^'MORSKI dnevnik ' 2ačel izhajati v Trstu ^945, njegov K]?idnik partizanski braE,VQN,',K Pa 26- novem‘ ra 1945 v vasi Zakriž nad ST' razmnožen na P eS"' 0d 6' d0 17- septembra 1944 se je tiskal tiskarni -Doberdob« v "ovce Pri Gorenji Trebu-. oa 18. septembra 1944 >.^u’ m^a 1945 v tiskarni Dri iwen^a" pod Vojskim dnji, do 8. maja 1945 tj— . 0svobojenem Trstu, ka n? 'Zšla zadnja števil-ti7a ' J6 edini tiskani par-su^nski DNEVNIK v za-Su2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 273 (13.211) Trst, sreda, 7. decembra 1988 Sovjetski voditelj na dvodnevnem obisku v New Vovku Gorbačov v ZDA, da bi utrdil ugled svetovne organizacije Govoril bo pred generalno skupščino Združenih narodov - Na sestanku Z Bushem in Reaganom naj bi potrdili dobre dvostranske odnose Na seji predsedstva republiške konference Slovenija potrdila skrb za manjšine Proučili so položaj slovenske manjšine na Koroškem po odobritvi novega šolskega zakona NEW YORK Sovjetski državni in partijski voditelj Mihail Gorbačov je včeraj z ženo Raiso dopotoval na dvodnevni obisk v ZDA. Čeprav bo Gorbačov na ameriških tleh ostal le dva dni, ima nedvomno njegov obisk izreden pomen in to iz več razlogov. Gorbačov bo prvi predsednik Sovjetske zveze v tem svojstvu govoril pred generalno skupščino OZN, saj je bil Hruščov med govorom v Stekleni palači pred tremi desetletji izvoljen le za glavnega tajnika partije. Nobena skrivnost ni, da v Kremlju želijo s tem dati svetovni organizaciji še posebno pomembno vlogo pri mirnem reševanju regionalnih konfliktov. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo Gorbačov prav iz tega prizorišča svetovno javnost seznanil z novimi predlogi za premostitev številnih ovir v odnosih med vzhodom in zahodom oziroma med svetovnim jugom in severom. Poseben pomen pa bo nedvomno imelo današnje srečanje med Gorbačovom, Reaganom in Bushem, ki sicer ne bo imelo uradnega značaja. Sovjetski voditelj se bo vsekakor v New Yorku zavzemal za nadaljevanje dobrih dvostranskimi odnosov tudi z novo administracijo. Zaradi tega.se bodo voditelji dveh velesil pogovarjali o vseh pomembnejših argumentih, kot so razorožitev, krajevni konflikti in človekove pravice. Namen tega sestanka pa bo vsekakor tudi ta, da bi postavili temelje prvemu, pravemu sestanku na vrhu med Gorbačovom in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Bushem. Pred povratkom v domovino bo Iljušin z Gorbačovom in Raiso pristal še v Havani, kar je prvi obisk enega izmed sovjetskih voditeljev na Kubi od leta 1975, in v Londonu. BOGO SAMSA LJUBLJANA - Skrb za zaščito narodnostnih manjšin izven meja SR Slovenije in torej za Slovence v Avstriji, Italiji in na Madžarskem je trajna obveza Slovenije in načelna politika SFR Jugoslavije. To je bila osnovna ugotovitev predsedujočega Jožeta Smoleta na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije, ki se je ukvarjalo s položajem Slovencev v Avstriji. Smole je tudi poudaril, da gospodarske in druge težave, ki pestijo Slovenijo in Jugoslavijo, v ničemer ne šibe to njeno načelno politično usmerjenost in ne bodo zmanjšale obsega podpore. Slovenija spoštuje manjšinske skupnosti kot subjekt, ima pa pravico in dolžnost biti obveščena in lahko sprejme tudi pobude, ne sme pa v njihovem imenu odločati, ker bi to pomenilo neposredno in nesprejemljivo vmešavanje. V obsežnem in poglobljenem uvodnem poročilu je predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Željko Jeglič izhajal iz dveh problemov značilnih za sedanji trenutek slo- Pogovori predstavnikov mesta in dežele v Rimu niso bili uspešni Delavci škedenjske železarne v znamenje protesta zasedli supermarket Stande ttlanjf ~"7. Odmevna in celodnevna lezartl st®Oja delavcev škedenjske že-iri [j so želeli opozoriti na krizni P0Polr,°tov Položaj tovarne, je včeraj Deiav P1118 ohromil mestni promet. Pričak‘ so y znamenje protesta in v sestankVaniu na rezultate rimskega Udelpjif ministrom za državno legacji 0 Pracanzanijem, deželno de-željierU' ji i° ie vodil predsednik de-hiesta -r-°°l>orva Biasutti, in delegacijo ®elu županom Richettijem na llltCQ R edh veleblagovnico Standa in slanka n . i- Rezultati rimskega se-$0 na P8,niso zadovoljili delavcev, ki SuPermaeiCern* sindikalni skupščini v hijeio wketP Stande sklenili, da pre-Se borin°C v,že.lezarni, danes zjutraj pa način P° . J' na sedež dežele in na Minister sv°je nezadovoljstvo, bodo DroJ6 .namreč zagotovil, da ne ^elezarr,pKlni|i Proizvodnje škedenjske ho blsn-,; Kar bi pomenilo dopolnil-ni iLP0 ja 1080 delavcev - a se spevaja 0 pbvezal, da bo država pri-iUrlanski sal del ,60 milijard lir, ki jih Za Preusm ■ Ustriiec Pittmi potrebuje n eusmentev proizvodnje. NA 7. STRANI Ulica Battisti je bila včeraj zjutraj nekaj ur blokirana, kar je imelo katastrofalne posledice za promet (foto Križmaničič venske narodnostne skupnosti v Avstriji: To jesen je zaživel na Koroškem ločevalni model dvojezičnega šolstva, ki je asimilacijski in ima samo en cilj, zmanjšati število prijav k dvojezičnemu pouku. Ločevalni zakon je zadnji člen v dolgi verigi pritiskov na koroške Slovence, je uperjen proti temeljem sporazumevanja in sožitja in vsaj v tem so si vsi koroški Slovenci edini. Druga značilnost pa so velike razlike med obema organizacijama koroških Slovencev, ki sta izdelali vsaka svoj politični pristop in svojo politiko. Narodni svet poudarja kot nekaj novega precejšen interes avstrijske zvezne vlade, da bi v prihodnje prišlo do vzajemnih rešitev s koroškimi Slovenci. Ni znakov, da bi vlada Vranytzke-ga bila direktno sovražna manjšini. Razvoj sodelovanja na področju Alpe-Adria opravičuje večjo samozavest, rastoča gospodarska moč, več kot tisoč absolventov slovenske gimnazije in možnosti, ki jih ima slovenski poslanec v dunajskem parlamentu, pa dajejo nov zagon in trdnost. Dosežene so bile vsebinske izboljšave zakona in obstajajo novi izgledi: slovenske TV oddaje, dvojezična trgovska akademija, državna podpora dvojezičnim vrtcem in gmotna podpora kulturnim organizacijam. Permanentna konfrontacija lahko manjšino pahne v izolacijo, saj je za obstoj manjšine nujno povezovanje z vsemi demokratičnimi silami v državi. V Zvezi slovenskih organizacij pa vidijo pot razgovora z uradnimi strukturami le v mejah nedotakljivosti načel in sodijo, da je Slovencem nekaj uspelo doseči, le ko so mobilizirali avstrijsko demokratično javnost. Obtožujejo poslanca Smolleja in njegovo metodo dialoga, češ da je njegovo glasovanje za šolski zakon izbilo manjšini orožje iz rok in povzročilo demobilizacijo in dezorientacijo javnega mnenja. V ospredje postavljajo napore za internacionalizacijo problemov manjšine in svojo pobudo pri ustavnem sodišču Avstrije. V razpravi sta precej obsežno in mestoma tudi ostro polemično obrazložila stališča svojih organizacij predsednik Narodnega sveta Matjaž Grilc in tajnik Zveze koroških organizacij Marjan Šturm. V razpravo so posegli številni člani predsedstva in med njimi tudi predsednica komiteja za zunanje zadeve slovenske vlade Metka Selšek, ki je navedla vrsto spodbudnih konkretnih pobud in akcij. Člani predsedstva so ponovno izrekli začudenje in negodovanje, ker predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič ob svojem obisku v Avstriji ni našel časa, da sprejme predstavnike Slovencev. Sklenili so predlagati zvezni konferenci SZDL, da se vpelje avtomatizem obveznega posvetovanja s prizadeto manjšino ob državniških obiskih. Država in dežele o odplakah Rim ..... vi.,... , ..... . ®’^e, kier 'k lada k° v kratkem določila prista-'zkrcala Sv .0.motorna ladja Deep Sea Carrier k°nferenri ! !ndustrijske odplake. Na včerajšnji n^bor, kj u rzava-dežele so ustanovili mešani ,°s izrednih 0neni_eval metode, s katerimi bodo er za okni; okoliščinam. Kot je poudaril minis-tujine vrači6 Ku^0^0.' ie vprašanje ladij, ki se iz ?adki obrnhJ° Z Ratanskimi industrijskimi od-i°ni ton orir,n^?a zna5aja v primerjavi s 75 mili-Jatiske indi t k0V' k' R*1 letno proizvedejo itali-eihotivn0 ; StnIe’ Vprašanje ladij pa je zadobilo Pphiembnn11 psiho!o-ško težo in postalo nadvse thpfgj rf ..7:d Prestiž Italije, tako da ga bo vlada ^eeP Sea p* V sodeI°vanju z deželami. Poleg ------ arrier bodo morali poskrbeti še za Odlagališče v bližini Križa Odvaja nabrežinsko upravo ___ na 6. STRANI dve ladji: ena prihaja iz Libanona, druga pa iz Nigerije. Medtem pa je italijansko zunanje ministrstvo podpisalo z Vsedržavnim svetom za raziskave (CNR) konvencijo o pobudah za boj proti onesnaženju Jadranskega morja, ki se sklicuje na ita-lijansko-jugoslovanski sporazum iz leta 1974. Konvencija predvideva izdatek 1,2 milijarde lir, ki bo v breme Farnesine. S to vsoto bo CNR uresničil dve dveletni raziskavi o stanju Jadranskega morja. Ustanovili bodo tudi banko podatkov, ki bo na razpolago tako italijanskim kot jugoslovanskim oblastem in znanstvenim krogom. Poskrbeli bodo tudi za matematične modele Jadranskega morja in izvedli številne analize. Letošnje prekomerno cvetenje alg je po vsem sodeč italijansko vlado prepričalo, da okrepi boj proti onesnaženju Jadranskega morja. Vsi ti napori pa bodo brez haska, če se ne bodo temeljito lotili sanacije glavnega onesnaževalca - reke Pad. In prav tu bodo nastale največje težave, saj skuša vlada v svojem finančnem zakonu varčevati tudi glede vprašanja reke Pad. Nogomet: danes pokal UEFA Novo popolno slavje italijanskih ekip? □ □ □ Smučanje: slalom za SP Girardelli zmagal Tomba spet odpovedal □ □ □ Košarka: drevi v B-2 ligi Jadran doma proti vodilnemu Malagutiju NA 13. IN 14. STRANI Objavili bodo sezname protimafijske komisije RIM — Protimahjska komisija je včeraj z ogromno večino glasov, proti sta bila le dva demokristjanska senatorja od petih komisarjev KD, potrdila 8. novembra sprejeti sklep o objavi imenskih kartotek z mafijo povezanih oseb. Dokumentacijo je zbrala prva protimafijska komisija v obdobju od leta 1968 do leta 1972. V njej so vse informacije, ki so jih od posameznih oseb zbrali preiskovalci, pismeni dokumenti in celo anonimna pisma. Prav ta anonimna pisma sta senatorja KD Vitalone in Azzara iskoristila, da bi preprečila objavo tega gradiva. Demokristjana sta ostala v manjšini, saj so vsi ostali po pregledu dokumentacije sklenili, da jo je treba objaviti. Nedvomno bo marsikoga ta objava spravila v zagato. Kot so včeraj navajali razni komisarji so pred 12 leti točno ugotovili, kakšen bo nadaljnji razvoj mafijskega pojava in obenem nakazali strategijo boja. Tega gradiva pa niso izkoristili, saj so bila na seznamih takrat preugledna imena. Med njimi so: Ciancimino, Lima, Gunnella, Gioia, pokojni minister Mattarella, senator Messeri, bivši minister Resti-vo, bivši senator Verzotto, odvetnik Guarrasi, bivši načelnik policije Vicari, Luciana Liggio, Giuseppe Di Cristina in številni drugi. Dokumentacija bremeni tudi Banco di Sici-lia, številne državpe, poldržavne, deželne in občinske ustanove. Na območju Neaplja letos že 160 žrtev organiziranega kriminala Pod streli kamorističnih morilcev v manj kot 24 urah padlo pet žrtev NEAPELJ Na področju Neaplja je bilo v manj kot 24 urah ubitih pet ljudi in s tem se je število mrtvih v letošnjem letu na tem področju povzpelo na 160. Tako so v razmahu 20 minut v ponedeljek zvečer v treh različnih krajih ubili štiri osebe in kot vse kaže, so ti umori med seboj povezani. Neznani morilci so postavili svoje zasede v Mariglianelli, kjer so ubili 24-letnega Liberata Piccola in 25-let-nega Angela Perotto, v Acerri, kjer je bil ubit 50-letni Domenico Avventura-to, in v Caivanu, kjer je pod streli obležal 23-letni Giovanni Fontano. Prvi trije so bili že stari znanci policije, Fontana pa doslej še ni imel opravka z zakonom. Preiskovalci predvidevajo, da je v ozadju teh štirih umorov en sam režiser, čeprav ne izključujejo možnosti, da gre morda za povračilne ukrepe ene od kriminalnih tolp, ki si prizadevajo za vzpostavitev kriminalnega nadzora na področju Agro Nolana. Na to, da so umori med seboj povezani, kaže tudi dejstvo, da so bili karabinjerji v kraju Pomigliano D'Arco o umorih telefonsko obveščeni v razmaku po pet minut. Karabinjerji, ki vodijo celotno preiskavo, so prepričani, da gre za pri tem za stare že obstoječe tolpe in pa nove, ki se pojavljajo na tem področju. Včeraj pa je v Casorii prišlo do novega umora. V neki garaži v bližini njegovega bivališča v Ulici Diaz so neznani morilci ubili 61-letnega Vin-cenza De Roso, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi goljufije, vendar pa po mnenju preiskovalcev ni bil povezan s kamoro. Edino njegovo vez z organiziranim kriminalom bi lahko predstavljal njegov brat Giuseppe, ki je osumljen, da je član kriminalne organizacije Nuova camorra organizza-ta. V zvezi s prvimi štirimi umori so karabinjerji opravili številne hišne preiskave pri sorodnikih in prijateljih umorjenih. Poleg tega se vrstijo zasliševanja, s pomočjo katerih bi preiskovalci radi ugotovili, s čim so se ubiti ukvarjali. Ob preiskavi dvojnega umora v Mariglianelli so aretirali tri osebe, ki so jih obtožili prikrivanja, njihovih imen pa niso sporočili. Aretirana trojica naj bi pred nekaj dnevi prisostvovala srečanju predstavnikov nasprotnih tolp. Prav posebno pozornost pa posvečajo umoru Giovannija Fontane, ki je bil doslej še nekaznovan in se zato na prvi pogled zdi, da ta umor nima nobene zveze z ostalimi tremi. Pri tem so odkrili, da je bil pred nekaj meseci odpuščen z dela, ob tem pa je imel na bančnem računu pet milijonov aktive, s tem, da je prav v zadnjem času opravil številne bančne operacije. Jugoslavija izgnala 3 avstralske diplomate SYDNEY — Jugoslovanskega veleposlanika v Canberri dr. Borisa Cizlja so včeraj poklicali na avstralsko zunanje ministrstvo in mu izročili oster protest vlade na odločitev Beograda, da izžene tri diplomate avstralskega veleposlaništva v Beogradu. Avstralska stran je obenem obvestila jugoslovanskega veleposlanika, da se ne strinja s pripombami d nezadostnem zavarovanju zdaj že bivšega generalnega konzulata v Sydneyu, zaradi česar je tudi prišlo do incidenta, ki so ga povzročili ustaški provokatorji. Avstralska stran meni, da so jugoslovanske obtožbe glede neustreznega zavarovanja neutemeljene in da trije izgnani avstralski diplomati niso prekršili nobenega zakona ter da zato ni nikakršne osnove za njihov izgon. Pri tem so pozabili, da je jugoslovanska vlada jasno poudarila, da gre izključno za odgovor na nenačelno ravnanje avstralske vlade, na njihovo odločitev, da zaprejo naš konzulat in izženejo jugoslovanske diplomate. Avstralski zunanji minister Garreth Evans je včeraj potrdil, da avstralska vlada po odločitvi Beograda o izgonu avstralskih diplomatov ne bo sprejela nadaljnjih protiukrepov, saj bi to pomenilo ukinitev diplomatskih odnosov med državama, o čemer Canberra za zdaj ne razmišlja. Avstralska vlada pa je svojo slabo voljo zaradi odločitve Beograda izrazila včeraj s tem, da je odpovedala že dogovorjene pogovore med JAT in Oantasom, ki so jih napovedovali za prihodnji teden v Singapuru, o uvedbi tretjega poleta JAT v Avstralijo, (dd) Francija ukinja vstopne vizume? PARIZ — Kot kaže, bodo v Franciji do konca leta spremenili sistem vstopnih vizumov, ki sO ga enostransko uvedli za vse tujce zunaj Evropske skupnosti in ki velja že dve leti. To je včeraj napovedal francoski minister za turizem Štirn. Štirn je dejal, da se v vladi pogovarjajo o možnosti, da bi že do konca leta sprostili sistem vizumov za turiste iz držav članic OECD. Gre za 24 industrijsko najbolj razvitih držav, katerih državljane naj bi v prihodnjem letu oprostili nekaterih formalnosti. Minister Štirn trdi, da je ta poteza med drugim tudi rezultat pritiska turističnega gospodarstva, ki čuti negativne posledice preostrega vizumskega režima. Se bolj verjetno pa je, da so na odločitev vlade vplivala tudi nekatera druga merila, saj Francija za zdaj ne upošteva niti protestov državnega značaja. Znano pa je, da omejitve pri prehodu meje niso povsem v skladu niti s sklepi helsinške konvencije. Med drugimi je ukinitev tega enostranskega ukrepa zahteval tudi jugoslovanski minister za zunanje zadeve Bu-dimir Lončar minuli teden v Parizu. Njegov francoski gostitelj Dumas mu je odvrnil, da bodo to zahtevo vsekakor proučili. Kot vse kaže, pa bodo Jugoslavijo tokrat "preskočili". V Benetkah vode ne manjka Benečani se ne morejo pritoževati, da jim manjka voda. Že tako se po n*® tnih ulicah »sprehajajo« z gondolami, za dodatno mokroto pa je tokrat po* belo še morje, ki je z visoko plimo poplavilo Trg sv. Marka in še nekate druge običajno kopne dele Benetk (Telefoto Janša in Zavrl pojdeta v zapor šele marca LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je včeraj izdal naslednje sporočilo za javnost: Igor Bavčar je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic in kot zastopnik obsojenih Janeza Janše, Francija Zavrla in Davida Tasiča 22. 11. in 25. 11. 1988 dopolnil vloge za odložitev izvršitve kazni vsem trem obsojenim. Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota Ljubljana, je na vlogo odgovorilo 1. 12. 1988 in Janezu Janši odložilo izvršitev kazni do 1. 3. 1989, ko se mora zglasiti na prestajanje kazni v KPD Dob, Mirna na Dolenjskem. Temeljno sodišče v Kranju, Enota v Kranju, je na vlogo odgovorilo 2. 12. 1988 in Franciju Zavrlu odložilo izvršitev kazni do 7. 3. 1989, ko se mora zglasiti na prestajanje kazni v KPD Dob, odprti oddelek Hotemež. Sodišči sta odločbi izdali na podlagi 4. točke 1. odstavka 37. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Temeljno sodišče v Novi Gorici, Enota v Tolminu, na vlogo za odložitev izvršitve kazni Davidu Tasiču še ni odgovorilo. Odgovor je pričakovati v kratkem. Odbor obvešča javnost, da bo v prihodnjem predvsem angažiran na nadaljnjem razgaljanju ozadja sojenja pred ljubljanskim vojaškim sodiščem, ustanavljanju pododborov po Sloveniji in razširjanju misli o spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Odbor je izdal komplet voščilnic. Izkupiček od prodaje je namenjen pomoči obsojenim in delu odbora. Odboru se je do sedaj pridružilo 1023 kolektivnih podpisnikov in več kot 100.000 posameznikov. Pristopne izjave še vedno prihajajo. Preveč oznak »zaupno« v zadevi obsojenih na vojaškem procesu LJUBLJANA — Konec oktobra so delegati slovenske skupščine ustanovili skupino delegatov za celovito preučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani. Skupina se je doslej - na svoji drugi in tretji seji, ki sta bili za zaprtimi vrati - med drugim seznanila z naravo in bistveno vsebino dokumenta in ugotovila, da povelje ukazuje podrejenim poveljstvom ne le izdelavo varnostnih ocen, temveč politično-varnostnih ocen in je zato nezakonito, sporne določbe pa so zaradi neskladja z načeli pravne države in vloge armade v njej, tudi v neskladju z duhom ustave jugoslovanske demokratične socialistične družbe. Na včerajšnjem odprtem delu seje so člani skupine spregovorili o tem, kar so doslej že opravili in o bistvenih nalogah v prihodnje. Delegati vztrajajo, da jim Predsedstvo SFRJ da dokument na razpolago (doslej jih je član predsedstva Stane Dolanc le seznanil z vsebino), zavrnili pa so pobudo Matevža Krivica, da zaradi nekaterih dvomov v javnosti preverijo identiteto posredovane vsebine dokumenta z vsebino dokumenta, katerega fotokopijo naj bi imeli obsojeni, tako da bi na eno naslednjih sej povabili četverico. Kot so poudarili, v pristnost informacije ne dvomijo, zato ta korak ni potreben. Na naslednji seji, so menili delegati, pa se morajo seznaniti s politično-varnostnimi ocenami Predsedstva SFRJ, CK ZKJ, vojaškega sveta in to tako pred izdajo spornega dokumenta, kot tudi kasneje. Na to sejo bodo povabili Janeza Stanovnika, Milana Kučana in Franceta Popita, bivš ^ predsednika Predsedstva SRS. Prav tako morajo tudi r misliti o tem, da bodo na eno bodočih sej povabili Pr stavnike republiškega sekretariata za notranje zat^eveeZi državne varnosti, da bi razčistili nekatera vprašanja v zv s sprožitvijo procesa in akcijo mladost. , i0 kot so menili člani skupine - je njihovo ._ Vendar marsikdaj oteženo, saj pri zveznih organih vedno in vz tud* no naletijo na "zid". Eden takšnih "zidov" je nedvomno sporočilo vrhovnega vojaškega tožilca JLA generalmaj Ahmeta Hodžiča, ki je označeno z zaupno. Vendar s0 0 člani skupine spraševali, kako je lahko odgovor na Ja poslani dopis (v katerem so člani skupine tožilca obve^^ da bi morebitna odložitev izvršitve kazni zelo olajšala ■ skupine, odložitev pa lahko v zvezi s svojimi pristojni ^ predlaga poleg zveznega sodišča tudi vrhovno vojask ^ žilstvo) zaupne narave. Prav tako v samem sporoči ničesar, kar bi moralo nositi to oznako, saj tožilec le Vn^tvu, svoje pristojnosti po 11. členu zakona o vojaškem toZ1to ni in ugotavlja, da niso odkrili kršenja zakonov in da njin. razlogov za zahtevo o odložitvi izvršitve kazni obsoj Če postane delo javnih organov zaupno, potem iavnane in va ne more več funkcionirati, so menili člani jjjak' sklenili, da bodo vojaškega tožilca JLA opozorili, da u^ ne oznako zaupnosti. META ROGLR Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študentje mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,- din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%.'IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja ZTT ^,an i,a,iianske in tiska P* Trst IHlSlI zveze časopisnih r 1 založnikov FIEG Mrtvi in ranjeni MOSKVA — Na cestah sovjetskega Zakavkazja vozijo kolone avtobusov, vojska skrbi za to, da se ne bi srečevale tiste, ki prihajajo iz Armenije, s tistimi, ki prihajajo iz Azerbajdžana. V eni in drugi republiki množično odpuščajo z dela ljudi druge narodnosti. Če so Armenci v glavnem prenehali stavkati, zdaj njihovo prejšnjo vlogo stavkajočih prevzemajo Azerbajdžanci. V Bakuju so z vojsko razgnali več tednov trajajoči neprekinjeni miting na glavnem trgu pred palačami CK partije, vlade in hotelom Azerbajdžan. Po nočni raciji ■se je raznesel val govoric o tem, da je vojska streljala, da so mrtvi in povoženi. Večji del republike stavka. »Pravda« objavlja takoj na vrhu prve strani besedilo »postanovljenija« CK KPSZ in ministrskega sveta ZSSR »o najbolj grobih kršitvah ustavnih pravic državljanov v Azerbajdžanski in Armenski SSR«. (Podpisana sta M. Gorbačov in N. Rižkov.) Gre za »množično odpuščanje z dela na narodnostnih temeljih«, pri čemer partijski in državni funkcionarji ne le, da tega ne preprečujejo, marveč celo sami množično sodelujejo v tej »zločinski samovoljnosti«. Oba vrhovna organa zahte- v demonstracijah v Azerbajdžanu vata od vseh partijsko-državnih organov obeh za-kavkaških republik, da nemudoma in najbolj energično preprečijo »najbolj grobe kršitve ustavnih pravic državljanov«, tiste odgovorne funkcionarje ter direktorje, ki so pri tem sodelovali, pa je treba strogo kaznovati, jih izključiti iz partije in predati kazenskemu pregonu. Oblika in način, kakor »Pravda« (kot edina od osrednjih dnevnikov) objavlja ta poziv, govorita, da gre za skrajno resne politične posledice samovolje in nasilja. Namestnik glavnega tožilca ZSSR Aleksander Katusev pravi, da so v Zakavkazje poslali večjo skupino tožilcev in preiskovalcev ter da bodo odslej obravnavali razpihovanje mednacionalnega sovraštva kot zločin proti državi. Za agitatorje, ki pozivajo k šovinističnim dejanjem, predvidevajo zaporne kazni od šest mesecev do treh let ali pa tudi izgon za tri do pet let. Očitno je največja skrb sovjetskih oblasti zdaj tudi v tem, kako odvzeti oboroženim Azerbajdžancem čim več orožja, ki so si ga nabrali na svojih domovih. Tistemu, ki je pripravljen prosto- voljno oddati orožje, zagotavljajo amnestijo kazenskih določil. Zadnje čase se tudi v Arine ^ povečuje količina orožja v zasebnih rokdh, 0j. Armenci pač organizirajo v samozaščitne sk P Vojaški poveljnik Armenije general V. ^anl^o nov je razširil izredno stanje in uvedel volaQ[e oblast v še 14 rajonih (občinah) te republike. ^ za narodnostno mešana območja, v katerih p ■ ja do spopadov med Armenci in Azerbajdz Po vsej republiki je na najmanjšo nujno mero čen obseg medkrajevnega prometa. Vseeno P :e glavnega mesta Erevana poročajo, da se je s tu dokaj umirilo ter da redno delajo v veliki ni podjetij. . o^pj. »Zli veter mednacionalnega sovraštva je hal iz rojstnih krajev tisoče in tisoče druži ^je dan 5. decembra je število beguncev iz v Azerbajdžan preseglo že 80 tisoč,« poroča »Socialističeskaja industrija«, ko govori o m nih sabotažah, grožnjah in pozivih na stav„jjo tis°č navalci razmer cenijo, da zdaj išče okoli 2 beguncev novo streho v nemirnem Zakavka J ANTON RUPNIK Upora namreč ne bo kaznovalo civilno^ ampak vojaško sodišče Argentinsko politično vodstvo je ponovno klonilo pritiskom prevratniških častnikov BUENOS AIRES - Argentinska ipj3 Precisednika Raula Alfonsina se * .Bi tokrat, kot sicer že aprila prej-i.e9a leta, rešila najhujšega le s po-^ lani* z uporniki. Voditelju zadnjega Q .avega poskusa državnega udara, kovniku Mohamedu Aliju Seineldi-£e’ namreč ne bo sodilo civilno sodiš-zaradi upora, ampak vojaško sodiš-zaradi dezerterstva. Tega sicer v j ®nos Airesu uradno niso sporočili, o ha Poroea ugledni dnevnik Pagi-tz, kjer piše, da je prav to vsebina razuma, ki sta ga sklenila uporni Sevnik in načelnik generalštaba Ca kpinSke vo)ske general Jose Dante dn 0c*^rePltev pisanja argentinskega ;a evnlka predstavlja po svoje tudi iz-ka Bruna, glasnika polkovni- Beineldina, ki je dejal, da je imel jevk°Vnlk veliko težav, ko je prepri-ie 9Porne vojake, naj predajo orož-pr’.. ai°r Brun je ob tem izrazil pre-°st vnie' Ba sklenjeni sporazum med ral llrn PreBvideva tudi odstop gene-Caridija in to najkasneje do boži- Zgornje domneve potrjujejo domnevo, seveda le če so resnične, da ima domača vojska še- vedno izredno močan vpliv na argentinsko politično vodstvo. Prestiž vojske je bil seveda okrnjen s porazi v bitkah za Malvin-sko otočje, vojska pa tudi nima dovolj moči in obenem priljubljenosti med prebivalstvom, da bi bili poskusi državnih udarov tudi uspešni. Kljub temu pa so bili vsi prevratniški poskusi doslej nekaznovani, kar je po svoje tudi zanimiv kazatelj odnosov med vojsko na eni strani ter političnim vodstvom in civilno družbo na drugi strani. »Sporočilo«, ki jo je v zadnjih dneh poslal polkovnik Mohamed Ali Sei-neldin pa je bilo tokrat še posebno krvavo, saj je povzročilo smrt dveh demonstrantov in enega policijskega agenta, najmanj 40 oseb pa je bilo ranjenih. Ob koncu še kroniko zadnjih ur: uporni polkovnik se je v noči na torej predal vojaškim oblastem in predal poveljstvo garnizije v Vili Martelli generalu Isidoru Caseresu. Nazadoval izvoz orožja iz Italije RIM — Po podatkih stockholmske agencije ACDA (Arma Control and Disarmement Agency) je izvoz italijanskega orožja doživel v zadnjem obdobju pravi polom, saj je Italija leta 1981 izvozila za 1.332 milijonov dolarjev orožja, leta 1986 pa le za 324 milijonov dolarjev. Vzroki tega drastičnega nazadovanja so številni, v glavnem pa so jim botrovali politični razlogi. Italija je namreč prekinila izvoz v Irak, Iran, Sirijo in Libijo. Za nameček so klasični uvozniki italijanskega orožja v Afriki in Latinski Ameriki znižali svoje proračune za oborožitev. Da pa bi bila mera polna, so se na tržišču z orožjem pojavili nevarni, konkurenti^ Brazilija, obe Koreji, Kitajska, Izrael, Španija in Grčija. Če k tem dodamo, da Francija in Velika Britanija krčevito branita svoje pozicije, je popolnoma jasno, v kakšnih težavah se je znašla Italija. Ob vsem tem je treba omeniti, da so se prebudili tudi Zahodni Nemci, ki so spoznali, da kupcev za orožje ne manjka, nemško orožje, pa ne potrebuje pretirane predstavitve in reklame, saj je od vedno sinonim kakovosti in učinkovitosti. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da bo morala italijanska vojaška industrija preusmeriti svojo proizvodnjo. Ogorčenje zahodnonemške javnosti zaradi malomarnosti v JE Biblis Za turiste iz SFRJ Izrael nedostopen ■TEL AVIV — Izraelska policija je v ponedeljek polo PrePovedala bivanje v Izraelu štirinajstim Jugos-ijanom, ki so z letalom Adrie Airways pripotovali na s [QBsče Ben Gurion v Tel Avivu. Vsi potniki so imeli seboj, tako kot zahtevajo predpisi, veljavne turistič-yizume in obvezne devize. Vse to so pokazali izra-jej jhi policistom, vendar pa so jih kljub temu z istim vQnitn vn,L/i -v Jugoslavijo. Poleg tega so z jugoslo-',,'!SI m rccora ——— -------------— I ' Fonaaggio di MontaHo ycro ------------ Formaggio di Rdia della migljorguaBtd Form a ggio di Reila inferiore —----------- ■porrnaggjo di Plezzo vero ———------------- Formaggio di Tolmtino Formaggio Afma vecchio fahto di buoaa qualiCa Formaggio fotto Afma vecchio di buona qualita ~ Formaggi-o Afmo imava frefco----------—i---—— Formg^o,Mariotto vera --------——----------—------ Forajg&gro Murlfdot-vs-— ------—---------------- Formaggio Pakiža \ >.— ---------------------- Forip^lgio^-Sckiauzzo, r—---—-— ---------------- Ont*>'Jpttile----~r~*r-sri—r—------------------- Can$Š£te kbbricate colRampo di Vetro------------ CandeJJfe ftnza Ctampp^--------------------- Lardo di Porco noftran^De^ftagionato alta fenza Detta fimile con cofte------------------------ La fdo2' Čarne di Porco ofso--------------------------- Ofsami fpolpati čoke Afsungia noftrana beif condizionata--------- Lardo di Porco foiaftijro ftagioaato Čarne di Pcrco-fotaftiero ©Oa^fso ----------- Afsuogia forafliei*^------------------------- Prcfciutto in ftftc * ~——------------- tbuoni e lufficlenti nokraai —------- čoH'egH6* fmoni c fufiicienti ------- —foi 18 “idl. sz ~fol 29 —foi 6 —fol 13 —fol si -fol iz —fol 2 3 —fol. 7 —fol 4 —foi. s —fol 2,6 -fol. 18 -fol 17 fol ■ -foi. 19 ffiffe -fol. iz -fol 7 -(dl 21 -fol IJ -fol 9 -fol 16 -fol z6 -fol 26 -foi. 27 h libra alia Stofsa „ _________ Fr/tnrefco BnmjUefcbi Canc. della Otti. UDINE, Per li fraielit Murero Stamp. della Citti. Prodajalci jestvin in drugih vsakdanjih potrebščin so se nekoč morali držah predpisov občinske oblasti. Blago so lahko prodajali le po maksimalnih cenah, ki so jih določali na Občini. V roke so nam prišli ceniki sirov in mesnih izdelkov, ki so veljali v Vidmu v osemnajstem stoletju. Iz priloženega cenika z dne 22. avgusta 1773 lahko ugotovimo, da so svoj sir v Videm prinašali kmetie iz raznih alpskih predelov, takih, ki so danes na obeh straneh državne meje. Bovški sir je bil med najbolj cenjenimi saj je bila njegova cena 19 soldov za en funt. Enako ceno je imel tudi sir montasio, ki so ga pridelali v sirarnah pod to goro. Sir iz Rezije je imel ceno 18 soldov. Slabši rezijaski sir je stal 1 soldov. Zelo poceni je bil tolminski sir: samo 6 soldov. Še cenejši je bil sir lZ Paluzze v Karniji: komaj štiri solde. Bovški ter montaški sir sta torej bila nal' dražja. To pa pomeni, da sta bila najkvalitetnejša. (mw) V Pordenonu sejem obrti in antikvariata PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu bodo danes dopoldne odprli dva sejma: 14. sejem obrti italijanskih in tujih dežel ter 2. sejem antikvariata. Na prvem sejmu razstavljajo predvsem obrtniki iz naše dežele. Prisotni pa so tudi taki iz drugih italijanskih dežel ter tudi prodajalci obrtnih spominskih izdelkov iz nekaterih drugih držav. Sejem prirejajo v sodelovanju z bolj znano podobno milansko razstavo. Pri organizaciji sejma sodelujejo Pordenonska trgovinska zbornica, Deželna ustanova za razvoj obrti ESA in Banca popola-re iz Pordenona. Ker zanimanje za antikvarične izdelke rase, so se lani v Pordenonu domislili, da bi lahko tudi pri njih imeli tako razstavo. Še zlasti v tem predprazničnem času bo obisk na tej razstavi marsikoga prepričal, da bo za svoj dom kupil kak starinski kos pohištva. Letos bodo v Pordenonu razstavljali več slik furlanskih slikarjev devetnajstega stoletja, pohištvo, ikone, tepihe ter zlate ter srebrne predmete. Razstava antikvariata bo na 2.000 kvadratnih metrih površine. Na sejmu bodo s svojimi izložbami prisotni predvsem domači obrtniki. Letos pridejo na sejem tudi številni obrtniki iz drugih italijanskih dežel. Še zlasti številno bo letos predstavništvo obrtnikov iz pokrajine Varese. V tej pokrajini Lombardije je obrtna dejavnost zelo razširjena. Še zlasti so znani usnjeni ter oblačilni izdelki. Prav tako so znani zlatarji. Na voljo pa bomo imeli tudi obrtne izdelke iz Kenye, Indije, Vietnama, Poljske, Mehike in še od kje. Na tisoč kvadratnih metrih površine bodo razstavljena stara oblačila iz časovnega razdobja med koncem 18. stoletja in začetkom druge svetovne vojne. Gre za izbor iz bogate zbirke nekih Tržačanov (nekaj tega smo že videli na drugih podobnih sejmih, še zlasti na goriškem modnem sejmu). Poseben oddelek bo posvečen modi v Benetkah v šestnajstem stoletju. Na ogled bodo tudi stare igrače. Sejmišče pa bo nudilo še nekaj drugega. Na razstavi bomo videli tudi možnosti obnove v 26 mestnih središčih naše dežele. Pri tem obrtniki imajo seveda pomembno besedo, saj je predvsem od njih odvisno kako se bodo obnavljale stare stavbe. Sejem bo odprt tja do vključno nedelje 11. decembra. (mw) Natečaj društva slovenskih lovcev za naše šolarje Konkretni dokaz ljubezni do ptic Pestri ptičji svet je s svojimi skrivnostmi in lepotami že od nekdaj privlačeval človeka, ki pa se šele v zadnjih časih vse bolj zaveda velikega pomena ptic. Vsaka ptičja vrsta ima namreč v naravi svoje mesto in vlogo, ki je nenadomestljiva pri vzdrževanju naravnega ravnotežja. Ptiči so koristni v gozdarstvu, kmetijstvu, sadjarstvu. (Ena sama velika sinica zbere na primer, ko neguje mladiče, od 1000 do 1500 jajčec smrekovega prelca na dan, enako število gosenic pa lahko v enem dnevu do golega obžre celo drevo). In tako postaja v odnosu do živalskega sveta in sploh do življenjskega okolja varstvo ptičev čedalje aktualnejša problematika. Z nepravilnim odnosom do okolja in sploh vsega, kar nas obdaja, je človek povzročil že preveč škode. Z raznimi posegi spreminja namreč prvobitnost okolja in tako uničuje življenjski prostor mnogim ptičjim vrstam. Pticam je seveda nevarna in škodljiva tudi pretirana in nestrokovna uporaba najrazličnejših pesticidov v kmetijstvu ter nekatere vrste lova, ki pri nas (na Tržaškem) sicer niso razširjene. Da bi že pri mladih vzbudili željo po pravilnem odnosu do narave, je vodstvo Društva slovenskih lovcev FJK »Doberdob« sklenilo, da v šolskem letu 1988/89 razpiše nagradni natečaj za izdelovanje umetnih krmilnic in valilnic, natečaj za likovne izdelke ter natečaj za najboljše sestavke, ki naj motivno segajo v živalski svet in naravo. Smatrali smo namreč, da bi se prav dijaki naših srednjih oz. osnovnih šol, s pomočjo profesorjev, lahko približali, in to na pravilen način, čudovitemu ptičjemu svetu in začeli tako prodirati v skrivnosti življenja. (Pomislimo samo na orientacijo in selitev ptic, ki je izreden in hkrati enkraten pojav, saj se ptiči orientirajo s pomočjo sonca, zvezd in celo zemeljskega magnetnega polja; spomnimo se, da preletijo naše lastovke razdaljo 8-9 tisoč km, ko gredo prezimovat na jug Afrike, ali na taščico, ki je pred leti v 4 dneh priletela iz Finske v FJK). Poleg natečaja pa namerava društvo prirediti, na željo posameznih šol, predavanja z diapozitivi, ki naj dijakom živo prikažejo živalski svet, ki nas obdaja. Naša želja je, da bi že dijaki spoznali, da je pojmovanje, ki si zadnje čase vse bolj utira pot in isto- veti lovca z ubijalcem, zgrešeno in povsem napačno. (Nepoznavanje lovske zakonodaje in pravil, ki so v veljavi v FJK, kot deželi s posebnim statutom, nedvomno pripomore k taki miselnosti, zato bo eden naslednjih prispevkov obravnaval tudi to temo). Ker pa vemo, da niso nekatera ravnateljstva še obvestila o našem nagradnem natečaju bodisi dijakov kot tudi profesorjev-mentorjev, smo sklenili, da v grobih obrisih predstavimo natečaj, ki ga je šolsko skrbništvo razposlalo šolam že 4. oktobra. Misel se je porodila iz prepričanja, da je za varstvo ptičev nadvse pomembno tudi zimsko hranjenje in postavljanje valilnic, ki naj pri mladih pripomoreta pri razvijanju čuta za razumevanje in opazovanje narave. Zato nekaj besed o vsem tem. Predvsem osnovna misel: če pričnemo z zimskim krmljenjem, ne smemo s tem na noben način prenehati, saj bi tako zapisali ptice gotovemu poginu. Krmilnice - hišice - naj bodo odprte na vse štiri strani (glej kot primer sliko št. 1) in postavljene od tal 1,5 do 3 cm. Kot povsod je tudi tukaj težaven predvsem začetek, saj bo včasih minil tudi teden ali celo več, preden bodo ptice zapazile hrano. Od takrat pa število obiskovalcev neprestano ras iz dneva v dan. Hrana naj bo boga^. in različna (pomembna je seveda tu voda). Priporočam seme sončnic, n ^ močen kruh (ki ga bomo PostaV1L1i,0 preluknjano posodo, da bo voda la, odtekla), razno sadje (jabolka, kaki), pa tudi košček slanine ^ obesimo na vejo. Zelo posrečena se zdi zamisel o sladici, ki jo lahko pr^ pravimo sami, saj je zelo enostav^. Na ognju raztopimo margarino svinjsko mast, primešamo žitno -razno moko in sladkor, po želji lanN dodamo tudi nekaj zmletih ore^°Vv0-rozin. Vse postavimo v plastične zarce, nato v hladilnik; ko se s r^' prerežemo kozarec in »sladico«, P^a luknjano z žico, obesimo na vejo. pomlad bomo seveda tako hrano, rada postane žaltava, opustili. Prav tako je nadvse zanimivo in membno izdelovanje in postavi] umetnih valilnic, s katerimi s^uSarij-številnim pticam nadomestiti P°® oa kanje naravnih dupel. Pri vsem te je prav, da se držimo nekaterih oS.^ce nih pravil: osnovna ploskev vab ne sme biti manjša kot 15x15 ^ globlja naj bo od 20 do največ 3 ^ vhod pa naj bo višje od sredin^ sprednji strani. (Vhod odigra ..sj nadvse pomembno vlogo in to ^ njegova oblika kot tudi velikos. bosta ta dva dejavnika bistveno ^ v vala na vrste ptic, ki bodo 9nez t,jti valilnici). »Umetno gnezdo« mor _ seveda pokrito, poleg tega pa J jjno vilno, da se da odpreti, saj borno je tako lahko občasno nadzorovali ce v njem. Pri nameščanju va.rnien bomo tudi pazili, da bo vhod o proti vzhodu, včasih, posebno ^g] staja nevarnost, da bi valilnico o ^ ..r_ maček, pa namestimo pod njo ši pas pločevine. t>oste Dragi dijaki in učenci, ki s na-odločili za sodelovanje na na* igj, ki gradnem natečeju in sploh ^ bost® vas bo članek spodbudil, da ® , gnj-tudi sami odločili za izdelavo jabk° ce ali valilnice. Iz izkušnje va povem, da vam bodo vsak ra£jost. ptice stokrat poplačale, saj 1 ,a(j lab' ki navdaja človeka, ko na P° 0ienju' ko prisluhne ptičjemu zv Petnih žvižganju in opazuje nato v P ^ejZ. mesecih vrvež okoli valilnice, merna, edinstvena. N. RADOVIH ali ko- Potem ko se je uradno ogradila od Unije Se o zahtevah Skupine 88 Stališče Obalne konference SZDL Koper . KOPER — Poročali smo že, da je prišlo v italijanski skupnosti, K1 živi v Jugoslaviji, do nekak-jjnega razdora. Člani Skupine iz Kopra, ki se zavzemajo za Uveljavljanje različnih pogle-°°v, za politični pluralizem Judi znotraj Unije Italijanov Is-tre in Reke, so s posebno noto °Pozorili, da v zdajšnjih razmerah Unija ne more predstavljati yseh v Jugoslaviji živečih Italijanov in da je prav Skupina 88 lista alternativna organizacija, Ki v bistvu predstavlja drugače misleče pripadnike italijanske narodnosti. Tej trditvi, ki smo jo zapisali v našem poročilu, pa je včeraj °Porekal Drago Žerjal, pred-|6dnik Obalne konference Koper: »Gre po mojem mnenju za netočnost. Skupina . le mnenjsko gibanje pri So-cmiistični zvezi in je samostoj-110 v svojem organiziranju in sklepanju. Vendar ti sklepi niso nujno hkrati tudi stališče Socia-hstične zveze, dokler jih ta ne P°trdi ali kako drugače sprejme. Menim, da že zato, ker ni Ustrezno formalno-pravno organizirana, Skupina 88 ne more Predstavljati italijanske skupnosti. Tako predstavljanje bi mio nesprejemljivo tudi zato, "er deluje (pravzaprav so nam sele prvega decembra poslali Pobudo, da bi delovali v okviru ^nalne konference) le v okviru ^nale (Obalne SZDL), Italijani Pa živijo na precej širšem območju - v Istri in v okviru reške skupnosti občin.« , Ker smo informacijo o tem, Kaj je sporno pri predstavljanju v Pijanske skupnosti, dobili pri mnih Skupine 88, smo jih še nkrat prosili za dodatno pojas-Ho. Franco Juri nam je ob tem p°vedal: j.. razmerah političnega mo-, Zina je seveda nemogoče, da i neka alternativna skupina °9a predstavljala. Vendar mi Predsednik Unije Silvano Sau ne zahtevamo nemogočega - ne zahtevamo ustanovitve novih strank. Zahtevamo le, da bi se Unija Italijanov bolj odprla obstoječim razlikam, ki nastajajo znotraj nje. Sedanje predsedstvo Unije onemogoča take možnosti, zaradi tega je takšno predstavništvo za nas vprašljivo. Skupina 88 je bila glede tega jasna - delovala bo avtonomno, dokler v Uniji ne bodo vzpostavljene razmere za vključitev skupine v to organizacijo, oziroma v fronto, kjer naj bi bili upoštevani interesi pluralizma in avtonomija različnih subjektov. Če do tega ne bo prišlo, sama Unija ne more predstavljati vseh Italijanov v Jugoslaviji. Za zdaj z obstojem Skupine 88 opozarjamo le, da se nekateri pripadniki italijanske narodnosti ne identificiramo s tako organizirano Unijo, torej sprašujemo SZDL, ali imamo taki manjšinci pravico do svojega življenja.« BORIS ŠULIGOJ MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ Jiflj = -"®Si utiiiiHvimimn 1111 Enotni kulturni prostor nizozemskega jezika »Nizozemski jezik« je pri nas verjetno še dokaj nejasen pojem. Vsi vedo, da je to uradni jezik nizozemske države, a malokdo pozna razliko med izrazi: nizozemščina, flamščina, holandščina ali med bolj oddaljenima, a sorodnima pojmoma: nizka nemščina ali afrikaans. Beseda Nizozemska, ki pomeni "Nizke dežele" je ime države, a hkrati tudi zemljepisna oznaka za območje današnjih držav Nizozemske, Belgije, Luksemburga in severnega dela Francije do reke Somme. Beseda Holandska, ki pomeni "dežela lesa", označuje predvsem dve današnji pokrajini na Nizozemskem, ki sta po uspešnem uporu proti španskim osvajalcem v XVI. st. postali gospodarsko in kulturno najbolj vplivni in tako tudi najbolj reprezentativni za celo deželo. Tudi flamščina je pojem, ki lahko dobi različne pomene v zgodovinskem ali zemljepisnem smislu. Zemljepisno označuje ozemlje, ki danes pripada trem državam: dve pokrajini današnje Belgije, nekaj ozemlja francoske države ter del nizozemske pokrajine Zelandije. Danes se ga rabi predvsem kot oznako za severni, nizozemsko govoreči del Belgije. Nizozemščina se je razvila iz germanskih narečij ob ustju velikih rek, ki se iztekajo v Severno morje. Sam izraz "Nederlands" se je pojavil prvič leta 1482, ko je bila na območju že močno razvita literarna tradicija v tem jeziku, ki je bila odraz zelo cvetočega gospodarstva. Izraz se je pojavil, da bi podčrtal razliko med domačo in nemško kulturo, dokončno pa se je uveljavil šele v prejšnjem stoletju. K nadaljnjemu razlikovanju od katoliških osvajalcev z juga (Špancev) ali vzhoda (Habsburžanov) je prispevala še opredelitev prebivalstva za protestantsko reformo, in sicer za kalvinistično smer. Ta opredelitev je sprožila s sosedi zelo močne spore, ki so trajali od srede 16. do srede 17. stoletja in med drugim povzročili razcepitev "Nizkih dežel" in nastanek današnje meje med Belgijo in Nizozemsko. Oba dela nizozemsko govorečih dežel sta se spet združila šele po Napoleonovem padcu, a le za kratkih 15 let. Belgija je leta 1830 postala neodvisna kraljevina. Vendar je kratka povezava po dvestoletni ločitvi obudila v belgijskih Flamcih zaupanje v skupno nizozemsko kulturo ter dokončno premagala težnje po jezikovnem partikularizmu, ki bi lahko "belgijsko flamščino" odločneje preusmeril proč od glavnega toka nizozemskega jezika. Vendar je med obema deloma nizozemščine, na obeh straneh nizozemsko-belgijske meje ostalo nekaj razlik. Na Nizozemskem se je jezik lahko neprekinjeno in nemoteno razvijal skozi stoletja, medtem ko se je v Belgiji moral stalno podrejati politično in gospodarsko močnejši francoščini. "Emancipacija" flamščine v Belgiji je bila zato pogosto le formalna. Tako je npr. Zakon enakopravnosti že leta NIZOZEMSKA NAREČJA ^ SAKSISCH NIZOZEMSKA BELGIJA OEUTSCHLAND UMBUHCSl FRANCE 1898 priznal flamščini status uradnega jezika, a šolski pouk v tem jeziku je stekel šele leta 1932. Višek emancipacije je flamščina v Belgiji verjetno dosegla leta 1973, ko sta bila sprejeta dva pomembna sklepa: da se za ta jezik v Belgiji začne dosledno uporabljati ime "nizozemščina" in da ga morajo rabiti na ozemlju nizozemskih Belgijcev tudi delodajalci pri sporazumevanju s podrejenimi, (jezik delodajalcev je bil večinoma francoski). Tudi nadaljnji koraki niso nepomembni. Septembra 1980 sta kraljevini Belgija in Nizozemska podpisali sporazum o ustanovitvi Nizozemskega jezikovnega združenja (Nederlandse Taalunie), ki sloni na načelu enotnega jezikovnega prostora flamskega dela Belgije in Nizozemske. S prvim januarjem naslednjega leta pa bosta obe polovici Belgije, nizozemsko in francosko govoreči del, dobili novo, federativno obliko povezanosti. Množična občila, zlasti televizija, dobro opravljajo pozitivno vlogo povezovanja obeh sestavin nizozemščine. Med tremi velikimi jezikovnimi "mlinskimi kamni": francoščino, angleščino in nemščino, se nizozemščina, jezik 20 milijonov Evropejcev, uspešno razvija. VIR: O. Vandeputte, J. H. Meter, R. Del Pezzo Costa-bile, II Nederlandese. Publikacijo je izdala ustanova Stichting Ons Erfdeel vzw, 1984. Srečanje delegacij KD in SKGZ TfcST či jjj 1 V ponedeljek se je v Pala-$ke ku?.a v Trstu delegacija Sloven-VodstvltUrno'9osPotlarsKe zveze, pod £iča ‘t0® Predsednika Klavdija Pal-?ei»ioifS -l1 s Poslancema Krščanske ie®!. is/90*!6 Polonijem in Bertoli-raz^ov* srečanju je bila v ospredju žadevarSfna Iranka, ki neposredno ®°st v slovensko narodnostno skup-•>ii “UK pokrajinah, zlasti pa je 'K Vsp«*P°u poio^ v,?ašA sku?n?sti _če,da!le '-4M »v_| * m aivujjiiuMi ueuaij ?*h pQr^ozai' zlasti v okviru nekat) e Pospk6- n*k ustanov. Delegacij ?to te£ el Podrobno izpostavila vi 111 k* jih imajo organizacij lavami V® Slovencev z javnimi u] j lliivo«ff . loriti prevladuje neol <‘0stna n m ^oKakor daleč nezi J? slovenswAn°St do vPrašani- ki ! *lvlieni*i,SK0 uarodnostno skupno PreS^ke yažn°sti. j4 °diočnV,?xkl SKGZ so se zavze deW inelšo akciio, ki naj Oh«. Se Dosehnr, t-L >ovi S® posebno "pa na Tržaškei :aZlHiš]ia„ar J6 osnova za vsakrši ?eke novJ^ ln del° za Perspekti\ r°Pe. m resnično združene E s|a vzoiI?entarca Coloni in Berto » V2ela “ arca Golom in Berte h?skrbli a..znanie upravičen izr. ši6"1'ia?šem £arila nuinost' da se ?, s°(leio^„, U sprejme tudi zakc čJi' VkaSna 0bmeinih Obm0 ikSodelovan SU sprejme tud ^^kf " predvideni fina sen86 PosDf>i°Sebno zav2etost zal jp^iima HPrtŠ1 sodelovanje med s f‘Udi oSnn aVama in deželama, k lazvijp ,, a Julijska krajina nad i^isken, t‘‘“.spodarskem in civi idika letP v Pričakovan Sedaj od ankaranskega križišča do koprske Žusterne Milimeter za milimetrom do obalne ceste KOPER Te dni bi bil moral republiški komite za varovanje okolja in urejanje prostora že izdati lokacijsko določbo za začetek gradnje novega odseka obalne ceste od ankaranskega križišča do koprske Žusterne. Kot smo lahko zvedeli, je ta odločba že napisana, izdati pa bi jo morali v kratkem. Sredi decembra, natančno 15. tega meseca, bodo odprli ponudbe izvajalcev za izvedbo pripravljalnih del, kajti dela na štiripasovnici bodo začeli z zasipavanjem morja med Slavnikom in Žusterno. Po novih dogovorih bo torej štiripasovnica pripeljala do Žusterne, delno tudi po novem nasutju na Bonifiki in v morju. In ker bo nasutje na 15-metrski plasti mulja, morajo to delo opraviti čimprej, da bi se lahko nasip v dobrem letu primerno usedel, šele zatem bi na njem lahko zares gradili cesto (torej šele v začetku leta 1990, če bi šlo vse po sreči). To zasipavanje morja bo prišlo prav tudi graditeljem drugega dela rižanskega vodovoda (od Bertokov do Kopra), ker bodo tako imeli odlagališče za izkopano zemljo razmeroma blizu. Vsa pripravljalna dela naj bi veljala približno 3,6 milijarde dinarjev, samo nasip pa približno 1,2 milijarde, natančno bodo povedali izvajalci s svojimi ponudbami. Po teh pripravljalnih delih bodo cesto začeli graditi pri Bertokih, kjer bo nova štiripasovnica "pohodila" obstoječo obalno cesto. Tu bodo tako najprej zgradili obvoznico, po kateri bo potekal promet v času gradnje. Po cenah iz meseca septem- bra, naj bi ta naložba znašala 76 milijard dinarjev, toda že zdaj je jasno, da ta znesek ni dokončen. V njem so na primer predvideli za odkupe zemljišč vsega tri milijarde dinarjev, čeprav drugi računi kažejo, da bi morali za odkupe nameniti kakih deset milijard dinarjev. Po drugi strani pa lahko po nekaterih "podrobnostih" sklepamo, da se bo pravi začetek gradnje obalne ceste krepko zavlekel, saj na območju cestne trase še niso odkupili niti enega samega zemljišča ali hiše (rušili naj bi tudi več objektov, med njimi sedem stanovansjkih hiš). To pomeni, da bodo morali najprej (pred pridobitjem gradbenega dovoljenja) zaključiti včasih kar zapleten postopek urejanja lastninskih razmerij. Miran Marussig s Skupnosti za ceste Slovenije pa nam je danes zagotovil, da denar za začetek pripravljalnih del (1,2 milijardi) ni vprašljiv. Prav tako naj bi še letos namenili štiri milijarde za odkup nekaterih zemljišč in dveh hiš, torej tista zemljišča, ki jih bodo pri gradnji ceste najprej potrebovali. Vseeno pa se priprave na začetek gradnje ceste premikajo po polževo. Kje so razlogi za tako počastnost, je pravzaprav težko ugotoviti. Dejstvo je, da morajo na Obali - konkretno odgovorni pri obalnem izvršnem svetu - slediti, opozarjati in vzpodbujati nosilca naložbe Skupnost za ceste Slovenije za vsako najmanjšo potezo, ki je potrebna, da bodo nekoč ta del ceste sploh začeli graditi. g § Zadnjič letos v Kosovelovi 1 • • V • • knjižnici SEŽANA — Dne 9. t. m. bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani zadnji kulturni večer v letošnjem letu namenjen predvsem odraslim. Gost knjižnice bo akademski slikar mlajše generacije BOJAN ŠTOKELJ iz Divače, ki si je za svoje umetniško izražanje izbral ne le slikarstvo, temveč tudi fotografijo, z njim pa bo v knjižnici tudi gledališka igralec iz Ljubljane Aleš Valič, ki bo interpretiral zbor pesmi iz Kosovelovih Integralov. Kulturni večer, ki si ga je v celoti zamislil Bojan Štokelj, bo gotovo malo drugačen od tistih, ki so jih obiskovalci knjižnice navajeni, zato pa nič manj zanimiv. Z razstavo, ki jo je pripravil umetnik se je najprej želel ,predstaviti v domači občini, nakar nam je povedal, bo potovala tudi v druge kraje Jugoslavije. Razstava bo na ogled do 16. t. m. a. n. Divaška nesreča posledica preutrujenosti strojevodje SEŽANA - Po treh letih so na sežanski enoti koprskega temeljnega sodišča izrekli sodbo 40-let-nemu strojevodji Francu Vodopivcu, ki naj bi po obtožnici zakrivil tragedijo na železniški postaji v Divači, kjer je pri naletu tovornega vlaka v zadnji del potniškega vlaka življenje izgubilo 31 potnikov, 47 pa jih je bilo ranjenih. Sojenje se je zavleklo, ker je sodišče čakalo na izvedeniško mnenje, ki so ga pripravili člani interdisciplinarnega konzilija Inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru iz Ljubljane. To mnenje je predstavljalo jeziček na tehtnici pri razsojanju Vodopivčeve krivde. Na podlagi pisnega izvedeniškega mnenja in dodatnih pojasnil strokovnjakov na nedavni sodni obravnavi se je sodni senat odločil za izrek oprostilne sodbe. Za tako razsodbo se je sodišče odločilo, ker navkljub vsem jasnim objektivnim okoliščinam v vsej zadevi manjka tako imenovana subjektivna plat kaznivega dejanja. Pri izvedeniškem mnenju so strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra morali odgovoriti na tri ključna vprašanja: prvič, kakšne so bile psi- hofizične sposobnosti strojevodje v času, ko je prišlo do nesreče; drugič, kakšne so splošne obremenitve strojevodij glede na »mikroklimo«, ki obstaja v lokomotivi in glede na signalizacijo, ki je mora strojevodja opazovati in tretjič, ali je možno, da pri strojevodji ob upoštevanju prej navedenega pride do nenadne odpovedi razumske kontrole. Pri izdelavi izvedeniškega mnenja je sodelovalo kar sedem Arokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra, konzilij pa se je naslonil na doslej napisano strokovno literaturo, pretehtali so opis del in nalog ter obremenitev strojevodij, ki so ga pripravili pri železniškem gospodarstvu v Ljubljani, ogledali in posneli so delo in naloge, ki jih morajo opravljati strojevodje. Predvsem pa so se oprli na objektivna dejstva, ki so pripeljala do di-vaške tragedije. Ta pa so, da je strojevodja Franc Vodopivec pred usodnim naletom, do katerega je prišlo 14. julija 1984 ob 6. uri in 11 minut, neprekinjeno delal več kot 14 ur, s tem da je imel za seboj deset ur in dve minuti efektivne vožnje. Prof. dr. Samo Modic je v strokovnem mnenju v zvezi s predpisi o varnosti železniškega prometa poudaril, da se prvi znaki utrujenosti lahko pojavljajo že po štirih urah dela (zato tudi pri delu dajamo odmor). Delovni čas v eni izmeni v svetu priporočajo na osem ur predvsem zaradi utrujenosti, ki še z izrazitejšimi znaki kažejo proti koncu 8-urne izmene. Če delo traja 12 do 16 ur, moramo pričakovati, da bo prišlo do utrujenosti, še zlasti, če delavec opravlja svoje delo v nezadovoljivih ekoloških razmerah (na primer: zaprt prostor, vročina) in v nočni izmeni. Pri utrujenih osebah je zelo verjetno, da pride do nenadne odpovedi razumske kontrole, ki se ji utrujena oseba ne more zoperstaviti. Izvedenci so tudi ocenili, da je bil tako dolg delovni čas s tolikšnim številom efektivnih ur vožnje, tudi ponoči, bistveni razlog za utrujenost strojevodje, pri čemer so upoštevali tudi dejstvo, da smejo poklicni vozniki motornih vozil v 24 urah voziti le osem ur in da morajo po petih urah vožnje obvezno imeti 30 minut počitka. V izvedeniški ekspertizi tudi navajajo, da v primeru preutrujenosti odpove usklajeno delovanje možgan, otežko-čena je zaznava in obdelava percepiranih podatkov. Utrujen človek lahko vidi signale, jih sicer dojema, vendar na njih ne reagira ustrezno ali sploh ne reagira. IZTOK UMER Hude polemike v devimko-nabrežinskem občinskem svetu Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek prižgal zeleno luč za obratovanje novega odlagališča trdih odpadkov v zapuščenem kamnolomu pri Križu. Sklep občinskega odbora je povzročil razkol znotraj koalicije, ki podpira odbor župana Bojana Brezigarja, saj se je svetovalska skupina SSk, vključno z županom, politično ogradila od odloka in se vzdržala glasovanja. Za odprtje odlagališča so se izrekli demokristjani ter odbornika Tuta (javna dela) in Certo (okolje), katerim sta se pridružila PSI in LpT, ki sta v opoziciji. Proti sklepu so glasovali komunisti in MSI, medtem ko se je SSk, kot že rečeno, vzdržala. Tržaška občinska uprava je že dalj časa pritiskala na nabrežinsko Občino za izdajo povoljnega mnenja o uporabi kriškega kamnoloma, posebno potem ko so trdi odpadki skoraj povsem nasičili veliko odlagališče pri Ospu v miljski občini. Nabrežinski občinski odbor se je dolgo časa obotavljal, ker je imel vrsto pomislekov nad predlogom tržaških upraviteljev. V prvi vrsti so bili župan in kolegi v odboru mnenja, da bi morala tržaška uprava, sporazumno z okoliškimi občinami, načrtno reševati to kočljivo problematiko, medtem ko je v vseh teh letih iskala in našla le začasne in negotove rešitve. Nadalje so bili v Nabrežini mnenja, da bi kriška "rešitev" povzročila vrsto drugih težav, posebno v prometu, saj bodo imeli tovornjaki težaven dostop do kamnoloma "pri Nacjotu". Končno pa so bili pomisleki ekološke in politične narave. Opuščeni kamnolomi na Krasu niso ravno primerni za odlagališča in če so, morajo pristojna telesa strogo nadzorovati, da je v njih prostor le za trde gradbene od- padke. Devinsko-nabrežinska uprava ima glede tega slabe izkušnje, saj se bo afera okrog nekdanjega odlagališča med Križem in Nabrežino baje končala na sodišču. Svetovni sklad za naravo (WWF) je namreč vložil sodno prijavo proti tržaškemu občinskemu odborniku, ki je bil takrat odgovoren za obratovanje odlagališča. Politični pomisleki pa so zadevali nesprejemljivo ravnanje tržaške Občine, ki je hotela vsiliti Devinu-Nabrežini določene začasne izbire, ne da bi medtem poiskala trajne rešitve. Že dolgo časa se govori o dokončno ureditvi morskega odlagališča pri Barkovljah, razvojni projekti pa so doslej ostali mrtva črka. Zaradi vseh teh razlogov je nabrežinski občinski odbor v začetku novembra zavrnil zahtevo tržaške Občine po odprtju kriškega odlagališča, ki so ga medtem lastniki že ogradili. Občinski sklep sicer upravno gledano ni obvezujoč (zadnja beseda pripada vsekakor Deželi), pomeni pa nesporen politični signal. Sklep so sprejeli ob negativnem zadržanju Krščanske demokracije, ki je kasneje, tudi preko svojega pokrajinskega vodstva, pritisnila na nabrežinsko koalicijo, da bi revidirala svoje mnenje. To se je zgodilo sredi prejšnjega tedna, ko je tržaška Občina poslala v Nabrežine zadnje strokovne izvide, ki naj bi potrjevali, da je odlagališče v skladu z geološko-ekološkimi predpisi. Nabrežinska uprava je zaradi tega spremenila svoje mnenje, ki je bilo tokrat povoljno. V prvem primeru so se od uprave ogradili demokristjani, v drugem pa SSk. Sklep je na ponedeljkovi seji občinskega sveta obrazložil odbornik za okolje Certo. Tudi sam je imel v začetku vrsto pomislekov nad zahtevo tržaške Občine, spremenil pa je mnenje, ko je videl nove geološke in ekološke izvide, ki naj bi po njegovem mnenju jamčili zaščito okolja. Odbornik je sicer ožigosal stališče tržaškega obora, podčrtal pa je tudi, da je treba pomisliti na hude težave gradbenikov in šoferjev tovornjakov, ki pravzaprav trenutno nimajo kam odvažati trde odpadke. Podobnega mnenja je bila tudi Gardossijeva' (KD), ki je naglasila, da bi morale vse krajevne uprave v tukajšnji pokrajini enkrat za vselej vzajemno rešiti ta problem. Proti povolj-nemu mnenju za odprtje odlagališča so nastopili komunisti. Njihov načelnik Širca je obsodil neodgovorno zadržanje tržaških upraviteljev, ki vsiljujejo ostalim škodljive in začasne rešitve. KPI je bila kritična tudi do krajevne koalicije, »ki naj bi klonila političnemu izsiljevanju tržaške uprave«. Načelnik SSk Brecelj je podrobno naštel vse pomisleke svoje stranke, ki so že prišla do izraza na odborovih sejah. SSk ima velike dvome o umestnosti odprtja odlagališča (»Kras ne sme postati neke vrste smetnjak za potrebe mesta«), odločno pa obsoja zadržanje tržaškega odbora. Socialist Caldi in neodvisni Tuta sta imela tudi nekaj pomislekov, rdeča luč za odlagališče pa bi po njunem mnenju oškodovala gradbena podjetja in obrtnike, zato ne gre še dalje zaostrovati odnosov s Tržaško občino. Dolgo razpravo sta sklenila neodvisni levičar Vocci in Iskra (KPI), ki je dejal, da smo priča političnemu razkroju nabrežinske koalicije. SANDOR TENCE Na sliki (Foto Križmančič): Zapuščeni kamnolom pri Križu, kjer bo podjetje Ecormed po nalogu tržaške Občine odprlo odlagališče trdih odpadkov. Metansko omrežje Nabrežine! polemični do ACEGA Metanizacija devinsko-nabre-žinske občine dobro napreduj6-Pred kratkim so se namreč začela gradbena dela za ureditev metanskega omrežja v Vižovljah in deloma v Sesljanu. Dela za napel]3" vo metana potekajo vzporedno z ureditvijo grezničnega omrežja, kot je svojčas sklenila občinska uprava, ki bo s tem prištedila lepo vsoto denarja. O poteku del je na ponedeljkovi občinski seji obširno poročal župan Bojan Brezigar, ki pa je tudi dejal, da ostaja še povsem nerešeno vprašanje, kdo bo pravzaprav upravljal m6" tansko omrežje. Pred enim l0!0® sta tržaška in devinsko-nabrežinska uprava podpisali osnutek sporazuma, ki določa, da bo metansko omrežje upravljajo podjetje ACEGA. Lista za Trst pa je v upravnem svetu tega podjetja postavila neke vrste politični veto nad tem sporazumom, ki je tako ostal mrtva črka. Župan in upravitelji so večkrat uradno in neuradno posegli pri tržaški Občini, da resi to situacijo, njihove prošnje pa so naletele na gluha ušesa. Tudi sedaj, ko melonarsko gibanje ni yec sestavni del občinske in pokrajinske koalicije. V Nabrežini so že naveličani dolgega čakanja in praznih obvez. Zupan Brezigar j6 pred kratkim poslednjič posegel pri tržaških upraviteljih ter jim dejansko postavil ultimat. V nasprotnem primeru bo uprava ubrala druge poti in vzela v poštev možnost sodelovanja s podjetjem, ki upravlja metansko omrežje na tržiškem območju. Občinski svet je v ponedeljek s široko večino glasov odobril tudi okvirni načrt za gradnjo druge občinske telovadnice v Vižovljah. (st) Trst bo dobil tovarno namiznega perila Edel Tessitura Triestina Trst je res mesto globokih nasprotij. Medtem ko se je predsednik deželnega odbora Biasutti včeraj pogovarjal z ministrom za državne udeležbe Fra-canzanijem o usodi Skedenj ske železarne in ko je podjetništvo potegnilo s sindikati v napadu na upravo Tržaškega Lloyda, je bila na sedežu pokrajinskega združenja industrijcev tiskovna konferenca, na kateri so predstavili novo proizvodno pobudo. V industrijski coni bodo zgradili tovarno namiznega perila Edel Tessitura Triestina. Spočetka bo zaposlila 80 delovnih moči, pozneje pa še več, in omogočila zaposlitev nadaljnjih 40 ljudi v delavnicah s spremno dejavnostjo. Gre za delniško družbo skupine Carlo Lamperti e Figlio iz Osnaga pri Comu, ki jo nadzoruje Enrico Filippo Galimberti kot večinski delničar. Leta je povedal, da znaša glavnica tržaške družbe 3,8 milijarde lir, od česar odpade po 900 milijonov lir na deželno finančno družbo Friulia in na družbo SPI (Societa di Promozione Indus-triale) iz sklopa IRI. Investicija znaša 20 milijard lir, letni promet pa bo dosegel 15 milijard lir, seveda, ko bo tovarna delala s polno paro, se pravi čez tri leta. Galimberti je naglasil, da si zastavlja tri osnovne cilje: prvič, povečati tržni delež, ki ga ima danes skupina Lamperti, in to ne toliko v Italiji kolikor in zlasti v tujini s posebnim ozirom na države v razvoju; drugič, raz- tegniti celoviti ciklus proizvodnje oziroma pomnožiti in kakovostno oplemenititi izdelke; tretjič, čim globlje prodreti tudi na evropska tržišča, tembolj še spričo konkurenčnih možnosti, ki jih bo nudilo tržno zenotenje po letu 1992. Poleg tega se je podjetnik obvezal, da bo z novo tovarno tvorno prispeval k reševanju zaposlenostnih problemov, ki so nastali v Julijski krajini ob izbruhu krize državnih udeležb. O tem je ostreje spregovoril podpredsednik deželne vlade Carbone. Pohvalil je seveda novo pobudo s pripombo, da se ta pridružuje številnejšim takšnim korakom naprej, ki omogočajo odprtje novih 800 delovnih mest, v isti sapi pa je kritiziral družbo SPI: »Najprej se je obvezala, da bo pomagala uresničiti načrt za ohranitev škedenjske železarne, zdaj pa se je zvedelo, da namerava njen upravni svet to stališče revidirati, češ da Trst ne spada med krizna območja, ki jih kaže industrijsko podpreti. Tedaj se postavlja vprašanje, čemu sploh takšna družba služi.« Carbone je še poudaril nujo, da se čimprej primerno zaposlijo vsi delavci in delavke s tekstilnega področja, ki so že več let v izredni dopolnilni blagajni. Predsednik industrijcev Toresella je kot gostitelj podčrtal pomen Galim-bertijeve pobude z vidika krize, ki je pred leti zajela ta sektor, in opozoril, da se da marsikaj ukreniti, če znaš smotrno in daljnovidno izkoristiti javna sredstva. Novi obrat se bo bržkone lahko vključil tudi v nove trgovske tokove, ki jih bo sprožilo tesnejše sodelovanje med zahodno in vzhodnoevropskimi državami po junijskem sporazumu EGS-SEV. D. G., Proslava ob 40-letnici upokojencev CGIL Sindikat upokojencev SPI pri CGIL je slavil včeraj 40. obletnico ustanovitve. Ob tej priliki so v dvorani CRAL na Pomorski postaji priredili slavnostno proslavo. Na sporedu so bili, poleg pozdravov predstavnikov oblasti, nagrajevanje upokojencev, ki so bili med soustanovitelji sindikat, pozdrav deželnega tajnika sindikata Giovanni Migliorini, nastop pevskega zbora Valrosandra, ki deluje v okviru Pristaniške avtonomne ustanove in zabava ob glasbi. At/ ponedeljkovem večeru v D Sl Predstavitev dveh knjig izpod peresa M. Gariupa Številno občinstvo je v ponedeljek prisostvovalo predstavitvi dveh zanimivih in natančno dokumentiranih knjig o Kanalski dolini. Avtorja Maria Gariupa in njegovo delo je v Društvu slovenskih izobražencev predstavil Rafko Dolhar. Prvo knjigo, ki nosi naslov Ovčja vas, je pred dvema letoma v slovenščini in italijanščini izdalo Založništvo tržaškega tiska, druga pa je trenutno še v obliki rokopisa. V kratkem bo izšla z naslovom Ukovški župniki (500 let vaške zgodovine). Pred uradnim začetkom večera je bila na sporedu otvoritev razstave ikon, ki jih je izdelala Terezija Ehrlich iz Žabnic. Njena dela je prisotnim predstavil slikar Milko Bambič. Razstava bo odprta dva tedna, ogledati pa si jo bo moggče ob delavnikih od 17. do 19. ure. Dolhar je natančno razčlenil Gariu-povi knjigi in posvetil največ pozornosti poglavjem, ki zadevajo poučevanje slovenščine v zadnjem stoletju, uporabo slovenskega jezika v cerkvi in preganjanje duhovnikov v času fašistične strahovlade. Mnogi so se morali zaradi svoje narodne zavesti zagovarjati celo pred sodiščem. Gariupove knjige so sad potrpežljive rekonstrukcije zgodovinskih dogodkov. Podatke je črpal pretežno iz župnijskih kronik, pa tudi iz videmskega, celovškega in goriškega škofijskega arhiva. V Ukovških župnikih Mario Gariup (foto Križman opisuje življenje in delo 58 župn^°vj ki so se v 500 letih zvrstili v Kana dolini. »Prepričan sem, da je drug1 V^.V^XXXXi.< "X X C;£SX X\_UXX OV^XXX, J 'w - . Y)0 del trilogije o kanalskih farah, ki Gariup gotovo dopolnil,« je zakl) Rafko Dolhar. :e Ob koncu prijetnega srečanja »e med avtorjem Mariom Gariup0111^ občinstvom razvil zanimiv P0?,pllii Na dan so prišli predvsem Pr0 gaja prebivalcev Kanalske doline, se, da starši govorijo s svojimi 0 ,0[, pretežno italijansko, obenem P3 sPmi ni šol, kjer bi se lahko otroci na materinega jezika, (hj) JADRANSKI KOLEDAR, almanah Slovencev v Italiji SANTORINI, Alistair MacLean vojni roman — uspešnica LEPOTA IZ CVETJA IN SADJA, Chris Stadtlaender priročnik o naravnih kozmetičnih sredstvih OBLAKI SO RUDECI, ljudske in umetne pesmi iz prve svetovne vojne MOJ KRAS, Scipio Slataper izpoved o razdvojenosti obmejnega človeka Vrednost po cenah v knjigarnah ..... 100.000 lir Popust za naročnike prazničnega paketa . . . 68.000 lir CENA 32.000 lir Od jutri na Pomorski postaji Prodajna razstava umetnostne obrti Jutri ob 11. uri bo na Pomorski postaji v Trstu otvoritev sedme prodajne razstave umetnostne obrti. Organizator razstave je medstanovski paritetni odbor, ki je bil pred letom dni ustanovljen v sodelovanju krajevnih obrtnih združenj (Slovensko deželno gospodarsko združenje, CNA in Associ-azione artigiani). Sklep o ustanovitvi odbora je tako dobil svojo praktično potrditev, saj je pravilno, da obrtniki sami urejajo a/oje razstave s tehnično pomočjo združenj. Pobudo o prodajni razstavi so tokrat podprli Tržaška trgovinska zbornica, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Ustanova za razvoj obrti ESA, Tržaška kreditna banka in zavod Cassa di Risparmio iz Trsta. Razstava je nekako razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja posebni kotiček, kjer bodo obrtniki skupaj prikazali svoje najzanimivejše izdelke s področja darilnih predmetov in spominkov ali praktičnih okrasnih predmetov, ki lahko najdejo svoje mesto v slehernem stanovanju. Drugi del razstave pa je namenjen prodaji izdelkov samostojnih obrtnikov, ki bodo izkoristili priložnost, da se predstavijo občinstvu v samem središču mesta. Zvesti obiskovalci te že tradicionalne prireditve, ki se lepo uokvirja v božični čas in ki je v prejšnjih letih zabeležila zelo velik uspeh, bodo lahko preverili umetniško kakovost izdelkov in razvojne smeri ter specifične zvrsti obrtništva, ki meji že na umetnost. (M. Š.) Dvodnevno zasedanje ZKMI Pokrajinski kongres mladih komunistov Preteklo soboto in nedeljo je bil v dvorani v Madonnina 24. pokrajinski kongres tržaške federa Zveze komunistične mladine Italije. vKIvh Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik fb, Pier Andrea Salvo, ki je temeljito analiziral .P0*Ju se in družbeno dogajanje na Tržaškem. Dejal je, d e(j mora ZKMI boriti za dejansko enakopravnost .jj ljudmi. V ta okvir moramo postaviti predlog tri ,g_ komunistov, da bi obvezno šolanje podaljšali d?anje stnajstega leta starosti in prizadevanja za lzbol^£jra-razmer šolanja v našem mestu. Kongres so nato p° vili predstavniki drugih političnih organizacij, nie mi Danijela Birsa za Mladinski odbor SKGZ, jal za Mladinsko sekcijo SSk ter odgovorni za m ^ rodno sodelovanje pri republiškem komiteju Zve cialistične mladine Slovenije Zoran Taler. ostn6 V zvezi s problematiko slovenske nar0 pjStoV skupnosti, ki je bila na zasedanju mladih y^eni- dokaj prisotna, naj omenimo, da so na kongresu ^ li, da se slovenski člani ZKMI organizirajo v >>^.aVlli mladih Slovencev«. Ta sklep mora potrditi vse 1 go-kongres ZKMI, ki se bo začel prihodnji četrte logni. Tržaško federacijo ZKMI bosta na kongre stopala Pier Andrea Salvo ter Tomaž Ban. __ Obljube Fracanzanija niso zadovoljile delavcev, ki so zasedli Stando Delavci škedenjske železarne zdaj že izgubljajo potrpljenje Delavci škedenjske železarne so z včerajšnjo odmevno in celodnevno roanifestacijo po mestnem središču, ki je povzročila ogromne zastoje v cestnem prometu in med katero so zasedli veleblagovnico Standa, le oelno dosegli to, za kar so se borili. Minister za državne udeležbe Carlo bracanzani je ob zaključku sestanka v Rimu z deželno delegacijo le zagotovil, da bo storil vse, da ne bi s Pfvim januarjem prekinili proizvod-nje, a je bil precej meglen glede ostalih zahtev tržaških delavcev. Ti s° namreč zahtevali kontinuiteto v Proizvodnji, zagotovilo, da bo država prispevala 60 milijard lir in na ta Jjačin omogočila Pittiniju, da nada-Jjuje s procesom preusmeritve ške-oenjskega obrata, ter nazadnje obrezo, da bodo čimprej sklicali sindikalna pogajanja. . Položaj v škedenjski železarni se je v zadnjih mesecih skrajno zaos-tnl. Delavci so namreč pod velikim Psihološkim pritiskom, saj je usoda Vedenjskega obrata še vedno pod vprašajem. Furlanski industrij ec Pitani, ki se je edini udeležil dražbe, na kateri je državna družba Finsider Prodala železarno, ima namen obdržati v službi vse delavce, vendar pričakuje od države, da bo prispevala vsaj velik del od potrebnih 60 mili-Drd Ur za preusmeritev proizvodnje, rttini bo iz svojega žepa potegnil 1 rnilijard lir, samo z nadaljnjimi 60 nulijardami, ki bi jih črpali iz sklada za reševanje železarn v krizi, pa je niogoče uresničiti nakazane načrte. *Ser je ministrstvo doslej precej za-račevalo, je Pittini postavil neke vrste ultimat in zahteval, naj se ministrstvo izreče do 31. decembra. »Če se do tega datuma ministrstvo ne bo trdno obvezalo, da bo pripomoglo k temu, da obdržimo obrat,« je zagrozil Pittini, »bomo primorani zaustaviti proizvodnjo.« To pa krat-komalo pomeni zapreti železarno, saj bi prekinitev povzročila ogromno škode strojem, ki jih je treba stalno vzdrževati. Prekiniti proizvodnjo pa bi v najboljšem primeru pomenilo poslati vseh 1080 delavcev v dopolnilno blagajno, kar bi bilo seveda usodno za tržaško industrijo in za prizadete delavce. »Rešimo tisoč družin!« je bilo eno izmed gesel, ki so jih včeraj ponavljali delavci škedenjske železarne. Kot rečeno, pa je rimski sestanek, ki so se ga udeležili predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, deželni odbornik za finance Dario Ri-naldi, deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, tržaški župan Franco Richetti, član predsedstva družbe IRI Sergio Trauner (ki je tudi tržaški občinski odbornik) in poslanec Sergio Coloni, obrodil le delne sadove. Minister Fracanzani je sicer zagotovil, da se bodo pogajanja - ki naj bi se jih udeležila tudi družba IRI — nadaljevala, ne da bi zato prekinili proizvodnjo škedenjske železarne. Včeraj pa še ni bila jasno izrečena obljuba, da bo država prispevala tistih usodnih 60 milijard lir, ki bi rešile škedenjski obrat. Minister Fracanzani je zagotovil, da bo država »podprla — tudi s finančnimi prispevki — prizadevanja za preureditev škedenjske železarne«. Ta izjava pa ni zadovoljila delavcev, ki so včeraj zasedli supermarket veleblagovnice Standa. Sindikalna skupščina je bila v poznih popoldanskih urah v supermarketu, potem ko so dospele vesti iz Rima, in je potekala v znamenju protesta proti neodločnosti vlade, ki doslej ni naredila nobenega odločilnega koraka za rešitev železarne. Delavci so v veleblagovnici ostali do 20.40, nakar so se z bagerji in drugimi vozili v povorki vrnili v železarno. Tu bodo danes zjutraj imeli zborovanje, ob 11. uri pa bo na Deželi sestanek, na katerem bodo natančneje poročali o izidu rimskega srečanja. Manifestacija, katere se je udeležilo okrog 600 delavcev in ki se je začela že pred 9. uro zjutraj, je včeraj spravila na noge vse mesto. Jutranja povorka, ki jo je spremljalo tudi pet delovnih vozil, med katerimi so bili bagri in premični žerjavi, je prehodila vse središčne ulice — Staro mitnico so celo zasuli z nekaj stoti železnega materiala in je malo pred 11. uro dospela v Ulico Battisti. Tu so delavci nepričakovano zasedli veleblagovnico Standa in vso Ulico Battisti do ljudskega vrta Tommasini. Manifestacija je v prometu seveda povzročila velike težave, saj je povsem pretrgala eno od najpomembnejših prometnih žil v središču mesta. Na ta način so delavci pretresli javno mnenje in pritegnili tudi pozornost brezbrižnežev, manifestacijo pa so budno spremljali tudi številni policisti in karabinjerji. B. G. Z nedeljske jubilejne proslave KD Venturini Delovanje pri Domju v znamenju odpiranja V nedeljo popoldne je bila v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu slavnostna prireditev, s katero je KD Fran Venturini od Domja proslavilo 20-letnico društvenega delovanja. Pri Domju je glasba zelo priljubljena. Ta občutek nam je v nedeljo še posebej poudarila vesela dobrodošlica, s katero so člani in odborniki KD Fran Venturini sprejemali svoje goste. V fo-yerju gledališča sta razposajeno igrali frajtonarci, ženski v nošah sta po stari slovanski navadi ponujali kruh in sol, za poživilo pa je vsak lahko dobil kozarček pristno domačega žganja. Po tako prijaznem in domačem sprejemu je bila na vrsti prireditev v pravem pomenu besede. V pozdrav je zapel MPZ Fran Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar. Po krajšem pevskem uvodu sta na oder stopili Serena Kozina in Magda Samec. V poltemi in ob spremljavi tihe glasbene podlage sta sproti opisovali nastanek in razvoj Na ponedeljkovi tržaški občinski seji Resoluciji o Tržaškem Lloydu in škedenjski železarni AIT nja . .koncu ponedeljkovega zaseda-«clohrZaŠkega občinskega sveta, ki je Uprfl M več kot sto sklepov rednega enojega značaja, je bila odobrena ga resolucija o položaju Tržaške-oov*0^. Za njeno besedilo so se do-po cj.1"| !.načelniki svetovalskih skupin je, p, razpravi o predlogu resoluci-ip' n. Stia j° podpisala Marzulli za KD Sfedr/ i za PSI. Svoj predlog je poko snv a tuc*r Lista za Trst, medtem čun j komunisti izrazili kritike na ra-hja °Secianjega kolebajočega zadrža-ProblenfVne ve^rne d° tega žgočega krit!f°tna resolucija izhaja iz vse bolj iti iz ve3a Položaja ladjarske družbe Za (.j.. G.jkega pomena, ki ga ima le-ta tracij .ask° gospodarstvo, za njegove ^ za ogled samega mesta. Horp,!, GGai°č, da so vse tržaške eko-Ztlrujee. ateg°rije in sindikalne sile -blikov - industrij cev, trgovcev, obr-tov .... ^Pediterjev, pomorskih agen-cev ^ rsraniških nakladalcev in trgov-Piških ier Enotna družba prista-2ScijP rUT?vcev in sindikalne organi-^kumem11" CISL in UIL " podpisale g^nii 0 ostrem nasprotovanju se-resoiu P.ravi Tržaškega Lloyda,« piše v Pana ; j1' '“Pooblašča občinski svet žu-ba prj t .°dbor, naj še enkrat izrazita k°' da rnestib neobhodno potre- bi' s nnJ, -a nakaže take izbire in Iju-obrnitj 0ji° katerih bo mogoče spre-°vrerln„f^PanR trend in kar najbolj w 'ti velike potencialne mož- nosti Jadrana in še posebno Trsta.« Resolucija poverja županu in odboru tudi nalogo, naj od predsednika vlade, od pristojnih ministrov in od predsedstev pristojnih ustanov zahtevata nujno in takojšnje imenovanje novega upravnega sveta Tržaškega Lloyda, v katerem bi končno našlo mesto tudi široko in kvalificirano krajevno predstavništvo, kakor je bilo sklenjeno že pred dvema letoma. Občinski svet je na ponedeljkovi seji osvojil tudi dokument, ki sta ga predlagali svetovalski skupini PSI in KPI in ki izraža globoko zaskrbljenost za prihodnost škedenjske železarne ter pristop Občine k včerajšnji sindikalni manifestaciji (o kateri poročamo posebej). Železarna je bila tudi uvodni argoment občinske seje, pri čemer je župan Richetti poudaril, da je za rešitev tega urgentnega problema prvenstven državni poseg (oziroma finančni prispevek), šele potem pa prideta na vrsto Dežela in Sklad za Trst. Dobršen del predvidene izredne vsote v znesku 60 milijard lir, ki je bila na pobudo tržaških parlamentarcev vnešena v letošnji finančni zakon, mora biti namenjen uresničitvi Pittinijevega načrta za preustroj in relansiranje škedenj-skega železarskega obrata, je še dejal Richetti in pozval sindikate, naj poleg pritiskov na krajevne in deželno upravo ter na vlado, poskrbijo tudi za večjo zavzetost svojih vsedržavnih vodstev do tega problema. Po številnih društvih in šolah Dobri Miklavž je obdaril veliko množico najmlajših V teh dneh so bila po številnih vrtcih, šolah in društvih miklavževanja, ki bi jih bilo le težko vse našteti. Naš posnetek (foto Magajna) je z Miklavževega obiska v društvu Rovte-Kolonkovec, kjer je dobri sivobradec obdaril učence osnovne šole M. Stepančič-Gregorič od Sv. Ane. Zelo veselo je bilo v ponedeljek popoldne tudi v zgoniškem športno-kulturnem središču, kjer so v organizaciji KD Rdeča zvezda in ŠK Kras miklavževali otroci iz vrtcev v Gabrovcu in Zgoniku ter osnovnošolci iz Saleža, Zgonika, Gabrovca in Briščikov. Miklavža so pričakali s pesmico o majhnem škratu, nato pa je prireditev stekla popolnoma drugače kot običajno. Domiselni starček je namreč med starši izbral mamo, deklico, volka, babico in lovca, ki so v veliko zabavo malčkov morali kot improvizirani odrski umetniki uprizoriti pravljico o Rdeči kapici. Na koncu uspele prireditve so zakorakale še učiteljice, in sicer ob prepevanju priljubljenega motiva Naša četica koraka. Kar štirje nobelovci Ra posvetu v Grljanu tridesof0t^u Adriatico v nih c Si. yisoko~\ph ce,ntrfh kemijo, za znar . i tudi x,n. 0gg° in nove materiale. Med udeleženci so s£trih' ki bi morali zrastT Usoi/5, 0 centrih - '--- Grljanu se je včeraj zbralo kakih na posvetu o treh novih mednarod-v Miramaru in pri Padričah, znanost o Zemlji ter za Set znanstvenikov rin, ki bi mora ° centrih za uni tudiln °1°T?ii0 in nove materi ‘anec Ah,|lr|ec^0kle'°vi nagrajenci za fiziko, in sicer Pakis- “uec Abdi o 1 nagrajenci za iiziko, m sicer i^aKis- r°dtieqa cr, S. ^a'am' ki je ravnatelj miramarskega Medna-^ec ntra za teoretsko fiziko, Šved Kai Siegbahn, Ne- Posvet V°k Klitzin9 in Švicar Alex Miiller. ^obriti rf6 J° končal danes. Njegovi udeleženci bi morali ?tlanstvenihn0Vne načrte za ustanovitev omenjenih treh kakih sto n ,G.entrov- T. njimi se že več mesecev ukvarja veni v tr. alllanskih in tujih znanstvenikov, ki so porazde-Y Lhljanu .0° .‘nacijske odbore. Na znanstvenem srečanju ?'erHh narnri° Pr‘s°tni tudi predstavniki Organizacije zdru-zčinstvo bo tudi v New Yorku. Zbrana sredstva, predvidoma kakih 25 0c dolarjev, so namenjena obnovitvi zastora v gledališču La Penice. Ženska in njena stvarnost brcda pahor O brezpravnosti drugačnih Če si odpisan, pravzaprav ni pomembno, kaj se ti zgodi, bistveno je, da ne posežeš prekruto v »normalno« življenje ostalih. In Carla Maria Cam-marata, mati nezakonskih otrok, ki nimajo vsi istega očeta, bivša zasvojenka z mamili, uživalka alkohola, mlada ženska, ki se je povsod počutila kot tujka, razen v družbi enakih »izobčencev« kot je bila sama, vsekakor ni mogla soditi med »normalne« ljudi. Zato je tudi posilstvo nad njo lahko bilo le »minimalno«. Tako so namreč odločili člani sodnega zbora rimskega prizivnega sodišča, ki je »posiljevalcem s Trga Navo-na« krepko znižalo kazen prvostopenjskega sodišča in jih v bistvu spustilo na prostost. Razsodba se nanaša na dogodek, ki je precej odjeknil v javnosti. 8. marca letos so namreč trije mladeniči, »ki drugače vzdržujejo normalno življenje« (iz razsodbe rimskega sodišča), na rimskem Trgu Navona posilili Carlo Mario Cammarato. Posilil jo je eden, kajti ostala dva sta jo držala. Ker pa se je izkazalo, da je bila C. M. Cammarata v neprisebnem stanju, so bili sodniki mnenja, da je bilo posilstvo »minimalno«. »Umazani dogodek s Trga Navona«, kot ga je marsikdo upravičeno označil, je po objavi besedila razsodbe prizivnega sodišča spet vzbudil polemike. Tri dni po razsodbi je namreč Carla Maria, ki je sebe raje imenovala Mari-nella, češ da je to ime bolj nežno, umrla zaradi pljučnice. Ker se je že slabo počutila in je bila tudi precej razočarana nad potekom sodne razprave, 16. novembra ni šla na prizivno sodišče, da bi slišala razsodbo. Tako tudi ni slišala aplavzov in pripomb, s katerimi so sorodniki in prijatelji treh »normalnih fantov« sprejeli odločitev sodnikov. Zakaj so pravzaprav člani prizivnega v nasprotju s svojimi kolegi prvostopenjskega sodišča menili, da je bilo posilstvo minimalno? Zato, ker C. M. Cammarata na večer 8. marca, ko so jo srečali v bližini Trga Navona, ni bila v stanju, da bi se branila. Kot so zapi- sali sodniki, se je to izkazalo v dejstvu, da sta jo morala Ghelli in Putti vsak z ene strani držati, tako da se je lahko Ramoni izživel nad njo. V dokaz, da se Carla Maria ni branila pa so sodniki navedli dejstvo, da posiljenka ni bila pri tem nič ranjena in tudi obleke ji niso raztrgali; in končno je ni nihče slišal kričati. Zato gre za posilstvo, vendar le za fizično nasilje, ne pa za splošno prisilno dejanje oziroma kratenje osebne svobode. Dokazano je bilo nadalje, da je bila C. M. Cammarata v očitno vinjenem stanju in kot taka precej neprisebna. Ne glede na precej svojstven način tolmačenja poteka dogodkov, predvsem načina in stopnje obrambe, pa je tudi v splošnem odločitev rimskega prizivnega sodišča precej zaskrbljujoča. Na to je še posebej opozorila odvetnica Tina Lagostena Bassi, ki je branila Marinello. Manjša sposobnost obrambe nastopa namreč na procesih zaradi posilstev kot bremenilna ne pa kot olajševalna okoliščina za obtožence. Ko bi na primer skušali uveljaviti isto logično sklepanje na procesih, na katerih kot žrtve nastopajo približno 10 let stara dekletca, ki imajo - po splošno osvojeni tezi - nizko stopnjo samoobrambe, naj zaključimo, da so v spolno občevanje, dasi podzavestno, vendar pa pristala? »S to razsodbo so sodniki,« je ogorčeno dejala odvetnica, »dokončno pokopali Marinello,« ne zato, ker so izpustili na svobodo njene posiljevalce, temveč predvsem zaradi utemeljitve lastne odločitve. Vsekakor pa bi C. M. Cammarata že zaradi poguma, ki ga je izkazala, ko je poznavajoč okoliščine prijavila dogodek, zaslužila vsaj nekoliko spoštovanja. Tudi po mnenju komunistične senatorke Ersilie Salvato, ki se zavzema, da bi končno parlament le odobril zakon o spolnem nasilju, so pokazali izredno malo spoštovanja do ženske -žrtve nasilja in občutljivosti do sprememb v javnem mnenju glede tega Marinella Cammarata vprašanja. Bolj kot dejanje so namreč sodniki obsodili »drugačnost« žrtve, ki naj bi v bistvu igrala vlogo, za katero se je sama odločila. O Marinelli govorijo domači z veliko razumevanja; pravijo, da je bila zelo občutljiva, zato krhka v premagovanju precejšnjih vsakodnevnih težav, s katerimi se je morala stalno soočati družina Cammarata, ki se je s Sicilije priselila v neprijazno rimsko predmestje. Ob tem se je včasih ponašala izzivalno, kot to velikokrat počenjajo ljudje v zagati. Na svoji življenjski poti je srečala moške, ki so imeli podobne težave in ki ji niso znali ali mogli pomagati. Živela je ob robu družbe in na koncu doživela nepreklicno obsodbo. ; »t _________ ■ ■■ : ;i:: M1I1M1B111 današnji televizijski in radijski sporedi ■i RAI 1 9 In Uno mattina '4U Nadaljevanka: La ve ** fcBft ved.,™ , !S U Nad.: La valle dei pio 12 n- yreine in dnevnik 13 Variete: Via Teulada 6f Roo £nevnik 14 Yanete: Fantastico bis Tpokumentarna odd; 15 nn jarkov svet informativna oddaja: I600 n°Skl svet I6.1 s wSanke: Cartoon clip 17.55 fc^lnska oddaja: Big l8.0n i;31168 v parlamentu 18 os Hn®vnlk - kratke vesti 19^30 pVJz;.Domani sposi ubrika: Knjiga, naša ] Ig 40 Jdteljica 20 2s K?manak in dnevnik Nogomet: Pokal UE1 inter-Bayern, Juventus-^ge, Napoli-Bordea oma-Dinamo (neposr 22 K n in P°sredni prenosi) 2234 ^nevnik 2240 KTUl?ika: Filmske nov. Nadaljevanka: Sapore 23 20 9 °ria Aktualno: Per fare mez 24 n notte dnevnik - zadnje vesti RAI 2______________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Ettore Fieramosca (zgod., It. 1938, r. A. Bla-setti, i. G. Cervi) 10.00 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Informativna oddaja: Kemija v laboratoriju 11.35 Nanizanka: Uno psicologo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno č... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik in Spaziolibero 17.25 Tednik: Bellitalia 17.50 Nanizanka: I figli dell'is-pettore 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Eurocops -Zorro 19.30 Horoskop in dnevnik 20.15 Aktualno: Večerni Dioge-' nes 20.30 TV film: Gli innocenti delle mani sporche (krim., Fr. 1974, r. C. Chabrol, i. Romy Schneider) 22.30 Dnevnik in Videocomic 23.15 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Glasbena oddaja: International DOC Club 0.30 Nočni Motorshow 1 ^ RAI 3 [ 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalni oddaji: Dante Alighieri - Božanska komedija, 15.00 Arhitektura sodobnih vrtov 15.30 Popoldne z opero: Bohe-me (G. Puccini, Luciano Pavarotti, dir. Leone Ma-giera) 16.40 Šport: ciklokros (prenos iz Milana) 17.10 Variete: Black and blue 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Dnevnik - deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Film: Špara alla luna (kom., ZDA 1982, r. Allan Parker, i. Albert Finney, Diane Keaton) 21.35 Dnevnik - nocoj 21.40 Špara alla luna (2. del) 22.40 Aktualno: Come cambia il processo penale 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti PIT RTV Ljubljana 1 9.50 Video strani 10.00 Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan 10.40 Mostovi 11.10 Video strani 15.55 Mozaik. Osmi dan in Mostovi (pon.) 17.05 Poročila 17.15 Video strani 17.20 Tečaj angleškega jezika 17.40 Spored za otroke in mlade: Medvedov godrnjav-ček (6. del), Kuža laja mijav (F. Rudolf, 1. del) 18.15 Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Tekstilna industrija Slovenije gre v korak s časom 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vremenska napoved 19.13 TV Okno, Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.10 Film tedna: Zakaj ste me obsodili na življenje (dram., ZDA, r. John Bad-ham, i. Richard Dreyfuss, John Cassavetes, Christi-na Lahti) 22.10 Plesni nokturno: Obsedenost (kor. Jasna Knez) 22.20 Dnevnik 22.35 Aktualno: Mednarodna obzorja HIP) TV Koper_______________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Master, finale (posnetki, pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. fo-otball NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja . Danes v Odprti meji: TRST — O usodi škedenjske železarne GORICA — Skupna skladišča osmih avtoprevoznik podjetij na avtoterminalu TRST — Nova postavitev gledališča La Contrada 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Nogomet: tekma za evropske pokale (prenos) 22.15 TVD Novice 22.30 Tednik: Sportime Magazine 22.45 Nogomet: tekma za evropske pokale (posnetki) RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski Tv program 19.30 Dnevnik 20.00 Športna sreda: nogomet Velež-Hearts 22.30 Svet poroča -'auizanke: S 8-30 Una fami na ' Una nec nenza, 9.30 1 m,, memorie 35 K***. 12.35 II pr to. 13.30 Čari c ’5« ŠSS;« Prateria - Fir jnsieme, 16.05 16.50 KvendA° Kvrzr: Doppio Uest la vie, I8.55 Erezzo e giust. 5 ,Kviza: Il gi0 s Kr, w°re (dram., ^lke Nicho 22.40 Awep'JackIS 23.25 ^ktoalno: Spe \yartote: M, 0.4o Dtanzo show 0.50 NUabn-ka:PreiT Nanlzanki. j ?e a Califorr tore di teste, 1 New York - C; vaHe del silen 1 RETE4_______________________ 7.30 Nanizanki: Lou Grant - Un ristorante italiano, 8.20 II Santo - Il politicante im-prudente, 9.20 Adam 12 -Ladri si, pero... 9.50 Film: I fanatici (dram., Fr. 1957, r. Alex Joffe, i. Pierre Fresnay, Francoise Fabian) 11.30 Nanizanki: Cannon - Il passato che uccide, 12.30 Agenzia Rockford - Il pic-chiatore del blocco C 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Le piace Brahms? (kom, ZDA 1951, r. Anatole Litvak, i. Ingrid Bergman, Yves Montand) 17.00 Nanizanki: La grande valjata - Addio alladolescen-za, 18.00 New York New York - Undicesimo non in-guinare 19.00 Aktualnosti: Dentro la no-tizia 19.30 Nanizanki: Gli intoccabili - Il rottamaio 20.30 Aktualno: Sono innocente, 21.30 Dentro la notizia, 22.30 Nonsolomoda 23.15 Film: California poker (kom, ZDA 1974, r. Robert Altman, i. George Segal, Elliott Gould) 1.20 Nanizanka: Vegas - Una ri-unione a sorpresa | ITALIA1 | 7.15 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Supervic-ky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bionica, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nanizanka: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.30 Nanizanke: Magnum P.I, 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.35 Film: Tot6, Fabrizi e i gio-vani d'oggi (kom. It. 1960, r. M. Mattoli, i. Toto, Aldo Fabrizi) 22.20 Nanizanka: Cin Cin 22.50 Variete: Megasalvishovv 23.05 Nanizanka: Tre cuori in af-fitto 23.35 Filmska rubrika: Premiere 23.45 Nanizanki: Samurai, 0.45 StarTrek OPEON_________________I 8.00 Risanka 9.00 Nadaljevanki: Il segreto di Jolanda, 10.00-Agua viva 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nad.: Agua viva 11.30 Kviz: La spesa in vacanza 12.00 Risanka 13.00 Otroški variete: Sugar 13.55 Nanizanka: Rituals, nato nadaljevanka Maria 15.45 Sugar., (2. del) 18.30 Variete: Video Raider 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: La peccatrice (dram. It. 1975, r. Alan Parker, i. Zeudi Araya, Franco Gas-parri) 22.30 Film: Il corpo (dram. It. 1974, r. Luigi Scattini, i. En-rico Maria Salerno, Zeudi Araya) 0.30 Filmske novosti 1.00 Nočni spored | TMC 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1’Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Batman, 15.30 Quar-tieri alti 16.00 Film: La tana della volpe rossa (dram, VB 1973, r. Ja- mes Hill, i. Jeremy Kemp, Erič Porter) 17.45 Rubrika: Tv donna 18.45 Dokum. o naravi 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Segreti di fami-glia (krim, ZDA 1978, r. Gordon Hessler, i. James Franciscus, Jessica Walter) 22.15 Nogomet: pokal UEFA 0.15 Športne vesti TELEFRIULI____________ 13.30 Nanizanka: Lo sceriffo del Sud 14.30 Risanki 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.00 Nadaljevanki: Giorno segreto, 17.50 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Paper Moon 20.30 Zabavna oddaja: Buinesere Friul 22.30 Zabavna oddaja: Al Para-dise 24.00 Dnevnik 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo | TELE 4___________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro' po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Cecilijanka 1988; 13.20 V našem studiu: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Nomadi brez oaze (10. del); 15.23 Glasba, novice, intervjuji in komentarji; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.10 Spomini na 68. leto; 18.40 Glasba; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Posebna oddaja; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 13.00 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Melodije; 14.05 Mehurčki; 15.00 Radio danes; 15.45 Zabavna glasba; 17.05 Posebna oddaja; 18.00 Ansambel Dobri znanci; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Operna literatura; 22.20 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja: Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.33 Glasba; 9.30 Fe-eling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.30 Čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Puzzle; 16.30 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Krščanska demokracija se je izrekla za razpust občinskega sveta v Gradežu Pred kratkim izvoljeni pokrajinski tajnik krščanske demokracije Roberto Grion se je takoj na začetku svojega mandata znašel pred kočljivim vprašanjem zadnje občinske krize v Gradežu. Temu vprašanju so na ponedeljkovi seji pokrajinskega vodstva stranke namenili precej ur razprave in končno prišli do zaključka, da je še najboljša rešitev čimprejšen razpust občinskega sveta in razpis novih volitev. Tako izhaja iz sicer kratkega, vendar dovolj jedrnatega tiskovnega poročila o poteku seje, ki se je zaključila v prvih jutranjih urah. "Pokrajinsko vodstvo je vzelo na znanje, da trenutno ni možnosti za sestavo večine, ki bi zajamčila stabilno upravo in da stanje nejasnosti traja že dolgo in je povzročilo ogromno škodo gradeški skupnosti, vabi svoje svetovalce, naj takoj dajo ostavko in s tem sprožijo postopek za nove volitve, da se mestu zagotovi nova uprava, ki bo uživala zaupanje". Tiskovno poročilo navaja tudi, da če razpust občinskega sveta ne bo mogoč zaradi zadržanja drugih strank, bo kr- ščanska demokracija vodila dosledno opozicijo v občinskem svetu. Na seji pokrajinskega vodstva stranke so razpravljali tudi o težavah, ki so nastale v vodstvu gradeške sekcije, kjer je zaradi nesoglasij tajnik ponudil svoj odstop. Pokrajinsko vodstvo je povabilo vse člane mestnega odbora in vodstvo sekcije v Gradežu naj odstopi. To naj bi menda pomagalo razčistiti ozračje tudi v lastnih vrstah. Po taki odločitvi pokrajinskega vodstva se zdi, da je razpust občinskega sveta v Gradežu danes spet bliže, kakor je mogoče zgledalo še pred dnevi. Pred dnevi je šest svetovalcev KD v gradeškem občinskem svetu, skupaj z dvema komunistoma, predstavnikom zelenih in neodvisnim svetovalcem na listi PSI najavilo odstop, kar bi imelo za posledico razpust celotnega sveta. Na petkovi seji pa je prišlo do nepričakovanega razpleta. Štiri svetovalci KD so se premislili in umaknili svoj odstop, pač pa je odstopila županja in šest odbornikov. Štiri skesanci naj bi bili menda, vsaj taka namigovanja je slišati, pripravljeni podpreti novi odbor, ki naj bi se oblikoval, menda že čez kaka dva tedna. Menda je. bila odločitev svetovalcev o odstopu avtonomna, brez soglasja krajevne sekcije stranke in prav to je menda povzročilo precej notranjih težav in tudi pojasnjuje ukrep pokrajinskega vodstva. Jutri v Avditoriju mala Cecilijanka Pred približno tremi tedni (19. in 20. novembra) je bila v deželnem avditoriju 30. revija pevskih zborov Cecilijanka. Jutri popoldne pa bo v isti dvorani revija otroških in mladinskih pevskih zborov, mala Cecilijanka. Prireja jo Združenje cerkvenih pevskih zborov na Goriškem. Tudi na letošnji izvedbi bodo nastopili mladinski in otroški pevski zbori iz goriške nadškofije. V glavnem bodo prisotne iste skupine, ki smo jih posli-ušali lani in prejšnja leta. Revija mala Cecilijanka bo ob 16. uri. Nocoj koncert ob 25-letnici ŠZ Dom Agropop - V imenu ljudstva Fenomen Agropop se nadaljuje. Ansambel, ki že precej časa nesporno gospodari na slovenski glasbeni sceni in je z letošnjimi uspehi še utrdil svojo vodilno vlogo, bo nocoj predstavil v Gorici novo kaseto z naslovom V imenu ljudstva. Koncert bo ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu. Prireja ga športno združenje Dom, ki je priljubljene agropopovce povabilo z namenom, da bi proslavilo svojo 25-letnico delovanja z živahnim večerom v čimbolj številni m veseli družbi. Razigrana ljubljanska šesterica s pevko in plesalko Šerbi na čelu, ob kateri nastopajo Aleš Klinar, Polde Poljanšek, Urban Centa, Dragan Trivič in Simon Pavlica, bo brez dvoma znala vzpostaviti pravi stik z občinstvom in ustvariti primerno razpoloženje. Koncert bo neposredno prenašal Radio Val. Knjiga o Ferdinandu I. Habsburškem V ponedeljek zvečer so v prostorih Attemsove palače v Gorici predstavili knjigo Ferdinand I. Habsburški. Knjigo, ki je nemški prevod dela Tibora Siman-yia, je izdala goriška založba Editrice Goriziana. Kot je uvodoma dejal pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera, spada ta knjiga v skupin0 publikacij, ki jih je goriška Pokrajina predstavila na nedavnem rimskem knjižnem sejmu Libro 88. Na tem sejmu je goriška Pokrajina razstavila nad 100 raznih knjig in brošur. Poleg del, ki jih je sama založila, je bilo tudi več knjig štirih goriških založb, med temi tudi Mohorjeve družbe. Na ta način, je dejal Panzera, je naša pokrajina predstavila knjige v italijanskem, furlanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Odbornik Panzera je med drugim poudaril dejstvo, da želi pokrajinska uprava s svojimi publikacijami poglobiti nekatera specifična predvsem zgodovinska vprašanja, ki se nanašajo na goriško ozemlje. O Ferdinandu I. Habsburškem, o času vladavine Karla V. in sultana Sulejmana II. in o novi knjigi je nato podal nekaj kritičnih misli profesor Franco Cardini. Knjiga, ki stane 35 tisoč lir, je v prodaji v vseh goriških knjigarnah. Umrla je učiteljica Olga Reščič Upokojene goriške učiteljice Olge Reščič smo spomnili lani spomladi, ob njeni devetdesetletnici. Spomnili so se je tudi pri Društvu slovenskih upokojencev, katerega članica je bila od vsega začetka. Sredi prejšnjega tedna je Olga preminila, v četrtek pa so jo pokopali na glavnem goriškem pokopališču. Čeprav je bila že več kakor četrt stoletja v pokoju, se je bodo prav gotovo lepo spominjali številni učenci, zdaj že možje s sivimi lasmi. Olga Reščičeva je bila pristna Goričanka, doma na Kornu. Solo je obiskovala v Križni ulici, v Šolskem domu, prav tam, kjer je v šolskem letu 1961/62 zaključila s poučevanjem. Učiti je začela že kmalu po prvi svetovni vojni in sicer v zasilni šoli v Nunski ulici. Potem jo je doletela usoda vseh slovenskih učiteljev mned vojnama. Po drugi svetovni vojni je poučevala v raznih krajih na Goriškem, med drugim tudi v Doberdobu in Gorici. Dokler so ji moči dopuščale je živela na svojem domu in je bila med zvestimi udeleženci raznih kulturnih prireditev v mestu. Potem pa se je zatekla po pomoč v Zavod sv. Družine. Ženska v smrtni nevarnosti zaradi nesreče v Koprivnem V Koprivnem se je sinoči nekaj pred 19. uro pripetila prometna nesreča, v kateri je dobila zelo težke telesne poškodbe Amelia Turus iz Koprivnega, Ul. Cavour 29. Ženska, ki je stara okrog 60 let, je dobila močan udarec v obraz s pretresom možganov in izpostavljen zlom piščali na desni nogi. Pogled na ponesrečenko je bil srhljiv, saj je nesrečnica obležala v nezavesti v mlaki krvi. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili najnujnejšo nego v oddelku za oživljanje. Kasneje so odredili njeno premestitev v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo. Točne vzroke in dinamiko nesreče, ki se je pripetila pri železniškem podvozu, ki pelje z državne ceste Gorica-Videm proti središču Koprivnega, so sinoči ugotovljali agenti goriške prometne policije. Ženska je šla peš, ko je vanjo precej silovito zadel avtomobil. Zaradi nesreče oviran promet na avtocesti Skoraj dvanajst ur je bil močno oviran promet in občasno celo prekinjen, na avtocesti med Foljanom in Mošče- KULTURNI DOM Glasba za mir ni! 25. OBLETNICA ŠZ DOM GORICA Rock koncert skupine AGROPOP Predstavitev nove kasete "V imenu ljudstva" Danes, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu ZBORNICA ZA TRGOVINO iNDusmuo OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO Mere qoRiziA v GORIŠKI SOMI ^rlcola® GORICA 3. - 8. DECEMBER - sejmišče KMETIJSKI STROJI STROJI ZA ENOLOGIJO KMETIJSKO ORODJE ČEBELARSTVO - DREVESNIČARSTVO - AGROŽIVILSTVO TAJNIŠTVO IN INFORMACIJE: TEL. 0481/22177 - 22233 - 520430 nicami, v smeri proti Trstu. V ponedeljek nekaj po 21. uri je namreč prišlo do naleta med dvema tovornjakoma, ki sta vozila v isti smeri. Tovor celuloze, naložen na tovornjaku avstrijske registracije se je razsul po cestišču, veliko oviro pa sta predstavljala tudi tovornjaka, ki sta po trčenju obstala počez po cesti in s tem skoraj v celoti zaprla cesto. Vlačilec za prevoz kontejnerjev tržaške registracije je vozil 36-letni Rocco Maj orana iz Trsta. V nesreči ni bil ranjen nihče, pač pa je nastala velika gmotna škoda. Pobude Univerze tretje starosti Tudi letos je odziv na razna predavanja Univerze za izobraževanje odraslih res množičen. Zaradi velikega popraševanja so pred kratkim pričeli tudi s tečajem nemščine. Predavanja so v večnamenskem centru v Ul. Baia-monti v petkih od 15.30 do 16.30. Delovanje te kulturne ustanove se ne omejuje na predavanja. Tečajniki se bodo lahko januarja udeležili skupinskega izleta v Ferraro, kjer si bodo ogledali razne muzeje in druge zanimivosti. Univerza obvešča tečajnike, da bo zaprta med božičnimi in novoletnimi prazniki od 22. 12. do 8. 1. 1989. Do nedelje v dvorani Bergamas V Gradišču razstava penečih se vin in žganj V Gradišču odprejo danes 7. deželno razstavo penečih in polpenečih se vin ter 2. razstavo žganj in sadnih destilatov. Odprtje razstave bo ob 17.30 v dvorani Bergamas na pobudo deželne enoteke La Serenissima v sodelovanju s pokrajinsko upravo, Trgovinsko zbornico, Deželnim centrom za razvoj vinogradništva, Občino Gradišče ter tamkajšnjo Turistično ustanovo. Razstava in pokušnja vin ter žganih pijač bo odprta do nedelje, 11. t. m., vsak dan od 10. do 13. ter od 15. do 23. ure. Ob razstavi bo v prihodnjih dneh še nekaj obrobnih prireditev, tako kulturnih kot gastronomskih. V prostorih enoteke bodo do nedelje na ogled slike umetnika Antonella Tentora. Kar zadeva umetnost, gre omeniti tudi razstavo grafika Georgesa Rouaulta, v okviru gradeškega Evropskega grafičnega trienala. Rouaultova razstava je na ogled v galeriji Luiša Spazzapana v Gradišču do 8. januarja. Sladokuscem sta namenjena večera, ki ju prirejajo v enoteki v petek, 9., in petek, 16. decembra. Prvi večer bodo ponudili večerjo s specialitetami z uporabo penečih se vin: ne samo, da bodo tovrstna vina spremljala posamezne jedi, pač pa bodo vse jedi pripravljene z uporabo tovrstnih vin. Prihodnji teden bo na podobni večerji na vrsti žganje, saj bodo predstavili vrsto Štiriurna stavka delavcev tovarne Meteor v Ronkah Že šest mesecev trajajoča pogajanja glede dopolnilne delovne pogodbe v podjetjih skupine Aeritalia so še vedno na mrtvi točki. Zaradi tega bodo danes delavci teh podjetij stavkali štiri ure ob koncu delovnih izmen. Na Goriškem se bo tako ustavila proizvodnja v tovarni Meteor v Ronkah, kjer bodo delavci prekrižali roke od 13. do 17. ure. Tovarna, ki proizvaja elektronske sestavne dele za letalsko industrijo zaposluje okrog 330 delavcev in sodi med tehnološko najbolj razvita podjetja v naši pokrajini. Če se podjetje odlikuje po tehnologiji, pa tega ne moremo trditi o sindikalnih odnosih, so včeraj na tiskovni konferenci povedali Gianfranco Valenta in Edo Billa v imenu kovinarske zveze FLM in predstavnik tovarniškega sveta Meteor Renato Badina. Valenta je ugotovil, da je sindikalni spor z družbo Aeritalia izjema glede na boljše odnose z vsemi večjimi javnimi in zasebnimi industrijskimi skupinami. Dopolnilne pogodbe so brez ostrejših sindikalnih bojev že podpisali v vseh večjih vsedržavnih podjetjih, kar zadeva goriško pokrajino pa veljajo take pogodbe že za 80% kovinarjev. Meteor je skupaj s tovarno Ansaldo v Tržiču edina izjema. Spor zadeva predvsem povezavo med rastjo mezd in produktivnosti v podjetjih. Sindikat ne zavrača tega principa, trdi pa, da nikakor ne more biti to edini pog^oj. Mehanizem, ki ga predlaga podjetje, onemogoča sindikatu vsak pregled nad stanjem proizvodnje, so dejali delavski predstavniki. Prav tako zavračajo mehanizme za zmanjševanje odsotnosti, ki naj bi dosegali prav nasprotne učinke, kot tudi poskuse podjetja, da bi pri zmanjševanju tehničnih in organizacijskih izgub zvračalo krivdo in posledice zgolj na delavce. Ob mezdnih izboljšavah zahtevajo sindikati tudi nekatere normativne pridobitve glede razlikovanja urnikov, vključevanja mladih, socialnih posegov proti narkomaniji, vendar tudi do teh vprašanj ne kaže Aeritalia veliko posluha. KllLTFSM DOM MLADINSKI ODBOR SKGZ Priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov "SLOVENIJA V JUGOSLAVIJI V LETU 1988" javno razpravo z . Igorjem Bavčarjem predsednikom odbora za varstvo človekovih pravic Mala dvorana Kulturnega doma v petek, 9. decembra, ob 20. uri jedi, ki jih bodo pripravili s to okusno primesjo, večerja pa se bo seveda sklenila s kozarčkom krepkega furlanskega žganja. Za obe večerji je obvezna predhodna rezervacija mest. Rezervacije sprejemajo v enoteki v Gradišču. V sklop vinskih manifestacij sodi še večer s proizvajalci, ki bo v ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri. Danes popoldne brez vode v Sovodnjah Zaradi del na omrežju danes med 13. in 14. uro ne bo vode na območju Sovodenj. Prekinitev zadeva samo ta kraj in ne druge zaselke v občini. Tako javlja konzorcij Cafo in prosi za razumevanje. razna obvestila Nadaljuje se vpisovanje v tečaj sniu' Čanja, ki ga prireja SPD Gorica. Vpisuje jo v začetni in nadaljevalni tečaj. Prijav^ v trgovini Bavcon. Tečaj bo na ^eY^u skem sedlu, predvidoma že v decemb (prevoz z avtobusom), če bodo primem snežne razmere. Občinska knjižnica v Doberdobu je odprta: ob ponedeljkih, torkih in sreda od 15. do 18. ure, ob petkih med 10. in i^ uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah P od 14. do 16. ure. razne prireditve SPD Gorica priredi 14. t. m. ob -0' društveni večer v mali dvorani Kulturo _ ga doma. Predvajali bodo barvne oiaTUi zitive o dejavnosti v zadnjem obdo , j na ogled slike z izletov in raznih druz nosti. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Corto circuito n- 2< -VERDI 18.00-22.00 »II piccolo diavolo«- ^ VITTORIA 17.30-22.00 »La ballata blug di Menphis«. Prepovedan mia pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Komorni kon^cert^ri® 14.30' Gawriloff-Palm-Canino Maxa Regerja. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 22.00 »Poltergeist III.«. Nova Gorica SOČA 18.00 »Policaj iz Beverly HiU*j“ Ob 20.00 »Tako se je kalilo življu DESKLE 19.30 »Najavljeni zločin«. DEŽURNA LEKARNA V GORI^ . Villa San Giusto - Korzo Itaha tel. 531606. . _ DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA ^ Comunale 1 - Ul. 482787. Terenziana DEŽURNA LEKARNA V DOBERD^o, Pri Jezeru - Vrtna ulica 2 - te • pogrebi Gali' Danes v Gorici ob 9.30 Ru9®e5.0){Opa' iz bolnišnice sv. Justa na glavno p ega lišče, ob 11. uri Ettore Berti z 9 in na pokopališča v cerkev na R01C„ Ol0a pokopališče v Štandrežu, ob L0inišn'' Taglianut por. Princi iz splošne ^0jnikU' okO' ce v cerkev in na pokopališče pol' ea Terrone iz SP p0k nišnice v cerkev v Stražicah m pališče v Ločriiku. ob 14.30 Andrea Terrone Izid petih slovenskih knjig v angleškem prevodu Novo kulturno okno v svet Društvo slovenskih pisateljev je odprlo slovenski književnosti novo okno v svet. V sodelovanju z Mladinsko knjigo je izdalo paket petih slovenskih del v angleškem prevodu, da bi tako približalo ustvarjanje slovenskih umetnikov besede anglosaksonskemu jezikovnemu Področju. V izboru, ki je izšel pod »zaščitnim znakom« Vilenice, so dela My Ufe (Moje življenje) Ivana Cankar-ja, A day in spring (Pomladni dan) Cirila Kosmača, The land and the flesh (Na kmetih) Ivana Potrča, Antigone (Antigona) Dominika Smoleta in Minuet for guitar (Me-nuet za kitaro) Vitomila Zupana. Na ponedeljkovi predstavitvi paketa je predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo poudaril, da je začel akcijo za prevod eminentnih del slovenske literature v tuje jezike prejšnji odbor Društva že pred štirimi leti. Izid tega prvega paketa je organizacija povezala z Vdenico, ker je v zadnjih treh letih postala Vilenica Pojem kulturnega povezovanja s svetom, kot je naglasil tajnik Vilenice Veno Taufer. Pobudnik akcije za prevod del slovenskih avtorjev v svetovne jezike Marjan Rožanc se je zaustavil predvsem ob vprašanju plasmaja prevedenih slovenskih knjižnih del v tujini in ob tržnem aspektu te akcije. Tale prvi paket je zagledal luč ob finančni Podpori številnih sponsorjev, večinoma delovnih organizacij, ki so tudi odkupile večje število kompletov, da bi jih nato poklonile svojim poslovnim partnerjem v tujini. Rožanc je podčrtal tudi, da bi morali pripraviti določen fond prevedenih del, da bi se nato lahko primerno predstavili tujim založnikom. S tem je soglašal tudi predstavnik Mladinske knjige Slavko Pregl. Poudaril je, da tuje založnike zanimajo prevodi del iz sodobne slovenske književnosti, za dogovarjanje pa so potrebne konkretne knjige-prevodi. Na predstavitvi se je pisatelj Ivan Potrč zahvalil pre-vajalcem za dobro opravljeno delo. Harry Leeming je prevedel Antigono, Na kmetih in Menuet za kitaro, Moje življenje je v prevodu Elze Jereb in Alasdair Mac-kinnon, Pomladni dan pa je prevedla Fanny S. Cope-land. Z izidom prvega paketa petih knjig je bil storjen lep korak na poti uveljavitve slovenske književnosti v svetovnem merilu. Ta paket pa ne bo muha enodnevnica. Uredniški odbor, ki koordinira to akcijo, je izbral 19 del slovenskih pesnikov, pisateljev in dramatikov, ki naj bi jih v prihodnjih letih prevedli v svetovne jezike (angleščino, nemščino in francoščino). Po predvidevanjih bi moral že prihodnje leto iziti nov paket petih prevodov, tokrat v nemščino. Drevi v stolnici .v v. Justa Bembi in Lupine izbrala široko mavrico skladb Drevi ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa v Trstu tretji abonmajski koncert letošnje sezone Glasbene matice. Nastopila bosta domača izvajalca Štefan Bembi in Zoran Lupine. Zanimiv in za naše glasbeno občinstvo nov program, ki sta si ga izbrala mlada glasbena umetnika, obsega dela skladateljev Buxtehudeja, Purcella, J. S. Bacha, Krebsa, Corellija, Dugana in Liszta. Dietrich Buxtehude (1637-1707) sodi med najvidnejše glasbene ustvarjalce nemškega glasbenega baroka. Delal je v glavnem v mestu Liibecku, kjer je bil organist v tamkajšnji znameniti Marijini cerkvi. Napisal je številne vokalne in orgelske skladbe, s katerimi je zaslovel v tedanji glasbeni Evropi. Njegova glavna orgelska dela predstavljajo Preludiji, Tokate, Koralne fantazije, Magnificat itn. Njegova dela, s katerimi Buxtehude že pripravlja pot velikemu mojstru Bachu, preveva resno, skoraj nordijsko razpoloženje. PRELUDIJ V G-MOLU predstavlja izvrstno združitev svobodno zamišljenih virtuoznih in dramatičnih sestavin v efektno oblikovno celoto. V drugi polovici 17. stol. doseže angleška glasba, predvsem operna, svoj višek v delih Henryja Purcella (1658-1695). V času svojega kratkega življenja je Purcell, organist v Westminster-ski opatiji in kasneje v kraljevskem orkestru, napisal vrsto visoko kvalitetnih del s področja scenske, instrumentalne in duhovne glasbe. Njegov višek S Pikovo damo se je v Verdiju začela operna sezona Odlična interpretacija Nore Jankovič Iraško iačel0 operno gledališče Verdi je pe( u sezono iyvv/vy s eikovo aamo Čajkovskega. Izbira je po-ne samo zat0’ ker pogumno ne ? iuje s prekinjanjem konservativ-k0L radicije, po kateri bi morala vsa-VatiV*10 0,v0i'jfev sezone zaznamo-holj' lera °Per 12 tradicionalnega '^nskenn rpnprtnnrin nar nn tudi lanskega repertoarja, pač pa gC^vsem zato, ker se je vodstvo Sc aah3ča zavedalo, da si z novo stavi- Postavitvijo Pikove dame za-cili p v vseh ozirih visok umetniški ttire" v RfR°va dama predstavlja na-tj£ c P° svojem značaju poznoroman-v 'opere z izrazitimi psihološkimi zatit ze^° kompleksne uprizoritvene 1° b^r0' ^ar seveffa pomeni, da mora-mni„- za uspeh uprizoritve v največji meno. meri llji^ Jjakšne usklajeni vsi njeni ele-deseterice oper Petra - ‘"in: ueseieuce upei reuu Čajkovskega sta se v repertoar-rali n°vnih opernih gledališč zasid-Pikr!če,sem dve: Evgenij Onjegin in a dama. Za obe je Čajkovski do- bil VjTj navdih pri istoimenskih Puškino- nQVp°Vesl*h, v čemer se kaže intimna k^nost skladatelja na psihološko čilni vSne osebe, za katere so zna-*estnp /'ne!nirjajoča tesnobnost in bo-čutno f.stra?ti razdvojenih intimnih vaniJ-‘' saniteta med tako zaznamo-Pri , 1 osebnostmi in skladateljem je Qnanin!- tako obilna, da pripisujejo 9a )n / °Per Petra Iljiča Cajkovske-skepn - SI* še njegovega kompozicij-bine p1!! custvenega pristopa do vse-neQa OV,e dame in njenega negativ-tobionr,a bfarmana, tako rekoč av-je Čaik,- znabaj. Tudi dejstvo, da lih 44 h VSu °Pero skomponiral v pič-bončPn ne, v Firencah (in potem do-1890 no ?™estriral v Petroburgu leta sal nioJIbrttu' ki mu ga je sproti pi-rfo ' 9°v brat Modest), kaže na to, Režiser sedanje tržaške postavitve (tretje v zgodovini gledališča Verdi), Giorgio Pressburger, ki je tudi sodeloval pri zasnovi scenskega prostora, je dokaj uspešno uskladil scensko večplastnost dogajanja tako prostorsko (preglednost so nekoliko motila le na sredino odra locirana vrata) kot z vodenjem intimnih in množičnih prizorov z zborom, plesalci in statisti. Na sceni, ki bi bila lahko v nekaterih detajlih manj kičasta, a je neglede na to bila dopadljiva, se je obilno poslužil elementov »grand opera« in »sette-centa«, kar je dajalo predstavi, skupno z bogatimi kostumi Ferruccia Vil-lagrossija, značaj velike predstave, ki je sicer verno nakazovala okolje in čas dogajanja, a je po drugi strani le nekoliko preveč zastirala dramatično težo zgodbe, ki pa je seveda bistvo Pikove dame. Glasbeno vodstvo stalnega dirigenta Verdijevega orkestra, Spirosa Argi-risa, je bilo usklajeno s celotno postavitvijo. V pravi meri je upoštevalo romantično melodičnost in istočasno dramatično intenzivnost partiture, pri čemer je razpoloženi orkester muziciral z lepo simfonično zvočnostjo in prepričljivimi učinki v podpiranju posameznih vlog z le trenutnim pregla-šev-anjem solistov. Izvrstno je svojo nalogo opravil zbor pod vodstvom Ine Meisters, barvit in kompakten tako v ženskem kot še posebno v moškem delu, in prikupno tudi otroški zbor »Citta di Trieste« pod vodstvom Edde Calvano. Balet v koreografiji Tuccia Riganoja je dostojno dopolnil spektakularni videz celotne predstave. Zasedba solističnih vlog je bila zaupana v glavnem mladim pevcem in treba je reči, da je bil izbor v danih okoliščinah celo presenetljivo dober. Čeravno v pevsko neobsežni, zato pa v smislu naslova in vsebine vodilni vlogi stare demonske grofice, je mezzosopranistka Eleonora Jankovič, ki je to vlogo pela prvič v svoji karieri, prevzela občinstvo z žametno sonor-nostjo svojega glasu, ki je prihajal v dvorano kot iz mrakobne globine daljnih spominov v ariji Gretryja v ključnem prizoru, ko ji Herman izsiljuje skrivnost treh zmagovitih kart. Redkokdaj se zgodi, da bi občinstvo s tolikšno zbranostjo poslušalo kak spev, kot se je tokrat zgodilo pri Nori. Vlogo Hermana je pel Richard Brunner z dovolj učinkovitim drama- tično-tragičnim poudarjanjem svoje strastne obsedenosti, pa vendarle tudi z lepim zadržano romantičnim tenorskim izpevanjem. Podobno velja za grško sopranistko Katerino Ikonomou v vlogi Lize. Svoj lik je gradila s potrebno glasovno intenzivnostjo, pri čemer pa je njen sicer kultiviran glas na trenutke zvenel z ostrinami. Aplavz pri odprti sceni je za svojo arijo grofa Jeleckega požel izvrstni baritonist Roberto Frontali, kot pevec znatnih glasovnih in pojavnih vrlin pa se je predstavil tudi mladi ameriški basist jugoslovanskega porekla Boris Martinovič v vlogi grofa Tomskega. V vlogah častnikov so v lepi ubranosti nastopili še Ivan-Gianni Sancin (Na-rulov), Aldo Orsolini (Čekalinski), Carlo Striuli (Šurin) in Paolo Zizich (Čaplinski). V vlogi Paoline je s prijetnim glasom v duetih z Lizo in An-tonello Muscento izstopala mezzosopranistka Gloria Scalchi. Nastopili so še Giuseppe Botta, Laura Zannini in Elizabetta Richter. Premiersko občinstvo sicer ni bilo pretirano radodarno z aplavzi, toda predstava je v celoti vzeto lep dosežek tržaškega opernega gledališča in bo gotovo odmevala. JOŽE KOREN predstavlja izvrstno operno delo Dido and Aeneas. V svojih delih se Purcell kaže kot izrazita lirsko občutljiva narava. V izvedbi dua Bembi-Lupinc bomo tokrat slišali njegovo SUITO V F-DURU ZA ROG IN ORGLE. Mojster polifonije J. S. Bach (1685-1750) je bil za časa svojega življenja poznan kot izvrsten organist in čembalist, povsem ob strani pa je potekalo njegovo monumentalno ustvarjalno delo. Moralo je preteči nekaj desetletij, da je glasbeni svet začel ceniti njegov ustvarjalni genij in to po zaslugi Mendelssohna, ko je bil 1. 1829 izvajan njegov Pasijon po sv. Mateju. Med ogromnim številom skladb s področja vokalne in instrumentalne glasbe izstopajo tudi orgelska dela, kamor sodi TOCCATA, ADAGIO in FUGA V C-DURU. Med številne Bachove učence štejemo tudi Johanna Ludwiga Krebsa (1713-1780). Napisal je vrsto suit in večje število del za orgle, za katere je značilna klasična baročna faktura po-lifonskega sloga. Napisal je tudi zbirko Koralov za solistični instrument in orgle. Pri teh je »Cantus firmus« napisan običajno za solistični instrument. Slednje velja tudi za skladbo ES IST GEVVISSLICH AN DER ZEIT za rog in orgle. Pomen velikega pionirja instrumentalne glasbe druge polovice 17. stol. Arcangela Corellija (1653-1713) je predvsem v njegovih skladbah za violino in Concerto grosso. V zgodovini violine pa je Corelli poznan kot začetnik slovite rimske violinske šole. Bil je v svojem času eden največjih violinskih virtuozov. Njegova SONATA V F-DURU za rog in orgle predstavlja smiselno uravnoteženost forme in se odlikuje zlasti v globoko občutenih počasnih stavkih. Franjo Dugan (1874-1948), hrvatski skladatelj, je diplomiral iz kompozicije na visoki glasbeni šoli v Berlinu. Od 1. 1908 je bil ravnatelj šole Hrvat-skega glasbenega zavoda, potem pa profesor na zagrebški glasbeni Akademiji. Sicer plodovit skladatelj, katerega glasbeni opus obsega predvsem nabožno vokalno in instrumentalno glasbo, zlasti orgelske skladbe, je kot hrvatski glasbeni ustvarjalec pomemben, ker je v hrvaško glasbeno literaturo vpeljal oblike, ki jim dotlej niso posvečali pozornosti. Njegovi Preludiji in fuge za orgle in njegova violinska sonata so prvi primeri teh glasbenih zvrsti na Hrvaškem. Franz Liszt (1811-1886) je znan in pomemben predvsem kot pianist svetovnega slovesa in skladatelj številnih klavirskih in orkestralnih del. Številne so tudi nabožne skladbe in skladbe za orgle, med katerimi sta posebno pomembni Fantazija in fuga na temo Ad nos, salutarem undam ter PRELUDIJ IN FUGA NA IME BACH. Za izdelavo tega veličastnega Preludija in fuge je Liszt uporabil kot temo črke oziroma note B (Si b) - A (La) - C (Do) - in H (Si). (gd) ga ;e z9odbe o ntisteriozna fantastičnost Za rn!v}re^ kartah« silno prevzela. f.;Vgenj- 1R° °d romantično-liričnega 9ra/en/, 'Injegina, je Pikova dama trastih k>a mo^nik dramatičnih kon ha d0Poganjajo razplet od začetni psihniHtf1 s silovito intenzivnostjo skeqa °‘oško globino. Glasba Čajkov-na, m,v.,„VsesR°2! dramatično tragič-z9oščenn ?°Zna.. v ključnih prizorih, odičnosti fvoii bogati in pestri me-fi- Obvt*10™« na tematski afinite-s° v nieir!VIJl romantičnih mojstrov, ev°kaciip ,OCno Prls°tne mozartovske lo transn^r, muzikalno in scensko čis-0seninoi\.(,, u?1? nekaterih prizorov v vl°ž.ki rin stoletje in s pastoralnimi °Pera« j!\ Vementi francoske »grand nie nacinnr,! 6 eP°9uea ter nenazad-Vsa ta ra7n r? ruske motivike, toda Vq v skrhnU^ka kompleksnost se zli-z°ruje (L.rf. stilno ubranost, ki pona-stare „ dva različna svetova: svet n°stjo o i JJ n/eno pošastno skriv-in svit z.m,a9°vitih kartah na Čaikovsken aslaHb živih ljudi časa lSern Pa /pLna, drugi strani- Nad ^rrnanovn kot tragika zlovešča SV°ienost i, bolna igralska strast, za-!n ki nei7h J-ie mo^nejša od ljubezni Pad. v ni J!.0 pelie v norost in prosti jp Jberiem odslikavanju te y?neiL ^nmkr Čajkovskega naj- n°bn, osti. najbolj čutna v svoji tes- Breda Man v TKB Zanimiva hrvaška umetnica Breda Beban razstavlja ta čas svoja dela v prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Fabio Filzi Pred petkovo novo premiero SSG Striček Vanja A. P. Čehova Striček Vanja, s podnaslovom: prizori iz vaškega življenja, je komedija brez osrednjih junakov in brez ostro določenega in jasnega osrednjega dejanja. Ce bi želeli označiti rdečo nit, ki jo zasleduje, bi lahko rekli, da je Ivan Vojnickij (striček Vanja) preživel vso svojo mladost v vodenju posestva nečakinje Sonje in ambicioznega prof. Sere-brjakova, ki se je po ženini smrti ponovno poročil z lepo Jeleno Andrej evno. Da bi lahko prišel do denarja in si s tem lahko privoščil potovanje v inozemstvo, profesor predlaga, naj posestvo prodajo. Vanja se temu upre z vso svojo močjo. Celo do streljanja pride. K sreči brez tragičnih posledic. Razočaran Serebrjakov zapusti posestvo in se z ženo odpravi v Harkov. Sedaj, ko ne bo tu več gospe Jelene, bo tudi doktor Astrov bolj poredko prihajal na obisk. Striček Vanja in Sonja, ki je na tihem vzdihovala po doktorju, pa se bosta morala vdati monotoniji vaškega življenja. Morda bo Sonja s svojimi sanjami o boljšem življenju na onem svetu, pri vsem, le na boljšem. Izpostavil sem probleme glavnih interpretov, čeprav je usoda vsake osebe v igri poglavje zase. Razumljivo, da je najbolj zanimiva vloga protagonista. To je čudovita zmes agresivnosti, melanholičnosti, solzavosti, nemoči, neiznajdljivosti in plemenitosti. Nič manj zanimiva ni vloga Sonje, hčere prof. Serebrjakova. Izvajanja zdravnika As-trova, ko razlaga o važnosti gozdov, bi danes podprli vsi... In tudi besede Jelene Andrejevne so preroške. Sploh je v Stričku veliko takih mest, ki nam dajo misliti. Čeprav te osebe venomer sanjarijo o nekem drugem življenju, ne vedo za pot, ki bi jih tja peljala. To je gledališče melanholije, neodločnosti, nemoči... ni pa gledališče pesimizma. Med osebami se vedno najde taka, ki verjame v človeka in v prihodnost. Doktor Astrov pravi: »... čez dvesto, tristo let bo življenje lepo; takrat bodo morebiti našli sredstvo za srečo in človek bo nemara izumil tudi neumrljivost...« Preteklo je od pisanja tega teksta komaj 91 let, kdo ve, če se bodo njegove besede kdaj uresničile. Kot gledamo danes na svet, se nam zdi skoraj nemogoče. Ko si je Maksim Gorki ogledal predstavo Strička Vanje, je takole pisal Čehovu. »... Jokal sem kot otrok. Striček Vanja je nekaj strašnega. To je povsem nova gledališka umetnost, kladivo, s katerim udarjate po praznih glavah publike.« V teku let se je zvrstilo na slovenskih odrih že nekaj postavitev Strička Vanje. Prva je bila 25. novembra 1909 v ljubljanski Drami. Druga je zaživela prav tako na istem odru 27. septembra 1919. Mariborsko SNG je postavilo Strička Vanjo na oder 5. novembra 1921. Ljubljanska Drama SNG pa ga je uprizorila še 2. novembra 1939. Po drugi svetovni vojni se je Strička lotilo najprej Mestno gledališče ljubljansko (5. oktobra 1957), nato pa ljubljanska Drama (19. januarja 1966). Če so podatki točni, smo torej sedmi po vrstnem redu, ki smo se odločili za uprizoritev tega komada. Uprizoriti Čehova, je pisala pisateljeva žena Olga Knipper, je zelo težko. Ni dovolj, da si do-ber igralec in da mojstrsko obvladaš svojo vlogo. Čehova je treba občutiti, treba ga je ljubiti. Treba je vsrkati vase vso tisto čustveno atmosfero, ki napolnjuje njegove igre. Zlasti pa - treba je ljubiti človeško bitje, ljubili ga z vsemi njegovimi napakami in slabostmi, kakor ga je ljubil Čehov. a. R. Ko so izpiti ali matura mimo, ko ima človek spričevalo ali diplomo v rokah, se pojavi vprašanje službe. Izbiro te pogosto pogojuje razpoložljivost delovnih mest in preredko se mladi lahko odločijo le na osnovi želja... UNIVERZE Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na fakulteti za farmacijo. Natečaja se lahko udeleži kdor je diplomiral v farmaciji in na fakultetah, ki so še navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 10. januarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkova-nem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati na naslov: Al Magnifico Retto-re, Universita degli studi di Trieste, Piazzale Eu-ropa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na ekonomski fakulteti. Natečaja se lahko udeleži kdor je diplomiral v ekonomiji, inženirstvu in matematiki ter na fakultetah, ki so še navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 10. januarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za 19 raziskovalcev na medicinski fakulteti. Natečaja se lahko udeleži kdor je diplomiral na medicinski fakulteti in na fakultetah, ki so še navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 10. januarja 1989. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Udine, Ufficio personale, 33100 Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na agrarni fakulteti. Natečaja se lahko udeleži kdor je diplomiral na živinozdrav-niški fakulteti. Starost udeležencev na natečaju je neomejena. Rok za vpis na natečaj zapade 10. januarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Udine, Ufficio personale, 33100 Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu videmske univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. MINISTRSTVA Ministrstvo za prevoze razpisuje javni natečaj za 2 pomožna inšpektorja (eno mesto je rezervirano za bivše vojake) Generalnega ravnateljstva civilne motorizacije Furlanije-Julijske krajine. Natečaja se lahko udeležijo knjigovodje, kdor je končal klasični licej ali umetnostni licej in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za predložitev prošenj zapade 12. decembra. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Ministero dei trasporti, Direzi-one Generale della motorizzazione civile e dei trasporti in concessione, I Direzione Centrale personale, Ufficio concorsi, 00100 Rim. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. Ministrstvo za prevoze razpisuje javni natečaj za 9 pomožnih inšpektorjev (pet mest rezerviranih za bivše vojake) Generalnega ravnateljstva civilne motorizacije Furlanije-Julijske krajine. Natečaja se lahko udeležijo geometri, industrijski izvedenci in kdor je končal znanstveni licej in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za predložitev prošenj zapade 15. decembra. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Ministero dei trasporti, Direzione Generale della motorizzazione civile e dei trasporti in concessione, I Direzione Centrale personale, Ufficio concorsi, 00100 Rim. Za ostale informacije glej posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in izpiti - z dne 11. novembra 1988. OSTALI JAVNI NATEČAJI Avtonomna administracija državnih monopolov razpisuje javni natečaj za 7 tehničnih sodelavcev, ki jih bodo zaposlili tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Natečaja se lahko udeležijo trgovski izvedenci, knjigovodje in programerji, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 12. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo poslati na naslov: Manifattura tabacchi di Modena, Via SanfOrsola 78. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpifi - z dne 11. novembra 1988. Občina Devin-Nabrežina razpisuje javni natečaj za tri kvalificirane delavce. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, je že polnoleten in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 13. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Občina Devin Nabrežina, Urad za osebje, Nabrežina Kamnolomi. Za ostale informacije telefonirati: 040/200421. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 zdravstvena nadzornika. Natečaja se lahko udeležijo geometri, agrarni ali industrijski izvedenci, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 129 z dne 31. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista -Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Ostale informacije lahko interesenti dobijo tudi na oddelku za osebje tržaške KZE. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za civilnega inženirja. Natečaja se lahko udeležijo civilni inženirji, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 126 z dne 28. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista -Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presi-dente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za biologa - sodelavca. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani biologi, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 126 z dne 28. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Pre-sidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega pomočnika na odseku za medicino dela. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v medicini, ki so končali triletni meddisciplinski tečaj, imajo dveletno delovno izkušnjo in nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 126 z dne 28. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 zdravstvena pomočnika na odseku za medicino dela. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v medicini, ki so končali triletni meddisciplinski tečaj, imajo dveletno delovno izkušnjo in nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 125 z dne 26. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 3 fizioterapevte. Natečaja se lahko udeleži kdor je po višji šoli končal dveletni tečaj za fizioterapevte in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 125 z dne 26. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista -Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za tehnika za transfuzije. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal šolo za tehnike za transfuzijo in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 126 z dne 28. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 27. decembra. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za osem profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji, ki so že polnoletni in nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 121 z dne 13. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 27. decembra. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 izvedenca v kemiji. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci, specializirani v industrijski kemiji, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 113 z dne 9. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 9. decembra. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Dinamični zavarovalniški prodajalci. Zaposlitev jim ponuja ena izmed najbolj priznanih zavarovalniških družb. Kogar zanima, naj telefonira za zmenek na številko: 040/732240. Prodajni agenti za TVC, videoregistratorje- hi-fi in personal kompjuterje, ki imajo več kot 2 let in imajo delovne izkušnje. Zaposlitev jim P°' nuja družba Philips, ki hoče okrepiti svojo pr0‘ dajno omrežje v Trevisu, Bellunu, Pordenonu' Vidmu, Gorici in Trstu. Kogar zanima, naj pošlj® svoj kratek življenjepis na naslov: Philips sp9' via Rossi 1, Rubano (PD). Izkušen mehanik za vzdrževanje strojev, ki obvlada tekočinsko dinamiko in elektromehani-ko. Zaposlitev v bližini Vidma mu ponuja družba, včlanjena v API (Associazione piccole indus' trie). Kogar zanima, naj se zglasi na sedežu API v Ulici Ungheria 28 v Vidmu ali naj telefonira na številko: 0432/294881. Knjigovodja, ki obvlada angleščino, davčne prijave, poslovanje s tujino in plačilne obveznosti. Zaposlitev v Vidmu mu ponuja družba, včlanjena v API (Associazione piccole Industrie). gar zanima, naj se zglasi na sedežu API v Ulm Ungheria 28 v Vidmu ali naj telefonira na števil' ko: 0432/294881. Mladi, ki se želijo zaposliti kot stevardi in stevardese. Zaposlitev s predhodno selekcijo m tečajem ponuja letalska družba ATI (Aero trasporti italiani). Pogoji: končana višja šola: interesenti morajo biti že polnoletni in ne smejo i®etl več kot 25 let; dekleta morajo biti visoka vsaj ^ m in 60 cm, ne smejo pa biti višje od 1 m in ' cm; fantje morajo biti visoki vsaj 1 m in 70 cTa’ ne smejo pa biti višji od 1 m in 84 cm; lep 'n prijeten izgled; obvladati morajo angleščino; odličen vid; znati morajo plavati. Kogar zanima, na] prosi družbo ATI za vprašalnik. Naslov: Direzione del personale, Area selezione, Sviluppo e f°r mazione, Aeroporto di Capodichino 80144 Napo li. Vprašalnik morajo interesenti vrniti do 1 • decembra 1988. Priložiti morajo tudi dve sliki (obraz in cela postava). Kdor bo prestal selekcij0' bo lahko obiskoval praktično-teorični tečaj, na katerem se bo izšolal za stevarda ali stevardeso- Mladi, ki se želijo zaposliti kot stevardi i stevardese. Zaposlitev po končanem tečaju ponuja Air France. Pogoji: končana višja šola; inte" resenti morajo imeti najmanj 21 let in ne več k0 29 let; obvladati morajo angleščino in francošci no; obvezna je enoletna delovna izkušnja v se torju, kjer so bili v stiku s publiko; morajo bi zdravi in čvrste postave; dekleta morajo biti v ^ šoke vsaj 1 m in 58 cm, ne smejo pa presegati m in 78 cm; fantje morajo biti visoki vsaj im' 70 cm, ne smejo pa biti višji od 1 m in 92 c ' odslužiti so morali tudi vojaščino. Prošnje za VP^ na tečaj so na razpolago v uradih Air France Padovi (Piazza Insurrezione 4) in Benetkah pa Marco Ascensione 72/B). Prošnje morajo inter senti vrniti do 15. decembra 1988. Mesto de Pariz. Prodajalec, ki je odslužil vojaščino in ^ vozniško dovoljenje kategorije "B”. Zaposli 9^ trgovina jestvin na Opčinah. Ponudbe pošljite naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica M° tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z40". Čevljar, ki hoče samostojno prevzeti vpel] ^ no in opremljeno delavnico v Ulici Rismnnn°,k0: Trstu. Interesenti naj telefonirajo na števi 040/742363. Izkušeni prodajalci za priznano mlečno in dustrijsko tvrdko »Giglio«, ki hoče okrepiti^tUi poslovanje v Benetkah, Padovi, Trevisu, Vidmu in Gorici. Pogoji: največ 30 let, sP°S0(j. nost navezovanja človeških in profesionalnih _ nosov s kupci, lasten avto. Zaslužek 9le^e te]c sposobnost. Kogar zanima, naj pošlje svoi,. rpZjo-življenjepis na naslov: Giglio, Segreteria dir . ne vendite, via J. Kennedy 16, 42100 Reggi° 22-letna knjigovodkinja z enoletno ^ oS]i-izkušnjo in prakso s kompjuterjem, išče z P ^ tev s polovičnim delovnim časom. Ponudm telefonirajo na številko: 040/229393. ^ 22-letno dekle z delovnimi izkušnjami^^ končala šolo za kemijske izvedence, išče P^ prl. no zaposlitev. Ponudbe pošljite na nas o • ^ morski dnevnik, tajništvo, Ulica Montec 34137 Trst, pod šifro "Z41". drog6' Prodajalka z delovnimi izkušnjami v ^eV. riji. Ponudbe pošljite na naslov: Pr^rncLrSTrStr p°d nik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 šifro''Z42". , ■„ , -dn srednJ0 20-letno dekle, ki je končala visj , ^uj® šolo, z opravljenim tečajem za tipkanje l tudi tečaj za personal kompjuter) in z v ^ot izkušnjami v knjigovodstvu, išče zapo^ orSki uradnica. Ponudile pošljite na našlov- ^7 -[-rst, dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, pod šifro "Z43". u£j- 20-letno dekle, ki je končalo šolanje^bvja(ja teljišču, išče zaposlitev kot ura^f'can0šljite na angleščino in srbohrvaščino. Ponudbe^ p ^ ^on-naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z38 • ^ ob. 22-letni fant, ki je opravil voiaš^ ^vaščib0/ vlada anglaščino, nemščino in sr v0dja. išče zaposlitev kot uradnik ali tajništv°' nudbe pošljite na naPrimorski ^nav. fr0' 'Z39 -Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod S1 Danes povratna srečanja 3. kola za nogometni pokal UEFA Težko za Romo, zanimivo v Milanu ront?68 k0^0 na sporedu v raznih ev-kni'^ mestih povratna srečanja 3. koMr Za nog°metni pokal UEFA. Te kn7,t Urence se trenutno udeležuje re-štirl0 ^tev^° italijanskih ekip (kar t„ J' t;er le ena jugoslovanska, in še ta ^0 tvega izločitev. Inter bo danes Dmt- svojlml gledalci odigral tekmo Mij11 >,Sicer odličnemu Bayernu iz Qr ncnna, katerega je presenetljivo že v j^^gal z gladkim 2:0. Ta izid je bil spari • 0r senzacija' saj je znano, da sko 1° Nemci med najboljše evrop-Dr ,eltlpe. Na tej prvi tekmi pa so se r0vavs®ln izkazali Trappattonijevi va-da anc^ sal 80 nekateri po tekmi trdili, P° dvajsetih letih spet videli ve-Hel ■ er nepozabnega "čarovnika" Vorh 19 Herrere. Inter je vsekakor fa-11 za napredovanje v četrtfinale, Prav se mnr^ i/coViitrn fev, ki ‘grali se mora vsekakor paziti Nem-so obljubili, da bodo v Milanu nan11 Vse na vse- Njihov trener je celo pa50v6dal, da bodo igrali s tremi na-2a ^ar le verjetno pretirana pote-Dar°tlUP.ancev' ^1 hočejo rešiti, kar se Hn rešiti da. Napoli bo danes igral 1119 proti sicer solidni francoski eki- pi iz Bordeauxa in vsekakor računa na pozitiven izid in napredovanje, saj je v prvem srečanju v Bordeauxu že zmagal z 1:0. V neapeljskih vrstah bo manjkal De Napoli, katerega bo nadomestil Filardi, vsekakor pa bo igral tudi Renica. Tekmo si bo ogledalo skoraj rekordno število gledalcev, saj so do sedaj prodali že kakih 60 tisoč vstopnic. Maradona napoveduje gladko zmago. Tudi Juventusu bo verjetno tokrat sreča mila. Igral bo namreč pred lastno publiko proti sicer odlični belgijski ekipi Liegi, katero pa je že na tujem premagal z 1:0 z golom "večnega mladeniča" Altobellija. Zoffovi varovanci so v izredni formi, saj so v nedeljo na tujem pregazili Piso s 4:1. V Rimu pa bo danes v prvih popoldanskih urah zelo napeto. Edina italijanska ekipa, ki tokrat tvega izločitev, je Roma, saj se je pred dvema tednoma vrnila iz Dresdena z zelo neugodnim izidom 0:2. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so takrat domačini na zasneženem igrišču povsem POKAL U OSMINA FINALA NEFA 1. TEKMA 2.TEKMA KVALIFIC. Koln (ZRN) - Real Sociedad (Šp.) 0:1 danes Stuttgart (ZRN)- Groningen (Niz.) 3:1 2:0 Stuttgart Turun Turku (Fin.) - Victoria (Fin.) 0:1 danes — Velež Mostar (Jug.) - Midlothian (Škot.) 0:3 danes — Napoli (It.) - Bordeaux (Fr.) 1:0 danes — Roma (It.) - Dinamo Dresden (NDR) 0:2 danes — Juventus (It.) - Liege (Bel.) 1:0 danes — Inter (It.) - Bayern Munchen (ZRN) 2:0 danes — pregazili Liedholmove varovance. Igralci Rome so sicer navajeni na presenetljive izide v tem pokalu, saj ne smemo pozabiti, da so tudi s Partizanom izgubili prvo tekmo z dvema goloma razlike. V Mostarju pa bo skušal Velež opraviti pravi nogometni čudež. V prvem srečanju je namreč izgubil proti škotski ekipi Midlothian kar s 3:0, ne kaže pa, da so mostarski nogometaši sposobni ta izid spreobrniti. Velež nika- kor ni v formi, zato se kar napoveduje njihova klavrna izločitev. Napoveduje se bogat televizijski nogometni popoldan, ki se bo začel že ob trinajstih, ko bo TV 3 prevajala neposreden prenos tekme Roma - Dinamo Dresden. Ob 16:45 (TV3) bo na sporedu tekma Juventus - Liegi, ob 20.30 (TV1) pa Inter - Bayern. Ob 22.30 (TV1) pa si bomo lahko ogledali posreden posnetek tekme med Napoli-jem in Bordeauxom. Košarka: evropski pokali Poraz Gibone ZAGREB Zagrebška Gibona je presenetljivo doma izgubila tekmo veljavno za četrtfinale B skupina pokala pokalnih prvakov proti povprečni ekipi Steinera iz Bayreutha. Tekmo si je ogledalo le 500 gledalcev, ki so bili prepričani v gladko zmago domačinov, vendar pa jih je podcenjevanje drago stalo. Izgubili so namreč s 80:79 (39:46), vsi pa so igrali izpod svoji sposobnosti. Strelec celotnega srečanja je bil Cvjetičanin z 29 točkami. V Caserti pa je v pokalu pokalnih prvakov domači Snaidero premagal ekipo Hapoel galil s 105:99 (62:35). Zmaga domačinov je bila povsem zaslužena, vendar pa bi lahko bila dosti izdatnejša, če bi le domačini tudi v drugem polčasu igrali s koncentracijo prvega, ko so nasportnikom zadali 30 točk razlike. V Cantuju pa je v Koračevem pokalu domača Wiwa Vismara premagala francosko ekipo Horteza s 100:86 (51:40). Domačini so igrali brez poškodovanega Rive, vendar so bili dosti boljši od nasprotnikov. Smučanje: na včerajšnjem slalomu za SP v Sestrieresu Zmaga Girardellija, polom Tombe Alberto Tomba SESTRIERES — Vsi so čakali Alberta Tombo, dobili pa so... Marka Girardellija. Tekme v Sestrieresu se je udeležilo rekordno število 10 tisoč gledalcev, ki so vsi pričakovali domačinovo zmago, cela vrsta avtobusov pa je celo prišla v to letoviščarsko smučarsko središče kar iz rodnega kraja Alberta Tombe. In vsi so bili izredno razočarani, ko je v drugem spustu Tomba tik pred prvim merjenjem vmesnega časa zajahal vratca in bil seveda diskvalificiran. Ob tem je predvsem boleče dejstvo, da je bil Tomba po prvem spustu drugi le s stotinko sekunde zaostanka za Luksemburžanom Girardellijem, ki očitno doživlja svojo drugo mladost. Tega smučarja se spominjamo izpred nekaj let, ko se je boril za najvišja mesta skupno s Križajem, Stenmarkom, bratoma Mahre in še nekaterimi drugimi, ki so sedaj večinoma že opustili aktivno smučanje. Po tekmi je bil seveda Tomba zelo razočaran, predvsem pa mu je bilo žal za svoje zveste navijače, ki so ga bod- rili tudi po porazu, Girardelli pa je v intervjuju takoj po zmagi izjavil, da je to ena njegovih naj lepših zmag. Na tej tekmi se niso izkazali ne Italijani in ne Jugoslovani. Carlo Gerosa je osvojil 10. mesto, Toetsch 12., Tonazzi pa 13. Od Jugoslovanov je bil celo najboljši Rok Petrovič, ki je zasedel katastrofalno 34. mesto z zaostankom 3"37 za zmagovalcem, Benedik pa je bil 40. z zaostankom skoraj štirih sekund. Izidi včerajšnjega slaloma za SP: 1. Girardelli (Luks.) 1'47"31; 2. Nillson (Šved.) 1'48"10; 3. Accola (Švi.) 1'48"65; 4. Bittner (ZRN) 1'49"12; 5. Okabe (Jap.) T49"53; 6. Gstrein (Avst.) 1'49"53; 7. Tritscher (Avst.) r49"93; 8. McGrath (ZDA) 1'49”83; 9. Furuseth (Nor.) 1'49"97; 10. Gerosa (It.) 1’50"05. Lestvica za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 50; 2. Girardelli (Luks.) 35; 3. Enn (Avst.) 21; 4. Nierlich (Avst.) 20; 5. Nillson (Šved.) 20; 6. Piccard (Fr.) 20; 7. Strolz (Avst.) 18; 8. Accola (Švi.) 15; 9. Stock (Avst.) 15; 10. Bittner (ZRN) 12; 17. Čižman (Jug.) 10; 28. Petrovič (Jug.) 5. Košarka: Garnett v Vidmu VIDEM — Ameriški pivot Bill Garnett, visok 206 cm, je sinoči prispel v Videm, kjer bo nadomestil košarkarja Crowa v vrstah videmskega prvoligaša Fantoni. Trener Fantonija Toth je je odredil vrsto trening tekem, da bi se Garnett čim prej navadil ritmov italijanske košarke. Nogomet: disciplinski ukrepi MILAN — Discipliska komisija italijanske A in B lige je odredila sledeče kazni: za dve koli je bil diskvalificiram igralec Lazia Monti, za eno pa Carnevale (Napoli), Pin (Fiorentina), Invernizzi (Como) in Stringara (Bologna). V B ligi je bil kaznovan za prepoved dveh kol igranja Castagnini (Co-senza), za eno pa Da Mommio (Messi-na), Di Fabio (Messina), Mancuso (Monza), Marino (Cosenza), Monaco (Empoli), Piccioni (Cremonese) in Pul-lo (Parma). Nogomet: Fascetti nadomestil Ferrarija pri Avellinu AVELLINO — Eugenio Fascetti je nadomestil bivšega trenerja Triestine Enza Ferrarija pri vodstvu drugoligaša Avellina. Fascettija so predstavili si- noči v Avellinu ob prisotnosti predsednika tega društva Marina. Nogomet: Baggio še dve leti pri Fiorentini FIRENZE — Eden najboljših italijanskih mladih nogometašev Roberto Baggio je podpisal pogodbo s Fioren-tino, ki ga bo vezala s to ekipo do 30. junija 1991. Podpis je bil še posebno slavnosten, saj so ga opravili ob »primernem« ceremonialu. Odbojka: Maxicono neustavljiv MILAN — Izidi 8. kola italijanske A-l odbojkarske lige so sledeči: Poz-zillo - Odeon 3:1; Olio Venturi - Burro Virgilio 3:0; Maxicono - Camst 3:1; Sis-ley - Conad 3:1; Panini - Patrarca 3:1; Eurostyle -Opel 3:0. LESTVICA: Maxicono 16, Sisley 14, Conad 12, Panini in Camst 10, Petrar-ca, Eurostvle, Pozzillo 8, Odeon, Olio Venturi 4, Burro Virgilio 2, Opel 0. Primotor klub čestita svojemu tajniku Diegu Kolariču in soprogi Ales-sii ob rojstvu male JARE kateri želi vso srečo v življenju Tenis: zaključil se je Master v New Yorku V anticipirani tekmi ženske C-2 lige Becker po petih urah strl Lendla igraiec j^ORK Tokrat se je mladi zahodnonemški teniški cWPnK°ns Decker res izkazal po zagrizenosti in izredno teniški16111 teniškem slogu. V finalu najbolj kvalitetnega PremacM i,urniria letos je namreč v pravi maratonski bitki seri;„ aa' Ceha Ivana Lendla in se mu tako oddolžil za celo serijo-T1 '“etla Ivana Lendla in se mu tako oddolžil za celo tllUrnpmriZOV,.*£1 jih ie utrpel proti temu nasprotniku. Po strl svo' ln Petih setih igre (5:7, 7:6, 3:6, 6:2, 7:6) je j® osvorn8 nasProtnika predvsem zaradi trdnih živcev, saj dva seta P° tie-breaku. vse. p„ zneJsl je bil seveda zadnji, kjer se je odločalo vse za 0cIločiln neod^0^enem izidu 6:6 je namreč Becker osvojil 2thaqi Vr 9ame s 7:5. Njegovo veselje je bilo tako, da je po iežil£e .B®! lopar kar med publiko. Boris Becker se je ude-Poražen V6d iinal°v Masterja, vendar pa je bil v teh vedno °vi sai '„i:,0.?r}19i strani pa je Lendl pravi veteran teh fina-9al- Lenm • ie udeležil kar deveT, kar petkrat pa je zma-Mcah M6 tronutno številka 2 na svetovnih teniških les-U na svet Švedom Wilanderjem, Becker pa je trenutno četr-sko, venriU ^menili smo že, da je bilo to srečanje maratonca inral91 iS1 Prav nihče ni mogel pričakovati, da sta teni-Sai Je zm * sh°raj pet ur. Vsekakor pa se jima je to splačalo, nekaj msn °V-T^eC Preiei 2®5 tisoč dolarjev, poraženec pa le PSvojii i' Ta sezona je za Beckerja vsekakor rekordna. je končrinnaI?re® kar sedem važnih turnirjev in kaže, da se f®hiu teni -Psihofizično stabiliziral, tako da je svojemu širo-,ar ntu hSkenlU rePertoarju dodal še umirjenost in zrelost, letošnja t ° ai “odoče še kako služilo. Po drugi strani pa Poškodovan °Va sezona ni navdušujoča, saj je bil več časa ovan. Boris Becker Na Opčinah Sloga Koimpex drevi proti Cordenonsu Sedmo kolu v državnih in deželnih odbojkarskih ligah, ki nas pobliže zanimajo, se bo zaradi nedeljskega vsedržavnega občnega zbora zveze FIPAV v Rimu, odigralo jutri, 8. decembra, toda že drevi bo na sporedu nekaj anticipiranih tekem, od teh dve, v katerih sta zaposleni slovenski šesterki. Prava poslastica bo v tem smislu nocojšnje srečanje v telovadnici srednje šole na Opčinah med vodilnima v ženski C-2 ligi - Slogo Koimpex in Otlico Tommasini iz Cordenonsa. To sta v tej ligi še edini nepremagani šesterki in povrhu delita prvo mesto z enakim količnikom v nizih - izgubili sta jih po šest. Tako slogašice kot Pordenončanke so v minulem kolu poskrbele za podvig. Obe ekipi sta namreč v gosteh z enakim izidom (3:1) odpravili dva neposredna zasledovalca. Sta torej v odlični formi in na Opčinah se obeta res zanimiv dvoboj med mladima in ambicioznima šesterkama. Prepričani smo, da bodo slogašice dale vse od sebe in da svojih privržencev ne bodo razočarale. V Sovodnjah pa bodo odobjkarji Soče Sobema gostili Pallavolo Trieste, ki je v soboto poskrbel za senzacijo kola, s tem da je premagal dotlej vodilno Intrepi-do. Za Sočane torej spet težka tekma, v kateri ne štar-tajo kot favoriti. Namizni tenis: krasovke v B in krasovci v C ligi tokrat ostali praznih rok Tanja Ravbar večdesetletno izkušenostjo nasprotnice. Sestri Ravbar nista pokazali tiste forme, s katero sta na deželnem turnirju osvajali kolajne. Vsa borbenost, ki sta jo pokazali, se je razblinila zaradi nesproščenosti in nezbranosti obeh igralk. KRAS GLOBTRADE - RECOARO AGOSTINI 2:5 Elena Colja - Edit Santifaler 1:2 (21:19, 14:21, 18:21), Tanja Ravbar - De-lugan 2:0 (21:12, 21:5), Martina Ravbar - Antonia Santifaller 0:2 (17:21, 20:22), Tanja Ravbar - E. Santifaller 1:2 (21:14, 12:21, 15:21), Colja - A. Santifaller 0:2 (12:21, 17:21), Martina Ravbar - Delu-gan 2:1 (7:21, 21:17, 21:12), Tanja Ravbar - A. Santifaller 0:2 (17:21, 20:22). IZIDI 5. KOLA: Kras Globtrade - Re-coaro Agostini 2:5, Carneid - Fincanti-eri 5:3, Azzurra Gorica prosta. LESTVICA: Carneid 6, Azzurra Gorica, Kras Globtrade, Recoaro Bočen 4, Fincantieri Trst 2. Moška C liga Dve koli pred koncem prvega dela prvenstva v C ligi so naši fantje zgubili v Bologni s Fortitudom 3:5. To je drugi Krasov poraz, zaradi katerega so se spustili iz četrtega mesta na skupni lestvici za mesto nižje. Krasovci si v nadaljevanju prvenstva zato ne smejo več dovoliti spodrsljajev, sicer bo ogrožen njihov obstanek v ligi, iz katere bodo od osmih ekip nazadovale štiri v nižjo ligo, čeprav sta prihodnja nasprotnika (Alto Adige "B" in Nettu-no) na dnu lestvice. V Bologni je Šercer osvojil dve točki, Milič Igor eno. Zapletlo se je pri stanju 3:3: Šercer je izgubil naslednjo tekmo v treh setih na razliko proti mladincu Poliju. Milič je v nadaljevanju dobro začel in osvojil prvi set z Rossijem, v drugih dveh pa popustil in tako ni moglo priti do srečanja med Stocco in tretjim igralcem Fortituda. Trener Šercer je tekmo komentiral takole: »Fantje so pokazali premalo borbenosti in koncentracije za boljši rezultat pa tudi premalo prepričanja v lastne sposobnosti.« FORTITUTO - KRAS GLOBTRADE 5:3 Rossi - Stocca 2:1 (11:21, 21:14, 21:17), Musso - Šercer 0:2 (11:21, 11:21), Poli -Milič 2:0 (21:12, 21:14), Rossi - Šercer 0:2 (19:21, 19:21), Poli - Stocca 2:0 (21:19, 21:16), Musso - Milič 0:2 (20:22, 17:21), Poli - Šercer 2:1 (13:21, 21:16, 22:10), Rossi - Milič 2:1 (21:23, 21:13, 21:13). IZIDI 5- KOLA: Nettuno Bologna -Alto Adige B 2:5, CMM Trst - Arsenal Kadel Bosco 5:3, Fortitudo Bologna -Kras Globtrade 5:3, TT Calto - Edera Pordenon 5:2. LESTVICA: Arsenal Cadel Bosco, CMM Trst, Fortitudo Bologna 8, TT Calto, Kras Globtrade 6, Alto Adige Bočen, Edera Pordenon 2, Nettuno Bo-lo9na 0. j. j. Košarkarska B-2 liga: drevi ob 20.30 v tržaški športni palači Jadranovci proti vodilnemu Malagutiju V ušesih še odmevata ropot in hrup imolskih navijačev ter vpitje in žalitve nekaterih ialotov, ki bi ob živce spravili celo najstrpnejšega meniha. Na vrsti pa je že nov nasprotnik. Drevi prihaja namreč v Trst prvou-vrščeni Moto Malaguti iz San Lazza-ra pri Bologni. Jadranovi košarkarji bi morali potrditi svoj dober trenutek, kajti tudi prekrasni uspeh v Imo-li je še premalo, da bi razpredali teorijo o dokončno ustaljeni formi. Prav zato ker so nas v vseh preteklih letih izkušnje izučile, izražamo kanček zaskrbljenosti in svarimo "modre bojevnike" pred morebitnimi pregrehami v smislu ošabnosti, češ sedaj nam nihče ne more nič. Po mnenju trenerja Brumna je San Lazzaro moštvo z mnogimi vrlinami in redkimi hibami, ki predvaja hitro in predrzno igro. Po naših podatkih je Magaluti neke vrste podružnica bolonjskega prvoligaša Fortitudo Arimo, vendar uvršča tudi bivše igralce bolonjskega moštva Knorr in Novellare. Ne gre prezreti dejstva, da je San Lazzaro (tako kot Oderzo) na prvem mestu v svojem prvem prvenstvu po prestopu, kar se ne dogaja redno. Zdi se, da se bo Jadran tokrat spopadal z lastnim dvojnikom. Gonilni sili ekipe sta "play-maker" Cucco-li in visoki bek Bergonzoni, zanesljiv pa je tudi center Portioli, ki je lani nastopal za Novellaro. Na Jadranovi strani je več faktorjev, ki bi lahko bili odločilnega pomena za uspeh: domače igrišče, občinstvo, "morala" (Imola je spremenila vzdušje) in konec koncev tudi izkušenost ter rang nastopanja. Drevišnji nasprotniki se predstavljajo kot ambiciozna in bojevita vendar tudi precej mlada ekipa, ki pa poprečno dosega več kot 90 točk. Obeta se torej zelo privlačno srečanje med tekmecama s podobnimi značilnostmi. (Cancia) Jadranovec Marko Ban v prodoru na domačem srečanju proti San Donaju Jutri ob 14.30 na Rojcah Juventina proti Pro Gorizii Jutri bo štandreška Juventina igra' la na Rojcah prijateljsko srečanje s Pro Gorizio. Tekmo, ki se bo pričela ob 14.30, so organizirali v humane namene, saj bodo ves izkupiček srečanja namenili združenju umsko m fizično prizadetih oseb. Prijateljsko srečanje med ekipama, ki nastopata v različnih kategorijah, bo pomembno predvsem za Štandrez-ce, ki bodo proti kakovstnemu nasprotniku lahko preverili določene sheme. To bo trenerju Grionu se kako potrebno pred nedeljskim zahtevnim prvenstvenim nastopov, ko bodo juventinci, v goriškem derbiju’ igrali proti Podgorcem. SK BRDINA obvešča da je v teku vpisovanje za zimo vanj e na Pohorju od 26. decembra do 2. januarja v hotelu Habakuk. Inf°r' macije in vpisovanje na sedežu kluba vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure. naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih^ Na blatu so se naši še kar znašli Vrsta odložitev v najmlajših kategorijah - Toča golov »najmlajših« Brega in pomembna zmaga Juventine - »Začetniki« Primorja zaustavili vodeči Fulgor UNDER 18 MUGGESANA - BREG 1:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: (avtogol) BREG: Palčič, Pitacco, Pečar, Sancin, Kozina, Prašel, Tamaro (Paiano), Dimi-nich, Bandi, Buzzi (Defranceschi), M. Tamaro, Ota. Pod stalnim dežjem in na blatnem igrišču, so Brežani izbojevalineodločen izid proti neposrednemu tekmecu za vrh lestvice. Po petih minutah igre so bili Brežani že v vodstvu po napaki branilca Muggesane, ki je sam zatresel lastno mrežo. Brežani so skušali doseči še drugi zadetek, a vsi napadi so bili zaman, zadeli so le prečko. V zadnjih minutah prvega polčasa pa je nasprotnik pritisnil in dosegel zadetek. V drugem polčasu so Brežani vidno popustili in Muggesana je večkrat za las zgrešila zadetek, medtem ko Brežanom ni nikoli resneje uspelo ogrožati domačinov. (E.B.) VESNA - S. SERGIO 1:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: avtogol. VESNA: Francioli, Babič, Švab, Zarotti, Sterni, Kraljevič, Madotto, P. Sedmak, Tence, Esposito, D. Sedmak. Vesna je v soboto na domačih tleh remizirala. Tekma je bila dopadljiva, čeprav so bile neugodne vremenske razmere in blatno igrišče. Igra se je razvnela predvsem na sredini igrišča, le redke so bile akcije v kazenskih prostorih. Že v 24. minuti so prišli v vodstvo Križani po zaslugi nasprotnikovega branilca, ki je nehote zadel lastna vrata. Nasprotniki niso popustili in so se pogumno podali v napad, toda brez uspeha, saj so s težavo vodili žogo po blatnem igrišču. Križani so v nadaljevanju razvili več lepih akcij, ki pa jih napad ni znal izkoristiti. Domačim manjka predvsem ključna vez med obrambo in napadom, kar je večkrat usodno. Nasprotnikom je uspelo izenačiti šele 23 minut pred koncem, ko je prišlo do zmešnjave v kazenskem prostoru. Pohvale vreden je predvsem Francioli, ki je večkrat odločno posegel. (M. Sedmak) PRIMORJE - MONTEBELLO 0:3 (0:1) PRIMORJE: Blason, Stefančič, Grego-retti, Luksa, Škabar, Štoka,_ Umek, Pra-selli (Štolfa); Šuc, Trampuž, Žagar. Domačini prav niso imeli sreče, zapravili so precej priložnosti, predvsem v drugem polčasu. Gostje pa so s tremi streli na vrata dosegli tri zadetke. V prvih 20 minutah so bili rdeče-rumeni boljši, Praselli je neposredno iz kota zadel vratnico, poleg tega pa so bili še nekajkrat nevarni. Gostje pa so povedli v enem izmed hitrih protinapadov. V drugem polčasu sta imela še dobre priložnosti Stoka (strel je odbil vratar z nogami) in Trampuž iz prostega strela. Tržačani so podvojili po nesporazumu v obrambi in dosegli še tretji zadetek z diagonalnim strelom. (Š. M.) OSTALI IZIDI 11. KOLA: Edile Adriatica - Fortitudo 2:4, Supercaffe - Chiarbo-la 1:2, S. Andrea - CGS 1:2, Costalunga -Olimpia 0:1, Vivai Busa - Opicina neod. LESTVICA: Vivai Busa in Edile Adriatica 16, Fortitudo 15, Muggesana in Breg 14, S. Sergio in CGS 13, Olimpia 12, Montebello 11, Costalunga 10, Vesna 9, Chiarbola 8, Supercaffe 7, Opicina in S. Andrea 6, Primorje 4. PRIHODNJE KOLO: Breg - Costalunga, S. Sergio - Primorje, Vesna - Vivai Busa._______________________________ NARAŠČAJNIKI OLIMPIA - BREG 7:0 (2:0) BREG: Degrassi, Štefančič, Ota, Azza-no, Zupin, Impelizzari, Rocchetti, Sancin, Grilanc, Buzzi, Menegon. V drugem polčasu so naši lepo obdržali rezultat. Nekajkrat bi lahko potrojili s Sa-vijem, ki pa je streljal mimo vrat. Deset minut pred koncem so Tržačani zmanjšali razliko. (Maxi) ZARJA ADRIAIMPEK - SAN GIOVANNI 0:6 ZARJA: Plehan (Pavatič), Silli, Čok, Reja, Krašovec, Castellano, Renčelj, Blason, Cinti, Vremec, Osič, Kralj, Kariš. Nedvomno je bil San Giovanni najmočnejši nasprotnik, kar jih je doslejsrečala Zarja. Visok poraz proti takemu moštvu torej, ki predvaja odličen nogomet vseh 60 minut igre, ne sme buriti duhov. Dolžni pa smo reči, da bi bil poraz lahko znatno milejši, ko bi Zarjina obramba ne zagrešile nekaj hudih napad in bi bi bila napadalna vrsta natančnejša pri streljanu na gol. Nasprotnik je že v začetnih fazah igre prišel do zadetka in zarjani so morali nekoliko spremeniti koncept igre. Igrali so bolj napadalno in odprto ter se tako izpostavili hitrim in učinkovitim nasprotnikovim protinapadom. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 12. KOLA: S. Andrea -Don Bosco 4:1, Montebello - Campanelle neod., Triestina - Domio 7:0, CGS - S. Ser- Brežani so nerodno izgubili. Niti enkrat jim ni uspelo streljati na vrata. Edino opravičilo je v tem, da so stopili na igrišče brez standardnega vratarja. Branilec Degrassi pa je vseeno zelo dobro opravil svojo nalogo. Ubranil je namreč tudi dve 11-metrovki. (Buzzi) OSTALI IZIDI 12. KOLA: Zaule - Don Bosco 5:1, S. Sergio - Fortitudo 2:3, CGS -Čampi Elisi 3:2, Domio - Portuale 1:0, Muggesana - Opicina 4:0, Costalunga -Giarizzole 1:0, Montebello - Azzurra 3:0, Supercaffe - Campanelle 3:0. LESTVICA: Supercaffe 24, Zaule Ra-buiese 21, CGS 16, S. Sergio, Portuale, Fortitudo, Costalunga in Giarizzole 14, Montebello 12, Čampi Elisi in Olimpia 11, Muggesana 9, Campanelle 7, Domio, Don Bosco in Opicina 6, Breg 5, Azzurra 4. PRIHODNJE KOLO: Breg - S. Sergio. NAJMLAJŠI Na Tržaškem OPICINA - BREG 0:8 (0:3) STRELCI ZA BREG: Mauri (3), Ferlu-ga, Lavrica (2), Švab. »Najmlajši« Brega so zadnjeuvrščeni Opicini nasuli kar osem golov BREG: Rapotec, Poretti, Štrajn, Švab, Lavrica, Kalc, Gropazzi (Biekar), Mondo, Mauri, Ferluga, Čuk. Sam rezultat kaže, da je na openskem igrišču igrala ena sama ekipa. Domačini so redkokdaj prestopili polovico igrišča, medtem ko so Brežani vseskozi napadali. V prvem polčasu so gostje vodili s 3:0, po dveh zadetkih Maurija in golom Ferluge. V drugi polovici pa so Brežani še petkrat zatresli nasprotnikovo mrežo, kljub neumni izključitvi Monda in ogromno zgrešenih golov. (Luka Švab) PRIMORJE - OLIMPIA 2:1 (2:0) STRELCA ZA PRIMORJE: Štolfa in K. Pahor. PRIMORJE: Franza, W. Emili (Puntar), Trampuž, Savi, Gherbassi, A. Pahor, Štolfa, K. Pahor (Osi), Gruden, Sardoč, Kante (M. Emili). Zgledalo je, da bodo naši zlahka premagali Tržačane, saj so po dvajsetih minutah vodili z dvema zadetkoma razlike. Prvi gol je dal Štolfa, ki je preigral nasprotnika in premagal vratarja. Drugi zadetek pa je dal Kristjan Pahor po osebni akciji na desnem krilu. Naši bi lahko zaokrožili rezultat z Grudnom in Sardočem. gio 1:3, Portuale - Fortitudo 9:0, Giarizzole - Zaule Rabuiese 1:1. LESTVICA: S. Sergio 24, S. Giovanni in Portuale 22, CGS 19, Breg 13, Olimpia in S. Andrea 12, Triestina, Zarja Adriaimpex, Giarizzole in Primorje 11, Zaule, Campa-nele in Fortitudo 10, Domio 5, Montebello 4, Don Bosco 1, Opicina 0. PRIHODNJE KOLO: S. Sergio - Zarja, Montebello - Breg, Primorje - S. Andrea. Na Goriškem JUVENTINA - MEDEA 2:1 (1:1) STRELCA: Marvin in Dario. JUVENTINA: Peric, Bais, Marko Pete-an (Frandolič), Florenin, Peršolja, Marino Petean, Di Bert (A. Devetak), Kobal, Dario, Gergolet, Marvin (Candotti). Zdesetkana postava Juventine (manjkali so M. Devetak, Ferfolja in Marušič) je zabeležila pomembno zmago proti Medei in s tem obdržala 2. mesto na razpredelnici. Na tem srečanju so domači igrali slabše, kot v prejšnjih tekmah in to tudi zaradi blatnega igrišča, ki je onemogočilo tehnično igro. Juventina je prva prešla v vodstvo z zadetkom Marvina, ki je izkoristil vratarjevo slabo odbito žogo. V nadaljevanju so gostje zaigrali odloč- neje in remizirali iz 11-metrovke. V drugem delu srečanja se je dobršen del igre odvijal na sredini igrišča. Zmagoviti zadetek za Juventino je dosegel Dario, ki je z lepim strelom ukanil vratarja Me-dee. (Aleš Ferfolja) IZIDI 10. KOLA: Corno - Lucinico 4:0, Audax - Azzurra 0:2, Isontina - Natisone 2:1, Cormonese - Juventina 0:2, Medea -Villesse 2:2, Itala - Pro Romans odi. LESTVICA: Azzurra 19, Juventina 15, Villesse 13, Pro Romans in Audax 12, Corno 10, Itala in Cormonese 9, Isontina 7, Natisone 5, Lucinico in Medea 3. ZAČETNIKI Na Tržaškem Skupina A ZARJA ADRIAIMPEK - OLIMPIA FANI B 1:1 (0:0) STRELEC: Lipovec. ZARJA: Poropat (Družina), Ražem, Pos-sega, Tence, Biondi, Metlika, Lipovec, Hočevar, Maks in Devan Grgič, Jurinčič, Denis Pussini, Umek. V začetku tekme je zgledalo, da bo Zarja z lahkoto razpolagala z nasprotnikom, a ni bilo tako. Gostje so bili povsem enakovredni domačinom, ki niso našli pravega ritma, tako da se je prvi polčas končal brez zadetkov. V nadaljevanju so nasprotniki nekoliko pritisnili in spravili Zarjino obrambo v težave. Dosegli so tudi gol iz prostega strela, kar je domačine še bolj potrlo, a ne strlo. Požrtvovalno so se vrgli v napad in v eni izmed številnih akcij dosegli s prisebnim Lipovcem tudi odrešilni ^jol, tako da je končni izid pravilno plačilo za obe moštvi. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 11. KOLA: S. Andrea -Portuale 3:0, Campanelle - S. Giovanni 0:4, ostalih tekem niso odigrali. LESTVICA: S. Giovanni 20, Soncini A 18, Supercaffe 16, Ponziana A 15, Zarja Adriaimpex 13, Altura, S. Andrea in Domio 9, Portuale 8, Muggesana in S. Luigi B 7, Fani B 5, Esperia 4, Campanelle 3, Servola 1. PRIHODNJE KOLO: Portuale - Zarja Adriaimpex. Skupina B PRIMORJE - FULGOR 0:0 PRIMORJE: Emili, Pacor, Rebula, Nadlišek, Purič, Guštin, Princival, Sardoč, Husu, Kuk, Širca. Nasprotnik Prosečanov je bila visoko-uvrščena ekipa. Domačini so odigrali res dobro tekmo in si brez dvoma zaslužili točko. V prvem polčasu so gostje napadali bolj vztrajno in Emili je moral opraviti dva zahtevna posega. V drugem delu pa so bili boljši domačini, ki so imeli na razpolago celo 11-metrovko po prekršku v kazenskem prostoru nad Širco. Isti igralec pa ni imel sreče pri izvajanju in je poslal žogo v out. Omenimo naj še prav dober nastop Puriča ob požrtvovalnem doprinosu vseh ostalih. (Š. M.) OSTALI IZIDI 11. KOLA: CGS - Zaule Rabuiese 3:0, Fortitudo in S. Luigi A 0:1, Roianese - Fani A 2:3, S. Sergio - Don Bosco 2:0, Ponziana B - Costalunga 0:0, Opicina - Chiarbola neod. LESTVICA: Fulgor 16, S. Sergio, S. Luigi in Ponziana B 15, Costalunga 13, Soncini B in Fani A 12, Opicina 11, Primorje 10, Chiarbola 8, CGS in Fortitudo 7, Don Bosco 5, Roianese 2, Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Fani A - Primorje. Na Goriškem SAN CANZIAN - MLADOST 3:2 (1:°) STRELCA: Peter Gergolet in Zanier. MLADOST: Tommasi, Ambrosi, Suba-ni, Zanier, Trampuš, Černigoj, Gallo. Lavrenčič, M. Gergolet, P. Gergole ■ Pisk, Pavio, Lorenzut, I. Gergolet, Maz-gon, Ferletič. Doberdobska Mladost je v srečanj proti San Canzianu morala priznati pie' moč domačih, ki so vseskozi gospodari i na igrišču in ustvarili več priložnosti za zadetek. Domači so že v prvem polčasu zaigrali odločno in zasluženo prešli v vodstvo. Kmalu zatem pa so gostje remi' zirali. Neodločen izid je trajal le mai° časa, saj je San Canzian v teku neka] minut dosegel dvojno prednost, ki 1° Mladost, ob izteku, delno znižala z za detkom Zanierja. (P. G.) IZIDI 11. KOLA: Turriaco - San Canzi an 4:2, Mladost - Gradese 0:0, Pieris Fogliano 3:0, S. Michele - Vermeglian 0:0, Ronchi - Aris 1:1, San Marco - M00 falcone 1:4, Staranzano - Romana 4:0, P° čivala je Romana. 7 LESTVICA: Staranzano 20, Ronchi U Mladost 15, Turriaco in San Canzian Monfalcone 13, Pieris 11, Gradese 1 Vermegliano 10, Fogliano 8, Romana Aris 6, S. Michele 4, S. Piero 2, S. Marco CICIBANI Skupina A 0( SUPERCAFFE - BREG 9:1 I STRELEC ZA BREG: D. Sancin . „ BREG: Jercog, Martini, Čuk, Bandi' Sancin, Stefani, Čurman, D. Šik, L Sik-Mladi Brežani so se v soboto upirati nasprotniku, slabim vreinenSkrat razmeram in tudi sodniku, ki je vec spregledal off-side in dovolil nasPIC'(ice. ku, da je dosegal neveljavne zade Toda poraz gre pripisati predvsem s , 2 obrambi, saj so izkušeni nasprotni ^ lahkoto dosegli zadetke. V napadu^ bili Brežani še kar aktivni, saj so z$re a\i tudi nekaj lepih priložnosti in dos častni zadetek. (E. B.) cniti" OSTALI IZID 11. KOLA: Fani - ro tudo B 7:1. jjil® Vse tekme v B in C skupini so odložene, kakor tudi tekme v y skupinah kategorije mlajših ciciba Izbrani strelec Brežan Mauri Tokrat smo na osnovi Pr*sPeVno-naših dopisnikov sestavili tudi P sebno lestvico strelcev naših e . Domači »Careca« je član »najm ših« Brega Mauri, ki je s trem1 detki v zadnjem kolu dosegel ze set golov. _ p. Under 18: 7 - Švara (Bre9!: ,oreq). Sedmak (Vesna); 3 - R. Bandi B Naraščajniki: 4 - M. Bandi l 7 . Najmlajši: 10 - Mauri (Breg): Blažon (Zarja), 6 - Renčelj (Zarja)- ^ _ Začetniki: 5 - Jurinčič (Zarja).^ Devan Grgič (Zarja); 3 - Gušt)7arja)-ca (oba Primorje) in Lipovec ( -arij Cicibani: 6 - Lovrečič in r;e); (oba Primorje); 5 - Šemec (Prl 4 - Furlani (Bor). rredot' Mlajši cicibani: 3 - J . ^on-(Zarja); 2 - Stefani (Breg) in K1 do (Zarja). naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih Med naraščajniki naši zelo uspešni Državni kadeti: tako Brežani kot Kontovelci praznih rok - Deželni kadeti: neroden poraz sokolov cev - Tesna, toda zaslužena zmaga Kontovelovih dečkov DEŽELNI MLADINCI CICIBONA - LIBERTAS a 71:72 (38:34) pICIBONA: Simonič (0:2), Cecco 10 Gašperini 6, Race 23 (4:7), Turk (4-6)lppolis 18 (8:12)'Birsa 2| B°gatec 10 Tri TOČKE: Race 3. PON: Simonič, Cecco, Jokrat so si igralci Cicibone zapra-trpf epo Priložnost, da bi dosegli svojo j7etJo zaporedno zmago. V prvem pol-su so bili namreč vseskozi v vod-rik v drugem polčasu pa je bil boj ‘° izenačen. V zadnjih sekundah Krne so igralci Cicibone naredili ne-,1 usodnih napak in tako je lahko Way-maker" Libertasa 2 sekundi pred ncem zadel odločilna prosta meta. Sokol. (ARaCe) LATTE CARSO 73:90 (36:46) P BOKOL: Lesizza 18 (3:9), Bogateč, ^ojemac, Pertot, Skerk 19 (0:3), Stanis-tf (2:2), Dolhar 8 (0:1), Rupel 6 J0:1), P‘Uniat 2, Šuligoj 6 (0:1). TRI TOČKE: Lerizza 3, Škerk 1. ^okolovci so v nedeljo izgubili proti J^ysern enakovredni ekipi. Enakov-Uno so se borili le v prvem polčasu, čac Tri^3 tutii rezultat. V drugem pol-SU pa so popolnoma popustili. (I. L.) k STVICA: Stefanel 10, Saba 8, Ala-bon' ^nt;er 1904 in Libertas A 6; Cici-Snt' Batte Carso in Stella Azzurra 4; UK°1 2; Libertas B in CGI Milje 0. cr DRŽAVNI KADETI toT;r, SKUPINA A sip ADRIATHERM -stRVOLANA 87:89 (47:45] (2.8REG ADRIATHERM: Schiulaz 1 bet ; Pavlica 23 (4:10), Simonič 8, De-(1:21 S 82 Bt;arec 0 (2:4), Corva 2 (1'2' rJca':>ar' Rudež 4 (2:4), Pettirosso 1 LpCombač 8 (2:2). Bf . TOČKE: Pavlica 1, Debeljuh 1 .^i;ezani so ponovno izgubili, tokrat Proti n6 p nj.lni enakovredni ekipi Servola so n ^v' Polčas je bil izenačen, nakai rali aS' na začetku drugega polčasa ig kar P°Polnoma brezglavo in zaostajal bo «Za t°čk- Z veliko požrtvovalnos tičri ° Za?stanek nadoknadili, v drama Og 6111 Bnišu pa so vendarle izgubili UpL Posameznikov bi omenili polec LEST ha še starca- (A- Pavlica) jad ^ICA: Soteco in Electrolux 8 an Farco in Fantoni 6; Martignac Sr n«-’, Na Tržaškem l -i MrKOIMPEX - BOR friulex. ‘•u (15:3, 6:15, 7:15, 9:15) Pabri-,-^^ KOIMPEK: Ciocchi, Čebul ■Uan«^' TFaBL Foschini, Kosmina, Ki Skerk ' Lupinc' Marucelli, Miot, Rebu Crb?? FRIULEXPORT: Brazzani, Puč titl'Vitez nCln' SuPerina’ Vidah, Visi ravi?pt,atni Oerbi med šesterkama, ki i VeUstva° .s°01ta v vrh mladinskega ; Prvema' imel Ookaj čuden razplet. Zelo HptniZU-50 uamreč slogašice ign Odpora terni.tn.antno in se spričo slabe Oajstiro^rfj11^ brez težav prebile do p odviiatL' Vdtlej pa so se stvari na igriš Vrste r, ookaj drugače. Borovke so sv< odločni,°^Seiri uredde, zaigrale zrelo Sv°ie rr,L-ln fPtok prevzele vajeti igre Velika*-, Nasprotno je slogašice zaj« dela z)včPost, urejenost igre je sple Za drur, ‘V5e naPake 50 si sledile dru tiraie tlo-.Rorovke so tako suvereno d sterkn temP° in prisilile domačo : ??3la vir ^radai.i- Tehnično tekma ni c !ifUih n dlvojev, ki bi jih spričo c kot za h ki nastopajo tako za e kor biu111®? 0kipo lahko. Je pa vsel 'ddi na da 50 na^t dert di in 7 mladinski ravni venomer vroč Reti in Sionističnega vidika gledano r osilci velikih nabojev živčno; Sovnr (Ink' L INDULES- VIRTUS ^ Snifrn, , (15:6' L5:12, 15 ®krk vti' INDULES: Katonar, Masti V®c. Gr„aentln' Bruinat, Ana in Irena i * Po dveh6"' Devetak' Ban-s°botn„ o zaporednih porazih je Soko! fafUn srečanju spet slavil, in to katli ni^Vprečne9a Virtusa. Nabreži Pre9lavir naspr°tn>ce delale prevelili ■ saj so naše igrale zbrano Brežani (v temnih dresih proti Martignaccu) so v prvenstvu državnih kadetov še vedno praznih rok (Foto Magajna) co 4; Latte Carso in Libertas 2; Breg Adriatherm 0. SKUPINA B KONTOVEL TECHNA -STEFANEL 69:128 KONTOVEL: Ban, Emili, Kralj 31, Spacal 4, Gulič 5, Pečar 2, Danieli, Rebula 5, Gregori 22. TRI TOČKE: Kralj (4), Gregori (2), Rebula (1). Povedati je treba, da je pri Kontove-lu manjkal Briščik. Nekateri drugi igralci pa so bili v zadnjem tednu bolni in zato niso igrali s polno močjo. Vseeno je treba vse pohvaliti za požrtvovalnost, posebno pa Kralja in Gregorija. (Igor Bizjak) LESTVICA: Don Bosco in Stefanel 8; Ricreatori 6; San Benedetto in Cer-vignano 2; Kontovel Techna in Valva-sone 0. DEŽELNI KADETI RICREATORI - SOKOL 53:44 (25:22) SOKOL: Gabrovec, Kapun 14, M. Pertot 5 (1:2), A. Pertot 4 (0:l),Crevatin 14, Koloni 5, Kozma 2 (0:4). TRI TOČKE: Koloni 1. Sokolove! so izgubili enkratno priložnost za prvo prvenstveno zmago, saj so bili nasprotnikom povsem enakovredni. Po prvem polčasu so zaostajali le za 3 točke, v nadaljevanju tekme se je razigral odlični Saksida, tako da je v 13. minuti drugega polčasa Sokol zaostajal že za 12 točk (47:35). Kljub porazu za 9 točk zaslužijo pohvalo vsi igralci, ki so se borili do zadnje sekunde. Dobro so namreč igrali v obrambi in v napadu, kjer sta izstopala Aleš Kapun in Martin Crevatin. (A. Pertot) SABA - BOR RADENSKA 130:43 (51:22) BOR RADENSKA: Mokor, Stubelj, Glavina, Ferluga 4, Tavčar 11 (0:2), Umer 6, Furlan 4, Uršič 7 (1:2), Pregare 9 (0:1). . TRI TOČKE: Pregare 1, Tavčar 1. Borovi kadeti so z veliko razliko izgubili. Igrali so dobro le prvih 10 min., ko so bili v prednosti treh točk. Nato so gostje dosegli delni izid 10:2 in fantje so popustili. Vsi sto stopili na igrišče in dali svoj doprinos, toda treba je še precej trenirati, posebno v obrambi. Dobro sta igrala Pregare in Tavčar. (R. Žerjal) LESTVICA: Saba in Stella Azzurra 6; Don Bosco, Inter 1904 in Latte Carso 4; Santos in Ferroviario 2; Bor Radenska, Sokol in Ricreatori 0. NARAŠČAJNIKI KONTOVEL TECHNA- RICREATORI 87:86 (53:45) KONTOVEL TECHNA: Ban 18 (2:2), Turk 2, Emili 21 (1:2), Spadoni, Gruden, Budin 27 (1:1), Danieli 4 (0:2), Černe, Vodopivec 15 (1:2). Proti solidni ekipi Ricreatorija so naši zmagali po dokaj napetem in izenačenem srečanju. Naši so v prvem polčasu stalno vodili in zadevali na- sprotnikov koš kot za stavo. V nadaljevanju pa so gostje z odlično »pres-sing-obrambo« onesposobili Kontove-love najboljše strelce in se v 35. min. nevarno približali na 1 točko (77:76). V razburljivem . finalu so naši ohranili mirnejše živce in z nekoliko športne sreče tudi zmagali. (R. M.) POLET - INTERMUGGIA 82:73 (53:32) POLET: Marucelli 10, Gerli 1, Hmeljak 4, Vremec 14, Rauber 6, Gruden 31, Devetak, Vidah 14, Clarich. Po odličnem prvem polčasu, ko so že vodih z 21 točkami razlike, so pole-tovci celo tvegali, da izgubijo priložnost za prvo prvenstveno zmago. Milj-čani so jih namreč celo dohiteli, na srečo pa so naši zbrali toliko moči, da so naposled le zmagali. Daleč najboljši v Poletovih vrstah pa je bil Matej Gruden. (A. Granier) DON BOSCO - BOR INDULES 89:80 (46:44) BOR INDULES; Filipčič 15 (3:6), Posse-ga 18 (2:8), Iztok Bajc 8 (2:2), Erik Bajc 2, Brus 7 (1:5), Tomšič 26 (3:5), Žiberna, Corbatti 2, Salvi 2. PM: 11:26. TRI TOČKE: Tomšič 1. PON: Brus in Tomšič. Borovci so častno izgubili proti odlični ekipi Don Bosca, ki meri na državni naslov v kategoriji. Naši so končno pokazali, kaj res veljajo, saj so vodih dobrih 35 minut po zaslugi urejenih napadov in dobre obrambe. Naši so tudi zadevali z neverjetnimi koši in pokazali lepo igro. Zadnjih pet minut pa, ko so nasprotniki izenačili in povedli, so naši izgubili glavo in jim ni uspelo ponoviti dotedanje igre.Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci. Če bi »plavi« vedno tako igrali, bi se gotovo borili za vrh lestvice. (V. Tomšič) BOR INDULES B ODSTOPIL Zaradi nezadostnega števila igralcev je druga postava Bora Indules odstopila iz prvenstva naraščajnikov. LESTVICA: Latte Carso in Don Bosco 12; Kontovel Techna, Stefanel in Tec-ncluce 8; Bor Indules A, Ricreatori in Libertas 6; Polet in Inter 1904 2; Inter-muggia 0. DEČKI LATTE CARSO B - KONTOVEL TECHNA 35:99 (16:54) KONTOVEL TECHNA: Colja 12, Spadoni 17 (1:3), Križman 13 (1:2), Emili 9 naše šesterke v mladinskih prvenstvih Od drugega do četrtega mesta Po prvem delu med dekleti under 18 na Tržaškem naše ekipe le zasledujejo OMA - Sočanke under 16 še na vrhu lestvice zagrizeno že od začetka srečanja. Le v drugem nizu so Tržačanke povedle z delnim rezultatom 9:6, tako da so se morale domačinke malo bolj potruditi in ustaviti začasno razigranost nasprotnic. Vse igralke Sokola so v soboto pozitivno opravile svojo dolžnost. Povratek poškodovane Banove in vedno bolj prepričljiva igra mlade Irene Živec (letnik 74) pa sta pripomogla k temu, da ni bilo treba članici prve ekipe Škrkovi niti na igrišče. (Igor) OSTALA IZIDA 9. KOLA: Juha - DLF 1:3, OMA Mobili S. Giusto - CUS 3:0, Breg ni igral. LESTVICA PO 1. DELU OMA S. Giusto Sloga Koimpex Bor Friulex. Sokol Indules Breg CUS Trst Virtus DLF Juha 8 8 0 24:1 16 8 6 2 19:6 12 8 6 2 19:7 12 8 6 2 18:8 12 8 4 4 12:12 8 8 3 5 10:15 6 8 2 6 6:21 4 8 1 7 6:22 2 8 0 8 2:24 0 PRIHODNJE KOLO: Sokol Indules - Bor Friulexport, Sloga Koimpex -Breg. Na Goriškem AGOREST - PIERIS 2:3 (15:11, 13:15, 15:11, 10:15, 10:15) AGOREST: Bralni, Florenin, Krašček, Fajt, Pavšič, Grillo, Paulin. Ždružena postava Agoresta je v srečanju proti Pierisu zapravila lepo priložnost, da bi dosegla svojo drugo prvenstveno zmago. Prinčičeve varovanke bi lahko zmagale s 3:0, ko bi v drugem setu ne zapravile toliko žog. V petem in odločilnem nizu tie-break se slovenske odbojkarice niso znašle in potegnile krajši konec. Z nedeljskega derbija med slogašicami in borovkami under 18 (foto Magajna) UNDER 18 MOŠKI SOČA ČERIMPEX - TORRIANA 3:0 (15:8, 15:13, 15:12) ' SOČA ČERIMPEX: Černič, Tomšič, Čavdek, Dorni, Terpin, Milocco, Klede, Pellegrin, Muscan. Kljub odsotnosti dveh igralcev iz prve šesterke je postava Soče, brez večjih težav, zmagala proti Torriani iz Gradišča. V prvem setu so domači, po začetnih težavah, zagospodarili ob mreži in prepustih gostom le 8 točk. V drugem setu so Jelavičevi varovanci zgrešili veliko žog, s čimer se je Torriana precej okoristila in se nevarno približala petnajstič!. Podoben drugemu je bil tudi tretji niz. Pri sovodenjski ekipi sta tokrat dobro delo- vala servis in sprejem, napad pa je bil včasih pomanjkljiv. (E. Č.) VAL NAŠ PRAPOR IMSA - S. LUIGI prel. UNDER 16 ŽENSKE INTREPIDA - SOČA ČERIMPEX 0:3 (8:15, 10:15, 6:15) SOČA ČERIMPEX: E., S., A. in M. Černič, Princi, Devetak, Tuniz, Florenin. Mlada postava iz Sovodenj je zabeležila svojo tretjo zaporedno zmago in s tem obdržala vodstvo na lestvici. Tokratni nasprotnik Soče je bil kakovostno slabši, pokazal pa je veliko požrtvovalnosti. Zaradi tega igra ni bila kdove kaj zanimiva, razen redkih akcij, ki so bile dobro izvedene. Pri Soči se pozna, da igralkam manjka še uigranost. (E. č ) (1:4), Danieli 6 (0:2), Cingerla 12 (0:1), Gruden 3 (1:2), Budin 17 (1:2), Černe 10. Kontovelci so brez težav odpravili drugo postavo ekipe Latte Carso. Šep-čevi varovanci so z dobro skupinsko igro pokazali premoč tudi v vseh košarkarskih elementih. Od posameznikov bi še posebej pohvalili Budina in Spadonija. (R. M.) LATTE CARSO A - POLET 95:46 (44:23) POLET: Braini, Gerli 9, Vatta 9, Pro, Devetak 5, Clarich 6, Malalan 6, Vidah 11. Kljub porazu so poletovci odigrali eno svojih boljših letošnjih tekem, čeprav so igrali brez obolelega Aljaža Vaupotiča, ki bi bil pod košema še kako koristen. V prvem polčasu so poletovci zelo dobro igrali, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili tudi zaradi utrujenosti. Vsi poletovci zaslužijo pohvalo zaradi požrtvovalnosti, še posebej pa sta se izkazala Vidah in Clarich. (A. Granier) LESTVICA: Poggi A 10; Kontovel Techna, Ricreatori in Don Bosco 8; Latte Carso A in Libertas 6; Poggi B 4; Bor Indules, Polet in Scoglietto 2; Latte Carso B in Barcolana 0. NARAŠČAJNIKI PRIJATELJSKA TEKMA SIDERAL - DOM 60:54 DOM: Silič 16, Pavšič 4, Skok, Bednarik 4, Primožič, Bordon 23, Zavadlav 2. V prijateljskem srečanju je naraščaj-niška postava Doma izgubila proti novogoriškemu Sideralu. Semoličevi varovanci so do zadnjega vodili in pokazali boljšo igro. Na žalost pa so prav v končnici popustili in zapravili zmago. V Domovi peterki se je tokrat izkazal Bordon, ki je bil uspešen pod košema. (A. Pavšič) DANES SREDA, 7. DECEMBRA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Jadran -Malaguti San Lazzaro NARAŠČAJNIKI 18.45 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Libertas ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 na Opčinah: Sloga Koimpex - Otlica Tommasini Cordenons MOŠKA D LIGA 20.30 v Sovodnjah: Soča Sobema - Pal-lavolo Trieste JUTRI ČETRTEK, 8. DECEMBRA 1988 ODBOJKA MOŠKA C-l LIGA 20.00 v Bellunu: San Giustina - 01ym-pia ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v telovadnici goriškega Kulturnega doma: Meblo Imsa - ASFJR Čedad; 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Av-toprevoz - Cima Truciolari Sacile ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Fontanafreddi: Virtus Fontanaf-redda - Agorest ŽENSKA D LIGA 18.00 v Martignaccu: Lavoratori Fiera -Kontovel Electronic shop; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Promovolley; 20.30 v Huminu: Al Fungo - Breg Agrar UNDER 18 ŽENSKE 10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex -Breg TURNIR ZSŠDI V MINIODBOJKI 9.00 v Trstu, na 1. maju: nastopajo Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 14.00 v Trstu, Poggi Paese: Saba - Sokol; 17.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Alabarda NARAŠČAJNIKI 10.15 v Trstu, Ul. Visinada: Inter 1904 -Polet DEČKI 10.30 v Repnu: Polet - Barcolana; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -Bor Indules NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Aurisina PRIJATELJSKA TEKMA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia -Juventina NARAŠČAJNIKI 14.30 v Domju: Čampi Elisi - Breg NAJMLAJŠI 9.00 v Domju: Domio - Breg ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v tržaški športni palači: Kras Tri-mac - Ouarto d'Altino UWS/Udine Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAM ELI RAN EGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES ^Vrhitektura danes odkriva lesene konstrukcije ali bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom. In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa ki jih Hobles, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami. Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji his'- © Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotavlja popolno nespreme-njenost oblike; okvir se pri lakiranju potopi; s tremi zaščitnimi plastmi je zagotovljena odpornost barve tudi v daljšem obdobju; bogata izbira barv. (2) Posebna zavarjena kotna tesnila ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje. (D Dvojno odprtje: stransko in vertikalno; zaklopni elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila. 0 Izsušen in zapečaten brezzr^ _ prostor med šipama ki sta P°5 na-Ijeni na elastične nosilce; na ta čin je zagotovljena izredna in toplotna izolacija. © Poseben žleb s profiliranim ^ puščem, ki zagotavlja vodotes in popoln odtok vode. © Okna in okenska vrata 1°^° -J-I___ _________V K1- IZ' r Želim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles ime______________________________________ priimek__________ ulica__________________________________________________ št. n L pošt. št. mesto pokr. ^ hobles 33049 Špeter Slovenov (Videm) Italija - Industrijska cona Tel. 0432/727286 - Telefax 0432/727321