PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnii Cena 650 lir - Leto XLH. št. 102 (12.427) Trst, četrtek, 1. maja 1 Ob stoletnici 1. maja - delavskega praznika 9 ■A 2 m 53 2 j- I N-: Z r~: 5 559 nije) OD vi Uš £• ?> RENATO KNEIPP Tudi letošnji 1. maj potrjuje svojo 100-letno tradicijo kot praznik dela, v katerem se zrcali trenutek boja za uveljavitev glavnih temeljev svobode — mir, sožitje in pravica do dela. Delavci so vedno zasledovali uresničitev dveh ciljev — izboljšanje razmer na delovnih mestih in obenem družinskih pogojev ter stalno potrjevanje demokracije, svobode in miru. Delavski razred si je izboril marsikatero pravico in uresničil ideale z žrtvami mnogih predstavnikov delavcev in sindikalistov, ki so bili za to zatirani in dali celo svoje življenje. V današnji družbi se porajajo vedno novi problemi, katerim je treba nemudoma najti primernih rešitev. Pereč problem je še vedno brezposelnost, ki zadeva predvsem mladino in zato si je sindikat zastavil kot glavni cilj reševanje tega problema ob naslednjih pogajanjih za obnovo delovnih pogodb. V te pogodbe bo vključil poleg problematike dela tudi vprašanja urnika, uporabe objektov in premičnosti delovne sile. S tem bo sindikat skušal rešiti problem brezposelnosti in obenem izboljšati sedanje stanje, predvsem z zahtevo o nagrajevanju strokovnosti tehnikov in kadrov. Te zahteve, uperjene proti namenom Confindustrie, ki skuša centralizirati diskusijo, so istočasno tudi odgovor na vedno večjo potrebo po »demokraciji sindikata« in hočejo s tem vrniti delavskemu gibanju možnost, da lahko posega pri odločilnih sindikalnih izbirah; istočasno je potrebno, da sim dikat z vlado določa temelje za soočanja pri novih izbirah v okviru Od danes bo v kioskih Visavì, priloga, ki jo je petruijstdnevnik '»Bollettino degli Sloveni in Ita Ha« pripravil za 1. ntaj. Publikacijo, ki obravnava vrsto za mesto in za deželo aktualnih tem, bodo prodajali tudi ob sprevodu. Visavì je enkratna priloga, vendar pa ima zelo jasen cilj: spodbuditi soočanje in dialog med vsemi tukajšnjimi skupnostmi, obenem pa dokazati, da je možna drugačna informacija v italijanskem jeziku. gospodarske politike, ki je danes popolnoma nezadovoljiva. Pomembno bi bilo, da bi spričo znižanja cene pe-jroleja in vrednosti dolarja čimprej ‘diko uporabili ta sredstva za odpi-J'onje novih delovnih mest. Vse to pa bomo dosegli samo z enotnostjo, ki sm0 j0 v Trstu zaznali ob odločilnih penutkih kot so: mir, boj za delo 'o gospodarski razvoj; višek te enot-hosti je bil zabeležen s splošno stavbo 16. aprila letos, ko smo enotno na-stopili v obrambo delovnih mest v Paši pokrajini. V tem in podobnih tre- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vedno bolj jasne razsežnosti jedrske katastrofe v Ukrajini Še vedno gori grafit v černobilski JE Radioaktivni oblak se pomika na zahod MOSKVA — Kljub sovjetskim naporom zmanjševanja razsežnosti katastrofe v černobilski jedrski elektrarni »Lenin« severno od Kijeva je iz ure v uro bolj jasno, da se je človeštvo znašlo pred eno najhujših tehnoloških katastrof v svoji zgodovini, z nepredvidljivimi posledicami za Ukrajino in Sovjetsko zvezo tako z zdravstvenega kot gospodarskega in političnega vidika. Ob molku sovjetskih oblasti so do neke mere edini zanesljivi vir informacij posnetki ameriških vohunskih satelitov. Američani seveda teh posnetkov ne objavljajo, saj bi tako raz-krili Sovjetom »moč svojih vohunskih oči«, navajajo le ugotovitve, ki so do skrajnosti srhljive. Malo je verjetno, da bi pri tem Američani iz škodeže-]ja pretiravali, iz dosedanjih izjav washingtonske administracije izhaja predvsem skrb in sočustvovanje s SZ, saj je Amerika pred njo občutila, kaj pomenijo nesreče v jedrskih elektrarnah. Reagan je že ustanovil krizni štab, sovjetskim oblastem ponudil vso tehnično in zdravstveno pomoč. Seveda ne manjkajo niti v ZDA kritike na račun sovjetskega prikrivanja nesreče in poskusov zmanjševanja razsežnosti. Te kritike pa so precej omiljene v primerjavi s skandinavskimi in zahodnoevropskimi. Na podlagi ameriških satelitskih posnetkov je torej v černobilski JE »Lenin« prišlo najprej do »kemične eksplozije«, ki je nato povzročila poškodbo sredice reaktorja in pregrevanje goriva. V sredici je prišlo do fuzije, moderatorski grafit se je vnel, radioaktivno sevanje pa je prizadelo območje 10 milj (16 kilometrov) od poškodovanega reaktorja. Iz posnetkov je baje razvidno, da je odkrilo streho poslopja, kjer je nameščen reaktor. V torek zjutraj je še divjal požar v poškodovanem reaktorju, posnetki pa dajejo slutiti, da so delno poškodovane zunanje strukture bližnjega reaktorja. Černobilska jedrska elektrarna ima namreč 4 reaktorje, poškodovan pa je južni reaktor v smeri orjaškega Kijevskega jezera. Direktor ameriške agencije za nadzorstvo nad oborožitvijo in razorože-vanjem Kenneth Adelman je ocenil kot »absurdne in smešne« sovjetske trditve, da sta v nesreči izgubili življenje le dve osebi in je navedel možnost več tisoč mrtvih. Po njegovem so sovjetske oblasti že izselile vse prebivalstvo z območja, ki se nahaja do 30 kilometrov od poškodovane elektrarne. Glede požara je bil skrajno pesimističen, saj je nakazal možnost, da bi grafit gorel še nekaj dni, morda tudi en teden, do tedaj pa lahko pričakujemo nadaljnje uhajanje radioaktivnih snovi v ozračje. Posredno potrjujejo te ameriške vesti borne informacije, ki prihajajo iz Sovjetske zveze in sosednjih držav. TASS je včeraj sporočila, da se v Ki- jevu nadaljuje sovjetsko kolesarsko prvenstvo. Take pomirjujoče vesti pa kot kaže niso preprečile strahu med prebivalstvom in prave panike med tujci, ki so se znašli v bližini prizadetega območja. Iz Moskve so včeraj le redki odpotovali v Kijev, britansko veleposlaništvo pa se na vse kriplje trudi, da bi iz Kijeva evakuiralo skupino britanskih študentov. Med njimi je namreč zavladala panika predvsem zaradi pomanjkanja kakršnihkoli nasvetov oblasti, kako se morajo ravnati. Ukrajinski študentje so jim namreč svetovali, naj ne pijejo vode in mleka in naj raje ostanejo v zaprtih prostorih, oblasti pa so nanje kar pozabile. V Kijevu je tudi skupina ameriških študentov, ki jih prav NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po sindikalni tradiciji smo današnji dnevnik zaključili že v prvih večernih urah. Bralce prosimo za razumevanje, če je zato kakšna vest nepopolna. Kot vsi časopisi v Italiji tudi Primorski dnevnik jutri ne izide, tako da bo naslednja številka izšla v soboto, 3. maja. Člani SSG za 1. maj brez plač TRST — Gledališčniki bodo na današnji prvomajski praznik brez plač. Usoda osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, Slovenskega stalnega gledališča, je v resni nevarnosti. Upravni svet je zato sklenil, da se obrne na slovensko javnost, ker odgovornost presega njegove pristojnosti. Podrobnosti na 3. strani. • Za mir NADALJEVANJE S 1. STRANI nutkili nismo izrazili samo volje do protesta, temveč smo tudi iznesli konkretne predloge za razvoj in preporod našega mesta. Ob tem smo tudi uresničili določene zahteve, saj so preklicali odpuste pri Aquili in spremenili prvotno odločitev o okrnitvi Tržaškega Lloyda. Zato se nam zdi zelo čudno in nerazumljivo, da danes te potrebne e-notnosti ni. Poudariti moramo, da smo s strani CGIL skušali na vse načine to preprečiti. Samo to trdimo, da je odločitev CCdL - UIL, da se ne udeleži današnje manifestacije, popolnoma v nesoglasju z dosedanjimi sporazumi in državnimi navodili iste organizacije. Istočasno pa taka odločitev zadobi politično obeležje, ki ponovno dokazuje, da je ta sindikat pod močnim vplivom najbolj »zmernih« notranjih in zunanjih sil. Ponuja se nam druga velika priložnost, to je tisoč milijard lir iz tako imenovanega »paketa za Trst«, pri tem pa se postavljajo nekatera vprašanja: »Obstaja možnost uporabe teh sredstev?«, »Obstajajo določene politične obveznosti?«, »So naše krajevne uprave sposobne ta sredstva upravljati?«. Odgovor je odločen NE. Zato mi trdimo, da Trst potrebuje nova razmerja med političnimi strankami v občinski in pokrajinski upravi, ki bi omogočila odločilno prisotnost naprednejših sil. Naše mesto se danes nahaja na razpotju. Ena pot vodi k zmanjšanju produktivnosti, druga pa daje resnično možnost, da postane Trst, glavno mesto dežele, center znanstvenih raziskav in istočasno pomembno mednarodno središče, predvsem z izboljšanjem odnosov in stikov z Jugoslavijo. Za dosego tega je potrebno spremeniti dosedanje politično ravnotežje in obenem tudi javno mnenje ter graditi na izkušnji mirnega sožitja med Slovenci in Italijani. Kot sindikalna organizacija smo že izrazili naše mnenje, to se pravi, da zahtevamo od vlade, naj čimprej predstavi dokument o zaščiti naše manjšine, in da mora biti o-snutek popolnoma drugačen od prejšnjega, ki ga je v imenu vlade sestavljal minister Vizzini. 1. maj pa pomeni tudi solidarnost delavcev do vseh zatiranih ljudi. Ne smemo pozabiti na tragične posledice, ki bi jih lahko povzročil spor med ZDA in Libijo. Kakor smo na ravni zveze CGIL - CISL - UIL enotno obsojali povračilni vojaški napad ZDA na Libijo tako tudi poudarjamo potrebo po odločnem preprečevanju terorizma, ki ga Libija podpira in krije, kar pa mora brez dvoumnosti o-pustiti. Italijansko vlado pozivamo, da sproži odločno politično in diplomatsko pobudo za dokončno prekinitev konflikta, da bi tako prevladala čut odgovornosti in zmernost ter da bi se uresničili pogoji za dialog in medsebojno zaupanje. Pozivamo zato vse slovenske in i-talijanske delavce, ženske, upokojence, brezposelne in študente, naj se udeležijo današnje manifestacije, da izrazijo enotno zahtevo po delu, sožitju, miru in demokraciji. RENATO KNEIPP • Černobilska JE NADALJEVANJE S 1. STRANI tako skušajo spraviti z ogroženega območja. Običajni sovjetski birokratski zapleti preprečujejo, da bi pote-kale te pobude hitreje, a po mnenju zahodnih veleposlaništev bodo že v prihodnjih dneh vsi tuji državljani na varnem. V Moskvi se že nahajajo razni italijanski delavci, ki so bili zaposleni v Ukrajini in Belorusiji. Če se po mnenju zahodnih opazovalcev sovjetske oblasti »brezbrižno obnašajo«, to ne velja za Poljsko, kjer so sprejeli najstrožje ukrepe. Prebivalstvo severovzhodnih vojvodstev so pozvali, naj ne pije svežega mleka in mlečnih izdelkov, otrokom že dajejo jodove tablete, starše pa pozivajo, naj držijo malčke doma. Zračni tokovi so se že predsinoč-njim spremenili, da šo se začeli novi jedrski oblaki preko Češkoslovaške in Madžarske pomikati proti Zahodu. V Sloveniji so tako včeraj namerili trikratno do štirikratno povečano radioaktivnost, kar ni vredno omembe, odsvetujejo le pitje deževnice; nekoliko višja, a prav tako brezvezna je bila radiaktivnost ^ na avstrijskem Koroškem in na širšem avstrijskem območju, v Italiji pa so namerili le 1,8 večjo radioaktivnost. V prihodnjih dneh se bo verjetno radioaktivnost nekoliko povečala, a bo še vedno daleč od nevarne meje. Včeraj je minister za civilno zaščito Zamberletti poročal v parlamentu o černobilski katastrofi. Vse politične stranke vključno z levo o-pozicijo so najodločneje obsodile sovjetsko prikrivanje razsežnosti nesreče. To so z velikim poudarkom poudarjale vse zahodnoevropske vlade, ki so obenem zahtevale, naj SZ spremeni svoje dosedanje zadržanje in dovoli mednarodno nadzorstvo. Osrednji shod s Pizzinatom, Marinijem in Benvenutom bo v Reggio Calabrii Prvomajske proslave v znamenju obnovljene sindikalne RIM — V glavnih mestih pokrajin bo danes kar 84 prvomajskih proslav, tem pa gre prišteti še nadaljnjih 74 v manjših središčih. Številke že dovolj zgovorno pričajo o važnosti, ki jo sindikalisti in napredne družbene sile sploh pripisujejo delavskemu prazniku v času zaostrovanja Confin-dustriine ofenzive proti socialnim pridobitvam delovnih ljudi pa tudi vpričo poostritve mednarodno političnih odnosov zaradi sredozemske krize; toda najbolj značilno je dejstvo, da se bodo prvomajska slavja po nekajletnih sporih znotraj sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL letos odvijala v duhu obnovljene enotnosti, a to dejstvo je močno spodbudno. Tudi zato, ker prav danes praznujemo 100-letnico izbire 1. maja kot praznika delovnih množic. Osrednja manifestacija bo v Reggio Calabrii, kjer bodo spregovorili glavni tajniki sindikatov Pizzinato (CGIL), Marini (CISL) in Benvenuto (UIL). Izbira tega mesta tudi ni naključna, saj izpričuje doslednost v prizadevanjih za družbeni in gospodarski preporod Juga ob odločnejšem trganju spon, v katere ga utesnjujejo organizirani kriminal in vsi, ki temu dajejo potuho. V kalabrijskem središču bo sindikat mimo potrditve operativne enotnosti poudaril tudi soglasje o tem, da marajo vprašanja dela predstavljati srž sindikalne strategije in da gre med njimi prednost problemu zaposlovanja; ta problem naj postane — zlasti v južnih prede-lih — bistvena sestavina boja za u-veljavitev nove gospodarske politike, ki naj temelji na razvoju in delu, kot enotnosti je naglasil predstavnik CISL Gaba-glio s pripombo: »V sindikatu se je utrdila zavest, da je nujno treba obnoviti in okrepiti notranjo enotnost. S to novo enotnostjo bodo morali podjetniški krogi temeljito računati že n prihodnjih dneh!« Omenili smo 100-letnico prvomajskega praznika. Toliko časa je pač minilo od maja 1886, ko je policija v Chicagu med demonstracijo streljala in ubila več delavcev, ki so zahtevali znosnejše delovne razmere, zlasti pa skrajšanje delovnega urnika na 8 ur dnevno. Dokončno je bil 1. maj določen kot praznik dela sicer šele leta 1891 na mednarodnem delavskem kongresu v Bruslju, s katerega je bilo delodajalcem vsega sveta razglašeno, da tega dne noben delavec ne bo več prišel v službo, (dg) Parlament EGS za tržaško luko BRUSELJ — Če bo ministrski svet EGS potrdil resolucijo evropskega parlamenta, bo tržaška luka uživala enake ugodnosti kot prosta luka v Hamburgu. V tem smislu se je namreč izrekel parlament držav EGS s spreminje-valnim predlogom, za katerega se je zlasti zavzel tržaški komunistični evropski poslanec Giorgio Rossetti, k osnutku enotnega pravilnika (zakona) za proste cone in skladišča v EGS, ki ga je izdelala izvršna komisija kot priprava na evropski carinski kodeks, ki bi se izvajal v vseh članicah. Pri tem je evropski parlament upošteval, da je promet tržaške luke skoraj izključno prehoden med tujimi državami, zaradi česar je izrazil stališče, da je treba odpraviti razne ovire in ga izenačiti v pravicah s Hamburgom. Med njimi morda ludi konzul v Rimu Italija sklenila izgnati 10 libijskih diplomatov RIM — V smislu sklepa EGS o povračilnih ukrepih proti Libiji se je zunanje ministrstvo odločilo za izgon 10 libijskih diplomatov, pri čemer je bilo sporočeno le eno ime, Mohamed Kalifa Gabdan, ob utemeljitvi, da se je bavil z dejavnostjo, ki ni v skladu z njegovim statusom. Neuradno se je razširila vest, naj bi v deseterici bil tudi libijski konzul v Rimu. Brž 'po tem ukrepu rimske vlade so v Tripolisu sklenili izgnati okrog 60 italijanskih delavcev, uradnikov in tehnikov (enajst se jih je že včeraj vrnilo v domovino), kar je pri italijanskih oblasteh izzvalo negodovanje, čeprav je bilo kaj takega pričakovati, kot je tudi jasno, da bo Libija izgnala še določeno število italijanskih diplomatov. V Libiji je zdaj še približno 2.750 Italijanov. Prav tako včeraj je Gadafijeva "vlada najavila izgon 19 britanskih državljanov kot povračilo za izgnanje 22 Libijcev, pretežno študentov, iz Velike Britanije. V Londonu so to označili kot »avtoritarno dejanje«. Resolucija s posveta Zveze slovenskih organizacij OHRANITI DVOJEZIČNO ŠOLSTVO CELOVEC — Na delovnem posvetu ob koncu minulega tedna je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem po tem, ko so njeni funkcionarji temeljito pretresli aktualnost sedanjega narodnopolitičnega trenutka med narodnostno skupnostjo na Koroškem, sprejela posebno resolucijo, s katero opozarja domačo in tujo javnost na resnost problema, ki grozi Slovencem na Koroškem, ko bi se uresničila težnja koroškega Heimatdiensta in deželne FPOÈ po ločevanju šolarjev na »nemške« in »slovenske«. Ker je šolsko vprašanje ključnega pomena za narodnostni razvoj in obstanek Slovencev na Koroškem, in ker »v zadnjih letih in še prav posebej v zadnjih mesecih prihaja do nestvarnih in šovinističnih napadov na zadnje ostanke dvojezičnega šolstva, katerim v ozadju botrujejo zahteve po ločevanju šolarjev, in ki ne le, da želijo na Koroškem vpeljati apartheidu podoben sistem, temveč želijo iznesti narodnostne konflikte med najmlajše genera- cije« in zlasti še, ker ob teh težnjah »napovedujejo že naslednjo temo, namreč ločevanje po jezikovni pripadnosti v cerkvi«, so odborniki, zaupniki in aktivisti ZSO ugotovili, da gre pri šolskem vprašanju za več kot zgolj za organizacijske spremembe v obstoječi šoli, kajti gre za vprašanje bolj ali manj mirnega sožitja v deželi ali pa nenehnega in zaostrenega narodnostnega konflikta v posameznih občinah. Zato: »Koroški Slovenci smo v pretek-klih mesecih s konstruktivnimi predlogi bistveno prispevali k stvarni razpravi o dvojezičnem šolstvu in s tem k pomiritvi politične klime v deželi. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da koroške stranke sledijo zahtevam nemških nacionalistov in kažejo resno pripravljenost ugoditi njihovim zahtevam.« In ob koncu resolucije je rečeno: »Vztrajajmo na skupnem pouku v skupnih šolah. Storimo to v interesu naših, predvsem pa bodočih rodov.« B. G. MAJ 86 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 10,50%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih. • Nove triletne in štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu: v podpis proti gotovini • Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. V podpis od 2. do 8. maja Emisijska cena Obrestna Rok mera Dejanski letni donos 99,25 % , . v _ .. 3 leta 10,50% 4 leta 11,09% 11,02% BTP Investicija oproščena davkov vedno na razpolago Gledališčniki niso prejeli aprilskih plač Ponovno v ospredju dramatično vprašanje obstoja in razvoja našega gledališča Resnost položaja presega odgovornost upravnega sveta SSG in je vprašanje političnih strank in vse naše skupnosti Igralci, tehnično, upravno in drugo osebje Slovenskega stalnega gledališča niso prejeli plač in drugih dohodkov dozorelih aprila in je torej njih današnji praznik prvi maj izredno grenak, Predvsem pa Slovensko stalno gledališče ni v letošnji sezoni uravnovesilo bilance in gre že ugotovljeni deficit preko dvesto milijonov lir. S tem pa se ponovno z vso dramatičnostjo zastavlja osnovno vprašanje obstoja in razvoja osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji. To sta osnovni ugotovitvi dolge in poglobljene torkove seje upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. V uvodnem obsežnem poročilu je predsednik Bogo Samsa orisal velike napore, ki so bili narejeni v zadnjih dveh mesecih, da se proračun uravnovesi. Omenil je razgovore, ki jih je imela delegacija SSG na republiški konferenci SZDL Slovenije s prošnjo za politično pomoč slovenske in jugoslovanske politične stvarnosti in diplomacije. Predvsem pa je seveda poudaril napore, ki so bili narejeni na ministrstvu za turizem in predstave v Rimu, na deželni in krajevni ravni. V ta okvir spada tudi skupni nastop dveh predsednikov našega SSG in Teatra stabile pri ministru, pri tržaških parlamentarcih in pri predsedniku deželne vlade Biasuttiju in ločeni pismi deželnemu odborniku za kulturo Barnabi. Žal do sedaj ni bilo še nobenega odgovora z izjemo posredovanja senatorke KPI Jelke Gerbec, o čemer je pismeno obvestila oba predsednika. SSG se je obrnilo s prošnjo za pomoč tudi k slovenskim denarnim zavodom in slovenskim gospodarstvenikom na splošno, da bi s pomočjo spon-sorizacije in na druge načine pomagali premostiti nekatere težave, to pa seveda nikakor ne zmanjšuje obveznosti države, da reši položaj SSG in ostaja v ospredju osnovni napor usmerjen na kritje deficita izjavnih sredstev. Deficit pa je izredno nevaren in grozeč, saj izhaja predvsem iz bistveno nižje subvencije ministrstva v primer- javi s tem, kar se je pričakovalo, poleg tega pa ministrstvo do sedaj še ni izplačalo niti ene lire in je poslalo samo kreditna pisma, za katera pa je treba plačati visoke obresti. Samo delno pa je deficit rezultat tudi dejstva, da so se povečale vse postavke proračuna, posamezne sicer za zelo malo, skoro neopazno, vendar pa je očitno, da je ustanova dosegla krajno spodnjo mejo, izpod katere ni mogoče več iti. Izredno pozitivno pa je dejstvo, da število gledalcev ni upadlo, čeprav so drastično zvišani abonmaji in cene vstopnic, kar priča o resnem zanimanju slovenskega občinstva za svojo ustanovo. Še resnejše pa je vprašanje bodočega proračuna, ko ni bilo mogoče kriti niti sedanjega, kar vse postavlja pod vprašaj bodočnost ustanove. Končno je upravni svet ugotovil, da ni več razpoložljivih likvidnih sred- stev in da zato ni mogoče izplačati rednih plač in drugih dozorelih osebnih dohodkov. V prihodnjih dneh se bo gledališče trudilo, da najde trenutne rešitve v smeri še dveh možnih razpoložljivih sredstev: obljubljene podpore iz sklada za Trst in sponsorizacr-je gospodarskih podjetij. Bistveno vprašanje pa je položaj in perspektiva SSG, zaradi česar je upravni svet sklenil, da se ustanova obrne za podporo najprej k plitičnim strankam, ki vključujejo Slovence in k obema osrednjima strankama. Položaj je namreč tako resen, da presega odgovornost in možnost intervencije upravili organov SSG in da je SSG vprašanje celotne organizirane slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in celotne politične javnosti na ozemlju, kjer Slovenci živimo. Altanovo satirično sporočilo na razstavi v Červinjanu ČERVINJAN Cipputi je prišel do Červinjana: na sedežu Delavske zbornice (na pobudo krajevnega krožka Marcuzzi in CGIL) je do 4. maja na ogled razstava vinjet, ki imajo za protagonista sarkastičnega delavca Francesca Altana. Za Cipputija je torej povratek domov, potem ko je obiskal gledalce po vsej Italiji in gostoval na Rinasciti, Repubblici, Unità irj Panorami: Altan je namreč Furlan in živi blizu Ogleja. Francesco Altan je v središču pozornosti že 20 let. Ustvaril je mnogo likov, med katerimi naj omenimo Trina, Krištofa Kolumba, Sandokana in psičko Pimpo, s katero je pred kratkim prejel tudi nagrado Andersen. Potem pa je izpod njegovega svinčnika prišel na dan Cipputi, ki v kombinezonu pred svojim strojem komentira italijansko politično dogajanje. In kakšno je Cipputijevo mišljenje? Altan odgovarja: Gre za marksista, vendar marksista XX. stoletja, predvsem pa je delavec. Ciputti dobro ve, da so minili časi neomajnih resnic. Komični efekti, ki smešijo elitizem, ne skrivajo sporočila: med verbalnim in realnim svetom, med vladajočimi ni sozvočja. Altan pravi, da ni izbral delavca za protagonista zato, da bi interpretiral misli, temveč za branje resničnosti. Gre za interpelacijo ljudske misli o vseh dogodkih, ki zadevajo »malega človeka«. Razstava v Červinjanu prikazuje danes znanega delavca v razvoju zadnjih desetih let, do zadnjega kongresa KPI, kateremu namenja Alan nekaj svijih naj lepših risbic. salonit anliovo petinšestdesetletna tradicija in kvaliteta v proizvodnji gradbenih materialov «i SALONIT ANHOVO čestitamo za praznik dela 1. maj /&K gostol »GOSTOL« NOVA GORICA TOZD Tovarna strojev Nova Gorica TOZD Tovarna strojev Tolmin TOZD Tovarna strojev Idrija TOZD Livarna Nova Gorica DSSS Koper o. sol. o. proizvodnja, trgovina in turizem 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 AGROSERVIS Koper DROGA Portorož JADRAN IMPORT-EXPORT Sežana PRESKRBA Koper INTERNA BANKA Koper TOP Portorož Delovnim ljudem, občanom in gostom iskrene čestitke ob prazniku deta, 1. maju Shodi CGIL v Trstu, Nabrežini in Miljah Prvi maj v znamenju zaskrbljenosti zaradi stanja tržaškega gospodarstva Tudi kitošnji prvi maj poteka v znamenju zaskrbljenosti zaradi stanja tržaškega gospodarstva. Poztivni znaki, ki jih je zaznati na vsedržavni in mednarodni ravni — padec cene petroleja in napovedana ustavitev inflacijskega procesa — za sedaj ne dajejo upati, da bi tudi Trst v doglednom času prebrodil svojo krizo. K pesimizmu pa navaja tudi krajevni politični položaj, ko sta obe tržaški krajevni upravi, Občina in Pokrajina, v dejanski, pa čeprav še neformalni krizi, in je torej njuno delovanje dejansko paralizirano ali vsaj omejeno na najbolj normalno upravljanje. V takem vse prej kot rožnatem položaju se tudi krajevni sindikati lotevajo praznovanja prvega maja ločeno, z razliko od vsedržavnih, ki so znali pustiti ob strani še obstoječa nesoglasja in vsaj ob priliki delavskega praznika nastopiti enotno. Kot smo že poročali, bo CGIL priredila danes tri množična prvomaj- ske shode). V Trstu, kot je že običaj, se bodo delavci zbrali ob 9. uri na Trgu Pestatomi in od tod bodo v sprevodu prehodili ulice mestnega središča. Zaključno zborovanje bo na Trgu Unità, kjer bosta ob 10.30 govorila deželni tajnik CGIL Mauro Gia-luz in slovenski sindikalist Renato Kneipp. Osrednje zborovanje v Nabrežini bo na glavnem trgu ob 10.30. Govorila bosta Serena Ciano in v slovenščini Žarko Hrvatič. Tu sta predvidena dva sprevoda, ki bosta krenila istočasno Sindikat slovenske šole sprejema prijave za izlet v Tiibingen, ob 400-letnici Trubarjeve smrti, samo še jutri in v ponedeljek med 11. uro in 12.30 na svojem sedežu v Ul. Filzi 8 (1. nadstropje), tel. 61-193. (ob 9.30) izpred nabrežinskega županstva in izpred-Ljudskega doma v Križu. In končno še Milje: sprevod bo ob 10.30 krenil z Drevoreda 25. aprila, zborovanje pa bo ob 11. uri na Trgu Marconi, kjer bosta govorila Riccardo Devescovi in v slovenščini Ernesto Arbanas. Tako CISL kot UIL bosta imeli interni proslavi na sindikalnih sedežih v Ul. S. Spiridione (ob 10.30) in na Trgu Papa Giovanni (oh 10. uri). V veliki dvorani Trgovinske zbornice pa bo danes ob 10.30 vsakoletna podelitev odlikovanj za zasluge dela 22 delavcem. Navzoč bo podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Fioret. Že včeraj, na predvečer prvega maja, so bile po naših vaseh in društvih številne prireditve in svečanosti ter polaganje vencev. Zaradi predčasnega zaprtja redakcije bomo o njih poročali v prihodnji številki dnevnika, ki bo izšla 3. maja. V sredo še zadnja premiera letošnje uspešne sezone SSG Tudi za Slovensko stalno gledališče se bliža konec sezone, čeprav težav, in mislimo predvsem na finančne probleme, res ne manjka, se bodo gledališčniki slovesno poslovili od svojega občinstva. Za zaključek sezone so namreč pripravili še eno postavitev, katere premiero si bomo ogledali v sredo, 7. maja, v Kulturnem domu v Trstu. Gre za svojevrstno predstavo, za večer umetnosti giba na temo o zemlji. Recital, katerega glavna in edina izvajalka je mlada gledališka igralka Maja Blagovič, si je zamislila in ga postavila na tržaškem odru koreografinja Lojzka Žerdin. Večer, ki ga bogati originalna glasba Lada Jakše, je naslovila Zemlja, ker o zemlji ali bolje o človeku in njegovih tesnih vezeh z zemljo, pripoveduje predstava. Zemlja rodi človeka, zemlja ga hrani, v zemlji bo človek počival. Zemlja je torej tista, ki poživlja korenine človeka, naroda, pa tudi človeštva. Uničevanje in krčenje zemlje ne pomeni le stiske posameznika ali nekega naroda, temveč po zakonih ravnovesja, pomeni grožnjo življenja sploh. »Minuta tišine« danes na Radiu Trst A Dramsko uredništvo Radia Trst A se bo vključilo v današnjo prvomajsko slavje z gledališko lepljenko »Minuta tišine za vse, kar se tako tragično prejmeta«, ki bo na sporedu ob 14.10. Scenarij za to lepljenko, ki traja približno 50 minut, je po literarni predlogi Marija Čuka napisal Sergej Verč, lani osorej pa so jo v gledališču »F. Prešeren« v Boljiincu prvič izvedli člani mladinske skupine in moškega pevskega zbora »Valentin Vodnik« iz Doline. Recital udejanja nekatera poglavja iz naše novejše zgodovine, od osvobodilnega boja do osvoboditve Trsta 1. maja 1945 pa tja do današnjega časa, ko se je fronta boja pomaknila v urade, ministrstva in občinske palače. V sklopu oddaje bo prvič na sporedu kantata »Minuta tišine« Ignacija Ote, ki tudi vodi zbor SPD »Valentin Vodnik iz Doline. Gledališka režija in radijska realizacija Sergej Verč. Prava poslastica za ljubitelje jazza Jutri koncert pianista Gila Evansa Ljubiteljem jazza se ponuja izredna priložnost: znani pianist Gii Evans bo s svojim orkestrom nastopal v tržaškem gledališču Rossetti jutri, 2. maja zvečer. Koncert organizirata Tržaški jazz klub in Tržaška turistična ustanova. Ker Trst ne ponuja pogosto takih koncertov, je upravičena nestrpnost, s katero ljubitelji dobrega jazza pričakujejo nastop' Gila Evansa in glasbenikov, ki ga spremljajo. Sicer se Tržaški jazz klub trudi, da bi svoje člane in »privržence« od časa do časa razveselil s prisotnostjo znanih jazzovskih osebnosti (v tej sezoni je klub organiziral že tri koncerte), ker pa se klub ubada s prostorskimi težavami — saj ne razpolaga s svojo dvorano, mora za večje skupine ali za zelo znana imena iskati sodelovanje z drugimi ustanovami, ki lahko nudijo primeren prostor za take nastope. Tokratni koncert spada vsekakor med izredne priložnosti, saj je Gii Evans eden najbolj znanih jezzovskih aranžerjev, poleg Duka Ellingtona, Tadda Damerona, Billyja Strayhoma in še nekaterih drugih. Njegovi aranžmaji so vedno nekako diskretni in pletejo harmonije ob solistu tako, da dopuščajo vedno dovolj prostora tudi improvizaciji. Štiriinsedemdesetletni Gii Evans se zelo rad ukvarja tudi z muzikali (omeniti moramo vsaj film Absolute Beginners, ki ga je režiral Julien Temple in v katerem nastopajo Sode, David Boivie, Charlie Mingus, Miles Davis in drugi). Okrogla miza o položaju tržaških italijanskih gledališč Neustrezne strukture največja ovira V torek je bilo na sedežu Krožka za kulturo in umetnost zelo zanimivo srečanje o položaju tržaških gledališč. O občutenosti problematike je pričala prisotnost tržaškega župana Richettija, predsednika pokrajine Marchia, predsednika Teatra stabile Zennarija, upravnika gledališča Verdi De Ferre in direktorja Koncertnega društva Pontinija. Na žalost pa so bili odsotni vsi odborniki za kulturo, občinski, pokrajinski in deželni, ki bi lahko o tem argumentu gotovo veliko povedali. Uvodno besedo je imel predsednik Krožka za kulturo in umetnost Tom-besi, ki je številni publiki podal sliko neustrezne ureditve tržaških gledaliških struktur. Po njegovem: mnenju predstavlja največjo oviro k dokončni rešitvi in kvalitetnemu skoku tržaške gledališke stvarnosti nerešeno vprašanje Verdija, ki vselej zahteva levji delež javnih finančnih sredstev. V svojem posegu je tržaški župan Richetti poudaril pomembno vlogo, ki so jo imela tržaška gledališča ne le v krajevni, ampak tudi v širši italijanski stvarnosti. Ob hvalnici tem kulturnim inštitucijam je Richetti, v isti sapi, podčrtal trud občinske u-prave za sanacijo Verdija, v katero so dosedaj vložili preko dve milijardi lir. Dotaknil se je tudi zapletenega položaja gledališča Rossetti. Samo zgradbo namerava občinska uprava, z deželnim prispevkom, odkupiti, nakar jo bo prestrukturirala. Po njegovih besedah bodo ta trn odstranili v kratkem. Predsednik pokrajine Marchio je bil včeraj precej polemičen do tržaških zavarovalnih, bančnih in drugih zasebnih inštitutov. Ugotovil je, da na žalost ne sledijo zgledu tovarne gum Pirelli, ki je na lastne stroške obnovila milansko Scalo in jo nato nudila v uporabo kulturnikom. Potrdil je tudi sklep pokrajinske uprave o ureditvi gledališča Filodrammatico, ki naj bi »odslej nudilo več možnosti vsem tistim, ki so bili v dosedanjih posegih večkrat zapostavljeni«. Tudi predstavniki gledališč Verdi in Teatra Stabile ter Koncertnega društva so si bili v oceni položaja povsem enotni, vendar niso videli, obratno kot politiki, nobenih razlogov za slavospeve, saj ostajajo po njihovem mnenju še zelo hude vrzeli. Posebno oster je bil predsednik Teatra stabile Zennari, ki je nakazal realno možnost, da bo šla naslednja gledališka sezona po zlu. »Vemo, kaj v italijanskem političnem žargonu pomeni izraz kratkoročni poseg,« je dejal. »Če se dela ne pričnejo v naslednjih desetih dneh — nobenih znakov pa ni, da bi do tega prišlo — se bo vse zavleklo do naslednje pomladi.« V diskusiji se je med drugimi ogla- sil tudi predstavnik »Jagoidšča« (II posto delle fragole). Podčrtal je dejstvo, da se ob obravnavi položaja v gledališčih Verdi ali Rossetti vsi zavedajo dramatičnega položaja, nihče pa ni tako občutljiv na zahteve mladinskih, alternativnih in drugih manjših skupin, da bi se zbirali v oblikah, ki so jim bolj ustrezne. Ugotovil je tudi, da se nihče od prisotnih ni obrnil na te subjekte tržaške stvarnosti, ko je bil govor o posegih v gledališču Filodrammatico ali v kompren-zoriju psihiatrične bolnišnice. Glas harmonike pri Domju KD »F. Venturini« od Domja prireja danes ob 15 uri v Kulturnem centru »Anton Ukmar-Miro« pri Domju lil. obmejno prijateljsko netek-movalno srečanje godcev na diatonično harmoniko »Glas harmonike«. Revija »Glas harmonike« stopa tako že v tretje leto in si s tem brez dvoma lahko nadene naziv tradicionalnosti. Na prvih dveh srečanjih je nastopilo kar 37 oz. 36 godcev iz Trsta, Furlanije, Beneške Slovenije, I-stre in Slovenije. Revijo bo posnel slovenski tržaški Radio - Trst A. Delovali bodo dobro založeni kioski. Pregled nekaterih pobud, ki jih uresničujeta dolinska in devinsko-nabrežinska občinska uprava Gozdnate površine so dobrina, ki jo je treba vsestransko ovrednotiti Dobršen del tržaške pokrajine prekrivajo gozdne površine. Obsegajo namreč okrog 6.400 hektarov, kar predstavlja skoraj tretjino pokrajinskega ozemlja. V zadnjih časih se v javnosti in še zlasti pri javnih upraviteljih vejja zavest, da predstavljajo pomembno dobrino, ki jo je potrebno primerno negovati, pa tudi izkoriščati. Na dlani je namreč, da so te površine velikega ekološkega in zdravstveno-higienskega pomena, po drugi strani pa bi ne smeli zanemarjati niti njihove gospodarske vrednosti — vsaj potencialne. V tem zapisu se bomo nekoliko podrobneje pomudili pri nekaterih pobudah dolinske in devinsko - nabrežinske občinske u-prave, ki sta v zadnjih časih pokazali določeno podjetnost na tem področju, kakor sicer tudi tržaška, o kateri bomo kaj več zapisali v eni prihodnjih številk. Seveda bomo primerno pozornost posvetili tudi gozdnim in gozdarskim razmeram v drugih okoliških občinah na Tržaškem. Preden se lotimo za ta zapis napovedane snovi, pa moramo zabeležiti nekatere ugotovitve splošnejše narave. Že takoj na začetku moramo namreč podčrtati, da so gozdovi na Tržaškem dokaj zanemarjeni. Približno četrtina jih je last raznih javnih ustanov, zlasti občin, v ostalem pa pripadajo zasebnikom. Občinske uprave so si začele šele v zadnjih letih postavljati vprašanje, kako jih upravljati. To so storile tudi na pobudo Dežele, ki ima na tem področju primarno pristojnost. Zanimanje zasebnikov do lastnih gozdov je do nedavnega strmo padalo, vzporedno z opuščanjem kmetijstva, predvsem pa odkar so drva postala iz ekonomskih in drugih razlogov manj cenjeno kurivo. Energetska in splošna gospodarska kriza sta ta proces nekoliko zaustavili, nova pozornost, do gozdov pa se je začela porajati ob rastoči ekološki osveščenosti. Počasi si utira pot tudi novo vrednotenje gozdov z gospodarskega vidika. Poleg e-konomske vrednosti, ki jo les vsemu navkljub nesporno ima, ne gre spregledati dejstva, da so gozdne in pašniške površine na Tržaškem cilj množičnega izletništva, ki predstavlja le delno izkoriščeno gospodarsko priložnost. Nanjo moramo posebno o-pozoriti kot slovenski časopis, saj so omenjene površine v dobršni meri last Slovencev, ki večkrat ne vedo, kaj bi z njimi, in jih zato odtujujejo. Umno upravljanje gozdov mora kajpak sloneti na poglobljeni prirodoslovni oceni njihovih značilnosti. Z njo danes že razpolagamo. Gozdove na Tržaškem in na drugih predelih Krasa, s katerimi tvorijo biološko celoto, so v zadnjih časih dodo- bra raziskali razni izvedenci, npr. profesorji Livio Poldini, Alberto Hofmann, Pietro Brandmayr, Stane Peterim, Marinka Per-tot, dr. Bruno Millo, arh. Vladimir Vremec (predvsem mestne in primestne gozdove) in številni drugi. Poročila in raziskave so jim zlasti v zadnjem desetletju često naročale deželna in razne krajevne uprave, ki so priredbe tudi nekaj posvetov. Eden izmed prvih takšnih posvetov je potekal 28. januarja 1978 v Rep-nu. Priredile so ga Tržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost in Svetovni sklad za naravo, ki so izdali tudi zbornik v obeh jezikih. Ena izmed temeljnih ugotovitev prirodoslovcev je, da je izčrpana faza pogozdovanja Krasa s črnim borom, za katero je pred poldrugim stoletjem dal pobudo Jožef Ressi. Borovci, ki so po izvoru gorska vrsta, so prekrili kraške goličave, opustošene zaradi ekstenzivne ovčje paše, in danes tvorijo glavnino tukajšnjih visokoraslih gozdov. Na njihovem mestu bi morali zdaj spodbujati obnavljanje samoniklih vrst listavcev, zlasti hrastov in gabrov, ki se sicer naravno uveljavljajo. V tem smislu bi kazalo preobraziti vsaj nekatere nizkorasle ali panjske gozdove, ki so najbolj razširjena vrsta gozdov na Krasu (delno naj bi jih preuredili tudi v pašnike). S črnim borom naj bi zdaj pogozdovali le izrazite skalnate površine, kar bi med drugim prispevalo h krajinski pestrosti. Vse to bi zahtevalo precejšnje naložbe, saj bi bilo potrebno gozdove primerno čistiti in redčiti in delno celo saditi, urediti gozdne ceste, protipožarne poti in postaje. V sedanji deželni zakonodaji prideta v ta namen v poštev predvsem zakona št. 22 iz leta 1982 in št. 11 iz leta 1983. Prvi urejuje gospodarsko izkoriščanje gozdov in njihovo zaščito pred požari, drugi pa tako imenovana naravna zaščitena območja. Dolinska občinska uprava se je v tržaški pokrajini v največji meri poslužila obeh teh zakonov. Ustanovila je Naravni park Glinščice, ki zajema skoraj vse gozdne površine v občini. Poleg tega pa je že pripravila gospodarski načrt za gozdne in pašniške površine, ki so javna, to je občinska ali srenjska last. Kot nam je povedal odbornik za proračun in okolje prof. Stojan Sancin, bo načrt začel veljati čez nekaj mesecev, veljal pa bo 15 let. Na njegovi osnovi bodo gozdnate površine, ki so javna last, preobrazili v hrastove gozdove z naravno podrastjo. Za izvajanje načrta bo v glavnem skrbela deželna gozdarska služba, ki bo nosila tudi finančno breme. Kot to že dela ponekod, bo pri redčenju nasekana drva dala na razpolago lastnikom. Kaj pa gozdovi, ki so zasebna last? Odbornik Sancin zago- tavlja, da občinska uprava ne namerava vsiljevati nikakršnih norm. Vsekakor pa poudarja, da so listnati visokorasb gozdovi z gospodarskega vidika v srednjem in dolgem roku veliko bolj donosni kot pa borovi in nizkorasli gozdovi, poleg tega da so iz naturalističnih in naravnovarstvenih razlogov primernejši. Raziskave v srednji Evropi so nadalje pokazale, da so hrasti odpornejši proti kislemu dežju. Ne gre niti pozabiti, da ogenj prizadene manjšo škodo visokoraslim listnatim gozdovom. V dolinski občini deluje Društvo prostovoljnih gasilcev Breg, ki je eno najboljših v pokrajini. Z deželnimi prispevki nameravajo urediti protipožarne in druge poti, ponekod, npr. nad Drago, pa preurediti gmajno v pašnike. Devinsko - nabrežinska občina še ne razpolaga z gospodarskim načrtom za gozdne in pašniške površine, ki so javna last, vendar je pred nekaj meseci poverila (kot druga v pokrajini) njegovo izdelavo strokovnjakom. To na osnovi že omenjenega deželnega zakona št. 22/82. Kot nam je povedal tamkajšnji občinski odbornik za okolje Igor Tuta, pa je občinska uprava v zadnjih časih sprožila celo vrsto pobud, katerih namen je ovrednotiti gozdnate površine z naturalističnega, naravnovarstvenega in gospodarskega (zlasti turističnega) vidika. Tako je v teku čiščenje črničja severno od Devina in Brščic nad Nabrežinskim bregom. Poleg tega občinska uprava v sodelovanju s pokrajino ureja Rilkejevo stezo na Devinskih stenah med Devinom in Sesljanom, pri čemer bodo seveda tudi očistili borov gozdič. Omeniti moramo še Park ob izvirih Timave, za uresničitev katerega je minister za ekologijo Zanone med svojim nedavnim obiskom občine zagotovil državno podporo. Odbornik Tuta nam je med drugim povedal, da občinska uprava razmišlja, kako bi ovrednotila obsežno gomato in pretežno gozdno področje, ki se razteza od Cerovelj na jugu do Medjevasi na severu in Devina na zahodu. Dolinska in devinsko - nabrežinska občinska uprava sta torej že marsikaj konkretnega ukrenili v prid gozdov. Kako je drugod na Tržaškem, bomo obravnavali drugič. Vsekakor pa velja poudariti, da javni posegi tudi na tem- področju ne morejo biti vsemu kos. Nujno je potreben doprinos zasebnikov. Enega najobetavnejših primerov predstavlja v tem smislu pobuda, ki se je porodila v tržaški občini, in sicer ustanovitev Gozdne zadruge v Padričah. Pravilen odnos do gozdov in sploh do okolja pa seveda je stvar, ki zadeva celotno javnost. S tega vidika bo treba še marsikaj storiti, kot dokazujejo že ogromne količine smeti, ki jih na te površine odlagajo nedeljski izletniki, (mb) Zaskrbljenost po jedrski katastrofi v Černobilu Soglasna zagotovila izvedencev: v naših krajih nobene nevarnosti Jedrska katastrofa v Černobilu je seveda tudi pri nas izzvala mnogo reakcij in zaskrbljenosti. Marsikdo se sedaj boji, da bo jedrsko žarčenje, ki ga je sprostila najhujša nesreča v zgodovini miroljubnega izkoriščanja jedrske energije, prizadelo tudi naše kraje in ljudi. Dovolj je namreč, taka so bila prva poročila, da se spremenijo evropske vremenske razmere, Pa je radioaktivni oblak pri nas. Da bi točno zvedeli, kaj je resničnega v teh izjavah in da bi naposled pomirili naše bralce, smo se zanimali pri krajevnih strokovnjakih in od govornih o morebitnih nevarnostih, ki bi prizadele naše področje. __ Odgovorni za javno varnost na deželi inž. Giorgio Verri je dejal sledeče: »Vsi deželni pristojni znanstveni laboratoriji stalno sledijo premiku radioaktivnega oblaka ter sproti javljajo vsako možnost povečane ali zmanjšane radioaktivnosti v zraku. Vendar pa moram takoj dodati, da trenutno izključujemo možnost katerekoli nevarnosti, saj niso naše znanstvene raziskovalne ustanove zaznale nič nenavadnega. Trenutno se oblak premika proti severu, če pa bi slučajno v prihodnjih dneh spremenil smer, bi spet ne bilo nevarnosti, saj bi se v tem času nevarne snovi zelo razredčile. Vsekakor budno sledimo razvoju dogodkom.« Kako pa v Sloveniji sledijo posledicam nesreče v Černobilu? Obrnili smo se na Institut Jožef Stefan v Ljubljani, ki je samostojna raziskovalna organizacija in sodi med naj-večje slovenske raziskovalne in štu dijske centre sploh. Pomočnik direktorja, fizik dr. Viktor Dimic je tudi dal pomirjujoče izjave: »Kot smo oač brali po časopisih, so se po nesreči v Ukrajini v ozračje sprostili radioaktivni plini, ki so se nato raznesli nad Skandinavijo ter se nato približali Zahodni Nemčiji in Poljski. Nati laboratoriji niso do sedaj v zraku zaznali nič nenavadnega, prav tako pa je vse »mirno« tudi v jedrskem obratu v Krškem. Vendar tudi če bi se pojavilo povečanje radioaktivnosti atmosferi, bi to ne bilo nevarno sli škodljivo za človeka. Prav po tej nesreči so npr. v Švedski izmerili će setkrat povečano radioaktivnost v zraku, pa niso sprejeli nobenih ukrepov, saj bi ne imelo smisla. Pravzaprav lahko žarčenje te nesreče, seveda ne na območju katastrofe same, prime rjamo tistemu, ki so ga povzročili jedrski, poskusi na Kitajskem v letih ’60, ko se je radioaktivnost zelo povečala tudi na našem področju. V naslednjih dneh bo vsekakor boljše, saj se bodo nevarni plini še razpršili. Vsekakor stalno nadzorujemo pojav, sprejeli pa nismo nobenih ukrepov, ker je pač vse normalno in ni razloga za preplah.« Astrofizik dr. Uroš Koren je obravnaval problem z drugačnega zornega kota: »Vsekakor bodo o tej nesreči raznovrsti izvedenci in ne še mnogo govorili, ne da bi pravzaprav točno vedeli in trezno ocenili tisto, kar se je resnično zgodilo. Ta nesreča, kot tista vesoljska v ZDA, ko je v zraku eksplodiral Challenger je statistično mogoča, kot so pač statistično možne vse take nesreče pri tako skrajnih znanostih in raziskavah. Dodal bi še, da določena znanost, ki deluje v vojaške namene, išče s pravo ihto takojšnje rezultate, posledica tega pa ;e, da je varnost, ki je pri tem bistvena, popolnoma zanemarjena.« Nazadnje smo vprašali za mnenje še geofizika prof. Petra Suhadolca, ki je tudi raziskovalec na inštitutu za geofiziko na tržaški univerzi. »Menim, da je nedopustno, da niso jedrske centrale, kjer se je zgodila nesreča, zavarovali z varnostnim ovojem, kar je za varnost seveda bistveno. Drugo pa, kar je nedopustno je, da so o nesreči obvestili sosednje države daleč prepozno, saj bi bile v primeru takojšnjega poziva ukrepi zanesljivejši. Sicer pa ni pri nas v nikakršnem primeru nobene nevarnosti.« (dj) Koncertni večer v Slovenskem klubu Organizatorji običajnih torkovih srečanj v Slovenskem klubu so tokrat povabili v svojo sredo pianista Miloša Petroviča. V načrtu je bil celovečerni koncert, sestavljen iz dveh delov. Zaradi maloštevilne udeležbe, ki jo je verjetno zakrivilo tudi dejstvo, da se večer ni odvijal v običajnih prostorih v Gregorčičevi dvorani, pač pa v Gallusovi dvorani Glasbene matice, so prireditelji načrtovani spored znatno skrčili. Miloš Petrovič je pianist iz Beograda, kjer je tudi diplomiral iz klavirja. Svoj izpopolnjevalni študij za igranje čembala pa je uspešno opravil v Pragi. Za svoj, sicer nekoliko skrajšani koncert, je izbral dve skladbi iz tako imenovane »Ptujske zbirke«. Gre za skladbe iz približno 18. stoletja, ki so se v rokopisu ohranile v ptujski študijski knjižnici do »odkritja« njihove umetniške vrednosti. V zadnjih letih, ko je zopet naraslo zanimanje za komorna dela, so skladbe iz »Ptujske zbirke« našle svojo pravo mesto v javnosti. Pianist Petrovič je na čembalo izvedel: Suito v G-duru skladatelja Wenzela Raimunda Bircka ter Parthio v G-duru Johanna Michaela Steibacherja. Koncert je Petrovič zaključil precej originalno — z lastnimi improvizacijami jazz. Odnosi med sindikati in deželo nezadovoljivi Odnosi med deželno upravo Furlanije - Julijske krajine in krajevnimi sindikati so nezadovoljivi. To negativno oceno je iznesla deželna sindikalna federacija sindikatov CGIL, CISL, UIL, ki je v svoji analizi sicer poudarila, da so pred časom s skupnimi napori z deželnimi oblastmi dosegli nekaj pomenljivih uspehov, zadnje mesece pa se je položaj dokaj poslabšal in to predvsem zaradi neangažiranosti oziroma zamud deželne uprave. Sindikalni predstavniki menijo, da se bo morala dežela vrniti za po-gajalno mizo, da bi tako od blizu sledila realnim dogajanjem na gospodarskem področju. Nadalje bi morali skupno ponovno pregledati gospodarski položaj v deželi in tako izluščiti tista »krizna področja«, katerim bi morali posvetiti največjo pozornost. V tej zvezi sindikati omenjajo predvsem položaj v žaveljski čistilnici Aquila. Tak skupen nastop naj bi po mnenju sindikatov obrodil sadove tudi na srečanjih z vsedržavnimi ustanovami in družbami; brez skupnega posega je tudi malo upanja za uspeh deželne konference o podjetjih z državno soudeležbo, ki je bila najavljena že pred časom, a je doslej še niso izpeljali. Ob koncu deželni sindikati pripominjajo, da bi morali skupno z deželnimi oblastmi pregledati tudi možnosti, ki naj bi jih imela Furlanija - Julijska krajina kot obmejna dežela v okviru Evropske gospodarske skupnosti in te možnosti uskladiti z veljavnimi državnimi zakoni in normami. • Ob priliki praznovanja 1. maja bo danes Stojan Spetič ob 17. uri govoril v Ljudskem domu v Križu. Istočasno bo Ester Pacor govorila v naselju Sv. Sergija (Ul. di Peco 7) in Nico Costa v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). S četrtkove proslave 45-letnice ustanovitve OF Vrednote OF povezati s sedanjostjo Pavel Stranj, Milan Pahor in Neva Lukeš med okroglo mizo o vrednotah OF Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zve-20 vojnih invalidov NOV sta v četrtek organizirala v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio proslavo ob 45-obletnici ustanovitve o-svobodilne fronte. Naloga naših organizacij je, je dejala predsednica Združenja aktivistov Neva Lukeš, ki je proslavo tudi za-cela, da se teh pomembnih obletnic spomnimo, da spregovorimo o njiho-VGrn pomenu in da z našimi spozna-nii in gledanjem seznanimo predvsem •Piade, tiste, ki naj bi ideale, za katere so pred tolikimi leti umirali hra-partizanski borci in aktivisti, prekašali v današnjo stvarnost, ko stoji svet pred težkimi odgovornostmi, ko caka vse, tudi mlade, da se odločno korijo za mir in svobodo vseh. Osrednja točka proslave je bila o-kregla miza na temo »Kaj nam tuoi danes pomeni OF«. Še pred to je tel kratek kulturni program, ki so Sa s svojim petjem in recitacijami tepo izpopolnili učenci osnovne šole 7- S. Finžgar iz Barkovelj, ki jih l0 vodila učiteljica Vera Poljšak, z dvema primernima recitacijama pa sta ta del večera obogatila še gledališka igralca Mira Sardoč in Joško Lukeš. . ^slavljeno temo o pomenu OF in •dej, ki so jo vodile, sta pregledno in dobro razvila ravnatelj NŠK Milan ahor in redni sodelavec SLORI Pavel Stranj, oba predstavnika mlajše generacije, ki tistih časov osvobodilnega boja nista doživljala in ki sta J*ko povedala o tem misli, kaj poem jo mladim izročila tistih, ki so . noju proti nacifašizmu sodelovali d dali. tudi svoje življenje, kaj jim Pomenijo spomeniki padlih, spominske j'tepfnosti, kaj jim na sploh pomeni-ideali, Id so že takrat govorili o re, svobodi, enakopravnosti vseh i-^ddddv, a tudi o razredni revoluci-;! "Jrehor se je v svojem govoru Pomnil treh, za Slovence, oziroma gibanjem, tu pri nas pa se to gibanje povezuje tudi z italijanskim odporniškim gibanjem, ki predstavlja še danes vez med borčevskimi organizacijami in naprednimi silami obeh sosednih držav. Govoriti o OF danes pomeni za nas mlade, je dejal Stranj, razmišljati o fašizmu in antifašizmu in o tem kaj je v sedanjih generacijah ostalo od tistega obdobja. Zaključek obeh govornikov je bil ta, da je potrebno vrednote OF povezovati s sedanjostjo, da je to naloga vseh, tudi šole, saj je predstavljala le-ta ljudsko gibanje, ki ni vodilo samo boja proti sovražniku, temveč je predstavljalo tudi velik kulturni preporod, s pomembnimi posledicami za ves slovenski narod. Večer je bil dobro obiskan, med gosti pa so bili jugoslovanski konzul Marjan Banko, predsednik in tajnik SKGZ Boris Race in Duško Udovič, tajnik pokrajinskega odbora VZPI -ANPI Dušan Košuta, predsednik ZVINOV Dušan Furlan in še drugi. Včeraj so predstavili razstavo Znanstvena vizija-Trst 2000 Prikaz znanstvenega aspekta našega mesta sklepna pobuda v okviru pariških razstav »Znanstvena vizija — Trst 2000«, bo naslov velike znanstvene razstave, ki bo od 5. maja do 15. junija v centru La Villette - Gite des Sciences et de ITndustrie v Parizu in s katero se bo dejansko zaključila razstava Trouver Trieste v francoski prestolnici. Pobudo, v katero polagajo prireditelji — Medkulturno združenje za znanost in umetnost AISA iz Trsta — ' veliko upanj, so včeraj predstavili tržaški javnosti v Novinarskem krožku predsednik združenja prof. de Ferra ter predstavnika miramarskega raziskovalnega centra profesorja Paolo Budinich in Antonio Borsellino. Če je bil ves dosedanji potek Trou-ver Trieste deležen precejšnjih kritik češ da ne odraža razvejane stvarnosti Trsta in vseh njegovih zgodovinskih in kulturnih obrazov, naj bi sklepna znanstvena razstava vsaj delno rešila podobo našega mesta s tem, da bi prikazala vsaj njegovo projekcijo v prihodnost, ki sloni na ambicioznem upanju, da bo Trst prej ali slej zaslovel v svetu kot ena od znanstvenoraziskovalnih prestolnic. S tem namenom je bila razstava, ki zdaj potuje v Pariz, zasnovana. Prireditelji si od nje veliko obetajo. Predvsem bo to razstava, ki bo tako po vsebini kot po obliki nekaj povsem novega in nadvse izvirnega, kot so med včerajšnjo tiskovno konferenco velikokrat poudarili. Res je, da bo tržaška znanstvena revija dejansko prva večja razstava v pred kratkim otvorjenim centrom La Villette, ki je izjemno ambiciozno zasnovan objekt in naj bi postal po namenih svojih ideatorjev urbanistična struktura prihodnosti ter po svoji veličini nekakšen novi Eif- felov stolp. Dejstvo, da je center La Villette ocenil predloženi načrt tržaške razstave kot nadvse zanimiv in izviren in zato vreden, da je zastopan v tem centru, je nedvomno že samo na sebi lep uspeh. Razstava ne bo suhoparen prikaz znanstvenih dosežkov, temveč nekakšna umetniška transpozicija znanosti s spektakularnimi efekti. Obiskovalec bo preko raznih tehnoloških pripomočkov, diapozitivov, videokaset in kompjuterjev prodrl v svet znanosti ter preko učinkovitih, tudi estetskih in umetniških efektov spoznal soodvi-snost sredstev in namenov znanstvenega raziskovanja. Tržaški znanstvenoraziskovalni centri na marsikaterem področju (na primer fizika ali astronomija) ne zaostajajo za nobenim drugim mestom in tako bo svet lahko prvič spoznal v sintetični in popolnejši obliki vse tisto, kar so v tržaških centrih odkrili v teh zadnjih letih. Obiskovalci razstave bodo s pomočjo posebne naprave videli na primer kozmične žarke, ali občudovali bistva optičnih prevar. Pri izdelavi razstave sodelujejo Mednarodni center za teoretsko fiziko, Mednarodna šola za višje študije, Tržaška univerza, Astronomski observatorij v Trstu, Geofizikalni center in tržaška sekcija za jedrsko fiziko. Zelo pomembno je tudi sodelovanje studija Videoest, ki deluje v okviru podjetja Založništva tržaškega tiska. Trst se bo torej predstavil v Parizu tudi s svojo znanstveno podobo in upati je, da bo vsaj v tem pogledu uspel. Razstava je zato pomemben preizkusni kamen, na katerem bo znanstveni Trst lahko gradil naprej, narode, pomembnih letnic; 27. aprila, 22. julija, dneva _ ajuT te 29. novembra, ustanovitve dere ^•te0&tevije. Vse te obletnice, je J te, se povezujejo z osvobodilnim Nova parkirišča v mestu proti plačilu Tržaška občina obvešča, da bodo od jutri dalje uredili nova parkirišča na Trgu sv. Antona Novega, na Trgu Oberdan, na orznem trgu, na Trgu Unità in Nabrežju Mandracchio, na Trgu Giotti, na Trgu Ulpiano, na Trgu della Libertà, v Ul. Rossini in v Ul. Bellini. Parkirno mesto bo treba plačati, tarifa za eno uro pa je 600 lir. Odprtje sedeža deželne agencije za delo Jutri bodo v Trstu odprli sedež deželne agencije za delo. Agencija bo imela svoje prostore v poslopju na Trgu Oberdan 4 (tel. 68209, 631603 , 630606). Med najvažnejšimi nalogami, ki jih bo agencija opravljala, je priprava triletnega načrta za posege na področju dela, pregled dosedanjih načrtov s posebnim poudarkom na analizo mladinske brezposelnosti in sodelovanje z deželnim ravnateljstvom, da bi ugotovila realne potrebe poklicnega izobraževanja. Tržaška občina za vzdrževanje šol in palač Tržaška občinska uprava je na svoji zadnji seji, na kateri je odobrila splošni načrt za gradnjo novega nogometnega stadiona, sprejela tudi nekatere druge sklepe, predvsem na področju javnih del. Levji delež so pri tem dobile šolske strukture, saj so za vzdrževanje tehničnega inštituta Volta odredili 450 milijonov lir, za otroške jasli Matteotti v Ul Veronese 54 milijonov lir, za dela na električnem omrežju v srednji šoli Stiiparich 60 milijonov lir ter še za nekatere druge šole skupno drugih 250 milijonov lir. Huda nesreča v Starem pristanišču Včeraj zjutraj se je v tržaškem starem pristanišču v bližini hangarja št. 24 hudo ponesrečil 28-letni Moham-med Yaassin. Ponesrečenca so pripeljali z rešilcem Tržaške pristaniške ustanove v glavno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da se je Yaassin udaril v glavo, si prebil prsni koš in se ranil po rokah in obrazu. Ob sprejemu v bolnišnico je bil v komi. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo; sprejeli so ga na kirurškem oddelku. Vzroki nesreče so bili do včeraj popoldne še nepojasnjeni. Preiskavo o nesreči vodi policijski oddelek v pristanišču. Kaže, da se je nesreča pripetila na arabski ladji, ki je zasidrana ob hangarju št. 24. • V ponedeljek, 5. maja, bo ob 9. uri na sedežu CGIL v Ul. Pondares 8 zborovanje delavcev tekstilne tovarne Calza Bloch. začenši z ustanovitvijo Znanstveno-potehnološkega muzeja, o katerem se zadnje čase veliko govori in o katerem so govorili tudi med včerajšnjo tiskovno konferenco kot o pomembnem dopolnilu raziskovalnim centrom, ki naj bi predstavljali bodočnost Trsta, potem ko je propadel vsakršen načrt za njegovo industrializacijo. Toda kljub dobrim namenom in lepim besedam politično upravni Trst še vedno ne kaže prave volje, da bi resnično podprl te ideje. Značilni dokaz tej trditvi je prišel do izraza tudi med včerajšnjo predstavitvijo zadnje pariške razstave. Ko so se namreč tržaški znanstveniki (čeprav z zamudo) odločili, da nastopijo v Parizu, ni bilo s strani javnih uprav vse tiste podpore, zlasti finančne, ki so jo pričakovali. Znanstveni sektor ustvarja v Trstu izredne možnosti in Trst bi jim moral izkoristiti, je v svojem uvodu dejal prof. de Ferra. Toda te občutljivosti ni čutiti. Treba je sodelovati za pomoč pri pobudah, kot je pariška razstava, namesto da bi obratno upravitelji stimulirali takšne pobude in izkoristili možnosti, ki jih ponuja tržaška znanstvenoraziskovalna stvarnost. • V okviru tradicionalne Majence bodo v soboto, 3. maja, v Dolini odprli 30. občinsko razstavo vin. Ocenjevalna komisija je vina že pokusila in jih tudi ocenila. Posamezne vzorce vin, ki bodo razstavljeni na letošnji razstavi pa bodo lahko ocenili tudi občani: to »ljudsko ocenjevanje« bo v petek, 2. maja, od 18. do 22. ure v občinskem gledališču Prešeren v Bolj uncu. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, tata, nono Slavko Pertot Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v petek, 2. maja, oh 14. uri iz hiše žalosti. Žalujoča žena Avrelija, otroci, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo. Nabrežina, 1. maja 1986 Godba na pihala iz Ricmanj izraža občuteno sožalje dolinskemu županu Edvinu Švabu ob izgubi dragega očeta. Veličastni spomini na prvi povojni prvomajski praznik v Trstu Večtisočglava množica preplavila Trg Unità da bi pozabila na grozote, za boljši jutri V poplavi raznih obletnic, ki smo jih predvsem lani, nekaj pa tudi letos praznovali, ne bi bilo prav, da pozabimo še na obletnico, ki nas spominja na prvi povojni prvomajski praznik v Trstu, 1. maja 1946. Ne govorimo o dogodku, ki bi bil že tako daleč, da se ga ne bi nihče več spomnil. Res je, da je doba 40 let kar dolga, vendar je tu pri nas, pa tudi po Krasu in drugih krajih, povezanih s Trstom, še veliko takih, ki so na tem prvomajskem prazniku v Trstu sodelovali kot gledalci, telovadci, govorniki, organizatorji, ali že z kakršnokoli funkcijo, pa tudi brez nje. Spomini nas peljejo tja v tisti 1. maj leta 1946, ko je bil Trst še pod anglo-ameriško vojaško upravo, ko položaj ni bil nič kaj naklonjen naprednim demokratičnim silam, čeprav so bile . le-te v resnici na strani zmagovalcev proti nacifašizmu. Priprave za to prvomajsko proslavo, ki je bila resnično množična, ta je predstavljala izraz želje in volje vseh dobro mislečih ljudi, da pozabijo na grozote vojne in da začno graditi in ustvarjati nov svet, brez sovraštva, v spoštovanju drugih, toda tudi v želji, da uživajo s strani drugih isto spoštovanje, niso bile ne lahke, ne kratkotrajne. Sliko, ki jo objavljamo z našim člankom, zgovorno pričajo, koliko ljudi je bilo treba organizirati, koliko telovadcev in telovadk pripraviti, koliko ljudi spraviti na manifestacijo, ki je bila v dopoldanskih urah na Trgu Unità, v popoldanskih urah pa na Stadionu pri Sv. Ani v Trstu. Časi niso bili še mirni niti razčiščeni, desničarske sile so bile tu še odločno na delu in tako je tudi- tisti 1. maj pred 40 leti terjal svoje žrtve, ranjene in celo enega mrtvega. Vse to je šlo počasi v pozabo, rane so se tudi zacelile, vendar je ostal spomin na tisti borbeni dan, ki je sicer prinesel toliko veselja, toliko navdušenja, toliko želj, da bi bilo preživeto zlo pozabljeno, povezan tudi s takšnimi dogodki nestrpnosti, sovraštva, šovinizma in pretiranega nacionalizma, ki se na žalost pojavlja tudi danes, ko pišemo spomine na tisti prvomajski praznik, ki ostaja kljub vsemu lep, veličasten spomin na praznovanje, ki je povezovalo slovenske in italijanske napredne množice, ki je družilo predvsem mlade v želji, da popravijo, da zgradijo in postavijo boljši in pravičnejši svet. Vse se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah tistega daljnega 1. maja 1946. Bila je sreda in lepo vreme. Že zgodaj zjutraj so prebudile Tržačane številne godbe na pihala s koračnicami. Mesto je bilo okrašeno s številnimi rdečimi zastavami in z letaki s prvomajskimi gesli. Številne povorke so se zgrinjale na Trg Unità iz vseh krajev - in predmestij, pa tudi iz vse okolice. Na čelu sprevoda, ki je šel od Sv. Jakoba, so korakali štirje bataljoni bivših slovenskih partizanov in garibal-dincev v njihovih uniformah, s titovkami na glavi, z rdečo ruto okrog ramen. Mnogi so nosili pripeta odlikovanja za hrabrost in tudi čine, ki so jih v partizanskih edinicah imeli. V takratnih člankih, ki so spremljali to veliko manifestacijo, je zapisano, da se je na Trgu Unità zbralo okoli 200 tisoč ljudi. Četudi je bila mogoče številka nekoliko pretirana, pa nam slika, ki jo k našemu članku pristavljamo, le kaže nabito poln Trg Unità, kjer so godbe igrale koračnice, nad množico mladine in odraslih pa so plapolale številne rdeče zastave. Trije so bili tistega dne govorniki na Trgu Unità, med temi je v slovenščini spregovoril, že pokojni revolucionar in borec za pravice delavskega razreda in slovenskega naroda, Ivan Regent. Komaj je bilo slišati njegove besede, tako so mu ljudje ploskali in odobravali njegove besede in izvajanja. Po govorih se je od Trga Unità začela odvijati po tržaških ulicah nepregledna množica udeležencev tega velikega povojnega prvomajskega zborovanja. Na čelu so bili zopet bivši partizanski borci, med njimi mnogi invalidi, ki so jih ljudje še prav posebno toplo pozdravljali; sledili so mladi telovadci in telovadke v telovadnih krojih, ki so korakali v dvanajsteroredih, ker jih je bilo okrog 9 tisoč in bi bila vrsta predolga, če bi se zvrstili kako drugače. Prvomajska slovesnost na stadionu pri Sv. Ani se je začela šele popoldne. Vendar so bili tam zbrani že od dopoldne dalje prvi obiskovalci, med temi seveda telovadci, ki so sodelovali na tem prvem telovadnem zletu Julijske krajine, kot so ga takrat imenovali. Stadion pri Sv. Ani je bil, kljub svoji razsežnosti premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki.so se želeli tega praznovanja udeležiti. Ljudje so z navdušenjem sledili nastopu pionirjev, mladincev in mladink, nastopile so tudi skupine v narodnih nošah, prihajale so na stadion razne štafete, nastopali pa so tudi številni italijanski in slovenski pevski zbori iz raznih krajev, tudi izven tržaške pokrajine. Telovadci in udeleženci te prvomajske manifestacije so dobili posebne dvojezične značke. Na njih je bila peterokraka zvezda, pod njo pa napis Trst 1.5.1946-Trieste. Pod napisom sta bili vrisani glavi telovadca in telovadke, za njima morje s simbolom iz tržaškega grba. Okoli značke je bil napis: prvi telovadni zlet - primo raduno ginnico. Rekli smo, da je bil to enkratni praznik, ki ga tisti, ki so ga doživljali, ne bodo nikoli pozabili. Predvsem ga ne bodo pozabili vsi tisti mladi in ne več mladi iz okolice Trsta, ki so želeli sodelovati na tem praznovanju, pa so jim razne zavezniške vojaške patrole to na vsak način hotele onemogočiti. Koliko je takih spominov, ko so se na primer kriški pionirji odpravljali na to prvomajsko slavje v Trst. Prišli so z ladjico, ki jih je peljala od kriškega portiča pa vse do Skednja. Iz Skednja so po dolgem prerekanju s policijo, po raznih pregledih in legitimiranju, vendarle lahko motorno vozilo preusmerili v tržaško ribiško pristanišče, kjer so morali dolgo časa čakati, da so se lahko izkrcali. Tu so enemu od pionirjev zaplenili celo majhen žepni nožič z ugotovitvijo, da gre za orožje. No, po dolgih mukah so mladi iz Križa le prestali vse te preglede in šikane in srečno prišli na stadion, kjer so, skupno z ostalimi nastopili, kot telovadci in tako prispevali k uspehu proslave. S tem se pa zanje seveda prvomajsko slavje še ni končalo, saj je policija prepovedala njihov prevoz po morju v Križ, in so tako tisto noč 1. na 2. maj preživeli v Domu pristaniških delavcev v Trstu, kjer so utrujeni, a tudi zadovoljni, prespali. Takih in podobnih odisejad so bili protagonisti mladi iz vseh krajev tržaške okolice, pa tudi iz Tržiča, ki so morali iskati skrite . poti, da so se izognili zavezniškim in policijskih patrolam in da so lahko prišli na to prvo slavje v Trst. Lepi torej, pa tudi žalostni spomini na tisti 1. maj leta 1946 v Trstu, ki jih ne bi smeli pozabiti. Tisti 1. maj je. predstavljal voljo in željo vseh naprednih sil, da se borijo za mir, svobodo, za pravice delavcev, za pravice mladih, za boljši svet. To ostaja geslo in zahteva tudi vseh tistih, ki bodo tudi tokrat praznovali 1. maj. NEVA LUKEŠ MERCATOR TRG0AVT0 - KOPER Trgovina, servis n. sol. o. Koper, JLA 25 a Mercator - Trgoavto Koper n. sol. o. sežana Vsem delovnim ljudem in našim poslovnim partnerjem želimo veselo praznovanje 1. maja TRGOVINA JESTVIN Riosa Daniela GABROVEC 42 PODJETJE • GRADBENI MATERIAL • LES • IZOLACIJSKI MATERIAL • ŽELEZNINE Alojz Daneu OPČINE Proseška ulica 13 Tel. 211-044 Cvetje - Sobne rastline Venci - Aranžmaji SAVINA TRST — Ul. deiristria 10 Telefon 755-590 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 Tel. (0481) 390-611 AVTOKAROSERIJA VLEČNA SLUŽBA S. Švara & S. Masten NABREŽINA - Slivno 37, ss 202 — Tel. 291192 / 299768 KOVINSKE ZASTEKLITVE Kraljič Mirko DOLINA —PREBENEG 69 Tel. (040) 231-139 Pizzeria PAM PAM NABREŽINA zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA s predstavništvi v AJDOVŠČINI IDRIJI TOLMINU n 1 CthlbolSfitd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN Sedež: Miramarski drevored 3 GORICA Telefon: (040) 417831/5 FERNETIČI Telex: 460140 CENTTS 1 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, L aviopromet, suhozemski transport PAOLO MELINGO S. p. A. EXPORT - IMPORT TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64-382 - 68-654 - 60-765 Teleks 460-281 FILIALA: GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20-464 APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »BEDOGNI« PEKARNI Rudolf Marc Magda Marc BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 GOSTILNA VETO Sprejema rezervacije za poročna kosila, svečane priložnosti, organizirane družbe OPČINE — Proseška ulica 35 Telefon 211-629 Gostilna pri Jelki Domača kuhinja (špageti - mineštre - vsako nedeljo bakala) DOBERDOB - Ulica Roma Tel. (0481) 78-136 i -i *r ii rii M I S H MASH TRST — Ulica G. Gallina 5 ' Telefon 741-949 Tokrat ob prisotnosti naše mladinke Slogadh Naisiunta naj večji mladinski festival na Irskem Vzgled za prireditev evropskega festivala mladih pripadnikov manjšinskih skupnosti v Trstu Glavni sekretar evropskega biroja za manj razširjene jezike Donali O Ri-again, je prejšnji mesec povabil predstavnika mladinskega odbora SKGZ v Mullingard na Irskem, da bi si ogledal tamkajšnji festival, katerega bi vzeli kot vzgled za prireditev evropskega festivala mladih pripadnikov manjšinskih skupnosti v Trstu. Prvi teden v aprilu so se torej v Mullingardu odvijale finale Slogadh Naisiunta, ki je največji mladinski festival na Irskem, ki ga prirejajo neprekinjeno od leta 1970. Njegov glavni namen je ta, da spodbuja mlade ljudi k rabi irščine. Na Zelenem otoku živi namreč približno tri milijone in pol prebivalcev, od katerih samo milijon pozna irščino, dejansko pa jo uporablja kot pogovorni jezik le tretjina. Irska je bila dolgo let pod angleško oblastjo, ki je prepovedala rabo materinskega jezika in je s trdo psihološko presijo inponirala angleščino. Druga osledica angleškega imperializma je ila tudi huda revščina, zaradi katere so se cele množice ljudi izselile v Ameriko. Na začetku 20. stoletja se je Irska osvobodila in postala samostojna republika. V šolan so spet začeli s poukom irščine, katero pa so dedje in očetje dijakov že izgubili. Slogadh Naisiunta “je torej velikega pomena; po besedah mladih aktivistov, je festival pomemben predvsem za otroke, ki imajo ob tej priložnosti možnost, da slišijo, berejo in se izraža- jo v materinščini in obenem gojijo njihov ponos na pripadnost. Organizacija, ki prireja festival, se imenuje Ga-elltnn, ustanovljena je bila okrog leta 1950. Njene moči in delo so namenjeni razvoju irskega jezika, kulture in gospodarstva. Organizacija je posebno pozorna na probleme mladine. V tem oziru se festivala lahko udeležijo vsaka skupina ali posameznik, ki ni izpolnil 26. leta starosti. Mladi se lahko udejstvujejo v izbrani dejavnosti npr.: tradicionalna ali moderna irska glasba, petje, ples, mimika, kabaret, risanje, kiparstvo, poezija, video. Vsako leto se festivala udeleži približno 50 tisoč mladincev iz vseh krajev Irske. Otvoritev Slogadh Naisiunta priredijo vsako leto oktobra meseca na krajevni ravni, januarja na pokrajinski, v aprilu pa so finale na državni ravni, ko iz vsake panoge proglasijo zmagovalca, ki zadnji dan nastopa pred predsednikom republike. Poleg tega, da Slogadh Naisiunta tesno povezuje mlade Irce je hvalevredno tudi dejstvo, da so bili vsi nastopi na zelo visokem kulturnem nivoju. Vsi mi upamo, da bo kvaliteta in globina našega evropskega mladinskega festivala v Trstu vse nas še bolj utrdila in da bo tudi istočasno pripravila boljšo pot do sožitja z našimi someščani. (Veronika Logar) VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KMETIJSKI STROJI VSEH VRST Kmetijska zadruga - Trst z o. j. Sedež: TRST — Ul. Foscolo 1 - Tel. 749-386 SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. dell’lstria 3 Tel. 763-731 JESTVINE S K Ai B R s. n. c. Puric Alenka - Raubar Marta OPČINE - Narodna ul. 42 - Tel. 211-026 TRGOVINI OBUTVE 13 KOSIČ GORICA »KOSIČ BENEDIKT« Ulica Raštel 7 — Telefon 85-162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 — Telefon 85-520 SPORI KOSIČ A. GORICA — Ulica Raštel 21 — Telefon 84-884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV e. ir. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D.Z O.Z. - Uvoz - Izvoz TRST - Ulica Ceppa 9 - P.P. 158 Telefon: 69316 - 69558 - 69248 - 630089 Telex: 460559 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA X S.p.A. Pooblaščeni izvoznik: IVECO — FIAT — PIRELLI — COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo TRST — Ulica Ceppa 9 Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254 Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I KAMNOSEŠKO PODJETJE »ZIDARICu SEMPOLAJ 4/B JESTVINE KOKOŠEREJA Oskar Kraljič PREBENEG 85 Tel. 231-846 TRGOVINA JESTVIN DESPAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE - Narodna ul. 63/1 Tel. 211-026 gostilna fsiMEktl SIMEK ASFALTNE IN BETONSKE MEŠANICE GRADBENO PODJETJE IMPORT- EXPORT MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Ulica Gruden 29 GORICA — Ul. Duca d’Aosta 42 — Tel. 0481/32948-49 Naprave: GRADIŠČE (GRADISCA D’ISONZO) — Ul. Aquileia 109 Tel. 0481/93186 'TZiT SiCr ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Uprava: UL. ALVIANO 56 - Tel. 83-411 Urad za promet: TERMINAL S. ANDREA - ŠTANDREŽ Tel. 21131/32/33/34 - Telex: 460119 Mikluz Ladislav MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GORICA Ul. MI. Armata 165 - Tel.: (0481) 20111/112 - Telex: 460694 MESNICA Danieli Marino OPČINE - Narodna ul. 69 Tel. 211-097 ESPEGO SRL ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC Karlo Grgič BAZOVICA 176 Tel. 226-185 špedicija in mednarodni prevozi Tel. (0481) 22079 S£L0 IMPORT EXPORT s.r.l. Tel. (0481) 21313 - 22035 GORICA — Korzo Italia 255/4 Telex: 460155 ESPEGO SLOVENSKO ^STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU Zaključna uprizoritev sezone 1985-86 ZEMLJA Zamisel in koreografija LOJZKA ŽERDIN Izvaja MAJA BLAGO VIČ Premiera v sredo, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. KD FRAN VENTURINI DOM JO Danes, 1. maja ob 15. uri III. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju Delovali bodo dobro založeni kioski. KD V. VODNIK — DOLINA Ob priliki dolinske Majence otvoritev tradicionalne RAZSTAVE domačih amaterskih likovnikov v Torkli jutri, 2. maja, ob 20.30. Vabljeni! včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 1. maja JOŽEF Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.11 — Dolžina dneva 14.18 — Luna vzide ob 3.06 in zatone ob 12.06. Jutri, PETEK, 2. maja BORIS PLIMOVANJE DANES: Ob 10.29 riaj-nižja -31 cm, ob 18.53 najvišja 28 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandra Molinari, Sara Rossi, Fabio Barletta. UMRLI SO: 68-letna Zora Sirk, 75-let-na Amalia Gruden, 87-letni Giovanni Dudine, 74-letni Arturo Parisi, 88-letni Eugenio Arca, 82-letna Maria Martel-lanz, 75-letni Antonio Degrossi, 78-letni Pietro Angelini, 80-letni Alessandro Tot-foli, 66-letni Tullio Candelari, 26-letni Vincenzo Carrieri, 83-letni Carlo Coge-nievina, 85-letna Giovanna Bernettich, 43-letna Maria Grazia Zignin, 74-letna Nerina Fabris, 62-letni Luciano de Domi-nicis. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN (od ponedeljka, 28. aprila, do sobote, 3. maja 1986) (od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00) Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200-466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 19.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul.Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 — nočna služba) Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 — MILJE. NABREŽINA (tel. 200—466), BOLJU-NEC (tel. 228—124) — samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - 16.30, 22.15 Senza tetto né legge, dram., Fr. 1985, 105'; r. Agnes Varda; i. Sandrine Bonnaire, Macha Meril. EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford. EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □ FENICE - 16,30, 22.15 II giorno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100’; r. G. A. Romero; i. L. Cardille, T. Aleksander. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120’; r. Volker Schlòndorf; i. Dustin Hoffman, Kate Reid. NAZIONALE I - 15.30, 22.00 Nightmare II - La rivincita, srh., ZDA 1985, 85'; r. Jack Sholder; i. Mark Patton, Robert Euglund. EDEN - 15.20, 22.00 Quelle ragazze a pagamento in La moglie viziosa, porn. □ □ CAPITOL - 15.15, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; r. Wolfgang Reit-herman, Hamilton Luske; prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.30, 22.00 Jesus Christ su-perstar, glas., ZDA 1983, 120j r. Norman Jewison; i. Ted Neeley, Cari Anderson. LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Teachers, kom„ 100', ZDA 1984, r. Arthur Killer; i. Nick Nolte, Jobeth Williams. NAZIONALE II 15.30, 22.15 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. Alan Smithee; Parker Stevenson, Geoffrey Lewis. MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell'oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 Carabinieri si nasce, kom., It. 1985, 95'; r. Mariano Laurenti; i. Alessandro Benvenuti, Diego Cappuccio. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □ RADIO - 15.30, 21.30 Aspettami... sto venendo, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ ______________izleti________________ KD Rdeča zvezda priredi dne 11. maja enodnevni izlet na Gorenjsko (Radovljica, Kropa, Dražgoše). Vpisovanje pri Silvi Perčič — tel. 040/229264 od 17. do 19. me. Sekcija KPI občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za tridnevni izlet od 16. do 18. maja v Jugoslavijo po poteh AVNOJ. Vpisovanje in informacije še jutri, 2. maja, in v soboto, 3. maja, od 19. do 21. ure na sedežu KPI v Dolini št. 75/a ali pa v popoldanskih urah po telefonu na št. 232223. Jamarski odsek SPDT prireja v nedeljo, 4. maja, v okviru delovanja Športne šole - Trst izlet za osnovnošolce in srednješolce v spremstvu staršev v jamo Dimnice pri Markovščini. Zbirališče udeležencev bo na Trgu Ulpiano (izpred tržaške sodnije) ob 9.00, na Pesku (pred državno mejo) ob 9.30 ali v Markovščini ob 10.00. Vabljeni! SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, skupno pa bo od 5 do 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni! razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto. V galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 2. maja znani tržaški slikar in kipar Villibossi. V galeriji Minerva Trst, Ul. S. Michele, razstavlja do 5. maja slikar Sergio Stocca. V galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija. menjalnica Ameriški dolar ............ 1.480.— Nemška marka .............. 684.— Francoski frank ........... 212.— Holandski florint ......... 606.— Belgijski frank ........... 31.— Funt šterling ............. 2.290.— Irski šterling ............ 2.060.— Danska krona ................ 183.— Grška drahma .............. 10.— Kanadski dolar ............ 1.070. - NAKUPNI TEČAJI 30.4.1986 Japonski jen .............. 7.— Švicarski frank ........... 816. Avstrijski šiling .............. 97 — Norveška krona ............... 214,- Švedska krona ................ 211.— Portugalski eskudo ............. 10,— Španska peseta ................ 10. Avstralski dolar .......... 1.090. - Debeli dinar ................... 3,70 ' Drobni dinar ................... 3,70 ■ -j BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831-131 MAJENCA 86 in XXX. občinska razstava domačih vin DOLINA JUTRI, 2. maja — od 18.00 do 22.00 ljudsko ocenjevanje vin v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu SOBOTA, 3. maja — ob 18.00 otvoritev razstave vin in nagrajevanje — od 20.00 vso noč postavljanje MAJA NEDELJA, 4. maja — ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: Pihalni orkester BREG iz Doline; NUOVA BANDA COMUNALE iz Precenicca; skupina standardnih in latinskoameriških plesov CLUB DIAMANTE ob 19.00 slavnostni prihod PARTERJEV in PARTERC sledi PLES z ansamblom HENČEK iz Novega mesta PONEDELJEK, 5. maja — ob 19.30 VIK J SHOW PLES z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra TOREK, 6. maja — ob 18.00 nastop Pihalnega orkestra BREG iz Doline ob 19.00 slovesno podiranje MAJA * * * Galerija TORKLA — razstava slikarjev amaterjev iz Brega VABLJENI! mali oglasi TRŽAŠKO PODJETJE nudi zaposlitev osebi z dolgoletno izkušnjo na področju fotoreprodukcije in fotomontaže. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Fotoreproduk-ter". PRODAM fiat 128 CL, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/228352 v večernih urah. OSMICO je odprl v Nabrežini Mario Gruden. Toči belo in črno vino. PRODAM novo motorno kolo alala 50. Tel. na št. 040/227—284. PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227—284. PRODAM BMW 518 letnik '76. Tel. na št. 040/227—284. NA VAŠEM DOMU nudim šiviljske usluge za žensko in moško konfekcijo. Tel. na št. 040/228—109. ZARADI BOLEZNI odstopimo dve mesti za izlet na Nizozemsko dne 1. maja. Za informacije telefonirati potovalnemu uradu AURORA št. 60—261. IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "LED ". __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona "Pomlad 86" V petek, 8. maja, ob 20.30, prvi koncert (red A). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thoillier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija. ROSSETTI Jutri, 2. maja, ob 21. uri, jazz koncert G. Evansa in njegovega orkestra. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM V Cankarjevem domu se bo od 5. do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD. Velika dvorana V ponedeljek, 5., in v sredo, 7. maja, ob 19.30 ter v soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka V ponedeljek, 5. maja ob 18. uri in v torek, 6. maja ob 10. uri: Fant je videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem. V torek, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev. V sredo, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo. Srednja dvorana V torek, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre — predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije. šolske vesti Vodje bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so vabljeni na sestanek, ki bo v šoli France Bevk na Opčinah dne 2. maja ob 16.30. Dnevni red: 1. razdelitev bralnih značk; 2. programiranje za 16. maj ob srečanju z ustvarjalci in podeljevanju značk; 3. razno. Članica sveta bralnih značk Slovenije za Tržaško razne prireditve Jutri, 2. maja, ob 20.30 bo gostovala dramska skupina SKD Tabor pri KD Jezero iz Doberdoba s predstavo "Beseda 85 ". Tekst in režija Drago Gorup. SKD Barkovlje vabi na nastop gojencev Glasbene matice, ki bo v soboto, 3. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom priredi v nedeljo, 4. maja ob 18. uri gostovanje dramskega odseka SKD I. Gruden iz Nabrežine z enodejanko v narečju 'KJE JE MEJA?". Režija Igor Malalan. čestitke Včeraj je praznovala svoj 93. rojstni dan PEPKA KALC iz Doline. Vse najboljše ji iz srca voščijo sorodniki iz Gropade. Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Steian želijo obilo sreče mali MAJI, staršema Igorju in Suzani Sancin pa iskreno čestitajo. PRODAM stanovanje: kuhinja, dve sobi, kopalnica in balkon v Ul. Leopardi 2. Tel. na št. 213—452 od 15. do 18. ure. PRODAM travnik v Ricmanjih; prodam hišo s kletjo, garažo in centralno kurjavo, tel. na št. 040/281—230 v popoldanskih urah. ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer. OSMICO je odprl Frandolič - Slivno 25. PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837. PRI DOMJU dajem v najem skladišče, 90 kv. m. Tel. 040/280959. VINOGRADNIK Mario USCO, Via del Tirno št. 12 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot. Toči belo in črno vino. EGON, fotograf, obvešča, da je menjal telefonsko številko. Nova številka je 76649. PRODAM PANDO 30, letnik 82, prevoženih 32.000 km. Tel. 232-116. CENTROCOOP import - export BEOGRAD TOZD »CENTROCOOP - KOPER« Koper Temeljna organizacija združenega dela za maloobmejni promet Koper Kolektiv iz Trsta čestita za 1. maj poslovnim partnerjem Draga Lupine razna obvestila Združenje partizanov s Proseka -Kontovela vabi danes, 1. maja, na polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB na Proseku in Kontovelu. Zbirališče ob 8.30 pri Soščevi hiši. Krožek ARCI - »Rumena hiša« - Barkovlje vabi na družabnost ob prvomajskem prazniku danes, 1. maja, od 12. ure dalje na dvorišču sedeža. Poskrbljeno za dober prigrizek, domačo kapljico in glas-* bo. Vljudno vabljeni! CGIL za Zahodni Kras obvešča, da bo danes, 1. maja, zbirališče Križanov pred Ljudskim domom v Križu ob 9.30, za Nabrežince pa pred občinsko stavbo ob 9.30. Oba sprevoda bosta nato krenila na glavni trg v Nabrežino, kjer bo ob 10.30 osrednja proslava z govoroma Serene Ciano in Žarka Hrvatiča ter nastopom godbe iz Nabrežine. Vabljeni! Sekcija KPI iz Križa vabi na praznik, danes, v Ljudskem domu v Križu. Na sporedu: ob 17.30 koncert godbe Vesna iz Križa in ob 19. uri politični shod. Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. Vabljeni! Godba na pihala Vesna iz Križa bo igrala danes, 1. maja ob spomenikih NOB v zgoniški občini s sledečim urnikom: Gabrovec ob 8.30, Zgonik ob 9. uri, Salež ob 9.30 in Samatorca ob 10. uri. • fotostudio • barvni posnetki • kupon s popustom OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739 tm/iolia TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669 POMLADANSKE MODNE NOVOSTI ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje izredne cene na vseh artiklih PODLOGE GALANTERIJA A. PE. RTOT JSL POMLADNE NOVOSTI • žensko in moško • metrsko blago perilo • zavese • pletenine • prti in posteljnina T R S T — Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN HIrai i 10.00 L'olimpiade della risata 10.20 Nanizanka: Eleonora (2. del) 11.30 Nanizanka: Pronto avvocato -"Cominciò a Montecarlo" 11.55 Vremenske napovedi 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Prontp... chi gioca?, zabavni program z Enrico Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - Tri minute... 14.00 Pronto... chi gioca? Zadnji poziv 14.15 Speciale Pista! (1. del), vmes Di- sneyeve risanke 15.00 Italijanska kronika 15.30 Speciale Pista! (2. del) m Ktdtmnm aktualnosti: Primissima 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Speciale Pista! (3. del) 18.00 Knjižne novosti 18.30 Aktualna oddaja: Italia sera 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Glasbeno zabavna oddaja z Lo-retto Goggi: Il bello della diretta 22.35 Dnevnik 22.45 Nanizanka: Cara detective - "II sergente Kate" 00.15 Dnevnik - zadnje vesti | RAI 2 9.50 Film: I compagni (dram., It. 1963, r. Mario Monicelli, i. M. Mastro-ianni, A. Girardot) 11.55 Cordialmente - Enza Sampò 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - okolje 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem, vmes: Super G, aktualnosti in igre 15.15 Kviz: Secondo me 16.00 Šport: Konjske dirke in Lahka atletika 17.30 Dnevnik - kratke vesti 18.30 Dnevnik - večerni šport 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Meteo 2 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Aboccaperta - vodi G. Funari 22.30 Dnevnik - večerne vesti 22.40 Dnevnik - šport 23.50 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Mio zio (kom., Fr. 1958, r. Jacques Tati, i. J. Tati) 13.30 Nadaljevanka: Puccini (4. del) 14.35 Glasbeni spored: Voglia di musi- , ca - violinist Uto Ughi 15.00 Kolesarstvo 16.30 Hokej na ledu 17.00 Dadaumpa 18.10 Glasb, odd.: L'orecchiocchio 19.00 Vsedržavne in deželne vesti 19.30 Deželni programi 20.05 Informativna oddaja: L'uomo nello spazio (9. del) 20.30 Aktualnosti: Tre sette 21.30 Dnevnik 22.05 Film: Europa ’51 (1952, r. Roberto Rossellini, i. I. Bergman, G. Masina), ob koncu še kratkometražni film: Natura di donna Jacques Tati se nikakor ne more sprijazniti s sodobnim življenjem svojega soseda- (RAI 2, iz rubrike Nočni kino, ob 24. uri) RTV Ljubljana 8.55 Poročila 9.00 Prvomajska budnica_ 9.30 Program za otroke: Živ žav 10.20 Pesem in mladost 11.20 Mladinski film: Vranec (ZDA 1979, r. Carroll Lombard) 13.15 Poročila 13.20 Rezerviran čas 14.15 Poročila 14.20 Spored za otroke 14.30 Čirule-čarule: Čarobne domine 14.40 Slovenska ljudska glasbila 15.05 Dokumentarna oddaja 15.45 Primorska poje 85 16.15 Dok. odd.: Tito od blizu (1. del) 17.05 Film: Sedem nevest za sedem bratov (glasb., ZDA 1954, r. Stanley Donen) 18.45 Risanka 19.00 Danes - Praznovanje 1. maja doma in po svetu 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nemška nadaljevanka: Opper-mannovi (2. del) 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.25 Film: Halo, taksi (krim., Jug. 1983, r. V. Radovanovič) 23.00 Dnevnik j |*P) TV Koper 14.15 TV novice 14.25 Nanizanka: Uboga Klara 15.10 Film 16.15 Otroški program 18.30 Nanizanka: Odprava Marchand 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja Današnja oddaja bo v celoti posvečena prvemu slovenskemu letalcu, Novogoričanu Edvardu Rusjanu. 19.30 TVD Stičišče 19.50 Muzeji in galerije Slovenije 20.30 Film: Kapetan Leši) 22.05 TVD Vse danes 22.50 Alida Chelli - Variete V okviru oddaje Pista!, bo na sporedu film Otok zakladov — (RAI 1, petek, ob 16.50) LSL CANALE 5 8.30 Nanizanki: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana 10.15 Nadaljevanka: Gene-ral Hospital H.OO Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 . Il pranzo è servito 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo 16.15 Nanizanki: Alice in 16.45 Hazzard 17.30 Mladinski kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanka: L'albero delle mele 18.30 Kviz: Cest la vie 19.00 Nanizanka: I Jefferson 19.30 Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello 20.30 Nagradna oddaja: Pentatlon, vodi Mike Bongiorno 23.00 Aktualnosti: Protagonisti, vodi G. Bocca 23.30 Film: La forca può attendere (kom., 1968, r. J. Huston, i. J. Hurt, P. Franklin) DS?______RETEQUATTRO 8-30 Nanizanka: Strega per amore 9 00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka: Lucy Show 10.00 Film: Una piccola storia d'amore (kom., 1979, r. G.Roy Hill, i. L. Olivier, A. Hill, S. Kel-lerman) 11.45 Informativna oddaja: Magazine 12.15 Nanizanka: Jennifer 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra 14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva 15.50 Film: L'anima e il volto (dram., 1946, r. C. Bern-hardt, i. B. Davis, G. Ford) 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore 20.30 Nanizanke: Colombo, 22.15 Matt Houston, 23.10 Mash, 23.40 Devlin e Devlin, 0.20 Iron-side, 1.10 Mod Squad ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Gli oroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Occhi di gatto 20.30 Glasbena oddaja: Azzurro '86 (3. del) 23.30 Športna oddaja: Košarka 1.00 Filmske novosti: Premiere 1.30 Nanizanka: Strike Force R[uJ TELEPADOVA 13.00 Risanka: Voltron, 13.30 Gigi la trottola 14.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste 16.30 Risanke: Calvin, 17.30 Peline story, 17.40 Candy Candy, 18.00 Mask in 18.30 Voltron 19.00 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Risanka: Transformers 20.30 Nanizanki: Misfist in 21.30 Insiders 22.30 Šport: Catch 23.30 Film: Tutti pazzi in coperta (kom., r. N. Tau-rog, i. P. Boone, B. Hac-kett 1.00 Nanizanka: Missione impossibile F^ TELEFRIULI 12.30 Nanizanka: La grande barriera 13.00 Oddaja o medicini 14.30 Risanki: Lamù in 15.00 Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Dokumentarna oddaja 20.30 Kviz: Giochi in famiglia 22.15 Nanizanka 22.45 Sejem: Si o no 1.00 Dnevnik L TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00, Kratka poročila; 8.15 Koledarček; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev); 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Gledališka lepljenka Minuta tišine za vse, kar se tragično prepleta (Marij Čuk); 16.00 Žbornik: Na goriškem valu; 16.30 Glas harmonike; 17.00 Mi in glasba: revija Primorska poje; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.05 Posebna oddaja: Očka, kaj je to delo?; 9.05 Praznična glasbena matineja; 11.05 Matineja lahkih not; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Z našimi opernimi pevci; 14.45 Naš gost; 15.00 Mednarodna parada pihalnih godb; 15.45 Zabavna glasba in obvestila; 16.00 Prvomajski vrtiljak; 17.00 Posebna oddaja; 18.00 Za rdeči nagelj; 18.15 Koncert; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A la carte,- 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Ljudje brez orožja; 21.45 Lepe melodi- je; 22.00 Našim po svetu; 00.05—5.00 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.30 - 17.00 Ob prvem maju: oglašanja s prazničnih prireditev; 10.00 - 11.30 Čestitke delovnih kolektivov; 12.00 Glasba po željah; 14.00 - 14.30 Čestitke delovnih kolektivov; 15.30 Glasbena oddaja; 16.00 Črno na belem; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (italijanski program) 10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.00 - 9.00 Voščila delovnih kolektivov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.45 - 12.00 Prenos s Socerba; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Prenos s Socerba,-15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.30 Zborovsko petje: Primorska poje ; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda,- 19.00 Vas zanima .vaša prihodnost? - v studiu Ivana,- 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja. : rai i □t____________________________________ 1? ™ Nadaljevanka: Eleonora (3. del) t-30 Nanizanka: Pronto avvocato -Incendio doloso io no Vremenska napoved lo n ^nevnik - kratke vesti 2.05 Zabavni spored: Pronto... chi gi-oca?, vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute... 14.00 Pronto... chi gioca? (2. del) 4-15 Zabavna oddaja: Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes film L'isola del tesoro (pust., ZDA 1934, r- V. Fleming, i. J. Cooper, W. 1 o nn BeerY' °- Kruger) it.OO Dnevnik - kratke vesti 7-05 Pista! (2. del) io .n Aktualnosti: Italia sera lq s Almanah jutrišnjega dne 2aoo DrnevnrkSkanaP°Ved 20.30 Film: 10 secondi per fuggire (dram., ZDA 1974, r. T. Gries, i. C. Bronson, R. Duvall, J. Huston, o-, „ "J- Ireland) 22.05 Dnevnik 22.15 Dokumentarna oddaja: Off Li-mits oo ! c Velike razstave: La Ca' d'oro 23.45 Dnevnik - zadnje vesti [t: RAI 2 11.00 Razstava Futurismo e futurismi 11.55 Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Šampo 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. C’è da salvare 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska odd.: Tandem, vmes aktualnosti in igra Super G 15.15 Kviz: Il tiro mancino 16.00 Informativna oddaja: I grandi della storia 16.30 Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.40 Turist, tednik: Sereno variabile 18.20 Dnevnik - večerni šport 18.40 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Meteo 2 - vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.10 Nogomet - Finalno srečanje za pokal prvakov 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.10 Nanizanka: Squadriglia top secret - Destinazione Vietnam 23.00 Aktualna oddaja: Moda 23.5Ù Dnevnik - nočne vesti 24.00 Film: Godot (dram., Fr. 1958, r. Y. Allégret) I RAI 3 12.15 Dokumentarna oddaja: 4 volte 20 anni 12.45 Nadaljevanka: Puccini (5. del) 14.00 Tečaj ruščine in francoščine 15.00 Glasbena oddaja: Voglia di musica 16.00 Dokumentarna oddaja: Cineteca archeologia 16.30 Informativna oddaja: 1947: la scelta democratica italiana 17.00 Glasb, odd.: L'orecchiocchio 17.45 Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah 19.00 Dnevnik 19.10 Deželne vesti 19.35 Dokumentarna oddaja: Luntané a Napoli (1. del) 20.05 Informativna oddaja: L'uomo nello spazio 20.30 Drama: Enrico IV. (W. Shakespeare - 2. del) — V drugem delu Shakespearovega Henrika IV. se komični elementi prepletajo z dogajanjem na bojnem polju. Izstopa lik igralca Anthonyja Quayleja, ki še naprej »slepari ženske, pravico in može«. 23.10 Dnevnik 23.45 Torino magica (2. del) CANALE 5 10.15 Nadaljevanka: Gene- 11 nn ral HosPital ii.UO Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 -i q „ 11 pranzo è servito 3-30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei Pini, 15.20 Così gira il lR mondo b-15 Nanizanki: Alice in 17 16.45 Hazzard ■30 Mladinski kviz: Dop-1 n Pio s'alom 8-00 Nanizanka: Zero in ison condotta Kviz: Cest la vie, vodi 19 nn Nlarco Columbro 19 on Nanizanka: I Jefferson ?non Kviz: Zig Zag u Zabavni spored: Mau-n on ÌHl° Costanzo Show Krim: La cagna (kom., 1972, r. M. Ferreri, i. M. Mastroianni, C. Dene-vue) RETEQUATTRO 9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka: Lucy Show 10.00 Film: Missili in giardino (kom., 1959, r. Leo McČarey, i. P. New-man, J. Woodward) 11.45 Informativna oddaja: Magazine 12.15 Nanizanka: Mammy fa per tutti 12.45 Otroški spored 14.15 Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva 15.50 Film: La sposa bella (dram., 1960, r. N. Johnson, i. A. Gardner, D. Bogarde, J. Cotten) 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore 20.30 Nagradna oddaja: Il buon paese 22.50 Nanizanke: Mash, 23.20 Cassie & Co., 0.10 Ironside in 1.00 Mod Squad Gatti di Vicolo Miracoli 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka 20.30 Film: Io sto con gli ippopotami (pust., 1979, r. I. Zingarelli, i. T. Hill, B. Spencer) 22.20 Športna oddaja 23.20 Première 23.55 Nanizanke: Cannon, 0.50 Strike Force mi, i. V. Lisi, G. Mos-chin) 22.30 Športna oddaja 23.30 Film: Sindacato assassini (krim., 1960, i. S. Whitman, P. Falk) 1.00 Nanizanka: Missione impossibile Et TELEFRIULI [■aiJIjg TELEPADOVA •80 Nanizanka: Strega pe umore ITALIA 1 8.30 Nanizanke 13.20 Kviz: Help! vodijo Fabrizia Carminati in 1 14.00 Nadaljevanki: Innamorarsi in 15.00 Andrea Celeste 16.00 TV film 16.30 Risanke: Calvin, Peline Story, Candy Candy, Mask, Voltron 19.00 Nanizanka: Mork e Mindy 20.00 Risanka: Transformers 20.30 Film: Signore e signori (kom., 1966, r. P. Ger- 12.30 Nanizanka: La grande barriera 13.00 Medicinska oddaja 13.30 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea 14.30 Risanki: Lamù in 15.00 Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Akt.: Regione verde 19.15 Speciale regione 19.30 Nadaljevanka: Senori-ta Andrea 20.30 Informativna oddaja 21.30 Nanizanka: California Fever 22.15 Dnevnik 22.45 Nanizanka: Arrivano le spose 24.00 Novice iz sveta [ ^ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti è commenti [ RTV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana: Zvezdica zaspanka 10.15 Otroški musical: Maček Muri 11.05 Francoski dokumentarni film: Divje in lepe 12.30 Poročila 13.45 Rezerviran čas 14.45 Otroški spored. Risana nadaljevanka: Beli delfin (5. del) 15.00 Nadaljevanka: Merlin (13. del) 15.25 Dokumentarna oddaja: Zagorski blues 16.10 Poročila 16.15 Naša pesem - Maribor '86 16.45 Dokumentarna oddaja: Tito od blizu (2. del) 17.15 Film: Južnjak (ZDA 1945, r. J. Renoir, i. Z. Scott, B. Fiels, J. Caroli Niash, B. Bondi) 18.45 Risanka 19.00 Danes. Prvomajski nagrajenci 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.00 Dokumentarna serija: Avtomani-ja - Zaskočena prestava (8. del) 20.30 Nanizanka: Bergerac (3. del) 21.30 Film: Idealni par ( ZDA 1979, r. R. Altman) 23.20 Dnevnik HIP) TV Koper______________ 14.15 TV novice 14.25 Nanizanka: Uboga Klara 15.10 Film: Kapetan Leši 16.50 Otroški spored 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja Današnjo oddajo bodo posvetili istrskemu kulturnemu izročilu z nastopom folklorne skupine "Šavrinke" iz Ravna. 19.30 TVD Stičišče 19.50 Odprti prostor 20.30 Nadaljevanka: Verdi (6. del) 22.00 TVD Vse danes 22.15 Dokumentarec: Časovni stroj 23.00 Nogomet: Pokal prvakov V rubriki Moda po TV 2 bo tudi nastop igralke Sophie Marceau RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 —8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba - Glasbena priloga; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Letošnja revija Primorska poje; 18.00 Kulturni dogodki. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Posebna oddaja za otroke; 8.35 Pomladansko kolo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 S pesmijo po svetu; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; zvoki; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori tekmujejo; 14.30 Internacionalni pop cocktail; 15.45 Zabavna glasba in obvestila; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Posebna oddaja; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 Otvoritev pozdrav, pregled dogodkov, servis, objave; 9.30 Praznični program - reportaže, intervjuji; 10.00 Čestitke delovnih kolektivov; 11.00 Govorna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Glasbena oddaja; 16.30 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (italijanski program) 10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi-8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.00—9.00 Čestitke delovnih kolektivov; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Dragi Luciano-10.00 Popevka tedna; 10.05 D.Y. tour adventure; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 16.30 Oddaja brez naslova -vodi _ Maša; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val - vodijo Vesna, Ester in Igor. Stara gesla se obrabljajo, novih pa ni. . . »Prvomajski« pogledi mladih na delo: od ravnodušnosti do brezposelnosti Iz analize Slorija med maturanti Negotovost in pasivno čakanje značilna za mlado generacijo Na videz se tradicija ponavlja iz leta v leto, polna vere, misli, prepričanja: čez noč se po strehah, gričih in zvonikih pojavijo rdeče zastave, prodajalke nageljnov se sprehajajo po tržaških ulicah, moški in ženske najrazličnejših starosti, se na vaseh zbirajo ob zvokih godbe ali hitijo proti mestnemu zbirališču na trgu Pestalozzi. In nato še pozdravi, gesla, zadnji tek proti Goldonijevemu trgu ter občutki, najrazličnejši, med katerimi izstopata rahla, neopredeljena, vendar jasna otožnost in dvom. Taka je podoba prvega maja v srcu marsikaterih izmed nas. Taka je podoba prvega maja, ki ostaja živa v spominu že cela desetletja, ki je za površnega gledalca vedno enaka in ponavljajoča se, ki pa vendar prinaša iz leta v leto nove spremembe in odraža novo stvarnost: leto za letom je prvomajska povorka po tržaških ulicah samo za majhno, neslišno noto tišja in počasnejša, leto za letom je v njenih vrstah vedno več tistih mladih, ki pa so kljub temu, da zlogujejo stara gesla, nositelji novega drugačnega in v marsičem bolj črnogledega pogleda na mestno delovno in družbeno stvarnost. Na eni strani stoji dolga, predolga vrsta brezposelnih mladih delavcev, na drugi strani, njim nasproti, a v marsičem podobne, stojijo tiste skupine mladih, ki so še pred leti navdušeno verjele, da prinaša delo zadoščenje, osebno uresničitev, možnost za polnopravno vključitev v družbene izbire ter za ustvarjalno življenje. Ti mladi so še pred leti naivno upali, da bodo glede na svoje želje, nagnjenja in sposobnosti svoj poklic in delovno mesto lahko vsaj delno izbirali. Podobno kot prva skupina, so postali žrtve prežeče brezposelnosti, ki pesti naše mesto, in splošne hude gospodarske krize: lahko rečemo, da so imeli nekoliko večsreče, ker jim je delo zagotovilo ekonomsko neodvisnost in možnost, da svoje težnje uresničujejo ob prostem času. In prav v vrstah teh dveh velikih skupin, ki se kljub vsemu zbirata na prvomajski povorki, stopa veliko, nepremagljivo razočaranje. V njih se zbirajo mladi tja od osemnajstega do tridesetega leta, stopajo v složnih vrstah, a molčijo: družbi tiho očitajo to, da jim je že od predšolske dobe namenila premalo posluha, preveč pa je bilo napak in očitkov ter premalo konkretne podpore. Kaj pravzaprav pomeni mlademu človeku prvomajska povorka ? Med delavci, med tistimi, ki so že 16. aprila stopili na ulice za obrambo delovnih mest in pokrajinskega gospodarstva, lahko zberemo nekaj odgovorov, ki izražajo vero in delno tudi optimizem: pomeni našo prisotnost, možnost, da spregovorimo o skupnih problemih, da opozorimo mesto, kaj se dogaja, da sprostimo napetost, ki je v nas, da najdemo nekaj vere, pa čeprav je to samo jutro polno gesel in besed, ki tonejo v pozabo. Mnogi, predvsem študentje in brezposelni, pa tudi veliko mladih, ki Stran pripravila SUZI PERTOT ravnodušno gledajo na svoje delovno mesto, družbeno realnost pa sprejemajo dokaj pasivno in vdano, trdijo drugače: ta dan nima posebnega pomena, zame je praznik in kot vsak drugi praznik je dobrodošel, prepričana sem, da iz leta v leto izgublja svoj pomen, na povorko pridem, predvsem, da srečam prijatelje, da se potem kam skupaj odpeljemo, saj je trenutkov za družabnosti med mladimi še tako malo. 'Kaj pa menijo o delu? Predvsem pasivnost, ravnodušnost, z zavestjo, da je treba delati, če hočeš v kino, »ravnaš« avto, da imaš dovolj denarja za polnopravno vključitev v »klapo«, da hodiš v gore, si privoščiš jamarsko opremo ali kajak in tako v prostem času pozabiš na enolične ure v uradu ali tovarni. Na eni strani stoji torej delo, z njim pasivnost in ravnodušnost, na drugi strani pa prosti čas, ki ga poročeni, predvsem delavci, pa tudi veliko število starejših intelektualcev, posvečajo družini, druga manj številna skupina, predvsem iz vrst uradnikov, in mladih zaposlenih v odvisnih poklicih, pa stremi za tem, da v okviru prostega časa išče zabavo, razvija konjičke, zanimanja, šport in predvsem stik z naravo. Kaj pa zahteva po drugačni, boljši delovni stvarnosti? Upanja ter predvsem volje, da bi kaj storili, je med mladimi malo večje razočaranje. Čeprav so nezadovoljni z delom, ne upajo v boljše, tudi sami ne znajo nakazati, kateri naj bi bili manj odtujujoči, alternativni poklici. Mnogi bi radi drugačno službo, a nimajo dovolj moči in poguma, da bi se lotili novih oblik dela. Slovenski Raziskovalni Inštitut v Trstu se že več let ukvarja z anketiranjem maturantov ter s pregledom zaposlovanja in izbire študija slovenske mladine. Za to raziskovalno področje je odgovoren ekonomist Branko Jazbec, kateremu trenutno pomaga študentka Ingrid Vigini..Obiskali smo ju na delu, da bi izvedeli, kaj misli slovenska mladina o delovni stvarnosti, kakšna je dejanska gospodarska podoba in kakšna je med našo manjšino stopnja brezposelnosti. »Položaj mladega človeka v našem mestu,« je povedal ekonomist Branko Jazbec, »je seveda tesno povezan z vsedržavnim stanjem. Vsekakor doživljajo mladi po vsej Italiji močno breme brezposelnosti, po drugi strani, pa se po vsem državnem teritoriju viša starostna meja, do katere je mlad Pogovor s sociologom Gabrielejem Marucellijem O mladostniku, ki noče odraščati in o mizarju, ki je postal manager »Pred dnevi sem nekje nad Opčinami srečal tri mlade avtostopiste, ki so me prosili, če jih lahko zapeljem do Trsta. Vprašal sem jih, od kod so, pa so mi podali svojo zgodbo: bili so člani zadruge za čiščenje uradov in javnih prostorov, delali so tri ure na dan in to v kraju — pri Fernetičih — kamor peljejo le redki avtobusi. Za delo, ki jim ni nudilo nobenega zadoščenja, so prejemali nekaj manj kot pol milijona mesečno. In upanje na bodočnost? Niso bili zelo optimisti, kazalo je, kot da ne verjamejo, da bo kdaj bolje, bili pa so pripravljeni sprejeti katerokoli delo, tudi če bi bilo popolknoma nasprotno njihovim zanimanjem, le da bi z višjo plačo postali samostojni. Bili so v treh, razumeli so se med seboj in kazalo je, da je družabni, socialni moment, edino, kar jim še daje moči.« Tako je sociolog Gabriele Marucelli, ki je zaposlen v občinskem javnem zavetišču »Gaspare Gozzi« in ki se ukvarja tudi z vključevanjem problematične in izobčene mladine v družbeno in delovno stvarnost, pričel pogovor o mladinski brezposelnosti ter o odnosu mladih do dela. Vprašali smo ga, kako to, da ima mladina tako pasiven in črnogled odnos do dela: »Krivde vsekakor bi ne pripisoval mladim, ker je to zgrešeno,« je dejal. »Veliko mladih sem srečal, ki so si želeli, da bi dobro delali, ki so na začetku iskali v delu vrednote in zadoščenje, a so pozneje obupali in to ne po lastni, a predvsem po družbeni krivdi. Mislim, da pomeni dandanes brezposelnost drugačnost, predvsem v dobi, ko »moraš« imeti denar, da se lahko zabavaš ter da si v vseh pogledih enak drugim. Mladi so dandanes drugačni kot pred dvajsetimi leti: minila je doba hippy-jevstva, komun in iskanja alternativnih poti. Želijo si lastno hišo — lepo hišo, stalno delo — po možnosti državno delo, ki lahko nudi največja jamstva, želijo si kulturnih dobrin, kina, gledališča, hočejo avto, motor, lahko bi rekli, da hočejo gotovost, oziroma denar. Pravzaprav pa so mladi žrtve velike negotovosti, strahu, ki jih je rodila družba sama«. Mladi iščejo torej predvsem varnost, gotovost in niso več vajeni tveganja. »Res je,« je poudaril sociolog Marucelli. »Navedem lahko primer prijatelja, ki je iskal skupino mladih, katerim bi zaupal manjšo tiskarno ter jo upeljal v neodvisni poklic tiskarja. Na razpolago so bili stroji, tiskarna, človek, ki bi jih strokovno pripravil, vendar — prijatelj ni našel nikogar, ki bi se hotel kosati s to izkušnjo. Zakaj se mladi bojijo? Mislim, da dandanes mlad človek zelo počasi dorašča in se navaja sprejemati nase odgovornosti, četudi je na nekaterih področjih, kot pri športu ali pri študiju že zelo mlad prisiljen v agonistično, selektivno tekmo. V bistvu pa je mladostnik, ki živi v normalni, srednje premožni družini, še dolgo let otrok, kar se tiče odgovornosti, kot so delo, stanovanje in samostojnost. Z druge strani mislim, da je vzrok temu dejstvo, da v ta študij še sami ne verjamejo: šolo zanje večkrat izbere družina, fakulteta pa je daleč od stvarnosti in inteligenten mlad človek se prav dobro zaveda, da mu študij ne bo nudil skoraj nobenih izkušenj in skoraj nobene delovne možnosti.« Dr. Marucellija smo vpršali, kaj misli o tem, da mladi bežijo pred odgovornostjo in iščejo tako delo, kjer bi bili čimbolj kriti. »Službe, kjer bi mlad človek dejansko lahko pokazal svoje sposobnosti,_ svoj jaz in se tako uresničil, dejansko ni,« je odgovoril. »Človeštvo je v veliki eksistencialni krizi in ta kriza je zajela tudi delo. Nekoč si lahko postal mizar in zgradil mizo, kmet in zoral polje, to kar si naredil je bilo v celoti sad tvojega znanja in bil si ustvarjalen. Dandanes človeka na delu ni več, nadomestila ga je figura managerja, ki ni povezana z naravno logiko in naravo. »Kaj pa z mladimi, ki so tako rekoč "drugačni", ki imajo težave v vključevanju, zaradi kritične mladosti, ali zaradi drugih dejavnikov?« nas je zanimalo. »Ti mladi so pripravljeni sprejeti katerokoli delo, ki pa na žalost v Trstu ne obstaja. Težaška dela namreč v našem mestu opravlja delovna sila iz Jugoslavije in Furlanije, ki je veliko cenejša in zato konkurenčna. Ekonomski položaj Trsta bi lahko primerjali s položajem na Jugu. Tudi če na področju dogradijo ali prinesejo kaj novega, gre zaslužek in glavni denarni tok takoj spet iz Trsta v druga italijanska mesta. Vzemimo primer sinhrotrona ali centrale na premog, ki naj bi jo zgradila družba ENEL. Čeprav bosta objekta nastala v Trstu, je pri nas le malo specializirane mlade delovne sile, pa tudi malo takih izvedencev, ki bi se lahko zaposlili v enem ali drugem centru. Računati je, da bo v obeh primerih 80% delovne sile prišlo iz drugih italijanskih mest ali iz tujine.« O položaju prizadetih in problematičnih mladincev, ki nimajo prave družine, je Marucelli še marsikaj povedal. »Predvsem,« je podčrtal, »mora delo v njihovem primeru, pa tudi v primeru tako imenovanih "normalnih" ljudi, postati pravo sredstvo k ohranitvi in obrambni zdravstvenega ravnotežja. Za mladega, ki ni nikoli imel družine, pa pomenita delo in delovna skupnost tudi važen socialni moment. Prav zato ni čudno, da si taki mladi želijo vključitve v zadruge, v poljedelstvo ali v večje obrtniške delavnice. fant ali dekle ekonomsko odvisen od družine, bodisi zaradi študija, bodisi zaradi neaktivnosti. V Trstu in to glede na hudo krizo, ki pesti mestno ekonomijo, je pri mladih beležeti še večjo negotovost, skoraj nebogljenost. Težnja mladih po delu, ki bi jim nudilo socialno varnost je povezana s strukturo Trsta in je enako razširjena tako med italijansko, kot med slovensko mladino. »V drugih krajih Italije, ki sploh niso tako oddaljeni, je pri mladih v veliki meri prisotna podjetniška žila ter pripravljenost na tveganje. Ni treba, da gledamo tu na Milan ali Bologno, dovolj je, da pomislimo, kako je v sosednji Furlaniji. Če je med mladimi prisotna pripravljenost na tveganje in nove delovne izkušnje, lahko tudi celotna družba v tem neugodnem trenutku lažje kljubuje problemu brezposelnosti.« Dr. Jazbeca smo vprašali, kaj misli o reševanju tega problema in koliko se strinja s tistimi, ki trdijo, da med Slovenci brezposelnosti ni. »Pri izračunih zadnje raziskave« je povedal, »ki se je zaključila točno pred letom dni, smo ugotovili, da je bil v sedemdesetih letih problem brezposelnosti med Slovenci le malo občuten, medtem ko je sedaj resnica bistveno drugačna. Brezposelnost vidno narašča tudi med slovensko mladino in mislim, da do konca tega stoletja problema ne bomo utegnili rešiti. Opaziti je npr., da se mladi nekaterih zahtevnejših, tradicionalnih poklicev, kot je na primer gostinstvo, bojijo in izogibajo. Mladi se namreč bojijo odgovornosti in hočejo prosti čas. V razgovoru z dr. Jazbecem smo ugotovili tudi, da Slovenci vsaj na videz doživljajo brezposelnost nekoliko drugače od italijanskih soletnikov. V prvi vrsti je treba ugotoviti, da je v Trstu veliko zadrug in delovnih skupin, ki skrbijo za delovno vključevanje prizadetih in emarginiranih. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko je v njih slovenske mladine in koliko te mladine doživlja psihološke krize zaradi negotovosti in strahu, ki jih povzroča brezposelnost. »Vsekakor, moramo poudariti, da išče mlad človek predvsem če je v krizi, skupnost, družbo sebi enakih, ki bi mu lahko nudila zavetje in oporo,« je pripomnil dr. Jazbec. »Ne glede kaj lahko slednji nudijo, ima slovenski mladinec na razpolago številna društva, organizacije in vaško skupnost, italijanski soletniki pa so se vse prevečkrat prepuščeni skrajni osamljenosti in emarginiranosti, ki jih lahko pripelje do zmedenosti in psihološkega padca.« »Vsekakor je treba poudariti,« je dodala Ingrid Vigini, »da si slovenska mladina večkrat sploh ne upa priznati, da jo teži brezposelnost, da s tem problemom celo ni seznanjena ali se ga izogiba, kot otrok velikega črnega moža. Predvsem ugotavljam, tako na podlagi sodelovanja pri Inštitutu, kot na osnovi osebnih izkušenj, da se mladina boji novih, svobodnih poklicev, da si želi predvsem varnega zaledja, ki ga lahko nudita državna služba in gotov denar. Barikade so prazne. Zanimanje se je s politike prevesilo na zasebno življenje simetrije in različnosti v očeh študentov 1968 - 1986: Študijska doba postaja v zadnjem času vedno daljša, univerzitetno obdobje, za katerega sicer zakon predvideva štiri do šest let študija se večkrat zavleče tja do deset, dvanajst let, večkrat študent sploh ne doseže diplome, temveč skuša preko univerzitetnega življenja predvsem reševati svoje negotovosti in strah pred vključitvijo v delovni svet. Univerza mu nudi možnost vključitve v kolikor toliko homogeno skupino sebi enakih, nudi mu možnost, da razvija svoja zanimanja, raziskuje in razpravlja o vprašanjih in predmetih, ki ga zanimajo, obenem pa ga šudij vsaj navidezno opravičuje, da od družine še naprej zahteva ali enostavno sprejme denarno podporo, nego in hrano. Z ene strani je to nedvomno odraz neke vrste večjega blagostanja , saj je vedno več tistih družin, tudi delavskih, ki si lahko privoščijo, da otroka, oziroma mladinca denarno podpirajo tja do petindvajsetega, tridesetega leta. Z druge strani pa je to odraz družbene krize, razkola med šolskim sistemom in družbeno stvarnostjo ter predvsem odklona mladih do delovne stvarnosti, katere se po eni strani bojijo, po drugi pa je ne sprejmejo in večkrat tudi ne poznajo njenih pravil. V razgovoru smo se obrnili na skupino treh slovenskih univerzitetnih študentk, ki so sicer vpisane na filozofsko fakulteto, študirajo v skupini, v knjižnici in študijskih prostorih nove univerze, ter se občasno tudi ukvarjajo s poučevanjem ali drugim nestalnim delom, ki ga nudi "črno" tržišče. Ko smo se vključili v razgovor z mladimi študentkami, nam je Makri Milič, ki je sicer vpisana na filozofijo, v imenu vseh pojasnila, da smo se verjetno obrnili na napačne osebe, kajti tako ona kot kolegice, so samo indirektno seznanjene s problemom brezposelnosti ter z delovno stvarnostjo, kajti študentke živijo v nekem "limbu" v čisto svojem svetu, ki nima še stikov z realnim življenjem delovnega človeka. "V primeru, da študij zaključiš, ali nenadoma opustiš," je dodala Mirta Čok, ki je vpisana na zgodovinsko fakulteto v Trstu, "izgubiš tudi že itak nesigurno ekonomsko podlago, ki ti jo nudijo starši in tedaj se znajdeš na trnovi poti iskanja zaposlitve, ki ti vzame ogromno energije. Se huje je, če moreš sprejeti tako imenovana nestalna "črna dela", ki te popolnoma izčrpajo, ne nudijo pa gotovosti in zadoščenja." "Seveda je povsem odvisno, kako je mlad človek vzgojen, kakšen je njegov značaj, "je poudarila Makri. "Prepričana sem, da bi sama, kljub težavam in črni grožnji brezposelnosti, če bi se namreč nekoliko potrudila, prej ali slej vendar dobila zaposlitev. V Trstu res primanjkuje delovnih mest, mislim pa, da postaja brezposelnost včasih tudi izgovor in psihoza." Zanimalo nas je, kaj trem študentkam delo konkretno pomeni, mnenja pa so si bila precej ločena. "Zame je delo vsekakor vrednota", je poudarila Makri, "predvsem tista vrednota, ki človeka ločuje od živali." Tudi Giuliana Sosič je še prepričana, da v delu najdemo vrednoto, predvsem, oziroma samo takrat, ko služi posamezniku in družbi. Navezala se je na problem brezposelnosti in povedala primer, ki ga je sama doživela v razgovoru s kolegom na šoli : "Začasno sem poučevala filozofijo na učiteljišču in kolegu zaupala, da me poučevanje tega predmeta močno zanima, moti pa me, da je ta katedra povezana s poučevanjem zgodovine, za katero se ne čutim dovolj pripravljena. Odgovoril mi je, naj torej polovico ur poučujem filozofijo, drugo polovico pa opravljam delo čistilke. Sama sem mu odvrnila, da bi bila na to prav rada pristala, saj je delo čistilke enakovredno drugim poklicem, povrhu pa potrebno in torej družbeno koristno. Mislim, da je napačno, če človek išče delo, ki "ne žali" njegove izobrazbene stopnje ter druge vrste zaposlitve zaničuje in se jih izogiba." Drugačnega mnenja je bila Mirta, ki je poudarila, da zanjo delo ni več vrednota, temveč samo sredstvo, da doseže, kar si želi. »Mladina se ne upira več strukturam kot leta '68, je dodala Mirta, ker je razumela, da mora te strukture sprejeti, čeprav se zaveda, da vodijo v alienacijo. Proti družbeni in osebni alienaciji se je treba namreč boriti znotraj struktur samih, čeprav se mladi dobro zavedajo, da jih v širšem, družbenem okviru ne bomo menjali.« »Kakšen pa naj bo potem cilj tega boja znotraj zgrešenih družbenih struktur«, smo vprašali. »Ta boj mora potekati predvsem na osebni ravni«, je odgovorila Mirta. Izboljšati moramo svoje življenske razmere in svoje družbene odnose. To lahko poteka tako, da se človek giblje znotraj širšega ali ožjega kroga prijateljev, s katerimi ima skupne interese. Ta krog pa postane njegovo okolje, družba, v okviru katere si mora vsak posameznik najprej zagotoviti notranje ravnovesje in zadovoljstvo.« Ko smo študente vprašali, kakšne cilje si postavljajo za bodočnost, so pred delom podčrtale uresničitev uravnovešene in uspešne družinske enote, ki je lahko uresničljiva v obliki poroke ali sožitja in v kateri naj bi imela za oba partnerja velik pomen vzgoja otrok. »Dobri odnosi v družini, uspešna življenska vez, pomeni tudi uspeh v življenju, tudi biti mati je zame enakovredno delo,« je poudarila Makri. »Po letu '68, ko so bili odpravljeni spolni predsodki in je ženska postala enakopravna moškemu, je sama tudi izgubila ženskost, vzgoja otrok pa je postala postransko, nepomembno družbeno opravilo. Posledice tega so vidne ravno na otro-kih. ki sedaj obiskujejo osnovno ali srednjo šolo.« »Če sta mož in žena osem ur zdoma«, je poudarila Giuliana, »ni časa za vzgojo otrok, ki so prepuščeni drugim, ki si niti ne morejo ustvariti pojma, kaj naj bi bil družinski krog. Starši ne prenašajo več na svoje otroke bogato bero življenskih izkušenj, kot se to dogaja v primitivnih družbah in prav to je vzrok nezaupanja, družinske in družbene krize, pa tudi mladoletniškega prestopništva.« Pogovor smo zaključili z vprašanjem, zakaj mlad človek išče predvsem zaposlitev v državnih službah, zakaj izgublja podjetnost in ustvarjalnost. »Mlad človek rabi gotovost, ki je nima«, je poudarila Giuliana, »skrbi ga, ali bo imel denar ali ne, zato išče katerokoli državno delo, ki bi mu nudilo gotovost. To seveda ni povsem pozitivno.« Mirta je k njenemu odgovoru še dodala: »Mislim, da je tega predvsem kriv kraj, v katerem živimo. Trst namreč ni mesto, ki bi nudilo veliko možnosti ali originalnih spodbud, podjetništvo je tu skoraj nemogoče. Dovolj je da pomislimo, da tu ni posebnih šol, kot v Parizu, Milanu, da tu ne boš uspel z grafiko, z reklamno umetnostjo ali z drugimi novimi poklici. Če bi živele v Parizu, bi bili verjetno tudi naši načrti drugačni.« »Res je«, je poudarila Giuliana. »Tudi naš študij, bi ne bil tako omejevalen. Če v Trstu študiraš filozofijo, se lahko usmeriš samo v poučevanje, v drugih mestih pa ni tako.« Zapis o škvadvističnem napadu v slovenski občini Kako je slovenska Nabrežina postala sedanja Aurisina Sledeči zapis je nekakšna kronološka preglednica dogodkov, ki so v dvajsetih letih tega stoletja spremljali vzpon fašističnega režima v javnem življenju v Nabrežini. Poudariti velja, da ne gre za nikakršno apologijo preteklosti, temveč ravno nasprotno; opis dogodkov nam pomaga predvsem bode razumeti zle posledice (npr. spre-niembe toponomastičnih imen in priimkov itd.), ki jih je začetna faza »čr-nega dvajsetletja« pustila kasnejšim rodovom, obenem pa nam osvetljuje tudi nekatere manj znane aspekte. ,qerez sk°zi takratno dogajanje (1920 -1930) je zato prikaz tedanje stvarnosti, predvsem pa krivic, ki so bile storjene v tistem obdobju. Delovanje škvadrističnih tolp je kot v ostalih krajih takratne Julijske Be-nečije tudi v Nabrežini začelo razmeroma zgodaj. Prve resne izgrede beležimo ob priliki prvomajskih praznovanj 1. i92t (i), ko so se spopadli pripadniki fašistične stranke in demokratični krajani; sicer pa so se obračunavanja med posamezniki pojavila že prej, v naslednjih letih pa se nevarno stopnjevala. Člani naprednih organizacij so morali že 1. 1921 braniti svoje sedeže, v »Edinosti« pa zasledimo istega leta dopis o nekaterih primerih izvajanja poštne cenzure v Nabrežini in Sempolaju. (2) Toda do nevarne zaostritve napetosti je prišlo še zlasti v letih 1922—23, ko so stopili v veljavo prvi raznarodovalni odloki oz. zakoni. Eden izmed teh je bila odred-oa o prepovedi rabe slovenskega jezika na sodiščih, ki jo je, sodniški svet Julijske Benečije izdal marca 1922. leta. Proti omenjenemu sklepu se je med drugim izrekla tudi nabrežinska občinska uprava, ki je 30. aprila i. 1. (3) (podpisnik župan Boschetti) naslovila najvišjim državnim oblastem protestno noto. Istega leta je civilni komisar v Sežani prepovedal prvomajski sprevod po Nabrežini in izdal dovoljenje samo za zborovanje. Brez incidentov pa le ni šlo, saj so neznanci iz mimoidočega avtomobila izstrelili (a brez posledice) nekaj nabojev proti udeležencem shoda (4). Omeniti gre, da se je delovanje °^9aniziranih skrajnodesničarskih h VP.1?1 tistega leta precej povečalo, saj f . .ezilno ustanovitev krajevnih sekcij sisucne stranke in Vsedržavnega n fašističnih železničarjev. Na podlagi dokumentov, ki smo jih zbrali v Državnem arhivu v Trstu je razvidno, da je otvoritvena slovesnost bila decembra 1922, na njej pa je po Podatkih takratnega podprefekta bilo Poleg predstavnikov krajevnih oblasti Prisotnih preko tisoč fašistov in nacio-a Usto v iz raznih krajev Julijske Be- sifu P ln cef° z Reke (5). Omenjeni keiji sta postali protiutež naprednim elavskim organizacijam, ki so bile v abrežini dokaj močne, saj je v njih uelovalo veliko delavcev iz tamkajiš-Jin kamnolomov. Posledice organizirane fašistične Prisotnosti je bilo čutiti kaj kmalu. olniška blagajna, ki so jo nadzorovali ‘^Parji’ je npr. zaradi dokajšnjega P1;lska fašistov in prevelike pasive čutno zmanjšala delovanje, (6) za 1° pa je prišla na vrsto »Javna Ijud-a knjižnica«. Občni zbor knjižnice, K1 le bil napovedan za 21. januar 1923 Kopija dokumenta, v katerem je napovedan prihod pripadnikov fašističnih škvader v Nabrežino; dokument je 16. 12. 1922 izdal tržaški prefekt in ga poslal organom javnega reda (Drž. arhiv v Trstu) da so prišli z juga v Nabrežino ljudje, ki hočejo prebiti zid, ki se je doslej dvigal med njimi in Slovenci. Knjižnica bo še obstajala, ne bo pa imela političnega značaja. Ko je neko naše dekle protestiralo je Scoppi dejal, da so on in njegovi tovariši zastopniki vlade in da se mora zgoditi kar oni ukažejo...« Kot zanimivost naj dodamo, da je članek o občnem zboru »Javne ljudske knjižnice« bil priobčen v rubriki »Kronika nasilstev« (nanašala se je na divjanje fašističnih tolp), ki jo v tržaškem časopisu v tistih letih zelo pogostokrat najdemo. Nekaj dni zatem je bil v istem časopisu objavljen dopis, ki je pozival člane knjižnice naj ne izstopijo iz društva in naj še nadalje vztrajajo v njem. Toda delovanje knjižnice je začelo postopoma zamirati in to kljub požrtvovalnosti nekaterih njenih članov. Pritisk na manjšinske in demokratične organizacije se je medtem nadaljeval; spomladi 1. 1923 je stopil v veljavo kralj, odlok št. 800 z dne 29. 3., ki je uvajal spremembo krajevnih imen. Naziv Nabresina, ki je bil bodisi v času Avstro-Ogrske kot tudi po prvi vojni uradna oblika slovenskega imena Nabrežina, je izginil, nadomestili pa so ga z Aurisina. Toda najhujši udarec so oblasti tistega leta zadale slovenski šoli. Oktobra je namreč stopil v veljavo zakon o reformi italijanskega šolstva, bolje znan kot Gentilejeva reforma, ki je izpodrinil slovenski jezik iz šolskega življenja. Pouk v slovenskem jeziku je bil na mah odpravljen, 176 učencev, kolikor jih je tedaj štela šola, (7) pa je moralo odtlej slediti lekcijam v italijanščini. Podobna usoda je doletela tudi Obrtnonadaljevalno šolo za kle-sarje, kjer je učni jezik do šolskega leta 1923/24 bila slovenščina. Mimogrede naj povemo, da je poročilo seje šolskega odbora z dne 13. 10. 1923 bilo, z razliko od prejšnjih sej, napisano v italijanščini, med zanimivejšimi podatki, ki smo jih v njem zasledili, pa bi omenili število italijanskih in slovenskih učencev: teh je bilo 30, medtem ko so italijanski učenci bili le trije. (8) 'V*. i O a*«!/-, _ sos°aVÌru. hišnih preiskav 1. 1922 je poleg nabrežinske prišla na vsto tudi edna šempolajska občina; o poteku akcije je podrobno poročal takratni civilni komisar v Sežani Guglielmo (Drž. arhiv v Trstu) So morali mar v ‘ prenesti, ker je orožniški dov65*- zahteval, da se mora na njem brav11^ *e v italijanskem jeziku. Do ;e , 6 farse pa je prišlo šest dni kasne-Pq1 0 1® bil sklican izredni občni zbor. 21-.9 članov društva so se občnega ne fa.beležili tudi pripadniki krajev-Sc asistične organizacije s tajnikom Oovb 1 em na ^eiu' podroben opis nje-ti« , P°teka pa najdemo v »Edinos-»T H6 30' januarja i. 1, kateri ■ j® Prišel Scoppi z listo, na nju lmel imena 6 fašistov določe-tajnj^a Predsednika, podpredsednika, čil ; a ln druga vodilna mesta. Sporo-minmILaVZ0Čim' ba naj sestavilo v 10 k0v • Usto ostalih osmih odborni-Iz svoje srede KmaE' svcje srede in je nato odšel, zbg u nat° se je vrnil in otvoril občni z nagovorom, v katerem je dejal, Kroniko iz tistega obdobja so označevala tudi »zasliševanja« na sedežu krajevne fašistične organizacije (1. 1926 se je nastanila v prostorih zraven občinske pisarne) (9) in nekatere hišne preiskave; eno izmed teh so sile javnega reda izvedle 1. maja 1925 in v stanovanjih delavskih družin zaplenile nekaj politično-propagandnega materiala (10). Še prej, 1. 1924, so bile parlamentarne volitve, ki so podobno kot v ostalih krajih tudi v Nabrežini potekale v znamenju pritiskov s strani režima. Delovanje političnih organizacij (razen fašistične) je bilo precej otežko-čeno, nekaj več o tem pa najdemo v poročilu političnega društva »Edinost« za tržaško pokrajino v juliju 1926, v katerem je rečeno, da »krajevno organizacijo (narodnjaško-liberalno op. pisca) ovira posadka fašistične milice; ob njej je tudi mnogo italijanskih priseljencev - fašistov, ki omejujejo društveno življenje na čitanje knjig in časopisov.« »Huda ura« je prišla tudi za sindikalno gibanje; agitacije kamnarjev so se sistematično vrstile vse do leta 1925 in še dlje (1. 1927 so zaradi plač npr. stavkali delavci Rimskega kamnoloma), vendar je njihov učinek bil vse manjši, saj so večkrat posredovale milica in orožniške sile (12). Zaradi vse-večjega preganjanja je mnogo antifašistov zapustilo rodni kraj in se odselilo v tujino (med temi bi omenili Ferda Rukina in Poldeta). Avgusta 1926. leta je godbeno društvo »Nabrežina«, (ki so ga nekaj. let poprej preimenovali v Società bandistica »Aurisina«) izgubilo samostojen pravni status in prešlo pod neposredno okrilje občine. Povedati gre, da je na društvo pred tem pritiskal tudi delavski fašistični sindikat, ki je hotel, da bi se godba priključila omenjeni organizaciji, vendar pa do tega ni prišlo; godbeno društvo je vseeno delno izgubilo samostojen značaj, v »Edinosti« z dne 25. 7. 1926 pa najdemo med drugim vest, da je njegov častni predsednik postal tamkajšnji podeštat Bra-vedani. Isti časopis je 24. 10. i. 1. priobčil novico o prvih poskusih poitalijančenja slovenskih priimkov; pri tem je bil omenjen nabrežinski didaktični ravnatelj Angoro, ki je hotel s pomočjo učiteljskega zbora doseči poitalijančenje priimkov šolskih otrok. Do sistematičnega poitalijančevanja je v naslednjih letih tudi prišlo, nekaj več o tem pa lahko najdemo v knjigi P. Pa-rovela »Izbrisana identiteta«. Tako so se razni Radoviči in Caharije »prelevili« v Radonije in Zaccarie, posledice tega pa so deloma vidne še danes. Najhujše nasilno dejanje so fašistične škvadre vsekakor izvedle takrat, ko so s silo vdrle v prostore, kjer so imele sedež Delavska zbornica, Bolniška blagajna, komunistična stranka in Javna ljudska knjižnica; točno ne vemo, kdaj je do tega prišlo, saj kronika iz tistih let ni najbolj popolna. Pri tem dejanju so fašistični skrajneži (to so bili razni Gallo, Gigliotti, Valentini itd.) pretepli in dali piti olje štirim domačinov, arhiv in knjige pa sežgali na trgu. Normalno delovanje so oblasti (vsaj na začetku) omogočile edinole gospodarskim organizacijam; to je veljalo tudi za Delavsko konsumno zadrugo, ki je delovala vse do začetka tridesetih let (13). V cerkvene zadeve je civilna oblast težje posegala in slovenska beseda se je v okviru cerkvenega delovanja ohranila več let. Našo preglednico bi s tem tudi zaključili; dalo bi se marsikaj še napisati (npr. o premestitvah učiteljev, javnih uslužbencev itd.), vendar menimo, da je opis posamičnih dogodkov vseeno služil za popolnejši pregled obdobja, ki sicer ni prineslo nič pozitivnega, a je vseeno pomembno za proučevanje bodočih faz našega krajevnega zgodovinskega dogajanja. Ivan Vogrič OPOMBE: 1) Primorski dnevnik z dne 2.3. (biografija Jožeta PERTOTA) 2) Edinost z dne 24.9.1921 3) Drž. arhiv v Trstu; civilni komisariat za Julijsko Benečijo 1919-23 št. 126 4) Delo z dne 4.5.1922 5) Drž. arhiv v Trstu,- Gener. civilni komisariat za Jul. Benečijo 1919-23 št. 127 6) Delo z dne 1.2.1923 7) Učiteljski list z dne 1.12.1923 8) Iz družinskega arhiva V. Tenceta 9) Edinost z dne 25.7.1926 10) Delo z dne 19.6.1925 11) Milica Kacin-Wohinz: Narodnoobrambno gibanje Slovencev na Primorskem v letih 1921-28/2 str. 464 12) Primorski dnevnik z dne 21.11.85 (Zgodovina delavskega gibanja nabrežinskih kamnolomov/8) 13) Slavko Prtot - pričevanje. S. R. L. IMPORT - EXPORT T R ST — UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I SIAT SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213 OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I Zjutraj v Tržiču, popoldne v Števerjanu Današnja prvomajska praznovanja v znaku sindikalne enotnosti Kulturno društvo Briški grič PRVOMAJSKO SIAVJE V ŠTEVERJANU Danes ob 16. uri na Trgu svobode: govora I. Komela (SKGZ) in S. Poletta (VZPI); nastop godbe na pihala iz Cerkna. Ob 17. uri Na Dvoru: nastop godbe na pihala iz Cerkna, folklorne skupine iz Koprivnega in narodnozabavnega ansambla Veseli znanci. Sobota, 3. maja, Na Dvoru: PLES. Nedelja, 4. maja, ob 9. uri Na Dvoru: 7. spominski pohod Števerjon - Gonjače Vpisovanje uro pred startom. Ob 17. uri Na Dvoru: nastop skupine iz Nove Gorice z latinskoameriškimi plesi; zvečer ples in prosta zabava. Vse dni bo odprta razstava briških vin. Deželne podpore dijakom in gojencem dijaških domov Pozitivna je vest iz sindikalnih vrst, da bo letošnja proslava 1. maja, delavskega praznika, pri nas na Goriškem spet enotna. Za razliko od Trsta in Vidma, kjer bodo posamezne sindikalne zveze iz raznoraznih razlogov počastile mednarodni praznik dela ločeno, bo pri nas manifestacija enotna, tako kot v Pordenonu in še marsikje v državi. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so se domenile, da priredijo danes v Tržiču enotni sprevod z enotnim govorom na osrednjem Trgu Republike. Zborovanje bo ob 10.30 na trgu. Sprevod, v katerem bodo sodelovali delavci, kmetje, politiki, bo krenil s križišča pri Anconetti uro prej. Na shodu bodo udeležence pozdravili zastopniki raznih združenj, med temi tudi sindikata iz Nove Gorice. Pozdrav zborovalcem je poslala tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza. Popoldne bodo delavci včlanjeni v CISL imeli ljudsko veselico v Moram. Na jugoslovanski strani, v Opatjem selu, bo popoldne že tradicionalno srečanje delavcev. Govoril bo podpredsednik jugoslovanske zvezne vlade Janez Zemljarič. Zborovanje bo danes ob 9.20 tudi Ob koncu lanskega leta so deželni organi dokončno potrdili varianto št. 6 splošnega regulacijskega načrta so-vodenjske občine. Te dni pa je občinski svet v Sovodnjah ponovno razpravljal o urbanističnem instrumentu in soglasno odobril novo varianto. V bistvu gre za nekakšno dopolnilo, oziroma točno tolmačenje člena št. 29 izvršilnih norm variante št. 6, je na zadnji seji, v obrazložitvi predloga povedal odbornik za urbanistiko Klemše. V zadnji varianti so bile namreč uvedene precejšnje novosti, zlasti kar zadeva možnost dozidave k že obstoječim zgradbam. Sprejeta je bila izjemna norma, po kateri imajo lastniki obstoječih stavb možnost, da zaprosijo za dozidavo stanovanjskih prostorov, kopalnic, garaže ali drugih prostorov do največ 150 kubičnih metrov prostornine. Ta izjemna norma velja skoraj za vsa zazidalna območja označena v regulacijskem načrtu. Težave (in dvomi) so se pojavili ob tolmačenju terminov, od kdaj naj o-menjena norma velja. Prvotno besedilo člena št. 29 izvršilnih norm dopušča namreč različno tolmačenje. Dobesedno vzeto, bi občina lahko odobrila dozidave le lastnikom stavb, ki so bile že dograjene, ali za katere je bilo gradbeno dovoljenje izstavljeno do uvedbe splošnega regulacijskega načrta (leta 1971). Po predhodnem posvetovanju s pristojnimi funkcionarji deželnega odbomištva za prostorsko načrtovanje, pa je povsem utemeljena Prispevajte sa Dijaško matico v Doberdobu. Še prej bo domača godba obšla vas, V Števerjanu bo danes tradicionalna prvomajska manifestacija, ki je združena tudi s proslavo osvoboditve naših krajev v letu 1945. Ob 16. uri bosta Igor Komel ter Silvino Početto govorila pred spomenikom padlih na Trgu Svobode. Zatem bo ljudska veselica v Dvoru. Tam bo igrala godba, nastopila bo folklorna skupina iz Koprivnega. Zvečer bo ples. Praznovanja v Števerjanu se bodo nadaljevala v nedeljo s pohodom iz Štever-jana v Gonjače ter s popoldanskim kulturnim sporedom. Odprta je tudi razstava tipičnih briških vin. V Rupi se nadaljuje praznik frtalje. Ob 15.30 nastopi dramska skupina iz Štandreža, priložnostni govor bo imel novinar Saša Martelanc. Zvečer je na sporedu ples. Kot vsako leto ob tem času so se včeraj na goriškem županstvu srečali zastopniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL z goriškim županom in odborniki. Na predvečer 1. maja je župan Scarano, v zdravici sindikalistom povedal, da smo na pragu izboljšanja v gospodarstvu. Izrazil je željo, da bi se čimprej pričel izvajati paket za Trst in Gorico. S tem bolj široka interpretacija: rok, ki ga je treba upoštevati je 31. 10. 1979, ko je bila uvedena splošna varianta st. 4, Iti je občinski regulacijski načrt uskladila z določili splošnega deželnega urbanističnega načrta in seveda, v mnogočem spremenila začetno usmeritev glede prostorskega načrtovanja v sovodenjski občini. V tem smislu je bil tudi na zadnji seji občinskega sveta popravljen člen št. 29 izvršilnih norm. Predlog je bil odobren soglasno. Na seji, ki jo je vodil župan Vid Primožič, so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih s področja urbanistike, oziroma javnih del. O tem bomo poročali v prihodnjih dneh. čestitke V soboto sta stopila na novo življenjsko pot MAJDA in JANKO iz Dola. Obilo sreče v zakonskem stanu jima želijo kolegi KD Kras iz Dola-Poljan. bi imeli boljše pogoje za razvoj gori-ške industrije in vsega drugega gospodarstva. Zastopnik enotne sindikalne zveze Vittorio Brancati je dejal, da je sindikat mnenja, da je treba priti do korenite spremembe statusa goriške proste cone. Izrazil je tudi željo, da bi čimprej usposobili kazer-mete, kjer bi morala biti urejena o-brtna cona. Brancati je še poevdal, da vlada veliko nezadovoljstvo med zdravstvenimi delavci, in v zvezi s tem napovedal splošno stavko na Goriškem v tem mesecu. Davčne prijave Na goriškem županstvu bodo jutri, 2. maja, pričeli razdeljevati obrazce za letošnjo davčno prijavo, ki zapade 31. maja. V davčnem uradu županstva, v pritličju občinske stavbe, bodo raz-deljflvali obrazce 740/86 in 740-S/86 ter vse druge priloge. Prav tako od jutri v isti pisarni že sprejemajo prijave o lani ustvarjenem dohodku. Pisarna je odprta ob delavnikih od 9. do 12. ure. Po žgočih polemikah v prejšnjih mesecih je v vodstvu goriške KZE nastopil čas premisleka in konfrontacije med različnimi stališči glede uresničevanja načrta za reformo zdravstva v pokrajini, ki med drugim predvideva zaprtje bolnišnic v Gradežu in Krminu. Predsinočnjim je skupščina na predlog KD in PSI z glasovi večine, ob vzdržanju PRI in PSDI, ki sta tako dali znak pripravljenosti na razgovarjanje, ter ob nasprotovanju KPI odložila tri točke dnevnega reda: med temi je bil odstop članov upravnega odbora KZE in zdravstveni načrt. Glasovanje o odložitvi odstopa, ki je bila že več sej na dnevnem redu, in je posledica dosedanjih nesoglasij glede preustroja zdravstva, je privedla do ostrega nastopa komunistov, ki so takoj po glasovanju iz protesta zapustili dvorano. Na isti seji je namreč bila na dnevnem redu tudi odobritev proračuna za leto 1936 in Salomoni je v imenu KPI dejal, da ni mogoče sprejeti tega sklepa, ki po- Na osnovi deželnega zakona o pravici do študija bo goriška pokrajinska uprava podelila štipendije in druge oblike denarnih prispevkov za spiska leto 1985-86. Za denarno pomoč lahko zaprosijo dijaki višjih srednjih šol, tudi če nimajo bivališča v goriški pokrajini, pod pogojem, da so zaslužni in so v težavnem ekonomskem položaju ter imajo dodatne stroške zaradi obiskovanja šole izven domačega kraja, vendar v vsakem primeru v goriški pokrajini. gojuje delovanje ustanove, dokler se ne razčisti vprašanje ostavke in politične večine, ki bo vodila KZE. Prav tako so komunisti nasprotovali odložitvi razprave o zdravstvenem načrtu in so predlagali resolucijo za njegovo takojšnjo zavrnitev. Po njihovem odhodu je večina sprejela predlog o odložitvi vprašanja, o katerem se bo KZE v prihodnjih mesecih posvetovala s prizadetimi krajevnimi upravami in družbenimi silami. Gradeški župan Zanetti je bil s tem v zvezi dokaj polemičen in je nasul kup ostrih očitkov na račun deželne uprave zaradi njenega sklepa, ki da kaže namensko voljo po zaprtju gradeške bolnišnice. Z glasovi večine so nato odobrili proračun, ki je zaenkrat le formalnega značaja. Dejanske postavke so namreč take, da bi ob pomanjkanju dodatnih sredstev morala KZE že v začetku avgusta prekiniti z vsako dejavnostjo in zapreti bolnišnice. To zato, ker še ni prišlo do dokončne razdelitve vseh sredstev iz vsedržavnega sklada za zdravstvo, do kdaj pa mora KZE odšteti od letošnjih sredstev nekaj več kot 18 milijard deficita iz lanskega poslovanja. To prameni, da medtem ko so lani potrosili skupno 140 milijard lir, jih imajo letos na razpralago le nekaj čez sto. KZE bi morala praslovati tako, da v primerjavi z lanskimi izdatki prihrani 28 odstotkov stroškov, kar pia je nemogoče in bodo zato morali počakati na dodatna srodstva in spremembo proračuna. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 157, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497 Za prispevke lahko zaprosijo tudi dijaki višjih srednjih šol z bivališčem v pokrajini, ki zaradi izbrane študijske smeri obiskujejo šolo kakršne ni v naši deželi. Prošnje lahko predstavijo dijaki državnih oziroma drugih šol, ki so tem izenačene. Obrazci so na razpolago na sedežu pokrajinske uprave (Korzo Italia 5), kjer v uradu za šolstvo dajejo vse potrebne informacije. Rok za predstavitev prošenj zapade 31. maja. Prav tako na osnovi zakona o pravici do študija so predvideni tudi prispevki za dijake, ki so gostje zavodov, dijaških domov in podobnih u-stanov ali privatnih družin v goriški pokrajini. V tem primeru lahko zaprosijo za podpore učenci osnovnih ter dijaki vseh srednjih in višjih šol. Prav tako so podpore na razpolago tudi dijakom iz goriške pokrajine, ki so gostje zavodov ali domov v drugih deželah, kjer obiskujejo šolo kake posebne smeri. Tudi v tem primeru zapade rok za predstavitev prošenj 31. maja, obrazci in informacije pa so na razpolago na sedežu pokrajinske uprave v Gorici. razna obvestila Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na organizirano in množično udeležbo na nedeljskem pohodu Števerjan - Gonjače. Prijave eno uro pred odhodom na startu. kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Mask, dietro la maschera«, v sodelovanju s Kino-ateljejem. CORSO 15.30—21.30 »La mia Africa«. VITTORIA 15.00—22.00 »Pomo club 66«. Prepravedan mladini prad 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »Nel fantastico mondo di Oz». COMUNALE Zaprto (Jutri koncert Beethovnove glasbe - 20.30). Krmin OBČINSKO GLEDALIŠČE 17.00-21.30 »Ginger e Fred«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Karate Kid«. 20.00 »Ljubezen v ogledalu«. DESKLE Zaprto. POGREBI Mirošič obiskal Doberdob V sredo popoldne je obiskal občino Doberdob jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. V spremstvu namestnice Vlaste Valenčič-Pe-likan, se je konzul najp»rej zadržal na občini, kjer ga je sp>rejel župan Mario Lavrenčič, ob prisotnosti odbornikov in zastopnikov Liste občinske enotnosti in Slovenske skupnosti. Uvodoma je župan pradal gostoma nekaj podrobnih informacij o ekonomsko-kultumem življenju občine. Visoka gosta sta se posebno zanimala za razvoj šolstva in vprašanje ureditve naravnega bogastva ob kraških jezerih. Osebno je Mirošič naglasil svojo zainteresiranost za globalni zaščitni zakon, za dvostranske stike obmejnih občin, tako slovenskega kot italijansko govorečega naroda ter za vključevanje mladih v proces mednarodnega sožitja. Po krajšem družabnem razgovoru na Poljanah, sta se gosta poslovila z voščilom, da se bodo v bodoče taka srečanja še ponavljala. Spremembe in dopolnila v urbanistični ureditvi Sovodenj KZE odobrila proračun 1986 Odločena reforma zdravstva Veliko ljudi na Espomegu Prireditelji so zadovoljni z obiskom na letošnjem Espomegu. Se bolj so zadovoljni razstavljavci, saj nam je marsikdo povedal, da se obiskovalci zanimajo za tam razstavljene izdelke. Kot smo že imeli priložnost pravedati, je letošnji videz v razstavnih paviljonih lepši od lanskega. Čeprav ni ves prostor do kraja izkoriščen ni več na sejmišču tiste vsakdanje in cenene šare, kakršno smo videti v pnejšnjih letih. Danes popioldne, ob 18.30, bo zabavna prireditev z znanim speakerjem, igralcem, pevcem Gigijem Sabani-jem. Na letošnjem Espramegu razstavljajo tudi številni slovenski obrtniki. Na naši sliki so okna in vrata, izdelek beneške tovarne Hobles, ki jih pri nas prodaja tvrdka Arcadia iz Krmina. KANADSKI NOVINARJI OKUSILI BRIŠKA VINA vino in tudi druge tipične jedi naših krajev, član odbora trgovinske zbornice Ivano Blason je poudaril, da je naše vino dobro, odlično, da se ni bati, da bi bilo slabo, kot se dogaja z nekaterimi drugimi italijanskimi vini. Kanadski gostje so seveda to ugotovili in obljubili, da bodo vse to re klamizirali v kanadskem časopisju. Problem prodaje vina je dandanes bolj kot kdajkoli aktualen. Na italijanskem tržišču se tukajšnja tipična vina še kar prodajajo. Zelo težko' pa je prodati vino v tujino. Zaradi tega so zelo dobrodošle vinske razstave, ki jih je kar več v naših krajih. V teh dneh je razstava briških vin v Števerjanu. V enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči imajo razstavo vin iz vse dežele Noè d’oro. Od jutri do nedelje bodo večerje gastronomskih specialitet iz E-milije, seveda združene z našimi vini. V Buttriu pa bo v teh dneh deželna razstava vin. Večerje bodo v tamkajšnjem tipičnem lokalu pripravljali najbolj znani furlanski gostinci. Večja skupina kanadskih novinarjev je bila v teh dneh na obisku naše dežele. K nam je prišla predvsem v okviru sodelovanja med Furlanijo in Kanado. Obiskali so precej industrijskih in obrtnih podjetij, ki imajo praslovne stike s Kanado. Novinarji so prišli tudi na Goriško. Tu so si ogledali nekatera večja kmečka posestva in vinske kleti na območju Brd. Spremljali so jih funkcionarji goriške trgovinske zbornice. Seveda so tu pa tam pokušali PRAZNIK FRTALJE v Rupi Danes ob 15.30 nastop dramske skupine iz Štandreža z veseloigro Barilonova praroka: slavnostni govor Saše Martelanca: ob 18. uri ples ob zvokih ansambla Prijatelji. Jutri v Gorici ob 9.30 Bernardina Gorjan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Sonja Rozman por. Škerk iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ivanu in na glavno pokopališče. T Včeraj nas je zapustila na- I ša predraga Sonja Kozman por. Škerk Pogreb bo v petek, 2. maja, ob 11. uri iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana. Žalujoči: mož, hčerka, vnuk in vsi njeni. Gorica, 1. maja 1986 Upravni svet in uslužbenci Kmečke banke v Gorici izrekajo iskreno sožalje bivšemu sodelavcu Zoru škerku in družini ob izgubi drage žene Sonje. Tatjana Rojc KAVARNA V ULICI BATTISTI Franjo Frančič MORSKA VILA Nekega dne se je deček Jan sprehajal ob morju. Bilo je jutro, valovi so bili visoki. Za vsakim valom je ostajala čipkasta pena, ki se je prekrasno lesketala. Deček Jan se je spomnil pravljice o morski peni. Prav rad se je ob jutrih potikal po skalnatih stezah, po ploščatem kamenju, ki je bilo razmetano sem in tja. Opazoval je rožnate meduze, njihove lovke, obrobljene z vijolčnim robom. Kdaj pa kdaj se je sklonil in pobral zanimivo školjko ali ploščat kamen, da je naredil žabjco. Nejevoljen je brcal smeti, polivinilaste vrečke, vsakršno kramo, ki so jo pustili brezvestni turisti. Na koncu zaliva je sedel na veliko skalo in si z rokama podprl glavo. Zatopil se je v razmišljanje. Ko bom velik, si kupim potapljaško obleko in čoln. Z njim se odpeljem daleč stran od o-bale. Potopim se na dno, med koralne grebene, med živopisane ribe. Tam bom srečal morske konjičke, školjke vseli vrst, morda celo školjko bisernico. Videl bom hobotnice, delfine, ribe žagarice. če se bom potopil dovolj globoko, bom videl tudi morsko vilo. Ta naj bi bila po pripovedovanju otožna, lepa deklica. Pomagal ji bom, da se spet vrne na kopno. Tako je razmišljal tisto jutro deček Jan. Vrgel je trnek v morje. Kar tako, bolj iz navade. Z občudovanjem je strmel v sončno kroglo, ki se je počasi dvigala nad obzorje. Kje je tisti kraj, kjer se morje in nebo dotikata, je pomislil in vzhihnil. Še dobro ni pomislil, ko se je vrvica zatresla. Potegnil je ribo na suho. Vendar to ni bila navadna riba, bila je čudežna riba. — Spusti me fantič, pa ti izpolnim bi želje, je spregovorila. — Res? ji je deček Jan začudeno odgovoril. — Prav res. — No, moja prva želja je, da bi zginile vse smeti, umazanija in navlaka, ki je na obali. Kot bi mignil, je bila obala spet čista. — Moja druga želja je, da bi imel čoln in potapljaško obleko. Še predno se je obrnil, ga je čakal čoln in v njem čisto nova potapljaška obleka. Ob tretji želji je močno razmišljal. — Rad bi videl morsko vilo. Morje se je vzvalovilo in v plitvino je priplavala morska vila. — Klical si me, deček Jan, de dejala. — Da, tako me zanima, da mi poveš, kako je v tvoji deželi. — Prav rada, deček Jan. V naši podvodni deželi vlada strah in trepet. Od nekje se je priklatil morski pes. Vse ribe so se poskrile, še školjke, meduze in morski konjički so se pre-plaštni, nekam poskrili, školjka bisernica se je zaprla, nobene svetlqjxj ni več v našem svetu, je žalostno pripovedovala morska vila. — Oh, ko bi lahko pomagal, je rekel deček Jan. — Saj bi lahko. Zdaj imaš čoln in potapljaško obleko. —- Saj res. Ravno tedaj pa jo dečka Jana zagledal njegov oče, ribje Stipe. Zmeraj čepi na tej sleali in tuhta, je pomislil skrbni oče. — Hej, Jan, pridi na pomol, barba Šime je ujel morskega psa. Očetov glas je predramil Jana iz sanjskih prividov. Obala je bila spet u-mazana, čoln in potapljaška obleka sta zginila, tudi morske vile ni bilo nikjer več. Deček Jan je hitro zvil vrvico in zaklical očetu: — Mar res: pravega morskega psa. — Pridi, pa boš videl. Deček Jan in oče sta se prijela za roko in se odpravila proti pomolu. Sedim v kotu ob vhodu in opazujem stari Trst ob kamnitih mizicah, ki sreba kavo, živi v iluziji stare Avstrije in strogo opazuje redke mlade obraze v kavarni. Sovraži jih, ker se neusmiljeno stara. Groteskne podobe skrite za stranmi iz časnika. Pogovori lebdijo v cigaretnem dimu: vedno isti se ponavljajo vsak dan. Ogromen prostor, prav nič dolgočasen v svojih medeninastih obešalnikih: kontrast z nesmislom neonskih luči. Za velikimi okni dežuje: sivina jutra v marcu, ki noče še prinesti pomladi. Rožljanje žličk in klepet, v katerem se izgubljajo besede in misli. Nekateri znani obrazi se potapljajo med sivino starega Trsta. Škripanje parketa pod koraki vljudnega, že nekoliko vsiljivega natakarja. Zaprepadeno ugotavljam, da tu ni prostora za smeh, niti za življenje: tiste noči v Tomma-seu, moji kavarni na nabrežju, v njeni razpadajoči dekadenci: Carlo s svojimi dovtipi, s svojo prodorno inteligenco, s svojo furlansko dobro in odprtostjo zanimivemu, novemu, drugačnemu: življenju. Lirika lesa, živa materija, duh po razaranem polju in ljudska pesem: Nabrežina s svojimi pevci in Sergij Radovič, vse to v mojem prvem srečanju z Bogomilo. Obrt v svojem najbolj plemenitem pomenu: človek in materija, prvina, med njima samo srce, pesem lesa med skalami in bori, in duša, ki se je razbohotila. Silhueta gre v nebo elegantna kakor bilka, in vendar močna. Želja po Lepem, po Absolutnem združuje tiste, ki si upajo izpovedati Mimohod tujih obrazov, ki so od noči do noči postajali vse bolj znani in na koncu že prijateljski v najbolj razburkanem zadnjem brezskrbnem poletju... Morje s svojim motnim bleskom preko zaspanega Trsta na pomolih: srce je živelo in u-živalo v pisani druščini ob kozarcu vina, neskončnih debatah in smehu. Pokoncertni spomini, presenetljiva srečanja, skrivnostni pogledi v polmraku zguljenih stolov in prašnih šip. In vendar stimulantno obdobje za vse, ki smo ga doživljali. Uživali smo vsak trenutek in vedeli, da je naša Simbioza enkratna in neponovljiva. Prisluhnem pogovoru nasproti mene: Tomiz-za o Stanku Vuku in Mladoporočencih iz Ulice Rossetti. Kavarna v trenutku zaživi. Poslušam in se nasmehnem. V trenutku sem vsa tom-masejevska... Tomizza o utesnjenosti Trsta in natakar, ki me vidi zakopano med popisane liste, mi prebrisano mežika. Srebam kavo in poslušam... Stari Trst je izginil v dež na Ulici Battisti. Vse je postalo svetlo, kakor da je pomlad že tu. se: simboli, ki so zakoreninjeni v nas in narava, vsa v popju in v metuljih — občutljivost srca v nasprotju s trdoto kraške skale. Moji ljudje z obrazom, razaranim od stoletij, z brentami, polnimi slanega mošta, z morjem, ki se razbiva ob skale pod paštni. In ti bori! Pravprazaprav samo nekaj v tem Krasu, med rdečo zemljo, mPd parino avgustovskega poldneva in razburkano nočjo, samo nekaj: samo hrepenenje... BOGOMILI: PESEM S KRASA Nova knjiga Marjana Tomšiča ŠAVRINKE Matična knjižnica je v sodelovanju z ZKO Izo-la orgamzirala predstavitev nove knjige pisatelja Marjana Tomšiča - Šavrinke. Na predstavitvi v i-zolskem Kulturnem domu so o pisateljevem delu spregovorili Branko Gradišnik, Neva Zajc, Jože Hočevar in Rožana Grbac. Ob tej priložnosti so Y C1talmci knjižnice odprli razstavo skulptur aka-ae® ; eSa kiparja Jožeta Pohlena. Pisatelj Marjan Tomšič se je izolskemu občin-mi« ^>rv^ predstavil z istrsko tematiko že leta l»o3, ko so predstavili knjigo njegovih istranskih Magičnih zgodb Olive in sol (Lipa 1983). Z,e. tedaj je pisatelj napovedal svojo novo knji-"?■ ki je sedaj pred nami. M. Tomšič meni, da je rdeča nit njegovega pisateljevanja magija: vse tisto, kar meji na magično — magično je pač širok P°jem. Pobude za pisanje svojih zgodb je našel v svojem 15-letnem pedagoškem delu v podeželskih šolah, v Marezigah in v Slovenskem Gradišču. Nje-govo pisateljevanje pomeni podzavesten beg pred tsamo)morilsko civilizacijo, beg v kraje, kjer se Je še ohranil arhaični magični svet, kjer so ljudje še verjeli in verovali. Industrija je na Istro V Poteklem obdobju, bar nekako pozabila. Žal pa zadnja leta kot strup prenika tudi v te kraje. Lon-cf°k Je pristavila še televizija in tako se je nezaustavljivi razkroj nekdanjih vrednot pričel tudi v i-strskem zaledju. Branko Gradišnik je ocenil Šavrinke kot naj-“°tJ žlahtno delo »magičnega realizma« (če si Pođimo termin, s katerim označujejo pisanje ooelovca G. G. Màrqueza). Velik del Tomšičevega delovanja je namenjen mentorskeiftu delu z o-~F°ki, zapisovanju istranskega izročila in pa razi-aavam bele in črne magije, ki še vedno preveva uha šavrinov in odreja mrmravi tok njihovega P astarega in večno novega žitja. Povsem normal-d je, da si zastavimo vprašanje — kdo so in kaj Pomenile Šavrinke, Id jih v svoji pesniški zbir-1' dPava Alojz Kocjančič (Šavrinske pesmi, Ljub-suiei oziroma katerim je Marjan Tomšič po- Svedl svojo knjigo. ZlvU ljudska govorica skn™," ‘juuan.a govorica ni ustvarila enotnega, Puega imena za pokrajino slovenske Obale. Pre vladovale so le označbe po mestih Koper, Izola in Piran. Zgodovinar Rutar pa že govori o »Šavrinih«, ki prebivajo v porečju Dragonje in Rižane od Kopra do Pirana, mimo Pomjana, Kubeda in Movra-ža, tja do Rakitovca. Jezikoslovec Ramovš je o-značil kot »šavrinsko« govorico prebivalcev v vsem porečju Dragonje ter v višavju okrog Pregare in Gradina. Prebivalci celotnega tega področja govore izključno slovensko. Zaradi podobnosti z gori-škimi, brkinskimi in vipavskimi Brdi, se je uveljavilo pokrajinsko ime Šavrinska brda. Enako primerno se zdi tudi Istrska brda. Čeprav šavrinska brda mejijo na Kras, se vseeno očitno razlikujejo od kraškega sosedstva. Kras, kakor njegovo nadaljevanje v Slavniku in Čičih, se vzdiguje nad šavrinskimi fardi s strmim robom od tržaške Vejne, mimo Soser-ba. Črnega kala, Podpeči in Movraža, do Črnice v buzeški kotlini. Ta strmi rob predstavljajpo zaporedne terase, podobne mogočnim skalnatim stopnjam s prepadnimi pobočji. Z njih vidimo sledove starih gradov. Tudi politična krajevna meja med be-nečanskim in avstrijskim gospodarstvom se je o-pirala na ta strmi rob. Šavrinska brda segajo z znatnimi vzpetinami tik do obale. V nižjem, severozahodnem področju, so kakor lep vrt in sadovnjak, kakor čudovita svojevrstna terasna vrtna pokrajina. Življenje Šavrink — žena mučenic, kot jih po-gostoma imenujejo je bilo razpeto med Istro in Trstom, medtem ko je bila domača vas zanje le križišče njihovih brezkončnih popotovanj. Alojz Kocjančič je zelo iskreno in doživeto opisal življenje žena in deklet iz Kubeda in okolice, ki so hodile v »Istro«, tj. v hrvaško Istro. »To so bile zares poštene potnice, prave tekačice, ker se jim je zmeraj mudilo, tako da so bolj tekale kot hodile. Skozi leta in leta, tudi skozi več desetletij so tedensko opravile okrog 46 ur hoje. In sicer: 12 ur iz Kubeda do Pazina ali Poreča, kjer so prespale. Ves naslednji dan (drugih 12 ur) so obredle vse okoliške vasi, koder so nakupovale jajca in perutnino. Kjer jih je zajela noč, so spet prespale v Istri. Tretji dan so svoje bogastvo skrbno preštele, si zapomnile komu in koliko so ostale dolžne ali tudi kdo je njim ostal dolžan. V več plasti sena ali slame so zložile jajca v bisage ali v plenir za na glavo. Tedaj so še »obaštale« svoje osliče, nanje z neskončno obzirnostjo položile bisage z jajci, piščance povezale za noge ter jih zložile v koš ali pa v plenir, se poslovile od svojih hrvaških gostiteljev ter vse skupaj krenile proti domu. Čakalo jih je spet 12 ur hoje.« Prav tako zanimiva je bila tudi njihova pot v Trst in nazaj. Po vrnitvi iz hrvaške Istre so si Šavrinke lahko privoščile le nekaj ur spanja v postelji pod domačim krovom. Opolnoči so že vse vstale in se pripravljale za na pot. Z nepogrešljivim osbčem ali vsaj s plenirjem na glavi so v gruči odšle proti Trstu. Pot jih je vodila na Četnaro (Spodnji črni kal), v Gabrovico, Osp, Mačkolje, k Domju in dalje v Trst. Pot iz Bubeda v Trst je trajala polnih pet ur. Šavrinke, ki so jih imenovali »jajčarice« so v Trstu imele svoj »plac od jajc« (sedaj »Pri zlati Materi božji«, zaradi tovrstnega pozlačenega kipa). Osliče so zgnale v hleve, ki jih takrat v bližini ni manjkalo, same pa so obsedele za bisagami in plenirji. Tržaškim gospem so tako prodajale sveža jajca, piščance, kokoši, purane, domačega zajca ali kaj drugega z njiv in vrtov. Ko so vse razprodale, je bilo treba stopiti še v razne trgovine in nakupiti vse, kar so jim naročale istrske Bepine, Katine, Fumice, Anice in vse ostale tetice od Pazina do Buzeta, od Poreča do Oprtlja. Ko so uredile vse svoje opravke so se Šavrinke ponavadi okrepčale v gostUni zadnje kategorije, ki so jim včasih rekli »betola«. Tu so za pol lire dobile kos kruha in krožnik okusne mineštre, nato pa so kmalu morale spet osedlati osliče, založiti plenirje na glavo in se obrniti proti domu... To je bilo le nekaj utrinkov iz življenja Šavrink — življenja, k’’ je kot reka, teče in se nikoli ne zaustavi. Prav to življenje, ki se neprestano obnavlja, kljubuje času in želi preživeti, je poskušal s povsem osebno interpretacijo ponazoriti pisatelj Marjan Tomšič, ki je z romanom Šavrinke dosegel svoj ustvarjalni vrh. SLAVKO GABERC Vabilo Večkrat je v našem prostoru slišati nerganje, da ni na razpolago takega medija, kjer bi predvsem mladi, lahko objavljali svoje literarne poskuse, poezijo in prozo. Jasno je, da Primorski dnevnik ne more odpraviti te vrzeli, saj nima dnevno časopisje vloge literarne revije, niti ne more biti šola za začetnike. Kljub temu smo se odločili nameniti prav izvirni literaturi nekaj prostora. Zaradi tega vebamo vse naše že uveljavljene književnike in seveda tudi tiste, ki bi se šele radi začeli preizkušati na tej poti, naj nam pošljejo svoje prispevke, seveda izvirne in še neobljavljene. Jasno je, da zaradi omejenega prostora, ki ga imamo na kulturni strani na razpolago, ne bomo mogli objavljati daljših ciklusov ali pripovednih del. Zato svetujemo pesnikom, da se omejijo na pet - šest poezij, prozaistom pa, da ne bi presegli štirih tipkanih strani. Vabilo velja za pesnike in prozaiste iz zamejstva in za Primorsko. Prispevke bomo po možnosti objavljali vsak drugi četrtek, rokopisov pa ne bomo vračali. Svoje prispevke pošljite v kulturno redakcijo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, opremite jih tudi s polnim naslovom in morebitno telefonsko številko. Berite JVovi Matajur kulturne beležke - kulturne beležke - kulturne beležke orek, 6. maja, bo gostoval v Iju-Janski Drami ansambel Teatra Sta-| e iz Trsta. Uprizorili bodo Goldo-JCvo komedijo »Grobijani« v režiji s/'antCsca Macedonia. Sceno in ko-11,0 je zasnoval Sergio đ’Osmo. * * * V okviru literarnega festivala »Koro-in'AV'f’red<< teista pesnika Erich Fried ndrej Kokot na posebnem literar-ce!^9Ve^ePU krala iz svojih del, in sidom maja °te 19.30 v Slomškovem hra?U V Celovcu. Marjan Srienc bo jih ■nekatere pesmi Ericha Frieda, ki Kokra v..?teyenščino prevedel Andrej • slišati pa bo tudi pesmi, ki jih je Fried posvetil manjšinski problematiki na Koroškem. * * * Prejšnji teden je bila na knjižnem sejmu v Buenos Airesu tudi tudi promocija antologije sodobne slovenske poezije, ki jo je pripravil Ciril Zlobec, izšla pa je pri založbi Literatura A-mericana Reunida s sedežem v Madridu in Concepcionu v Čilu. Antologija vsebuje kakih 120 pesmi, prevedenih v španščino. Prevode je oskrbel Juan Octavio Prenz. Dogodek je bil dovolj odmeven, saj so na radiu namenili antologiji dve oddaji, založnik pa je Zlobcu ponudil, da mu izda samostojno zbirko pesmi. Z Zvezo argentinskih pisateljev pa je Zlobec v imenu Zveze pisateljev Jugoslavije sklenil poseben sporazum o sodelovanju. V antologiji je zastopanih kar 33 avtorjev vseh smeri in generacij od Kocbeka do Marka Pavčka. * * * Posebna komisija zgodovinarjev (večina koroških Slovencdv) je v ponedeljek v Celovcu predstavila knjigo Zgodovina koroških Slovencev od 1918 do danes (z upoštevanjem vseslovenske zgodovine). Kjniga je namenjena predvsem dijakom 8. razreda Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, vendar jo bo založnica, Mohorjeva družba, ponudila tudi v prosto prodajo. Zagrebački transporti OOUR MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT 66210 SEŽANA Tel. 003867/72-311 Vsem delovnim kolektivom čestitamo ob 1. maju! Odbojka: zensko svetovno prvenstvo B skupine Tudi Italija med favoriti Jutri se bo v Rimu pričelo žensko odbojkarsko svetovno prvenstvo skupine B, ki je podobno kot nedavni moški turnir v Atenah veljavno tudi kot kvalifikacija za nastop na svetovnem prvenstvu skupine A, ki bo septembra na Češkoslovaškem. Pravico do nastopa na Češkem si bodo v Rimu priborile prve tri uvrščene šesterke. Kvalifikacijski skupini sta tako sestavljeni: SKUPINA A: Italija, Egipt, Tajvan, Bolgarija in Poljska. SKUPINA B: Avstralija, ZRN, Nizozemska, Nova Zelandija, Madžarska in Venezuela. V prvi skupini so med kandidati za prvi dve mesti, ki omogočata na- stop v krogu za uvrstitve od 1. do 4. mesta, tri ekipe, med temi je tudi Italija. Za varovanke kitajskega trenerja Quinxia Pu, ki je še do lani vodil le mladinsko vrsto, so veliko volj nevarne Bolgarke kot Poljakinje, ostali dve šesterki pa nista tako nevarni. Glede na to, da bodo podajačica Benellijeva in tovarišice nastopile pred svojimi gledalci, pa so sposobne premagati vse nasprotnike V skupini B bo boj omejen le na drugo mesto, ker so Madžarke nesporne favoritinje za osvojitev prvega mesta. Za drugo stopničko se bodo tako potegovale vse boljše Nizozemke in ZRN. Za Avstralijo, Novo Zelandijo in Venezuelo bo nastop v Rimu samo lepa priložnost, da si naberejo nekaj več mednarodnih izkušenj. Italijanska ženska odbojka stoji torej pred zelo pomembno preizkušnjo. Od Italijank vsi pričakujejo, da bodo osvojile eno prvih treh mest, s čimer bi se še za korak približale svetovnemu vrhu, na katerem trdno stojijo igralke LR Kitajske. Ogrodje italijanske ekipe sestavljajo odbojkarice Teodore iz Ravenne, večkratne državne prvakinje in evropske pod-prvakinje v pokalu prvakov. Kitajski trener in njegova pomočnika Giacobbe in Reale so izbrali le izkušene igralke, med katerimi je od mladink, ki so nastopile na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu, le Zambellijeva iz Ravenne. (G. F.) kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Šah pri ZSŠDI V petek bo ob 19.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu redni mesečni šahovski hitropotezni turnir, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSŠDI. Prejšnji turnir, ki je bil 5. aprila, sta osvojila Danilo Ukmar in Drago Bajc, na tretje mesto pa se je u vrstil Drago Antončič. Na vse te turnirje so vabljeni vsi zamejski šahisti, neodvisno od starosti ali šahovskega znanja. Vabljeni so tudi goriški šahisti, ki se teh turnirjev udeležujejo le občasno. Z naslednjim turnirjem, ki bo predvidoma v petek, 6. junija, se bo tudi letošnja šahovska sezona zaključila. Ta zadnji turnir bo obenem tudi 4. zaporedno zamejsko prvenstvo v hitropoteznem šahu. Leta 1963 je naslov osvojil državni prvokategornik Egon Pertot, leta 1984 in 1985 pa mojster Božidar Filipovič. Jutri zaostala tekma Lav. Porto — Bor Radenska Zaostala tekma promocijskega košarkarskega prvenstva med moštvom Lavoratori del Porto in Borom Radensko bo jutri ob 21. uri v športnem centru pristaniških delavcev na Proseku. Odbojka: »play-off« za državni naslov Izida »play-off« za državni italijanski naslov v odbojki. Panini - Victor 3:0; Santal - Kutiba 2:3. Valjukevič 17,75 m v troskoku UJGOROD (SZ) — Sovjetski atlet Genadij Valjukevič je v troskoku dosegel znamko 17,75 m, kar je za 2 cm manj od evropskega rekorda Bolgara Markova. Bombe ni bilo SAO PAULO — Nogometni reprezentanci Brazilije in Jugoslavije sta dopotovali v Recife, kraj prijateljske tekme, s 4 urami zamude, ker so pred zletom na letališču v Sao Paulu prejeli telefonski poziv, češ da je na zrakoplovu, na katerem so bili nogometaši obeh reprezentanc, bomba. Po temeljitih pregledih pa predstavniki javne varnosti niso dobili ničesar. Nogometaš Ascolija Pasinato žrtev hude prometne nesreče PESARO — Nogometaš drugoliga-ša Ascolija Giancarlo Pasinato je včeraj ponoči imel hudo prometno nesrečo. Pasinato sicer ni v življenjski nevarnosti, zdravniki pa menijo, da bo težko zopet igral nogomet. Danes na dirki cikloamaterjev Nastopa tudi Adria V priredbi društva Cottur bo danes na Krasu kolesarska dirka v vseh kategorijah za cikloamaterje. Šlo bo za krožno dirko Prosek - Križ - Nabrežina - Slivno - Gabrovec - Božje polje. Kolesarji bodo ta krog prevozili- trikrat, nazadnje pa se bodo z Božjega polja preko Proseka in Vejne vozili do naselja San Nazario, kjer bo tudi cilj 62 km dolge dirke. Start bo na Proseku ob 14.30. Dirke se bodo udeležili tudi kolesarji Adrie. Luka Colja v reprezentanci Na doberdobskem igrišču bodo v nedeljo, 4. maja, ob 16.30 odigrah srečanje med nogometnima reprezentancama Goriške in Tržiške v kategoriji najmlajših. Naj povemo, da bo za tržiško izbrano vrsto igral tudi član doberdobske Mladosti Luka Colja. andrej žagar o jadranovih tekmah Kako od +12 na -20 V nedeljo smo doživeli najhujši letošnji poraz na domačem igrišču. E-kipa Ecocementi iz Ferrare nas je premagala kar z 20 točkami razlike, s 107:87. Spet je na dlani, da je tudi to pot odpovedala obramba. Prvih 15 minut prvega polčasa je kazalo vse drugače, kot pa se je končalo. Gostje so sicer povedli s 6:2, a smo prevzeli vodstvo in v 15. minuti vodili celo z 12 točkami prednosti (43:31). Ker si je Zarotti v 17. min. prvega dela nabral 4 osebne napake, Raubar pa do 6. min. že tudi 3, smo se ob še vedno poškodovanem Čuku znašli v zelo kočljivi situaciji z visokimi igralci. Igra v obrambi se je bistveno poslabšala in tudi v napadu smo precej grešili, ker so nas gostje izrinili izpod koša. Tako smo do polčasa dosegli le še 7 točk, prejeli pa smo jih 22 in Ferrara je ob polčasu vodila 53:50. Že tradicionalno slabo smo začeli drugi del, gostje so povedli z 9:0 in razlika je narasla kar na 12 točk. Đo 8. min. drugega dela smo jo sicer zmanjšali na 7 točk: 64:71, nato pa spet prejeli kopico točk iz prostih metov, tako da so gostje v 13. min. d.p. vo dili že s 86:68. Vsi poskusi, da bi kaj spremenili, so bili zaman in končnih 107:87 za Ferraro je boleč poraz na domačih tleh. Kako lahko pride do take spremembe rezultata, iz +12 na —20 je precej težko logično pojasniti, pa bom vseeno poskušal. V obdobju, ko smo bili v vodstvu od 5 do 10 točk, so igralci Ferrare dokaj slabo izvajali proste mete. Zgrešili so jih kar 11, od tega tudi dvakrat prvi met na bonus. Ta e lement so v nadaljevanju bistveno popravili in do konca tekme zgrešili samo še pet prostih metov. Ko je v 17. min. s 4 osebnimi napakami odšel na klop naš do takrat najboljši skakalec v obrambi Zarotti, smo izgubili skok, saj se razen Marka Bana ostali visoki igralci niso preveč izkazali v skoku. Tako smo veliko košev dobili iz druge akcije, precej celo po zgrešenem prostem metu. Ob slabem skoku smo izgubili tudi protinapad, ki nam je tudi prinesel vodstvo 12 točk, na postavljeno obrambo pa smo bili preveč neprecizni in statični brez prave u-darne moči pod samim nasprotnikovim košem. Ob velikem številu osebnih napak pa smo bili več kot običajno primorani igrati cono, ki so jo gostje zelo uspešno razbijali z meti od daleč, razmerje trojk je 6:2 v korist gostujoče ekipe. S preureditvijo rezultata je Ferrari zelo zrasla motivacija, kajti tekma je bila zanje zelo pomembna. Vrnila se jim je samozavest, ki pa je pri nas počasi upadala, bolj kot se je tekma bližala koncu. Do konca prvenstva še enkrat gostujemo v Bergamu in v zadnjem kolu igramo doma s Padovo. Prva tekma s Celano v Trstu se je končala 75:70 v našo korist, imela pa je zelo nenavaden potek. Po vodstvu gostov v 6. min. prvega dela kar z 20:6 smo prešli na obrambo mož - moža in že v 13. min. izenačili na 22:22, nato smo ob polčasu vodili z 11 točkami razlike, jih v drugem polčasu še povečali na 48:32 in smatrali tekmo za končano. Tbda Čelana se je prebudila, celo povedla s 60:59. V končnici smo z dobro obrambo in uspešnimi prostimi meti spet povedli in zasluženo zmagali. Ekipa Celane se je branila s cono 2-1-2 in mož - moža obrambo, s tem da je consko obrambo prevladovala. Zelo nevaren je njihov center Cortinovis, ki igra velikokrat v situacijah 1:1. Poleg tega imajo zelo agilnega posta, ki je zlasti nevaren v ute-kanju pod koš. Zunanji igralci so bili precej bolj uspešni proti conski obrambi, kot pa proti mož - moža. Celotna ekipa pa je pokazala veliko volje, saj tudi ob našem visokem, vodstvu niso popustili. Na vsak način nas čaka težka tekma z izenačenim nasprotnikom, ki se tudi na lestvici nahaja v naši neposredni bližini, tako da bi eventualna zmaga pomenila pravzaprav dvojne točke in seveda bomo skušali to zmago tudi doseči. Napredovanje odbojkarske ekipe Vala v ponos vsemu našemu športu Dario Bensa, Aleksander Corva, David Mučič in Ivan Plesničar Napredovanje odbojkarske ekipe Vala iz Štandreža v C 1 ligo je gotovo pomenilo velik uspeh za vso telesno-kultumo stvarnost na Goriškem, oziroma v zamejstvu. S tem uspehom imamo ponovno slovensko moško postavo v državnih ligah. Kako pa so sami igralci in odborniki sprejeli ta uspeh? V torek popoldan smo se srečali z nekaterimi izmed njih, da bi kaj več izvedeli o tem napredovanju. Škoda le, da pogovora se nista mogla udeležiti, zaradi bolezni oziroma zadržanosti, predsednik Vala Vilko Nanut in trener Ivan Markič. Ima Plesničar, igralec in duša stan dreške odbojke, nedvomno ima precej zaslug za ta uspeh. O njem je dejal takole: »V začetku smo na tihem načrtovali kaj podobnega, čeprav so se naši upi, po prvem delu prvenstva, razblinili zaradi serije negativnih rezultatov. Od januarja dalje pa se je nekaj spremenilo tudi v igri, tako da se je poznalo vestno delo med treningi.« Podpredsednik društva Dario Bensa ugotavlja, da je v vasi napredovanje sprožilo veliko zadovoljstva, in to še posebej med mladimi, ki so V torek je v Novi Gorici pri tamkajšnjem moštvu gostovala košarkarska reprezentanca Jugoslavije, ki se je odpravljala na turnejo v Italijo. Del reprezentantov je okrepil domače moštvo, ki se je tako uspešno upiralo »ostanku« reprezentance Jugoslavije. V nabito polni dvorani je po razburljivem- finišu zmagala reprezentanca s 113:112. Ljubitelji motokrosa na Primorskem bodo v nedeljo gotovi prišli na svoj račun. Na tekmovalni progi v Šempasu pri Novi Gorici bosta preizkušnji v kategorijah 80 in 250 ccm, na katerih bodo nastopih najboljši jugoslo- množično stali ob strani ekipi na domačih tekmah. In prav občinstvo, u-gotavlja podpredsednik štandreškega društva, je bilo sedmi mož na igrišču. Odslej pa bo treba misliti že na prihodnje prvenstvo, ki bo od vseh, igralcev in odbornikov, zahtevalo še večje žrtve in odpovedovanja. Zato je Bensa apeliral, da bi krajevne organizacije, gospodarska podjetja in zasebniki priskočili na pomoč ekipi, da bi lahko ponosno predstavljala slovenski šport na tako visokem nivoju. »V začetku osebno nisem računal na ta uspeh. Že obstanek v ligi bi pomenil veliko,« meni igralec David Mučič. »V drugem delu prvenstva pa smo se približali vrhu lestvice in u-panje je začelo rasti. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je naš ne- vanski tekmovalci. Tekmovanje se bo pričelo ob 7. uri. Po dveh zaporednih gostovanjih (nazadnje so v Ljubljani igrali z Ilirijo 0:0), bodo nogometaši Vozil v nedeljo zaigrali na domačem igrišču. Dokaj uspešne so v zadnjem času primorske namiznoteniške igralke, v prejšnjem kolu sta Vrtojba Primex in Semedela v drugi zvezni ligi skupaj iztržili 6 točk v 4 srečanjih. Zatišje pa je zavladalo na odbojkarskih igriščih. Tekmovanje so namreč končali tudi slovenski ligaši. Kot je zniano, je kanalski Salonit že ne^ kaj kol pred koncem osvojil naslov posredni tekmec, tržaški Inter, obakrat izgubil na domačih tleh, ko smo mi beležili dva poraza na tujem. Ob športnem dosežku pa sem zadovoljen tudi zaradi dejstva, da smo s tem napredovanjem ohranili našo klapo. Vedeli je namreč treba, da smo v naši sredini, med igralci in odborniki, znali ustvariti prijateljstvo in sodelovanje. kar je še najpomembnejše.« O tehnični plati prvenstva, oziroma o bodočnosti štandreške odbojke je spregovoril Aleksander Corva, tehnični vodja ekipe, sicer skupaj s Plesničarjem pravi navdušenec za to panogo. »Prva ugotovitev, ki jo je treba podčrtati, je, da so naši fantje pokazali premalo koncentracije in odločnosti na gostovanjih. Kot podatek slovenskega prvaka, Izola je pri sredini lestvice, bovški Čib pa je izpadel iz hge. Rokometaši in rokometašice nadaljujejo z boji v republiških ligah. Pri moških se je k vrhu lestvice prebil Astra Jadran, Ajdovščina je po nekaj neuspešnih nastopih spet zmagala, Ferrotehna pa se bo še borila za obstanek v ligi. Novogoriški kajakaši so uspešno sklenili prvi krog letošnjih tekmovanj, ki so bila tudi izbirna za sestavo reprezentanc. V mladinske in članske selekcije se jih je uvrstila kar deseterica, (dk) naj povemo, da so v teku prvenstva na tujem zmagali le trikrat, proti Rozzolu, Volley Ballu in Vivilu, to je proti ekipam, ki so izpadle iz lige. Doma pa so se spremenili in postali nevzdržni. Pred domačo publiko so pokazali vse, kar znajo, najboljši pa so bili v servisih, s katerimi so spravljali v težavo marsikaterega, nasprotnika. K temu pa je treba dodati še dejstvo, da smo v teku prvenstva nekaj spremenili v naši igri. Vsak igralec na polju je imel določeno nalogo in samo to je moral izvrševati. S tem so prišli na dan najboljši elementi igre posameznikov. O možnostih napredovanja pa bi rad povedal, da smo nanj resno začeli razmišljati v drugem delu, ko smo imeli več srečanj na domačem igrišču. Glede bodočnosti menim, da bo naš cilj obdržati status tretjeligaša, vsaj za prihodnjo sezono. Da bomo temu kos, pa moramo imeti na razpolago vsaj 12 enakovrednih igralcev, ki bodo zagotavljali kontinuiteto v igri. O naših bodočih nasprotnikih poznamo bore malo. Vemo le, da bo v prihodnjem prvenstvu (letošnje ni še zaključeno) igralo 8 postav iz naše dežele, ostale pa so iz Veneta in Tridentinske.« Za zaključek pa zapišimo imena igralcev, ki so dosegli ta uspeh. To so: Ivan Plesničar, Franco Allesch, Rajko Petejan, Rado Lavrenčič, Ren-co Faganel, Igor Juren, Mavricij Čemic, Franko Mervič, Daviv Mučič in Sandro Micheli ; ekipo je vodil Ivan Markič. RUDI PAVŠIČ šport na primorskem V' Rekreativno tekmovanje v krosu 8D Mladina V okviru praznovanja 10-letniee obstoja društva ŠD Mladina prireja rekreativno promocionalno tekmovanje v krosu, ki bo 4 . 5. 1986. Pravilnik : ZBIRALIŠČE ob 9. uri pred domom Albert Sirk v Križu. START - CILJ start ob 9.30 pred domom Albert Sirk, cilj na istem mestu. VPISOVANJE je možno od 2. 5. do 30 minut pred samim začetkom tekmovanja: vpisnina znaša 2000 lir. PROGA meri 7,700 km in bo naslednja: dom Albert Sirk -vrh hriba Sv. Primoža - restavracija Martin na Proseku - povratek v dom Albert Sirk; slednja bo deloma po asfàltirani, deloma po makadamski cesti, predvidene so številne kontrolne točke, na cilju bo na voljo okrepčevalnica. . MAKSIMALNI ČAS za sklenitev tekme je 2 uri. KATEGORIJE: dečki (1973 - mlajši), deklice (1973 - mlajše) ; kadeti (1972 ■ 1970), kadetinje (1972 - 1970); mladinci (1969 - 1967), mladinke (1969 -1967); člani (1966 - 1951), članice (1986 - 1951); amaterji (1950 - starejši), amaterke (1950 - starejše). NAGRAJEVANJE bo ob 12. uri na samem cilju proge; vsakdo, ki bo dokončal tekmo, bo prejel priznanje, medalje pa bodo prejeli prvi trije vsake kategorije; posebne nagrade bo prejel: 1. prvi absolutni najboljši moški čas, 2. prvi najboljši ženski čas, 3. najstarejši plasirani tekmovalec, 4. najmlajši uvrščeni tekmec valeč. RAZNO: Za vse ostalo velja pravilnik FIDAL. Vsak tekmovalec tekmuje pod svojo odgovornostjo in organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe pred, med in po tekmovanju; na razpolago bo določeno zdravniško osebje. Organizator prosi vaščane, naj ne parkirajo avtomobilov pri cerkvici sv. Roka, da ne bi prišlo do zastojev med tekmo. emona hoteli hóteli bernardin Telefon: 066/75-271 66320 Portorož, Obala 2 Telex: 34255 yu hotber Vsem gostom, poslovnim partnerjem in občanom želimo veselo praznovanje 1. maja 3. AL: več rekordov za Primorje iz planinskega sveta Z zaostalo tekmo Campanelle -CUS, ki se je končala 4:0 v korist domačinov, se je v nedeljo končalo nogometno prvenstvo 3. AL, skupine »M«, kjer je letos igralo kar pet naših enajsteric. Ob koncu smo se kot običajno odločili, da naredimo statistični pregled prvenstva s podrobnimi podatki o naših ekipah. Prvenstvo, ki nima primerjave z lanskim, v kolikor so naše enajsterice jgrale v dveh različnih skupinah (Gaja in Breg v »M«, Kras, Primorec in Primorje v »L«), kjer je nastopalo 14 oziroma 13 ekip. V letošnjem prvenstvu skupine »M«, ki se je začelo 29. 9- 85 pa je igralo 12 ekip. Prvi del prvenstva se je končal 15. 12. 85, povratni del pa so začeli 12. 1. 86. Naslov prvaka in stem napredovanje v 2. AL si je zagotovilo proseško Primorje, ki je v 22 tekmah zbralo 34 točk (poprečno 1,54 točke na tekmo). Skupno so odigrali 132 tekem. Vreme je sicer v povratnem delu nekoliko več nagajalo nogometašem kot v prvem delu, ko so odložili le tri tekme, v povratnem pa 10. Omeniti bi sicer veljalo, da so derbi na Pa-dričah med Gajo in Primorcem odložili kar trikrat. Največ tekem so odložili v 5. kolu (vseh šest). V 132 tekmah je skupno padlo 383 golov, poprečno smo videli 2,9 kola na tekmo (179 v prvem in 204 v povratnem delu prvenstva). Največ go- Več kot 100 mladincev iz vse Goriške se je zbralo v petek na avtoraidu, m so ga skupno organizirali Mladinski krožek iz Gorice in mladinska odseka KD Sovodnje in KD Jezero iz Doberdoba. Avtomobilska vožnja, ki ni bila hitrostnega značaja, temveč je slonela na odgovarjanju na vprašanja lz splošne kulture ali raznih krajevnih znamenitosti in na reševanju rebusov m ugank, je pritegnila res veliko število tekmovalcev. Posadk je bilo namreč 27, kar je popolnoma zadovoljilo organizatorje, ki so pripravili res zanimiv in pester pohod. Iz Sovodenj, kjer je bil start, se je Pot vila preko Gorice v Števerjan in se v Jazbine in Subido, kjer je a kontrola. Medtem so seveda ekipe orale reševati razna vprašanja. Iz HPma je pot nadaljevala v Zagraj, lov (28) smo zabeležili v zadnjem (22) kolu, najmanj (10) pa v 16. kolu. Pri neodločenem izidu se je končalo 34 tekem, v prvem delu se je 15 tekem končalo brez zmagovalca, v povratnem pa 19. Sedaj pa poglejmo pozitivne oziroma negativne rekorde posameznih e-kip. Najprodornejši napad s 56 goli je imelo Primorje, ki je doseglo tudi največ (14) zmag, in doživelo najmanj (2) poraza. Obenem si Prosečani delijo skupno s Krasom tudi rekord najmanj (12) prejetih golov. Vsi negativni rekordi pa pripadajo zadnjeuvr-ščeni ekipi Cusa, ki že drugo' sezono zaporedoma ni še prišla do zmage. Prejela je tudi največ (72) in dala najmanj (15) golov ter doživela največ (16) porazov. Kraljica remijev (8) je Campanelle. Najmanj neodločenih izidov (3) je dosegel Union. Sedaj pa podrobni statistični pregled naših ekip. Danes je na vrsti Breg. BREG Brežani so z 19 osvojenimi točkami zasedli 8. mesto (lani so v 26 tekmah zbrali 22 točk in pristali na 9. mestu). V prvem delu je Breg zbral 10 točk (3 zmage, 4 remije, 4 poraze). V nadaljevanju so »plavi« doma premagali le Chiarbolo, remizirali proti Krasu in Primorcu ter zgubili proti Gaji, S. Nazariu in S. Marcu. Zbrali so torej 4 točke, dali 8 prejeli v Doberdob in na Vrh, odkoder so se tekmovalci spustih v Gorico v Dijaški dom, kjer se je avtoraid zaključil. Tu je bila na sporedu še večerja za vse udeležence in pa nestrpno pričakovano nagrajevanje. Organizatorji si vsekakor zaslužijo pohvalo, saj so se na koncu vsi udeleženci strinjah, da je bil avtoraid res lepo trasiran in da ni bilo na progi večjih zastojev. Edino sistem točkovanja nekaterih vprašanj je bjl morda upravičeno deležen kritike, kar pa nikakor ne vpliva na povsem pozitivno mnenje o uspelosti manifestacije. Ob vsem tem pa je treba omeniti tudi skrajno nešportno potezo ene skupine ali kakšnega posameznika, ki je pred tekmovanjem samim skrbno zbrisal nekatere znake, ki so jih bili organizatorji postavili. Upamo, da se pa 10 golov. V gosteh so premagali CUS in Aurisino, remizirali z Unionom, podlegli Campanellam in Primorju. Zbrali so 5 točk, dali 8, prejeli prav tako 8 golov. V 11 tekmah pred domačo publiko je skupno Breg zbral 11 točk (3 zmage, 5 remijev, 3 poraze), dal 12, prejel pa 11 golov. V 11 tekmah v gosteh je osvojil 8 točk (3 zmage, 2 remija, 6 porazov) dal 12 prejel pa 19 golov. Skupni obračun Brega je torej 19 točk (6 zmag, 7 remijev, 9 porazov) 24 danih, 30 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva so »plavi« imeh na razpolago dve 11-metrovki, katere je uspešno izvedel Strnad in sicer proti CUS in Krasu. Proti so imeh tri 11-metrovke, vratar Hrvatin je dve ubranil proti Krasu, brez moči pa je bil proti S. Nazariu. Trener Marino Zanon je poslal na igrišče 23 nogometašev, od katerih ni nihče igral vseh tekem (v oklepaju doseženi goli) 21 odigranih tekem Hrvatin, Germani, Strnad (10): 20 tekem Pavletič: 18 tekem Jež (1); 17 tekem Sancin (2); 15 tekem Crevatin, Perossa, Mondo (1), S. Olenik; 14 tekem Albertini (3), Klun (3); 12 tekem Paoli; 11 tekem Lovriha, M. Tul (1), Cor-batti (2); 7 tekem Zonta, W. Olenik: 4 tekme Buffa, 3 tekme Grizonich, Martini: 2 tekmi Jerman, 1 tekmo Radioni. v bodoče taki dogodki ne bodo več ponavljali, saj so se že na lanskem pohodu nekateri (morda isti?) izživljali s takimi potezami. VRSTNI RED: 1. Unifax 192,5; 2. Kras - Poljane - Dol II. 189,5; 3. R MV 189; 4. Siromaki 184; 5. Divji kostanj 181,5; 6. MO Sovodnje I. 180,5; 7. MO Sovodnje II. 180; 8. MO Sovodnje III. 177,5; 9. Level 170; 10. Kras - Poljane - Dol III. 168; 11. Ku-kadores 150; 12. Babe 149; 13. Briški grič II. 149; 14. MK - Gorica 138; 15. Kras - Poljane - Dol I. 134; 16. Zmaj 133,5; 17. Krute 130; 18. Mladost 106,5; 19. Pankrti II. 103; 20. Briški grič I. 102,5; 21. čubrilo 97; 22. Plava strela 94,5; 23. Pankrti m. 93; 24. Limusine 92; 25. Pankrti I. 83. Dve ekipi sta bili diskvalificirani, ker se nista prijavili na cilju. (MAL) Izlet SPDT za mladino v okviru ŠŠ-Ts Jamarski odsek SPDT prireja v nedeljo, 4. maja, v okviru delovanja Športne šole - Trst tradicionalni izlet za osnovnošolce in srednješolce v spremstvu staršev. Cilj izleta je jama Dimnica v bližni Markovščine, katero si bodo natančno ogledali. Izlet je primeren za vse, zbirališče udeležencev te poučne ture pa bo na Trgu Ulpiano (izpred tržaške sodnije) ob 9.00, na Pesku (pred državno mejo) ob 9.30 ali v Markovščini ob 10.00. Vabljeni! Izlet SPDT na Obruč Le nedeljo kasneje, 11. maja, prireja SPDT celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko, Izlet vodi odbornik SPDT Vojko Slavec, skupno pa bo od pet do šest ur hoje. Izlet je tipičen spomladanski, zbirališče udeležencev pa bo ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vse podrobnosti bomo še javili. Trgovina za alpiniste Papi Šport'se je preselila Pred kratkim se je priljubljena športna trgovina s specializacijo v alpinistični in jamarski opremi preselila iz naselja »Girandol«, kjer je bila nekaj let, v samo osrčje Briščikov, prav nasproti gostilne Milič. Trgovina Papi Sport že dolgo obdobje prodaja opremo alpinistom iz Slovenije, spomniti pa se moramo, da je prav pred kratkim pomagala ženski jugoslovanski alpinistični odpravi na Južno A-napurno. Izbira alpinistične (in jamarske) opreme je tu velika in raznolika, sedaj pa bo trgovina tudi lažje najti. Izredni cilji slovenske alpinistične odprave v Karakorum Osvojitev dveh osemtisočakov naenkrat — to je cilj ene največjih slovenskih alpinističnih odprav, ki so se kdaj podale na pot. Meddruštvena slovenska odprava, ki bo odšla v Pakistan 16. junija, ima namen osvojiti Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum 11 (8035 m). Slednji je zelo oblegana gora, njegov vrh pa so leta 1956 prvič osvojili člani avstrijske odprave Fritz Moravec, Sepp Larch in Hans Willen-part. Broad Peak, ki se ga drži tudi ime Falchan Ri, je bil osvojen leto kasneje preko zahodne strani. Tudi tedaj je bila tu avstrijska ekspedicija, ki jo je vodil Marcus Schmuck, člani pa VSKA KOMISIJA zs ski k-1)3’ h° redni meseč ob jdropotezni turnir jutri, Tre* ' ar' v Gregorčičevi i Vai,.3 sv- ‘Frančiška 20 oijem vsi zamejski šahist ŠK KRAS r*?1!'-"™ "S.* spomenikom v Gabrov hitro varno udobno 'avtopromet gorica AVTOPROMET GORICA NOVA SORICA TOZD Tovorni promet TOZD Gorica, PP in TA TOZD Avtoremont TOZD Avtoprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Avtoservis DSSS Čestitke vsem občanom in delovnim kolektivom ob 1. maju PETROL TOZD TGOVINA NA DROBNO NOVA GORICA vsem občanom želimo veliko delovnih uspehov in veselo praznovanje 1. maja! Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir: v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 1. maja 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Odnosi Bela hiša - Kremelj Zakaj ni zvonil »rdeči telefon«? MOSKVA — V starih časih, ko ni bilo nevarnosti in oblaki niso napovedovali nevihte, je v Kremlju in Beli hiši zvonil »rdeči telefon«. Pred slabima dvema letoma so to povezavo okrepili s teleksom, vendar vse kaže, da ga v zadnjih dneh, ko so dogodki pretresli odnose med velesilama, ne uporabljajo. Ce Bela hiša ne bi »poklicala«, ko so ameriške vojne ladje »zaplule« v sovjetske ozemeljske vode v Črnem morju, bi ta »provokacija« ostala za ves svet za vedno tajna. Dogodile pa so se tudi druge stvari, ki bi po ženevskem rokovanju med Reaganom in Gorbačovom bile povod za uporabo »rdečega telefona«. Za nekega znanega sovjetskega časnikarja, amerikanologa, je to dodatni dokaz, da druga velesila želi pogovore s Sovjetsko zvezo »uporabiti kot kulise za prikrivanje svoje drzne militaristične politike.« Sovjetski tisk obtožuje Reaganovo upravo, da je poskušala pred svetovno javnostjo ustvariti vtis, da se ameriško-sovjetski odnosi krepijo, le da še ni prišlo do kompromisa. Po teh analizah Bela hiša tako lažje uresničuje svoje vojaške programe in s politiko »novega globalizma vzpostavlja hegemonijo v svetu«. To dokumentirajo z zahtevo, naj SZ zmanjša svoj diplomatski aparat v sedežu OZN, z dvema jedrskima eksplozijama v Nevadi in končno z bombardiranjem Tripolisa in Bengazija. Iz moskovskih inventarjev izhaja, da je bilo libijsko dogajanje samo ena epizoda, Washington pa je v tem videl »načrtovano novo krizo« v odnosih s SZ. Kajti nobena stvar, ki se dogaja na tej »progi«, za Moskvo ni slučajna in zato dan za dnem ocenjuje vsa pretekla dogajanja: od navdušenja po ženevskem vrhu dveh državnikov pa do Reaganovega govora, v katerem je Nikaragvo imenoval Libija Srednje Amerike. V zbiranju teh protislovnih »diverzij« proti ženevskemu duhu tukaj nič ne pozabijo, zlasti ne Reaganovega omalovaževanja predloga šefa sovjetske partije Gorbačova dne 15. januarja letos o celovitem programu razorožitve in likvidacije jedrskega orožja do leta 2.000. Omalovaževanje vidijo v tem, da je samo tri dni pred pričetkom 27. kongresa KP SZ odgovor Bele hiše na ta predlog izročil eden izmed drugih tajnikov ameriškega veleposlaništva v Moskvi. To je tisti človek, kateremu so kasneje pripisali poskus, da delegacijo sovjetskega odbora za zaščito mira, ki je hotela izročiti peticijo za Reagana, zaustavi na samih vratih veleposlaništva, ker je takšno ravnanje »sodilo v okvir vladnih ukrepov proti terorizmu.« Ko se je pričela nova eskalacija hudih obtožb na račun ZDA, je postalo jasno, da uradna Moskva ni ničesar pozabila in drugi strani tudi ničesar oprostila. In ko je pod vse potegnila črto, kar še tukaj dogaja vedno bolj pogosto, se je izkazalo, da se Washington »ni niti za korak približal iskrenim nameram Moskve«, da se normalizirajo sovjetsko-ameriški odnosi. To je ponoven resen povod za poudarjanje »zarote Reaganove uprave proti SZ in njenim zaveznikom, proti miru, varnosti in zgodovinskim danostim v svetu«, kar dodaja nove tone »hladni« vojni. Ob vsem tem pa si nihče ne upa postaviti pod vprašaj upravičenosti ženevskega ameriško-sovjetskega srečanja na vrhu, pač pa je vse več takšnih, ki ne zanikujejo možnosti, da se bo začeti dialog nadaljeval v Washingtonu. Razdobje priprav na srečanje se zdi, da je končano. V tem času je sovjetska kritika znala razlikovati med Reaganom in državnim tajnikom Shultzom (na eni strani) in Weinbergerjem in Pentagonom oziroma ameriškim vojaškim strojem (na drugi strani), strojem, ki je ženevsko srečanje takoj napadel, ker se je zbal izboljšanja ozračja med Belo hišo in Kremljem. V dolgih sovjetskih časnikarskih analizah so takrat zapisali, da v Washingtonu »niso vsi ugodno razpoloženi« do Moskve, kar pomeni, da ima Reagan, ki se je v Ženevi dobro obnašal, »svoje težave«. Sedaj je ameriški predsednik ob to »olajševalno okolnost« in ga vse bolj pogosto prikazujejo kot predstavnika »politike nasilja in diktata«. Proglašajo ga za poglavitnega pobudnika »nerazumljive pustolovske smeri« Washingtona, ki drži v svojih rokah niti vseh »odkritih in drznih izzivov svetovne javnosti« včeraj z okupacijo male Grenade, danes z napadom na suvereno Libijo, jutri morda z napadom na Nikaragvo.« Obtožnica proti Beli hiši se iz dneva v dan podaljšuje in v tem trenutku ni videti upanja, da bi do konca tega leta lahko imela Gorbačova v gosteh. V predvolilnem letu je nadalje malo verjetno, da bi bil Kremelj pripravljen na sestanek z odhajajočim predsednikom. Zato si tukaj ne pomišljajo mnogo, da bi novi sestanek na vrhu, pogojen z neko konkretno potezo druge strani, omogočil Gorbačovu, da premosti sovraštvo popolnega nezaupanja sovjetske javnosti do sedanje ameriške vlade in tako odložil politiko sovjetskih protiukrepov kot odgovor na vojnohujskaško politiko Pentagona. Po nekaterih ocenah tukajšnjih tujih opazovalcev je vrh velesil še mogoč. Te trditve oslanjajo na dejstvo, da SZ noče še obnoviti svojih jedrskih poskusov in tolmačijo to za čakanje Kremlja, da v Beli hiši »zmaga politika razuma«. Tako ti opazovalci pojasnjujejo nove sovjetske pobude, ki jih Washington brez pomislekov zavrača. »Obarvajmo nebo!« RIM - V teh dneh se na bregovih jezera Trasimeno srečuje mladina številnih držav na svetu. Tjakaj je prišla s svojimi zmaji, papirnatimi igračami, ki jih bodo spuščali pod nebo, da bi ga »obarvali«. Gre za nadvse hvalevredno pobudo ARCI, da bi v tem kraju, ki leži na pol poti med Rimom, Perugio in Firencami, izvedli mednarodno manifestacijo z udeležbo mladih iz 14 držav vzhodne in zahodne Evrope, vštevši Jugoslavijo. Danes, 3. in 4. maja se bodo otroci v starosti med 8. do 14. letom v spremstvu staršev udeleževali številnih pri- reditev, med katerimi je tudi izdelava zmajev, ki jih pozna 2.500-letna kitajska tradicija. Mladina se bo v obliki igre preizkušala tudi v znanosti in tehniki na teme Sonce, igre z vetrom in miroljubna vzgoja. Navzočih bo okoli 100 animatorjev in 50 izdelovalcev zmajev. V teh dneh je na programu več rekreacijskih pobud, vse pa bodo dosegle svoj višek v nedeljo, 4. maja, z množičnim spuščanjem zmajev na opuščenem letališču, med katerimi bo tudi 73 kv. m velik zmaj. Iskra Iskra Avtoelektrika n. sol. o. Nova Gorica TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec TOZD Avtoelektričnih vžigalnih sistemov Tolmin TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica TOZD Žarnice Ljubljana TOZD Delovnih sredstev TOZD Odlitki Komen TOZD Komerciala TOZD Inštitut Delovna skupnost skupnih služb Čestitke delovnim ljudem ob 1. maju OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN NAŠIM DELAVCEM