. t. m. Američani ustavili prodiranje na Portoriki.
Honkong, 16. avgusta. Američani so bombardovali utrdbe Manile; mesto se je udalo in ni trpelo nobene škode.
Hongkong, 14. avgusta. Parnik „Au-stralien" jutri odpluje proti Manilli s poveljem. da boj preneha.
Washington. 15. avgusta. General Shaftar je brzojavil, da je na parniku „Isla de Luzon" 2193 španskih vojakov zapustilo St. Jago. Vlada ne pošlje novih vojakov na Filipine.
Washington. 14. avgusta. Včeraj so poveljniki dobili ukaz, da morajo takoj ustaviti boj, kar se je tudi zgodilo. Mirovne pogodbe se bodo naznanile vsem ustaškim vodjam. Gomez bode priznan kot nadpoveljnik. Admiral Cervera je obiskal vjete Špance v Portomouthu pri Bostonu; občinstvo ga je burno pozdravljalo.
Hennebergova svila
od 45 kr. do gld. 14 65 meter — jedino prava, ako se naroči neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-vena, — najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. -— Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
•">1 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu.	5 1
I'mr55 ho:
It. avgusta. Lucija Jesih, črevljarja vdova, 65 let. Kar-lovska cesta 7. caries.
12. avgusta. Marija Jančar, kočjaža žena, 45 let, Radec-kega cesta 1, plučnica.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
n «	a Stanje Cas opa- zovarm 1 i v mm		Tuupenv- tura po Celziju	Vntrovi	Nobo	3-■"SI ■8w* > CM
Ki 9 zvečer | 738 1			211	al. 8ever?| jasno		0-0
14	7. zjutraj 2. pouol	737 9 :37-0	166 21-6	al. jvzb. sr zali.	jasno oblačno	
14	9 zvečer	737-8	17 3	al. jug	del. jasno"	4-9
15	7. zjutraj 2 pnnol.	7381 | 16'3 1372 | 254		brez v. sr. jvzh.	megla j poloblačnol	
15	y. r	738-2 | 19-4 ;		sr. sever	pol oblačnoj	
jp! 7. zjuiraj 3| 2. popol.		738-4 j 738 1 |	17 2 26 4	sr. vzb. sr. jvzh.	pol oblačno! 1-7 del. oblač.|	
Srednja temperatura sobote 21 2",'za 2 2" nad normalom. Srednja temperatura nedelje 18'5°. za 0-5° pod normalom. Prednja temperatura pondeljka 19 il", za 2'3"nad normalom. V nedeljo in ponedeljek močne nevihte, posebno v okolici.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. avgusta.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, , . Koruza, , . Krompir, „ Leča, liter Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,
Špeh svež, ,.
81'	kr.		gl. kr.	
9	30	Špeh povojen, kgr. .	_	72
6	75	Surovo maslo, „ .	_	80
H	50	Jajce, jedno . , .	_	26
7	—	Mleko, liter . . .	_	9
9	50	Goveje meso, kgr.	—	64
6	50	Telečje „ „ ,	_	58
6	20	Svinjsko „ „ .	_	68
2	40	Koštrunovo „ „ ,	_	36
—	12	Piščancc ....	_	45
—	8	Golob.....	_	18
—	8	Seno, 100 kgr. .	1	— i
1	—	Slama, 100 „ . .	1	
—	72	Drva trda, 4 kub. m.	6	60
	66	„ mehka, 4 „ „	5	H
558 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem-sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni llog našo ljubljeuo mater, oziroma taščo
Jero Nagode roj. Crčar I ^
danes 15. avgusta oh 1. uri zjutraj poklical v boljši svet po dolgi in hudi bolezni, prevideno s svetimi i zakramenti za umirajoče.
[ Pogreb bode v sredo 17. avgusta r,a pokopališče pri sv. Lenartu, kjer se bodo brale tudi svete maše za ranjko, katero priporočamo v molitev in blag spomin.
Stara Vrhnika, dne 15. avgusta 1898.
Nežlka Nagode, Meta Grom roj. Nagode, hčeri. Ignaoij Grom.
zet.
559 1-1
Uršnla Hinterleohner roj. Nagode naznanja I v svoiem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostuo vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo našega nepozabljivega očeta, tasta oziroma starega očeta, gospoda
Jakoba Nagodeta
krojaškega mojstra
včeraj zvečer ob polu 10. uri po dolgi in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 93. letu njegove starosti k Sebi v boljše življenje poklicati.
_ Truplo predragega ranjkega bode v sredo dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne v mrtvašnici deželne bolnice blagoslovljeno in potem na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in v lastnem grobu pokopano.
Svete maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Dragi ranjki se priporoča v blag spomin in pobožno molitev.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1898.
Ivan Kordik,
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14,
priporoča svojo zalogo z
drobnino in igračami
na debelo in drobno.
Za gostilničarje veliko zalogo jedilnega orodja z roženim, koščenim ali poniklanim ročajem.
Prodaja iz alpaka in alpaka - srebra svečnikov, namiznega in cerkvenega orodja
od e. kr. priv. dunajske tovarne W Bachmann & Comp., katera jamči za lOletno trpežnost in trajno posrebrenje.
S posebno nizkimi cenami postreže trgovce s potrebščinami za krojače, črevljarje in sedlarje
S spoštovanjem
Ivan Kordik.
j y/
sprejme takoj
548 3-2	Peter KerHč,
kovaški mo ster v Spodnji Šiški.
t Mnuii tu m imun irntn nitnnmiiiiUmijjLiiuuuiiujUBfflHMiiiun^	iT
Cpovodom sRoda v šefi ® & ® ® & & ® slovensfiifi županov
dne 16. in 11. t. m. prodajata 6odeva vse v zalogi naHajajoce se predmete zdatno ceneje.
556 (2—2)
v
(S is/i do6icefi namenjen je za družBo sv. Qirila in cMe/oda v JujuBljani.
: " ■ 1 "'M ■ .r^L." J.l:.
Sriear <5 cfltejač
Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode in dečke, konfekcije za ■■ ■>■ dame -t—
v £ju6/jani, Prešernove ulice D.
Poslano.
i-i
Deputacija someščanov bila je tako prijazna opozoriti me včeraj, da nasprotniki sedanje občinske uprave moj oklic do someščanov zaradi razobeSanja zastav povodom županskega in velikošolskega shoda zlobno glosujejo, češ. da se nisem spomnil tudi cesarjevega rojstnega dne.
Glede na to konStatujem, da je občinski svet že v svoji seji dne 13. aprila t. 1. sprejel obširen program za praznovanje vladarske petdesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in da je po tem programu določeno, da se imajo 2. dne decembra t. 1. okrasiti hiše z zastavami.
To pa nikakor ne izključuje, da dne 18. t. m. okrase svoje hise z zastavami tudi širitelji omenjene zlobne govorice. vsaj somešfanje, ki lojalno presojajo moje in občinskega svčta delovanje, bodo to itak storili.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1898.
Ivan Hribar,
župan.
©£3€3-E3-€3-£3-E3€3-«
Stanarinske 0 knjižice
za stran ke
z uradno potrjenimi	—
določbami hišnega	Q
reda v slovenskem in	m
nemškem jeziku, z	Ul
razpredclbo za vpla-	[J
m čevanjestanarine, vo-	S
UJ dovodne in mestne	W
[M doklade, dobe se ko-	[j]
8' mad po 15 kr., 10	S
komadov vkup I gld. v	W
Katol. TIskarni 0 [J] v Ljubljani. Q
Preselitev
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se s svojo mlekarllo nre sellla iz semenišča	J *
na Mestni trg v Kendovo hišo in sicer za vodo,
na Francovo nabrežje št. 27. 544 3_3
Se še nadalje priporoča	TT .	, . .
Fan t Fabija/n.

Fran Primožič
jermenar in sedlar Sv. Petra cesta 34 T^juUIjana,
|txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Prva največja knmjsku tvnlkn. ||
n
K
x
K
K K
S
M.
riporoča se slavnemu u občinstvu in prečastiti ^ duhovščini v vsakoršno ^
izdelovanje ||
g jermenarskih in sedlarskih proizvodov, *
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.	4* ^ Ravno tam je velika zaloga različnih konjakih oprem za vožnjo S
£ in ježo itd. - Izdelovanje jermen za stroje, mline in zvonove.	X
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—12	^
Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo.	W
XXXXXXXXXXXXXXXXnXUUXKKXXXX

Dunajska l> o
i* z a„
Dn6 16. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru . . . . .
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . ! Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli
20 mark.......... ]
£0 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci.......j
C. kr. cekini
101 gld.	55	kr.
101 »	50	»
121 »	«5	*
101 »	25	>
120 »	60	»
98 »	60	»
907 »	—	»
360 »	75	»
120 »	—	>
58 >	80	»
11 »	75	»
9 .	53	>
44 »	25	»
4 >	63	»
Dne 13. avgnsta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem -kred.banke 4°/0 Piijotitetne obveznice državne železnice . . »	> južne železnice 3% .
»	> južne železnice 5% .
dolenjskih železnic 4°/„
164 gld. 50		
169	»	50
192	>	50
99	»	25
139	»	75
129	»	_
109	>	60
112	>	—
98	>	50
98	»	50
225	>	75
181	>	_
127	>	_
5)9	>	50
Kreditne srečke, 100 gld.......
4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genois srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. ' ! Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Ltoyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
203 gld. 50 165 » —
kr.
19 26 81 79 58 23 156 3400 446 77 111 164 171 127
25 50
50
75
75 10
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročU na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
K II C U R"
lile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
atS* Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3LT nnložonih fflavnic, TE®