Savinjski vestnik CELJE, 22. deeembra 1951 gLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA cELJE, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA l.ETO IV., ŠTEV. 51 - CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Kai je vzrok, da se uprr ve Krajevnih podjetij ne razformirajo v temeljnem zakonu o gospodarenju z državnimi gospodarskimi pod^etii, ki je izšel že v lanskem letu, je določeno, du z podjetji in seveda tudi z delav- nicami gospodarijo delavci sami. Za večino krajevnih podjetij v našem celj- skem okraju ta napredni zakon ni za- živel, se niti do danes ni začel nravi:no i/vajati. V vseh krajevnih ljudskih odborih, kjer je bilo po več delavnic, so ustanovili skupne uprave, ki so vo- dile celotno delo. Namesto, da bi vsako podjetje imelo svoj upravni odbor odnosno tam, kjer so z ozirom na šte- vilo delavcev obstojali pogoji, tudi svoj delavski svet, so formirani enotni de- lavski sveti in upravni odbori za vsa v kraju obstoječa krajevna podjetja. Ta ka oblika gospodarenja že z ozirom na zakon-ska določila ni oravilna u «i diugi strani pa tudi ni mogla priti do veljave. Zaradi pasivnosti takih delavskih svetov ,in upravnih odborov so pre- vzeli glavno besedo centralne uprave na čelu s skupnimi upravniki. Le-ti so y večini primerov vodili vse posle, de- lavnice same pa so bile zelo malo za- interesirane na njihovi dejanski nn- Icgi pri gos]Kxlarjenju. V.upravah pod- jetij se je tekom časa nabralo pre- cejšnje število uslužbencev, ki res, do so opravljali nekatere posle v korist kolektiva, vendar so bili in so ti zlasti danes breme za krajevna podjetja. Kljub omenjenemu zakonu in kljub številnim razoravam v časopisju, pri krajevnih podjetjih še danes obstojajo u-^rave. Nikakor ne morejo razumeti, da je taka oblika nepotrebna in celo škodljiva; delovni kolektivi pa tudi niso dovolj aktivni, da bi na svojih sestankih to vprašanje obravnavali in dokončno rekli s\iojo odločilno besedo, da bodo namreč oni sami prevzeli posle, ki jim že po zakonu T>ri!tičejo. Skleniti bi morali, da ukinejo še ob- stoječe uprave in zaposlijo te usluž- bence na mesta, kjer bodo lahko več koristili, delavnice pa s tem finančno razbremenili. Nekatere uprave se izgovarjajo, da ne vedo, kako bi se razšle, da jim nihče ni še ničesar rekel in da nimajo potrebnih navodil. Navodil je že dovolj le pretresti jih je potrebno in ukreni- ti tisto, kar bi morali že pred dobrim časom, če ne prej pa vsaj takrat, ko so kolektivi obravnavali pravilnike o plačah. Del krivde, da uprave niso razpu- ščene, nosijo tudi krajevni ljudski od- bori, ker o teh stvareh niso razprav- ljal. Uprave vsekakor predstavljajo bre- me zr vsako delavnico in posredno breme za ix>trošnike, ki jih morajo plačevati z višjimi cenami produktov. Stojimo neposredno pred novimi vo- litvami delavskih svetov in upravnih odborov. Delovni kolektivi morajo že seaaj urediti svoje finančno in mate- rialno ctanje, se morajo pomeniti o tem, kako bodo v bodoče vodili svoje delavnice, da bodo lahko nemoteno po- slovale T novih gospodarskih in fi- nančnih pogojih. Seveda bi bilo zelo napačno, če bi uslužbenci dosedanje uprave enostav- no p)obrali svoje stvari in odšli, ne da bi posamezne upravnike in vse delavce spoznali z nalogami, ki jih bodo morali opravljati, da bo šlo delo nemoteno naprej. Tam, kjer bo zaradi obilnega posla in zapletenosti dela še vedno -po- treben uslužbenec, ga bo delovni ko- lektiv verjetno tudi zadržal. Če pa uslužbenec ne bo polno zaposlen, bo lahko delal tudi za drugo podjetje. V tem slučaju bodo pač sprejeli sklep in vnesli T pravilnik, da ga bodo skupno vzdrževali. O tem naj se delovni kolektivi z uslužbenci skuone uprave pomenijo takoj in žc enkrat reši io ta problem, ker je to le v njihovem lastnem in- teresu. Najboljši kolektivi v tekmovanju na čast 10. obletnice JA Vse naše kolektive je skozi šest me- secev vodilo tekmovanje ua čast 10. obletnici naše ljudske armade. Tek- movanja so se udelež'li vsi kolektivi in želi pri tem značilne usnehe. Tek- movanje sindikalnih podružnic po podjetjih in ustanovah je ocenjevala posebna komisija na OSS. Ta komisija je vsak mesec sproti imenovala naj- boljše. Uspehe v tem tekmovanju je naš list bolj ali manj spremljal skoz: vse tekmovalno obdobje, zato bomo tu objavili le rezultate tega tekmovanja: V prvi skupini, ki jo tvorijo podrnž nice s -reko 500 članov, je po konča- ni™ tekmovanju zasedla prvo mesto podružnica Tovarne emajlirane posode v Celju. Drugo mesto si je priborila štorska Železarna, tretje pa Tkalnica hlačerine v Celju. V drugi skupini so tekmovala pod- jetja, ki imajo manj kot 500 članov sindikata. Pri tej skupini ie na prvem mestu »Beton« iz Štor. na drugem Celj- ska pošta, na tretjem »Beton« Celje, ua četrtem Celjska železniška postaja, r.h petem pa »Mestni magazin«. V tekmovanju so si zaslužili pohvalo re naslednji kolektivi: Iz nrve skupine je bila pohvaljena Cinkarna, v dru^i skupini pa Tovarna kemičnih izdelkov. Prevozništvo Celje in Tovarna perila. Med ustanovami se je najbolj izka- zala sindikalna podružnica MLO-Celje. Brez dvoma so sindikalne podružnice marsikje storile mnogo omembe vred- nega, vendar ocenjevalna komisija te- ,?a ni mogla zajeti, ker podružnice niso poslale poročil. Če bi bilo mogoče zbrati vse tekmo- valne rezultate na en sam kup, bi se srečali brez dvoma z veliko produk- tivno vrednostjo, z velikim političnim uspehom in z velikim napredkom na í'.nlturno prosvetnem polju. Naši de- lovni ljudje so pri tem tekmovanju !>okazali vso svojo ljubezen do naše ljudske armade, hraniteljice naših pridobitev in naše mirne izgradnje. 22. dec. 1S41 Naša armada • naš ponos in naše iamstvo 22. dec. 1951 Danes je preteklo deset кЧ, ko je bila s sklepom Centralnega komi- teja Komunistične partije Jugoslavije ustanovljena prva redna enota Jugo- slovanske armade — pi-va proletarska brigada. Današnji dan velja za rojstni dan naše Ai-made. Boji zoper okupatorja so trajali že šest mesecev poprej, toda ta kratka doba je usitvarila pogoje za ustanovitev proletarskih in udar- Hill enot. »Ustanavljanje partizanskih od- redov, ustanavljanje naše nove, narodne armade in vodstva Narodnoosvobodilne vojne, — so bile najvažnejše naloge naše Partije v štiriletni borbi. To so bile najvišje easluge naše Par- tije v vsej njeni zgodovini . . .« TITO v Celju bomo proslavljali 10. oblet- nico JA skupaj z našo celjsko garni- z'jo. Zato je prav, če spoznamo pot te enote od njenega formiranja, skozi ne- šte^te boje. Peta južnomoravska brigada je bila ustanovljena 4. februarja 1944, pozneje pa je dobila naslov Sedma srbska bri- gada. Omeniti je treba, da začetek te enote ni od dne njene ustanovitve. Njen predhodnik je bil Babički parti- zanski odred, ki je takoj po prelomu v letu 1941 štel 10 borcev, ob koncu istega leta pa že 40 partizanov. Sedma srbska brigada je imela rno- čen vpliv na poživitev '¿svobodilnega gibanja ob bolgarski meji. To je p;î- Udil oficir zavezniške vojne misije, ki je bil Anglež in bil navzoč pri formi- ranju. Med drugim je izjavil tole: — Mi se veselimo formiranja vaše enote, ki predstavlja pomnožitev vrst [Narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji. Mi se ji zahvaljujemo za storjene uslu- ge, ker so jugoslovanske enote zadrže- vale okoli sebe preko 20 nemških di- vizij, ki bi v drugem primeru bile si- gurno bile na italijanski fronti in s tem otežile operacije V. in VIII. Ar- made. —« Ta predstavnik kapitalistične države je moral dati priznanje naši NOB. Na- ša borba je ogromno doprinesla v bo- ju za uničenje fašizma. Ne samo, da je zmanjšala število nemških divizij v Italiji, temveč je bila trdno desno krilo zčtpadnih zaveznikov in levo krilo Rde- či armadi na vzhodni fronti. Pot sedme/brigade iz Srbije do Slovenije Ko se je bližal splošni polom v faši- stičnih vrstah, se je bližalo tudi po- рч>1по osvobojen je naše države. Nasto- pil je odločilni trenutek. Naša armada se je pripravljala na zmagovito ofenzi- vo. Odklonila je ponudbo Angležev in AineriKancev, ki so hoteli prenesti svoje desno krilo v Dalmacijo, Bdeči armadi pa je dovolila samo stratešld prehod severnega dela naše države, ki je imel za cilj obhod in obkolitev nem- ških sil v Madžarski. Vojaško vodstvo se je odločilo postaviti fronto od seve- ra do juga im počez potiskati okupa- torja in domače izdajalce iz naše drža- ve. Sedma srbska brigada je v sklopu XXIII. udarne divizije izvojevala mno- go zmag. Prejela je pohvale ne samo od štaba divizije in korpusa, temveč tudi od Glavnega štaba NOV in POj, ter od tovariša Tita osebno. Najveli- častnejši podvig je bil takrat, ko je pobila in zajela na stotine nemških vo- jakov, zaplenila ogromne količine voj- nega materiala in mnogo doprinesla k popolnemu uničenju prve Alpske 117. nemške divizije. Udeležila se je veli- kih borb v severni Bosni, borbe za osvoboditev Zagreba in okolice. Zadnji večji spopad s sovražnikom je imela brigada pri Veliki Nedelji. Od tam je prišla v Slovenijo, in preko Ljubljane, Postojne zasedla del demarkacijske črte v Slovenskem Primorju. Zatem je enota prišla v Celje, kjer je tudi ostala. V Celju je bila brigada ob prihodu navdušeno pozdravljena. Borce je na- vdušil polet celjske mladine, ki je po- žrtvovalno obnavljala porušeno domo- vino. Sami so zasukali rokave in krep- ko pomagali celjskemu prebivalstvu pri obnovi. Sedmo brigado so zapustili šte- vilni borci iz medvojnih dni. Na nji- hovo mesto so prišli novi. Demobilizi- rani borci so iz svojih krajev pisali lanoga pisma svoji enoti, v katerih iz- ražajo svojo ljubezen do svojih tova- rišev in svoje nepozabne vtise iz Slo- venije. Mnogi borci te brigade so tako vzl-ubili naše kraje, da so si tu po- iskali življenjske družice in se za stal-j no naselili v Celju. * ^ ] Danes je v Celju le še malo tovari-j šev, ki so bili priče dolge poti in slav-| nih dni preteklosti, ki jih je prebilaj Sedma srbska brigada — današnjai enota v celjski garniziji. V začetku jihi je bilo več, saj so vsi oficirji in pod-J oficirji bili bivši borci Sedme srbske; brigade, pozneje pa so bili pr&stavlje- ni, demobilizirani in tako zapustili Ce- lje. Danes imamo le še peščico starih bcrcev te brigade pri nas. Tu je pod- p(»ručnik Momčilovič Radomir, potem st. vodnik 1. klase Nedeljkovič Mile, ft. vodnik 2. klase Borisavljevič Vule, Milovanović Žitko, in st. vodnik 2. kla- so Trbojević Živojin. Le-ti so bili v tej enoti že od formiranja nepretrgoma do danes. Treba je samo videti, kako se okoli teh veteranov vselej zbirajo vojaki in podoficirji, ki so prišli v enoto pozne- je. S spoštovanjem sledijo zgodovini junaške enote, zgražajo so nad nasil- stvi okupatorja, zlasti bolgarskih faši- siov v vzhodni Srbiji. A kadar ti stari borci pripovedujejo o sijajnih zmagah, takrat se lica mladih pripadnikov JA ri»zjasnijo in kar žal jim je, da niso bili poleg. Na njihovih licih se zrcali trdna odločnost proti vsem, ki bi se kdajkoli upali lotiti naše neodvisnosti in S' obode. Armada je del našega ljudstva. V naši armadi je zbrana vsa mladost na- še domovine, ona je ponos in upanje na.ših narodov in je ljuba vsakemu državljanu. Naloga naše armade je častna in vzvišena. Uspehi celjske garnizije v letošnjem letu Enote ceJjsJte garniizije so letosj uspešno tekmovale na čast 10. obletnice JA. Tekmovalni duh je zajel vse bor-j ce in vodilni kader. Vsak se je trudil.] da čas, ki ga prebije v armadi, kar; najbolj izkoristi v učenju in delu. j V kulturno prosvetnem delu so pri-j pndniki celjske garnizije želi lepe! uspehe. Oficirji in podoficirji, ki so končali srednjo šolo, so organizirali' ekonomsko-geografski tečaj, tečaj srbo- hrvaškega jezika in tečaj višje mate-i matike. Te tečaje obiskuje 75 oficir-j jev in 54 podoficirjev. V tem letu so naučili pisati 139 vo-| Jakov. Izdali so nad sto rednih sten-; skih časopisov, 39 izrednih in 67 ilu-' striranih. Imajo pet pevskih zborov. V; tem letu so pripravili 14 kulturnih pri-, redit'ev za vojake in pet prireditev za Poleg udeležbe 46 demobiliziranih borcev na progi Doboj-Banja Luka, so pripadniki celjske garnizije v Ce- lju in okolici opravili skupno 144.800 prostovoljnih delovnih ur. Od tega na cesti Celje-Petrovče 11.300 ur, pri gradnji ambulante v Tovarni emajli- rane posode 27.000 prostovoljnih de- lovnih ur, na Glaziji in strelišču 6.900 prostovoljnih ur. V Babnem je dvakrat po ves teden delalo 100 voja- kov. Pri Sv. Jederti je po 45 vojakov dvakrat prišlo na pomoč pri gradnji zadružnega doma. Pri urejevanju vo- jašnice so opravili skupno 80.900 ur. V tekmovanju med enotami se je doslej najbolj Izkazala enota kapeta- na Glamočljije Petra. Med vojaki pa se zlasti odlikuje Anton Matbševič iz Sla- vonskega Broda, ki (S svojim znanjem civile v Šmartnem, Tovarni v Libojah in drugod. Vojaki gredo vsak mesec trikrat v kino, obiskali so muzej ini redno čitajo knjige, ki jih imajo v šti-i rih knjižnicah 4<.700. Za fizkulturni znak je tekmovalo 872 vojakov. Veliko skrb posvečajo v vojski stro- kovni izobrazbi ljudi. Letos so usposo-. biLi 6 minerjev, 25 telefonistov, 4 ra-| d'otelegraJiste in 4 radiofoniste. in marljivostjo pomaga v prostem ča- su svojim tovarišem. V teh dneh bodo po enotah izpiti vseh tečajnikov, ki obiskujejo analfabetske tečaje. Za 22. december so pripravili veliko prireditev v vojašnicah, obiske po cen- trih predvojaške vzgoje, po šolah in športna tekmovanja s celjskimi šport- nimi društvi. __....._ . _ ^ Strelci iz Sp. Rečice so svoje obveznosti v tekmovanju na čast JA izpolnili mesec dni pred rokom Praznujemo 10.: obletinijca Jugoslo-j vanske armade. Posebno veselo bodo ta dan praznovali strelci iz Spodnje Rečice v Zgornji Savinjski dolini. Le-ti so si pred meseci na skupščini posta- vili nal ige za tekmovanje na čast 10. obletnice JA. Naloge so bile mnogošte- vilne, vendar so jih strelci izvršili me- sec dni pred današnjim praznikom: Člani strelske družine so v tem času vključili 10 novih članov v organizaci- jo. Članarino so odvedli do zadnjega dinarja. Izvedli so eno meddružinsko tekmovanje. Skupno s predvojaškim centrom iz Nazarij so uprizorili marš na Čreto, kjer so se leta 1941 začele prve borbe z Nemci. V cilju izven- armadne vzgoje so imeli tudi nočno streljanje s svetlečo municijo. Strelci te družine so ustanoviU tudi družino v Ljubnem ob Savinji. V septembru so priredili »Splošno nagradno streljanje«. Do zaključka tekmovanja so zgradili z lastnimi sredslvi in rokami 200 me- trsko strelišče v Blatnah pri RečicL Organizirali so več predavanj, med t<'mi jih je bilo največ o razvoju JA. Člani strelske družine so aktivno po- magali množičnim organizacijam in ljudski oblasti pri izvedbi raznih na- log. Kot zaključek tekmovanja bodo improvizirali 22. decembra, po vzglelu šlandrove brigade v L 1943, napad na Rečico. Družina )Slavka Šlandra« je dan 10. obletnice JA res dostojno dočakala. G. J. Prispevajte za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu Akcija zbiranja pomoči — tako denarja kot materiala — za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu je v polnem teku. Zato pozivamo podjetja, ustanove, družbene organizacije in posameznike, da še nadalje prispevajo po svojih možnostih in s tem manifestirajo svojo nacionalno zavest in solidarnost s tržaškimi Slovenci. Vse denarne prispevke pmšljite na naš tekoči račun pri NB Ljubljana, štev. 601-95531-7. Za vse informacije т zvezi z nabrana materialom pa se obračajte! direktno n.i Gospodarski oddelek našega odbora, Ljubljana, Jegličeva cesta 4,^ telefon 31-03. Odbor v pomoč za zgraditev Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Ljubljana, Erjavčeva c. 12 stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 22. decembra 1951 Stev. 51 Po svetu ... ZASEDANJE OZN V PARIZU Preteklo sredo je vodja jugoslo- vanske delegacije tov. Edvard Kar- delj v Parizu sprejel akreditirane novinarje, kjer je dal na številna vprašanja odgovore za radio in televizijo. Poročilo političnega od- bora je tiste dni imelo sporočiti le to, da so med Vzhodom in Zahodom vprašanja še vedno nerešena. Na- slednji dan je pri razpravi o člove- čanskih pravicah imel govor Vladi- Ш1Г Dedijer. Istega dne je General- na skupščina dokočno sprejela be- sedilo jugoslovanske resolucije zo- per pritisk vzhodnih držav in ZSSR. Stili države so se ta dan izjiisnile 7a enotne Tolitve v Nemčiji. Pre- tekli petek je bila razprava za pro- račun OZN v letu 1952. Proračun znaša 46 milijonov dolarjev, jugo- -lavija bo dala 0,13% v proračun- Kika sredstva. Do tega dne še vedno ni bil izvoljen namestnik, ki bi za- menjal Jugoslavijo v pododboru Varnostnega sveta. V soboto je Ge- neralna skupščina prekinila delo z-i 10 dni,\ nekateri odbori pa bodo svoje delo nadaljevali še naprej. Tako bodo ipro-učili sprejem Italije v OZN, nemško vprašanje in še vristo drugih. Jugoslovanska delegacija, na če- lu s tov. Edvardom Kardeljem, se je že vrnila v Beograd. KOREJA Prve dni v preteklem tednu sploh ni bilo slutiti kakega poboljšanja v razgovorih o premirju. Zavezni- sle dva nova predloga, a vselej so sle dva nova predloga a vselej so »severni« imeli v tem pogledu po- misleke. Kitajci m Severni Korejci •,0 namenoma zavlačevali pregovo- re. Norveška vlada je predlagala, ■ 'a je pripravljena ^sodelovati v predloženi komisiji za nadzorovanje premirja na Koreji. Bojišče na Koreji je zametel vi- sok sneg, ki je zavrl operacije oòeh nasprotujočih si strank. V ponede- I'4<; so bile nad Korejo velike le- talske bitke. Letala združenega po- veljstva so zbila 10 nasprotnikovih letal. Istega dne so se na sestanku vendarle sporazumeli glede nevtral- nih nadzornikov pogajanj za pre- mirje. Obe stranki sta končno iz- menjali tudi spiske vojnih ujetni- kov. Severni Korejci in Kitajci ima- jo v ujetniškili taboriščih več kot 11.100 pripadnikov sil združenih na- rod j v, lista zavezniških sil pa šteje 152.474 imen. bodisi Korejcev ali Kitajcev. EGIPT Egiptska vlada je pretekli teden zagrozila, da bo odpoklicala svoje- ga veleposlanika iz Londona. Izdala je posebne kazenske ukrepe proti delavcem, ki še vedno delajo v bri- tanskih službah. V nedeljo je ob Sueškem prekopu bila vrsta manj- ših incidentov. Napetost v Egiptu je močno narasla. V Kairu so ta dan zaiprii dva britanska diplomat- ska uslužbenca. Vodja muslimanske organizacije je pozval svoje pri- staše na gonjo zoper Angleže, an- gleška vlada pa je poslala egintski vladi noto glede ismailskdh inciden- tov. Do nedelje egiptska vlada ni objavila svojega stališča do Angli- je, kot je izjavila v začetku pretek- lega tedna, pač pa se je egiotski zunanji minister odzval povabilu angleškega zunanjega ministra Ede- na na razgovor v Parizu. Sestala sta se v torek popoldne. Egintska vlada je dovolila med tem, da se civilisti urijo v ravnanju z orož- jem. PERZIJA Predsednik perzijske vlade je dal razposlati opozorila vsem državam, ki so kupovale perzijsko nafto, naj se ioovežejo s podržavljeno perzij- чко industrijo, ker bodo drugače prenehali dobavljati petrolej. Izja- vil TO. d i so ameriške simpatije do Perzije bile samo navidezne, da pa co Amerikanci dejansko podprli angleško stališče. V parlamentu je prišlo do incidenta med Mosadiko- vimi pristaši in opozicijo. Naslednji aan je bila pred parlamentom de- monstracija zooer opoziciona rje. Mosadikova vlada je pri mednarod- ni banki zaiorosila za kredit, kate- rega je banka odobrila. Za odobre- no vsoto bo perzijska vlada spre- jela v službo 200 inozemskih stro- kovnjakov in upa, da bo proizvod- nja nafte zopet normalno potekla. KRATKE VESTI... Washin^toin, Ameriško kmetijsko ministrstvo je objavilo letošnjo že- tev za rekordna Letošnja letina ie od narbo'.jše predvojne letine večja za 27%. Pariiz. V ponedeljek sta iz Lon- dona v Pariz odpotovala Churchill in Eden na obisk k francoskemu ministrskemu predsedniku Plevnu in zunanjemu ministru Schumanu. KAJ NI BILO PRAV na občnem zboru OF I. četrti žal je bil ta občni zbor med zadnji- mi, zato naslednji zapiski vsaj za letos ne morejo več koristiti drugim orgra- nizacijam OF. Ni naš namen popolno- ma zanikati uspeh tega občnega zbora, ki se je vršil preteklo sredo v mali dvorani Doma OF. Če kdo iizmed fron- tovcev v prvi četrti ni soglasen z izi- dom volitev in splošnim uspehom zbo- ra, naj to pripiše najprej sebi, če pa je v pogledu discipline »čist«, poitem pa svojim so članom. V glavnem je občni zbor prve četrti zdrknil s tira. Vsak, ki je bil navzoč, bo potrdil, da je biil sličen kakemu iz- iednemu frontnemu sestanku, nika.*jr pa ne letnemu občnemu zJjoru, ki bi moral pretresti vse pretekle probleme, analizirati uspehe in postaviti korenit načrt za bodoče delo, ki bodi podnrt od celokupnega člainsitva. Tako pa se je zgodilo, da so se navzoči zavrteli okoli ene same točke t. j. Novoletne jelke in o tem se je načelno in kon- kretno razpravljalo slabo uro. Ne re- čemo, da je proslavitev Novoletne jel- ke drobna stvar, ne. Toda spričo po- mena, ki ga ima letni občni zbor, je drobna, če se tako izrazimo. Mnogim je to prerekanje, ki končno še ni našlo enodušno izrečenega izhodišča, prese- (Jalo in so komaj še dočakali volitev, . jih iix>vršno izvršili in iskali izhoda iiz avorane. Delovno predsedstvo se je znašlo po nekaj minutah pred napol izpraznjeno dvorano. Nedisciplinira- nost tistih, ki so očitno podcenjevali važnost letnega občnega zbora, je pri- vedla do tega, da so bili sklepi za bodoče naloge podani takrat, ko je zbor zapustilo že precejšnje število fron- tovcev. Izid volitev pa so objavili šele drugi dan na terenski oglasni deski. Zakaj vse to? Dejstvo je vsekakor, da člani Fronte niso prišli na občni zbor pripravljeni. Kajti le eden je sta- m1 pripombo zaradi razvlečene disku- sije o iVovoletni jelki. Pri občnih zbo- rili, ki imajo poseben značaf in zahte- vajo strnjeno iin mnogostransko raz- pravljanje, ni prišlo prvič do slučaja, da se drobnikavo razpravljanje za- vleklo na škodo celotnega uspeha. De- lovno predsedstvo bi moralo držati »va- jeti« bolj trdno v rokah. Zato delovna predsedstva. tudi so in imajo pravico časovno in vsebinsko voditi zborova- nje. Številni diskutanti (o enem vpra- šanju) bodisi, da so imeli prav ali ne, so s tem škodovali splošnemu namenu t^iga sestanka. Če omenimo še sklepe, potem je nujno povedati tudi to„ da do])rih rezultatov na podlagi takega sprejemanja obveznos(ti ne bo, ali pa^ vsaj ne dosti, če novoizvoljeni frontnïi odbor ne bo znova seznanil članov s sklepi in jih tako »uzakonil«, če je ta i/raz pravilen;* Ta nedavni občni zbor je slabo ogledalo za frontovce prve četrti, zato upamo, da se bodo drugič pogledali vanj v drugačni luči. Brez zamere. Ob kritiki se učimo. CELJSKI STRELCI BODO IZVEDLI PATROLNI TEK NA DAN OBLETNICE JA Strelci iz mesta in okolice, bodo na dan 10. obletnice izvedli patrolni tek za pokal celjske garnizije. Tek bo po ulicah Celja. Tekmovale bodo tri eki- pe. Moški bodo tekli na 2000 metrov, ženske pa na 1200 metrov. Strelišče bo v Mestnem parku. Pričetek patrolnega teka bo točno ob treh popoldne. Tako bodo celjski strelci izpolnili zadnjo obljubo v vrsti obvez, ki so jih siprejeli za tekmovanje na čast 10. O'bletnice JA. AU so centralne proslave Novoletne jelke res neprimerne? v času, ko v časopisju in po radiu dnevno zasledujemo, s kakšno vnemo se delovni kolektivi in množične orga- nizacije pripravljajo na izvedbo No- voletne jelke v ostalih mestih Slove- nije, predvsem v Mariboru in Ljub- ljani, se moramo ob članku pod na- slovom »Letošnja Novoletna jelka«, ob- javljenem v zadnji številki »Savinj- skega vestnika«, nehote vprašati, kako je mogoče, da v samem tolmačenju na- mena teh prireditev med okraji lahko obstojajo tako bistvene razlike. Med- tem, ko se v Mariboru pripravljajo na veliko centralno prireditev, ki bo vse- mu otroškemu svetu tega mesta gotovo ostala v neizbrisnem spominu, se pi- sec omenjenega članka ogreva za ob- darovanje v ^toplem vzdušju domače- ga kroga«. Mislim, da ne bo odveč, če ob tej priliki opozoirim na nekaj značilnosti, ki govore v prid centralnih prireditev in kolektivnih obdarovanj, posebno še, upoštevamo dejstvo, da večino otrok i^.ak še posebej obdarujejo starši. Ker je obdarovanje otrok v okviru družine odvisno v prvi vrsti od socialnega po- ložaja starišev, je samo po sebi umev- no, da so te obdaritve po vrednosti in obliki zelo različne. Od naših najmlaj- ših pa bi prav gotovo preveč zahtevali če bi jih s kakršnim koli prepričeva- njem hoteli prepričati, da to razumejo, še mnogo bolj zgrešena pa se mi zdi domneva pisca, češ, da je bolje obda- riti z znatnejšimi darili le nekaj so- cialno šibkih otrok, kakor pa, da pred- ^idcno vsoto denarja razdrobimo med nj.še malčke, ki razočaram dobijo le koy- peciva, igračo ali par bonbončkov. Vprašamo se, ali ne bodo po predlogu pisca še mnoigo bolj razočarani vsi oni otroci, ki v tem slučaju ne bi dobili ničesar. Kdor pozna naše malčke, mi bo potrdil, da lahko tudi majhno darilce, izročeno v primerni obliki in v pri- mernem okolju zadovolji otrokove že- lje, v skrajnem slučaju pa prav go- tovo vsaj ublaži grenkobo v srcih na- ših najmlajših, ki jo je povzročila različna individualna obdaritev, odvis- na od socialnega položaja staršev. To- liivO o samem obdarovanju. Nič manj važna naloga, kot samo obdarovanje je ideološka vrednost centralnih proslav Novoletne jelke. Nesmiselno je govoriti o sorodnosti Dedka Mraza z Miklavžem ali Božičem, ker je bilo o tem že dovolj objasnje- nega. Z dobro pripravljenim progra- mom, v katerem Dedek Mraz ne pred- stavlja nikake »mistične osebe«, saj se vendar z otroci pogovarjajo o narod- no-osvobodilni borbi, o tov. Titu, o lju- bezni do domovine itd., lahko priredit- \e Novoletne jelke dosežejo velik vzgojni efekt. Jasno je, da so centralne prireditve \elikega stila povezane z znatnimi stroški. To dejstvo pa nikakor ne opra- vičuje naziranja, da je treba s central- nimi prireditvami enostavno prenehati, ludi z manjšimi stroški, zato pa z več požrtvovalnosti in razumevanjem, se da organizirati prav dobre proslave Novoletne jelke. Vse hvale vredna je gesta Organiza- cije vojnih vojaških invalidov, ki si je zadala plemenito nalogo izvesti ob- deiitev vojnih sirot in vdov. Dolžnost delovnih kolektivov in vsakega posa- inc-znika je, da s pTimernim doprino- som, bodisi v denarju, materialu ali delu omogočijo, da bo Organizacija v.)inih vojaških dnvalidoy svojo nalogo lahko čim bolje izv^ršila. Na ta način че bomo dostojno oddolžili vsem onim, l^i so za našo svobodo morali žrtvovati svoje najbližje. S. A. ... in doma ZASEDANJE DONAVSKE KOMI- SIJE Na zasedanju donavske komisije v Galcu je jugoslovanski delegat Djuric kritiziral šabIonsko delo de- lovnih komisij. Jugoslovanska dele- gacija je izjavila, da se ne strinja s proračunom za leto 1952. V petek je bilo izglasovanih 12 točk unifi- kacije za plovbo po Donavi. Dne 18. decembra je tajništvo komisije sprejelo referat za izboljšanje plovbe na Donavi. V tem referatu so samo priporočila predstavnikov informbirojevskih držav, jugoslo- vanska pa so prezrli. Naslednji dan so razpravljali o pravici raziskova- nja nesreč. Jugoslovanska delega- cija stoji na stališču, da take nesre- če lahko preiskujejo organi tiste države, kjer se je nesreča zgodila. VICEADMIRAL AMERIŠKE MOR- NARICE V JUGOSLAVIJI V torek je prišla na Reko ameri- ška težka križarka »Des Miones«, Ч katero se je na obisk Jugoslaviji pripeljal ameriški viceadmiral g. Cardner. Omenjena ladja bo ostala na Reki štiri dni. Gospod Cardner se je v soremistvu ameriškega vele- poslanika g. G. Allena in jugoslo- vanskega viceadmirala Srečka Ma- u<»la napotil v Beograd. POMEMBEN REFERAT BORISA KIDRIČA V Beogradu se je začelo delo od- borov Ljudske skupščine FLRJ. Na seji zakonodajnega in odborov za gospodarski plan jo dmel referat predsednik Gospodarskega sveta sveta FLRJ tov. Boris Kidrič. Go- voril je o družbeno ekonomski vse- i>ini zakona o planskem upravlja- nju gospodarstva. PROTILIUDSKI DUHOVNIK PRED SODIŠČEM V Metliki se je pred sodiščem mor, zagovarjati duhovnik Anton Cafuta, ki je izkoriščal verske obre- de in pridige v politične namene i 11 modsebojno mržnjo med ljudmi. Sodišče ga je obsodila na 18 mese- cev zapora. ZASEDANJE CK LMS SLOVENIJE V lodeljo in ponedeljek je zase- dal petnajsti plenum Centralnega komiteja Ljudske mladJne Sloveni- je. Zasedanja so se udeležili tudi sekretarji večjih tovarn in ustanov. Zasedanje je razpravljalo v glav- nem o vprašanju delavske mladine in učencev v gospodarstvu. SEJA GLAVNEGA ODBORA OF V LJUBLJANI Dno 15. decembra je bila v Ljub- ljani seja GO OF na kateri je se- kr> ar GO OF in predsednik Vlade LRS t Miha Marinko govoril o nekaterih gospodarskih in politič- liili problemih. ENAJSTKRAT VEČ PREMOGA KOT PRED VOJNO nakopljejo v premogovniku »Tito« v Banovičih. V prihodnjem letu bodo v tem rudniku odprli še nove dne^^ne kope, nabavili bodo še 26 bag .;rjev in s tem povečali proiz- vodnjo za nadaljnjih 18 odstotkov. NESREČA V LADJEDELNICI V SPLITU V ladjedelnici »Vicko Krštulovič« v Splitu se je porušil betonski no- fiilec iin usmrtil osem delavcev. Vzrok nesreče ugotavlja posebna .'^emisija na licu mesta. Juriš na Svetino Brez besed, v oddaljenosti desetih metrov se je pomikala kolona 150 bor- cev od Apnenika 'po globeli v smeri Celjske koče. Prav tako resno, morda še bolj, sta v koloni korakala dva- najstletna Pavla in desetletni Otmar. Puški sta zanju morda bili pretežki, toda nista hotela priznati, ponosno sta jih nosila. Predhodnica je z vso po- zornostjo motrila teren. Vztrajno so se borci zagrizli v hrib in v pičli uri pri- speli na previs nad Celjsko kočo, pod keterim se vije razrita vozna pot na Svetino. Kolona se je zaustavila. Štab: komandant Jože, komisar Vinko in ope- rativec Ludvik so skupno s komandirji čet določili smer nadaljnega pohoda in obkoljevan ja sovražnikovega gnezda Pavla in Otmar sta morala prepustiti puški borcem in se golih rok podati z obveščevalci na ogled. Niso dolgo ho- dili, ko izvidnica zapazi sovražne ogle- duhe na, oprezu. Hitro pošlje oglednik Drago oba pionirja nazaj h glavnini, da sporočita novico. Ogledniki so se nato oprezno pomikali naprej v so- vražnikovo ozemlje. Glavnina se je po sporočilu razdelila v dve koloni. Prva je po karti zavzela smer čez Grmado sovražniku za hrbet. Ta kolona ni iskala poti. Gibala se j? naravnost po strminah, po grmovju čez skale k cilju. Borci so si morali medsebojno pomagati pri plezanju čez čeri. Vali in Slavica nista pokazali nič nianj vzdržljivosti kot ostali borci, ki so se poleg pušk ponašali še s hlačami Tiho. neumorno in previdno se je za- rival klin v sovražnikov hrbet. Druga kolona je obšln hrib in se sr>ustila v nasprotno dolino, od tam zonet v hrib in prodirala do sovražni- ka z nasprotne strani. Sredi njihovega prodiranja je pri Svetini zaropotalo brzostrelno orožje in mrzlično puškarenje. Borci obeh ko- lon so se presenečeno spogledali. Mi- slili so eni kot drugi, da je druga ko- lona bila zaoažena. Le komandni ka- der se je pomenljivo spogledal. Vse je v redu. Kolona, ki je prodirala samo- stojno iz laške strani se je zagrabila s sovražnikom. Njih zadovoljnost pa je kmalu prešla tudi v nemir, kajti gla- sovi borbe so vse bolj zamirali... * Sovražnik se je v Svetini počutil popolnoma varnega. V partizanski voj- ni se je naučil marsičesa. Postavil je okoli vasi sedem zased, ki .so bile n;i moč maskirane in oprezne. Med zase- dami so neumorno hiteli kurirji in vo- huni. Štab se je počutil kot v mirnih časih v domači hiši. — Nihče nam ne pride do živega! — je samozavestno govoričil komandant postojanke. Sovražnikovi vojaki so na videz brezbrižno lovili slabotne žarke jesen- skega sonca, toda samo na videz. Njih oči so nemirno stikale po obronkih go- zdov, ušesa so prisluškovala, kdaj bo od tam odjeknil usodni bojni krik. Na- vajeni na spopade v jutranjih urah ali ponoči so se vse bolj razbremenili skrbi, čim bolj se je sonce nagibalo na zapad. Toda šmenta. Z južne strani je pri eni izmed zt- sed strahovito zaropotalo, Sovrn^ni' je bil v hipu na nogah. Štab je zbral svoje sile in vse razpoložljive liudi ^^o slal na pomoč napadeni zasedi. Nar^a- dalci so hitro občutili premoč braneče- . 2П se sovražnika in se umaknili, da se zberejo za nov napad. Toda sovražnik je izkoristil njih koncentracijo, jih ob- koiil in s hitrim manevrom zajel. Ob- upno so se borci branili, toda zaman. Sovražnik jih je razorožene odvlekel v vas, kjer jih je zaprl v cerkev in dobro zastražil. Zmagoslavno vzdušje je vladalo v sovražnikovih vrstah. Za- nje je bil boj končan ... * Toda njih veselje je bilo prerano. Kot plaz sta se obe koloni zvalili v so- vražnikovo postojanko. Sovražnik ш računal nanje. Njegove zasede so pre- Drva k partizanski kuhinji iz roke v roko ponečeno ostrmele, ko so spregledale, da so odrezane od postojanke. V krat- kem času je bil boj pri kraju. Prec^ sovražnikov štab je prilomastil bored Duh z nekaj borci. Na pomoč je priJ hitel še komandir čete Ogrež s svojimi 'udmi in sovražnikov štab se je iz OČI v oči spogledal z junaškimi borci. Odi'X)r je bi- obvladan. Ujetniki so iz cerkve vzhičeni objeli svoje osvobodi- telje... — Zbor!— zahrumi komandant Tru- glas sredi vasi. Obojni, sovražnik in korajžni jurišači so se postavili т vrste. Sem vas potegnil? To ni bil ju- ris iz leta 1944 na Svetino. To je bila vaja, ali partizanski pohod celjsikih strelcev na Svetino, katero so branili strelci iz Štor. Namenoma sem se iz- ognil imena komandanta »sovražnikova Pavla, ker je njegovo ime vse preveč slovensko za Nemca, za kakršnega ste ga imeli. »Nesrečno« kolono iz Laške- ga je vodil tovariš Godler, a ujetniki niso bili nobeni drugi kot laški strelci. Pohod je odlično uspel. Svetničani •=o se v resnici poskrili po hišah spriče treskanja in ropotanja, ki ga je po- vzročil ta manever. Saj mi oprostite, če sem vas v za- četku »vlekel« s pravo borbo, sicer pa ta imitacija partizanščine ni bila nič slabša, kot bi jo na primer priredili borci 14. divizije v letih borbe. Sode- lujoči, posebno pa še Celjani, so se p>o- kazali v tem napadu, ki je bil načrtno predviden v tekmovanju na čast 10. obletnice JA. J. Kr. Ätev. 51 .SAVINJSKI VESTN^^:. .me 2- aoccm ra 1951 Stran 3 Celjani pijejo kislo brozgo Coili, ki zahajajo v celjske ostili- ake obrate, imajo že daJjšo dot ' priliko ugotavljati slabo kvalitrV, ' onzumnih vin. Upravičeno se sprašujejo, od kod Kisla in neokusna vina. Kritike slišiš vsepovsod, gostje zahtevajo odgovor od strežnega osebja, direktorjev gostin- skih podjetij in upravnih organov. Zato je prav, da na tem mestu Sipre- govorimo nekoliko več, prvič vsled po- jasnila in drugič, da zahtevamo odgo- vor od tistih, ki se bavi jo s prometom vina na veliko. Vsled omenjenega pro- meta z vinom, nimajo gostinski obrati, predvsem pa obrati državnega sektor- ja možnosti nabave direktno od proiz- vajalca. Z uredbo je namreč urejeno, da se z odkupom vina ukvarjajo le po- tbla.ščena podjetja. Med podjetja takš- ne vrste spada tudi grosistično pod- jetje »Slovenija-vino« iz Ljubljane, ki ( skrbuje gostinsko mrežo v Sloveniji* istočasno pa se bavi z iyvozom vina. Navedeno i>odjetje ter podjetja iste vrste so si spričo zanje ugodne situaci- je, ki je sankcionirana z uredbo, ustva- rili neke vrste monopol nad distribu- ujo vina. ki predvsem priznava dr- žavno gostinsko mrežo, manj pa pri- vatna in zakupna gostišča, ki imajo še v.îdno možnost z gotovino nabaviti pri proizvajalcih bližnjih okrajev potreb- ne količine. Grosisiična podjetja so uvedla prakso, da mora konzument vzeti tisto blago, ki se mu odredi. Tako je v začetku novembra Združenje dr- žavnih gostinskih podjetij MLO Celje želelo dobiti od podjetja »Slovenija- vino« belo vino, ki je sicer slabe kvali- tete, a veaidar boljše od rdeče mešanice, ki je bila na zalogi pri omenjenem podjeitju. Združenju je bil postavljen pogoj, da vzame poleg belega vina isto količino rdečega. Združenju je uspelo to razmerje nekoliko spremeniti, ven- dar je moralo vzeti poleg 2700 litrov belega še 1700 litrov rdečega vina. Isto- časno pa je 5 tonski kamion Združenja iz Maribora odpeljal prazen, ker Zdru- ženje ni pristalo na pogoje podjetja »iilovenija-vino«. Naj omenimo še to. da je kletar Združenja gostinskih podjetij MLO Celje, ki je nabavljal vino, zahteval vzorec, v odgovor pa mu je odgovorni uslužbenec dejal, da bo vino poiZK^x : : hko doma, v Celju. 27. novembra se j. —i podjetju »S^ venija-vino« zorlasil al.' ^or ^^oiela »Evrope« iz Ceija. z namenom. J - skle- nr dogovor o dobavi \ina. šef prodaj- ne^;a oddelka mu je pojasnil, da lahko nabavi vin j tudi pri podjetju »Vino« Celje-okolica. da pa lahko dobi istega tudi direktno od »Slovenija-vina«, vendar pod pogojem, da vzame poleg 1'oljšega vina tudi nekaj »znanega« rdečega, ki ga celjski potrošnik ne pije. Pravtitko bi bilo potrebno pregledati cene vstekleničenih sortnih vin, ki je deloma namenjena tudi za izvoz, vsled slabega plasmana v inozemstvu pa se jvrodaja doma. Vprašamo se, ali je slo- venski potrošnik manjvreden, ker mu ie namenjeno piti le slabša vina, do- čim mora olačati za boljše vino izvoz- ne kakovosti skoraj trikrat več. Cena buteljčnih vin je v sorazmerju s kon- zuranim pretirano visoka, saj stanej steklenica 150 do 180 din. Ali res nij mogoče pri teh cenah doseči kakšne: ipromembe? Ali ne bi bilo mogoče do- seči, da bi slovenskemu potrošniku bilo v večji meri dosegljivo vino izvozne kvalitete po nižjih cenah. Potrošnike tudi zanima, po kakšnih cenah se pro- daja vino v inozemstvo? Bilo bi prav, če bi odgovorni čini- telji nekaj več povedali in nam odsro- sorili na naše pripombe, navedene v tem članku. POBEGLA KAZNJENCA ZOPET NA »VARNEM« Nedavno sta v Lijnbljani pobegnila z dela dva kaznjenca. Izkoristila sta meglo in razstegnjeno vrsto na delovnem prostoru, ki je onemogočala milieniku-stražarju dosleden pregled. Za obema je bila takoj izdana ti- ralica, kajti oba sta imela težke prekrške, zaradi katerih sta bila obsojena. Kaznjenec Seršek Slavko, je bil obsojen zaradi uboja, Jeranko Alojz pa zaradi ropanja. Pobegla kaznjenca sta »potovala« kar v jet- niških oblekah in sta bila na poti skozi Za- savje, Trbovlje, Laško, Celje večkrat za- sledovala, čudno je, kako sta mogla priti sk^zi Celje. Res, miličniki ne morejo biti povsod, toda prebivalstvo je morda brez- brižno in javi sumljive osebe šele takrat, kadar so osebno prizadeti. Miličarske pa- trulje so med tem neumorno iskale zločinca, ki sta se brez dvoma podala v svoj domači kraj v okolici Ptuja. Ravno to je bilo ne- varno, če bi se jima posrečilo priti na svoje področje. Tam bi bil lov nanju še težji, ker sta poznala teren. Miličarska patrulja iz Št. Jurija pri Celju je slučajno od progovnih delavcev zvedela, da so pred nekaj časa videli dva sumljiva tujca. Oba, bila sta to Gerk Boris in Krevs Milan, sta se pognala po novi sledi. Zalotila sta oba pobegla v bližini Lipoglavskega pre- dora. Kaznjenca sta sprva bežala tako, da sta miličnika morala uporabiti orožje. Sicer nobeden od zločincev ni bil ranjen, ker je miličnik streljal sprva mimo. To je zado- stovalo, da sta miličnika zbegana begunca, sicer ne z lahkoto, vendarle prijela. SAMOMOR Preteklo soboto se je v Lokavcu pri Rim- skih Toplicah obesil mali posestnik Lisec Matija. Do obupa ga je privedlo nesoglasje T družini. MORILEC LUBEJ OBSOJEN Okrožno sodišče v Celju je pred dnevi ob- sodilo morilca Pepee Zalokar, Antona Lubeja, ki je v celoti priznal svojo krivdo. Sodišče mu je izreklo kazen desetih let strogega za- pora. BREZVESTNA »MAZAČKA« JE KONČALA SVOJO »OBRT« Organi Narodne milice so že delj časa za- sledovali Sonjo Bianchi, ki je bila osumljena mazaštva. Pred kratkim so jo zalotili pri dejanju in jo aretirali. Sonja Biachi je stara 36 let, je sama mati dveh otrok, po poklicu frizerka brez zaposlitve. Poklic, v katerem se je izučila ji verjetno ni bil všeč, zato si je izbrala drugo obrt, ki je seveda ni »pri- javila.« Začela se je baviti z odpravljanjem plodov. Storilka je med preiskavo sicer za- nikala vse slučaje, razen enega, na osnovi katerega je bila aretirana, vendar je pod težo dokazov morala priznati, da je od leta 1949 pa do aretacije odpravila od 50 do 60 plodov. Za prve je zahtevala plačilo 500 din, pozneje že 1000 din, zadnje čase pa že kar 1500 din. Večina žen in deklet, ki so se zatekale k njej, je iz delavskih vrst. Večina teh deklet, deklet je največ, je storilo ta korak zaradi strahu pred nezakonskim otrokom, kar izvira iz zastarelih predsodkov. Med njimi pa je tudi nekaj takih, o katerih moralnih vrlinah nebi mogli dosti govoriti. Sodišče bo moralo to mazačko obsoditi na estro kazen, ki naj služi za opozorilo vsem, ki bi se predrznile položiti roko na nerojeno bitje. Obrt »te stroke« nima za posledico samo nujno odpravo ploda, temveč lahko po- koplje tudi ženo. Marsikatera od teh, ki so navedeno »obrtnico« obiskale še danes čutijo posledice v pogledu zdravja. Končno je to zločin ki škoduje skupnosti, ker je nekak rak v narodu in bi v večjem obsegu lahko pov- zročil degeneracijo ljudstva. Vsako tako uma- zano dejanje pa lahko brez pomisleka smat- ramo za umor. Pravzaprav umor nad nekom, •ii se niti braniti ne more. KLOBUCARSTVO CELJE, Tomšičev trg 13, izdeluje vse vrste klobukov najnovejših mo- delov. Kape za gasilce, železničarje, smučarje In razne športne čepice. Sprejemamo tudi popravila. Tomažin Dominik. Ozadle požiga v EiscaH Je razčiščeno v petek, dne 23. njve nbm je т Liscab ob pel dveh po->o';-^ do .-»1 pogorela 8t» o- vanjsla baraka Znidar Cecilije. Poznejša pre- i^iZiava je ugotovila nameren požig. Primer bomo podrobneje opisali z ozirom na prvi primer tovrstnega kriminala pri nas v Celju po osvoboditvi in zaradi prizadevnosti in iz- najdljivosti preiskovalnih organov, ki so končno prišli požigalcu na sled. o-O-o Prvi so o požaru zvedeli pri kmeta Mli- narica, katerega je opozorila na ogenj Veber Jožefa, bivša delavka brez zaposlitve, ki se je preživljala in prenočevala kjer je naneslo. Mlinaričevi so pohiteli v gozd, kjer je na samoti stala stanovanjska baraka nesrečne 2nidarjeve družine. Baraka je do takrat že popolnoma zgorela. Nekaj trenutkov za tem je o nesreči bila obveščena postaja Narodne milice v Celju, hkrati odsek za notranje zadeve, ki je poslal tja preiskovalnega organa. Le-ta je takoj zbral notrebne podatke, ki so mu služili za podlago pri nadaljnji i)reiskavi. Zvedel je, da so 2nidarjevi vsi uslužbeni v celjskih tovarnah. Odrasla otroka, hi st i se po delu vrnila domov eno uro po izbruhu požara sta mu povedala, da je njuna mati v službi. Ugotovil je, da imajo domači stalen prostor kamor dajejo ključ in da so bila vrata vselej zaprta, kadar nikogar ni doma. Temeljito je preiskal pogori če. Kaj še lahko najdeš v pogorišču, ki je vse popolnoma upe- peljilo? Toda preiskovalec je bil vztrajen. Pri vratih je prebrskal kadeče kupe pénela. Iskal je vztrajno in ko je končno privlekel na dan zaželjeni predmet, mu je lice zaža- relo od veselja. V rokah je držal ključav- nico. Bila je odprta. Vprašal je domače na katero stran so se vrata odpirala. Povedali so mu, da so vrata imela tečaje na levi strani. Za pr,eiskovalca je bilo delo na po gorišču končano. Prepričan je bil, da tu ne gre za slučajen požar, pač pa za premišljen požig. Vedel je, da je lastnica barake za- klenila vrata, okoliščine pa so pokr !», da^ so vrata zgorela v odprtem stanja in klju-j čavnica je tudi bila odklenjena. Nekdo je moral vdreti v stanovanje, izvršiti tatvino in da bi prikril svoje dejanje je zabrisal zsi sabo sled na ta način, da je barako enostav-j no zažs-al. Toda kdo? Pričela se je preiskava.j Preiskovalni organi so zaslišali vso okolico. Naibolj sumljiva jim je bila zveza med do-^ godkom in Veber Jožef o. Njo so bližnji so« sedi videli istega dne ob času požara iti T gozd, Mlinaričeve pa je obvestila o požarit; le kratek čas za tem. Vse to je navedlo preiskovalce, da so se pri oškodovancih po- novno pozanimali, če je omenjena Vebrova imela kakšne stike z njimi. Z iziavo domačih, ki so povedali, da je prejšnjo noč pri njih prenočila, je bila uganka razvozljana. No- tranji odsek je izdal tiralico za Veber Jo- žefe. Požigalka se ni mogla dolgo skrivati pred zasledovalci. Prijeli so jo miličniki postaje Narodne milice iz Št. Jurija pri Celju. Ti fantje imajo sploh to »srečo«, da se razni storilci zatečejo v ta kraj, in so doslej spra- vili na varno že dosti nevarnih storilcev. Prijeta Jožefa Veber, stara 40 let, je pod težo dokazov priznala, da je že tisto noč, ko je prenočila pri 2nidarjevih, sklenila oko- ristiti se z raznimi vrednostmi Žnidarjcve družine. Ta naklep je naslednji dan tudi izvršila. Za ključ je vedela, odnrla je sta- novanje in pokradla obleke in obutev, potem pa je zažgala praprot okoli hiše, s katero so zapazili stene za zimo. Ukradene reči je snotoma skrila v nekem grmovju in odhitela dalje do Mlinaričevih. Od tu nam je vsa zgodba že znana. Žnidarjevi so bili oškodovani za približno 150.000 din. Brezvestna požiealka čaka na obsodbo sodišča v celjskih zaporih. NOVOLETNO JELKO j bo priredil v soboto 29. decembra ob 15. ari? v dvorani pri »Zelenem travniku« Pionirski! svet za Jožefov hrib. Na sporeda bodo za-' bavne točke, nato pa pogostitev otrok. Pri prireditvi, ki je namenjena otrokom od 4. do! 14. leta, bodo sodelovale organizacije OF,i AFŽ in Zveza borcev. > POPRAVEK j V številki z dne 15. 12. t. 1. je v poročilu o| premieri »Pri Hrastovih« pomotoma izostalo^ ime režiserja Gustava Grobelnika. Neljubo/ pomoto s tem lojalno popravljamo. OLEPŠK ALNO DRUŠTVO V CELJU bo VRIČELO ZOPET DE. »VATI Pretekli torek je bil v hotelu »^. -opa« sestanek, ki ga je sklical pripravljalni оЉот za ustanovitev Olepševalnega društva. Sestan- ka so se mod drugimi udeležili tudi zastop- niki skoraj vseh celjskih podjetij in ustanov in je potekal v prav živahnem razpoloženja. Naloge Olepševalnega đmšt\a je v prav za- nimivem poročilu orisal predsednik Mestnega ljudskega odbora tov. Riko Jerman, ki je društvu pri njegovem delu obljubil vsestran- sko pomoč Mestnega ljudskega odbora. Tudi zastopniki celjskih podjetij so obljubili svoja podjetja zainteresirati za društvo in ga vse- stransko podpreti. Na seji so sklenili, za- interesirati prebivalstvo za to prepotrebno društvo, ki bo takorekoč gonilna sila pri bodočem delu za olepšavo našega mesta ia bližnje okolice. Določila se je tudi komisija za sestavo pravilnika. Na ustanovni skupščini, ki bo v mesecu januarju, bo podano poročilo za nazaj, obravnaval pa se bo posebno tudi načrt bodočega dela novoustanovljenega društva. M. e. IZ VRANSKEGA NOVOUSTANOVLJENI KLUB LJUDSKE TEHNIKE V tem pogledu je do nedavna bila vrzel na Vranskem, ki pa so jo zamašili, ko so pred kratkim na občnem zboru postavili klub Ljudske tehnike tudi na Vranskem. Zbora so se udeležili tudi delegati iz Ljubljane in od 00 LT. Tako bo na Vranskem tudi organiza- cija, ki se bo trudila usposobiti čimveč ljudi za obrambo države in za napredek domovine. ODKRILI SO SPOMINSKO PLOŠČO . . . Organizacija ZB Vransko-Prekopa je iz- peljala častno obljubo do konca. Pred štiri- najstimi dnevi 80 na Vranskem odkrili spo- minsko ploščo padlim borcem in talcem. Zvezi borcev so deloma pomagale tudi druge organizacije, za kar jim je zelo hvaležna. ... IN PROSLAVILI 400 LETNICO SLOVENSKE KNJIGE V četrtek 13. t. m. je KUD na Vranskem proslavil 400 letnico prve slovenske knjige. Proslava je bila srkbno pripravljena. Uvodno besedo jo spregovoril tov. J. Sevnik, o Pri- možu Trubarju pa je spregovorila tovarišica L. Ljubičeva. Sledil je program, čitali so od- lomke iz Abecednika in Katekizma. Pevski zbor AF2 je zapel dve pesmi. KJE JE PREMOG decembru smo že, premoga pa še dosedaj ni na Vransko. Razumemo težave, toda to, da ga Okrajni magazin v Št. Petru od sep- tembra ni mogel izdobaviti, je kaj čudno. 1 Količina 25 ton ni tako velika, pomeni pa le dosti za številne potrošnike, ki sedijo na hladni peči. KMETIJSKO GOSPODARSTVO (Kmetijska šola) ŠT. JURIJ PRI CELJU nudi: priznane visokokvalitetne plemenske cujske za rejo in it^nje vinogradniške ključe semensko blago vseli vrst proizvode vrtnarstva Doktor'iunak na braniku svojih osebnih interesov Gospod doktor Mikuš! Mislim, da bo najbolje, če se na ta način pogovoriva o zadevi obvezne oddaje lesa. Logarja Ramšak Milan iz Vitanja in Brez-lan Ivan ter tajnik KLO Višnja va', se pritožujejo nad Vami, češ, da se silno hudujeite na ljudi, ki pridejo v sti.k z Vami ali Vašim gozdom radi obvezne oddaje lesa. Nekdo mi je pra- vil, da se pojavljate pri vsakem vra- š.inju neizvršitve obvezne oddaje lesa ter da ste pri tem dosegli sloves Ras- putina. Tako ste prišli na dom delavca Su- kret Alojza, ki je sekal Vaš les, z be- sedami: »Ti si mi kradel les, če te še enkrat vidim v mojem gozdu, te ustre- lim. \i ste tatovi.« Tovariša Žirovnika ste imenovali za ivanjskoga tatu, ki krade Vaš les, s pripombo, da bo zato odgovarjal s svojim imetjem. Ko Vas je uradno ,poklical radi izjave, če bo- ste sekali ali ne še preostalih 14 m^ planske oddaje lesa, tajnik KLO Viš- nja vas, ste zopet imenovali tov. Ži- rovnika za ivanjskega tatu. »Sami lo- Dovi ste«, ste rekli, pljunili predse ter zapustili pisarno KLO Višnja vas. Tajnik KLO Višnja vas sedaj ne ve, pri čem je glede oddaje lesa pri Vas. In tako zavlačujete obvezno oddajo le- Í a v nedogled. Gospod doktor Mikuš! Vi napadate nedolžne ljudi, ljudi, ki vršijo samo svojo državljansko dolžnost. Storite tudi Vi Vašo državljansko dolžnost, ob pravilnem pojmovanju obvezne oddaje lesa. V splošnem razvoju našega na- rodnega gospodarstva na poti v socia- lizem so jasno začrtane smernice gozd- ne proizvodnje. Plansko gospodarstvo je dodelilo gozdarstvu zelo važno na- rodno-gospoclarsko nalogo: — dati zem- lji toliko lesa ter ostalih gozdnih pro- izvodov, kolikor zahteva izgradnja so- cializma. Izf^radnja socializma je revolucio- narni proces, ki je odvisen od stopnje razvoja socialne zavesti pri vedno več- jem številu državljanov in stopnje od- pora onih, ki so nasproiniki današnje družbene ureditve. Bistvo ni v tem. da nosi človek v žepu legitimacijo OF, temveč v realizaciji njenega programa pod pogojem vsakdanjega življenja. Za današnje življenje ni dovolj imeti sa- mo fakultetno izobrazbo, temveč para- lelno z njo tudi odgovarjajočo politič- no-ideološko izobrazbo, ker le ta da orientacijo pri vsakdanjem delu v na- ši socialistični stvarnosti, v kateri se morajo osebni interesi podrediti skup- nim interesom. Zastonj gospod doktor, kolo zgodo- vine ne boste zavrli niti obrnili nazaj. A. B. OBJAVE IN OGLASI VABILO na V. zasedanje Mestnega ljudskega odbora Celje, ki se bo vršilo v petek dne 28. decem- bra 1951 ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta na Šlandrovem trgu 5, II. nadstropje. Mestni ljudski odbor Celje. OPOZORILO hišnim lastnikom, hišnikom in najemnikom stanovanj Z nastopajočim mrazom nastaja nevarnost okvar na hišni vodovodni napeljavi. Tem okvaram, katerih popravilo povzroča lahko znatne stroške, ki jih mora trpeti povzroči- telj, se lahko v začetku izognemo, ako se vsi potrošniki vode ravnajo po navodilih hišnega reda, zlasti naslednjih: 1. Odpadki in drugi predmeti spadajo v smetiščne jame, nikakor pa ne v straniščne in vodovodne školjke ter v odtočne kanale. 2. Pozimi in sploh ob mrzlem vremenu mo- rajo biti stalno zaprta vezna vrata ter okna na stopnišču, na hodnikih in v kleti. 3. Vodovodne pipe morajo biti, če se voda ne potrebuje, stalno zaprte. Samo ob hudem mrazu, ko je nevarnost, da voda zrirzne, naj se zlasti čez noč hišna vodovodna napeljava izključi, to posebno v manjših poslopjih, sicer pa naj se posebno v večjih poslopjih vodovodne pipe, ki so izpostavljene mrazu, odprejo toliko, da teče voda v curku, tankem kot nitka. Pri tem je upoštevati varčevanje z vodo. 4. Da se preprečijo večje okvare, se mora vsaka poškodba vodovodne napeljave kakor tudi vseh hišnih inštalacij brez odloga takoj javiti hišnemu lastniku oziroma nje- govemu namestniku ali hišniku, da se takoj že v začetku popravijo z malimi stroški. OKROŽNO JAVNO TOŽILSTVO CELJE se je preselilo iz dosedanjih prostorov, Celje, Titov trg št. 6-II, v nove prostore OLO-ja Celje-okolica, novi trakt, II. nadstropje. TD. Ljudsko gledališče Sv. Peter, Sav. dol. uprizori velesoigro v treh dejanjih »KORAJ2A VELJA«. Predstave v nedeljo dne 23. 12. ob 15,30 in v sredo dne 26. 12. bb 15.30. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: UVOD V UMEVANJE SLI- KARSTVA bo v četrtek 27. decembra 1951 v Domu ljudske presvete (Narodni dom) v Celja ob 19,30 uri. Predaval bo ravnatelj muzeja v Celju Anton Stupica. Predavanje bodo po- nazarjale slike-episkop. Predavanje »Uvod v umevanje slikarstva« bo nudilo s svojimi slikami vsem udeležencem najlepše možnosti za boljše in vrednejše gle- danje in doživljanje umetniških slik. Udele- žimo se ga sami, priporočajmo udeležbo na- šim prijateljem in znancem, pripeljimo s seboj delavsko in srednješolsko mladino, da bo letošnji prvi kulturno - umetniški vefer Ljudske univerze v Celju tudi izraz naše močne težnje in volje po kulturno visokem in lepem življenju in ustvarjanju. Šir. NOVA AVTOBUSNA PROGA Slovenija - avtopromet »SAP« Celje uva.ia redno avtobusno progo Celje—Dramlje—Celje s 17. decembrom 1951. Avtobus bo obratoval vsak dan po naslednjem voznem redu: 1.S.15 18,15 Odhod Celje Prihod 7,00 15,00 13,27 18 27 Trnovlje 6,48 14,48 13,30 18,30 Ljubečna 6,45 14,45 14,05 19,05 Dramlje 6,10 14,10 PODJETJE ZA CESTE IN KANALIZACIJE CELJE sprejme na delo minerja za kamno- lomska dela in več delovnih moči za cestno- vzdr-evalna dela. Plača po uredbi oziroma po akorda. Prijave se sprejemajo v pisarni Ulica 29. novembra št. 2. RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE DEŽURNE SLUŽBE Dne 23. 12. 1951: tov. dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. Dne 25.12.1951: tov. dr. Bitenc Maks, Can- karjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. OSMRTNICA Junaško se boreč, me je 19. t. m. morala za vedno zapustiti predobra BETI TOMINŠEK v svojem 82. letu, nad 56 let mi s srcem, z umom in roko trajno zvesta in složna družica in sotrudnica. — Pogreb je bil v petek. Dr. Jos. Tominšek. Našemu stalnemu sodelavcu dr. Josipu To- minšku izreka ob izgubi njegove predrage soproge iskreno sožalje uredništvo »Savinjskega vestnikaa. OGLASI pozor: Sprejmem v popravilo krznene plašče, jo- pice, mufe, ovratnike in vse ostale krznar- ske predmete. Ma Jerič Martin, krznar Celje, Trg mučenikov 1 Kmetijska zadruga Sv. Lovrenc-štore poziva vse upnike, ki še imajo event, terjatve iz leta 1949 in 1950, da jih prijavijo do 31.12.1951. Hišno pomočnico, dobro kuharico, sprejmem za vodstvo gospodinjstva. Predpogoj veselje do otrok. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam violino in mandolino. — Frizer Frajle, Celje. Ugodno prodam streptomicin (40 gramov). Naslov v upravi lista. Nov športni otroški voziček ugodno prodam. Poizve se v upravi Slovenskega poročevalca. Prodam lepo klavirsko harmoniko, 120 ba- sov z registri in žensko ali moško kolo. — Naslov v upravi lista. Poceni prodam skoro nov črn seal (sil) plašč, za srednjo postavo. Naslov v upravi lista. Izgubljena je bila rjava, močna in debela aktovka iz mastne kravine. Najditelj naj jo proti nagradi odda Ribarski zadrugi v Celju. Dne 16. 12. sem izgubil v gostilni Zadnik v Grobelnem denarnico z vsebino 6000 din in vsemi dokumenti. Prosim najditelja, da mi jo vrne proti dobri nagradi na naslov, ozna- čen v dokumentih. kino METROPOL Od 22. 12. do 2. 1.: »KEKEC«, slovenski film. KINO dom Od 25.12 do 3.1.: »VOLK IZ gobe SILA«, italijanski film. KINO ŽALEC Od 22. do 25,12.: francoski film »TONE IN TONČKA« Dne 27. 12: italijanski film »SEVILJSKI BRIVEC« Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« .Ine 22. decembra 1951 Štev. 51 Tak odnos do učencev v gospodarstvu je škodljiv in nezakonit Zakon o učencih v gospodarstvu, ki je izšel že 1946. leta, je uredil eno od izredno važnih, do tedaj nerešenih vprašanj, zaščito učencev. Od izdaje zakona je torej minilo pol- nih pet let, vendar se še danes njegova določila v mnogih primerih zelo grobo kršijo. Pred nedavnim je bil ugotovljen kri- čeč primer v Lesno industrijskem obratu v St. Petru. Učenci Domitrovič Marjan, Tanjšek Alojz, Kučar Franc in Glušič Franc so kot učenci mizarske stroke opravljali zidarske in druge posle, torej dela izven svoje stroke (kar Zakon izrecno prepoveduje) polne štiri mesece, Vasle Stanko pa je na takem delu bil zaposlen nad en mesec. Poleg navedenega učenci niti do sedaj, niti danes nimajo potrebnih pogojev, da bi se res usposabljali za poklic, za kate- rega bodo morali v krajšem ali daljšem času polagati strokovni izpit. Nič ni torej čudnega, da ima večina teh učen- cev vsaj po eno slabo oceno. Poleg upravnika je v tem podjetju zaposleno precejšnje število uslužben- cev in delavcev in nihče od teh ni smatral za svojo dolžnost, da opozori upravnika ali upravni odbor, da je tak odnos do bodočih kadrov nepravilen. O tem so polne štiri mesece molčali tudi učenci in odgovorni učitelji v šoli. Nihče ni ničesar ukrenil, ko so učenci prinašali v šolo nepodpisane delavniške dnevnike, skratka, nepravilnost je mo- rala ostati javna tajnost, ki se je ne sme nihče dotakniti, da ne bi bil nekdo užaljen. Nihče pri tem tudi ni pomislil, da se grobo kršijo zakoniti predpisi in da nosijo za tako stanje del krivde vsi, ki so za te nepravilnosti vedeli. Pustimo v nemar določila Zakona, ki predvidevajo za tako kršitev občutno kazen. Toda učenci so bili štiri odnosno en mesec zaposleni izven svojega dela. Izgubljeni čas jim ne bo mogel nihče nadoknaditi in ti učenci ne bodo mogli pravočasno postati kvalificirani delavci po krivdi ljudi, ki ne upoštevajo po- membnih zakonitih določil. Dve gostovanji Mestnega gledališča Na povabilo zdraviliške uprave To- polšica je Mestno gledališče preteklo ned. ( o tamkaj gostov allo z veselljo- îp-ro »Ploha*:. Predstava je bila name- njena predvsem razvedrila potrebnim pacientom. Gostovanje je doseglo svoj namen, saj se je pri predstavi nasme- jala nabito ^Ina dvorana. Celjski gledališčniki so bili razen prisrčnega sprejema deležni za svoj Uči top nadvse velike gostoljubnosti in pozornosti tako uprave in zdravnikov, kakor sindikalnih fukcionarjev. Go- stovanje je nazadnje izpadlo kot pri- srčen sestanek zdravstvenih in kultur- nih delavcev — dveh prvoboriteljev za dvig in očuvanje zdravega in prosvet- Ijenega naroda. Celjisko gledališče se je tnoslovilo ob želji, da ponovi svoje gostovanje še z drugimi igrami vsak mesec To nedeljo pa bo Mestno gledališče vrnilo lanski obisk Šentjakobskega gledaliača z »Dundom« ter gostovalo na Šentjakobskem odru v Ljubljani — popoldne s »Ploho«, zvečer s »Pri Hra- stovih«. Ni dvoma, da bodo Šentjakob- cani veseli obiska celjskih gledaliških tovarišev, Celjani pa ponosni, da bodo lahko pokazali svojo umetniško zmog- ljivost tudi pred ljubljanskim občin- stvom. Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v Celju Od 10. do 17.12.1951 se je rodUo 17 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Mesar Kapelar Jovan iz Vršca, Srbija, in Zimšek Drag:ica, posestniška hči iz Banat- skega Plandišta. Oficir JA Trivan Nikola iz Golnbca na Dn- navu in natakarica Ocvirk Ana iz Celja. Elektrotehnik Simonišek Erih in zoboteh- nica Kos Julijana, oba iz Celja. Umrli so: Upokojenec L.eben Ferdinand, star75 let iz Ponikve pri Grobelnem; upokojenec Filipič Anton, star 77 let, iz Celja; delavec Ostrož- nik Albin, star 26 let, iz Celja; miner Boh Ivan, star 38 let, iz Šoštanja; poljska delavka Žerjav Ana, stara 74 let, iz Grmovja; upoko- jenka Habit Barbara, stara 67 let, iz Oplot- nice; dojenček Gobec Rozalija iz Štor; tkalka Drinjak Frančiška, stara 39 let, iz Polzele; upokojenec Gaberšek Rudolf, star 47 let, iz Celja; upokojenec Stelzer Franc, star 64 let, iz Sv. Jurija pri Celju; gospodinja Verdev Marija, stara 80 let, iz Celja; upokojenka Jaušovec Erlinda, stara 69 let, iz Celja; go- spodinja Veber Antonija, stara 62 let, iz Male Pirešice; nameščenka Brodej Helena, stara 21 let, iz Vitanja; dojenček šloser Franc iz Celja in poljski delavec licgvart Franc, star 5в let, iz Nove cerkve. V Celie-okolici Rojenih je bilo 8 dečkov in 8 deklic, sku- paj 16. Poročili so se: Arzenšek Vinko iz Razgorja, KL.0 Pristava, In Arnšek Jožefa iz Gradiš, KL.O Pristava. Soter Jožef, knrjač iz Rečice, in Jerina Marija-Franja, delavka iz Laškega. Perpar Oto, livar iz štor, in Verbič Emi- lija, tovarniška delavka iz Teharja št. 31. Podpečan Anton, pletarski vajenec iz Pol- zele, in Noner Frančiška, delavka iz Polzele. 2uperl Stanislav, delavec iz Sv. Jurija ob Taboru, in Peško Leopoldina, šiviljska va- jcnka iz Polzele. Jost Franc, železostrugar iz Štor, in Pušnik Angela iz Trobendola, poljedelka. Gorišek Stanko, ključavničar iz Udmata, in Majes Marija, šivilja iz Velikega Širja. Vaš Ivan, poljedelec iz Gomilskejpfi, in Markošek Matilda, poljedelka iz Sv. Miulavža, KLO Sv. Jurij ob Taboru. Umrli so: Naraks Pavla, gospodinja iz Arje vasi, stara 77 let; Mlakar Alojz iz Žepine, star 76 let; Mueleret Jožef, frizer iz Vomika, star 88 let; Pezdevšek Kari, prevž'tkT iz Bodrišne vasi, star 69 let; Bošnak Frančiška, kmetica iz Pariželj, stara 60 let; Severšek Julijana, zasebnica iz Ojstra, KLO R-fen- gozd, stara 70 let; Coner Helena, upokojenki iz Klenova pri Rimskih toplicah, stara 77 let; Artnak Ana iz Krivice, KLO Prevorje, stara 83 let; šturbej Jakob iz Hrastja, KLO 2usem, star 65 let; Masiu Sabina, prevžilkarica ir. Grajske vasi, stara 67 let; Sojč roj. Skal« Marija, kmetica iz Lipe, KLO Frankolovo, stara 60 let; Kapel Ivan, prevžitkar iz Ka- lobja, star 76 let; Pušnik Jožefa, poljedelka iz Vezovja, stara 51 let; Mraz Marija, pre- vžitkarica iz Osredka, KLO Kalobje. stara 75 let; Koprive Franc, upokojenec iz Planine, star 70 let; Blatnik Uršula, prevžitkarica iz Marofa, stara 84 let; Gril Julijana, poseslni- ca, Dobležiče, KLO Drensko rebro, stara 62 let. in Grašič Franc, poljski delavec iz Ljubnice št. 41, KLO Vitanje, star 60 let. Preberite tudi to! Naročnike našega lista, ki dolgu- jejo še naročnino za letoe, opK)zar- jamo. da ne bomo nikogar več po- sebej terjali. E>olžnike bomo ob I oncu leta izročili našemu prav- nemu zastopniku, ki bo dolgove iz- terjal. Zato pohitite z nakazilom! Prav tako prosimo vsa podjetja, ustanove in posameznike, ki še niso poravnali računov za objavljene in- serate, objave in oglase, da to store do konca leta. Sorejemamo tudi že predplačila za prihodnje leto. Predplačila spre- jema uprava lista vsak dan dopol- dan, naročniki izven Celja pa naj denar nakažejo na naš bančni ra- čun. Cena in številka našega čekov- nega računa je razvidna na ^rvi strani lista v zgornjem desnem kotu. Kdor želi biti naš naročnik, ni notrebno, da to pismeno sporoči Zadostuje, da po položnici, ki jo do- bi na vsaki pošti, nakaže najmanj četrtletno naročnino, na hrbtni stra- ni položnice pa napiše »Nov naroč- nik«. Naročite se že pred začetkom no- vega leta na naš list. V njem boste uašli poleg domačih novic in zani- n-ivosti po svetu tudi zanimiv in p.aT>et podlistek, ki je začel izhajati Seznanili se boste v njem z dogod- ki iz najslavnejših dni naše ožje domovine. Če kdo od naročnikov ne žel: biti več naročnik našega lista v prihod- njem letu, naj novoletno številko iista vrne in na list označi: »Nazaj — ne sprejmem«. Vse ostale bomo smatrali za naročnike tudi nrihod- nje leto ter jim bomo list redno pošiljali. TUDI TO VAM ŽE POVEMO! Našo naročniike in bralce obve- ščamo, da bo izšla novoletna števil- ka našega lista že v soboto dne 29. decembra. List bo obsegal 14 strani in bo imel v prilogi stenski kole- dar, cena listu pa bo ista. V listu bo objavljena tudi nagradna kri- žanka. Sporočite svojim znancem, naj si Ust pravočasno nabavijo, da ne bo- do ostali brez njega, ker naklada re bo nič večja! Velike uspehe na Koreji imajo letala F2H. Letala se najbolj obnesejo v pomor- skih bitkah in dvoborbah. Slika kaže letalo F2H z zloženimi krili, na ta način zavzame manj prostora na letalonosilki. FIZKULTURA TEKMO\ ANJE PATRULJ NA ČAST 10. OBLETNICE JA Sindikalna podružnica Cinkarna razpisuje tekmovanje patrulj na čast 10. obletnice JA. Proga bo znašala približno 5 km. Vsako pa- trolo pa bi sestavljali po trije tekmovalci. Med tekmovanjem na progi bodo morali tek- movalci streljati in sicer vsak po štiri metke, in to tako, da bi vsak tekmovalec za vsak pogodek dobil 30 sekund odbitka, v obratnem primeru pa 30 sekund pribitka na čas, ki ga bo potreboval za progo. Start patrulj bo na dan 22. 12. 1951 ob 9. url izpred stavbe telovadnega društva »Partizan« v Gaberju. Ker je tekmovanje športnega značaja, po- zivamo vsa športna društva, da se tega tek- movanja udeleže, da bi tako skupno prosla- vili ta veliki praznik JA. Prijave pošljite najkasneje eno uro pred začetkom tekmovanja na naslov: Sindikalna podružnica Cinkarna, Celje. Vse prvoplasira- ne patrole prejmejo praktična darila. Sindikalna podružnica Cinkarna Celje. CELJANI, POZOR! V dneh 22. in 23. t. m. se vrši na novo- zgrajenem dvosteznem mednarodnem keglji- šču KK Beton v Celju I. žensko državno prvenstvo posameznic v kegljanju po 200 lučajev. Nastopajo najboljše kegljačice v državi, ki so bodo borile za naslov prvaka za leto 1951- 1952. Z njimi se bodo pomerile tadi keglja- čice iz Celja. Simpatizer ji tega športa, oglejte si to tek- movanje. Prilika, ki se vam nudi, je v ponos Celjanom in kegljaškega centra Celja. ^ a H TEKMOVANJE ZA POKAL CELJSKE GARNIZIJE O moštvenem tekmovanju za prehodni pokal celjske garnizije smo že poročali v zadnji številki. Rezultati prvih treh kol so naslednji: Garnizija — Notranja uprava 5 : 5, Cinkarna — Kovinarska šola 7 : 3, Emajlirana — Meta- lurška šola 8 : 2, Garnizija — Cinkarna 5 : 5, Kovinarska šola — Metalurška šola 6 : 4, No- tranja uprava — Emajlirana 3 in pol : 6 in pol, Metalurška šola — Garnizija 5 : 5, Emaj- lirana — Kovinarska šola 5 in pol : 4 in pol. Cinkarna — Notranja uprava 6 : 4. Pe tretjem kolu vodi Emajlirana z 20 točkami, sledijo Cinkarna 18, Garnizija 15, Kovinarska šola 13 in pol, Notranja uprava 12 in pol in Meta- lurška šola 11 točk. Tekmovanje bo končano na predvečer obletnice JA. SIMULTANKA INŽ. VIDMARJA V soboto 15. decembra je intemaciolnalni žahovski mojster inž. M. Vidmar v šahovskem domu odigral simultanko na 40 deskah. V štiri in pol urah je 32 partij dobil, 2 Izgubil in 6 partij igral neodločeno. V simultanki so- nastopili predvsem igralci, ki tekmujejo v moštvenem turnirju za pokal celjske garni- eije. Partiji sta dobila mladinca Počkaj Alojz in Plavčak Vlado, remizirali pa so šega Du- šan, Filipovič Nasko, Mihajlovič Vlado, čer- nak Feliks, Redjko Andrej in Tomaievič Veljko. MOŠTVENO TEKMOVANJE ŠAHOVSKIH AKTIVISTOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC Sestanek vseh referentov za kulturo in pre- sveto sindikalnih podružnic mesta Celja bo- v petek 28. decembra ob 19. uri v šahovskem damu. Na tem sestanku bo določen razpored moštvenega tekmovanja za leto 1952. Priča- kuje se, da bo to tekmovanje zajelo prav vse aktive in poživelo šahovsko delovanje v sin- dikatih. SE NEKAJ K »ĆRKARSKI PRAVDI« O KURJAVI V predzadnji številki »Savinjskega vestnika« smo čitali, da podjetje »Kurivo« ni izpol- nilo svoje naloge tako, kakor je bilo to pri- kazano v vseh dosedanjih člankih, ki so za- devo obravnavali. Podjetje »Kurivo« nam je dalo na razpo- lago nekaj podatkov, ki naj bi služili kot odgovor članku v predzadnji številki. Ku- rivo MLO Celje je dobilo pri LIP-u Celje kontingent drv, ki predstavljajo skoraj ce- lotno količino, s katero je podjetje razpo- lagalo. Od OLO Celje-okolice pa ni prejelo do sedaj še nobenih količin, ker iste dobiva podjetje LIP. Dejansko pa dolguje OLO Celje-okolica LIP-u 1523 prm drv. Podjetje ne zanima, odkod LIP v Celju dobiva drva. Glavno je, d^ so potrošniki preskrbljeni, pa naj si bodo dobavljena od zadrug, državnih gozdov ali iz drugih virov. Trditev v članku je torej napačna. Pravtako se ne more pod- jetje strinjati s tem, da bi drva, ki jih do- biva za potrošnike Celja, dodeljevalo po- trošnikom okolice. Vsak okraj dobiva nakazi- lo drv za svoje potrošnike in se mora truditi, da istega realizira. Če ravno je bilo Kurivo MLO zadolženo deliti drva samo potrošni- kom mesta, je vendar v najnujnejših slučajih izdalo drva tudi potrošnikom, ki stanujejo v bližini mesta, in to na nakaznice okraja Celje-okolica. Delavci Tovarne emajlirane posode bi ostali brez drv, da jim ni Kurivo MLO priskočilo na pomoč, kar pa ni bila njegova dolžnost. Podjetje Kurivo je prevzelo iz republiškega dodatka tudi drva na panju ter v lastni re- žiji posekalo 6000 prm drv. Iste je prodajalo v prosti prodaji, ker je bil odklonjen re- gres. Glede drv, ki so bila izvožena v Italijo pojasnjujemo, da je podjetje Kurivo zaradi visoko dosežene cene na italijanskem tržišču prodalo dve tretjini lastnih drv po cenah garantirane preskrbe. Pripominjamo, da je bilo v Italijo prodanih vsega 124 prm. drv. Ta drva so bila izvožena takrat, ko je bilo na zalogi dovolj drv in je podjetje celo ob- javilo v »Savinjskem vestniku«, da lahko drva nabavijo tudi potrošniki Celja-okolice. Ker je polemika okoli preskrbe z drvmi ie prekoračila običajne časopisne kritike, predlagamo, da se čimprej sestane posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov ob- lasti in množičnih organizacij, MLO in OLO, ki naj bi proučila zadevo in objavila v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa svoje ugotovitve. Zivi zid PREKORAČILI SMO SOTLO Šestega februarja 1944 smo se v dopoldanskih nrah bližali Selom. To je bila zadnja vasica, ki nam je nudila gostoljubje na hrvatski strani. »Jutri se bomo mogoče že pomerili s Svabi in pli bizeljca!«, je moško spregovoril Niko in pomenljivo pogledoval preko Sotle tja proti Kozjanskemu hribovju. Vsi smo bili rado- vedni, kakšen sprejem nam bodo pripravili na štajerski strani. Veselili smo se na spremembe, posebno še mi pravi, »pr'stnix Štajerci, ki nas je bilo v Štirinajsti diviziji najmanj. Vse skup a i bi nas lahko prešteli na prste obeh rok. Med nami sta bila pesnik Štirinajste Kajuh, vodja kultyrne ekipe, in župnik Jože Lampret, verski referent divizije. Ob globokem jarku ob kolovozu, v ma.jhnem, redkem hrasto- vem in bukovem gozdičku, je počival naš bataljon in čakal, di se popolnoma zmrači. Ni bilo varno kazati se pri dnevu tik m"je, da bi nas Besarabci ah Kočevarji, ki so se tod okoli naselili, pre- zgodaj ne opazili. Cesta, po kateri smo prišli, je bila podobna cestam in kolovozom po Hrvatski. Blatna, brez gramoza, p'•Ini jam. Te ceste so nam delale ves čas našega pohoda preko bratr?k" Hrvatske največje težave. Sto in stokrat smo jih prekleli. Kurir Branko je mnogokrat v jezi zatrdil, da se bo v tem blatu izgubila vsa divizija s konji in mulami. Kaj bodo potem storili Svabi, če nas ne bodo pričakali? Za nas sicer ni bilo nevarnosti. Toda za čevlje in škornje je bilo mnogokrat sila nerodno. Marsikater' par- tizan je bil v resni nevarnosti, da pusti svoje čevlje v hrvatskem blatu in pride bos na Štajersko. Vsi brez izjeme smo si želeli samo zaradi slabih cest, da čimprej prekoračimo mejo. Kajti drugače res nismo smeli pritoževati. Povsod, koder smo hodili po Hrvatski so nas vasi sprejemale kakor svate. Stane se je večkrat pobahal. da je v štabu zato, da pomaga hrvatskim kmeticam sestavl'ati jedilne liste, da lahko »Kranjce«, kakor so nas imenovali, dobro pogostijo. V malokateri vasi smo hodili h kotlu po hrano. Hiše so se kar kosale, katera nam bo bolje postregla. Na dvoriščih so se pekli na ražnju pujski. Gospodinje so lovile gosi in purane. Na mizi n'. manjkalo zagorskega vina, ki je posebno ugajalo Dolenjcem. Mar- sikdo je menil, da bi bilo najbolje ostati na Hrvatskem. Toda Štajerska nas je klicala... Zavedali smo se dobro, da gremo v sršenovo gnezdo, kakor je večkrat med potjo zatrdil kapetan Nace, ki je poznal skoraj vso državo. Tudi Štajerska je bila njegova dobra znanka. Zvečer, ko je sedel v štabu, je razlagal svojim fantom: »Veste, na Štajerskem bo vse drugače! Štirinajsta divizija je znala napraviti red na Do- lenjskem. Z belčki smo pospravili, sedaj pa je potrebno, da se spo- znamo tudi z raznimi »firerji«, lajterji in vermani. Ce bo potrebno, jo bomo mahnili kar v Maribor nad samega Steindla ali pa v Graz nad Ubcrreiterja. Mi smo najboljša divizija, prav sram bi nas bilo lahko, če bi poslali na Štajersko koga drugega in ne nas. Vem, da sedaj marsikdo izmed vas gleda postrani in škili z enim očesom nazaj proti Beli Krajini, posebno še proti Maverlenu, kjer Po Hrvatski na štajersko te cviček doma. Povem vam. da ne bo minilo dva meseca in nihče ne bo hotel nazaj na Dolenjsko. Se prosili boste, da bi lahko ostali gori. Nič ne rečem cvičku, toda bizeljanec, pekrčan, ljutomerčan, to je pa še vse kaj drugega.« Cmoknil je z jezikom, da so se nam kar sline pocedile. Počai^i je nadaljeval: »Cigaret, belega kruha in pijače bo na pretek. Seveda se bo treba tudi pretepati. Boste videli, že v prvih borbah jim bomo nagnali strah v švabske kosti. Fantje, prvo je rešpekt! Respekt morajo imeti pred nami. Za to bomo poskrbeli!« Pridružil se nam je tudi doktor Lojze in sedel med nas. Ob vsakem prostem času je imel Lojze zdravniško uro. Pri vsaki uri smo prišli na njegovo na.lpriljubljenejšo temo. »Fantje, kadar imate čas, obirajte uši! Obirajte jih podnevi in ponoči! Likajte hlače, posebno po šivih, tam se rada skriva ta golazen. Srajce pa dajte kar nad ogenj! Uši bodo pokapale vanj in se ocvrle. Fantje, uši so največja nesreča za partizane!« Vsi smo se muzali, saj je bilo splošno znano, da jih ravno naš Lojze najbolj pase. Ko se je tako udomačil, se je takoj pozanimal, ali Je še v kakem nahrbtniku kaj pekočega, ki razkuži v želodcu vse bacile. Vedel je, da se bo pri nas gotovo še kaj našlo. »Takole ponoči na maršu se taka stvar prav posebno prileze.« Vsi smo mu veselo pritrdili. Pričakovali smo, da bo privlekel steklenico ali čutaro iz nahrbtnika. Toda nič ni bilo. Po dolgem razgovoru smo zopet prišli nazaj na žganje. Iz nahrbtnika sem potegnil malo steklenico. 2e iz Vivodine sem jo nosil s seboj, za najtežje čase. Odprl sem jo in poduhal. Prijetno je zaščegetalo po nosu. Tudi Lojze jo je moral takoj poduhati in navsezadnje tudi poizkusiti, če je res prava slivovka. Bal se je, da bi nas Vivodinci goljufali. Ko se je pre- pričal, da je vse v redu, sem jo hitro zamašil in spravil na varno v nahrbtnik. Odšel sem od grupe, ker nas je klical komandant Badovinac Ilija. Nahrbtnik sem pustil ležati kar ob cesti. Ko sem prišel nazaj, je Lojze še sedel tam. Važno me je poklical k sebi. Začel je mo- drovati: »Stane, kajne, midva sva dobra prijatelja?« Prav rad sem mu pritrdil, saj smo imeli Lojzeta v vsej diviziji silno radi. »Kaj bi ne bila,« je nadaljeval, »saj sva oba doma iz ribniške do- line. — »Menda ne boš hud,« je čez čas zopet povzel, »saj veš, če sva skupaj doma, je jasno, da si vse skupaj tudi deliva.« Pogledal sem ga izpod čela. Nekaj se mi je začelo jasniti. Takoj sem po- gledal proti nahrbtniku. Lojze pa je prav počasi izdavil: »Veš, želodec me boli, popil sem tvoje žganje.« Res, pogrelo me je; žganja, ki sem ga nosil že več kot tri tedne s seboj za najhujše trenutke, ni več. Vsi okoli stoječi smo ga začeli gledati, a nič kaj prijazno. Toda Lojze se je hitro izmazal. Vsem okoli je brž po- nudil cigarete. Koj smo bili potolaženi. Lojze jo je brž odkuril z bolnim želodcem in s slivovko v njem nazaj k svojim jurišačem, kakor smo pravili Tomšičevi b;igadi.