26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1985 BOLEZNI VIMENA V LJUDSKEM ŽlVINOZDRAVNIŠTVU MILAN DOLENC UVOD Pri preučevanju zgodovine veterinarstva in starejše veterinarske literature ugotovimo, da so največjo škodo pri goveji živini povzročale kužne bolezni. Zato so boleznim vimena posvečali manj pozornosti. To bi skle- pal po tem, ker najstarejša slovenska vete- rinarska knjiga, slovenski prevod Johannesa Wolsteina »Bukev od kug inu bolesen goveje shivine, tih ovaz inu svin...« iz leta 1792 pa tudi najstarejše rokopisne ljudskomedicinske bukve o zdravljenju bolezni vimena ne omenjajo, številne druge pa le prav malo. Resnično je postajal problem zdravljenja raz- nih bolezni vimena vedno bolj pereč, kolikor bolj se je povečala zreja visoko mlečnih krav. Pa vendar vemo, kot je večkrat dejal pokojni prof. dr. Pavšič, da redi slovenska krava slo- venskega človeka in da je bil predvsem pri malem človeku velik problem, ali bo dala krava mleko ali ne. Mleko je bil glavno ži- vilo predvsem otrok malega človeka, maslo pa je bilo pogosto edina zabela. Zaradi tega ni čudno, da je kmet skrbel, kako bi ozdravil kravo, ki je zbolela na vimenu. Znano je, da se je veterinarska služba raz- meroma kasno razvila in da je primanjkova- lo veterinarjev še precej časa po drugi sve- tovni vojni, zato so imeli ti le malo časa za zdravljenje »manj pomembnih stvar«, kot je bil npr. mastitis — vnetje vimena. Na drugi strani pa so bili tudi strokovnjaki v glavnem brez moči pri zdravljenju mastitisov, dokler niso dobili antibiotikov. o VZROKIH IN POIMENOVANJU BOLEZNI VIMENA O nastanku vnetja vimena so imeli živino- rejci večinoma nejasne predstave, kar smo zasledili včas h tudi v stari veterinarski lite- raturi, zato ni čudno, kaj vse so uporabljali za zdravljenje. Marsikje so menili, da je prišlo do vnetja, oz. da je vime oteklo zato, ker je kakšna strupena žival oblezla vime ali da je vime nekaj pičilo. Največkrat naj bi bil to »špičmoh«, »špičmeh«, »pičmok« ali »špič- mavel«, tj. rovka. Menili so tudi, da je nasta- lo vnetje vimena zaradi prepiha, zelo pogosto pa so bili prepričani, da je bila krava »za- coprana«, da so nekateri znali pomolsti tujo kravo preko vrvi ali s tem, da so molzli to- porišče sekire, ki je bila zabita v tnalo ali drevesni štor. Zaradi tega so uporabljali tudi različne zaščitne načine, da bi obvarovali kravo pred »zacopranjem« ali pa so bolno vime »zagovarjali«. Za bolezni vimena so uporabljali v raznih predelih različne izraze. Največkrat so jih imenovali »vovčič« in »sajevec«. Dr. Simon Strup' razlaga v svoji knjigi ta imena tako- le: »žabca«, »ovčič« in »sajevec« so tri imena, sploh med slovenskim ljudstvom znana, s ka- terimi večidel bolezni kerstijo. Ce bolezen ni ovčič ali sajevec, je pa žab'ca in to je tro- jica bolezni. »Nadalje piše, da se razume pod imenom »ovčič« ali »sajevec« vedno neko vnetje ali prisad«, ako se hudo prikaže, da snet (Brand) nastopi, tudi »čemi ovčič« ali »černi sajevec« imenuje. Strupi pravi, da uporabljajo izraz »ovčič« zlasti na Go- renjskem, »sajevec« pa na Dolenjskem. To sem tudi sam ugotovil. Ponekod so uporabljali oba izraza. Na Ko- privniku v Bohinju in drugod na Gorenjskem so rekli »vočo«. V Beki pri Socerbu v Am- brusu v Suhi krajini so rekli »voče«. V Am- brusu in drugje so rekli, da je stopil vovčič v vime. Na Gorenjskem so reklj, da je krava KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 27 vovčičeva. V Spodnji Haj d ni pri Ptuju so rekli, da je krava »vučlova«. V Jesenovcu pri Zagorju ob Savi so rekli »vovčc« ali »vučk« in »vulovo v.me«. Ponekod pa so imeli popolnoma druge iz- raze. V Preloki pri Vinici so rekli vnetju vi- mena »jarbolac;<, v Dragah pod Gorjanci pa »arbolac«. V Krlževcih pri Ljutomeru so rekli, da ima krava žleb, na Koprskem so rekli, da ima krava »ario«, kar pomeni da je zbolelo vime zaradi prepiha. Podatke sem zbral iz rokopisnih Ijudsko- medicinskih bukev, predvsem tistih s čisto veterinarsko vsebino, nadalje iz zapisov neka- terih etnologov, največ pa iz lastnega anke- tiranja starejših živinorejcev po vsej Slove- niji. Vsega gradiva v tem prispevku ne mo- rem objaviti, ker ga je preveč. Zanimivo bi bilo primerjati zbrane podatke s tistimi, ki so zapisani v najstarejših veterinarskih! knji- gah o boleznih vimena. Toda tudi tu sem se moral omejiti na eno samo delo strokovnjaka, ki je bil v tedanjih časih med našimi stro- kovno najboljšimi veterinarji. To je delo dr. Simona Strupija »Nauk spoznanja in ozdravljenja vunanjih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov«, ki je izšla kot del Bleiweis—Strupijevega »Zi- vinozdravništva« v letih 1852, 1862 (druga izdaja) in 1885 (tretja izdaja). KRVAVO IN »POKAZENO« MLEKO V bukvah Lovra 'Humovca,^ ki so iz za- četka 19. stoletja, je naslednje navodilo za zdravljenje krav, ki imajo krvavo mleko: »Tako se vzame pet korenin jesenskega vred- nika (Potentilla erecta — vse opombe v okle- paju so avtorjeve), 7 korenin špalke (verjetno špajka, Valeriana off.), eno pest krivomočne- ka (krivomočnik ali krvošljenk, Chelidonium majus), zemi še dobriga vinskiga iesija, gor vlie inu dobru ukup zmeiša ien tu boš taistu živini pet (piti) daiau inu to piačo toku dougu nucai de bo nehala kri z mlekom, tuje ta nar bolša racnia za takšnu bolezen gvišnu nuca tudi tok mu dei kader pravie deb bla za- cuprana bolezen.« »Vedež«P na str. 103 daje navodila: »Ce je mleko od zavžitega zelišča rdeče, ali tudi ka- ke druge barve, pomaga včasih tole: skuhaj do dobriga v enem ali dveh poličih (stara me- ra) zelišča rdečih jagod in daj to kravam pi- ti.« V »Miru«'* se priporoča na str. 23 tale na^ čin zdravljenja: »Ce je mleko zavolj bolezni krvavo postalo, pomaga včasih ta pomoček: Vzemi polič kervaviga mleka, perli nekoliko prav A. Janšek, Arcnijske bukve, 1854 dudiga vriska (jesiha), poblodi oboje in daj kravi piti.« V rokopisni ljudskomedicinski bukvi »Al- kerkermes«^ (kermes minerali = stibium sul- furatum rubrum) je v enem poglavju napisa- no naslednje vraževerno navodilo: »Ce je per kravah mlek pokažen se mora od usake kra- ve nekaj mleka pomoust do pou golide in se razbelta dva serpa noter u peč in se verze noter en mal žvepla in se ukup (kupi) en fri- šen mehir, pa neč glihat zanj in se ta mlek po enem trahteri noter u mehir ulije, in se zaveže in nad vesteje obes in se more tolk ca j ta vejst (viseti) da se posuši«. Anton Janžek' daje vraževerna navodila v svojih Arcnijskih bukvah: »Kader se žabe v štali zaredi j o de koker en coper krave mouze- jo de namesto mleka kri teče, tedaj maži ti kravi s putram vimčič inu smedrdljivi vozni šmir u štale postaut inu tedaj n.h prežene.« Da bi dajale krave več mleka, so v Alker- kermesu navodila: »Ce daš kravi Johannes Öl (Janževo olje), da krava dosti mleka in več putra daje. Je skushenu«. Drugi pa: »Pulfer, 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 von allerhand Blüthen. Ce daješ tudi v resni- ci, da se od ene take krave še dvakrat več putra dob:. Ta štupa je od use sorte korenin narejena. Je skušenu«. BRADAVICE NA VIMENU Za zdravljenje bradavic na vimenu so uporabljali sredstva in vraže, ki so se jih po- služevali tudi pri zdravljenju bradavic pri ljudeh. Naštel bom le tiste, ki so jih upo- rabljali pri kravah. V vasi Oskrt na Ko- čevskem so skuhali neke rumene rože in so s tem umivali bradavice petkrat na dan. Baje so bradavice odpadle v nekaj dneh. V okolici Celja so mazali bradavice z ugašenim apnom; v Trebi j i v Poljanski dolini nad Škof j o Loko so jih žgali s hudičevo k'slino ali lapisom. V Dolenjčicah v isti dolini so bradavice podve- zali, mazali pa so jih s strupenicami (Poten- tilla erecta). Z bradavičnikom (Chelidonium majus), ki raste po zidovju, so podrgnili po bradavicah v Stavci vasi pri Žužemberku; v Ambrusu so skuhali bršljan in s tem mazali ali pa so skuhali čist bukov pepel, žveplo in nekaj masti in s tem so mazali enkrat do dvakrat. Majhne bradavice so baje kmalu iz- ginile, tiste tanke in podolgovate pa so mo- rali večkrat namazati. V Podjuni na Koroškem so krave, če so imele breze (bradavice) na mudselnu (sescih), morali prekrstiti; če je bila prej npr. Breza v Belo ipd.^ Tam tudi menijo, da pomaga, če »breze« našteješ na sukanec, narediš »tolk knofou kol' je brez« in deneš pod kap. V Prelesju ob Kolpi so bradavice podvezali, o mlaju pa so jih križali in zagovarjali. S čr- nim polžem so mazali bradavice v Bučah pri Kozjem, nato so dali polža na skrivno mesto; ko je polž poginil so baje izginile tudi brada- vice. Na luno so gledali v Šoštanju, da bi zginile bradavice ali so jih mazali s člo- veškimi iztrebki, pri tem pa so nekaj žebrali (zagovarjali). Krave, ki so imele bradavice, so v Vinici zapeljali na mladi petek (tj. prvi petek po mlaju) na dvorišče, kjer so pripravili strto kolo kmečkega voza. S kosom po- lomljenega kolesa so potegnili po bradavicah, nato so vodili kravo nazaj v hlev. Tisti, ki je vodil kravo, se ni smel ozreti, sicer bra- davice niso izginile. ZDRAVLJENJE MASTITISA, KOT GA NAVAJA NAJSTAREJŠA VETERINARSKA LITERATURA Preden bom navajal, kaj so posamezni avtorji priporočali za vnetje vimena, bom razložil, kaj je za vzrok vnetja in oteklega vimena navedel naš slovenski pisec dr. Si- mon Strup:.' Strupi piše, da je vzrok za otek- lo vime »zaostano mleko, še brez vsake po- sebne bolezni; vime s kervjo zalito, ker je vi- me vneto; če se mlečne žlezice z mezgo za- lijejo, ki se sterdi in terdino vimena napravi; včash se vneto vime gnojiti začne in notranji gnoj je vzrok otekliga vimena.« Strupi piše, da so vzroki naslednji: »Zaradi mehaničnih vzrokov, udarec ipd; po prehla- jenju; pred telitivijo ali kmalu po teletu se vname včasih po silnem navalu krvi v vi- menu. Tudi pregosto, premastno mleko zna vime vneti, zlasti če se krava nemarno molze, da se vselej prav čisto ne zmolze, ker zadnje mleko je narbolj mastno, ali če ima krava tisto navado, da mleko zadržuje; tudi takrat, če se mlada nanagloma odstavi, se pri živini, ki ni za molžo, rado vime vname po zastanim mleku. Včasih tudi po bolezni v gobcu in na parkljih pritisne prisad na vime. — Ne- spametno pa je v tiste prazne viaže verjeti, da zmore kaka coprnica ali kakšna druga sovražna babela ali kak berač živini naredit, da mleka ne da.« Za zdravljenje priporoča Strupi naslednje: »Ce se je vime po udarcu vnelo, kar se ven- dar le malokdaj zgodi, so koristni merzli ovitki, ali se da vedno z merzlo vodo močeno ilovico, kteri se nekoliko kuhinjske soli ali iesiha pridene, in bolno vime namaže. — Ce pa to vnetje že dalj časa terpi, brez po- sebne vročine in bolečine, in so se že sterdine začele napravljati, je posebno koristna maž iz 1 kvintelca (3,90 g) kafre na pol lota (1 lot je 1,86 g) čiste masti. Tudi prav koristna je maž iz laneninega olja, kterimo se na 1 lot pol lota smodnika pridene. Pri drugih vnetjih vimena pa, ki ne izvirajo iz unajniga silniga poškodovanja, ampak prehlajenja ali drugih notranjih vzrokov, ktere so gori zapisali, je merzlota zlo škodljiva, ker po nji se mleko še bolj sterdi in zastaja: takrat je potrebno spi- ranje z gorko ječmenovo vodo ali vodo lane- niga semena, spira se lahko s kako gobo ali mehko cunjo, štirikrat na dan, vselej po pol ure ali še dlje, po tem se mokro vime dobro obriše, da je suho in se ne prehladi, in berž potem se namaže vselej vime s frišnim lane- nim ali laškim oljem ali s kakšno drugo čisto, nežarko mastjo, da vime za tisti čas, ko se ga z gorko vodo ne spira, v gorkoti obderži, ta maž tudi meči napeto terdo vime. Posebno dobro je tudi, ako se večkrat na dan škaf z vrelo ječmenovo vodo pod vime postavi, da ta soparca v vime puhti in ga me- či. Vselej po' tem se mora vime tudi z oljem ali mastjo namazati. V posebno hudim vnetju živine kaj dobro dene, ako pas iz mehkiga platna tako čez vi- me napravimo, da skozi narejene luknje za- morejo sesci vun moleti, pas pa, ki se na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 29 hrbtu skup zveze, napeto in boleče vime ra- hlo podpira in gori derži. Ce je narhuji prisad že en malo odjenjaJ, zamoremo dva ali trikrat na dan namesto samiga olja ali masti gori imenovano mazilo napraviti iz olja ali masti in smodnika. Ce je že en del vimena vterdil, je koristna maž, ki se iz štirih delov laškiga olja in iz eniga dela salmjakovca in kafre napravi; le če te oterdine že dalj časa terpe in če so znamenja že popolnoma minula, je koristna jodova maž ali jodova tinkura«. ZDRAVLJENJE VIMENA V LJUDSKEM ZIVINOZDRAVNISTVU Za zdravljenje vnetega vimena so upo- rabljali živinorejci največkrat razne maščobe, s katerimi so mazali bolno četrt ali celo vime. To je bilo največkrat surovo maslo, »laško« olje, neslana prašičeva mast, mleko salo idr. Nekateri so pred mazanjem izpirali vime s kamiličnim zvarkom, milnico, slano vodo, idr. Tako so v Cerovem logu pri Šentjerneju na Dolenjskem in v Mačkovcu pri Žužemberku ter v Drašičih v Beli krajini umivali bolno vime z ječmenovo vodo ali milnico. V Za- tolminu so imeli navado, da so umivali z močno milnico, v Podgori v Loški dolini so za to uporabljali tople prašičeve pomije, v Jesenovcu pri Zagorju so spirali s česnovo vodo; v Trenti pa so kar celo noč vime izpi- rali s kamiličnim čajem. V Bueaiiih pri Ljuto- meru so umival z mrzlo vodo; v Žvirčah v Suhi krajini s slano vodo; v Zadragi pri Dup- ljah na Gorenjskem so umivali s stolčeno smetano ter nato namazali vime s poparjenim lanenim semenom. V vasi Morava na Ko- čevskem so umivali s človeškim urinom; v nekaterih krajih so spirali s »šnopsom«. V Tiroseku pri Mozirju so prerezali krompir na polovico, ga močno osolili in skuhali ter so nato s to vodo umivali bolno vime. Razen zgoraj omenjenih maščob so upo- rabljali za mazanje vimena v Brezovici pri Vojniku gosjo mast, v Kotredežu pri Zagorju ob Savi kurjo mast ali pa so zmešali skupaj med in jajca ter to uporabljali kot mazilo. V Borštu pri Gradacu v Beli krajini so mazali maslo na vime z narobe obrnjenim starim klobukom. V Posočju so uporabljali naslednja sredstva: v Kobaridu so menili, da je »skut- nica« (juha od skute) dobra; v vasi Soča so mazali s »sadlom«; v Trenti so poleg olja in masla uporabljali »smrdljivo olje« (brinovo olje). V Beki pri Socerbu so mazali vime s »cvetom« (smetana nezavrelega mleka). V Dvorih na Koprskem so mazali s sveže po- molženim mlekom. S kislim »vrhnjem« (sme- tano) so mazali v Radoslavcih pri Ljutomeru; v okolici Jesenic na Gorenjskem pa so ma- zali z maslom, raztopljeiim v vročem mleku. V vasi Žvirče v Suhi krajini so mazali s »špe- hom«; v vasi Višnje, ki je tudi v Suhi kraj mi, so zmešali bukov pepel z mastjo. V Lozicah v zgornji Vipavski dolini in v Podreči pri Med- vodah so mazali otečeno vime s peno od pi- n j enega mleka. V Srednji vasi pri Golniku so uporabljali prve kaplje pomolženega mleka. V Zirovskem vrhu so uporabljali sežgano smetano; v Spodnji Krašnji v občini Domžale so petkrat na dan mazali z mlekom vnete če- trti; v Praprotnem pod Veliko planino so ma- zali s prvimi curki vnete četrti. Nasprotno so v Jezeru pri Trebnjem na Dolenjskem upo- rabljali zadnje curke pri molži. V tej vasi so uporabljali tudi salmijak ali kafro s »šnop- som«. Na Malenskem vrhu v Poljanski dolini nad Skofjo Loko in v vasi Cetena ravan so zmešali rože strupenice (Potentilla erecta), ki rastejo med grmovjem in so jih popekli v smetani ter s tem mazali. Pogosto so tudi ma- sirali bolno vime, iztiskali sesirjeno mleko iz bolne četrti. Na spodnjem Krasu so nase- kljali krompir, ga opražili na olju in s tem mazali bolno vime. Na Štefanji gori pri Cer- kljah na Gorenjskem so mazali z gnilimi ja- bolki ali s peno od mleka. V Komendski Do- bravi so tudi uporabljali peno od sveže po- molženega mleka, toda mazali so od zgoraj navzdol. Tudi v Boninih na Koprskem so uporabljali peno od mleka. S peno od mleka so mazali tudi hraste na seskih. V Senožečah so stolkli skupaj olje in vodo. V Gorici vasi pri Ribnici na Dolenjskem so zmešali drobno zdrobljen smodnik, med in mleko tako, da je bilo precej gosto in so s tem mazali. V Kremeniku pri Ribnici mažejo z »bivko« tj. brinovim cvetom od žganjekuhe. Na Krajnem Brdu v občini Domžale so upo- rabljali »lorberjevo žaubo« ali lovorovo olje. V Podjuni na Koroškem so nastrgali v urin milo in s tem so trikrat na dan mazali.' V Prečici pri Brežicah so mazali z želvinim oklepom. V Žabnici pri Kranju so mazali s »čundom«. To so bile saje iz leščerbe, za kate- ro so uporabljali laneno olje. Z laneno krpo so mazali vime s temi sajami. Vime je bilo sicer črno, vendar je, kot so trdili, pomagalo. V Miklavžu pri Taboru v Savinjski dolini so napravili mazilo tako, da so stolkli lovorovo seme in to zmešali v kuhanem maslu. V Os- triški vasi v občini Žalec, nedaleč od preje imenovane vasi, pa so stepli dva jajčna belja- ka v sneg in v to so primešali kozarec olja. V Klečah pri Ljubljani so primešali kafro med mast in mazali petkrat na dan s to mažo. V Zmincu nad Škofjo Loko so zmešali »purfel« (smodnik) med olivno olje, ki so ga marsikje na kmetih imeli pri hiši kot zdravilo ali pa so uporabljali »lorberjevo žaubo«. Na Sv. Vrhu 30 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 nad Mokronogom so opražili drobnjak na olju in ko se je ohladil, je bil uporaben. Marsikje na Dolenjskem pa tudi na Go- renjskem sem še za časa svoje prakse ugo- tavljal, da so mazali bolno vime z medom ali pa kot npr. v Pijavicah pri Mokronogu zme- šali za to rabo med in maslo. V svoji praksi sem pogosto naletel, da so imele krave, ki so imele bolno \iime, naveza- ne na vime vreče, napolnjene z vročimi snov- mi, z drobirjem, otrobi, ječmenom in podob- nim. Taisto sem zvedel pri anketiranju. V Bovcu so dajali obkladke z milnico, v Zahom- cu v Savinjski dolini so dajali obkladke osoljenega kisa, v Lazah nad Škofjo Loko so navezali kuhan ječmen, v Ambrusu »istrij« ali »trje« (drobir); v Stari Fužini v Bohinju so navezali poparjeno laneno seme. Vneto vime so ponekod poskušali zdraviti z gretjem tudi na ta način, da so z razgreto ponvijo mazali vime: Podpeč pri Dobrepoljah, v Ambrusu in Dragi pri Šentrupertu na Do- lenjskem. V Dragah pod Gorjanci so razgreli »tiganj« (ponev), pod bolno kravo pa nastlali »aptovino« ali »alugo«, neka zelišča. V Smartnem ob Dreti so močno segreli omelo za krušno peč in s tem »očohali« bolno vime. Ponekod so imeli še posebne navade. Na Črnem vrhu pri Taboru so navezali nai bolno vime bezgovo listje, na Blečvrhu pri Trebel- nem so z oslo za brušenje kose podrgnili bol- no vime. V Beli krajini so ponekod ulivali kravi, ki je imela vneto vime, štirikrat na dan zavrelico, narejeno iz sedmih strokov česna, prgišča kamilic in saj, kolikor so jih zajeli s tremi prsti. Nato so ulili še četrtinko olja; če ni takoj pomagalo, so ponoči še šti- rikrat isto ponovili. Posebne navade so imeli Bohinjci. V Po- djetju so prerezali kožo na vimenu ob nogi tiste četrti, ki je bila bolna. Rezali niso pod repom, pač pa so zarezali vedno vodoravno; če pa je bilo treba, so prerezali na obeh stra- neh. Pri tem so morali paziti, da niso pre- rezali kakšne večje žile. Tudi v Stari Tužini so rezali vodoravno na obeh straneh na mestu, kjer začne vime ob trebuhu. Na Koprivniku pa so prav nasprotno »rezali« kožo pod re- pom, na ušesih in na vrhu vimena. V Srednji vasi so zarezali kožo na dveh do treh krajih na vimenu. Zelo pogosto so po vsej Sloveniji zdravili vime s podkajevanjem vimena. To si razla- gam tako, da so poskušali zdraviti z gretjem; kar pa so vse uporabljali za podkajevanje, pogosto meji na vraže in mistiko. Nerazumlji- vo mi je, zakaj so v mnogih krajih uporablja- li za podkajevanje prav ježeve kože. Na Šta- jerskem in na Dolenjskem so hodile ženske po vaseh in prodajale v ta namen suhe ježeve kože. Ježeve kože so uporabljali v Beli kra- jini v vaseh Preloka pri Vinici, v Vinji vasi in Koroški vasi pod Gorjanci, v Občicah pri Črnomlju, v Dolenji Straži, v Bučah na Kozjanskem, Stražišču pri Kranju, v Brezjah pod Nanosom in drugod. Da bi pomagal »božji blagoslov«, so dajali na žerjavico za podkajevanje zelenje od cvet- nonedeljske butare (v nadaljnjem besedilu butare), »ivanjske rože« in rože od procesije na Telovo. Cvetje oziroma zelenje od butar so uporabljali za podkajevanje v Beli kra- jini v vaseh Zagozdec ob Kolpi (bršljan in brinove vejice), isto so uporabljali tudi v Sta- rem trgu ob Kolpi, Primosteku, Drašičih, Slamni vasi in Delaču ob Kolpi, (mačice in oljčne vejice) ali »šibice« (palice od butar). V Podjetju v Bohinju so kadili rože od »hban- ce« (butare), v Soči »cvetje« (od butare), v Oskrtu (Vas —Fara ob Kolpi). Na hribu v Loški dolini so uporabljali »že- gnane šibice«, v Gajevici pri Ptuju so kadili šibe od »presneca« (butare). Tudi v Podpeči v Dobrepoljski dolini so uporabljali »žegnan les«; v Mostah pri Komendi zelenje od buta- re, v Mazorah nad Spodnjo Idrijo so kadili vejice od »oljke« (butare), v Srednji vasi pri Golniku od »gobance« (butare), v Šmartnem ob Dreti zelenje od »snopa« (butare). »Ivanjske rože« so bile blagoslovljene rože oziroma zelenje, s katerim so o kresu (sv. Ja- nez Krstnik, 24. junija) spleli venčke in z njimi okrasili okna. Te rože so posušili in jih spravili, ker so bile blagoslovljene in so slu- žile kot »zdravilo«. S temi so podkajevali v Gradišču pri Divači, v Beki pri Socerbu, v Ziljah pri Vinici. V isti namen so uporabljali tudi posušeno cvetje, ki so ga trosili na Telo- vo: v Kubedu, v Beki in Moravi na Ko- čevskem. V Beli krajini so pri tem pokrili kravo s prtom, ki je bil pogrnjen na božični mizi in je na njej ležal tudi čohalnik. V De- laču ob Kolpi so kadili rože od »telovega pušlja«. Kadilo iz mravljišča so uporabljali za pod- kajevanje v Srednji vasi pri Golniku in na Pod j el ju. Skledčke, ki ostanejo od semenske repe, so uporabljali v isti namen v Vinji vasi pri Gol- niku so kadili z »repnim obodom« tj. z ostan- ki od repe, ko se odstranijo poganjki, ostalo pa strohni. Isto so uporabljali v Zatolminu in na Malih Vodenicah nad Kostanjevico na Kr- ki. V Stari Fužini v Bohinju so pokajevali su- he »štible« od semenske repe. V Vinji vasi pri Golniku ter v Bačni v Poljanski dolini nad Škofjo Loko so upo- rabljali tudi čebelne satnice, kot so to imeno- vali na Bačni »vašino«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 19:0 31 Brinove jagode in brinove vej:ce, ki so bile znane kot zdravilno sredstvo v stari medicini, so tudi uporabljali kot kadilo. Na Dovjem na Gorenjskem so dali na žerjavico, ki je bila v lončenem loncu, brinove vejice, kravo pa so pokrili z odejo. Isto so delali tudi v Šegovi vasi v Loški dolini. Za podkajevanje so uporabljali še nasled- nje: v Podjeljah je moralo biti, da bi ko- ristilo, devet stvari: »masje« (mačice), oljka, »krape« (brinje), »črna sveča«, ki je bila nare- jena iz več vrst smol in planinskih rož, »kapsno seme« (od zelja), ostanki od semenske repe idr. Na Gorjušah so kadili s »smrdljiv- cem«, v Krajnem Brdu suho hrastovo skorjo, v Spodnji Hajdini pri Ptuju z vratičem (Ta- nacetum vulgare), v Pijavicah pri Tržiču na Dolenjskem »črnabu« (Scrophularia nodosa), ki raste v vinogradih in je velika kot kopri- va. V spodnjih Mladetičih pri Tržišču so žgali »ž.bro« (verjetno Lamium album), ki raste bolj v hribih, je do en meter visoka ter ima rjavo seme. V Goriških Brdih so podkajevali senen drobir, kamilice ali »verh« (virh, Asa- rum europeum), v Malih Vodenicah šipkove vejice, »gamilice«, narezano čebulo in saje iz peči. V Višnjah v Suhi krajini so dajali na žerjavico gadove glave; v Zmincu nad Škofjo Loko oljko ali pajčevino iz »vetra«, tj. zunaj hiše. V Boninih so uporabljali kačje kože ali smodnik, v Beki pri Socerbu neke rdeče rože; na koroškem »mračnike« (netopirje) in kras- tače.s Nadalje so uporabljali v Cepi j ah ob Kolpi tem j an (verjetno tim j an); v Šmartnem ob Dreti pa kačji lev. V Špeharjih pri Vinici so skuhali drobir in zažgali debel plav papir ter so s tem »banj^a- li« vime. V bližnjih Damljah so dajali na žerjavico »trinje« (drobir), v Ziljah pri Vinici so kuhali repo in s tem parili bolno vime. Na Igu pri Ljubljani so kadili stare »škarpe«, v Senožečah pri Zalogu pri Golniku s smolami, v Ortneku pri Ribnici in v Markovcu pri Lo- žu so nastrgali na žerjavico koščke volčjega mesa. V Prekmurju so ogrevali vime s paro od treh kuhanih čebul, v vasi Krog pri Murski Soboti so dajali na žerjavico kačji lev ali hrastovo skorjo; v Šmartnem ob Dreti kačji lev. V Kobaridu so žgali na žerjavici rog ali parkelj; v Dolenji vasi pri Ribnici gepelnovo (ptič) perje. Pri tem so krave pokrili. V Lazah ob Kolpi so poparili drobir in s to soparo so greli približno dvajset minut, dokler se ni ohladilo. V Biški vasi pri Novem mestu so parili s »sempirjem« (drobirjem); v Stražišču pri Kranju so v stari posodi razgreli kamenje, ga deli pod kravo, kravo pa dobro pokrili. Vraževerni načini »zdravljenja« so bili npr. naslednji: v okolici Tolmina so dajali na žer- javico pajčevino iz treh kotov; v Bučah na Kozjanskem so podkajevali s slamo od treh vogalov strehe, s trskami od treh pragov in trskami od treh okenskih okvirov. V Tiroseku pri Mozirju so dajali na žerjavico »pičmoka« (rovko). Na Ubelskem pri Razdrtem so zaščitno pod- kajevali, da se ne bi napravil »prisad«. Tudi v Bačni v Poljanski dolini nad Škofjo Loko so na veliki četrtek podkajevali vime, da kra- vam ne bi oteklo. OPOMBE 1. S. Strupi: Nauk spoznanja in ozdravljenja vunanjih in notranjih bolesin konj. goved, ovac, koz. prešičev in psov. IV. del »Živinozdravništva«, 1852. 2. L. Humovec: Zivinozdravniške bukve, ro- kopisne ljudskomedicin&ke bukve iz prve podo- vice 19. stol. — 3. »Vedež« I, Ljubljana 1848. — 4. »Mir«, Celovec 1883. — 5. Alkermes, rokopisne ljudsko medicinske bukve iz 1850. — 6. A. Jan- žek: Arcnijske bukve, rokopisne Ijudskomedi- cinske bukve, 1854. — 8. V. Moedeirndoirfer: Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana, 1964.