Št. 76. V Gorici, v torek dne 20. septomfora 1904. Letnik VI. Izliaja vs;i toruk in Nohotoob 11. ui i pn>(l[)ol(|iM> zn ni(!sto tcr oL B. uri | op. za (]c/c|o. Ako pado na ta ilncva praznik izido dim prej ol> <>. zvcčit. Slam; p(> pošli prcjoinan ali v Gorici na doin pošiljan cclolotiioK \, poll«tfio 4 Kin č<'trll<>lno 2 K. I'rodajaso v Gorici v to- l>akarnau Schwarz v fiolskih ulicah, •I <> I I (> rs i t z v Nunskili ulicali in !-.<'- k'An na VcrdijcvcMii tt'kaliScu po 8 vin, GOEICA (/jutmuje i/;Slogau K 86660 lela 1899 7.812 K 13 v od katerih je bilo zopet sekvestriranih v prid drtjštva ,.Sloga" 653 K 04 v lota 1900 5 820 K 80 v „ 1901 6 690 „ 02 „ „ 1902 15.093 „ 48 „ „ 1903 7.469 „ 06 „ Med navedenimi letnimi atroški je nave- dona tudi nHJemSčina za šolske proetore po 1000 K tin lelo. O tern, jet-li so navedene štovilko popolnoma točno in roHnične, se mi ne boderno prepirali. Lo glcde števila vpi- sanih otrok, in wicer leta 1899/900 nam je pripomniti, da je „Corriereva" trditev, katero so pogrevali tudi v javni soji mestnega starešinstva, zavijanje resnice, kajti onega leta se ni vpisalo v slovensko mestno ljudsko äolo Ie 8 otrok, ampak vpisalo se jih je 235, reci dvestopetin- tridewct, katere so podučevali od mesta plačani učitelji in učiteljice, z jedino razliko, da ee poduöevanje ni vräilo v nezdravih in preoddaljenih prostorih biväe Gatinellijeve vojašnice, kamor slov. stariši otrok za nobeno ceno nočejo vpisavati, ampak v zdravih in na pri- mernem proßtoru sredi mesta stoječih proslorih „Šolskega Doma", kjer je prisilil šolski svet mestne učitelje in učiteljico, da so morali tarn slovenske olroke podučevati, in je objednem vlada sekveslrirwla mestne doklade, da je ž njimi plačala prostore, katere je dal „Šolski Dom" v najem za mestne Sole. Isto leto pa se ni vpisalo lo 285 mestnih otrok v slovensko ljudsko solo, ampak vpisalo so jih je 503, reci netsto- In trl, ki pa niso naäli vsi prostora v mostni štirirazrednici, in se jih je moralo zaradi tega 268 vpisati v razrede ljudske Sole „Šolskega l)omaM. To pa je najboljši dokaz, da po- slopjo, ki je danes določeno za slovonsko mestno ljudsko solo, ni na pravem mestu, — in se stariši branijo vpisavati otroko v njo. Ako bi se naša mestna uprava hotela držati postavnih določb, morala bi u^tanoviti v Gorici za slovenske mestne otroko, godne za ljudsko äolo, ne Ie samo štiri ampak celo deset razredov ljudske mostne Sole; in pri vseh teh dejstvih imeli ho celo v zadnji soji mest- nega ätareSinstva nokateri mestni očetje tako drzno čelo, da bo zahtevali, naj se slovenska mestna ljudska äola v Gorici za to odpravi, ker nedostaja v mesta za äolo godnih slovonskih otrok. Ti ljudje so vodoma govorili ne- resnico, ali naäi sosodje Italjani ostanejo si v boju proti nam vedno jednaki, držeč 8e njih proti nam naperjenega gesla : Osar tutto. Poleg popolnoma nezdrave lege ter neprimerne za äolslco poslopje, nahaja se 8edanja slovenska mestna äola čez- postavno oddaljrna od bivaliaČ premnogih slovenskih otrok. Nad 40 slovenskih otrok godnih za äolo je oddsljenih od ome- njenega äolskega poslopja nad 4 kilo- metre. Ti otroci morali bi, ako bi hoteli redno prihajali v Solo, napraviti vsaki dan po najmanj 24 kilometrov, toraj pot kakor od Gorice do Uevina, Sv. Križa, Bračana itd. Raj takega zahlevati od 6 do 141etnih otrok je po naäem mnenju vendar nekoliko preveč. In pri vBom tern se ne gane niti mestna niti vladna äolska oblast, da bi so ta v nebo vpijoča krivica jedenkrat odpravila. Rusija ne maro intervencije. Resni angleški list „The Spectator" je priobčil te dni jako zanimiv članok o rosko-japoski vojski in o njenih posledi- cah za evropske države. Ugledni ruski list „Novoe Vremja" je omenjoni članek doslovno prevel in ga tudi priobčil, a napisal je objednem k temu članku uvod, v katerem pravi, da je Rusom popolnoma vsejedno, kaj Angleži mislijo o konečnem uspehu rusko-japonske vojske, o njenih posledicah in o bodočnosti Husije. „No- voe Vromja" prizna, da je angleäki list „Spectator" odkritosröno govoril, ker je na dovelj jasen način pokazal svojo ne- naklonjenost do Rusije, a objednem iz- rekel äe precej zdravo sodbo o ruski dr- žavi. „Spectator" namreč pravi, da je zdaj najneugodnejäa prilika svetovati voj- skujočima se državama, da bi se spustili v kaka mirovna pogajanja. Ta list pravi tudi, da je popolnoma nezmisolno samo misliti na to, da bi do takoga miru v sedanjih okolnostih sploh zamoglo priti, ali pa da bi stopila zdaj kaka tuja dr- žava pred boreča se Bovražnika s slič- nim nasvetom in se hotela umešavati v rusko-japonski spor. „Spectator" je zase tndi prepriöan, da je za letos od strani Rusije vojevanje že dokončano. Pri vsem tem pa ne more Rusija misliti na mir, in ni to storiti niti dolžna. Niti od daleč ni pa prav nič res- nice na tem, da bi bili z letoänjo vojsko ruski financijelni ali pa äe celo vojni viri izcrpljeni. Rusijo sili na nadaljeva- nje vojske v prihodnjem letu nje ponos, kajti neizbrisna bi bila za Ruse sramota, ako bi bila in ostala poražena od jedne azijatske države. Rusi so, piäe nadalje angleSki list, popolnoma prepričani, da tiöi nzrok doBedanjih ruskih nevspehov v tem, ker ni bila Rusija na vojsko pri- pravljena, a Rusija ima dovelj sredstev, da si nabavi boljih topov, boljega smod- LISTEK. ' Med gorskimi orli. Povest izza časa hercegovskega ustanka. Ruski: Peter Petrov. i (Dalje.) ; nPrinesel jo seboj dve turäki glavi, . ki jih jo sam odsekal," äepne mi duka. „A kje pa sti?" t „Pustil jih je doli, brzo ju prinese gori ..." | Ta dolikatnost, ali kakor pravijo Francozi — savoir-rivre — mi je zelo ! ugajala. „Povej, kako si pOBekal turäke po- j slance?" pomrmra Peko, ne izpustiväi lule iz ust. „Stojim. Nihče ne prihaja. Stojim dolgo. Pa vidim, gre neki mož spodaj in malo dalje za njim drugi. Prvi ?e jame vsponjati po soteski in opazovati. Vidim to, pa mislim: kak poslanec mora biti; in brzo mu prilezem čez pot in ga pa- stim blizo (glej tako) in nanj. On hočo kot jerebica strani, a jaz njega tako (pri tem pograbi zlahka z roko pred seboj). On pade in dela z rokami tako (spet po- jasni to s kretanjem). l)obro. A tu jaz na njega: „Odkod prihajaä?" pravim. „Od Krstaca," kaže. „Vcm, da od Kr- staca, pasji sin," d6m, „ker druge poti ni. Povej, od koga si priäel; povej res- nico ali to ubijem na mah". „Od paäe Reufa," pravi. ,.H komu so te poslali?" rečem. „Do Kajmnkana Goranskega," d6 mi. „Imaä li — pravim — kak list?" „Nimam, Boga mi nič," kaže. „Imaä, pasji sin. Daj sem!" pravim in delam z nožem tako . . . Tedaj potegne izpod pazduhe in pokažo to pismo. „Za sv. Petra i Ivana, ne ubij, dragi," reče. „Dobro," pravim, in mu odsečem glavo. Gledam. V tem je priäel drugi. Mislim si: videl bo in zbeži nazaj. Pa vzamem puäko, počilo je, in obležal je, grem, pa mu odsekam glavo. Pri tem nisem naäel ničesar. Te- daj denem obe glavi v pas prvega, ki sem ga bil ubil, vzamem list in priäel Bern k tebi." „Dobro," reče Peko v odgovor in pohvalo, pa žuli dalje pipo. Ta prizor in posebno to pripove- dovanje je bilo zares epično. Zdaj mi ni bilo več žal radi svojega snü, rIn pismo, ki ga je prinesel, srao prej prebrali," pojaänjeval mi je poti- homa duka, pa se oziral po strani na Peka. „V njem sporoča Reuf-paäa Kaj- makanu, da gre in da pride čez dva dni. To pomeni: da bo jutri tu. Torej bo jotri 1 pri nas boj in tedaj vi, milostni . . -H Zdaj je Peko zapazil äepetajoöega duka in — se ve — takoj spoznal, kaj mi je izporočil. Mračnemu načolniku to ni kaj ugajalo. „Duka, a duka!" vzkliknil je. „S teboj ni nič. Mesto tega da vznemirujeä goapoda Rusa, pojdi rajäi in pomeäaj v kotlu. Poglej, kako je tam. Stopaj !" „Vi vidite, milostni gospod, kako de- lajo z mano . . . Z mano 11 ... Mon Dieu! Jaz pa — kuhar . . . Jaz!! ki sem izpre- rninjal kot rokavice prve evropske ku- harje, prve kulinarične znamenitosti . . . Jaz!!-' vzdihne duka, pa dvigne kot pro- test nevoljen oči k nebu, in nerad se obrne proti kotlu, kjer se je kuhala neka juha. „Spi, gOBpod, da boä jutri oil," se obrne Peko k meni. In brzo sem po- sluhnil ta razumni svet. III. „Monsieur I monsieur !u Te besede so me zopet prebudile, in pred vsem sem čutil en mraz. Zberem svoje misli ter se ozrem krog sehe. Velikanska grmada je bila ugasnila. Samo v enem kraju, kjer je bilo — po vsej verjetnosti — položeno kurivo, je bil majhen svetel plamen. Okoli grmade je bilo prazno. Tudi Peka ni bilo. Bilo nas je Ie pet ljudi: duka, ki se jepripo- gibal nad mano, Prajor, ki se je grel na petah pri ognju, jaz in dva Hercegovca, ki sta zbirala in vezala razne reel Zu- nanje svitlobe ni bilo videti — edina razsvetljava je bila grmada, kot včeraj. „Nisem hotel vznemirjati vaäega dragocenega sna do poslednje minute, miloötni gospod; ali zdaj je čas,M govo- ril je duka. Posilil sem se in takoj poskočil na noge. „Mon ami!" vskrikne Prajor veselo in obenem preBtraäeno, dvigne se ter stopi kmeni; „naposled ste vendar vstalil Gospod hercog je povedal, da vas ne smemo buditi, da se lahko naspite, in Čakal sem vas. Veste, dabomo imeli bojl Ges nechants gascors les Tursc*) idejo gem. In tedaj sem vam hotel povedati äe enkrat, mon ami, da sem obljubil svoji „hiäi" in se zaklel svojej soprogi — j'ai jur6 a' mon femme**) — da se nikakor ne izpostavim v nevamost. To kletev hočem držati trdno in torej vas spomi- njam vaäega obeta, da ne bom v ne- varnosti." „O sir!" vmeäa se duka, kot bi I ¦) Ti zlobni ljudje — Turki. ' ¦¦) Priaegel sem svoji ženi . . . nika, nove vojne moči, ki bodo zadoBto- vale, da prežene Hovražnika ter ga pahne v morje. K tern izvajanjem angleäkega lista pa pripominja „Novoe Wremja", da je angleški list popolnoma pozabil, da ni izključena možnoat, da bodo Rusi nada- ljovali vojsko tudi po zimi, in äe celo v tern leta. No, ruski list angleökemu listu tega ne zameri, ker je celo jeden Moltke mislil, da Rusija v letih 1877—78 vojske po zimi ne bode mogla nadaljevati, a jo je vendarle nadaljevala. Kar se pa tiče posredovanja od strani dragih velevlasti, meni angleäki liHt, da bi bilo to potrebno, sodeö vojsko s človečanskega ataliflča. Nasprotno pa je z državnega ataliäöa prelivanje raske krvi zaželjeno od vseh evropskih držav razun Francije in Italij9, ki nista tu nič prizadeti, kajti za vse druge di-žave ra- zun Italije in Francoske pomenilo bi oslabljenje ruske države toliko, kot od- stranitev težke more, ki pritiska na nje že tako dolgo vrsto let. Z oalabljenjem Rnsije bi bila namreč Angleška reäena strahu, katerega ji zadaje močna Rusija v lndiji, Nemčija bi bila reäena strahu pred polmiljonsko rosko vojno močjo, a položaj Avstrije na Balkana bi postal vsled oslabljenja Rusije boljäi, da, mogla bi se v tern slučaju celo lahko otresti svojo posluänosti nasproti Nemčiji ter se okoristiti s tcm, da bi dobila Šantung v svojo pose8t, Šantung namreč, kateremu preti nevarnost od japonske in kitajske strani. „Novoje Vremja" pravi, da zamo- rejo take angleäke izjave, v katerih za- Btonj iäöeä sentimentalne simpatije, Rasiji jedino le koristili. Politiöni pregled. Zadeva dalmatinskega cesarskega namestnlka. Zadrski uradni list je z ozirom na znano zadevo dalmatinskega cesarskega namestnika prinesel izjavo, v kateri pmvi, da je neresnično, da bi bil dal- malinski namestnik žalil cast Dalmatincev in pravi, da nekateri nradniki niso v toj zadevi postopali pravilno. Ministerski pred- sednik je odrrdil o tej zadevi uradno preiskavo. Novl bukovlnakl deželnl glavar. Namesto odstopiväega bukovinskega deželnega glavarja Lupula je bil ime- novan deželnim glavarjem zopet Roman baron Wasilko. Deželni poslanec dr. Stefan Smal-Stoki je imenovan njegovim nametnikoin. Mednarodnl kongres öasnikarjev na Dunaju. Na IX. mednarodncm časnikarskem abodu, ki se jo vršil te dni na Dunaju, se je pklenilo, ustanoviti mod časnikarji latino sodnijo, katerih naloga bo paziti na lo, da se zboljäa v časnikih način jili Ion pi8ave ter da se odpravijo v tern j ogleclu razno razvade. Časnikarji, ki ho priSIi na Dunaj iz najrazličnejših krajev, bili so zadovoljni z vsprejemom, katerega so jim priredili v naäern prestolnem mestu. Razgovor z dr. Körberjem. Dopisnik „Tribune" je imel te dni razgovor na Dunaju z dr. Kürberjem in grofom Goluchowkim. Glede f'^-ijanskega vseučiliača je rekel ministrski predsednik : „Na ustanovitev italijanskega vsoučiliača v Trstu ni militi iz lahko umljivih vzrokov. Vlada se ne bo nikoli dala k temu pri- dobiti. On je prvi avstrijski minister, ki je dovolil Italijanom glede viäjega äolanja tako obsežne koncesije. Italijani so ino- moške dogodke grdo pretiravali ter po- zabili, da je vlada storila svojo dolžnost ter jih najkrepkeje ačitila. Da se pre- preči ponovitev nemirov, se bodo para- lelke v Inomoatu strožje ločile. Vlada računa na zdravo parnet Italijanov in tudi nemäkih dijakov. Mir se bo vsekakor brezpogojno varoval. Trgovlneke pogodbe. Po poročilu „Budap. Hirlapa" bi se bila trgovinska pogodba z Italijo pod- pi8ala 18. t. m. Vprašanje o vinski klav- zuli so reäili tako, da bodo smeli Italijani letos 400.000 do 450.000 meterskih stotov vina avoziti v Avstrijo proti äe enkrat viäji carini, kakor doslej. S 1. januvarjem 1905 bo pa znaäala carina za uvoz ita- lijanskega vina v Avstrijo 60 K za hek- toliter. Jugoslovanstvo cesarstvo? „Magyarorszag" v eni avojih šle- vilk ojstro napada načelnika naäega ge- neralnega ätaba fzm. barona Becka ter pripoveduje aledeče : Pred kratkim se je baron Beck v nekem razgovoru izrazil jako neugodno o Mažarih in ko so rnu pripomnili, da so Mažari edini narod v Avstriji, ki ne teži iz Avstrije in na katerega se torej habs- burška dinastija edino iahko opira, jo dejal baron Beck : ,.Mažari niso zvesti in ako bodo svoje soparatistično stremljenje nadalje- vali, homo ustanovili jug-Movansko ce- sarstvo in potem bo konec samostojne Ogerske." Splo&na stavka v ItallJI. Radi krvavega nastopa laških vo- jakov proti kmetom se je pricela sploäna stavka v Monzi in Milanu. Stavka so raz- äiri po celi državi. Tu so zaprte vse pro- dajalnice in gostilne. Promet s tramvajem je ustavljen. Tudi telefonski promet je ustavljen; časopisi v soboto niso izäli. Pri domonstracijah je neki stavkar zaklal zdravnika dr. Gandola, ki je kmalu nato umrl. Vsled socijalističnega oklica je nanlala sploäna stavka v Bolopji in Genovi. Občinski svet v Vidmu protestira proti vojaätvu in je dal 200000 lir za rodbine žrtev. Socijalistični poslanci v Rimu zahtevajo, da se skliče zbornica. Socijalisli in republikanci v Milanu so iz- dali oklice, v katerih pozivljajo k sploäni stavki. Z mestne hiäe in a stolne cerkve so snoli zastave, razobeäone zaradi rojstva prestolonaslednikovega. Milanski župan jo izdal oklic, v katerem obsoja, da jo vlada rabila vojaätvo proti ljudstvu, a svari delavce pred stavko. Tujci zapuščajo Milan. Ljudskoga shoda se je udeležilo 40000 delavcov. Govorniki so pozivljali, da naj stavka Iraja, dokler sedanje mi- nisterstvo ne oilstopi. Novo barbarstvo pruske vlade. Pruski ministr. predsednik je izdal nastopno odredbo, nad katero mora str- meti ves civilizirani svet. Glasi se tako : „Nedavno je javila „Preussische Lehror Zeitung", da je v južnih pokrajinah mnogo učiteljev, ki sicer uče \ '"^li v nemškem jeziku, ko pa zapuste Solo, ne 8krivajo poljske svoje narodnosti ter_se. pogovarjajo samo poljsko bodisi s poljsko deco, bodisi šolskimi odborniki. Tako postopanje pruskih učiteljev moramo na- zivati nedo8tojno ter uporno. Zaradi tega odredujemo, da se odslej učitelji poslu- žujojo samo nemäkega jezika, posebno v pogovoru s takimi osebami, o katerih se lahko Bodi, da znajo zadostno nemški. Zahtevamo poleg tega, da se razgovarjajo učitelji s svojo rodbino samo v nemäkem jeziku, a goapodom nadzornikom nala- gamo dolžnost, da se pri vsaki priliki prepri<5ajo, posebno pri vsakoletnih nad- ziranjih, v koliko izvräujejo uöitelji to naredho. Zategadelj jo treba posebno paziti, da učiteljeva deca lahko govori nemäko, ko hodi v Solo. Ko bi se našel katori učitolj, da ne bi storil tega, imajo nndzorniki dolžnost, to naznaniti kra- Ijevski vladi, in takemu učitelju se ima vzeti „Ostmarkenzulag". Ako bi pa to ne pomagalo, mora se začeti proti takemu učitelju disciplinarna preiskava, da se isti izključi iz službe". Res, pruska okrutnost proti Poljakom je brezmojna in v sramoto kulturnemu narodu. Program Plevejevega naslednlka. Dopisnik lista „P^cho de Paris" je imel razgovor z novim ruskim ministrom notranjih zadev, knozom Svjatopolsk- Mirskim. Minister jo povedal, da se bo držnl carovega manifesta, ki ga je izdal Nikolaj II. lani, in v katerem je izražena potreba, da se občinskim upravam raz- Sirijo pravice. Nadalje je povedal, da je odločen prista^ docentralizacijo. Po nje- govotn mnenju se ne morojo vsa vpra- äanja resiti v Petrogradu, zaradi tega bo dal po carovih željah kraljevim in mest- nim upravam (zemstvom) čimvedjo oblast, da rešijo svoje zadeve le po Ijudskih željah, kolikor se tičejo äol, cest, železnic, preskrbovanja z živili itd. Na ta način se bo mogoče izogniti parlamentarizmu, češ, Rusija äe ni zrela za parlamontarizem. Glede verskega vpraäanja je rekel mi- nister, da je sovražnik verskega pre- ganjanja tor za čimvočjo svobodo vesti. Prizadeval si bo, da bodo razne verske skupino živele skupno v dežoli inirno. Z ozirom na razne dijaäke nemire in za- rote je rekel minister: „Proti teroristom se moramo braniti, toda jaz za svojo osebo nočem kazati napram mladini pre- velik(. strogosti. Mladim ljudem se mora kazati pot k dobremu in brczuspeSnost njihovih tumultov proti vladi. Prijatelj sem dijakov, in vidito, ko postanejo sta- rejši, bodo vsi dobri uradniki". — Do- pisnik : „Vi ate potemtakem mož na- prodka?" — „Kako bi naj ne bil za na- prcdck, kojega sadovi koristijo Rusijil Uresničiti narn je äe veliko napredka!' Namesto novega ministra kneza Svjatopohk-Mirskega je imenovan za gu- vornerja v Vilni pelrograjski mestni glavar Fullon. Rusku-japunska vojska. Praäka „Politik" pravi, da še le scdaj imamo pred seboj zanesljivo po- ročilo o vsem razvoju in zvräetku bitke pri Liaojangu. To je poročilo vrhnega po- veljnika Kuropatkina, ki temeljito ovrača vsa japonska in japonofilska poročila o zmagi, kakor tudi trditev istih, da so Ja- »ponci uplenili mnogo topov in velike množine živil. Poročilo Karopatkinovo — pravi praäki list — kaže nedvomno, da so bili Japonci vzlic svoji veliki ätevilni pretežnosti prav blizu popolnega poraza in se imajo zahvaliti le zgreäenemu ve- denju jedne ru9ke divizije — menda pod poveljstvom Orlova, da niso doživeli ka- tastrofe. ¦ „Reuterjev biro" je priobčil sledeče poročilo, ki je doälo iz glavnega stana gonerala Kurokija v soboto v Fusan in je datirano od 14. t. m.: Fronta japonsko vojske se nahaja nekoliko milj soverno od L'aojanga, skoraj na poti proti Muk- denu ter stoji nasproti ruskim predstra- žam. Sodi se, da preloži Kuropatkin svoj glavni stan v Harbin. Obo armadi ata utrujeni in zdi se, da sta obe zadovoljni, da so boji prenehali. „Daily Mail" poroča iz Šangaja od dne 16. t. m.: Glasom zanesljivih poročil iz Tokija, namerava Japonska organizo- vati črno vojsko I. roda. Vsi možki od 32. do 40. leta bodo poklicani pod orožje. Največ jih je že služilo v vojski. Črna vojska bo imela 8 divizij in sktrpno 120000 mož. ¦ * * V Mukden prihajajo poročila, da pro- dirajo Japonci na obeh krilih do vstoka, jugo-vztoka in jugozapada. Ruske pred- straže so v dotiki z Japonci, ki se na- hajajo 20 milj južno-vztočno od Mukdena. Skoraj vsak dan se vräe male prasko. Mnogo znamenj kaže, da pride blizo Muk- dena do velike bitke. Ruske čete so za- sedle vse bližnje vasi. Na tisoče be- guncev prihaja v mesto. Kitajci se pri- tožujejo o strogosti Japoncev. ¦ „Daily Telegraph" je prejel dne 15. t. ,m. iz Tientsina poročilo: Japonci so preko Loizijnega zaliva poslali znatna ojačcnja k oblegovalni armadi pred Port Artur. General Kuropatkin je baje spo- ročil posadki, da se mora držati äe en mesec. * ¦ * „Times" poročajo iz Tokija: Zaloga krme, ki so jo Japonci zaplenili v Liao- jangu, zadostuje, da se vzdrže skozi tri mesece konji 4 divizij. Razruäeni želez- niški most preko reke Liaojang se lahko äo popravi. V Liaojangu je bilo ubitih med boji 400 civilnih oseb. Domače in razne novice. imeuuvAiijc v šolski stroki. — — Gospod Fran M a ä e r a, suplent na državni realki v Gor/ci, je imenovan pro- vizoričnim glavnim učiteljem na učiteljiaču v Kopru. Za „Solski Dom" je prejelo naäe upravniStvo: Tvrdka Saunig & Dekleva v Gorici 10 K; Pirjevec 5 K; Čibej 1 K. Predsedniätvu so plačali : Štefa Kin- dcrčev v Gorici 20 K; Franc Ceket, kurat v pokoju 4 K. Srčna hvala ! deklamiral in mahne teatralno z roko — „liodite mirni. Jaz vam zaslonim z lasl- nim životom, in predno pridejo do vap, morajo razsekati mene na dröhne ko- ^čeke!" Bednega Prajorja ao osnpnile te be- sede in pogledal me je ves zmeäan. Pre- trgal som ta glupi razgovor, da bi izve- del, kaj bi tretmJo zdaj storiti. Duka je pojasnil, da generalisBimus in vsi komandujoči so se že odpravili, da urede stvar in da čez pol ure stopi vojska v pozicijo; da jih lahko dotečemo na poti, in da torej lahko ostanemo dalje časa tu. Pogledam na uro — bilo je pol sedme. „A zdaj pa okrepčajte se s kavo, mi smo bo žo napili" zaključil je v mojo nemalo zadovoljnost duka ter prinesel kavno ročko iz gorečega plamena Ta napoj, napravljen na turäki na- čin jo za take ure nenadomestljiv. Dosti ste dve majhni Caäi, pa čutite takoj ču- desno oživljajočo izpremembo. Čez pol ure amo odäli. Bilo je oblačno, mrzlo jutro. Drobni dež je präil. Skozanj je jela probijati ncka tužna nerazločna svetloba. Nebo je bilo pokrito nizko s črnikasto-modro ko- preno (zavojem). Bili smo na dovoljno sirs kern gorskem pologu, kjer je bilo raz- tresenih kakih 15 ubogih kos*. Okrog je bilo blato bruzgalica. Hiän, odkoder smo bili izäli, je bila veliko bolja, nego druge. Na levo od nas je bil breg, na desno se je odpiral pogled na obSirno daljavo. Dolino, ležečo niže od nas, je äe j pokrival mogleni mrak. Razen naäihkonj ; in vodnikov, pa pet ali äost vojakov, ki [ so bili ostali za naäe spremstvo, ni bilo j videti nikjer žive duše. „Glavna armada generalissimusa" je dejal duka, „je že ! bila davno odäla." 1 Hodili smo urno, in ko smo bili I minuli mimo ubogih ko<ü v Smrečnem, jeli smo stopati navzdol po gorski stezi Nili četrt ure nismo hodili,kar poöi duku stremen. „Slabo znamenje pred bitko!" vzklikne ta nekako teatralno in dostavi: „Nikar me ne čakajte, milostna gospoda, takoj popravim in pridem za vaini." j Dobroduäni Prajor je jel zdaj pri- povedovati, ko smo äli naprej: „Predno ste se vzbudili, sva se razgovarjala z „vojvodo". Ubožec je zelo v stiski za de- nar, in Kar je najbolj straäno, denar ima ali ga ne more dobiti od svojega ban- kirja." „Kako to, da ga ne more dobiti?" vpraätim. Silil sem se, da sem ostal resen. „Kor nima denarja niti za telegram bankirju," rečo Anglež prav prcpričan, da je »ako. „J;»z, mon ami, sem se mu ponudil sam, ko mi jo povedal, da nima denarja za brzojavko. „Vojvoda" je ra- čunil in pravi, da manj nego dvesto be- sedi ne more poslati, ker je treba ban- kirju vse lopo pojasniti." Seveda sein umel iz prvih beaedi nakano zvitega pustolovca, in umel sem, zakaj me ni hotel buditi do poslednje minute mojega dragocenega spanja. Pod pretvozo telegrama do izmiäljenega ban- kirja je bil namenil porabiti dobroduäje Prajova, ki je bil nekoliko prestraäen in v skrbeh sredi te nenavadne družbe in je hotel izmamiti iz njega kolikor možno mnogo. Taka zvijačnost me je razsrdila. „Koliko ste n»u dali?" vpraäam Prajora. „Vidite mon ami, bankir je v Ca- rigradu, kamor je telegram zelo drag. „Vojvoda" pravi, da ni vajen in ne zna napravljati kratkih telegramov, in da je troba vse lepo pojasniti___ Računil je, da bo stal telegram ravno sto forintov." „In vi ate mu jih dali?!u zakličem. „Vidite, mon ami," reče naivni Anglež no brez neke zadruge, „toliko denarja zdaj no morem posoditi, in to mi je bilo aoIo mučno priznati „vojvodu*', ker sern inn sam nasvetoval to. „No, kaj pa on?1' „Namračil se je in rekel : D.ijto, kar morete, in poskuäal born skrajäali toU'gram.'' „Nu, in koliko ste mu dali na- zadnje?u „Dal sern mu tri komade po dvajset frankov, ali obečal sem rnu, da mu dam äo tri, ko mi zmenito vi bankovec, ker mi je poälu vse zlato. Več ne morem dati." Štel sem si v dolžnost opozoriti Prajora : naj bo previden proti duku. V tern trenutku nas je dohitel duka ; popravil je bil svoj strenaen. „Prosim, mon ami, ne povejte mu nili besedice o tem", äepne mi Prajor naglo skoro prostraäeno. Niti ni bil izgovoril poslednje be- sede, kar so se začuli sprej nekako v dolini gluhi odmevi strelov." (Dalje pride.) Dncvni red druge seje deželnega zbora dne 21. sept. 1904 ob 5. ari po- poldne. 1. Volitov deželnozborskih od- sekov; 2. Marani: Glede dopolnilno vo- litve enega doželn^ga poslanca v kmečkih občinah gradiačanskfga okraja; tt Marani: Glede dopolnilne volitve enega deželnega poslanca v mestu Gorica; 4. Vonuti: Hacunski sklep deželnega zaloga za lelo 1901; 5. Venuli: Računski sklep deželnega zaloga za I. 1902; .6 Vcnuti: Kačunski sklepi od dež. odbora uprav- Ijenih zalogov za I. 1902; 7. Vennti: Pro- račun deželnega zaloga za I. 1904; 8. Ve- nuti: Proračun zalogov upravljonih po dež. odboru za I. 1904; 9. Marani: Za konski načrl, zadevajoč zemlj ako-knjižni vpi8 na podlagi zasebnih listin v manjäih zemljiško-knjižnih zadovah; 10. Verzogn.: Zakonski načrt zadovajoč prernembo za- kona o varstvu poljsko lastnine; 11. Ve- nuti: Premembi načrt zakona o varstvu ptičev koristnih za kmetijstvo; 12. Ver- zegnassi: Predlog zadovajoč nov Statut za deL. kmetijsko Solo; 13. Marani: Predlog za resolucijo zadovajočo vladni zakon o splošni dolžnosti ZHvarovanj«; 14 Berbuc': ProSnje obČ. Ajdovščina za podelitev pod- pore za gradnjo vodovoda; 15. Predlog za resolacijo, zadevajočo dvolelno vo- jaško službo in drugo olajSavo v izvräe- vanju isto; 16. Maruni: Gledr prošnje cestnega odbora v Kobaridu za podelitev podpore za gradnjo mosla čez Sočo: 17. Klančič: Glede podpore podeljene prebi- valcem v Bovcu za časa požara; 18. Berbuč: Glede proänje za ustanovitev sn- moalojne krajne občine v katastralni ob- čini Sveto. AmerikaiiHka rcklama. — PiSe nam nekdo : G. urednik! Mislim, da bi ne bilo slabo, ako tudi Vi v avojem listu priobčite svojim Čitateljem v poduk in kratek čas po amorikansko seatavljeno reklainno notico A. Gabrščeka, katero je priobčila „Soča" v zadnji štev. pod na- Hlovom: „Naä lepak z urniki železnic, parobrodov in post" in ki ao glasi do- alovno tako-le: „Ta naS lepak je danea na Sloven- skem najbolj znan in gotovo tudi najbolj razširjen. Je pa tudi rea veüko na njem. — Kamorkoli greä, povaod ga najdeä, pov- sod visi na odličnem mestu. Tadi zunaj dezele ga je najti v vaeh večjih krajih, kajti ne dobivajo ga le naročniki „Soče", marveč ga razpošiljamo na javne lokale äe posebe. Ako bodo z oktobrom urniki za zimako dobo do prihodnjega maja že povaem stalni, izdamo ta lepak že v sre- dini oktobra. — Knkor smo monili lani več- oglasov odklouiti, ker ni bilo pro- atora, pozivljamo vae, ki bi hoteli iraeti Bvoj oglaa letos, da se č"im prej oglaBe Prvi niao zadnji 1" Pripomnili moram, da aem zadnja dva meaeca prepotoval mnogo 8loven8kih krajev in tadi par dežel, ne da bi kje naletel na omenjeni lepak. — Zdaj pa naj äe kdo trdi, da ne delajo krivice Ga- brščeku oni, ki mu predhacivajo, da vpri- zarja povaod kjerkoli more židovsko go- njo na oglase ! Procesija na Sv. doro. — Pro cesija, katero so priredili verniki goriške nadškufijo v pondeljok na Sv. Goro, bila je impozantna. Udeležilo ho je je kakih 14 tisoc vernikov. Pri proceaiji ao bile zaatopane vae župnije goriäke nadskofije. Zima v poletju. — Zadnjih par dm ni bilo pri nas samo hladno, ampak bilo je mrzlo v pravem pomenu beaede. Poaebno je bil včerajšnji dan pravi zim- 8ki dan. Pihal je od Grgarja Hern severni voter prav tako mrzel, kakor po zimi. Nebo je bilo oblačno, in zdelo aeje ka- kor bi naa hotel pozdraviti anog. No, 'tega ravno v niealu in bližnji okolici ni sto- ril, storil je to pa v naših hribih. Na Čavnu n. pr. je padal sncg da je bilo veaelje. Po mestu oblekli so se večinoma v zimske Buknje. Danes imamo pa zopet lep dan. „Kat delavöko dru&tvo v Mlrnu ' prircdi v nedeljo dne 26. septembra (na bvatronco) na vrtu g. J. Budihne ob 4. 0" popoladne koncert, pri katerem avira oddelek vojaške godbe iz Gonce. Isto- časno se bode vräila šaljiva lotenja z najrazličnejšimi smešnimi in resnimi do- ll'^i. 0 mraku ob 7. ori se pricnepyro- tehnična predstava, prirejena po dobro- znanem pyrotehnikn gosp. Ferd. Makucu, k»teri bode osobno vodil sežiganje naj- [özlicnpjäih umeteljnih ognjev, kakor: irikot, čveterokot, kolo z barvanim zrca- lom, dvojna vretenica z baterijo rimskih ^več in begcm rakel, glavni ogenj veli- »ansko pyrotehnicno-mehanictio kolo se- ^jsion ekacenter, veliki vodomet z ra- 50 h} pavov reP- Sež8al° 8e bode nad 8tnrmb naJraz'ičnejše seatave ter na |,Rv rakeL Predatavo zaključi razsvet- Vsio p0zoriSča z bengaličnimi lučmi. — MirePr'ÜU Za Oöubo 40 vin> Iz Gorice v n ln nazaj vozilibodo tramvajaki vo- zovi tudi pozno v noč. K najobilnejSi udeležbi oljndno vabi Odbop. U^wlJHkl sliod. — Deželno uči- toljsko dru^tvo za grofovino goriäko- gradiä^nako razposlalo jo aledečo vabilo na učiteljski shod, in sicer: Vabilo na izvanrodni ahod dne 21. septembra 1904 ob 3. popoludne v smialu § 2. zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. ät. 135 za vse učiteljstvo javnih ljudsk'h in meščanskih šol naäe grofo- vine, ki bode v gledaliäki dvorani v Go- rici. Dnevni red: 1. Predsednikov govor; 2. Poročilo o grnotnem učiteljakern stanju v deželi in razgovor o novem zakonakem načrtu ; 3. ReaoJucije. K temu ahodu so povabljeni tudi vsi p. n. gg. doželni po- slanci. — Odbor so bode poavetoval ime- novani dan od 10. ure predpoludno do 3. ure popoludne v hotelu „Pri poäli''. Po zborovanju jo učiloljski sestanek v irnenovanem hotelu. Hu/glau. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo, letnih 240 krön, katero podeli iz dohodkov zaloga prev- zvišenoga deželnega glavarja grosa Franca Coronini ja zu obnemogle delavco, usta- novljenega v spomin na zaroko prejanne, nadvojvödinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti de- lavci in dolavke, ki so priatojni v kateri občini poknežone grofovino goriško-gra- diške tor so postali trajno nesposobni za dolo ; v prvi vrsti pa ne bode ozir imelo na potrebne med tiatimi, ki so Bvoje moči obrabili samo pri podjeljih veliko ali male obrti ali pa pri krnetijskih podjetjih. Prošnje, je podati do 15. oklobra t. 1. v pisarnici deželnega odbora in pri- ložiti jim je : 1. spričovalo žapanijskega urada dotičnega kraja, potrjeno ali, čo treba, dopolnjeno po županstva pristojnoatne občine, - v katerem spričevalu je vestno popi^ana stflrost, stan družine, preživila prosilčeva, kako se je bavil z obrtjo in kakäno jo njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče prosilčevo bolehavnost ali pohabljencst, ki zakrivlja njegovo neaposobnost za delo. Čo so poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpi- sanec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi ae takoj podpora. Tatvina v ccrkvl. — V Št Petru pri Gorici so tatovi nocoj po noči zopet okradli cerkev, odnesli ao ciborij in tri kelihe, med temi jednega, ki je bil last voloč. g vikarja Valesa, ki živi aedaj v Št Petru v pokoju. OdnosJi so ludi dve So precej veliki akrjinici za miloščino. V cerkev so prišli po lestvi, katero rabijo zidarji pri popravljanju cerkve. Jedno skrjinico našli so danes zjatraj na nekem travniku. VČeraj popoldne klatil se je po Št. Petru neki sumljiv neznanec, star kakih 40 let, pil je v krčmi g. Črneta in je tarn rekel, da je namenjen v Batuje. Odpravil ae je tudi proti kolodvoru, ko je večerni vipavski vlak odhajal proti Ajdovščini, a stopil ni na vlak, marveč videli so ga kako jo je ubrisal po polju. Ta bil je morebiti oni Človek, ki je včeraj popo- ludne ponujal zlate predmeteželezniškim delavcern v prodajo. Skoda, narejena v cerkvi ceni se na 200—250 gld. O$eiij v Kronbergu. — V nedeljo zjutraj okolo 7. ure, nastal je ogenj v nekem hlevu v Kronbergu, ki se je kmalo tako razširil, da ga je v kratkem casu uničil. V hlevu jo bila jedna krava in jedno telo, ter kakih 60 kvint. sena, kar je vse pogorelo. Ogenj je zanetil mali ainček kmeta Romela, katerega so stariši samega pustili doma. Hiev je bil last grosa Coronini-ja. Kmet jo bil sicer za- varovan, a kor ni plačal pravočasno za- varovalnine, moral bo najbrže trpeli vso äkodo sam, Skoda se ceni na 2600 K. Vtopljcnca so našli v soboto okolo poludne v Šoči pri jozu nad Stračicami. Bil je rdečelas in ludi brad * je imH rdečo. Bil je najbrže železniški delavec. Prepeljali so ga v mrtvaänico, ki se nu- haja na goriskem pokopališču. V utopljencu ao spoznali 30 letnoga Jakob* Stürzla iz Liebendorfa na Češkem. V aoboto zjutraj so namreč štirje delavci, med njimi tesarski mojater Stürzel, atu- pili v mali čolnič, da bi se prepeljali ž njim do odra, katerega napravljajo v Soči pri Solkanu, kjer bodo stal veliki zelezniäki most čez Sočo. Ker je bila SoČa zaradi velikih nalivov narasla in je po.itala vHled lega jako deroča, prevrnila je mali čolnič. Trije od onih, ki so bili v čolniču, ao se rešili s plavanjem, Stürzla pa so pograbili valovi ter ga odnesli, ka- kor rečeno, do jeza nad Stračicami. Bügoskriinstv). — V Št Vidu nad Vipavo 80 se v noči od 14. na 15. t. m. okrog polunoči utihotapili neznani talovi v ondotno župno cerkev, odprli taber- nakelj tor pokradli iz c:borija vsn hostjo. Vse druge cerkvene posode so pustili na miru, celo pušice za milodare se niso lotili. Morwkc^a noina, jeden stot tož- kega, so vjeli ribiči v bližini Poreča. ('«•na l'tosnjcpa grozdja v Istrl. — Iz Roviri/i4iporočajo, da so prodaja letos tatn črno grozdje (teran) po 17 do 20 krön kvintal, beli moäkat pa po 22 24 krön kvintal. V Ntrali ii prod skušnjo so je v Pulju ustrelil onoletni pro.stovoljec Marx. Dogodkl na ljubljanskcm kolo- dvoru. — Iz Ljubljane poročajo, Tla je preiskovalni sodnik zaradi dogodkov na kolodvoru, pri katerih jo bil izzivač Ma- litsch prelopen, dal v petek zaproti šest 08eb, med njimi ätiri slovensko visoko- äolce. Kakor so pripoveduje, so hoteli dijaki v splošni razburjonosti občinstvo odvrniti od nasilstov. Pokrovitclji dnižbe sv. Cirila in Metoda so postali ob priliki, ko se jo vlagal in blagoslovil temeljni karnen druž- binemu otroSkemu vrtcu na Savi na Jo- senicah: Gospod Alojzij Schrey, c. kr. višji poštar in posostnik na Jesenicah, ki jo daroval za vrtec 200 kron. Njegova aoproga Marija Schrey je darovala 20 kron ter postala uslanovnica tamošnje podružnico. Gospod Anton Treven, po- sestnik na Sivi pri Jesonicah, ki je da- roval v iali narnen 200 kron. Katoliško delavsko društvo na Jesenisah, ki jo od- ločilo za vrtoc družbe sv. Cirila in Me- toda od dohodkov ob priliki prirejone ve- selice 250 K. Slovensko katoliSko poli- tično društvo za radovljiški okraj, ki je izročilo po gospodu dekanu Ivanu No- vaku za družboni vrtec 200 kron. Polog tega je gospod dekan iz svojega daroval 50 kron. Slovcnnki gimna/ij v ('clju ima zasigurirani za prihodnjo leto pararelki v prvem in drugom razredu, tako da bo zavod štel 6 razredov. Za sprejern so jo v jesenskom torminu 16. t. m. oglasilo 34 učencov. S tern je najbolj dokazano, kako polreben jo ta zavod, kar Nemci vedno zanikujejo. Šlevilke govoro! Volilne Inmparlje v Celju. — Danes se vräijo na Štajerskem deželno- zborak© volitve v splošni kuriji. Štajerski Nemoi in nemškutarji poslužujejo se vseh tudi najgrših sredstev, da bi v ti kuriji prodrli s svojimi kandidati. Pod naslo- vom „Volilne lumparije v Gelju" priob- čila je zadnja „Domovina" članek, v ka- terem pripovednjc, da so dobili izkaz- nice za to volitve tujci s Pruskega ter nedorasli mladeniči, dočim niso dobili izkaznic Ijudje, ki so volilci v mestni zastop in v deželni zbor, ker plačujejo toliko davka, da, celo akademično izo- braženi možje, ki so se zglasili na mest- nem uradu, ne dobijo izkaznic. Otvoritcv Nadne razstavc v lia- dovljicl. — V soboto je bila slovesna otvoritev sadne razstave. NavzoČi so bili: deželni predsednik s soprogo, deželni glavar, župan Hribar, posl. Pogačnik, dvorni svetnik Dralka in mnogo druzega odličnega občinatva. Okrajni glavar De- tola je imel nagovor, na kar je dež. pred- sednik otvoril razstavo. Snog. — V zadnjih dneh je padlo po kamniSkih planinah obilo snega. V Ljubljani se je temperatura znižala od 16 na 9 stopinj R. Slovenskl izletnikl v Belgrad v Zagrcbu. — Slovenske izletnike v Bel- grad, katerih je bilo okolo 50, so Hrvatje pričakovali na zagrebškem kolodvoru ter vBprejeli pevajoč pesem „Slovenac i Hrvat". Nato je sledil sprevod po mestu. Od veeh strani so doneli slovenskim izletnikom nasproti klici: ,Živili Slovenci". Živiln #Slovenk©!:( Pred Jelačičevim spom^nikoin so se odkrili vsi ter zapoli posem „Liepa naša domovina". Skupna večorja bila je na državnem kolodvoru, kjer so peli Slo- venci. S Slovenci odpoljalo so jo v Bel- grao tudi kakih 100 Hrvatov. l'rodaja vojaških konj. — V Za- grebu bodo dno 3. in 4. oktobra t. I. prodali na javni dražbi nad 200 vojaških konj. — Upor vojakov. — V soboto zve- čer so je v Matzleinsdorfu pri Dunaju uprl oddelek dragoncevr, katorega so pre- mostili v drugo posadko. Častniki ao bili primorani pozvati vojaäko pomoč. Prišhi je na pomoč jedna stotnija 24. peäpolka, ki je upornike obkolila in nekatero od njih odvedla v vojaške zapore. Hfti stroljala na očctn. — V Selcu pri Karlo'vcu je hči zasebnega z,em- Ijomerca Adolfa Böhma Sofija ßtroljala na svojega očeta, ker ji je zabranil neko ljubavno odnoäaje. Ena kroglja je zadela očeta v čelo, ena pa v ustnico. Očeta so odpoljali v bolnišnico, njegovo hčer pa v zapor. Davck na dobelost, — Övodsko mesto Hafangor obdačujo osebo, ki ho dosegle preveliko debelosl, s posebnim davkom, ki jo toliko viSji kolikor bolj dobel človek. Umrl je v svoji grajščini Friedrichs- ruhe nemäki državni tajnik knez Herbert Bismarck v nedoljo ob 10. uri 15 minut prodpoludne. Pokopali ga bodo jutri. Veletrgovina tatov. — Nekaj časa sern je vzbujala v Parizu veliko pozor- nost noka nova trgovina, v katori se jo po čudovito nizki ceni nakupilo vse, kar 8pada v gospodinjstvo. Drugi trgovci niso nikakor mogli tekmovati z novo otvorjeno trgovino. A lepoga dno si jo noki trgo- vec natanjčneje ogledal blago in jo za- pazil mod drugim blagom več predmotov, ki so mu bili ukradeni. Soveda je rnož takoj o tem obvestil policijo, ki jo po- slala v trgovino več redarjev. Laslniko trgovine so zaprli. Znižane tarlie za živinsko klajo in koruzo so dovolile skoraj vse avstrijsko železnice, kar so to dni naznani z nared- benim listom. Kako se kulia žgaujo i/ trnnlj, in koliko žganja se dobi iz lOü kg trnu- ljovih jagod ? Iz trnulj so žganjo kuha kakor iz vseh drugih enakih jagod. Ja- gode morajo seveda najprej pokipoti. Z ozirom na to, kolikor sladkorja imajo jagode v 8ebi, kakäno jo bilo kipenje in način kuhanja, so more računati na 3 do 6 litrov žganja iz 100 kg trnulj. Načelo velja, da so trnulje äele t»krat godne, kadar jih parkrat slana popari. AU se krompir bolj debeli, ako se mn poreže steblovje ? — če bi bili naši Ijudje le kolidkaj poučeni o rastlinskom življenju, hi vedeli, da so vse ratlinsko življenje vrši v zelonih delih rastline, t. j. v listju, in bi polem gotovo ne trdili in no dela.li takih no- umnosti. Trditov, da se krompirjovo go- molie bolj debeli, če 8© krompirjovec poreže, velja toliko, kolikor trditev, da .se prašič poprej odebeli, öo se mu izreže žolodec. Dokler je krompirjevo steblovje zeleno, toliko časa se krompir debeli in boljäa, t. j. množina škroba v njem narašča. Če se pa zeleno steblovj© poreže preden je dotična vrsta krom- pirja dozorela, potem postane krompir steklast. Loterijske številke. 17. septembra. Trst......21 72 24 62 23 Line...... 2 47 15 50 56 Vsaka rodbina oaj bi T ivoj prid rabila ls Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsak- dUap karai pijači. ünton Krušii hrojnšhi mojster in trgouec Corso Gius. Verdi štev. 33 ooooo izdeluje o o o o o usahovpstne oblehe za vsahi stan oooo kakor tudi o o o o za civilie, vojaške id ftržavne nrainik Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko in zimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o Ceiie zmerne o o o Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190 — do 210 — „ Sandomingo „ 230 — „ 240 — „ Java . . . . „ 230 — „ 240 — „ Portorico . . „ 280— „ 900 — „ Ceylon . . . „ 290 — „ 300 — Slukdop.....„ 72— „ 74 — Š[»«h......„ 120— „ 136 — 1'otpolij v sodn . . „ 41 60 „ 42 -., " zaboju . „ 13— „ 13 60 Maslo surovo . . . „ 170— „ 180 kahano . . „ 210— „ 220 — Olrobi debelo . . „ 1060 „ 12— drobno . . „ 1020 „ 11 — Turšica.....„ 14-— „ 15 — „ za hrano . „ 13'— „ 14-— Oves .>....„ 1360 „ 1660 M o k a ogerska : gi 0 K 33— št. 1 K 3220 ät. 2 K 31 40 „ 3 „ 30-40, „ 4 „ 29 60, „ 6 „ 28 60 ät. 6 K 27 60. Vydroue žitne kawe ¦ POSKUSIsEI "%•• Viort» ar»to«OI|no. f^ Potint 6 k(. poiilik« 4 K SO n trtcioe. J^.DOMACI PRIJATELJ" Z'ffrtH h*trm jilt* tmtt Vrwf-Vlli. ---------—i------------------------—i n - __________r Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš št. 2. Prodaja stroje tudi na toden- ske ali mesečne obroke. Stroj i so \z prvih tovarn ter rmjboljže, kakovosti Priporoča 8C slav. občinstvu r I Anton Fon, ! klobuöar in gostilniöar, | Semeniška ulica št. 6, i ima bogalo zalogo raznovrstnih ! klobukov > tor loči v svoji krčmi ! pristna do mac a vina I in postreže tudi z jako ukuanimi \ j^dili. Hojoki! _ bupujte narodni ftolBb! ! Ivan Bednarik i priporoea svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini St. 3. Naznanilo! Podpisani naznanja si. občinstvu iz mesta in z dežele,'da sem odprl svojo apnenico in priporočam svoje iz- vrstno blago vsem zidar- skimmoj strom, gospodar- jem in drugim podjetni- kom. 10. Faganeli & C. v Mirnu. Anton Kuštrin Gosposki uliCx h. štev. 25, v Cloiici, priporuča častili dahovščini in sliivnon.n občinstvu v nmstu in na doželi svojo tr^ovino jodilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandominj^o, Juva, Cejlon, Pi r i - rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angolo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrols v zabojo Slndkor razno vrate. Moko St. 0, 1, 2, 8 V, 6. Več vrst riža. Miljsve^e prv« in druge vrste, namreč po 7« kila in ol 1 funta. Testonine iz tvornice Žnideršič & Vulcnčič v II. Bistrici. Zveplonke družhj; sv Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v A|dovščini. Vro blago prve vrste. Nagrobni spomeniki Franc Podberšič, avtor. kaninoseSki inoJNtcr, («orlcn Tržaftka cokIji 17, priporo^a slavnemu občinslvu za bližajoči ao prwznik „Vseh vernih duski svnjn bogato zalogo raziičnili nagrobnih spo- menikov, bodisi prip-ostih ali flnih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne Hamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. Sprejema in izdeluje vsako- vrstna v kamnosesko in strugarsko stroko spa- dajoča dela po prav zmernih cenah. „Narodna tisk&:na" priporoca vizitnice. Ustanovljena leta 189 9. „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vetturini st. 9. prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji konkurence. TICIfA- »^or'co"» »,Primorski list", diplome, IIOlVA. brošure, cenike, vabila, račune, itd. Pismena naročila tiskovin se izvrš^ z obratno pošto; ------.—-— vsa drug-a v najkrajšem času. __ Samo enkrat „.... nnj vRhkdo kupiti svoje potrfi ščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica, Gosposka ulica 7, I in nikriar več ne bode iskal drugod boljšega, S | lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, 1 "kakor se tu dobi. * Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za pomiadno in letno sezoiio v iMMloNOj»ljivi izberi kakor: krasni okraski za obieke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovj itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavlce usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki. moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zaloga pristnih bclih in črnih inn iz last nth in drugih prixna- nih vinogradov. Dostaylja na d