St. 278 Ftinu pheih i ("tama (om nimii m u mU)
Irhaja, Izvzemši pondeljek. ys* dan - u»J. Uredništvo: ulica sv. Frančiški Asiikega St. 20, L nađstrc^eV Dt^gS* ( se poSiljaJo uredništvu. Ne ran k' plstna se ne sprejemajo, ra&opivf^^Si vračajo. Izdajatelj In od"	l'
Anton Gerbec. — Lastnik UmR^ £ "dlnost Tisk tiskarn- *' znaša za nese L 7 — fi 3 mesc.ffirfcgj'^ J, pol leta L 32 -
Za inozemstvo raeseJn^4'4irej^LT "telefon uredništvr .	su it-67-

« «
V Trstu, v ctrtu 13. novembra
jINOST
Posamezna Številka 20 cent.
LetnIK XLV1I
Posaraeone Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se :ačunnjo v Slrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -im po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije sa po§iij*jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FtančiSka Asiškega štev. 20, L nadstro^ — Telefon jrednižtva in uprave 11-57.
TEORIJA IN PRAKSA
Naj tu osvežimo spomin le na nekatere ho vem obnašanju napram državi in njeni izmed števlnih, za nas tako neizmesno ža-, naredni večini. Zato zbirajo vse prizadete lostnih in poniževalnih dogodkov, ki smo države proti svojim manjšanam
jih s krvavečo dušo preživeli v teh zadnjih čash.
delegacija zastopala na konferenci ta na-lmogU sporazumeti, četudi se zdi politika čela,	njegove države zaradi notranjih vzrokov
Za njim je govoril lord Curzon, ki je iz- nekoliko težavna.
Znana je afera nesrečnega Bona, ki se
.... .............obtožni
material,^ da ga v sliacaju potrebe lahko porabijo. Mi prihajamo dio prepričanja, da hočejo tudi naša oblastva in italijansko
.uaiut ye> a.1 Cid liciictuvgu, ~---, — — j-----,„-------_---- . .	„ _ . 1., 1
mu je očital strašen zločin oskrunicnja gro- ; javno mnenje imetfi po vsaki ceni v rotan bov na bojiščih in izkopavanje mrllčev tei tak protmanjšinski «matenal». &er jmga se mu je _ z namenom, ki ga hočemo po- j mi s svojim obnašanjem^ »fkakor jie đaja-
kakršni so gori o-oni način dajajo « neizbrisen uradna pečat», kakor nam kaže Bonomijevo sklicevanje na Bonovo
zneje označit-' — hotelo naprtita slovensko	rao, izrabljajo dogodke, k
rojstvo. Kljub dejstvu, da smo mi ugotovili	menjeni, in jim rta ta ali
takoj na neoporečen način, na podlagi ugo-	~ L l 1 *
tcvitev na licu mesta, da Bon ni Slovenec, — -------------.	• • i » a
kljub dejstvu, da smo na isti zanesljivi na-	«afero». S takimi uradno obeljemmi lažmi
čin ugotovili, da so bile prve izpoved.be	potem ne bo težko dokazati*, da smo mi
Bonove izsiljene z vsemi mogočimi gro ž-	edini krivci, da smo m-, krivi da ne more
njami na civilnem komisariatu v Gradiški;	priti do dobrega razmerja med: državo in
klfufc dejstvu, da je bil Bon prt s.odni	našo narodno manjšino. Svet naj bi verjel,
. .. .	.	1	________■ ---- nt-vns-Tn.	T T"10 iTl 1
obravnav^ oproščen: kljub vsemu temu so da dfržava mora strogo postopati z nami, italijanska javna glasba neprestano ponav- ker smo razbrzdan m roparski e leman t, liala svoje obtožbe in vztrajala pri svoji ki se nikakor noče sprijazniti s svojo se. trditvi da je Bon Slovenec. Celo tedanji, danjo državno pripadnostjo, kj! sovraži m ministrski predsednik Bonomi se je skli-; zaničuje italijanski narod m italijansko dr-ceval v odgovoru na tozadevno interpela- j žavo ter računa na katastrofalne dogod-cijo na trditve v italijanskih listih, ne da j ke, ki to našo manj* no odlbrž-jo zopet od bi se irti najmanie zmenil ne za naše do- države. Bolj in bolj se nam vsiljuje m^sel, kaze ne za razsodbo sodnije.	dra vse te obtožbe na račun našega naroda
Hrvatska posojilnica v Puli, torej nepo^jv Julijski Kiaifam zasledujejo ©dna olj, da lifčna naprava, je sklicala svoj občni zbor,; se trpinčenje našega ljudstva predstavi na kakor določajo mena od oblasti potrjena j znotraj in na zunaj kot nekaka državna pravila in kakor ji nalaga tudi zakon. Zbo-j potreba, ki bi vse to zlo upravičevala.
rovanje je Ijeno drža javo na
bilo, kakor predpisano, prijav-!
Naravno je, đa imamo ma napram temu
■žavnemu oblastvu, ki je vzelo pri- j stremljenju silno težavno stališče. Večina, i znanje ter zagotovilo, da se bo -ma v ^ej državi n?:pram nam kaj ugodno moglo zborovanja vršiti mirno in brez vsa- ! stalršče. Na vsakem mednarodnem sestankih neprilsčnasti. Vendar so izvestni življi jcu morejo podajati slovesno zagotovila, da nasilno vdrli v T\rrtvir.rc> Icier se ie imelo i ____x___noimrsiriron** In da so
vršiti zborovanja, krvi in jih razgnaii opravičeval s trditvijo, da se je imel vršiti sestanek nevarnih političnih agitatorjev, ki rovarijo proti državi!
In sedaj še žalostno proč Jul i dogodek z vojaškm spomemikem na Krnu. Kljub dejstvom, ela je r.'sn: -ki strokovnjak — priznana avtoriteta — rigotovil na licu mesta, da je poškodbo pcvzredi!a strela in da je v tem soglašala tudi uradna tehnična kotni-s'ja, so vztrajali in vztrajajo italijanski listi pri trditvi, da so naši ljudje poškodovali spomenik in ga oskrunili na barbarski na-
Zakaj oživljamo spomin na te dogodke? Zato, ker nam je jaeno, da ni diržavnim oblastvom in italijanskemu javnemu mnenju do tega, da bi le v vsakem posameznem konkretnem slučaju metali krivdo na naše ljudstvo, marveč da so vsri. ti poizkusi, na~ perje ni proti nam, v stvarni zvari med seboj, da gre tu za sistem, za metodo, ki zasleduje neki poseben namen.
Tega hočemo tu označiti. Kakor je naglasa! posl. dr. Wilfan v svojem zadnjem gov oru v parlamentu, zahteva pravna vest civiliziranega sveta, d!a se morajo manjšine spoštovati in ščititi- T« pravna vest.kulturnega sveta je poosebljena sedaj v Dru-švu narodov. Naiši manjšini v Italiji s^cer ni prepoznana pravica, da bi se mogla s svojim« pritožbami naravnost obračati do Društva n3rodov. Vendar pa se računa z
gasila vseh barv pa nas .uzanoteno m nekažnjeno obrekujejo in blatijo kar za tekmo-
Tako stojimo z zvezanimi rokami, tud3 če se nam dogajajo najhujše krivice. In kai-jei najhujše za nas: vse to spričo dejstva, dfa. ves svet — pred vsem pa dosedanji zavezniki in zmagovalci! — priznavajo teoretično načela zaščite* narednih manjšin in pravico do samosvojega življenja tudi v dh-Ligorodni državi! Kako daleč so glede nas" slovesno podana zagotovila odf pre-žaksstne resnice! Imamo pač osrednji parlament, kjer nas morejo naši zastopniki braniti. Ti vršijo tudi to svojo nalogo z vso vestnostjo. Ali, kaj nam koristi to? Na vse njihove izja/vie* o naši lojalnosti, oprte na neoporečna dejstva, odgovarjajo: Nespodobno govorite! Ne znate spoštovati Italije! A nase pritožbe oznaČajo kot nepoboljšljiv iredentizem in porivajo namenoma razpravo m zunanjepolitična tla. Naš pretvezni iredentizem je platforma za vsio politiko, napram našr narodni manjšini v Julijski Krajini.
Ostaja nam vietnidiarLe eno sredstvo, in sicer izdatno: To je intenzivno delo med nami samimi, da ohra.rrmo moralo med našim ljudstvom, da dvigamo njegovo kulturo, krepimo njegovo gospodarstvo in ga dovajamo k čim višja poi'ftićni zrelosti. Z
možnostjo, da zadržijo to pravico sploh | eno besedo: da ga usposabljamo vrostran-v.se manjšine. Naloga Oruštva narodov pa | sk-o, da prebije sedanje huda čase dbtlej, j - ------ —-- 1-- —-----tudi-na strani
ni samo ta, da razsoja o pritožbah na- i ko ptf-Kle rodnih manjšin, ampak da sodi tudi o nji- i večine.
pravo spoznanje
Konferenta v Lausanui
Prvi sestanki — Enotna zavezniška ironta proti TiiiČiji vzpostavljena — Angleži dobili predsedništvo komisije za vprašanje
Dardanel — Odpor turške delegac je
LAUSANNA, 22. Mirovna konferenca je ;mela srsoči prvo sejo v hotelu Du Cha<-beaii. Bili so prisotni delegati Anglije, Francije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Grčije, Romunske, Turčije in ZedSnjenih držav.
Začasni predsednik lord Curzon -■-hval i tudi v imeiru drugih ifcfeležencev •"•oiastvom švicarutke republike za skrb in vljudnost, ki so jo pokazale nasproti go-stom. Nato je bil pnetdložen v odobritev pravilnik, ki določa med drugim, da se bodo udeležili konference razen zastopanih držav tudi zastopniki dirugili crnomorskih držav, ko bo šlo za u-redEtev vprašanja dardanelskih cž'ci. Ostale države, ki so prizadete pri urejevanju vzhodnih vprašanj, bodo lahko predložile svo^e predloge glede vprašanj, pri katerih so direktno prizadete, ustroeno ali pismeno.
Turška dalegacija je izjavila, da se n» more pogajati! z državami, ki niso navedene v zavezniški noti od 23. septembra in v odgovoru turške vlad-e z dne 4. oktobra, ker delegacija je dobila pooblastila od turške velike narodne skupščine le na podlagi teh dveh dokumentov.
Predsedoval bedo po vrsti in alfabet-skem redu zastopniki držav, ki so organizirale konferenco. Za glavnega tajnika fe bil imenovan Francoz MassigI*.
UstanovVjeae so bfe razen tega tri komisije: 1) komisija za teritorialna in vojaška vprašanja in /prašanje morskih ožin; 2.) komisija za reš^ev vprašanj tujcev in narodnih manjšin v Turčiji; 3.) konaisija zai finančna in gospodarska vprašanja, prista-aiiJča ?n železnice ter zdravstvena vpra-
posebni odbor? bode določili svoje predsednike.
Ustanovljen is bil tudi csdbor za sestavo besedila. Odbor je sestavljen od angleškega, francoskega, ital'ianskega, japonskega in turškega zastopnika.
Javnost razprave na konferenci bo zagotovljena potom poročil glavnega tajnika.
Popoldne ob 16 se je vršila plenarna seja. Lord Curzon je pozvai delegate, naj bi predložili svoje splošnse pripombe v različnih in zapletenih vprašanjih, ki bodo se je j predložena konferenci. Barrere, Garroni, lord Curzon in baron Hayashi so izrazili željo, da bi bilo dek> konferencie ovenčano z uspehom in da bi kmalu prišlo do trajnega mru.
Na tej seji so iir.^li daljše govore predsedniki treh zavezniških držav. Barrere je povdarjal, da mora ta konferenca prinesti mir na vzhod. To je neobhodno potrebno za napredek sveta, ki ni mogoč brez splošnega pomirjenja. Po toliko letih nereda, vojne, izgube človeških življenj in materiala, po tolikem trpljenju si človeštvo želi miru in vzajemnega zaupanja. Nikjer s>e ta potreba ne čuti bolj nego v krajih, ki so trpeli vojne grozote še pred svetovnim požarom. zažganim vsled zločinske ambicije trestih, ki so hoteli podvreči Evropo svojemu gospodstvu.
Čas je — je nadaljeval Barrere — da pride do normabiib odnešajev med naroda. Treba je zastaviti vsa diplomatska sredstva, da se to doseže. Lotiti se bomo težkih vprašanj, ki so na dnevnem redu, z željo in voljo, da jih trajno rešimo v skladu z u-pravičenimi interesi, kr so z njimi v zvezi Vzhodno vprašanje ima splošen pomen in je od njega odvisna ohranitev miru na svetu. Potrebna pomoč in dobra volja vseh članov te konference, ki bodo gotovo složno delovali za vzpostavitev trajnega in pravičnega miru'na podlagi vzajem-
isanja; 4.) prvi komisiji bo predsedoval lord nega spoštovanja pravic m zakonitih ko-Curzon, drugi markiz Garroni; 5.) tretji risti in da bcido tako utrdiii načela, za
gospod Barrejre. KonJ&'?/e bodo ustanovile podkjmissfe in pc*sebrce dibore, ki jih bo pjn&Ucf.a. za poh^bne. T3 podkomis'ie" in
katera so se zavezniki vojevali v najbolj okrutni vojni
Barrere ie poudarjal, cfa bo francoska
javi!, da sprejema brest pridržkov pomembne besede gosp. Barrferefa, h katerkn ni treba nič pripominjati Tudi on želi iz vsega srca vrnitev miru, po katerem hrepeni človeštvo.
Končno je govoril v italijanskem jeziku senator Garron?, ki je izjavil, da govori v jež ku, ki spominja na jezik Rima, kateri je naučil svet mednarodnega prava, prava, ki je, urejujoč vojno, mnogo doprineslo k napredku in civilizaciji človeštva. Po dolgih let.Ii vojno — je nadaljeval sen. Garroni — je splošna želja in potreba, da se ctdftoži orožje. Danes smo mi tukaj tolmači te željie, te potrebe in upamo, da bomo o-stali složni pri dehi za dosego crlja, zaradi katerega smo prišli ?em. Naj bi duh miru obvladoval naše delo!
Senator Garroni je izjavil, da se pridružuje plemenitim besedam g. Barrereia in lorda Curzona. Vsi trija govorniki so izrazili svoje simpatije Švici.
Frvi nastoo turške delegacije — Turki za-htevaio meje iz L 1913 in pisb scit v zapadni" Traciji — Jugoslavija za mejo cb Marici in proti pleb scitu v zapadni Traciji
_ Nlnčić poziva posamezne delegacije na
spravljivost
LAUSANNE, 22. Uradno poročilo pravi: Komisija za teritorialna in vojaška vprašanja je imela svojo prvo sejo danes ob 10"30. Začelo se je z razpravo o turških mejah v Evropi.
Izmet paša je zahteval v imenu turške delegacije meje cd 1- 1913. Zahteval je, naj se- v zapadni Traciji razpise plebiscit. Obljubil je, da bo naknadino predložil podrobne predloge glede meje zapadne Tracije.
G. Venizelos je obrazložil, zakaj Grčija ne more sprejeti drugih meja nego one iz L 1919 in zakaj smatra, da vprašanje zapadne Tracije« sploh ne spada pred konferenco. Izmet paša si je pridlržal odgovor na te pripombe.
G. Ninč^č, jugoslovenski delegat, je priporočal delegacijam spravljivost in je izrazil upanje, da se bo meja določila ob reki Marici, v zmishi zavezniške note od 23. septembra, in da> se bo demilitarizirala gotova zona na obeh straneh meje od Črnega do Egejskega morja. Izjavil se je nasprotnega predlogu glede plebiscita v zapadni Traciji in kakršnikoli spremembi neuilly-ske pogodbe.
G. Duca, romunslfct delegat, se je pridružil Ninčičevim izjavam.
Bolgarska delegacija bo seslišana popoldne ob 16 glede vprašanja bolgarskega izhodišča na Egejsko aiorje.
Tekom današnjega dneva sta Izmet paša in angorski zastopnik v Rimu Del al edin obiskala g- Mussolinija, pri katerem sta ostala približno tri četrt ure.
Izjava ameriške delegacije.
LAUSANNE, 22. Ameriška delegacija je podala agenciji «Stefani» sledečo izjavo: Ameriška delegacija želi izraziti svoje zadoščenje nad icm da je pridružena delegacijam, ki tvorijo konferenco v Lausanni. To je naša misel in želimo, da izve sonferenca in njen tajnik, da ie naš položaj sledeči: kot zastopniki Ze-dinjenih držav hočemo prisostvovati plenarnim sejam in drugim sestankom komisij ter biti povabljeni v enaki meri kot drugi člani, sicer pa nočemo pravice do glasovanja, tudi ne prevzemamo predsedstev niti sklepamo pogodb ali dogovorov. To "je prispevek, ki ga lioc-e ameriška delegacija doprinesti h konierenci.
Miissol jsijeve izjave o italijanski vnanji politiki — Pomembno poudarjanje simpatij za Francijo — MussoKm svati pred rusko nevarnostjo
Mussolini je imel pogov or z italijanskimi in drugimi časnikarji, katerim je izjavil, da spremlja delovanje koaiference z največjim upanjem. Glede notranje politike je izjavil, da ne bo vodil protidielavske politike in da razlikuje delavstvo <vi socialistične stranke.
Glede odnešajev med italijansko vlado in Vatikanom je Mussolim izjavil, da je on osebno prožet z verskim čustvovanjem. Vera je temeljna sila, k* se mora spoštovati in braniti Zato jo Mussolini proti protiklerikalni in ateistični gonji. Katolicizem je vel ka duhovna m moralna moč. Mussolini upa, da bodo odnošaji med italijansko državo in Vatikanom za v naprej zelo prijateljski.	t	. .
Glede pogovorov, ki jih je imel z raznimi inozemskimi iKJ&tiki je Muissolini izjavil, da sta bila najbolj važna pogovor z bolgarskem ministrskim predsednikom in lordom Curzonom-
Bolgarski min istrski predsednik — je izjavil Mussolini — je predvsem želel vedeti, kakšno stališče zavzema Italija nasproti bolgarskim zahtevam po izhodišču na Egejsko morje. Stansbulijski je izjavil, da je pripravljen priznata Italiji vpliv na vsa vprašanja, pri katerih bi mogla biti prizadeta. Delo v bodočem bolgarskem pristanišču bi b*la Bolgarska pripravljena poveriti kakesmi italijanskemu inženirju. Štambulijs&i je tudi naglasa 1 simpatije bolgarskega naroda za italijanski narod.
Glede pogovora z jugoslavenskim ministrom vnanjih stvari Ninčićem je izjavil Mussolini: «0d sestanka z g. Ninčičcra sem odnese* najbedjši vtasek. Lahko povem, da je b3 natjzn pogovor ne samo zeh> zaninršv temveč, v gotovem zmishi, tudi sklepčen glede nadaljnjega razvoja itali-jansko-jiffgoshifvenaldh -oidttošajev. Ninčič je mož Širokega obzorja, s katerim se bomo
Gleda politike nasproti Turčiji je Mussolini izjavil, da so si zaveznikj v vseh vprašanjih ed&ni. Sporne točke v angleško-francoskem sporazumu, med njima tudi vprašanje Dodekaneza, so bile zadovoljivo poravnane.
Poročevalcu «Mat;ina» je Mussolini orisal italijansko politiko .nasproti Franciji. Tozadevne Missšolinijeve izjave so od vseh
odnošaje ne samo z Italijo, temveč tudi i Jugoslavijo. Zanella bi želel, da postanejo enaki jugoslavofili tudi vsi drugi Italijani, ki naj bi delali na tem, da prenaha absurdna in neupravičena nezaupljivost med obema sosedoma. Dalje je Zanella protestiral proti nezakonitostim in nasiljem, ki se vršijo na Reki cd 3. marca dalje in protestiral posebno proti namteii, izvršiti novu volitve, ker so novi volilni imeniki navadna goljuf'ja, radii kateire bi šli krivci v normalnih razmerah v zapor. Končno je za-
najbolj znajčlrse z ozirom na eventuelne hteval gosp. Zanella, da se vrne reski dr
vezi tudi med dosedanjim Mussolinajevim delovanjem in Francijo.
žavi pristanišče in železnica, in je naglasi! trdno voljo Reke, dla pcotane v resnic: svo-
Francija je razočarana, ker ni dob'ta po bodna in neodvisna. Po govc-ru predsedni-vojni, kar p gre. Ntemčiga nkna vodje pla- ka reške vlade, lci je bil burno aklamiran,
čati in razen tega tisdE grc«zL Nevarna je je govorilo še nekaj govornikov, ki so vsi za vas ~"n za nas, kati nemški val gre proti; žigosali posebno sraimotne razmere, ki vla-
našt tirolski meji*.
Po Mussclinijevem mnenju se bo Nemčija združila z vzhodno boljševiško norostjo, «kajti šovnizem in boljševizem sta dve napadalni sili, ki !ste zelo dobro razumeta*.
«Be.!g1"ja, Francija in Italija na kontinentu — je nadaljeval Miresol ni — in An-' glija, ki razume svoje interese, na njihovi strani: to je zv^za, s katero se upremo usodnim vplivam z vzhoda. Italija mora stopit^ v to zvezo s povzdrgnjenim čelom, kot velevlast med enakimi m ne kot država, zapeljana in razočarana 1. 1919.
Kar se tiče mene — je poudaril Mussolini — se zavedam nevarnosti, k' nam grozijo in odgovornosti, kt jo nosim zaradi Italije, te čudovite in jmnaške dežele, ki me imenuje svojega voditelja in ki se mi bo pokorila v vsem, kar boen od nje zahteval-
Jaz vidim s>p orazum s Franc" j o v tren smereh: gospodarski sporazum, ki naj se pozneje izpremena v pravo unijo; vojaški sporazum, da se bomo podpirali v vsakem slučaju n končno poKttični sporazum glede skupnega nastopanja v vseh vprašanjih.«
Bolj jasno Mussolini pač ni mogel govoriti.	_
Jugoslavija
V	Belgradu pričakujejo prihodi Radicevcev
za v sredo
BELGRAD, 22. V BelgratcS je včeraj dospel bivši minister in poslanec Hrvatskega bloka dr. G juro SurmLn v spremstvu bivšega hrvatskega bana dr. Tomljenoviča.
Parlamentarna opoz;cija je prejela zanesljiva poročila o konferenci Hrvatskega bloka. Hrvatski blok je definitivno sklenil, da imajo vsi poslanca bloka v prvih dneh tega tedna odpotovati v Belgrad. Sklepom Hrvatskega bloka sta bila nasorotna samo dva frankovca.
Včeraj so smeli voditelji opozicije daljše razgovore zaradi ustanovitve parlamentarnega opozicionalnegat bloka, ki naj bi v imenu opozicije vodil sporazumna pogajanja z zastopniki Hrvatskega bloka. Med ctpozic'jo in levim krinom demokratske stranke vzdržuje bajje stalne vezi posl. Pavta Angjelič. Radičevci pridejo v sredo aH četrtek v Zemun. Za nje so že pripravljena stanovanja. Razgovorov z Radičevci se udeleže' poleg zastopn'kov opozicije Še Stojan Protič, Ljuba Davidovič in dr. Voja Veljkovič za demckrat»rko parlamentarno levico in v Lmenu srbijanskih intelektualcev dr. Boža Markovič in Milan Grol. Opozicija je prepr čana, da> je prihod Hrvatskega bloka gotova stvar in da se najde način za strmoglavljenje sedanjega vladnega režima. Razmotrivapoi se tudi že kombinacije glede sestave nove vlade, k«" bi prišel za to ugodni trenutek.
V p£Lrlament3rnih krogih je razširjena informacija, da se pristaši zemljor^dniške-ga kluba, ki so se udeležili banja luškega kongresa, živahno zamimajo za akcijo Hr_ vatskega bloka, razmotrivajo kooperacijo zemljoradnikov s Hrvatskim blokom in kombinacijo nove vlaale. Zemljoradniki žele prihoda Hrvatskega bloka v Belgrad v interesu države in hrvatskega naroda.
V	parlamentarnih krogih je vzbudilo veliko pozornost potovanje enega voditeljev aemljoradnikov poslanca dir. Uroša Staj ča v Zagreb- Ta je skušal tam priti v kontakt s politiki Hrvatskega bloka.
Laza Markovič poslanik v Rimu?
BELGRAD, 22. Govori se, da je minister pravde Laza Markovič podal demisijo. Baje kandidira za poslanika v R;mu, oc£-keder bo dosedanji poslanik Antonijevič, proti kateremu so začeli nekateri tukajšnji listi genjo, odpoklican.
Reška konstiiuacta v Kraljevici
KRALJEVICA, 22. Tukaj je zborovala 18. in 19. t- m. reška konstituanta. Sej se je udeležilo 45 članov koristit--ante, 10 jih je bilo oviranih v prihodu i"n so poslali pismene izjave, d*a se strinjajo z vsemi sklepi Odf 75 članov konsti'tuarte jih je torpj brezpogojno za popolno samostojnost Reke 55. Na sestanku konstituante v Kraljevici je podal predsednik reške države Zanella ob splošnem odobravanju važne izjave, ki vse kulmiavrajo v tem, ca bosta ni Reki v 24 urah zavladala mir in red, ako sej izreči uprava zakoniti vladi. Zanella upa, da MussoFiiijeva vlada ne bo sledila dosedanjim vladam, temveč da bo z udarcem presekala vozel in odredila evakuacijo Reke, kjer naj se ustanovi poten* domača varnosina organizacija, dotlej p* naj bi se nahajale na Reki italijanske in jugoslovanske čete. Zanella odgovarja na itattjarjske očitke, da je jugoslavofil, in izjavlja, dla je kot reški Italijan res iskren ntgosiavOTil in da hoče negovati nrisrčn*
dajo na Reki glede javne varnosti-
M&mttm
Nova nemška vlada BERLIN, 22. Kancelar dr. Cuno je predložil Ebertu listo nove vlade, ki je takole sestavljena: kancelar dr. Cuno, minister vnanjiih stvari Rosenberg, bivši nemški poslanik na Dunaju; trgovina Biicker Hes-sem; finance Hermes; drž. zakladi Albert; pravosodje Heintz; promet Gcner; delo Braun; vojna Gessler; prehrana Mulier; pošta St:ngl. Za načelnika tiskovnega urada pri ministrstvu vnanjih stvari je bil imenovan Hahn,
Turčija
Zapisnik o imenovanju novega kalila CARIGRAD, 22. O priliki vstoličenja novega kalifa bo carigrajska delegacija an-gor'ske vladb izročila kalifu zapisnik vel ke narodne skupščine, tičoč se njegovega imenovanja.
Uprava v Sm rni CARIGRAD, 22- Za generalnega inspek, torja v Smerni je bil imenovan Rems - beg. Mesto se jo razdelijo v osem zon, katerim načel juje jo. nadzorniki, k' jim je po ver jenu ureditev zapuščenega imetja.
PO tiOllM Hfl Ali!
Če se osneuno na politično življenje zapadnih in sploh evropskiih držav, tedaj opazimo eno okolščino, ki je tipična za današnjo povojno Evropct Velike stranke se nahajajo v krizi in te krize anajo za posledico, da zmagujejo eksremne skupine, pa bodisi takozvane leve ali desne. Takozvane snednje stranke, kakor so razne demokracije, napredne, liberalne, ali kakor se že imenujejo, izgubljajo na prestižu in na moči, medtem ko se ekstremne stranke krepe. To velja za najnovejšo dobo v raz. voju političnega življenja. To velja tudi za Angleško, kjer so se ravnokar izvršile ve-le važne volitve za doljno zbornico.
Glavno zmago je odnesla iz tega boja konservativna stranka, t. j- danes vladna stranka, ki je dobila med 615 poslancev 345, torej ima ž>e 70 glasov absolutne večine. V splošnem je ta stranka sicer izgubila 19 sedežev, toda njena zmaga je kljub temu popolna, zakaj računali je bilo, da se bosta konservativna in Lloyd-Gcorgeva stranica kosali za prvenstvo, potem ko jo koalicija razpadla.. Prišlo pa je drugače Lloyd Georgeva stranka je doživela ka. 'astrofalen poraz, ker je izgubila 75 po» slancev od 132, ki jih je imela do sedaj i ^crnici.
Če je bil katastrofalni poraz Lloyd-Georgea in njegove stranke tako presenetljiv, nil nič manj presenetljiva zmaga delavske stranke (socialaiti). Ti so dob I i kar 61 sedežev več, tako da šteje nj hova skupina 144 glasov, je torej za konserva. tivno večino najmočnejša skupina v parlamentu. Ta zmaga je presenetila laburist« same, ki niso pričakovali takega velikegs uspeha.
Ostale stranke ne prihajajo toliko v po-štev, ker ne bodo mnogo izprerncnile položaja v zbornici, vendar pa je znač-'lno, da je Asquithova-Greyeva stranica pridobila 28 glasov večinoma na račun Llovd-Geor-geve stranke, dasi ie verjetno, da se bo^ia obe stranki zedinili v svojem postopanju napram novi vladi, kateri bo načelova' bržkone Bonar Lavv.
Prodno preidemo k nadaljnjemu razmo-trivanju o vzrokih in posledicah sedanjemu izidu volitev, mora omeniti, da so se vršila volitve brez najmanjšega incidania in popolnoma mirna in. brez razburjenja, vsaj zunanjega, kar nam dokazuje veliko politično zrelost anglešk^a ljudstva vseh sle* jev. Če se spominjamo na zadnje volitve v Italiji v maju 1. 1920,, tedaj cs nam z are s ste-ži po vzornem redu in dirdplini, ki jo ja pokazal, kakor vselej, angleški nared u prililvi državnozborsksh volitev. Tudi i j treba povdariti" visok odstotek volil. ?v, l.i so izvršili svojo volilno dolžnost, z'.kuj cd 20 miljonov vpisanih volilccv jih ]e šlo r.j volišča nič maaj kakor 14 miljonov- Ženska volilna pravica ni prinesla v novo zbcnictJ r.ikakega povečanja; žensk'h por-^.ncev, kar dokazuje, da Angležinje ne in a rajo iz* enim ročii: politiko Anglije v roke žen^k.
Konservativna stranka predstavlja tistfl plast an^leikega ljudstva, Jiš se ^aveds svojega privilegiranega položaja na tc; lx)žjt. zemlji "in ki ga hoče obranili tudi v' bodoče. V splošnem zahtevajo srednji sloji na Angleškem odločno, dasi miroljubna politiko napram inozemskim vprašanjem^ zrabiti sadove zmače v svetovni vojni, a ni
ur
VEDINOST*
V i*iSla, dne 23. novembra L9U
tootraj energičen boj proti socialistom tem angleškim »boljševikom*. Mimogrede bodi povedano, da nimajo lafoitristi niti Jrohicc boljševizma v sebi. Naj zadostuje dejstvo, da je bil to pot izvoljen eden komunist v zbornico. Laburisti so odnesli veliko zmago iz volilnega boja, dasidavno
šli konservativci v boj s «prou!boljševi-fekinu ges-lom. Toda to pot ni uspelo strašilo z cboljševizmom». Danes je «boljše-yizem^ strah, ki je v sredi votel, a na okoli ga nič ni, kot pravi pregovor. Posebno po iaiisiovski zmagi v Italiji ne nrisli v Evropi nihče več na kakšne bližnjo ali daljšo boljševičko nevarnost, dokler trajajo sedanje razmere, ki so pcshiaca vojne in mirovnih pogodb. Da so odnesli konservativci taktno zmago je torej pripisati pred vsem dej-ptvu, da je doživel Lloyd-George v zunanji politiki take poraz?, kakor je bil poraz v vzhodnem vprašanju.	#	.
Lbya-Gccrge, ta spretni politični «ekvi-Kbrkt*, ki je prive iel Anglijo do zmage, ki jc tudi izkoristil to zmago, je padel vsled svojih neuspehov v mirovni dobi. In skoraj vsi ti neuspehi imajo svoj izvor v sporih s Francijo. Tudi zadnji angleški poraz v Mu-da^u jc prinisati temu sporu. c Prijatelji* Francozi so hoteli dati* okusiti fiancosko pe-t Llcydu_Georgeu, temu ^zagrizenemu pokrovi tel ju* Nemcev- Saj so vsem v spominu razne konference pa db genovskega, svetovnega zboia, na katerih tla si stala Francija £» Anglija prav sovražno nasproti. Lioy d-Georgeova politika napram Nemčiji se je glasila: popuščanje in s tem je vse povedano, medtem ko so Francozi z ver-saillsko pogodbo tako uklenjeni v nepopustljivost, da je moralo priti neštetokrat do sporov med obema zapadirana zmagovalcema. Llcyd-G eorge pa je sicer pokazal veliko prožnost tudi o prrliki vstaje v indiji, v Egiptu in zaanrč v Mudanji. loda ta njegova prožnost je bila cd njegovih na-sprcinikov krščena z imencan slabost in prestiž AngFje je po mnenju teh trpel. #
To so vzroki, da so L!oyd-Georgea in njegovo stranka zapustili mnogi pristaši, ki so več ali manj prstaši angleškega imperializma. Laburisti pa so zmagali prvič vsled naraščanja nezadovoljnosti mas z ozirom na notranji položaj in deloma tudi z ozirom na v nanjo pok tik o.
Predvsem ne smemo prezreti, da brezposelnost v Angliji velika. Te številke naj nam pojasnijo to trd'tev. V decembru L 1920. je« znašalo število brezposelnih 700.000, v juliju 1921. 1,800.000 v septembru 1921- 1,500.000, v januarju 1922. skoraj 2 maijena, v juliju letos 1,500.000, a zdaj na jesen in zimo je zopet narastla, tako da pridemo kmalu vnovič do 2 miljoaov. Dva mi-Ijona druzn mora stradati, zakaj državna podpora brezposelnim je podpora stradanja. 12% angleškega delavstva je brez dfela ki brez plače že več kot dve leti. Sijajno stališče Anglije v svetu, njena ogromna bogatstva, slavna preteklost m sedanjost, vse to ne more odpraviti mizerije ogromnih brezposelnih množic.
Drugi vzrok ;e milifarističnl duh, ki preveva vso Evropo in torej tudi angleške vladajoče kroge. Danes v četrtem povojnem tetu so vojne dajatve trjcH na Angleškm veliko večje kakor pred vojno. Vsa «miiro-ijubna® pofiika Lloyd-Georgea ni zmogla znižati niti za 1 s ter lino vojaških izdatkov, ki so danea že mirovni izdatki in torej trajni
Tretji vzrok je iskati tudi v zunanji po-Htki. Nemško in rusko vprašanje je odprto. Vsakdo pa ve, da je ravno od ugodne rešitve teh> dveh vprašanj odvisna vzpo-stava in obnova Evrope, cd uspevanja Nemčije in njene industrije ter od priklo-piive Rus je v gospodarsko življenje Evrope je pričakovati tudi rešitev svetovne gospodarske krize torej tudi brezposelnosti, ki je najhujši izraz te krize.
To bi bili vzroki, da so velik del nižje truržcazije in oni delavci, ki so poprej vo-l li za liberalce, obmili hrbet polu-ki < brezplodnega ckviibrizma* Lloyda Geor-gea in njegove koalicije.
Posledice novega izida volitev se bodo poznale na zunaj in znotraj. V notranji po-litki bo konservativna vlada, zanašajoč se na svojo absolutno premoč izvajala reakcionaren program napram levim, strankam, a v zunanji politiki bo njen nastop odločnejši, angleški imperializem je dobil z zmago konservativcev novih moči. Prav verjetno je, da pride dio sporazuma s Francijo, tako da ©i bosta obe zap. velevlasti razdelila mirnim potem «sfere:> političnega in gospodarskega nadvladja v Evropi, Afiiki in Aziji. Od več ali manj spretnega delovanja italijanske diplomacije je odvisno, v koliko bo tvd£ Itaiija udeležena pn tej politični pojedini.
V očigled tej situaciji je torej izgled, da zavladajo v Evropi normalni časi, precej slabo obetajoč.
Zopet pa je resnica, da ni imela še nobena/zbornica tako velike in tako kom-pakine opozicije, kakor jo bo imela ta. Veliko število 144 socialistov bo moglo prav neprijetno stopati na prste konservativnim reakcicnarcem. Vsekakor bo ta opozicja knenitna kontrola nad delovanjem nove \ lade, ki je sicer debila največ glasov pri volitvah, ki pa vkljub temu ne predstavlja večne angleškega ljudstva. Zakaj, če si ogledamo sledeče številke, tedaj moramo ugotoviti, da ima konservativna stranka po številu oddaml! volilnih glasov neprimerno večje štev Jo poslancev:
Za posamezne stranke so bili oddani glasovi;	•	#
1.	Ecfiar Lawovai stranka je dobila 5.820.000 glasov in ima 345 poslancev.
2.	Delavska siranka yc dobila 4.350 000 glasov in ima 144 poslancev.
3.	Lloyd-G eorge ova stranka je dob:Ia 1600.000 glasov in ima 57 poslancev.
4.	Asquith-Greyeva stranka je dobila 2.800.000 glasov in ima 54 licslancev.
Iz teh številk je razvidno«, da je dobila
konservativna stranica samo dobro tretpio oddanih glasov, medtem ko pripadajo dve tretjini ostalim strankam. Torej konservativna stranka ne more vkljub svoji zmagi govoriti v imenu večine angleškega ljudstva. To <£ejstvo in pa mečna opozicija bo, sta pač vplivala na postopanje konservativcev, ki ne bodo mogli avtokratsko in brezkrbno izvajati svojih morebitnih reakcionarnih namenov. Tako je tudi veselje konservativcev pomešano nekoliko s pelinom. Vsekakor pa boi zanimivo slediti nadaljnjemu razvoju angleške politike po sedanjih volitvah.
01? IV. koasresu tretje tnternacionsie
Četrti kongres tretje int crnac-,onale je pričel svoja zborovanja 6. t. m. v Moskvi. Na kongresu je govoril pri otvoritvi tudi Lenin kot član tretje internacionale ter napovedal svetovno revolucijo, ki da mora priti z ozkem rat politične in gospodarske razmere v zapadnih državah.
Ako se ozremo nazaj na prejšnje kongrese tretje internacionale, tedaj se moramo čuditi naglici dogodkov v internacionalni politiki, ki se razvijajo cd konca vojne sem. Prvi kongres je bil še kaos. Sovjetska republika je bila v povojih in trelja internacionala je bila istovetna s sovjetsko republiko v Moskvi. Na tem kongresu je prevladoval dbgmatizem in kongres se je vršil v pričakovanju velikih socialnih prevratov v sosednih državah-
Drugi kongres je še-le ustanovil pravo internacionalo s točnim in jasnim programom in s strogo disciplino. Proietarske množice s svojimi političnimi in sindikalnimi organizacijami so h?tele pod' okrilje tretje internacionale, ki je naglo zadobivala na ugledu vsled zmage ruskih boljše-vikov in vsled usodnih napak druge internacionale v teku vojne. Drugi kongres se je vršil v znamenju zmag ruskih rdečih čet nad protirevolucionarnimi generali, vrš:l se je ob času, ko je na zapadu neprestano vrelo med proletariatom in ko so bile šanse za svetovno revolucijo po mnenju ruskih vod:teljev najugodnejše. Posebno Italija je bila tista obljubljena dežela, iz katere so upali moskovski boljševiki, da pojde komunist'čni pokret črez Ogrsko in Avstrijo in Četko ter se združi z Rusijo. In ko bi bilo to delo izvršeno, tedaj bi prišla vrsta na Nemčijo in ostale Evropo in zmaga bi bila boljševizmu zagotovljena. Tudi na tem kongresu se je še mnogo do-gmaiiziralo. zakaj komunistične dogme so bile obvezne za vse člane tretje internacionale. Fanaiični dogmatiki tretje internacionale so s svojo nepopustljivostjo in s svejfm strogim dogmatizmom oslabili številno in politično moč tretje internacionale v evropskih državah.
Po drugem kongresu nastopilo razočaranje nad Italijo, peslašamje notranjega položaja ruske sovjetske republike vsled neuspehov na poljskih bojiščih in vsled splošnega propadanja gospodarstva.
Tretji kongres se je vršil v času, ko se je zdelo, da se bo edina sovjetska država zrušila pc-d gospodarsko katastrofo, ki jo je povzročala lakota ob Volgi in drugih deželah obširnih ruskih ozemelj. Nekdanja žitnica Evrope je bila dio dna izpraznjena in Rusija, k* je pred vojno zalagala zapadno Evropo s svojim krasnim žitom, je bila prisiljena fcerač'ti košček kruha za svoje gladu umirajoče množice.
V	teh razmerah je jasno, da je bilo zborovanje tretje internacionale pod vtisom neugodnega položaja sovjetske države. Rusija je iskala st?ke z zapadom, od katerega je prioakovala in prosila pomoči za rešitev iz neznosnega gospodarskega položaja. Zato se je na tem kongresu največ iztiicala razlika med' rusko državo in tretjo internacionalo. Tretja internacionala je zadobila značaj samostojne in neodvisne mednarodne ustanove, ki uživa gostoljubje ruske sovjetske države. Ločitev med tretjo internacionalo in sovjetsko državo je bila potrebna, zakaj tretja internacionala, ki je po svojem programu revolucionarna in agresivna v svoji* politiki proti meščanskim državam, se ni smela istovetiti z rusko sovjebsko državo, ki je nujno potrebovala pomoči od! zapada.
Tretja internacionala kot taka je mogla na svojem III. kongresu zaznamovati samo neuspehe. Ti neuspehi so bili še večji vsled obupnega položaja edine boljiševiske države. Toda ta komunistična država je morala pod pnt skom razmer popuščati1 od prvotnega .neprožnega komunizma, rušenje komunističnih dogem se je pričelo tudi od one države, ki bi morala prednjačiti s svojim zgledom «čistega» komunizma. To je brlo tretje razočaranje. Vse te okolščine so slab'le ugled in pomen III. internacionale.
V	vseh državah zap. Evrope se je število komunistov silno skrčilo, a proletarsko gibanje na sploh je ne samo zaostalo, ampak znatno nazadovalo. Reakcija (v zmislu komunistov) je zmagovalno uduš;la komunistično gibanje in pričela rušiti pridobitve socialističnih strank. Res je sicer, da je bilo delo reakcije olajšano vsled svetovne gospodarske krize in njene hčerke: brezposelnosti, vendar pa so proietarske stranice, zlasti koiaiunistične pokazale vseoovsod tako malo odpora, da živi «boljševiski straha v Evropi že v bajki in vsled tega je tretja internacionala postala quantite ne-gligeable ne samo v političnih računih evropskih buržoazij, ampak izgubila svojo pozicijo v mednarodnem delavstvu.
Četrti kongres se vrši baš ob času zmago fašizma v ItaijL Je pač ironija usode, da je v Italiji zmagala izrazito proti-boljševiška stranka, t. j. v oni deželi, ki je še pred) dvema letoma igrala v računih tre-tia internacionale naivečio vlo£o. Zmaga
fašizma v Italiji je simbol poraza boljševičke ideje, je sambo! poraza tretje internacionale. Pa tudi v ostalih deželah Evrope ne morejo komunistične stranke zazname-novati ni kakih uspehov, vkljub vsemu temu, da ustvarja brezposelnost veliko nezadovoljstva med delavskim proletariatom proti obstoječim vladam in vladajočim krogom. Vse internacionale so izgubile v delavskih« množicah svoj ugled. Klasičen zgled nam je Italija. Fašizem je razpršil v prah socialistične stranke, ki se bodo težkokdaj vzdignile na prejšnjo višino.
Položaj tretje internacionale je torej z ozirom na mednarodni proletariat oslabljen in četrti kongres bo moral to priznati vkljub vsem visokoletečim frazam.
Če pa je položaj tretje* internacionale s tega stališča oslabljen, je pa< od druge strani zopet res, da se je položaj sovjetske države cd tretjega kongresa sem neprimerno zb ol j šal.
Gospodarski in politični položaj sovjetske Rusije gre v smer navzgor. Strašna la-kotna kriza, je prestana, letošnja žetev bo omogočila redno, četudi morda ne) še popolnoma zadostno, prehranjevanje vseh ruskih pokrajin. Vsled! zboljšanja gospodarskega položaja, pa se bo sovjetska vladavina še bolj utrdila, tako da predstavlja današnja ruska vlada nekaj stabilnega, gc» tovega, stalnega. Ta okoliščina pa je velike vainoeti zai zunanjepolitični položaj Rusije.
Vkljub vsem navisžeznostim se mori; reči, da je bila genovska konferenca prva zmaga sovjetske države v evropski politiki. Od tedaj pa do danes se Rusija vedno krep-keje oglaša in zahteva svojo politično pozicijo v zapadni Evropi, ki ji gre po njenem obsegu in njeni sili. Nastop sovjetske vlade baš sedaj v vzhodnem vprašanju nam dokazuje, dk je Rusija prestala najhujše in da stremi za tem. da si izvojuje nekdanjo važno vlogo v zapadno-evropski politiki.
Iz moči sovjeisfce države pa črpa svojo moč tudi tretja, internacionala. Ruska država je danes tako močna, da se ji ni treba preveč ozirati na nevoljo zapisanih držav, ker se na njenih tleh vzdržuje ona mednarodna ustanova, ki ima v svojem programu nasilno zrušitev liberalnega gospodarskega sistema v zapadni Evropi in torej zrušitev današnjih političnih gospodarjev zapada. Treiija internacionala more dane^ nemoteno in z zavestjo popolne varnosti zborovati na Ruskem. Vkljub svojim izgubam pri svetovnem mednarodnem proleta-riatu predstavlja danes trelja internacionala večjo moralno in politično silo, nego jo je predstavljala ob času lanskega kongresa. Tudi je danes še najpomembnejša in-{emacronala ''zmed vseh ostalih in ima velik pomn za bodoče proletarsko gibanje. Njena sila obstaja v enotnosti, v trdnih načelih, v precizncm programu. Četudi je ta program neizvedljiv vsaj v dogledneni času, predstavijo, vendar ideale komunizma. ideja živi tako daije in ta. ideja ustvarja nove teoretike, ustvarja pravo znanost. Iz prejšnjega kaotičnega, nejesnega, nasilnega in savno razdiralnega komunizma se more razviti znanstven komunizem.
Rusija je silno drago plačala* svoj bolj-ševišld poskus. To, kar je Rusija pretrpela, bo prihranjeno ostali Evropi, tudi če bi imelo proti kdiaj do družabnih pre-urebd v Evrc<pi. Draga izkušnja Rus:je b) prišla tedaj v dobro zapadnim narodom, ker so njogii opazovati pogreške voditeljev ruskega prevrata. Velike i-zgube, ki jih je imela Rusija in jih bo še v praktičnem pre-izkuešvanju sociabrh teorij, postanejo predmet moderne sociališke vede, ki bo ustvarila znanstveno realno podlago za reševanje svetovnih socialnih problemov.
Fsšisfosski preuraf !n sežanska občina
Kakor znano, so tržašiki fašisti zasedli prefekturo v soboto dne 28. oktobra, V nedeljo, dne 29. oktobra, na vse zgodaj okrog 6. ure je bil poklican sežanski župan g. Ludvik Ma-horčič, naj se takoj poda v občinsko hišo. Ko je g. župan prišel tja, je našel hišo zasedeno od fašistov, (med njimi je bil tudi neki Slovenec železničar iz Povirja). Vsi so bili oboroženi s palicami in pištolami. Fažisli so županu narekovali izjava, da on m občinski zastop odstopita, ter mu ukazali pod grožnjami, da mora biti ta izjava pedpisana od vseh občinskih svetovalcev ter oddana sežanskemu civilnemu komisarju Guglielmu do 9.- ure zjutraj. Župan je pobral podpise, katere je bilo mogoče doseči, ter se je ob 9. uri podal na civilni komisarijat. Tam je našel komisarja Gulglielma v družbi notarja Ruiaerja, poročnika karabinjer jc v, lesnega trgovca De An-geli-ja iz Divače in še dveh fašistov. Guglielmo je bil že o vsem informiran; izjavil je županu sulio: »Sprejmem demisijo ter imenujem za izrednega komisarja občine notarja dra. Ru-merja.» Notar Rumer je pri tej priliVki podpisal demisijo kot občinski svetovalec na papir, katerega jc bil predložil župan Mahorčič. ter nato sprejel gerentstvo. Zanimivo pri tem nastopu je na vsak način sledeče: Komtsar Guglielmo je znal, da demisija občinskega za-slopa ni prostovoljna ampak prisiljena. Gciiovo se je tedaj še vedno spominjal, da je bil on, Guglielmo, tisti, ki je bil predlagal župana Mahorčiča v odlikovanje z viteškim križcem italijanske krone. Kljub temu ni niti poskusil, da bi se potegnil za župana Mahorčiča, ampak mirno je v svojem svojstvu kot visok, odgovoren uradnik, varuh zakona, gl^ial, kako postaja žrtev nezakonitega čina mož, katerega ;e on smatral ne sanfco kot župana, ki je name stu. ampak celo kot župana, ki zasluži visoko kraljevo odlikovanje I
Dan nato je prevzel notar dr. Rumer občinske posle. Zupan Mahorčič mu je izročil blagajno in račune. Interesiralo bo pred vsem g. posL Bancllija, ki je v Rimu trdil da naše občine ne polagajo računov, dejstvo, da so bili računi sežanske občine popolnoma v redu. Notar Rumer, ki se po svoji izobrazbi gotovo debro razume na take posle, je našel vse knjige, zapiske in pobotnice v redu, izdal je županu Mahorčiču tozadevno potrdilo, da je vse v redu, ter sprejel od njega v gotovini prebitek občinske blagajne v znesku nekaj več nećo 23.000 lir. Notar Rumer si ie
sam imenoval občinske zastopnike v osebah nekega Gerbec-a, posestnika, Trani-ja. uradnika na davkariji, Pavanetto, ki je baje trgovec z vinom. Dolci, uradnika pri železnici in Mazarola, uradnika na davkariji. Notar Rumer sam se imenuje dosledno v svojih uda-Ejostnih pozdravih, javnih oglasih in zasebnih poročilih vedno «sindaco» — župan, čeravno kot jurist dobro ve, da ni župan, da sploh nima nobene pravice, da je pravi župan na nezakonit način, od nepoklicanih ljudi odstavljen, a on na nezakonit način imenovan za komisarja, po njegovo *sindaco». Le radi popolnosti omenimo, da je novi sežanski «sindaco^> odredil, da morajro vsi trgovci in obrtniki odstraniti dosedanje slovenske napise ter jih nadomestiti z dvojezičnimi, pri čemer mora biti italijansko besedilo na prvem mestu. Poskrbel je tudi za ulična imena, ki res niso potrebna, ker Sežana ni London, kakor Piazza Vittorio Veneto, Via Mussolini, Corso Vittorio Emanuele III., Via Regina Elena. To je kronilia sežanskih dogodkov. In to stanje traja sedaj že mesec dni pred nosom oblastev in kljub protestom se nihče ne zmeni za to, da bi končal s tem nezakonitim napadom na sežansko občino, napadom, ki je ob erem žalostno spričevalo za one, ki so ga izvršili in za one, ki so mu služili in mu služijo kot voljna sredstva. Trojno je, kar mora imeti župan: Voljo naroda, sposobnost in srce za ljudstvo. Notar Rumer nima za seboj volie naroda, zakaj ljudstvo se sploh ni vprašalo, on ima za seboj le voljo komisarja Gugiiehna. Sposobnosti mune odrekamo, pač pa mu odrekamo odločno srce za ljudstvo. Dovolj let živi med Kraševci in jih dobro pozna ter ve, da jim on ni po volji kot «sindaco». Če bi imel srce za ljudstvo, bi odstopil, če bi bil pravičen mož, mož, ki pozna postave, bi sam rekel, da je obleka, katero si nadevije, nezakonita, in bi odstopil. To tim več, ker ima župan Mahorčič vse potrebne lastnosti: Voljo naroda, sposobnost "in srce za ljudstvo. A vrhu tega je zakonito izvoljen od ljudstva in še danes edini zakoniti župan občine Sežana.
Ne bomo se spuščali v smeSen izgovor, tki ga je dal tržaški prefekt na naše proteste. Obračamo se rajši do moža, v katerega so danes obrnjene vse oči v Italiji, do ministrskega predsednika Mussolinija. V svojem pre-gramatičnem govoru je nas, narodno manjšino odpravil z enim stavkom, češ, da delamo politiko borbe (politica milifante). Kaj naj pri neznosnem stanju v Sežani druzega delamo? Ali naj k temu zasmehovanju naših pravic in zakona molčimo? Naj se vspostavi zakonito stanje v Sežani, naj se izroči občina zopet tistemu, ki je pravi in edini zakoniti, od ljudstva izvoljeni župan, potem bo naša «politika borbeglede Sežane za večno nehala. In tako bo nehala povsod, kjer se bodo odpravili vzroki našega postopanja!	_
Križ m kraljeva podoba v ljudskah šolah. Državni podtajnik za javni pouk je razposlal županom sledečo okrožnico ter je odredil, da morajo pokrajinska šolska ob las tv a skrbeti za takošnjo stroga izvrš&ev v okrožnici vsebovanih določb-Okrožnica se glasi: «Spoštovani gospod župan. Tekom zadnjih let sta se iz mnogih ljudskih šol kraljevne odstranili podoba Križanega in slika kralja. Vse to tvori neprikrito kršenje natančne reglementarne določbe, ki se ne bo več trpelo, žali vrhu tega in v prvi vrsti vladajoče veroizpove-danje v državi in skupnega vladarja naroda, sknboH-ziranega in izraženega v visoki osebi vladarja. Za sedaj se opozarjajo vse občinske uprave kraljestva', da se morata v šole, kjer jih ni, nemudoma vrniti znaka vere in patrifotizma. Spoštovani gospod me bo<ste o svojih ukrep ih takoj obvestili. Podpisan: Državni podtajnik za pouk Da-rio Lupi.
Nove posvetovalne komissje za nove pokrajine. Kr. dekret z dne 16. nov. določa: Člen 1.: Za dtabo do 31. decembra 1922 so imenovane posvetovalne komisije, katere more vlada vprašati za svet pri upravni ureditvi novih pokrajin kraljestva. Te komeije bedb: ena osrednja iin tri pokrajinske, in cicer ena za Julijsko Krajino, ena zai Tridentinsko Benečijo in ena za Dalmacijo. — Člen 2.: ČČsni teh pokrajinskih posvetovalnih komisij so: senatorji In poslanci okraja in oni, ki jih imenuje ministrski predsednik, a ne več kot polovico celokupnega števila senatorjev in poslancev. Ta omejitev pa se ne nanaša za ko-mis'jo v Zadru. Osrednja posvetovalna komisija sestoji iz 20 članov, imenovanih od minite trde e ga predsednika in jo predseduje državni podtajnik pri ministrskem pred-gedstvu. — Člen 3.: Razveljavljeni so č1*>™ 3., 4. in 5. kr. dekreta z dine 14. avgusta 1920-, št. 1234 in kr. dekret z dne 8. septembra 1921., št 1319. Pokrajinske posvetovalne komisije in ona osrednja, ki so obstojale in one, ki so izliajale od njih, &o razpuste ne.
Tržaški fažistovski poslanec Banelii je imenovan predsednikom tržaške prometne komisije. Upamo, da se mu posreči dvigniti tržaški promet, ki se nahaja v vidnem propadanju. Mnogo izkustva je treba za to, a tudi mnogo — političnega takta in odločnosti, odpraviti vse zapreke in birokratični zid, ki duši trgovsko življenje v Trstu. Predvsem je pa treba dobrih, prijateljskih dogovorov z zaledjem (Jugoslavijo in Čehoslovaško) in tu se odpira posl. Banelliju težka, a izredna naloga: prepričati osrednje urade o nujnosti takih dogovorov, kar mu ne more biti pretežko, če pomislimo, da ima stranka, kater« Banelii pripada, vso moč države v svojih železnih rokah. S tega stališča je imenovanje Banellija gotovo dober znak.
Odgovor na odgovor. «Po pol o di nas vprašuje vnovič: ali še vztrajamo pri trditvi. da so si fašisti izmislili zločin na spomeniku na Krnu in ali smo zadovoljni s tem, da se je uveljavil zakon napram krivcem in da jih je sodnija obsodila? Naš odgovor na to ponovno vprašanje je, da so dve neuradni in ena uradna komisija ugotovile, da }e strela poškodovala spomenik. Ne vemo pa še, radi kakega čina. morda storjenega na razvalinah spomenika, so bili obtoženci obsojeni, ker nimamo Še zanesljivega poročila o poteku pravde, niti ne besedila razsodbe.
iskrenost — skliceval na neke izjave dra Wii* fana iz leta 1918, torej iz časa, ko državnopravna pripadno-st naše pokrajine 5e ni b£Lat določena, je treba, da podamo nekoliko odgovora tudi v tem pogledu. Od nekdaj se na tem ozemlju dotikata dve plemeni slovansko m italijansko. Povsem naravno je, da je tedaj, k1« n.;£a usoda še ni bila določena, slovanski vo» ditelj zastopal slovansko stališče. Priznavamo to brez daljnega, ker ravno to je najboljši dokaz o naši iskrenosti, ki nam jo na itaiijanski strani tako trdovratna odrekajo. Ko pa je prišel dovršen čin in je zmagalo italijansko nazivanje je naše ljudstvo priznalo gotovo dejstvo in priznal ga je tudi poslanec dr. Wilfan. Naša ljudstvo^ in naši zastopniki so takoj začeli izvajati logične posledice iz podanega dejstva; priznali so ga z besedo in dejanjem.
In posebno izrazito je priznal dovršeni čin tudi poslanec Wilfan v svojem zadnjem govoru, ko je rekel dobesedno: ^Sprejeli smo in sprejemamo, kakor smo izjavili o mnogih prilikah in kakor ponavljam jaz tudi o te; priliki, vse, ne izvzemši noben©; prav vse zako niie posledice svojega italijanskega državljan* stva?	;
Ravno to naše postopanje bi zaslužilo, da bi ga država nekoliko drugače nagrajala, nego ga je doslej. V zmislu vzklika minisIrskega predsednika Musslmija: *Enake pravice in enake dolžnosti!» Na taki podlagi zahtevamo mi uredbo razmerja med državo in našo manjšino — na podlagi, ki je menda sama ob sebi um-ljiva v res svobodni in demokratični državi.
Zanikrncai! Delovanje «Šoiskega društva* je bito poizchavljeno po vsej deželi z najviečjim navdušenjem in voljo za delo. Toda ponekod so še mlačneži, katerim klic za pomoč naš-'m otrokem ni prodrl do srca.,. «Šokko društvo» jim je poslalo že meseca septembra pravila in navodila za ustanovitev podružnice. Ker ni društva prejelo od'govora, je urgiralo parkrat pismeno in neštetokrat potom časopisja. Klj-ub temu, še nikakega odgovora. Bilo bi pač najboljše, če bii Imena teh «zavednih» ljudi, ki na v*e*3. to do sedaj ne čutijo niti toliko potrebno, da bi v 3 mesecih odgovorili, izvedela vsa naša javnost. — Nekateri se iz£-ctvarja»o na razmenei. A razmere so danes, gospedb, povsod enake! laki izgovori ne morejo preipričati! Prv:č, vemo vsi za politično pre-ganjanje, in drugič -v kar je glavno — da vlada med našim ljudstvom velika beda. Vse to pa ne opravičuje! Strah in obziri pred nasprotniki, tudi uradlnamd, morajo enkrat popolnoma prenehati- Čakati, boljših, ugodnejših razme* je naravncut smešno. «Šcisko društvo* potrebuje sedaj nn/jne in vsestranske pomoči!! Kdor da takoj, ne da dvakrat, ampak desetkrat! Čez deset let tisočak ne bo toliko zalegel kakor danes stota k! V vseh večjih vaseh s^ mora ustanovili p odi užnr-ca «Sol. društva"! Ne bomo mirovali, dokler tega ne dosežemo! Naše mladina ne damo iz rok in ne pustimo, da bi se nam pctujjoevala, ne pustimo, da nam naši clreci postanejo janačarj'! V mladini je naša b-cJočncst! Voditelji ljudstva, zavedajte so tega penečega vprašanja.' in se odzovite klicu «Šolskega d!ruštva». Tudi beda na opravičuje vaše pasivne rez-slence! Šolsko druištvo» ni žrelo, v katero naj bi l judstvo znosilo svoj težko prisluženi denar! Samo en 5 ter vina nia?\* na leto in postaneš član «Šolsk. društva». To je tedaj tak zne-ssk, ki si ga lahko oditrga najoibo-žnejš! človek, a «Šolsko društvo« bi s tem dobilo vir dohodkov, s katerimi bi zadostilo svoji prevzvišeni nalog'! Upamo, da ne bo naš klic klic vpijočega v puščavi!
Novi urnik za javne lokale. Kr. kvestura javlja: Za odpiranje in zapiranje javnih lokalov v zimski dobi cd 15. novembra 1922. do 30. aprila 1923. bo za Trst in okolico sledeči:
' A) Odpiranje: 1) Kavarne m bari se ne bodo s ničli odpirati pred šesto uro; 2) žganjarne, gostilne. bufeti, krčme in pivnice uc pred sed-uiov
B) Zapiranje: Ob 1. uir se morajo zapirati: 1) Gostilne, združene s prenočiščem, luksuzne gostilne prve in druge kategorije; 2) bari, ' so kot taki koncesijonirani; 3j kavarne (izv • ši ljudske kavarne). — O polnoči se morajo zapirati: 1) Gostilne 3. in 4. kategorije; 2) bufeti, ki so kot laki koncesitionirani; 3) pivarnice. —■ Krčme s kuhinjo se morajo zapirati ob 23. — Ob 22 se morajo zapirati: 1) Vinotoči; 2) ljudske kavarne; .3} mlekarne; 4) žganjarnice s pravico razpečavania kave. — Zganprnice, kt nimajo pravice razpečavati kave, se morajo
zapirati ob 21. —
Trst, 12. novembra 1922.
Prešla. Ubogi oče, po težavnem vojaškem in ujetniškem življenju vrniv.v. so domov. je našel sinčka siroto, kateremu je mej tem matL umrla- Išče zaman dela, da preživi sebe in llletnega s'nčka, zato mora po svetu za zaslužkom, a nima komu izročiti brezmateme« svoje sirote.
«Žensko dobrodelno udruženje» se obra^
ca na
s toplo prošnjo do blagssrčne družine
_ dež-elz, ki bi bila voljna sprejeti dečka
v brezplačno oskrbo vsaj dotlej, da bo ubogi oče s čim prispeval k vzdrževalnim. Deček je ubogljiv, zanesljiv in hodi jako rad v šolo ter ne bi delal pircglavice družni, ki bi ga sprejela v svojo sredo. Kdor bo hotel ubogemu očetu olajšati slovo, naj blagovoljno sporoči na naslov: Ž. D- M. (Trst, Kolonja št. 126).
Zvezin zbor. Pevska vaja za Trst, Kras in zapadno Istro se vršr v nedeljo, dne 26. t, m, ob 9. uri zjutraj v prostorih Konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu. Peli se bodo: Lajovčevi zbori: Oba «Kral;a Matjaža*, «Kro-parji» in «Zeleni Jurij.» — Tajnik zbora.
A kad, fer. društvo <• Balkan». Danes, v četrtek, redni sestanek ob 20.30. Eno uro pred sestankom od borov a seja v navadnih prostorih. — Odbor.
»Razvalina življenja«. V nedeljo, točno ob 5 popoldne ponovi Šentjakobska «Citalnica» to krasno Finžgar-jevo socialno dramo. Pri premieri je doživela ta drama krasen uspeh, dvorana je bila polna do zadnjega kotička, pri reprizi bo gotovo občinstvo to toliko priljubljeno dramo tudi v velikem številu obiskalo. Ensemble fe pokazal pri premieri, kaf zna, pri reprizi bo videl svojo priljublpvoet. Režirana je igra od gosp. M. Goriupa bivšega igralca slovenskega gledališča v Trstu. Torej
_________/v dobrih rokah. Pridite in ogledajte si la urno-
Ker pa se fe «11 Popolo di Trieste» v zvezi tvor našefta pesnika Finžgarjal s tem dogodkom — da bi dokazal nafto ne-1 Pol ure po predstavi fte vr»i plesna žabam«
V Trstu, da« 23. oovenbra 1922
»EDINOST*
m.
Brzojavna služba pri osrednjem poštnem liradu v Nabrežini, je, kot javlja komisariat, zopet vzpoctavljena, dočim se poštni urad na tamkajšnjem kolodvoru odpravi.
«V kraljestvu palčkov«. Danes ob 3Y* po-
ro kine priredi Šentjakobska čitalnica za otro-e to lepo pravljično igro. Dobiček je namenjen Šolskemu društvu. Pozor, otroci!
«Miklavžev večer» priredi 3. deccmbra Šentjakobska Čitalnica v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Pri tej tradicionalni in originalni prireditvi bo preskrbljeno za vse. Popoldne bo prišel Miklavž za otreke, zvečer pa za odrasle. Pri pogrnjenih mizah se bo vršila prijetna intimna zabava, na cdru bo delil Miklavž darila, nakar bomo imeli priliko videli krasne balete in razne šaljive duete. Ne zamudite te redke prilike!
Javne knjižnica Šentjakobske cČitalnice» se nahaja v prostorih Šolskega društva pri Sv. Jakobu (stara policija) ter posluje redno vsako nedeljo cd 10—11 popoldne in vsak četr-lek od 8—9 zvečer. Na razpolago ima lepo šte\ ilo poučnih in zabavnih knjig, tako da lahko postreže mladini in starim. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 L a odškodnina za izposojene knjige mesečno 1 liro. Gosp. Barič Karel je daroval 2 knjigi, za kar se mu odbor toplo zahvaljuje.
Krožek «Om'&iiica> Trst, Danes v četrt ek ob 20. uri se vrši v krožkovih prostorih izvan-reden sestanek članov. Radi važnosti dnevnega reda se poživljajo vsi člani, da se sestanka polncšteviino udeležijo. — Odbor,
Dramatičnim odsekom. Društvo <Prosveia» (Zveza kulturnih društev) v Trstu, via Fabio Fiizi 10, I. javlja, da je z ozirom na veliko Štsiilo naročb prepisov i£er, ki jih ima v arhivu, znižala pristojbine za prepise, kakor sledi:
Za društva, ki niso včlanjena: Enouejanke L 5, dvode janke L 10, tro- in večdejanke L 15. Ako društvo po odrabi igre vrne prepis, se mu vrne polovica vplačanega zneska.
Za včlanjena društva: Enodejanke L 3. dvo-dejanke L 5, tro- in večdjanke L 10.
Prosimo vsa društva, ki naroče prepis kako igre, da vpošljejo denar vnaprej, a obenem, da prilože za poštnino L 3 v znamkah. Prepis ene igre se izvrši v 4 dneh po naročilu. Arhiv iger je vedno na vpogled vsem društvom. Na ogled se igre ne pošiljajo.
Vsem kulturnim društvom. Urad društva ProsveLe» v Trstu je vedno na razpolago fcul-iurnim društvom za katerekoli informacije. LTrad je v Trstu - via Fabio Filzi (prejšnja via Vienna) št. 10, I. ter poslujje vsak dan, razun nedelj, od 8.30 do 13. in 16. do 19.
Urad sprejema od kulturnih društev tudi naročila knjig, šmink, not in vseh drugih pripomočkov za delovanje.
Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. «Knjižica za invalidom stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiijaivi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker eo troški nerazmemo večji. Knjižica s-e naroča pri pol. društvu ♦Edinost > v Trstu.
da se lahko kaj
pridite povsod, kjer veste, naučit«.
Na nedeljskem sestanku nam je predavateljica iz Trsta obširno razložila pomen in naloge ženske organizacije in »o vse poslušalke
s Zanimanjem poslušale- Uspeh predavanja je «Navaden čicvek». Mlado dekle se je zalju bil ta, da so nekatere akoličanke izrazile že-^bilo v
med igralce, ki nam jamčijo da bodo kos svoji nalogi.
Ker je čisti dobiček namenjen < Šolskemu društvu» v Trstu, se prijatelji Šolske dece najuljudneje vabijo	Prijatelji.
I jo, naj se takoj ustanovi tudi pri njih podružnica ^Splošnega ženskega društva^, kar priča, da je bil res skrajni čas, da se je začelo naše ženstvo gibati. Le vztrajno in neustrašeno naprej po začrtani poti!
Kako je odstopil goriški mestni svet. Za
časa fašistovske "revolucije je zasedel oddelek fašistov mestno hišo. Konzul ing. Heiland je zahteval, naj večina mestnega sveta, ki pripada skupini «Gruppo d'azione friulana*, odstopi. Manjšina mestnega sveta (fašisti in agrarci) je bila že prej podala demisijo. Župan Bonnc je že podal izjavo, da odstopa, a seja vodstva «Gruppo d'azionc» ni hotela potrditi ostavke. Fašisti pa so držali mestno hišo in vse urade v rokah, odločeni, da izsilijo razpust občinskega sveta. — Tačas pa je g. Mussolini izdal nalog, da se morajo vsi občinski sveti, ki so bili odstavljeni ali razpuščeni po 1. novembru, vzpostaviti. Na brzojavni ukaz iz Rima so fašisti izpraznili mestno hišo in župan je, oprt na trdno voljo večine, sprejel vse posle. — Fašistovsko vodstvo je ubralo takoj drugo, bolj uspešno pot. Očitalo je skupini «Gruppo d azione >, da ni nacionalna stranka; to je deloma res, ker ta skupina ni vsedržavna stranka, saj je omejena le na Gorico. Toda narodna pa je ta skupina do kosti. Fašisti so hoteli podkrepiti svojo trditev z dejstvom, da so slovenski glasovi odločili zmago skupine < Azione*. Zahtevali so, naj «Gruppo d'Azio-ne» jasno in brez pridržaka pove, kaj je. V odločilni izjavi je vodstvo «Gruppo d'Azione« razjasnilo postanek in značaj te politične skupine in z redko energijo1 je odbilo očitek, da je skupina nenarodna, ker je sklenila volilno zvezo s Slovenci. Torej tudi tu se je orožje fašistov skrhalo. VeČina mestnega sveta se je energično ubranila žiga protidržavnosti, ki so ga hoteli pritisniti fašisti na čelo nasprotnikom. — Predstavniki večine z Županom Bonne-jem na Čela so se na to podali v Rini, da se vprašanje končnoveljavno reši. Dobili so vsa zagotovila, da obe. svet ni razpuŠčen itd. Istočasno so goriški fašisti pritisnili v Rimu in dobili so napopisan list, Gruppo d'A-zione je končno sklenil na pritisk vlade dne 10. t. ra. s fašislovsko deželno organizacijo sporazum, da občinski svet odstopi do 30. novembra. Kljub tej pogodbi so tašisti mobilizirali 15. t. m. svoje čete in vodje fašistov so začeli odklanjati odgovornost za vse, kar pride... V petek 17. t. m. je podal župan z vsemi svetovalci ostavko. Zupan je izdal možat razglas prebivalstvu, s katerim razlaga, zakaj je odstopil. — Slovenci pri teh bojih niso udeleženi, dasi ne morejo priznavati nikomur pravice, da ruši občinsko samoupravo.
Iz Kanala: Zopet nesreča z granato. Pretekli teden je granata ubila nekega Canciani Antonija iz Valdobiadane, Pri izpraznjevanju granate na nekem travniku blizu Marijinega Celja je ta-le razpečila in goriimenovanega delavca strašno razmesarila. Ponesrečenec ni imel tukaj nobenega sorodnika ali prija.telja, tako da so ga mogli pokopati na občinske stroške.
Napad ob belem dnevu. Ko se je vračal neki Bucik iz Vrba po novi poti skozi Morsko dc-
_	„	_ mov, so ga ustavila dva lopova s krinko, ter
m trlslscega Il^liema .^a Proti njemu Streljati. MladenkMe pustil
_	'.konja m voz, ter je tekel proti Morskemu. INa
Mož brez denarja. Včeraj, ko je odzvonilo. poti je dobil nekaj korajžnih domačinov, ki so
poldne, je stopil v obljudeno gostilno «Alle,"§ii ± ntim iskat kon;a in voz. In res, ko sta
UMETNIŠKE PRILOGEj
Veno Piion: Glava Starca (ujedkovim). — Veno Pilon: Predmestje (risbe). — Avgust Bucik: Portret gospe Mihelčičeve (olje). — Veno Pilon: Toekanski mctiv (ujedkovina). — Gojmir Anton Kos: Risba. — Lojze Špacapan
KRANJSKE KLOBASE po l 250 prodata
buffet Millonig, via XXX. Ottoferc 19. 2112
----- ; ;
GLASOVIR v dovolj dobrem »tanju proda franko Sv. Peter v Šumi Marija Bolonič,' Trst, via Toinmaso Grassi 4/IL	2113
pelo
pesnika. Nikdar ga m še videla, le njegove pesmi je čitala in zadostovalo je, da si
je predstavljala pesnika kot neko posebno j Vseh strani je VIIlH bitje, ki se razlikuje v vsem svojem žitju od stranjo (Janusova glava z dvojnim obrazom, navadnega človeka. Mlad pesnik, prijatelj nje- z enim, ki gleda v_preteklost in drugim, ki
France Bevk (karikatura). — Zgodovinske raz-' POZOR pevska in glasbena društva! Na prg>
Lokvi. (XIII. st.J.
VIII-i-206,
z lepo naslovnoj
nega brata, je spisal neko puntarsko pesem, radi tkatere ga obsodijo na šest mesecev zapora Poc-nilr «iide oblastvu in se zateče k
gleda v bodočnost). Papir dober in fin, celotna oprema silno ukusna. Podrobno oceno prinesemo čimprej, danes knjigo le toplo priporo
bratu omenjenega mladega dekleta. Pesnik se čamo. Trdno upamo, da ne bc manjkala v no>-zaljubi v dekle. A ona ga ne mara, ker je na- * -1 vaden človek — ona ljubi pesnika, čeravno ga ne pozna. Stric mladega dekleta, revmatičen penzionist, sc zaljubi v pesnikovo mater. Ker si pesnik nadene drugo ime, da ga roka pravice ne zasledi, pride vsled tega v neprijeten položaj, ko pride v posete prijatelj prijateljevega očeta.
Pa kaj bi še nadalje pisali o teh življenskih zapletljajih. Kdor se zanima, kako se ta gor
1 ■ !___ _____t_____nnl rt'Iffo V Si>5iAf n fTT»£
dijev vozel razveže, naj pride v soboto dne 25. novembra 29'As
Trgovski dom v Gorici ob
beni slovenski družini.
V podrobni razprodaji se dobi « Almanah* za sedaj v Trstu, v knjigarni Stoka in v Gorici v knjigarni K. T. D. v kratkem se bo dobil tudi v knjigarnah v Idriji, Postojni. Pazinu in Opatiji. Naročila nad 10 izvodov sprejema tajnik Naše založbe, France Bevk, Gorica Via Favetti Št. 11/1. Cena posameznemu izvodu izredno nizka: 6.60 Lir.
Ivan Pregelj; Peter. Pavel Glavar. Lonpreški gospod. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Krevaljah. Prcvalje 1922. — To je ena izmed
daj imam več klavirjev, harmonijev, goclr, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114
ŽENSKA pisarniška moč se sprejme. Služba začasna. Pismene ponudbe z zahtevo plače do sobote na upravništvo pod «Začasno-.
2100
POSESTVA V SLOVENIJI, vsake vrste, kmetijske in gospodarske trgovine, gostilne, hotele, žage, mline, lesne industrije, hiše, vil«, posreduje Karel Breznik, Celje, Dolgopolje ul. 1. Priložite denar za znamke!	2031
MALO prazno stanovanje z vrtičem, išče oseba sama v Škorklji, Rojanu ali Barkovljah, Ponudbe pod «Novo leto» na upravništvo,
2091
Fcvsko in bralno društvo < Zarja« v Koprivi Pregljevih povesti, ki jih je spisal za ljudstvo, reka si. občinstvu, ki se je ob priliki naše; samo da se loči ta povest od ostalih njegovih
POSTELJE, schiffoniers 220, nočne omarice, 50, vzmeti, žimnice volnene in iz mors!:e trave. Cene nizke. Via Fonderia 3 2099
izreka _____■ ■■■« _ __^	I
prireditve dne 30-Vil. t. 1. tako polnošteviino j povesti, spisanih za ljudstvo, v tem, da se po-
vdeležilo iz dežele kakor tudi iz mesta.	" *	4	'*"" J	*
Najtoplejšo zahvalo vsem onim vaščanom za za požrtvovalno delo, ki so člani pevskega zbora; kakor tudi za njih točnost v zahajanju k pevskim in dram. vajam. Pred vsem pa bodi v prvi vrsti izrečena še posebna zahvala našemu pev. g. Al. Šoncu katerega trudaoolno vodstvo je največ pripomoglo k tako lepemu uspehu naše veselice. Na la dan se je nabralo tudi nekaj r a dovoljni h darov v prid društvene knjižnice: Neimenovana oseba darovala 20 L. C. Valenlič 16 Lir 20 st. D. Uksnar 10 Lir, I. U km ar 6 Lir. T. Podreka 5 Lir in I. Rože 2 L. 60 st.
Proseški godbi za njeno izvrstno sviranje pri .veselici in plesu najiskrenejšo zahvalo. — Odbor dr. «Zarfa».
Vesti Iz istre
Pastirice naški smrt v ognju. V neki samotni vasici pri Kanfanaru v Istri je živela pri svoji babici devetletna pastirica Marija Cia-bran. Revica ni imela ne očeta ne matere; oče je padel na bojnem polju, mater so ji pa umorili pred dvema letoma tolovaji.
Pred včerajšnjim na vse zgodaj je gnala sirota živino na pašo. Ker jo je močno zeblo, si je zanetila na paši ogenj ter se je ob njem grela. Nenadoma pa je zapihala močna burja in plamen je objel njeno krilo. V tem hipu je
VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov za šivano in zbito delo in prirezovalca sprejme čevljarski mojster Matija Poklar v Trnovem št. 80 na Notranjskem.	2101
KMETOVALCEM, trgovcem in zadrgami Podpisani naznanjam, da sem otvoril v Trstu, via Tesa št. 7 skladišče krme, najbolj?* vrste kakor sena, detelje, ovsa, otrobi, ko ruze, moke in semena. BrezkonkurenČne cene. Zlobec M. Josip.	2103
nu-
žna tudi v tem preprostem spisu dozeretost njegovega sloga, enotnost snovi, ki jo obdeluje, ni logična, dasi preprostosta izpeljava. Morda bomo lahko imenovali to povest eno najboljših ljudskih povesti kar jih imamo in kar je glavno, se ob tej njegovi povesti zlomijo Vse klevete, ki so zadnji čas letele na Preglja, in mu jemale dobro ime pisatelja in človeka. — Snov je pravzaprav roman, kar opisuje življenje enega človeka od njegovega rojstva pa do groba. Povest se godi v začetku osemnajstega stoletja v kamniški okolici in je zgodovinska povest le v toliko, da nastopa v nji par oseb, ki so resnično Živele. Fabula je enostavna: Komendski komendator ima nečaka, lahkoživca Ciprijana, ki ima tajno razmerje z domačo deklo, katera povije otroka in ga položi na prag župnišča pri cerkvi sv. ________
Petra,, župnik da otroka v rejo k Jerosovim, POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobov-ki ga radi sprejmejo, da pozabijo izguboJast- :e po najvišjih cenah plačuje edini grosist
ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi zar6ke klopi, obliči, vijaki, pile, žage, klešče, žeblji itd. itd. Skladišče železnme via Filzl št. 17.	2103
POŠTENA ŽENA ki se nahaja v pomanjkanju išče službe za popoldanske ure pri kaki družini, je tudi perica in bi sprejela perilo tudi na dom. Naslov pri upravništvu. 2104
nega otroka. Ko otrok — ki mu Je ime Peter Pavel Glavar — dorasle, ga dajo v šolo v Ljubljano, kjer mora prestati mnogo bojev za življenje, a je v šoli eden izmed najpridnejših in najnadarjenejših. Ko ga pa nekega dne sreča ženska, raztrgana in pijana in se mu izdaje za mater, nima vsled gospodarski!' tovarišev in ljudi, ki to izvedo, več mesta v ljubljanskih šolah, mora se podati v Gradec. Toda tudi tam nastane zapreka, ne morejo ga posvetiti mašnika, kar je njegova najsrčnejša želja,
pa prišel čas p.acila, je izjavil pogumno, da m-i Takšni napadi se v zadnjem času silno mne-raa niti vinarja pri sebi Spravili so ga v «bo-l ži. varstvena oblast bi morala prav ener-teh> v ulici Coronco. Imenuje se: Salvatore; ičnQ zeU akciio> da sc pride v okom tem L/emarchi, star 35 let, brez dela m brez stal- j ^D0V>0xT1
ne£a bivališča.	_
zneje so jo zapazili nekateri pastirji, ki so pri tekli k njej ter jo prenesli na njen dom. Tam pa je sirota po groznih bolečinah par trenutkov pozneje umrla v naročju svoje babice. -— Vest o žalostni smrti pastirice je napravila globok vtis med tamošnjimi prebivalci.
nega bivališča.
Samomor z revolverjcc:. Štiriindvajsetletni trgovski pomočnik Ivan Cosolo. poročen šele tri mesece, si je pognal včeraj zjutraj okoli 8. ure v svojem stanovanju v vilici Montecchi št. 9 I. kroglo iz samokresa v desno sence. Ostal je na licu mesta mrtev. Kaj ga je dovodio do lega žalostnega koraka, se ni moglo ugotoviti. Mrlič se nahaja doma.
Ukradena suknja. Včeraj zjutraj sta bila aretirana v nekem baru na Goldonijcvem trgu dva mladeniča: Filip Russo, star 23 let, stanujoč v ulici S. Marco št. 33, in Rosaria Puppo, star 22 let, stanujoč v ulici Arcata št. 16. Mladeniča sta namreč ebdolžena, da sta ukradla v stanovanju nekega Perullija v ulici Ginnastica »imsko suknjo.
Tatvina- V hiši', kjer se nahaja pretura, stanuje vratarica Ana Salsek. Včeraj se je ženska 2a hip odstranila iz stanovanja. To ugodno priliko so pa uporabili neznanci, ki so vdrli v stanevanje ter odnesli 12G0 lir.
«Sp!ošno žensko društvo« v Gorici je imelo
v nedeljo pop. svoj II, sestanek v veliki dvorani .trgovskega doma, ki je bil precej dobro obiskan. Žalibog sma pri tem sestanku pogrevali onih, katerim je «3plošno žensko dru-štvo» v prvi vrsti namenjeno, i. j. našega ženstva iz delavskih in kmetskih krogov. Sestanek je bil napovedan ob 2, uri nalašč, da se ga lahko udeleži naše ženstvo tudi iz bližnje okolice. .Upamo pa, da bo ta nedostatek pri prihodnjem sestanku odpravljen, da naše
Iz Kanala. (Podrobnosti o nedavnem «obi-sku» fašistov). Kakor v Volčah, tako so tudi v Kanalu fašisti, ki so se pripeljali z avtom, pobrali nekaj desk z napisi. Pili in jedli so v Gorjupovem hotelu — pozabili so pa plačati!
Gostilničarji in vse ljudstvo sploh je bilo po tem dejanju precej razburjeno. Stvar se je naznanila tuk. sekciji fašistov in orožnikom. Govorilo se je, da so krivce prijeli, a je malo verjetno.
Posebno neprijetno je prišel ta surov dogodek raditega, ker se je mislilo in upalo, da bo z novo vlado prišel tudi red v deželo. — Dne 4. novembra se je vršila na voj. pokopališču lepa vojaško-civ. slavnost, katere se je udeležilo tudi vse polno domačega prebivalstva. Ker je na pokopališču to slavje motil hud dež, so sledili v občinski dvorani razni govori, v katerih se je povdarjalo mirno sožitje med obema narodoma, ki prebivata v primorski deželi. Želeli bi prav srčno, da bi res zavladal mir, da bi ljudstvo uživalo v polni meri vse svoje pravice in bi tako zabrisali težke rane svetovne vojne, ter končno že enkrat prišli v normalne razmere.
Jezik za zobmi! V soboto je prišel starejši mož, malo okajen, v kavarno Teatro v Gorici in je izrekel par besed, ki menda niso bile nrav laskave za italijanskega kralja. Neki kapitan, ki je slišal, fe dal moža zapreti, Poklical je dva orožnika, ki sta moža odpeljala na kvesturo. Tam se je pokazalo, da je mož 491elni Toni D. iz Šmarij. Pridržali so ga v zaporih.
Iz Št. Petra na Krasu. Skupina diletantov in nedeljo 26. t. m. ob 3.
. ... - , - - - 11- i	iker je v napolje njegovo rojstvo; zato se poda
bila vsa v plamenu. Revica je klicala	^ „P0" domov. Župnik, že sivolas m napol slep mu
moč ter tekla proti domu. Med potjo	so p pa gvetuJe da se ^ h komendatorju v
opešale moči, in tako se je zgrudila	na tla $ . Qn mu more agaUf 2akaj n^ovim je
mlTL I podoben. Peter Pavel Glavar ne dobi komen-"	' ™r1 datorja v Senju pač pa čednostn-o 'iiokHeo Ano
Marijo, ki ga vzljubi, a on hoče b.ti di hovnik. Gre za komendaiorjem na Malto in od tam dalje v Ascoli. Komendator vidi podobnost s Ciprijanom, in izračuni, da se drugače stvar ni mogla zgoditi, vendar ga trma in bojazen pred sramoto napotila, da dela krivico, ki jo pa pozneje popravi s pismom, ko Ciprijan, katerega je smrtno zabodel brat neke oskrunjene d«Wice, izpovč na smrtni poetelji vso žalostno resnico. Peter Pavel postane vzoren duhovnik, ki je storit ljudstvu mnogo dobrega. Roman' vsebuje mnogo lepih epizod, veliko naravnost krasnih mest, dasi nočemo trditi, da je več kot ljudska povest. Slavospcv je na c«io — duhovščino, ki jo je kHcal glas božji v ta stan in je v blagoslov svojemu narodu. Še eno nas jasno uči: kak<7 krivo je Človeka soditi po njegovem pokoljenju, po njegovem rojstvu človek velja, kar stori, delo ga naredi moža in meri njegovo vrednost.
Belleli Vita, via Madonnina 10, I.
82
EGIPTOVSKI profesor grafcologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19.	2055
Zobozdravnici amftulatorlj
pevcev vprizori v
gene in dekleta enkrat za vselej premagajo! uri pop. v prostorih G. Gržina dramo v 4*. de-desedanje stališče, češ, to ni za nas, to je za | janjih «Vražja ženska». Pred igro se zapoje gospodo! Ne zavračajte prijaznega povabila, j tudi par narodnih pesmi. Vloge so razdeljene i\dr. Alojzij Res);
JađransKI Almanah u L 1923.
Izšel je težko pričakovani »Jadranski Almanah?, ki ga je uredil dr. Alojzij Res, na svetlo dala pa naša založba v Trstu. Za danes naj podamo le bogato vsebino in povemo, da je to najlepša (po vsebini in obliki) knjiga, ki je*izšla poi vojni v Julijski Krajini. Pričakovali smo mnogo iz obljub, toda to, kar nam je dala z Almanahom Naša založba, presega vse naše pričakovanje. Evo vam vsebine:
Koledar za I- 1923 (V—VIII). — Na pot (uredništvo). Kultura in civilizacija (Janko Kralj). — Naše ljudsko Šofetvo in učiteljska or-ganizacita (Fran Marmolja). — I^aše srednje šole (Robert Kenda). — Goriška Brda v srednjem veku (dr. Franc Kos). — Večerna pot (Joža Lavrenčač). — Bezeg ob dekletovem oknu (Alojzij Remec). — Naše vodne sile (dr. Engelbert Besednjak). — Strokovno kmetijatvo in zadružništvo (Inž. Rus tja). — Tolminska balada (Ivan Pregelj). — Skozi gaj (Stano Kosovel). — Ta beli svet (Pastuškin). — Materinstvo (G, B.). — Nacionalna ideja (Božo Milano vrč). — Lepa naša domovina (Janko Kralj).
—	Slovenska govorica (Janko Samec). — Rokodelska obrt na GoriSkem (Polde Kemperle).
—	Čevljarska zadrega v Mirnu (Fr. Mikelčič).
—	Zadrugarstvo u Istri (Jos. Grasič). — Nocoj (Henrik Hebat). — Zavržena (France Bevk).
—	Pevski zbor Zveze (Srečko Kumar). — O petju po naših društvih (Vinko Vodo pivec). — Dvoje ljubezni (dr. Ivo Šorli). — Mlekarstvo in sirarstvo v Julijski Krajini (M. Klavžar). — O novih poljedelskih kulturah (Just Ušaj). — Nabrežioski kamnolomi (dr. Anton Radovič).
—	Pesmi moža (France Bevk). — Zdravstvene zadeve v Julijski Krajini (dr. Anton Brecelj).
—	Dijaška Matica («Balkan»). — Organizacija pbč, nameščencev in nj'esii olji (Anton Treb-j€), — Brda (Alojzij Gradnik). — Beneška Slovenija (Ivan Trinko). — Idrija in njen rudnik (Mihael Arko). — Zgodovinsko razpelo v Lokvi (V. Š. — Šolsko društvo — Ljubezen (Tone Batagelj). — Odelje (Tone Batagelj). — Krajevno imenoslovje (dr. Henrik Turna). — sSimon Gregorčič (dr. Joža Glonar). — Posvećenje Simonu Gregorčiča (Ivan Cankar). — Na ulici (France Bevk). — Istarske narodne piesnic (dr. Stojan Brajša). — O knjižnicah (Peter Butkovič). — «Čep-i-ovan» (Ivan Pregelj). — Zaprto oko (France Bevk). — Obračun 1919—<922 [z bibliografijo do 1. nov. 1922 —
V NAJEM se da stanovanje, hlev in vrt. Uršič, Vrdela Farneto 1245	2115
ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. Via Gui-do Brunner 9	2116
T24
koncesijonirani zobotehnik
V fSl
sprejema
vsafei dan Izven nedelj iti praznisov ođ S-12 In otl 3-4.
Izvršujejo se vsa dela po najmodernejšem sistemu in po znižanih cenah.
VELIK DOHOD
po L 2.50 par.
jn »on 111 n. i)
Telefon 923.	(723)
KLAJNO APNO za živinorejce, strup za podgane, lisice in miši, se dobiva v lekarni v I!. Bistrici.	78/2
V SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se prodaja pohištvo po konkurenčnih cenah in s popolnim jamstvom. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama L 1100 — iepe poročne sobe od L 2000 naprej, obed ne sobe z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klube, sobane, oprema za pisarne posamezni kosi; velika izbera
Tvrdka Carlo Marzena v Pestre spremo kakršnokoli število delavcev, dobrih Žagarjev tm-mov, za obdelovanje lastnih hlodov, s katerimi razpolaga v Julijski Krnjini.
Pl-ič:* pot do kraja namrmbe ter vmo del- vcem potne tro51:e, ki so jih imeli do Šenpetra ua K'asu.
pogodi za akordno delo na podlagi 20.— L za RIV
Zagotovi neprefctojeaio delo pod ttreho za er.o !e?o.
V informacijo naznanja, d« obdelajo sedanji delavci dnevno l1/, m3 do 2 m3.
Jamči za hrano za dnevnih 8. Iir, katera svota se pa lahko skrči, ako -o de.avci zauovoljijo s skupno kuhinjo.
Interesi ranci se morajo zbrati w senpelru na Krasu v nedeiio. 26. t. m., od S. u.a
cenan
2117 kraj dela.
(728J
PODLISTEK
Spisal Mavricij Jokai
Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial
47
Roj bakel prihaja vedno bliže, vesla udarjajo takt k bojni pesmi, glas stotin udarcev z ve-j tli se spreminja v bučanje. Odmev zidov Fran-, kopanskega gradu odbija pesem in bučanje. —; Miliora jih že vidi v bližini, tako polzijo po zrcalu valov — junaki grozovitih pravljic, junaki, ki so sovražniki cesarjem, kraljem, sultanom in republikam in ki jih vsi vkup ne morejo premagati. Stoletja sem jih skuSafo zatreti — in. zdaj so tu! S seboj peljejo plen celega oropanega mesta, črno-rumeno pobarvane cesarske barke, k veslarskim klopem priklenjene voiake. Ti so zdaj njih sužnji. | Sužnii veslaia Uskoki oa ooio ter niio. Niih'
lahki čolni polzijo po gladini kakor galebi; v vsakem štirje veslači in trije oboroženci, eden upravlja krmilo. — Sredi roja čolnov prihajajo uplenjene ladje. Ena izmed teh fe poveljniška ladja. Pozna sc po rdeči zastavi, ki se vije vrh jadrnika. Po jadrnih drogovih je obešenih mnogo pisanih iampi^onov in na rilcu ladje gori bengalski ogenj. — V razsvetljavi tega oslepljaječega bleska stoji na sredi ladje vojskovodja Uskokov: lepi Marko. Krasen, mlad moški obraz, vitka, misičnata postava, obleka sam škrlat in zlato; dolman in telovnik obšit s štirimi vrstami cekinov, barva kalpaka se ne vidi od samih imperijalov in sovrenjev; v turškem pasu, vezenem z zlatom, tičijo samokresi in handžar, Čigar ročaj se blešči od dragih kamenov; škrlatni plašč mu visi ob zlati verigi Čez eno ramo. Ognjtn blesk ga obseva, kot da bi bil peklenski poglavar. — Miliora je videla tisto prikazen prihajati kakor sanjsko podobo. Debel steber hodnika na «punti» jo je prikrival očem; kjer je bila ona skrita, je bila tema. Zbežali ne bj bila mogla; bila je kakor človek, ki sanja. — Pozabila je svoje oči na oni bleščeči oo&tavL — C« so hudiči taki.
tedaj je dobro moliti zoper nje, ker so zelo lepi, — Ko je prišla poveljniška ladja vštric «tpunte», je zagledala Miliora na njej še nekaj druzega: moža. privezanega k jadrniku. To je bila Aksamita. — Miliora jo je spoznala. V tem trenotku je pozabila vso nevarnost ter za vpila: * Aksamita!» Krik je našel odmev v tuljenju nesrečnežev, ki so čepeli na strehah rovinskih koč; tudi oni so prepoznali Aksa-mito in zalajali kot psi. — Na to vpitje je namignil peklenski poglavar z ukazujočo kretnjo" krmilarju, nakar je zavila poveljniška ladja takoj proti obrežju ter čez nekaj minut dosegla pristan. — Poveljnik se ie obrnil k možu, ki je bil privezan k jadrniku, ter mu zastavil tale vprašanja s krepkim glasom, tako da jih je lahko slišala tudi Miliora na verandi «punte»: «Ali je to tisti grad?»... «Ali je ona zavpila?»... «Ali so oni tisti, ki tulijo?»... Odgovor ni mogla Miliora slišati, videla fe le, da sta narairno poveljnikovo kretnjo z glavo priskočila dva Uskoka k jadrniku in v eni minuti odvezala Aksamito. — Nato je namignil z obrvmi m prinesla sta Aksamiti njeno sabljo in Snansk i oalico, ootlei tudi torbico za pa-
trone. To je poveljnik potresel, v njej so za-žvenketali denarji. Obesila sta mu jo okrog vratu. — Nato je namignil načelnik s kazalcem Aksamiti, da lahko izstopi iz ladje. — «Stoj!» je zavpU, ko je bila že na bregu. — Aksamita je stala «mirno!» kakor so navajeni vojaki pred častniki. — «Rekel si, da si hotel kupiti krušne moke na ukaz svoje gospodinje za ro-vinske siromake. — No. vedi, da Uskoki ne store nič žalega slabičem, marveč le močnim, mogočnim ljudem! Kar vzamejo bogatinom, to delijo z ubožci. Koliko denarja imaš za nakup moke?» — «30 goldinarjev.* — «Za to dobiš 30 vreč moke. — Ti je premalo? — No, naj bo 60 vreč U — (V oni lakoti ni bilo dobiti niti ene vreče moke za 30 goldinarjev.) — Toda pri izročitvi so nastale velike težkoče. Nihče ni hotel stopiti na suho zemljo. Najprej so odpovedali pokorščino «ami Uskoki, potem ie zajeti (zasužnjeni) vojaki. Zaman jim je prelil poveljnik s samokresom; niso si užali. — •Kaj ste vsi postali strahopetneži? Vi ne bi ili za lepim Markom v pekel?* — In s temi besedami je skočil sam iz barke na breg. Nihče ni Sel za niim. — Krmilar mu ie tolma-
[čil naziranjc svojih tovarišev: «Pojdem- s teboj tudi v pekel in se bomo stepli tudi s hu-dirjem — a kjer stanuje Margarita, tam sc ne izkrcamo, če nas tudi vse iz kože deneš. Moke ne ponesemo od tukaj ven.» — «Je žc prav. Tedaj pustim siromakom tu vso ladjo z vsem, kar je v njej. Skočite iz nje!* — Po> | veljnik se ni šalil. Vse moštvo je moralo prestopiti iz poveljniške ladje v čolne. Nato je I prijel načelnik verigo ladje in jo^ privezal k železnemu obroču v pristanu. — »Kar je v d ji, je vse tvoje,» je rekel Aksamiti. «Ladjo lahko vrnei svojemu cesarju, saj je njegova. Ne zahvaljuj me; sklenila sva kupčijo; kje fe denar?» — Aksamita je razgrnila svoj plaič j po skali ter začela svoje novce šteti. —- Med ' tem je bilo slišati neko sanjavo harmonijo o<t rovinskih koč sem; kot da bi ae bili pei zmenili, da priredi pevsko tekmo m da bodo to-liii psalme. Ti nesrečneži vidijo le ponoči} videli tn razumeli so. kai se godi na obrežjui barka je bila pripekala kruha; od tega bodo tudi oni dobili svoj delež. Od veselja so tuliH.
M
'EDINOST«
t slu, dne novembra iva.
VSA PROSVETNA DRUŠTVA opozarjamo* slovaško krono. Doseči se hoče le to, da se
da so pravkar izšle tri enodejanke Stanka Majcena pod naslovom «ZA NOVI ROD*. Vse tri so izredno pripravne za podeželske odre, ki zahtevajo malo scen eri je in malo oseb, posebno prvi dve: «PROFESOR GRADNIK« in »KNJIGOVODJA HOSTNIK-. Poleg tega nudijo obilega umetniškega užitka, kakor malo katera igra. Knjiga bo ▼ kras tudi vsem knjižnicam, ki naj bi jo takoj naročile pri Stoki v Trstu, v knjigarni K. T. D. ▼ Gorici ab pri *Prosveti» v Trstu._
fleka] cerkvene zgodovine idrijske
Dobro delo je opravljal, a to je bila tudi njegova smrt. Kakega tujca je zbudil, k' je pri t Črnem orlu* spal, ko so pa v vojnem času tam stanovali častniki, jim je bil zelo neljub gost, ko je mogočno zgodaj na jutro zabobnal in nekateri so šele takrat komaj zaspali. Pr tožili ko se pri rudniški direkciji, češ to je se vendar srednjeveški, da zvonovi po noči kličetjo na delo. Slab rudar če nima svoje budilke ob p os teli j, da ga pravočasno pokl če. Res se je vdala direkcija in ni več plačevala zvonarja za zvonenje ob 3 zjutraj.
Ko so 1917 pobrali zvonove, so pri župnih cerkvah največjega pustili. Tudi idrijski je bil določen, da ostane. A ko dcspejc 12. februarja 1917 vojaki, da snamejo in odpeljejo zvonove, so se bahali, da bodo lep plen dob li, kajti samo eden tehta 2500 kilogramov. Zastonj je dekan ugovarjal se brzojavno pritoževal, kazal na pismo, da enega vzamejo, velikega puste. Vojak je kazal pismeno povelje, da najmanjšega puste- Zakaj se je to zgodilo, se lahko sluti. Mogočen orjak bil je na poti nekate-rim, ki so bili takrat vsegamogočni. Trinajst zvonov je dalo mesto Idrija, pač velik vojni davek. Kedaj dobi nadomestilo? Obljublejno je, a počasi se c-bljube izpolnjujejo. Treba tudi tu potrpljenja in zopel po trni jenja.
Oltarju
Omenilo se je že, da je rudnika direkcija pismeno izjavila, da če pride nadškol Attems v Idrijo, naj prida na svoje stroške m naj le notranje cerkvene zadeve pregleda. drugo pa, kar je z rudnikom v zvezi, sme le v spremstvu rudniškega uradnik? visitiratL
A ko je on povzdignil idrijsko kapela-nijo v samostojno mestno župnijo, so st stajala ledena srca v grai^. V računih rudnike blag. se bere, osa so takrat pogostili ške blagajne s»e bere, da so takrat pogostili nadškofa in njegovo spremstvo precej bogato, izdali so za to 165 fl. 3 kr. in isto leto narravili stranska oltarja M. Božje m sv. Klemena, za kar so dali 644 fl. Napravljena
sta iz gipsa-
1761 so omislili druga dva stranska oltarja kar iz mramorja, za nju so plačali 1097 gi. 41 kr.	.
- 1769 leta je plačala direkcija za veliki ultar 1681 fl. 48 kr. za cfohajiino mizo m tabernakei iz belega mramorpa 2506 gl. 43 kr. Sploh se je taikrat tako pokazala direkcija, da ni nikoli ne prej ne pozneje žrtvovala za cerkev, kakor v dobi, ko je nastala mestna samostojna župnija. Kol-Jko posode, mašne obleke, razne okraske, slike, orgle, razno perilo. V 30 letih je dala za cerkev 26.759 gl. 14V2 kr. Kaj vse naredi čast m veljava! Takrat so čutili kaj pravi nemški pregovor: Nobel kostet Geld. Se celo novi božji grob za 444 gl. je plača! a -Izdelan je tako umetno, da njegova foto-grarična siika služi kot vzor za baročni oltar, v znanstveni knjigi.
bosta obe ustanovi pojavljali kot največji kupec in najmočnejši prodajalec za dinarje, držeč se vedno svetovne paritete ter delujoč, da se ta pariteta ohrani Kurzi se bodo določali v Pragi in Belgradu tako, kakor bo mogoče po paritetu. Poleg tega bosta obe strani stavljali vzajemno na razpolago svoje vezi v inozemstvu za> posredovanja pri tujih borzah. Bančni urad! v Pragi se je nadalje izjavil pripravljenega, da da «Na-rodni banki» začasna posojila v tuj'h divi-zah, katera daja tudi domačim in tujim bankam. Ta bi se posojila dajala od enega do treh mesecev- Če bi »Narodkia banka* ne rab'la teh posojil, temveč jih samo hranila pri bankovnem uradu in pri tujih kore spondentih bankovnega urada, bi plačala samo provizijo do 4 tisoč mesečno. Ta po-sof la bi omogočila banki, da v sezoni izvažanja, ko bi ji njena podlaga ne zadostovala več za 2zdajanje bankovcev, zviša svoj promet. S kupovanjem zlata in tujih deviz bi se ta premet ne mogel povečati vse dotlej, dokler frank ne pade raa> dva dinarja, lahko se pa zvsa s posojilom pri čehoslo-
NASI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
Borzna ooroUla,
T«Mi
Trst, 22. novembra 1922
Jađrantk« banki
Cesullch • • • Dalmatia . • • • Gerolimleh • • Libera Triesttna • LJoyd • • • • • Lussino • • • • Alartinolich • • • Oceanla . • • • Prem u da . . . , Tripcovich • • • A ni peka . . . •
Cement Dalmatia Cement Spalato .
• •••••••
• • • •
• • •
130 343
1475 43i
152" G4U 143 14<» 345 265 60 S 333 297
Tuja valata na tržaikatn tria«
Trst, 22. novembra 1922
lantto se pa zvw s pi/svjuiwi* pii	©pis^e krone	..... .— 1-—
vaškem bankovnem uradu, ko bi bilo go- aVstri3aUe kron-* '''.rTJII. —.03.--.03
tovo, da se bankovci, ki se izdajo na pod- j češkoslovaške krone.......67. 68.
i agi izposojenih deviz, najkasneje v roku dinarji - - ...........32.30.— 32.70
treh mesecev vrnejo banki.
73 Uvozna in Izvozna tvrdka
Debioslo & Domeniš
Skladišča : Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 7, pritličje
opozarja na novodoŠle velike partije stekle-n ne, porcelane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabi jih in spletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse bSago Je žeškega izvora -
POHlSlVO. |
NOVI COKGSI : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, čreSnjevc, jesenove, me-h gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48,—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15—.
TURK, Via S. Lazzaro št. 10.
- VELIKA IZB ERfl	=
13.50,- 14 50 marke •••••••••••••• —
Sporazum v Pragi se nanaša nadalje na dolarii............. 21.60.— 2U'.
ustanovitev privatnega konsorcija pod vodstvom čehos.lovašk« države. Ta kon-sorcij b;. prevzel gradfco šol, vojašnic in uradniških stanovanj za svoto - 200 miljo-nov čehoslovaških krcn v Jugoslaviji. Država bi morala te zgradibe plačati v roku ieset h let. Tozadevni sporazum pa ni bil "« povsem dosežen in se bodo vršila na-. ialnja pogajanja z jugcsl o venskimi strokovnjaki
Izrazila s je tudi žeJja, da bi čehoslova-ke banke stopile v st'k z jugoslovenskimi zaradi izdajanja kreditov. Čehoslovašk! zastopniki so sprejeli ta poziv, zahtevali >a so, da se dovoljeni krediti uporabijo za lakup blaga na Čeihcdjovaškem. Čehoslo--aški merodajm faktorji bodo priporočili ivojsm bankam, da začraajo tozadevna podajanja z jugoslovanskimi bankami. Koristnost takega zadolževanja pri čehoslova-'kih bankah je, seveda odvisno od. bodočega razmerja med čehoslovaško krono in 'inarjem.
Končno se je bankovni urad izjavil pripravljenega, da menice, katere bi jugoslo-. srk&ki trgovci Izdajali čehcslovaškim trgovcem za uvožno blago s Čehoslovaškega, sskompiira ali cd:kupuje cd. svojih
francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati •
154.50.—155.2 rt 400.—.—40">. -96.70.— 97.-
Trgovski lokali
in skladište
avona 'stropne hiše 3 si aro vptljano trgovino T sredini mesta Ljubljana na zelo prometni točki takoj na razpolago kupcu. Loka i bi bili raavea špeceiije pripravni posebno za trgovino z manufakturo, že e/.nino, konfekcijo, usnjem -n mesarijo. Zmerna cena.	tW»)
Por udbe pod .Sigurna eVslatanca na an. Zav, Drago S«se!jak, Ljubljana, Sodna 5.
Za pošiljatve na
dež« lo najbolji-, embalaža.
brezplačna

v Trstu
reffistrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulica Pfer Lulgi da Palestflna št. 4,1.
2 J
0
Odhodi In prihodi ulaKou
JUŽNI KOLODVOR. Odhodi
Trž&č, Ćervinj&a, Pcrtogruaro, Bc-
Sv. Peter, Postojna, Lvu-b-'jana,
0.15 (osebne.)
netke. 0.40 (ekspresni) Carigrad!.
5.—	to) Nabrežena, Divač^ Sv. Peter, Postojna, 5.45 fbr lo-vlak) Tržič. Cesr^jaa, Portogruaro, Benetke. (Ne vozi ob nedeljah).
6.—	(o) Tržič, Gorica, K^nman, Videm (Udine). 6.40 (o) Tržič Červmjan. Pcrlogruaro, Benetke.
7	._ [brz.) Na&rejžma, Divača, Sv. Peter, Postojna,
9.— ('b«.) NabrežLaa, Opčine, Sežana, Davača, Sv.
Peter Postojna. 10.15 (ek3k.) Tržič Červ-kijaji, Portogruaro, Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Koriraa, Videm (Udice). (Nc
vaza ab nedejjjah). 11.25 (o) NabbrežšUL, Divača, Sv. Peter. R^ka 12 06 (o) Tnžšč, Červttmjaa, Pcrtogroaro, Benetke. 13.10 (o) Tržič, Gotica, Kx*rmia, Videm (Udir.c). 1530 (oj TrenC Čarv-mjun, P<orto^ua<ro. BenetKe. 16 25 fcbrz.) Tržač Gorčica. Kormiai, Videm (Udme). 16*40 (o) NaJbrežin*. Divača, Sv. Peter Postoina.
18!_ (o) Triić, Gorica. Konsia, Vidam (Udine) (Ta
vlaJt ama zvesc* «b Tržiča v Červinjan in Port<?gruaro).
ustanovljena leta 1678 Trst vi a S. T. Xvaia» št. 6, tefafen 2-S6.
Vedsio v zslogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pri-te i istrski troplnovec, kratki brinjevec in kranjski slivovec.
Lssftni IscSesSkl s šumeča vina kakor šampanjec« šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in druga.
S Jajčji konjak in Crema maršala te^ raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino
vec in drugi.
150)
trdov i 18.40 (o) Nabre&ia, Dfvač*. Sv. Peter. Roka. ^
--;---, . ; ' , . j, _19.05 (e4&s.) Tržič, Će^včn^a, Portotfruaro, Benotie.
- sv. Na ta rracia bi bankivm urad prevzel 19 ^	Na^brefesia. Dtrača, Sv. Peter. Postojna.
-ta se riz ko za razliko pri tečaju krone in 23^25 (ete.) Bctiefke.	Paw».
dinarja. Seveda vsebu«je ta fiaćrt dobre m	prikodL
it . -tr LI nt____-___s______
slabe strani. Ko bi bil vzajemni uvoz iz Če-h.oslovaške ki Jugoslavije enak, bi ne bilo likake nevarnosti, če pa bi bfl uvoz s Če-no-slovaškega v Jugoslavijo večfi nego narobe, bi grozila nevarnost, da bi množina Hinarjbv na čehoslo'vaškiii borzah vplivala aeugodno na tečaj dinarja. Na drugi strani bi b!i bankovaii urad!, ki bi imel dosti dinarjev, katere bi odkupil za »svoje krone, vendar prizadet pri! tečaju dinarja in bi skrbel, da ga vzdrži na višina. Ta ukrep bi seveda, prinesel veliko koristi čehoslo-vaški industriji :'n trgovini.
To je kratka vsebina dogovora v Pragi.
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57a9/« ak<> znašajo 20-30.000 Lit. po 670 ako znašajo 3u-40.000 „ po 6l/a°/o ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov iir. Daie posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—?3. Tel. št. 16-04.	' Tel. št. 16-04.
za kiFiirgaJOi psfddRi^o, ženshe in	bolesti.
mim, Cia P. lomiti 12
Sprslsam od 8—11 la 15—16. tu
==3
Najvišje eane pislujem za



3
difrurjsv, vider, jasbecsv, rsiaeU, veveric« krtov, divjih in domažih za| cev«
DSPACH
Trs?, Via Cesare 3attisU st. tO B!. nadsi, vraia t S
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
ehbhhhs
0.20 fbrr'-) iz BftieCk, Poitcigruara, Červinjana, Tržič®
5.10 tbra.) Pođtojne, Sv. Petra. Divače, Na-
brežime.	. .
6.05 (o) iz Benetk. Portcgruaca, Ccrvmjana,
Tržiča-	{
7.30 (o) iz Postofae, Sv. Petra, Divače, Nabrejor.e.1 8.15 (o) iz Pcrtcgruara, Červix^aata.m TilHča 121 iz
Vsdroa Kamnina, Goitice, Tržiča-9.35 fbrzu) iz Posftofa«, Sv. Petra, Divače, Na-brežane,
10.05 (o) iz Benetk Poriogruara, Červšnjana, Tržiča 10.25 fbrz.) ie Benetk, Portog-uara, Cerviujaua,
Tržiča.	.
10.55 (o) t* Vidma. Kcrmšia, Goric«. Teža ca. [Nc
vcct ob nedc!4«ik).	..
12.22 (o) iz Postojne, Sv. Petra. Divače, Nabrezine. 12.40 (bra.) iz VifkM. Kcrinina, Goniče, Tržiča. 14.— (brz.) az Bme*k, Portogruara, Červinjana, Tri'iča.
15.40 (o) iz Reke Sv. Petra. Divače. Nabrežje. 16.05 (brx.) Ž?. Parnra, Milana. Be^istk, Poj togruara,
672
fri uelike, moderne pri posfaji Biuio - Nabrežina
se oddajo
Pojasnila daje oprava Edinosti.
fliM sievsnski đeodrRi zevođ.
Dinar in češka krona
Nedavna pogajanja, ki so se vršila v Pragi med fugoslovenskim fisnančnim ministrom Kumamidijem, njegovim pomočrii-kom Plavšiceic ter ravnateljem «Narodne banke* Novakovićem s predstavniki čeho-slo v a'kih državnih financ so dala povod za na;razl:čnejše domneve. Medi drugim se je tudi pisalo, da je šlo za sklenile v posojila 500 nuljonov čehoelovaških Icroo, za izenačenje čs. kron« in dinarja itd. Medtem je debla sedaj belgrajska «Politika» ba^e zanesljive informacije o poteku teh pogajanj. Po teh informacijah je bilo sklenjeno predvsem, dia; bo »Narodna banka.®* odprla bančnemu uradu finančnega ministrstva v Pragi kredit 35 miijonov dinarjev, bančni urad pa < Narodni banki* kredit 25 miijonov čeho&lovaških kron. Na podlagi teh odobrenih kreditov bosta lahko obe ustanovi vlekli brez pokritja čeke do svote predvidene v tem sporazumu- Te čeke bosla ena in druga stran predajali tistim, ki jih rabijo, a pokrivali bosta za prodane čeke na domačem ali tujem tržišču tedaj, ko bo najbolj ugodno za vsako stran. Kredit obstaja, kakor se to lahko takoj vidi, v tem, da ne bo treba kupovati kron in dinarjev tedaj, ko jih ni dovolj na tržišču, in se bo lahko vedno vrdrževala svetovna pariteta 111 rclacija med eno in drugo vahko. Posebno ne bo nikakih presenečenj ne pri eni ne pri dru^i valuti na čehoslovaških borzah. Krone, ki se bodo prodajale, se bodo nabavljale ali na domačem tržišču, če jih bo, ali pa v Pragi s prodajo dinarjev ali pa potom arbitraž«.
Ena in druga ustanova bosta poslovali kot regulatorja za devizo druge države, to je «Narod na banka» bo prodajala in kupovala izplačilo Praga za balkanske države, a bančni urad izplačilo Beograd, Zagreb, Ljubljana za Čehoslovaško in sosedne države. Na ta način se misli, da se kupnja in prodaja denarjev koncentrira v Pragi pri bančnih uradih in narobe kupnja in prodaja Čehoslovaških kron pri «Narodni banki »v Belgradu. Razume se, da se bo i v Pragi i ▼ Belgradiu delalo po intencifah Prage in Belgradia.
Ni treba misliti da se bo stern delom ho-lelo doseči stalno razmerje med krono in dinarjem niti izenačenje dinarja s čeho-
To In ono
Kaj vodi ljudi k samomoru. V kakem razmerja so med seboj različni vzroki, ki prive- - červ4nf»na Tržćča. dejo ljudi do samomorov, skuša dognati neki; 16.55 j^"Vidma. Koranina, Gorice, Tržača. francoski statisiik na p^dtagi 7000 pobiižje ( 17*50 ia Reke, Sv. Peftra, Divače, Nabrciare. preiskanih slučajev samomora. Na prvem me- 13 30 (o) iz Benetk Pcrtogmara, ćervanjana. Trstu stoji kakor povsod kot vzrok samomora1	žiča ia iz Vidma, Korroina, Gorice, Tržiča oomanikanje. Vsled bede se je usmrtilo od: (Ne vozi oib ncdeljiH. • onih 7000 mož 905 in žensk 511. Družinske 20.— (o) « Benetk, Porl^ruara. červmjana, Tr^.a razmere so gnale v samomor 728 mož in 52.4 20.45 (eka.) ix Postojne, Sv. Petra, žen. Moški spol je v tej točki občutljivejši 21.20 (brz.) Postojne. Sv. Pe.ra. D^a.e, N^bre-
nego ženski! Ker so prišli ob proženje je	y Korm^a Gcice, Tri»ča.
izvršilo s?monior 322 moz m 233 žensk. \ sled ^ ^ '	Benetk,
igre je bilo samomorilcev 300 m sicer polovica	f, ^ Po&to. ■ g^ p etra, Diva če. Nabrcime.
nolnvir« icntlfih VslftH nlkn-hola TG i	_
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna).
moškli, polovica ženskih. Vsled alkohola je bilo samomorov pri moških 2S3 in pri ženskih 208. Vsled ljubezenskih težav se je usmrtilo 157 žensk in 97 moških.
Odhodi.
5.15 (o) v Herpe'je, Kaafanar, Pulo. 5.25 (briovl.) v Gcrico, Dunaj. Monakovo. 5.35 (mešani] v Koper, Poreč. 6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. 8.55 (mei.) v Koper, Buje.
Najstarejša ladja. Najstarejši čoln, ki je bil dosedaj najden, bo v kratkem razstavljen v narodnem muzeju v Kopenhagenu. Čoln je bil
najdea v šotnem močvirju v Scheswin^u na.----------- --- - ,
Holandskem in izvira iz dobe okoli 300 let 1105 jo) v	Zut^ni^ Pulc
pred Kristusom Zajedno z njim se je izkopa^	^ tudi nebroi mečev, sulte m ščitov, vse iz lesai J602 J1,raovL) T Gorico, Podbcdo.
i ugotovljeno. Čoln je imel deset vesel in bo; 17 25 jnj v	Gorico. Podbrd«
razpostavljen v muzeju v stanju, v katerem je 19(0) v	Herpelj«, K&nl«aar. Pulo.
.j —^ 1--1— merili. 19.25 (fliež.)	v Koper, Bu^e*).
Tržišta PDjDjilRica
in Hli
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
'Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni piomet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Srcfioe ure za strmite ođ 9 da 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. ielef. 25-67.
pred več kakor 2000 leti plaval po morju.
Stari oče z 18 leti. V Venio na Holandskem se je poročil neki 18 le t ni mladenič z nič manj kakor 45 let staro ženo. Slednja je že uživala zakonsko srečo io je imela že več otrok. Njena starejša hčerka je že eno leto poročena in ima že enega otroka, radi katerega ie sedaj mladi 18letni zakonec stari oče. Najstarejši sin njegove soproge je star 22 let, torej štiri leta starejši kot njegov očem.	_
DAROVI
Kar se je Pepi kaznoval rad« korenja z 10 lirami, daruje Kravcs ie 5 lire «Šolskemu društvu*.
Prihodi
az Herpelj, Gorice.
iz Buj, Kopra*).
Pule, K&niaaaim. HerpcAj,
iz Poroča, Buj, Kopra.
7.30 (mei.) 7.44 (o) iz 8.28 (mej.) 10.— (o) iz
1234 (mei).________ _ ..
12.40 (brzovL) is Podfcoda, Gorice. 15.45 (o) is Podbr<Ia, Gonee. 15.52 (brrcrvt) fa Pela, Kanlanara. HerpelJ. 16.58 (mei) iz Buj. Kopra. 2130 (o) iz PodbrcU, Gonc«. 21.35 (mei.) iz Poreča. Bof. Kopra. 22.— N » Pul«. Kanlaaara. Herp<4$. v 23.50 (fcraovt) ic Podfattb, Goric« •) Ob nedeljah ne vari.
toCno
MUH
DelniiKa siavnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija« TRST, Zadar. <">
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Bssgrad in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, SpHtu, Šibeniku In Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Siade Bagik.
Izvršuje vse bančne posle.
PREJEMA VLOGS "M
dd branito knjižica Id m tekočI račun ter jili tomttii m 4°/0,
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejšili pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
Dal« v najem varnostne p reda Se (safes) t-i
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa di RSsparmio itev. 3 — Via S. Nficoi6 štev. 9-
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagujna posluje od 9. do 13. ure.