Štev. 154.
V LjODIM V sreflo one 9. jOlHfl 1924. Posamezna številka stane 1a50 Din. LBlO LH.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ...... Din 20
za pol leia ..... .120
za celo leto .... . 240
w» inozemstvo: * mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1°50 in D>ta 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2'50, veliki po Oin 3 — in 4 —. oglasi v uredniškem delo vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini
UredniSlvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankiraria pisma se ne spre« jemajo. Uredništva telefo., 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava }e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797.
Angleški ministrski predsednik Mac Donald in francoski premier Herriot sta se na sestanku v Chequersu domenila, da se vrši 16. t. m. v Londonu konferenca premierov držav velike antante, ki naj stori končnoveljavne sklepe, kako udejstviti Dawesov reparacijski načrt in na tej podlagi končno pomiriti Evropo.
Nobenega dvoma ni, da se je v Che-quersu med Herriotom in Mac Donaldom pokazalo vsaj načeloma popolno soglasje. Ker pa je precejšen del francoske javnosti, ki je zelo odvisna od časopisja izvestnega veleindustrijskega koncema, slabo pripravljen na nove smernice evropske politike, kakor jih zasledujeta angleški in francoski premier, sta oba državnika previdno zamolčala nekatere podrobnosti svojega načrta, ki bi mogle gotove vplivne kroge razburiti.
Te dni pa je angleška vlada, razpošiljajoč vabila na londonsko konferenco, dodala komentar, ki razkriva stališče Fo-reign Offica glede na zamišljeno rešitev reparacijskega problema. Angleški zunanji urad hoče, da se razpravlja izključno le o Davvesovem načrtu, to je, o tem, kako potom različnih finančnopolitičnih ukrepov, ki naj bi jih Nemčija izvedla, Nemčijo vspo-sobiti, da točno odplačuje reparacije, nakar naj francoske okupacijske čete Poruhrje izpraznijo. Noče pa Anglija ničesar slišati o tem, da naj bi se proti Nemčiji v slučaju neizpolnjevanja reparacijskih obveznosti že sedaj določile prisilne mere, katere naj bi izvedla reparacijska kcmisija, ki je instrument francoske vlade, marveč predlaga, da naj eventualne spore razsoja mednarodno razsodišče v Haagu. Tudi se Anglija noče že zdaj obvezati, da obnovi s Francijo politično in vojaško alijanco za slučaj, da nastopi podoben položaj, kakor je bil pred svetovno vojno, marveč meni, da je zadostna moralna garancija, ki obstoji v prijateljski sporazumni politiki med Anglijo in Francijo.
Ta komentar je bil povod za francosko opozicijo, da je začela ostro in koncentrično kampanjo proti Herriotu. Poin-carejevi pristaši, ki v glavnem zastopajo interese čeiezorudarske in premogovne industrije, vidijo v londonski konferenci veliko nevarnost za pretežni vpliv Francije v politiki evropskega kontinenta, Boje se, da ne bi Anglija prevzela vodstva mednarodne politike in usmerjala po sVojih interesih. Zlasti bi bil, kakor menijo, usodni udarec za Francijo, ako bi se Mac Donaldu posrečilo uničiti vpliv reparacijske komisije in prenesti kompetenco za razsojanje sporov, ki bi nastali glede vprašanj, zvezanih z izvrševanjem verzajske mirovne pogodbe, na mednarodno razsodišče v Haagu, ki je vplivu Francije odtegnjeno. S tem bi po njihovem mnenju bila razmajana stavba verzajske mirovne pogodbe sploh. Poincaristi želijo imeti Poruhrje kot garancijo tako dolgo v rokah, dokler Nemčija res ne izplača vsega vojnega dolga, to se pravi, nepregledno vrsto let, tako dabi se Nemčija dejansko nikoli ne osvobodila vrhovnega nadzorstva Francije in popolne politične in gospodarske odvisnosti od nje. Sploh se upirajo angleški politiki zaradi tega, ker gre za osvoboditvijo Nemčije od diktata Francije in s tem posredno tudi za zmanjšanjem političnega in ekonomičnega vpliva Francije na celo Evropo.
Proti tej kampaniji ima Herriot zelo težavno stališče. Treba je pomisliti, da prav tako kakor Mac Donald ni siguren večine v parlamentu. Dočim pa ima angleški premier večino v zunanjepolitičnih zadevah vedno za seboj, je Herriot baš v vprašanjih zunanje politike nima. On more od 581 glasov poslanske zbornice trdno računati samo na 139 radikalnih in 48 tako-zvanih francoskih in republikanskih socialistov. 40 radikalnih levičarjev je pa nesi-gurnih, 104 socialističnih glasov pa, ki mu šele dajo pretežno večino, mu sledi le, ako ne dela prevelikih koncesij desnici, ker so si ohranili popolnoma svobodne roke. V senatu pa ima Herriot sploh slabo zaslom-bo. — Mac Donaldu .je resnično na tem, da se svet pomiri, da se reparacijsko vprašanje enkrat za vselej reši in da se Nemčija s Francijo popolnoma sporazume. Od tege je odvisna zmaga demokracije nad po-
litično in socialno reakcijo. Težave, ki prihajajo od strani Nemčije, se mu zdijo majŠe nego one, ki jih dela francoska opozicija pod vodstvom Poincareja. Nemčijo upa pridobiti za Dawesov načrt s tem, da ji hoče olajšati vstop v Društvo narodov in ji že sedaj daje vsaj moralično enakopravno mesto in besedo v posvetu velesil, kajti v London hoče v danem momentu povabiti tudi Nemčijo. Francoska opozicija pa
Belgrad, 8. julija, (izv.) Iz nevzdržnega položaja, v katerem živi in trpi prebivalstvo naše države, je postalo jasno, cla voditelji, ki poznajo položaj, ne morejo iti preko tega. Na današnji seji vlade so na to stanje pokazali neki radikalni člani vlade. Na seji ministrskega sveta so dokazovali to-nevzdržnost položaja in poudarjali, da se z gotove strani hoče naprtiti vsa odgovornost za položaj na radikalno stranko.
Večina ministrov je tudi formalno predlagala, da se naredi temu konec in da se po prihodu kralja poda ostavka vlade, da se da možnost za razčiščenje položaja. O tem predlogu se je razvila živahna debata, ki je. postala zelo burna in se je morala seja prekiniti. Predlogu se je zlasti protivil Pribičevič, ki je razlagal, da se mora delati na to, da se dobi volivni mandat; ne sme se pa prenagliti, ampak čakati na ugoden trenutek in potem postaviti tako
Belgrad, 9. julija. (Izv.) Pribičevič se obupno bori, ker njegova ladja tone in prihod katastrofe se ne pričakuje več na dneve, ampak na ure. Čim bližje prihaja usodna ura, tem obupnejša je borba, vendar so vsi napori zaman. Ni ga človeka, ki pozna sedanji položaj, da bi mu ne bilo jasno, da je katastrofa politike cjake roke> neizogibna in blizu. Vsi oni, ki so se vsled oportuuizma navezali na to politiko, z naglico obračajo jadra, pa ne bo pomagalo. V težkih časih, ki jih je preživelo naše ljudstvo zadnje mesece, je dobro spoznalo svoje prijatelje in neprijatelje. In ker je
Pred reševanjem krize,
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Vladni krogi pričakujejo, da bo prišel kralj že v četrtek ali petek v Belgrad. nakar se bo odpeljal na grob svojega očeta kralja Petra. V ponde-ljek se bo vrnil v Belgrad, nakar se bo pričelo reševati sedanje stanje. Kakšen bo rezultat, se ne more trditi, sigurno pa je, da je volivni mandat Pašič—Pribičeviču nemogoč.
Konference opezicionalnih
voditeljev.
Bel-grad, 8. jul. (Izv.) Danes zjutraj je dr. Korošec od 8 do 9 konferiral z Davido-vičem, nakar ga je obiskalo več radikalnih prvakov, s katerimi je ostal dalje časa v razgovoru. Ob 10. uri so se sestali dr. Korošec, Davidovič in Spaho ter razpravljali o položaju do 1. ure popoldne. Popoldne ob 5. uri se je isti sestanek nadaljeval; pridružil se jim je v imenu zemljoradnikov tudi Joca Jovanovič. Na sestanku ni prišlo do sklepov. Sestanek se bo nadaljeval jutri po prihodu radičevcev.
Belgrad,, 8. .jul. (Izv.) Z velikim zanimanjem je javnost pričakovala sestanka opozicionalnih šefov, ki se je vršil danes dopoldne. Vendar se niso storili nobeni sklepi, ker niso mogli zastopniki Hrvatov priti v Belgrad radi seje vodstva HRSS. Načelniki opozicije so dobili obvestilo, da bodo prišli jutri v Belgrad dr. Maček, Preda-vec in mogoče tudi Pavle Radič.
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Danes zjutraj sla prispela v Belgrad Spaho in poslanec Ba-lič. Spaho je takoj obiskal dr. Korošca in Ljubo Davidoviča.
Glasovi o koncentracijski vladi
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Današnje «NovostW pišejo o položaju: Opaža se, da je časopisje koalicije spremenilo ton pisanja in ne trdi več, da bo dobil Pašič volivni mandat. Opažajo se nerazpoloženje
je bolj nevarna. Zato je Mac Donald nenadoma odpotoval v Pariz, da osebno razprši nezaupanje proti angleški politiki in podpre svojega prijatelja Herriota. Kajti v torek, 8. julija, se vrši seja senata, v kateri bodo Poincaristi z vsemi silami poskušali dobiti večino za nezaupnico Herriotu in ga prisiliti do demisije. Posledice za evropski mir bi bile naravnost katastrofalne. Upati pa je, da demokracija zmaga nad reakcijo.
zahtevo. Tako je hotel pridobiti časa, da ostane še nekaj dni na vladi. Tekom debate se je pokazalo, da je večina članov vlade za predlog, cla se poda takoj demisija, vendar do glasovanja ni moglo priti, ker so samostojni demokratje zapustili sejo tik pred glasovanjem in se je potem seja zaključila.
Vaš dopisnik se je razgovarjal z nekaterimi člani vlade, ki so mu podali podrobne podatke in izjavili, da v slučaju, če predlog o demisiji nc prodre, podajo sami ostavko in s tem povzročijo demisijo kabineta. To bi se imelo izvršiti po kraljevi vrnitvi iz Topole.
Kriza je dozorela n pričakovati je, da bo v najkrajšem času konec politike ".Jake roke« dr. Žerjava v Sloveniji. Zopet bo obveljal oni znani izrek dr. Tavčarja: ča prime dr. Žerjav cekin v roke, se spremeni v ____
spoznalo, kdo dela za blagor države in ljudstva, kdo pa proti, bo za slednje obračun težak. V velikih časih ljudstvo ne more računati na take nestalne značaje, ki so danes največji propovedniki in biriči politike jake roke, jutri pa hočejo biti zastopniki zakonitosti in poštenja ter delati v smislu narodnega blagra. Usoda pa se bliža z velikimi in hitrimi koraki in nobeden še tako obupen napor je ne more ustaviti, ker volja in zahteve velike večine slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda je jačja od naporov pokvarjenih elementov, ki so od danes na jutri.
in skrbi radi preobrata v situaciji, ki se brezdvomno razvija proti koaliciji. Protiv-niki koncentracije ali kake druge rešitve brez Pašiča in Pribičeviča se nadejajo, da bo drugi ustavni faktor primoran popustiti, da bosta Pašič - Pribičevič vodila volitve. Po kraljevem prihodu v Belgrad v četrtek se pričakuje, da bo Pašič podal ostavko z motivacijo, da so potrebne volitve. Vendar bo kralj napravil korake za sestavo koncentracijske ali koalicijske vlade brez Pašiča in Pribičeviča. Lahko se smatra, da ima sedaj koncentracijska vlada več pogojev za uspeh in cla je za njo teren dovolj pripravljen.
Konferenca male antante se odloži?
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo, da je pred sestankom male antante v Pragi naredila romunska vlada korake, da se konferenca odloži za pozneje. Kot razlog navaja dejstvo, da se bo na konferenci pokazalo definitivno, da niso nazori članov konference glede Rusije enaki. Zato naj se konferenca odloži, dokler se ne bo videlo, kako se bo opredelila francoska vlada napram sovjetski Rusiji.
Pogodba med češkoslovaško in Italijo.
Rim, 8. jul. (Izv.) Danes se je sklepom sporazuma med Češkoslovaško republiko in italijansko kraljevino objavil tekst pogodbe med obema pogodbenima strankama. Bistveno se pogodba bavi z organizacijo in konsolidacijo razmer v Evropi in se obe stranki obvezujeta na skupno sodelovanje pri gospodarski sanaciji povojnih razmer. Člen 1. pogodbe tvori klavzulo, da bosta obe visoki stranki varovali z orožjem skupne interese in da se bosta podpirali medsebojno, če bo katera izmed njiju napadena. Glasom člena 2. pogodbe garantirata obe stranki red, ki sa določujejo mirovne
pogodbe v Trianonu, Neuillyu in St. Ger-mainu-en-Laye. Člen 3.: Pogodba traja pet let in se mora eno leto pred potekom odpovedati ali pa znova podaljšati. Člen 4.: Pogodba se predloži Zvezi narodov, nakar se izmenjajo v Rimu listine. Pogodba postane takoj pravomočna.
RADIČ NE SME NA DUNAJ.
Dunaj, 8. julija. (Izv.) Poslancu in načelniku hrvatske republikanske seljačke stranke Radiču, ki se je nudil zadnji čas v Moskvi, je avstrijska vlada odklonila potni list, ker se je lani tekom svojega bivanja na Dunaju bavil z aktivno politiko in s tem kršil azilsko pravo.
MAC DONALD ZA DAWES0V NAČRT.
London, 8. julija. (Izv.) Mac Donald je izjavil v zbornici, da je treba Dawesov reparacijski načrt čimprej oživotvoriti. To pa brez pristanka Nemčije ni mogoče, Za-to je treba zahtevati od Nemčije ne garancije s kakim podpisom, ampak moralno odgovornost. To pa bo moglo dati samo polnopravno zastopstvo Nemčije.
MAC DONALD DOSPEL V PARIZ.
Pariz, 8. julija. (Izv.) Havas poroča: Angleški ministrski predsednik Mac Donald in pariški poslanik lord Crewe sta dospela sem.
Borzna poročna.
B. julija 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bdla danes tendenca zelo čvrsta. Narodna banka je intervenirala, ter tako preprečila, da niso tečaji bolj natrosili. Takoj po zaključku borze so tečaji nekoliko popustili, so .se pa tekom popoldneva znatno zopet dvignili in oMali dalje zelo čvrsti. V Ziirichu je ostala deviza Belgrad nespremenjena. Na efektnem trgu je bil promet minimalen.
Devize in valute.
V	oklepaju tečaji z dne 7. julija.
Dunaj 0.1203—0.1223 (0.11875—0.12075>, Italija 3.635—3.665 (3.5775—3.6075). London 369.80-372.80 (365.50—368.50), Ne\v York 84.70—85.70 (84.10-85.10), Pariš 4.475 -4.525 (4.27—4.32), Praha 2.489—2.519 (2.471 -2.511), Ziirich 15.20—15.30 (15.10—15.20), ef. Dolarji 83.75-84.75 (83—84).
Vrednostni papirji.
Hrv. eskomptna banka, Zagreb 125.50-» 126.—, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 123—127.50, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 66—67, Jugoslavenska banka. Za greb 116.—, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 110. Di-oničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 118—123, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1.050—1.060, Narodna šumska industrija, Zagreb 82—85, Našica 90, Guttinamn 795 —810, Slavonija 98—102, Trboveljska premo kokopna družba, Ljubljana 550, Združene papirnice, Vevče 14.0, 7odst. in vest. posojilu 66.50—67, Vojna odškodnina 124—127.
CURIŠKA BORZA.
V	oklepaju tečaji z dne 7. julija.
Belgrad 6.65 (6.65), Budimpešta 0.0070 (0.0068), Berlin 1.34 (1.34), Bukarešta 2.4n (2.25), Italija 23.925 (22.90), London 24.29 (24.27), Newyork 560.50 (560.375), Pariš 28.90 (28.40), Praha 16.45 (16.40), Duuaj 0.00795 (0.0079125), Sofija 4.075 (4.05).
DUNAJSKA BORZA'.
Dunaj, 8. julija. (Izv.) Efekti: Alpine 404.000, Greimitz 130.000, Kranjska industrijska družba 720.000. Trbovelj, družba 430.000, Hrv. esk. banka 160.000, Leykam 102.000. Hrv.-slav. dež. hip. banka 56.500. Avstrijsko tvornice za dušik 210.000, Mundus 840.000. Sla ve x 210.000, Slavonija 85.000. — Devize: Belgrad 832 do 836, Budimpešta 84do 86H, Kodanj 10980 do 11020, London 307.500 do 308.100, Milan 314, Newyork 70935 do 71185, Pariz 3657 do 3673, Varšava 13470 do 13550. — Valuto: dolarji 70460 do 70R60. angleški funt 305.700 do 307.300, franc. frank 3640 do 8670, lira 3025 do 3045, dinar 832 do 838. češkoslovaška krona 2060 do 2084.
PRASKA BORZA.
Pragn, 8. julija. (Izv.) Devize: Lira 164, Zagreb 40.12<4, Pariz 176' London 147 30. Newyork 34.—.
Nevzdržnost "današnjega položaja.
pokvarjenih elementov.
SPORAZUM MED ANGLIJO IN
FRANCIJO.
London, 8. julija. (Izv.) Mac DonaM Je izjavil, da ne verjame, da bi mogle nastati med Anglijo in Francijo težkoče zaradi ostvaritve Davvesovega reparacijske-ga načrta. Njegovo potovanje v Pariz bo to dokazalo.
PREKOP MED ANGLIJO IN FRANCIJO.
London, 8. julija. (Izv.) Mac Donald je Izjavil v zbornici, da angleška vlada ne soglaša z načrtom prekopa med Anglijo in Francijo pod kanalom La Manche.
COOLIDGE-OV SIN UMRL.
Washington, 8. julija. (Izv.) Šestnajstletni sin predsednika Coolidgea je umrl za poškodbo, ki jo dobil pri igri <da\vn-tennis».
Zadnji napori fašizma ¥ Italiji.
Rim, 8. julija. Med pristaši normalizacije v Italiji in ekstremnimi elementi fašizma se razvija trd, neizprosen boj za zmago. V prvem taboru je vse, kar je poštenega v Italiji, v dragem slepi zagri-zenci, koristolovci in zločinci, ki jim je nezakonitost edina pot, po kateri upajo dosezati svoje namene. Tem elementom stoji na čelu fašistovski poslanec Fari-nacci, ki se je javno izjavil za to, da se zopet ustanove akcijski oddelki. Ilegali-zem imenujejo zato zadnji čas tudi »fari-naccizem«. V fašistovski stranki je fari-naccizem v absolutni premoči in se njegov pritisk še v vsem javnem življenju usodno čuti. Ta pritisk veže roke Mussoliniju in celokupni vladi, omejuje svobodo sodne oblasti v preiskavi Matteottijevega slučaja in ogrožava vidnejše in nevarnejše nasprotnike. Opozicija vztraja neizprosno na stališču, da moTa fašistični režim s svojim voditeljem vred pasti in se fašizem kot tak izključiti iz soodločanja v političnem življenju. Drugi legalistični krogi pa se bojč, da ne bi nenadni preobrat dovedel do kaosa in so za to, da normalizacijo uvede Mussolini, Napetost j je silna in danes nihče ne ve, kaj čaka Italijo v bližnji bodočnosti.
Rim, 8. julija. »Giornale dTtalija« piše; »Položaj obvladujejo legalistični ele-meli: tu je ministrski svet, ki ne bi nikdar odobril revolucionarne politike; tu je ministrski predsednik, ki je svečano obljubil normalizacijo in namerava svojo obljubo držati; tu je krona kot najvišje jamstvo za narodno ravnotežje; tu so državne oborožene sile, zanesljivo varstvo proti vsakršnim državnim udarom, naj pridejo od katerekoli strani. Tu je končno javno mnenje odločeno, da za vsako ceno brani mir v državi in zabrani nove nevarne pretrese, Spričo tega položaja Farinacci in farinaccizem ne moreta ničesar storiti, in Če bi se drznila ganiti, bi ju narodna vlada nemudoma zavrnila na pravo mesto. Toda z druge strani je treba poudariti, da naj pristaši dajo on. Mussoliniju mir, naj ga puste, da more z zanesljivim in inteligentnim sodelovanjem notranjega ministra Federzonija, ki mu dežela zaupa, uravnovesiti položaj; treba je z eno besedo, da fašisti ne delajo novih napak in novih »gaffes« — neumnosti, ki bi bile v škodo njihovemu voditelju, ki daje zgled zatajevanja in državljanstva in ki ima pravico, da ga ne motijo in ne izdajajo tisti, ki vsakih pet minut menijo, da mu morajo kričati alala.« — Podobno piše »Corriere d'Italia« in drugi listi.
»Resto del Carlino« piše, da bistvenega problema sedanjega političnega položaja ne tvorijo odnošaji med opozicijo in vlado, marveč ravnovesje med vlado in fašistovsko stranko. Vlada mora brezpogojno vztrajati na demobilizaciji faši-stovske stranke, ako hoče izvesti, kakor je dolžna, normalizacijo v deželi. Po kolektivnem prepričanju se da normalizacija v tem trenotku uresničiti edinole po metodah in v oblikah ustavne in parlamentarne politike.
Potek sodne preiskave o Matteottijevem umoru.
Rim, 8. julija. S potekom sodne preiskave javno mnenje nikakor ni zadovoljno. Sodišče sicer vrši svojo dolžnost, toda očividno je, da se mu pri tem delajo ovire, ki stremijo za tem, da onemogočijo in ustavijo poizvedovanje. Posebno je vsem nerazumljivo, da se po celomesečni preiskavi še ni našlo truplo umorjenega poslanca. .Ta okolnost — da se truplo ne najde — je v pravnem oziru za obtožence ogromnega pomena. Zato javnost tembolj nestrpno čaka na trenotek, ko se dožene ta zadnji, odločilni dokaz za krivdo obtožencev.
Poslanec Modigliani je poslal preiskovalnemu sodniku brzojavko, naslovljeno na poslanca Turatija z zanimivimi podatki. Odvetnik Ferrara pa je ir-očil sodišču anonimno pismo, ki navaja o Ber-gaminijevem slučaju zelo verjetne podrobnosti. Temeljem tega pisma je sodišče uvedlo posebno preiskavo, ki naj dožene,
ako niso nekih obrekovanj proti senatorju Bergaminiju raztrosile interesirane osebe z namenom, da bi Bergaminija moralno uničile. Če se posreči to razjasniti, bo podan dokaz o novem, naročenem zločinu.
žerjava boli glava.
Dr. Žerjav je bil zadnje tedne precej samozavesten. Kako bi neki ne bil! Saj je šlo tako lepo po njegovem načrtu. Orjuna je razbijala njegovim nasprotnikom glave, gospodu Mlekušu je vsak teden po dvakrat postrešček pripeljal po kakih 10 centov »Slovenčevega« papirja, »Jutro« je medtem oznanjalo širnemu svetu zmago Žerjavovih demokratov in Orjunce v — vse je šlo po sreči. Kaj zato, če so ljudje zabavljali, ker niso bili varni življenja. : Jutro« je svoje bravce brž prepričalo, da se "je Fakin v Trbovljah sicer sam ustrelil, da pa je Orjuna v Trbovljah sicer storila junaški čin; Juvan si je sam prste zmečkal, ali pa si jih je nalašč dal zmečkati od komunistov, da bi lahko vrgli zločin na Orjuno. Vse, kar je Orjuna naredila, je bilo prav in dobro in narodno in jugoslavensko.
Pa samo toliko časa, dokler pri tem častite napredne osebnosti niso inkomodi-ranel V nedeljo pa je Orjuna, zvesta prejetim navodilom in zato ustanovljena in plačana, streljala v Podnartu na dva vlaka, polna ljudi. Dobra in zvesta Žerjavova Orjuna je seveda mislila, da se po vlakih voziio samo klerikalci, Žerjavovi nasprotniki. Pa je slabo naletela. Z vlaki se je vozila tudi slovenska naprednost, med njimi tudi en Žerjavov žurnalist. Krogle so švigale tudi mimo teh. Sedaj je ta naprednost od blizu videla, kako izgleda Žerjavova orjunska nacija. In so se ljubljanski naprednjaki seveda čisto opravičeno razjezili nad dr. Žerjava, zakaj njegova Orjuna uganja talce reči. Slovenski purgarski naprednjak je v Podnartu na lastne oči videl in svoja ušesa slišal, kar je »Jutro« doslej pred svojo javnostjo vedno tajilo. In sedaj je očeta strah pred deli svojih otrok.
K ogorčenju, ki je doslej vladalo radi divjaštev Orjuno med slovenskim ljudstvom, je prišlo še ogorčenje slovenske napredne javnosti, katera je doslej dr. Žerjavu in njegovi Orjuni še zaupala Sedaj se oče Žerjav boji posledic. Kajti notranji odpor proti Žerjavovi Orjuni med ljudstvom je velikanski Ker se boji posledic za se in svojo malo stranko, sedaj odklanja odgovornost za divjaštva Orjune. Sedaj v «Jutru» in «Naroclu» veli pisati, naj se obsodijo dogodki v Podnartu. S to obsodbo misli dr. Žerjav odvaliti s sebe "n svoje stranke odgovornost. Pa ne pojde! Po smrti kes ne velja niči Tu je umor v Trbovljah, tu je zločin na Vičn, so nasilja v Ljubljani in drugod! Zakaj tedaj teh niste obsojali! Zakaj ne, če ste res moralno ogorčeni? Vi obsojate danes Orjuno po krivici! Ona je od demokratske stranke vzdrževana, od njih vodena, od njih plačana, delati je morala po navodilih dr Žerjava! Inženir Kranjc sedi vedno pri Žerjavu in za vsako akcijo Orjune sprejema instrukcije od njega. To vemo čisto pozitivno! Kdor obsoja Orjuno, mora naj-prvo obsodili njenega očeta dr. Žerjava. Dr. Žerjav pa obsoja danes samega sebe!
Ker se je vse tako prevrglo, čisto drugače kakor je dr. Žerjav mislil, ga sedaj boli glava. «Jutrovo» in «Narodovo» pisanje je simptom Žerjavovega glavobola. Mi pa smo že davno vedeli, da je prav imel rajni dr. Tavčar, ko je dejal, da se vsaka stvar zmaliči, če jo dr. Žerjav v roko prime. In tako se je zgodilo tudi z Žerjavovo Orjuno in njegovo politiko.
Beležke.
»Hudodelski tisk«. Tako imenuje »Narod« naš tisk na podlagi razsodb, ki jih je izreklo ljubljansko sodišče, naše urednike pa vzporeja s hudodelci. Nad ljubljanskim sodiščem je še stol sedmo-rice v Zagrebu, nad tem pa javno mnenje vseh pošteno mislečih ljudi, Nad vsem pa je še mnenje celokupne kulturne evropske demokracije, kakor odseva n, pr. iz članka Seton Watsona v zadnji številki »The Slavonic Review«, kateri točno označuje sedanje razmere v Jugoslaviji in katerega g. državni pravdnik ne more zapleniti. To mnenje kulturnih ljudi je za nas merodajno, na mnenje take cunje pa, kakor je »Slovenski narod«, ki svoje politično mnenje menja dvanajstkrat na leto, kakršna je pač akcijska družba, ki ga kupi, ali banka, ki ga podpre, ne da noben dostojen človek nič.
To ni nasilje! »Jutro« se že par dni brani v svojih uvodnikih, da v Sloveniji ni nasilja. »Jutro« ima čisto prav, kakor vedno. Če pretepo Žerjavovi najemniki v Flo-rijanski ulici ljubljanskega meščana, tako da mora poklekniti na kolena in prositi za milost in za svoje življenje pred očmi policije, to ni nasilje. To je angleško gentle-mentstvo a la Žerjav, torej za nič. Ali če komu sprešajo prste, da mu jih morajo rezati, kaj je to? Ali ni to posebna finesa vljudnosti dr. Žerjava? Je finesa, ampak za nič kakor ie vse za nič, kar ta firma oro-
ducira. Včasih se Žerjavovim nezakonskim otrokom, ki jih skriva pod firmo »Orjune«, tudi zazdi, da bi bilo dobro nekoliko streljati. Streljati ne samo na priproste delavce, ampak tudi na »napredne« kosti, ki so se v Podnartu zarile pod klopi železniških vagonov in šele v Ljubljani zlezle izpod njih. To je vendar skrajna prijaznost od strani dr. Žerjava, ali ne? Drugi ljudje so se mučili po hodnikih in se gnetli kot sla-; niki, »naprednjaki« so pa komodno ležali pod klopmi, zleknjeni in stegnjeni! Ali ni to lepo in prijazno? Pa naj nam g. dr. Žerjav ne zameri, da ravno njega prijemamo. Če delajo otroci na kmetih škodo, primejo kmetje navadno očeta, čeprav nezakonskega, ki se brani alimentov za otroka tako, kot se brani danes dr. Žerjav ailmentov za »Orjuno« in jo zatajuje, ker se boji in sicer za svoje dragoceno življenje. Kajti koraj-žen Žerjav ni.
Bajka. Slučaj Juvan je za »Narod« bajka. »Narod« pravi, da si je Juvan zmečkal tri prste, ko je v pijanosti padel. To mora biti ta Juvan težak! Najmanj 1200 kil, kakor par pitanih volov! Pa če bi se par pitanih volov z vso težo prekucnilo na tri prste, se gotovo ne bi zmečkali, ker bi se udal volovski špeh toliko, da se prsti ne bi zmečkali. Zato vprašamo z »Narodom«; Čemu ta goro-stasna bajka? Pojdite v bolnišnico in poglejte Juvana. Tu se ne da nič tajiti. Tudi vsi zdravniki ne morejo nič utajiti, pa magari da so vsi skupaj stokrat orjunaši. Kar je, to je. Kar v bolnišnico idite! Mogoče bomo brali jutri v »Narodu« članek, da je tudi umor Fakina bajka.
Občinske volitve v Krškem so napravile naprednjakarje jako nervozne, sicer pa kaj kratkobesedne. V «Jutru» pač «tro-štajo» sami sebe, da se bodo (liberalci ali samostojni ali skupno?) pritožili — seveda radi «klerikalnih sleparij». Pritožba ie kajpada v sedanjih razmerah prima in ul-tima ratio naprednjakov. Menda kar dežuje neosnovanih pritožb proti občinskim volitvam. — No, bomo videli! — Kar se pa tiče Krškega, le na dan s pritožbami! Pa porečemo mi še eno, dve, tri o liberalnem gospodarstvu. Tudi z občinsko hranilnico še nismo končali. Povedali bomo n. pr. še, kako složno deluje hranilnični tajnik obenem blagajnik K. sam seboj, ki vodi istočasno v lastni osebi firmo samostojne vinske zadruge. — I. L d.
Dopisi.
Iz Kamnika. Neznansko streljanje na Malem gradu je ozuanjevalo, da smo dobili v sredo zopet župana v podobi g. Riharda — Kar-be, za njegovega namestnika pa g. Škofa. Prvi Rihard, drugi Ernest, kajne pristna slovenska krstna imena, nismo torej Kamničani zastonj tako napredni. Torej naš župan Rihard — Lowenherz nam bo županil zopet tri leta. Volitve občinskega odbora so se vršile dokaj mirno. Priganjačev je bilo tudi na razpolago in menda g. France, začasni posestnik parne žage, ni stopil s kolesa. Pred volitvami je izšel tudi list »Karnničan«, poln hvale in slavo-spevov na župana oziroma županskega kandidata. Pa je tudi potrebno bilo, vsaj v celem Kamniku nimamo po mišljenju demokratov sposobnejšega človeka, nego je naš L6wen-herz. Gospod županski kandidat je imel tudi pred volitvami shod na glavnem trgu. Naučil se je na pamet zadnjo izdajo »Kamničana«, pa stresal svojo pamet med zbrani narod obojega sploa. Med drugim je tudi rekel kam bi postavil »klerikalce«? Na kar se oglasi naš
štacunar Kumer. V ......« Da, gospod Ku-
mer, vi bi vže davno bili na tem prostoru, ko bi »klerikalcev« ne bilo. Le spomnite se različni Kumri, Cerarji iu Potočniki — ko bi njega — vsaj veste koga ne bilo — kje bi bili, o hvaležnost tega sveta! A danes je dotični gospod vse drugo za Vas, samo gospod ne. Voliti je prišlo vse, kar lejze ino gre, menda je bilo tudi naše prostovoljno rešilno društvo v [ akciji, ako bi kateri napredni volilec onemogel pred prvo skrinjico. Volitveni rezultat je naše demokrate skoraj omamil, kajti niso bili povsem tako sigurni zmage. Trobojnica na čitalnici in Malem gradu je oznanjevala, da imamo zopet pristnega demokratskega župana, sicer na Malem gradu ne slovenska ali državna, ampak srbska zastava oziroma barjak. S svojim prihodom na dan volitve nas je počastil tudi gospod narednik Blaž Logar iz Ljubljane. Velik demokrat, velik uničevalec alkohola in največji sovražnik duhovščine. Kaj njega briga vojaški zakon, da se vojak ne sme vtikati v politiko, on lahko naredi, kar hoče. Pa tudi o drugih politikujočih narednikih bomo še govorili, ako nas Kamničanov ne bodo pustili na miru in prenehali nam pridigovati o »demokratskih« nazorih. Po zakonu se vojak ne sme baviti s politiko, in mi davkoplačevalci tudi tega ne bomo trpeli. Za danes, gospod urednik, končam, a prihodnjič vse to, kar danes nismo povedali, tudi o Logarjevih izletih z državnimi konji itd.
Državljan II. klase.
Bela cerkev pri Novem mestu. Ko smo čez teden dni po občinskih volitvah v naši občini zaznali, kako poročajo ljubljanski liberalni listi o izidu volitev, smo se prisrčno smejali iu si mislili: Če tako zgledajo liberalne zmage pri občinskih volitvah po Sloveniji, kakor Doročala »Jutro« in »Slovenski narod« o
naših občinskih volitvah, potem liberalne ali demokratske ali napredne stranke — kakor hočete — v Sloveniji sploh več ni. V pojasnilo javnosti poročamo sledeče: Od 17 izvoljenih občinskih odbornikov je 9 odločno naših, štirje bi in bodo odločno protestirali, če bi jib kdo hotel šteti med demokrate, od ostalih štirih bi mogli kvečjemu tri prišteti kaki nasprotni stranici, sigurno pa ne liberalcem. Tako je v resnici in mi od SIjS smo z volitvami zadovoljni. Prvotno smo se dogovorili, da bo« di v občini samo ena lista. Po dogovoru ja pripadlo SLS 10 odločnih odbornikov, 7 sa naj bi jih razdelilo na druge. Ljudje so po vaseh volili svoje zastopnike in lista je bila podpisana in vložena. Ko so pa nekateri videli, da jih ljudstvo pri predvolitvah ni postavilo na listo, so sestavili svojo listo hi tako je prišlo do volitev. Na prvotni kompromisni listi so izvoljeni trije odločni naši pristaši, na drugi listi je izvoljenih 6 odločnih naših pristašev. Kako moramo druge opredeliti, smo ž« zgoraj povedali. Liberalci naj pa zmagujejo v svojih ljubljanskih listih naprej.
Ajdovec pri žužomberku. Prejeli smo in objavljamo na prošnjo podpisanih sledečo ir-javo: Podpisani kandidati oziroma izvoljeni odborniki na listi Kmet. zveze, izjavljamo in potrjujemo z lastnoročnimi podpisi, da smo pristaši Slovenske ljudske stranke. Govorice in trditve, da smo pristaši kakih drugih strank, ali da nasprotujemo programu SLS, so lažnji-ve in imajo grd namen, spraviti nas v javnosti ob poštenje. — Legan Franc, pos., Sela, Kmet Anton, pos., Podlipa, Grum Anton, pos., Ajdovec, Erbida Feliks, pos., Vel. Lipovec, Bobner Andrej, pos., Brezova reber, Lavrič Franc, pos., Podlipa, Novinec Franc, pos., Vel. Lipovec, Benčina Janez, pos., Srednji Lipovec, Krese Jožef, pos. Piano, Gnidovec Franc, pos., Sela, Grandovec Franc, pos., Pust Ivan, pos., Brezova reber, Bende Janez, pos., Podlipa. — Istotako izjavlja g. Jernej Lavrič iz Ajdovca, ki je naročnik našega lista, da so neosnovane govorice, češ, da je nasprotnik SLS. — Ajdovec, dne 8. julija 1924.
Iz Sorico. (Dodatek k poročilu z dne 3. VII.) Organi finančne straže so išli iskat svoje tovariše na planino. Lahi dovolijo, da gredo brez orožja čez mejo. 24 letni dnevničar Rus Valentin Grehov, —■ bivši častnik pri ka-valeriji, je bil že trd, 24 letni Florijan Gros, začasni pripravnik finančne kontrole pa še živ. Doma je bil iz Stražišča pri Kranju. Povedal je starešini, da so ga Lahi še ranjenega na tleh klofutali, potem pa so so odmaknili v travo in gledali, kaj bo počel. Kri mu je odtekala, pa jo klical in prosil zastonj Lahe za pomoč. Naši so ga prenesli — na začasno mejo, kjer je izjavil: Smrt trka — molite! Ob 9. uri zvečer je izkrvavel. Iz Sorice so šli s sanmi po ranjence. Po polnoči so zamigljale lučke v rajdi, sani pa so škripale po trdem, pesku, ko so pripeljali dve mladi žrtvi v mrtvašnico; doma pa je ležala tretja žrtev na mrtvaškem odru, nadučitelja sin pa se jo peljal v Ljubljansko bolnišnico. Dne 3. VII. pride že komisija, da gre na lice mesta. Dogovorih so se z Italijani, da tudi oni pošljejo svojo komisijo, pa se raso natanko domenili. Komaj pride naša komisija na mejo do Ekerjevega hleva — dva orožnika sta šla malo naprej, začno švigati laške kroglje nad glavami. Fi-nancarski in karabinersla maršal sta prva oddala strela. Lahi so bili dobro zakriti v grmih. Major Barle požvižga orožnikoma, da se vrneta in komisija se umakne. Takoj pa konstatira vpričo kranjskega glavarja, da orožnika nista streljala, ker sta imela vse predpisane naboje in pa puškine ccvi čiste. Komisija sporoči Lahom potom delegata iz Podbrda, da naj pridejo v Sorico, ali pa naj določijo natančno uro za sestanek na planini in da se morajo obvezati, da ne bodo več streljali na komisijo. — Zdravniška obdukcija je ugotovila, da sta bila oba ranjena od spredaj od navadne kroglje. — Rus skozi trebuh, Slovenec skozi prsi. — Na obrazu ni bilo mogoče ugotoviti udarcev, ker jo Gros izkrvavel. — 4. VII. je bil pogreb obeh žrtev. Ko so peli zvonovi, so Lahi iz Lajnerja in iz pobočja Dravha gledali doli v Sorico. Popoldne ob 3. uri sta se sestali obe komisiji na Sori na začasni meji. Podprefekt izreče svoje sožalje za nesrečo; Lahi se izgovarjajo, da so bili napadeni od jugosl. stražnikov, obe priči sta mrtvi, nadučiteljev sin je v bolnišnici, orožje so pa pobrali. Konštatirajo, da se je prigodil incident 150—200 m zračne črte onkraj začasne črte na laški strani. Lahi so nervozni, ko jim naša komisija pove, da so včeraj nanje streljali. Zopet se opravičujejo, da so bili napadeni. Komisija ni oddala nobenega strela, tudi slišala ni nobenega — na to pa trdijo: so pa civilisti streljali, kakšni provokaterji. Vsaka komisija sedaj trdi svoje, ko sta se dogovarjali, pa je zdaj po grmovju ležalo vse polno Lahov pripravljenih za boj, toliko so pa bili radovedni, da je sedaj eden, sedaj drugi dvignil glavo. Ljudje se boje, da bodo sedaj še večje sitnosti za spravljanje sena, ker so v Sorici po večini vsi dvolastuiki.
AmrnesnoliTcesifo siihno,
nolmodernelše vzorce, ceno ;«ho ugodna, nudi le blagovni oddeieh
Drago §c3iwab. Ljublgana.
Trganje, revmatizem zdravi najbolje Reu-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa dobiva v lekarni Leustek.
Tržišče. V naši občini so še od nekdaj neomejeno gospodarili liberalci. Pri občinskih volitvah dne 7. t. in. pa je tudi ta stara liberalna trdnjava padla v roke SLS. Kakor drugod so se tudi pri nas nasprotniki posluževali vseh mogočih sredstev, da bi obdržali občino v svojih rokah, ali vsi njihovi napori so bili zaman. SLS je dobila 102 glasova in 9 odbornikov, vsi združeni nasprotniki pa 91 glasov in S odbornikov. Vsa čast zavednim volivcem! — «Jutro» in «Slov. narod» naj pa zmagujeta naprej — na papirju.
Blagovica. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Janez Štrekar, odločen pristaš SLS. Tudi vsi štirje svetovalci so odločni pristaši SLS.
• n
M
Na večer dne 7. julija 1924 je nastala v logaški kotlini silna nevihta. V par minutah je vihar dosegel tako moč, da je ruval velikanska drevesa s korenino, lomil debla čez 50 cm debeline ter rušil poslopja. Okoli 12 poslopij je popolnoma porušenih, poškodovanih je pa nešteto. Najhujše je vihar divjal po vaseh Martinhrib, Brod in Blekovavas, dočim je drugim vasem prizanesel. Škoda na poslopjih je jako občutna. Tudi so v omenjenih vaseh uničeni vsi poljski pridelki. Prebivalstvu je zadan hud udarec, ki ga bo težko preneslo, ako merodajni faktorji ne bedo priskočili na pomoč. — Podrte so cele gozdne parcele, tako da je ponekod začasni gozdni promet nemogoč; istotako je bil poškodovan radi barikade železniški vlak.
šSove
mje zveie ¥ G
(Dalje.) .*,
Pred prehodom na dnevni red predlaga predsednik udanostno brzojavko Nj. Vel, kralju Aleksandru, ki jo je učiteljstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
Zborovalce pozdravi narodni poslanec Vesenjak, ki izvaja: Tovariši smo si v borbi in po stanu. Tega se zavedamo vselej, kadar je treba skupnega dela. Troje je, kar nas dela močne: prvič, da služimo najvišji Resnici; drugič, da smo živa veja našega narodnega telesa; tretjič harmonija v naših srcih, izvirajoča iz prejšnjih dveh. Čutim srčno potrebo, da prihajam med Vas. Izražam lastne simpatije in simpatije Jugoslovanskega kluba in s tem simpatije slovenskega ljudstva. Hočemo pravico, poštenje in red.
V	imenu Katehetskega društva pozdravlja katehet Lasbacher.
V	imenu delavstva je pozdravil učiteljstvo tajnik Jugoslov. strokovne zveze g, Gajšek.
Predsednik prečita več pismenih pozdravov, od katerih omenjamo le spodbujajoče pismo sod. svet. dr. Lovrenčiča.
Predsednik nato oriše delo učiteljstva, organiziranega v Slomškovi zvezi, ki je bilo marljivo in točno v šoli in izven šole, sloneče na krščanskem in narodnem principu. Četudi se naše delo, o katerem smo prepričani, da je za državo najboljše, ne ceni tako kot zasluži, nismo klonili, ker ne iščemo svetnih odlikovanj, ampak izpolnjujemo svoje zakonite dolžnosti po vesti. Tudi nas ne oplaši zmerjanje in de-nunciranje kot protidržavnih elementov, ker nas ne zadene. Naša zahteva, da bodi vzgoja versko-nravna, vsebuje tudi državno in narodno misel, in zato je smešen vsak očitek; kajti naše delo odgovarja zahtevam največjih sodobnih slovenskih slovanskih in tujih pedagogov, tako poleg Slomška: Bezjak, Ozvald, Schreiner, Ra-dosavljevič, Forslcr i. dr. Pa tudi če ne bi imeli niti enega svetnega zagovornika religiozne vzgoje, imamo besede Krista, ki je svareče zaklical vsem pedagogom: «Pustite male k meni!«
Tajnica Lebarjeva izčrpno poroča o delovanju centralnega odbora; vsled omejenega prostora navedemo le sledeče: Društvo šteje 10 podružnic s 433 člani. Slomškova zveza je odlično sodelovala pri V, katoliškem shodu. Podružnice prirejajo pogosta zborovanja, na katerih se člani strokovno izobražujejo. Veliko članov deluje pri prosvetnih, gospodarskih, karitativnih in narodno-obrambnih dru-'tvih. Veliko skrb je posvečala SI. zveza zlasti stanovskim zadevam in je bila zaradi tega v zvezi z merodajnimi činitelji. Slom. zveza ima svoje zastopnike v Sveti vojski, v Zvezi duševnih delavcev, v Kršč. šoli. Razmere za naše društvo res niso ugodne, toda ako vestno in točno vršimo svojo stanovsko dolžnost, poleg tega pa z vso vnemo delamo za prosveto našega ljudstva, četudi zaničevani, zapostavljeni, le kvišku srca! Bog in narod sta z nami.
Poročili blagajnika ir urednika sta bili s priznanjem in pohvalo obema funkcionarjema odobreni.
V razpravi o samostojnih predlogih je zbor soglasno zahteval, da naj Slomškova zveza po svojih močeh dela v odpravo nekaterih pogreškov, tako glede kolkova-nja šolskih naznanil, glede omiljenja na-redbe o bolezenskih dopustih, o skorajšnji picvedbi vpokojencev, o zopetni vposta-vitvi učiteljic ženskih ročnih del, o zopetni vpeljavi vodstvenih doklad, o zopetnem izplačevanju draginjskih doklad materam in sestram, ki jih mora preživljati učitelj, ako nimajo življenskih sredstev in jih niso same zmožne pridobiti si jih, o neenakosti draginjskih doklad poročenih učiteljic, o pravični in enotni ureditvi stanovanjskega vprašanja šolskih voditeljev, o maksimiranju tedenskih učnih ur, o zopetni vpo-stavitvi avtonomnih šolskih oblasti, pri katerih naj bi odločali tudi vsi z^ šolo in-teresirani faktorji.
Nato so se razpravljale interne društvene zadeve, o katerih bo poročal Slov. Učitelj. Izjemoma navedemo le razgovor o principielnem stališču Slomškove zveze napram S. U. S., ki ga Slomškova zveza ne odklanja.
Za predsednika je bil izvoljen naduči-telj J. Štrukelj, v odbor na: Kržišnik, Le-har, Lužar, Pire. Ojstriš, Sadar M., Wag-rier R. Poleg teh so v odboru načelniki vseh podružnic.
S tem je bil izredno živahni občni zbor končan.
Vsem, ki so nam pripomogli do tako lepo uspelega zborovanja in nam bili na kakršnikoli način naklonjeni, izrekamo najlepšo zahvalo.
P. n občinstvu na Dolenjskem se naznanja, da borle zobni atciije
Filip Ogrič-a v Ncvem mestu od 10, do 30. julija zaivorjen.
—	Metode velekapitalistične družbe. Trboveljska prernogokopna družba rajši meče cele vagone v reko kot pa bi pustila, da imajo od tega drugi koristi. To dela družba v prvi vrsti radi tega, ker se boji konkurence iz vode polovljenega premoga. V > Narodnem dnevniku«, ki je prvi ožigosal to samopašnost Trboveljske premogokopne družbe, se oglaša sedaj gospod inženir Lavrenčič, ki razlaga, da se samo iz rudnikov Trbovlje, Zagorje in Hrastnik iz Save nalovi dnevno 150.000 kg premoga. Ker so se pa tudi drugod napravile vodočistilne naprave, se lahko reče, da se dnevno nalovi iz vode do 30 vagonov premoga. To se precej pozna in ker Trboveljska prernogokopna družba noče znižali cene svojega premoga, se rajši na vse pretege tožari, stroške za to si pa krije z odiranjem že itak zelo slabo plačanih delavcev. Kakor se gotovo naši čitateiji šc spominjajo, so v Ameriki, ko je v Rusiji vladal glad, z žitom kurili lokomotive iz istega razloga, da ne bi bilo treba znižati cen. Vclel^apitalisti so povsod enaki, pri tem pa se še hvalijo, da so »narodni« in »državotvorni«, delavci pa, ki zanje žrtvujejo -življenje, in konsumenti, katere neusmiljeno odirajo, so »Ijreznarodnk in »protidržavni elementi«. Vse skupaj pa se imenuje »obstoječi socialni in pravni red«, ki ga hlapec vele-kapitalizma, »Slovenski narod' tako obožuje in proti nam brani.
—	Priprave in evharistični kongres. Za dijecezanški evharistični kongres v Osjeku, ki se bo vršil v dneh 16., 17. in ;18. avgusta t. 1., se delajo obsežne priprave. Od vseli strani so napovedani posebni vlaki. Kongresa se udeleže tudi narodne manjšine s svojimi organizacijami.
—	Jugoslovenska Matica. Pokrajinski odbor poziva vse delegate podružnic v Sloveniji, da se udeleže pokrajinskega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 13. julija ob 10 dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Vstop v zborovalni prostor imajo le oni, ki se izkažejo z izkaznico pokrajinskega odbora. Sicer je zborovanje zaupno. Kdor izmed delegatov morda pomotoma ni prejel izkaznice, naj se obrne na pisarno Jug. matice v Ljubljani, ki mu jo takoj pošlje. Ljubljanski delegati dobe izkaznice med 2. in 3. popoldne v pisarni Jug. matice Pred škofijo 21, I. nadstropje. Zunanji delegati imajo polovično vožnjo, ki velja od 10. do 16. julija.
—	Smrtna kosa. Iz Litije nam poročajo: Po daljši bolezni je umrl 8. julija g. Ivan Jenko, postajenacelnik v pokoju, siar 77 let. Služboval je dolga leta kot postajenačelnik v Litiji ter si je kot tak za Lilijo pridobil veliko zaslug. Dolga leta je bi! občinski sveto-tovalec v litijskem občinskem odboru ter ga je občinski odbor za njegove velike zasluge imenoval za častnega občana. Bil je tudi med ustanovitelji okrajne posojilnice, pri kateri je do šmrti neumorno deloval kot blagajnik. Bil je sicer nasprotnega prepričanja, toda vedno pravičen, odkrit in blagega značaja ter je kot tak uži\al splošno priljubljenost. Blag mu spomin. Pogreb bo v četrtek popoldne.
—	Imenovanja na vseučilišču. Za 'rednega profesorja geologije in paleontologije na ljubljanski univerzi je imenovan dosedanji izredni profesor dr. Marijan Salopek; za rednega profesorja trgovskega in meničnega prava je imenovan dr. Milan Škerlj, šef oddelka ministrstva za pravosodje v Ljubljani.
—	Imenovanja pri ravnateljstvu državnih železnic. Pri ravnatelstvu drž. železnic v Ljub-
ljani so imenovani: za ravnateljevega pomočnika Ignacij gega, za načelnika Ivlato Scirnel-ler in dr. Aleksander Fatur; v 4. skupino I. kategorije je imenovan Srečko Benedek, dosedanji vodja prometnega oddelka.
—	Srednješolska imenovanja. Imenovani so: Za ravnatelja drž. gimnazije v Kranju prof. Ivan Košnik; za ravnatelja I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Janko Lokar, inšpektor ministrstva za prosveto; za ravnatelja nepopolne državne realne gimnazije v Murski Soboti prof. Ljudevit Vagaja; za prof. drž. realne gimnazije v Ljubljani Josip Marn.
—	Upokojitve v učiteljski službi. Upokojeni so nadučitelji: Franc Černagoj na Bregu, Josip Sabati v Gorenji PolskaVi in Ivan Kraj-nik v Breznu.
—	Matteotijcva spominska slovesnost v Zagrebu. Minulo nedeljo dopoldne je priredila socialno demokratična stranka v Zagrebu slavnost v spomin Jakobu Matteotiju. Prireditev se je vršila v ?4etropolkinu. Ob tej priliki je došlo do opeiovanih praks med socialisti in komunisti. Red je vzdrževala številna policija na konjih in peš ter preprečila vsako demonstracijo pred bližnjim italijanskim konzulatom.
—	Nemiri zaradi zemlje v Virovitici. V
Virovitici je došlo med veleposestniki in do-brovoljci do večjih spopadov. Dobrovoljci so prišli, da pooero pridelke z njiv, katere so jim bili nedavno razlastili. Nastopiti je moralo orožniLtvo. Zaprli so 6 prostovoljcev, ki so jih pa kasneje zopet izpustili. Uvedli so preiskavo.
—	Grad Retfala delavska podružnica. Deželni delavski zavarovalni urad v Zagrebu je kupil grad Retfala, last grofa Pejačeviča. V gradu uredi ofeješka bolniška blagajna svojo lastno bolnišnico.
š Duhovniške vesti. G. Franc Štiglic, kaplan v Vojniku je zaradi bolezni nastopil daljši dopust. Za provizorja pri Mali Nedelji je imenovan g. Franc O s t r ž, za provizorja pri Sv. Rupertu nad Laškim g. Franc Slana. Kot kaplan pri Sv. Marku nižje Ptuja je nastavljen g. Ivan G a š p a r i č, ki je uoslej študiral na konservatoriju v Klosterneubergu.
š Celjska orgljarska šola zaključi svoje šolsko leto dne 14. t. m. Absolviralo bo osem učencev: Križnik Alojzij iz Št. Vida pri Fla-nini, Križnik Filip iz Brezovice pri Motniku, Klun Franc iz Koprivnice pri Rajhenburgu, Kocjan Gustav iz Bi/,oljskega pri Brežicah, Marhl Jožef iz Remšnika na Pohorju, Mulej Jožef iz Babnega pri Celju, Radman Ivan iz Rudihnira pri Sinju (Dalmacija), Zmaher Karal m Št. Vida pri Grofoelnem.
IZ PTUJA.
Za občinske volitve v Ptuju se je sklenil med slovenskimi strankami JDS, SLS, NSS in NRS kompromis. Slovenske stranke bodo šle v volitve z delovnim programom, ki je bil od vseh sprejet. Stranka se bo imenovala Gospodarsko socijalen blok, ki bo glasoval za enotno listo, na kateri bodo vse stranke zastopane. Nasprotni stranki sta nemška, ki se bo baje imenovala gospodarska in socialistična. Mestni Fcrkov muzej je obiskalo koncem šolskega leta mnogo ljudskih šol iz okolice in iz Medmurja. Tudi iz Guštanja je prišel 6. razred pod vodstvom učitelja Gačnika. Posebno pa je razveselilo slov. ptujske kroge, da je obiskal muzej in mitreja na Bregu profesor arheologije na ljubljanski univerzi g. dr. V. Mole s svojim seminarjem, kateremu želimo mnogo uspeha pri raziskovanju našo stare Petovione.
Umrla je pred kratkem gospa Blanke. roj. Strascliill, žena znanega tiskarja in knji-gotržca v Ptuju.

lj Zopet en junaški čin dr. Žerjavove Or-june. — Tatvina. — V Mostah št. 31 stanuje invalid Benedikt Satlier, ki svojo družino, obstoječo iz 6 giav, skromno preživlja s kiparskimi deli. Nedavno je pri njem privatna oseba naročila kip Ljenina. To so Orjunaši izvedeli po prijaznih ljudeh, ki v tisti hiši stanujejo. Nato je preteklo soboto prišlo 5 Orjuna-šev k njemu, eden je počakal v veži, dva sta čakala v trgovini Ivana Ralineta, ki se nahaja v isti hiši, dva pa sta šla v atelier gospoda Sattlerja. Tu sta vprašala, ali ja kip Ljeninov že dovi ieU, se lagala, da bi ga neki gospod, ki je nalašč za to prišel iz Zagreba, rad videl in spioh skušala doseči, da bi jim kipar kip pokazal. Ta jim . pa ni prav verjel, nič dobrega sluteč. Nato sta odšla in v veži se je vršil orjunaški consilium. Potem pa zopet prideta in naravnost zahtevata, da se jima kip izroči, češ, da ga bosta odpeljala v Delavski dom, kjer da se bodo nadalje pomenili. In res sta vzela formo iz ilovice, ki r;e ni bila vlita, in tehta okoli 60 kg, ter sta jo na pripravljeni voz naložila. Sattler je pozneje odšel v Delavski dom, kjer o celi stvari seveda niso ničesar vedeli. Nato pa je slučajno srečal voznika, ki mu je povedal, da je odpeljal kip v Frančiškansko ulico v Učiteljsko tiskamo, kjer ima Orjuna svoje prostore. Sattler se poda tjakaj in najde tam polno Orjunašev. Prosi za • načelnika ali predsednika. Ta pride in kipar | mu pove svojo zadevo. Doiunik mu odgovori, da se kip res nahaja pri Orjuni, da ga bo pa Sattler dobil nepoškodovanega nazaj, toda ne
tu, ampak na policiji, kamor ga bodo odpeljali pri tej priči. Zdaj Orjunaši res vzamejo ilovnati model na rame, toda na stopnicah ga nalašč in smeje se spustijo na tla, da so sesuje na kose! Potem odidejo b Sattlerjein na policijo, kjer je ravnatelj g. Guštin sestavil o celi zadevi protokol, oziroma ovadbo. Kajti gre za čisto navadno tatvino ali pravzaprav za rop pod lažnjivo pretvezo. Čedne razmere so to, ko par individuov meni nič tebi nič pride na stanovanje in odnaša privatno lastnino k sebi! ČezdaljeboJj se proslavlja Zerjavova te-lesna garda.
lj Zaprti Orjunaši. Policija je aretirala or. junaša brezposelnega zasebnega uradnika Josipa Korena, rojenega leta 1903 v Gorici. Koren je nujno osumljen, da se je udeležil zverinskega napada na delavca Rudolfa Ju--vana na Viču. Policija je dalje ugotovila, da se je Koren udeležil tudi napada na dr. Le-meža. Kakor se nam poroča, je bil Koren v Gorici fašist. — Radi napada s samokresi na delavce v gostilni Zupan na Krakovskem nasipu so bili aretirani orjunaši: zasebni uradnik pri tvrdki Hrovat et Co., tovarna firneža v Vegovi ulici, Metod P e g a n, trgovski potnik Anton T o m a ž i č in znani pretepač iz Florjanske ulice Ignacij Oblak.
lj Francoski narodni praznik. V ponde-ljek, dne 14. julija sprejema francoski vice-konzul oficielno od 11. do 12. ure dopoldne Vhod vrata Ia Ljubljanske kreditne banke (vzpenjača). Ta dan se za stranke ne ura-duje.
lj Finančni delegat dr. Šavnik je službeno odpotoval v Belgrad.
lj Odlikovanje. Z redom Belega orla V. vrste je odlikovan Matej Ilubad, upravnik nar. gledališča v Ljubljani.
lj Imenovanje v gledn^u-i upravi. Za upravitelja narodnega g; .insca v Ljubljani je imenovan Karel Mahkota.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Jenkole, posestnikov sin, 17 let. — S. Marija Kokalj, bolniška sestra, 46 let. — Rudolf Grahek, rudniški voznik, 18 let. — Miran Mohorič, sin sodnega svetnika, 12 let. — Marija Lešnik, delavka, 50 let. — Fran Cirk, čevljarski pomočnik, 16 let. — Alojzij Černič, delavec, 60 let. — Kornelija Czemy, zasebnica, 69 le!. — Frančiška Jereb, gospodinja, 28 let. — Katarina Tehovnik, posestnikova vdova, 34 let. — Anton Hočevar, občinski ubožec, 56 let. — Fran Trinkhaus, vojni invalid, 33 let. — Fran Ušenica, čevljarski mojster, 82 let.
lj Bolnica za ženske bolezni. V preteklem polletju se je v ženski bolnici oskrbovalo 1161 bolnic in porodnic ter 502 novorojenčka. Skupna umrljivost je znašala 9 na 1164, to je 0.77 odstotkov. Na ginekološkem oddelku znaša umrljivost 5 na 627 (0.79 odstotkov) in na porodniškem oddelku 4 na 537, to je 0.74 odstotkov. Od vseh žen, ki so porodile v bolnici v času od 1. januarja do 30. junija 1924, po številu 469, so umrle 4, to je 0.85 odstotkov. Število porodov stalno raste, letos jih je bilo 469, napram 422 v prvem polletju leta 1923. Odpuščenih je bilo 427 zdravih novorojenčkov, mrtvorojenih 24 (5.12 odstotkov) in umrlo jih je 28 (5.97 odstotkov). Nad 50 odstotkov porodov je kompliciranih. — Sprejem v bolnico je še nadalje omejen v toliko, da se ne sprejemajo bolnice, lri se lahko zdravijo izven zavoda, in da se sprejemajo noseče šele tik pred porodom ali med porodom.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 29. junija do 15. julija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 20, umrlo pa je v tem času 15 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju živ-ljenska slabost, v 2 jetika, v 1 pljučnica, v ;1 zastrupljene rane, v 1 možganska kap, v 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi razni smrtn' vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 29. junija do 5. julija 1.1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 škrlatica, 1 trebušnega legarja in 2 dušlji-vega kašlja.
lj Najdena vtopljenka. Vtopljenka, katero so potegnili iz Ljubljanice pri Vevčah, je 40 letna Angela H u m a r, prodajalka slaščic v Trnovem.
lj Zaplenjen saharin. V pondeljek ie policija prijela na Dolenjskem kolodvoru neko C. P. iz Rimske ceste, imela je namreč pri sebi več škatljic saharina in se je hotela 5 njim odpeljati na Dolenjsko. Policija je saharin zaplenila in uvedla preiskavo.
lj Tatvine. Bančnemu uradniku Letnarjn je bila pri kopanju v Tomačevem ukradena listnica, v kateri je bilo 285 Din in razni dokumenti. — Učitelju Francu Košči je neznan tat ukradel novo volneno obleko, vredno 100<? dinarjev.
vest
Abiiuricntski tečaj nn državni trgovski akademiji v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo -13 slušateljev in slušateljic (39 4). Priglašeuci za abiturientski tečaj 1921-25 se sprejemajo celi mesec september in prva dva dneva oktobra. 3. oktobra se prično redna predavanja. Pogoj za vstop je višji tečajni izpit (matura) popolnih srednjih šol, tehniške srednje šole v Ljubljani in nautičnih akademij kraljevine S113. — Ravnateljstvo.
Državna (igovska akademija v Ljubljani. Ta zavod, katerega so letos zapustili prvi absolventi četrtega letnika, je štel koncem drugega semestra 128 dijakov in dijakinj (89 +! 30) Od teh diiakov dijakinj is bilo ocenjenih
z izvrstnim uspehom: tli, z dovoljnim uspehom : 53, z zadostnim uspehom: 26, z nezadostnim uspehom: 3. Ponavljalni izpiti so dovoljeni 29 dijakom oz. dijakinjam. Ve led bolezni je bilo neizprašanih 6. Definitivno vpisovanje v I. letnik, ter začetek p^uka javi ravnateljstvo pravočasno potom listov in z razglasom na uradni deski akademije.
Prosveta"
'A. Dolinar:
Nekaj zanimivosti dunajske koncertne sezone.
DRUGI KONCERT.
Začetkom maja se je poslovil od Volks-ftpere njen ravnatelj Felix Weingartner, rodom iz Zadra; on slovi izmed prvih svetovnih dirigentov, poklican bo baje kot generalni gledališki ravnatelj v Čikago. Nemci so mu radi oponesli, kjerkoli je bila prilika, da se pre-foka po njegovih žilah slovanska kri in mu niso radi izrekli pohvalne besede. Dogodek zase je bil tudi prvi koncert z izključno francoskimi deli pod protektoratom francoskega poslanika Lefevres Pontalisa. Izvajala so se: Cesar Drankova sinfonija v d-molu v treh odstavkih, Chaussonova poeme za violino in orkester, Vincent d'Indyja La queste de Dieu, Lalova španska sinfonija za violino in orkester; večina teh del se je prvič izvajala na Dunaju. V teh delih se nam jasno očituje ves značaj novejše francoske glasbe; v vsej arhi-tektoniki velika jasnost v harmoniji vobče mirnost, v melodični liniji rahlost, nežnost, v celoti blagoglasnost, slikovitost in če treba tudi najhujši ogenj. V instrumentaciji ifiče vsak novih barv, v kombinaciji poedinih instrumentov novih izraznih sredstev.
V poglobljenje medsebojnih stikov je od-fel letos v juniju ansambl državne opere z Mozartovim programom v Pariz gostovat; izbrane so bile le najbolj odlične moči. Uspeh je bil v materialnem kot v moralnem oziru izredno zadovoljiv.
Novost je bilo tudi izvajanje Hubayevega dela: »Vita Nuova«; delo je zloženo na najlepše sonete in pesnii omenjene pesnitve; dva stavka sta instrumentalna, pet delov za zbor in solo, tako da razpade vse delo na 7 odstotkov, od katerih tvori prvih šest — prvi del, zadnji (poveličanje Beatričino v nebesih) drugi del. Delo je bilo pod skladateljevim vodstvom radi pomanjkanja skušenj slabo izvajano. Hubay je rodom Madžar r. 1858. Bil je v prijateljskih stikih z Lisztom in pozneje v Parizu z Viexempsom. Lisztov vpliv se njegovemu slogu zelo pozna. Ime si je pridobil kot violinski virtuoz!
Začetkom septembra bo Dunaj kar r,aj-fcolj slovesno obhajal Briicknerjevo rojstno stoletnico, s čimer bodo združene tudi velike jjlasbeae svečanosti (Mueikfest). Kot nekak Isvod k tej proslavi so bili Lowejevi afconne-ment-koncerti tekom sezone, kjer so prišle vse njegove sinfonije na vrsto, Lowe je bil eden izmed onih redkih, ki so v času najhujše borbe proti Brucknerju verovali v poslanstvo in bodočnost njegove umetnosti in potem tudi vse zastavili, da je pravo spoznanje tudi med širšo maso prodrlo. Vsa izvajanja na deveterih koncertih so bila mojstrska in ovacije kar najsilnejše. Lowe se je po teh koncertih ločil od dirigentskega pulta za ved-110, potem ko se je leto prej vsled slabotnega zdravja tudi vodstvu akademije odpovedal.
(Dalje.)
. . e
pr Razstava. Umetniška razstava znanega fckad. slikarja Sterleta in akad. kiparja Kepica v Jakopičevem paviljonu ostane še čez nedeljo, dne 13. julija odprta. Razstava je menda prva v Sloveniji slik-porti etov v taki veličini, zato priporočamo cen j. občinstvu za obilen obisk. Do sedaj je dobila razstava vse pol-ho priznanj, osobito, ker je toliko portretov znanih naših odličnih mož. Odprta je vsaki dan od 9 do 13 in od 15 do 18.
pr Dr. Rado KuŠej: Cerkev v luči prava fn etike. Ljudska visoka šola V. zvezek. Vse hvale vredna je misel, da se predavanja ljudske univerze objavljajo v posebnih brošuri-cab in se tako zanesejo tudi med orne tisoče po širši izobrazbi hrepenečih, ki se predavanj samih niso mogli udeleževati. Saj je vendar smoter ljudske univerze zanesti strofeovn.iaško in znanstveno utemeljene razprave perečih vprašanj med najširše sloje. Dr. Kušejevo pre davanje o cerkvi zasluži prav posebno, da pride v roke vsakomur. Tisti, ki cerkev ljubi, bo vesel, ko bo čiifcal izvajanja našega učenega ikanonista, ki v mira.in i tonu znanstvenika govori spoštljivo o cerkvi kot pravni tvorbi in kot tvoriteljioi prava; tisti pa, ki je cerkvi odtujen ali celo sovražen, bo r«vno ob objektivni sodbi Kužejevi spoznal, da je cerkev s svojim pravom in svojimi etičnimi načeli za kulturni napredek narodov tudi še danes nenadomestljiva. Da, danes še prev poeebno. V glavnih potezah očrta va Kušej razvoj cerkve najprej na vzhodu, potem na zapodu, označuje kraitko srednjeveško papeako mon arhijo; podčrtava pravni pomen papeževega primata za današnji čas, ki obstoja v tem, da daje cerkvi razširjeni po vseh delih zemlje enoten in trden pravni red, kar je največja dobrota za človeški rod. Končno se dotika dveh pri nas perečih vprašanj: Prvič šolstva, Id se bi naj rešil« sporazumno v korakordatu, a tudi po ustavi mere verski nauk deliti le, kdor jje predel RoobJastiio od venske oblasti,
•kakor dokazuje predavatelj; drugič ujedinje-nja katoliške in pravoslavne cerkve, od katerega bi ne pridobila samo cerkev ampak prav posebno Slovanstvo.	R,
pr <PREROD», glasnik za gojitev treznosti jn nravno povzdigo naroda, štev. 7 je izšel. Vsebina: Slovenci! O surovosti. — Jakob Soldič. Naša največja kriza. — Jan Kazimir. Protialkoholno gibanje. — Diskreditacija Slovencev in škodo tujskemu prometu! Brezalkoholne sadne pijače. (Konec.) — Dr. Jos. Sornrek. Bestija v človeku. — * Šolski odri. Listek. Morilec. — K. Ivan. Pod drobnogledom. Naš poderet. Vprašanja in odgovori. — Slovstvo. Šaljivo in še kaj. List je zelo zanimiv, poučen in potreben. Vsakomur ga prav toplo priporočamo, Naroča se pri upravni-štvu, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
pr Predavanj za dekliške sestanke je izšel IV. zvezek. Prinaša 5 krasnih predavanj, izmed katerih se prvi dve nanašata na društveno življenje, tretje govori o življenju v naravi, četrto o dolžnosti dela, peto o blagoslovu dela. Vsem društvom naj bodo nova predavanja najtopleje priporočena. Predvsem so namenjena ženskim društvom, zelo porab-na so pa za društva sploh. Tudi poedinci &i jih bodo radi nabavljali. Stane zvezek 5 Din in se naroča pri Orliški podzvezi, Ljudski dom, Ljubljana. — Motam so po enaki ceni na razpolago zvezki L—III., katerih vsak obsega Štiri lepa predavanja. Priporočamo!
Po sveto,
—	P. Bede umrl. V Florenci je po viharnem življenju umrl P. Bede v dobi 67 let. Pokojnik je kot duhovnik služil do 1890. 1. v svoji domovini na Ogrskem. Nato je odšel v Pariz, kjer je nekaj časa deloval kot profesor pri jezuitih, nato pa izstopil in se pod imenom Deltour posvetil političnemu in literarnemu delu. Ves čas je ostal vnet zagovornik katoliške stvari. Za časa vojne je bil pri-sednik in tolmač pri vojnem sodišču v Parizu, dokler ga niso osumili špijonaže in zaprli. Ko so ga izpnstili, je odšel v Nemčijo, kjer je ob polomu s Kurtoni Eisnerjem vodil demobili-zacijo čet L. 1921. je Deltour nenadoma izginil, se poslovil od svoje družine in vstopil v samostan. Tu si je nadel ime p. Bede ter je kot tak župnikoval na Koroškem in obenem vodil veliko akcijo za zbiranje darov za Avstrijo. Odšel je zopet v Pariz, kjer je govoril po cerkvah in konferencah in propagiral misel, da tvori francosko-avstrijsko prijateljstvo most med Francijo in Nemčijo. Nenadoma se je zvedelo, da je p. Bedo identičen z Deltour-jem, nakar je moral p. Bedo bežati. Zatekel se je v kartuzijanski samostan y Florenci, kjer je sedaj umri.
—	Smrtna kosa. V Gradcu je umrl v dobi 5.1 let Anton Afritsch, mnogoletni urednik »Arbeitemille« in občinski svetovalec. Pokojnik je bil znan kot iskren človekoljub in organizator društva »Prijateljev otroke, ki je razširjeno po vsej Avstriji. Po poklicu je bil Afritsch izučen mizarski pomočnik. — V Beljaku je umrl 90 letni podmaršal v p. Otmar Crusic.
.— Pesnikov dovtip. Ko je bil nekoč Le-mercier v gledališču pri predstavi, v kateri je igral slavni Talura, se je postavil prav na široko pred njim v ozkem hodniku na galeriji, kjer je Lemercier sedel, velik mlad mož v uniformi. »Prosim gospod,« mu je dejal mirno pesnik, »zastopili ste ini razgled.c Vojak ni odgovoril. »Gospod,« je ostreje ponovil pesnik, : dovolil sem si opomniti vas, da zaradi vas ničesar ne vidim, « Častnik je le za-ničljivo pogledal na človečka na nizkem sedežu, drugega nič. Tedaj ga je Lemercier prijel za ramo rekoč: »Stopite na stran, ne vidim!« »Mar veste, s kom govorite,« je ošabno pripomnil mladi mož, »z možem, ki prenaša zastave od italijanske armade.« — »To je čisto lahko mogoče, gospod, saj je našega Od-rešenika nesel osel!«
—	Vpliv nikotina na žensko lepoto. Znameniti nemški ginekolog dr. Hofstatter je nedavno tega izdal lmjigo, v kateri govori o pogubnem vplivu nikotina na žensko lepoto. Ce ženska kadi, dobi sčasoma moški izraz. Polt se otrdi, usta dobe hud izraz in kaj rado se zgodi, da začno ženske, katere kadijo, polagoma škUitL Nos jim nekako izstopi in dolnja ustnica pričenja presegati zgornjo itd. Z eno besedo, vse moderne ženske, naj prav pridno kade, če hočejo postati res grde.
—	Z aeroplanom preko Sibirije. Ruska družba za prostovoljno zračno brodovje namerava ustanoviti 6 novih zračnih zvez med Moskvo, Petrogradom, Harkovom, Arhangel-skim, Astrahanom, Minskim ter Vladivosto-kom, potem tri zračne ceste v Srednji Aziji ter dve v kirgiški republiki. Med Petrogradom in Vladivostokom je zračna razdalja približno 10.000 km, ki jo bo aeroplan preletel v 5 do 6 dneh (po železnici je trajala pot trikrat tako dolgo).
—	1/sušen.jc Afrike. Časopis »Tehnika za vse« se peča s tem vprašanjem. Se ver o-afriška in južnoafriška puščava prodira proti severn in proti jugu in bo uničila rodovitni svet, počasi sicer, a gotovo. Človek mora pomagati. Prodiranje peska se pozna na izsušen ju rek, nsaknjenju studencev in na slabi žetvi v narsikakšnem okraju. Vzrok ima to poslabšano podnebje v tem, da se odvajajo nepresiauo velike množine vode iz notranjosti ven. Obdobne reke, ki imajo močen padec, razširjajo svoje porečjo in kradejo počasi tekočim rekam in pa velikim
kotlinam notranjosti, ki nimajo odtoka, vodo ter 3o odvajajo v morje. Take reke so Sam-bezi in Kunene na jugu in Benue v pokrajini Čadskega jezera; odvažajo veliko več vode, kakor so jo včasih. Tako so kotline notranjosti polagoma izsušijo. Vsled tega je zrak zmeraj manj vlažen in je zmeraj manj dežja. Roke bi morale biti speljane spet v svoje stare struge, pa bi bilo dobro. In to je tehnično mogoče. Tako bi na primer jez čez Sambezi nad slapovi Viktoria zopet napolnil kotlino Kubango, nasip v okraju gornjega Kunene pa. ponev Etoaa. Tako bi nastala v notranji Afriki vodna površina od približno 50.000 kvadratnih kilometrov; dobro bi vplivala na mokrotne razmere in bi omogočila obdelovanje 200.000 kradr. kilometrov zemlje. To je pa skoraj toliko, kakor je površina Jugoslavije. Pa pride zraven še severna notranja Afrika.
SALOMONSKA SODBA.
Dva kolesarja sta v hitri vožnji povozila gos. Kmetica je vpila, kar se je dalo, in je zahtevala za gos 400 kron. Kolesarja sta ji ponujala 300 kron in sta rekla, da nimata več denarja pri sebi. Ona pa ne in ne, 400 kron morata dati. Rečeta ji: »Vzemite 300 kron in si specite gos, samo da imava inir.^ — »Mi ne jemo gosje pečenke, dajt.i mi 400 kron!* — Pokličejo župana. Vzame gos, potehta jo in reče kolesarjema, naj mu dasta 300 kron. Vzame denarnico, da, še 100 kron zraven, izroči 400 kron kmetici in gre z gosjo lepo domov.
Odvetniška zbornica la Slovenijo
je imela due 2. t. in. v sodni palači sto j redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo tudi več iavenljubljauskih odvetnikov. Ob otvoritvi popoldne ob 4. uri je zbornični predsednik dr. Majaron govoril pok. dru. Vladimiru Sernecu posmrtnico, ki so jo navzočni poslušali stoje in zaklicali «slavo» spominu vsespo-Stovanega pokojnika. Po dnevnem redu se je najprvo razpravljalo o pritožbi proti od-borovemu sklepu, s katerim se je odklonil vpis v imenik odvetnikov; pritožba se ni stvarno rešila, ker treba še poizvedeb o novih okolnostih.
Sledila so potem poročila cdborova o poslovanju zbornice v L 1923. Statistika kaže, da je bilo koncem 1. 1923. vpisanih 186 odvetnikov in 62 odvet. kandidatov; sedaij pa je 191 odvetnikov (v Ljubljani 64, v Mariboru 32) in 70 kandidatov. Zastopstvo revnih je tudi lani narasti o; tako so ljubljanski odvetniki zastopali exoffo v 104 civilnopravnih in 138 kazenskih slučajih; odvetniki v Mariboru v 128, odvetniki v Celju v 41 im odvetniki v Novem mesta v 2o civilnopravnih sporah. Pri odboru je v L 1923. doslo 2192 vlog, pri disciplinarnem svetu pa 30 prijav. Odborovo poročilo, katero je podai odbornik dr. Ivan Lovrenčič, navaja tudi važnejše stanovske sklepe, ki so se povečini priobčili zborničnim članom s posebnimi okrožnicami. Odbor je že lani majnika meseca predložil m i, n i s t m pravde spomenico, vsled katere naj se skrbi za temeljito in povsem zadostno regulacijo sodniških plač. Ker ta zadeva še 6edaj ni v interesu pravosodja urejena, je k tej točki na predlog dr. Ž i r o v n i k a občni zbor sklenil, da naj se odbor ponovno zavzame za čimprejšnjo ugodno rešitev. — Pred ložene zbornične račune in račun Podporne zaloge za I. 1923. je občni zbor povsem odobril in je glede na naraščajoče izdatke in pa glede na redno mesečno podporo, ki jo dobiva oboleli odvet. kandidat, določil zbornični prispevek za 1. 1924. 200 Din za vsakega odvetnika in po 100 Din veš za vsakega koncipi-jenta.
Pri dopolnilnih volitvah z listki je bil za zborničnega predsednika izvoljen soglasno zopet dr. Danilo Majaron, ki se je za to, deve-tič izkaizano zaupanje posebej zahvalil. V odbor so izvoljeni kot član dr. Božidar Vodu-šak, kod namestnika dr. Kokalj in dr. Novak. Za predsednika disciplinarnega sveta je izvoljen zopet dr. Fr. Tominšek, kot člani pa dr. Novak, dr. Ravnihar, dr. Dragotin Treo in dr. Karel Triller. Soglasno sta bila tudi vnovič izvoljena dr. Tekavčič za zborničnega pravd-nika in dr. Pire za njegovega namestnika. V komisijo za sodniške izpite, M jo ima za na-daljna trd leta imenovati ministrstvo pravde, je občni zbor imenoval 6 članov.
K vprašanju zastran ustanovitve stanovske zavarovalnice, katero je sprožil dr. Ko-kalj, je odbornik dr. Pire pojasnil, da je to vprašanje on sam in tudi poseben odborov odsek proučeval leta in leta, da pa je neizved ljivost take stanovske naprave postala popolnoma jasna. — Na to je bil po šesti uri konec zborovanja.___________
Orlovski vestnik.
Ljubljansko orkivsko okrožje priredi dne 3. avgusta v D. M. v Polju javen nastop s sv. mašo in taborom. Ta prireditev bo ena največjih, kar jih bo priredila orlovska organizacija v letošnjem letu. Br. odseke in krožke uljudno vabimo, iskreno pozdravljeni vsi prijatelji Orlovstva. Telovadci bodo pokazali, da so delali, mi jim pokadimo, da jih cenimo, da jih ljubimo in da hočomo hoditi 7. njimi.
Najrcncjše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo; Selenb. ul. 3. Gričar & Meja*
? Naznanila.
PeTska ZTAK& ima danes pop. ob 5. uri redntf sejo v prostorih akad. doma. Prosimo, da se potno številno udeležite.
Prostov. gasilno društvo v Kamnigorici vaM
vsa bratska društva in vse prijatelje gasilstva no proslavo 25-letnice, ki se vrši v nedeljo 20. julij,i 1024. na obširnem senčnatem vrtu gosp. Kappusa. Spored: 1. Ob 2. sprejem društev pred gasilnim domom; 2. Odhod k litanijam v farno cerkev; 3. Po litanijah odhod pred gasilni dom; 4. Odlikovanje devetih 25 let službujočih članov, nagovor in mimohod. 5. Odhod k veliki vrini veselici, kjer se vrši koncert godbe z izvajanjem sledečih ko-madov: Muhovič: Slovenec, Srb, Hrvat — koračnica, Zaje: čarovnica Bajsi — ouvertura, Parma: Pozdrav iz Gorenjske — valček, Poschel: Vene« j u gosi. pesmi — potpouri, Nahhant — koračnica Med odmorom godbe pevski koncert. Odbor.
Turistika in šport.
Kolesarstvo. Na olimpijadi bodo zastopali Jugoslavijo sledeči vozači: Dukanovič Djuro (Sokol, Zagreb), Sovič Koloman (Gradjanski ŠK, Zagreb), Truban Rudolf (Orao, Zagreb), Kosmatin Ivan (Primorje, Ljubljana). Kot peti pride eventuehio v poštev šoštarko Kazimir (Gradjanski ŠK). — Internacionalne cestne dirke Dunaj—Znojm—Dunaj sta se udeležila jugoslovanska vozača Sovič in Truban (Zagreb). Tekmovala sta na tujih kolesih, ker jima carinarnica na Dunaju ni pravočasno izročila lastnih vozil ter sta vsled tega zgubila vsako šanso. Kot prvi so dospeli na cilj: Cer-venka (Sparta, Praga) v 5 urah 19 min. 37 sek., tik za njim Perič (Sparta), Czap (Regent 1895), Kokoll (VViedner Radler). Proga je bila dolga 154 km. — Rezultat klubske dirke K. K. in M. Ilirija, ki se je vršila 6. julija na cesti Ljubljana—Krka—Ljubljana (75 km), je sledeči: lahka skupina: 1. šolar Josip v času 2: 31.46, 2. Goltes Adolf, 3. Bar Vinko; težka skupina: 1. Prah 2:47.4,, Bar Adolf.
Hazena. Češki reprezentančni team je na-stopil 26. junija v Belgradu proti reprezen^ tauci Jugoslavije, 29. junija proti reprezentanci Belgrad a in 6. julija v Zagrebu proti reprezentanci Zagreba. Cehinje so zmagale v vseh treh tekmah po prekrasni propagandni igri- Rezultati se glasijo: 8:3, 8:2, 11:2.
Za nogomet je nastopila pri nas mrtva sezona. V Ljubljani se imata igrati prihodnje dni še preostali dve prvenstveni tekmi Slovan —Slavija in Slovan—Svoboda; večje mednarodne tekme se bodo pričele šele v drugi polovici avgusta. — V Zagrebu je gostoval 6. in 7. julija Wiener Sportklub. Igral je obakrat proti Gradjanskemu ŠK in dosegel rezultata 4:2 in 0:1. Hašk je nastopil v Gradcu proti Hakoah in zmagal s 4:1. — Na Dunaju se je vršila v nedeljo zaključna tekma za avstrijski pokal med Amaterji iu Slovanom. Ob normalnem igralnem času je bil rezultat neodločen 4:4, v podaljšanju 2 krat 15 minut se je rezultat zvišal na 8:6 za Amaterje. V soboto so se vršile na Dunaju zadnje prvenstvene tekme za sezono 1923—24. Simmeringer SK je zmagal nad Admiro z 2:1, Hertha in Vien-na sta igrali neodločeno 2:2. Prvenstvo je dosegel Amateur SK, na 2. mestu je Vienna, na 3. Wiener Sportklub. V drugi razred padejo zadnji trije klubi Hertha, Ostmark in WAF, v prvi razred napredujeta iz II. razreda WAC-in Rudolfshugel.
Tenis. Turnir za prvenstvo Jugoslavije so je vršil od 26. junija do 2. julija v Zagrebu na prostoru Zagrebačkega klizačkega društva. Udeleževalo se ga je 80 igralcev in igralk iu sicer 31 članov Kliz. društva, 30 članov Haška, 10 članov Concordije, ostali tekmovalci so bili iz Zlatarja in Bjelovara. Razpisanih je bilo v celem 44 nagrad, od katerih jih je priboril 19 kliz. društvo, 18 Hašk, 3 Concordia, 3 Zlatar in 1 Bjelovar. Aranžma tekem je bil dober, razsodišče je poslovalo točno, zanimanje med občinstvom je bilo nenavadno živahno. Višek turnirja je predstavljala odločilna igra za državno prvenstvo med Antolkovičem iu Freudenreichom, katero je po dolgi in naporni borbi odločil zase Antolkovič. Zadnji dan se je vršila nadalje odločilna igra za damsko prvenstvo med go Wiirth in Gostišo. V posameznih važnejših konkurencah so zmagali: prvenstvo Jugoslavije poedinci: 1. Nikola Antolkovič, 2. Fedor Freudenreieh, 3. dr. Boško Miil-ler; prvenstvo Jugoslavije dame: 1. ga Mira Wtirth, 2. Vlasta Gostiša; gospodje double: Wtirth—Freudenreieh; dame double: Wurth —Peleš; double mixte: ^Viirth—Antolkovič; juniorji: 1. Zvonko Fink, 2. Zvoniinir Ferič.
Jugoslovanski zimskosportni savez v Ljubljani je imel v nedeljo 6. julija svojo redno glavno skupščino. Sedež saveza ostane še nadalje v LjubljanL predsednikom je bil izvoljen ponovno dr. Hubert Souvan, podpredsednikom Joso Goreč, tajnika sta ing. Bartl in VI. Vrančič, referent za smučanje Ivan Tavčar, za sankanje ing. Lev Mencinger, za drsanje dr. E. Miihlei3en. Skupščina je določila med drugim termine za državne prvenstvene tekme kakor sledi: smučanje drugo nedeljo v februarju, drsanje zadnjo nedeljo januarja sankanje in smuški skoki na Svečnico.
Poizvedovanja.
■ sgnbii je dne 7 i. ni. priMlajidec sladoleda 3v> žef Jankovi« na klavnici ali v njeni okolici novo belo bluzo vredno Din 300. — Pošteni najditelj se prosi, da bluzo proti uatrradi vrne lastniku, Cei(ua»-ieva ulica št &
njMd*
ŽUPANSTVO OBČINE LITIJA javlja prežalosino vest, da je njen časini občan, gospod
posiajenačelnik v pok,
dne 8. julija 1024 po daljši bolezni preminul. 2UPANSTVO V LITIJI, dne 8. julija 1924.
Hagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.) ,	3
2. poglavje.
Zmračilo se je. Okrog težke mize, na kateri je gorela mogočna petrolejka, so sedeli štirje tuji gotici: velik mož s sivo brado, kateremu se je bralo z obraza, da je bil nekoč vojak, z dvema vojnima spominkoma na prsih; drugi dolge in tenke po stave; zraven njega rjav mož s Črnimi kodri in slednjič nekako petindvajsetleten mladenič bledega, lepega, skoro ženskega obraza.
Velika železna ponev s kadečim se krompirjem in velikanska skleda posnetega mleka sta stali na mizi. Iz teh posod so zajemali lačni tujci večerjo. Stari Gottlieb Penker je jedel z njimi.
»Vi ste torej tukaj prvi hlapec?« ga Vpraša vojak.
Gottlieb se zasmeje.
»Prvi hlapec in še marsikaj drugega, M. pr. nočni čuvaj, če ostanete do desetih dobre volje, me boste lahko slišali, kako bom igral na piščalko. Ena, dve tri — do deset!«
Oujte, če ste podnevi prvi hlapec, ponoči pa čuvaj, kdaj pa spite?«
Gottlieb se nagajivo nasmehne.
»Res, tega ni še nihče potuhtal. Spim pa! Na to se lahko zanesete! Toda, poglejte, to pa vendar še vedno niso vse moje službe. Tudi pogrebec sem na primer.«
»O misericordial« vzklikne kodravec.
»Kaj pravi ta?« vpraša začudeno Gottlieb; >gotovo govori češki.«
»Ne, dragi moj,« pravi zauičljivo rja-
več, »vi se ne razumete na jezike; on je Italijan: Signor Maestro Potello da Milano. Kajne, kar zijate? Ne smete misliti, da smo čisto navadni piskači. Jaz n. pr. se imenujem Steiner; bil sem podčastnik in sem stal pred Kraljevim gradcem in Parizom. Poglejte zdaj našega hornista! Bil je pri huzarski godbi. Pri koncertih vzdrži en glas pet minut dolgo, ne da bi mu sape zmanjkalo. Lahko ste veseli, da ste nas najeli za prihodnjo nedeljo. Slišali boste krasno, svečano godbo.«
»Tudi to me veseli,« pravi vljudno Gottlieb; »kajti tudi učitelj plesa sem.«
Vsi godci se glasno zasmejejo.
»Sedemdeset let ima,« pravi Steiner, prvi hlapec je, pogrebec in učitelj plesa. Pogrebec in učitelj plesa, to se krasno ujema!«
»Prav lepo se ujema," odvrne prijazno Gottlieb, »to ima celo nekaj tolažilnega na sebi. Glejte, Teichavci so veseli ljudje. Če pa kdo umrje in ga neso v krsti na pokopališče in vidi, kako koraka za njim vsa vas po dva in dva, pred njimi pa stari učitelj plesa, in sliši godbo, potem si misli: Pravzaprav ni tako hudo, da me pokopljejo, to je samo neka poloneza.«
»Govori, kot bi bral,« pripomni pri-trjevaje tenki dolgin .
»Prav tako kakor Hellmich,« pravi Steiner »Hellmich dela tudi vedno take primere.«
»Hellmich — aH ste vi Hellmich?« vpraša začudeno, da, presenečeno Gottlieb in pogleda mladega hornista.
»Hellmich, da — ali je tako čudno?«
O ne — ne — saj je mnogo Hellmichov, prav razširjeno ime je to.«
No, zdaj pa pridite k nam, Hartmann, si hočemo kupiti pivcev. Mislim, da ste se že najedli.«
Dr. Friedlieb, ki je sedel do sedaj z njim v gosposki sobici, pride s Hartmannom v pivnico. Vstopi k mizi, pogleda ostro in bistro ogleduje tujce.
»Ti si torej godec?« vpraša prvega osorno.
Nič odgovora.
»Če si godec, hočem vedeti.«
Tedaj se obrne mogočno Steiner in pravi z bahavim glasom ironično:
»Gospod, nisem ti ampak vi! Kajti umetniki smo.«
»Pobalini ste.,« vpije dr. Friedlieb, pretepači, potepenci! In jaz sem poglavar! Razumete!?«
Tedaj vstane Steiner.
»Gospod poglavar, imamo poselsko knjižico! Jaz jo imam, ker sem kapelnik.«
Potegne staro listnico iz žepa, v kateri hrani poselsko knjižico.
»Tu je, gospod poglavar! Pri nas je vse v redu. Sicer je pa meni ime Steiner, sem podčastnik in sem stal pred Kraljevim gradcem in Parizom. Piskam na tubo.«
To rekši se usode in zajema dalje mleko.
Dr. Friedlieba je osupnilo.
>To ti je prebrisan dečko!« pravi s slabo pritajenim priznanjem. »Čujte Vi mož s tubo, lepo se vedete nasproti svetni gosposki!«
»Imamo poselsko knjižico, smo pošteni umetniki, plačamo davek in se zato ne damo tikati,« odvrne Steiner surovo.
»Tako?« pravi dr. Friedlieb in po-
makne stol k mizi. »No, saj rečem lahko tudi vi, vi, postopač!«
Steiner naredi uporen obraz.
»Gospod poglavar, ne žalite nas, se nismo nič pregrešili.«
Friedlieb ga debelo pogleda, Hartmann pa vmes nekaj godrnja; slednjič pravi doktor s presenečenim glasom:
»Ah — resnično — ne bi si bil mislil — dečko drži na čast!«
Vsi so tiho. Doktor godce ostro opazuje, nato pa vpraša:
Čujte, vi občutni kapelnik, nekaj vas moram vprašati! Kaj ste pa bili prej? Morali ste vendar imeti nekoč kak pošten poklic. To vendar ne gre, da ne bi bil kdo za nič drugega na svetu, kakor da je stal pred Kraljevim gradcem in Parizom, nato pa piha v tubo in žali poglavarje.«
»Prej sem bil kočijaž pri gospodi,« odvrne Steiner ponosno.
Friedlieb zategne obraz.
»Kočijaž pri gospodi ni nič stalnega, to je kot veter, ki nikdar ne miruje. Zato se ne čudim, da ste postali polagoma — kapelnik. In ta tenki longin, kaj je bil ta prej?«
»Jaz sem bil pek,« odgovori ta, »in se pišem Schulze.«
Dr. Friedlieb' ve9el vstane.
Pek ste bili? — Pek? In Schulze vam .je ime? To je pošteno! Oboje! — Pek, to jo nekaj imenitnega! Najbolj koristna stvar na svetu je kmet, nadaljevanje, izpopolnenje, takorekoč druga polovica kmeta je pa pek. Razumete to, Schulze? Razumete pa tudi, da je greh in sramota za vas, da se s tako redilnim rokodelstvom klatite do svetu kot Dostopač?«
Sladkorni trg.
Poletni čas, ko se sadje vkuliava, je prinesel povsod živahnejše povpraševanje po ra-finiranem sladkorju. Povpraševanje je večje tako na evropejskih trgih, kakor tudi na amerikanskih. Sicer je pa položaj na sladkornem trgu na obeh straneh oceana različen. Združene države so odvisne večinoma od trs-nega sladkorja, kojega produkcija pričenja na Antilih in na Sandvich-otokih v decembru, doseže svojo višino šele v marcu in zaključuje v mesecih juniju in juliju. V avgustu je že na razpolago kalifornijski, a v septembru pesni sladkor od drugih v poštev prihajajočih držav Unije. Produkcija pesnega sladkorja prihaja v poštev predvsem v zapadnih, od-nosno v srednje zapadnih državah. Toda pogostokrat se dogaja, da prodre pesni sladkor do atlantskega obrežja in povzroča konkurenco tamošnjim od prekomorskega trsnega sladkorja odvisnim rafinerijam, kot se je to zgodilo v zadnjih mesecih 1. .1923. V normalnem slučaju zadostuje za Združene države lastna produkcija pesnega sladkorja tako dolgo, dokler ne pride na trg nova letina trsnega sladkorja s Kube, Portorica, Havaja itd.
V Evropi je položaj drugačen. Kampanja prične tu v drugi polovici septembra. Poleti zmanjkuje sladkorja in takrat mora Evropa kriti svoje potrebe s trsnim sladkorjem. V zadnjih letih je igral javajski sladkor precejšno vlogo. Koncem junija izginejo navadno vedno večje zaloge češkoslovaškega, lioland-skega in belgijskega sladkorja. In takrat se računa z Javo. To se je zgodilo tudi letos. Nakupile so se večje množine javanskega sladkorja in te so že na potu. Toda letošnji prevoz se je zakasnil in zato je nastopilo prehodno v posameznih državah precejšno pomanjkanje belega sladkorja. Vsled tega dejstva so bili Avstrija, Jugoslavija in Trst dobri kupci in so plačevali ceno za razpoložljivi sladkor v kockali: 400—405 Kč franco avstrijska meja, 28—28.50 funtov štorlingov fco Trst. Francija je bila dobra odjemalka za nemški sladkor, ko pa je Nemčija dovolila nadaljni izvoz 50.000 ton sladkorja, je povpraševanje močno ponebahv Računati je pa s še večjim izvozom nemškega sladkorja, kar pomeni presenečenje v letošnji sladkorni kampanji. Dose-daj je dovolila Nemčija izvoz 300.000 ton sladkorja.
Pripomniti pa je treba, da se računa na porisan je produkcije kubanskega sladkorja od 3,600.000 ton na 4,100.000 ton, torej za 500.000
ton, česar ae preje ui vpoštevalo.
Vrsta koruze m mrzle
Učenjaki že dolgo poskušajo prilagoditi rasne človeštvu koristne rastline novim podnebjem, da bi tako prišle ljudstvu v korist v vseh pasovih naše zemlje.
Tako skušajo sedaj v Zedinjenih državah pridobiti vrsto koruze, ki bi izredno naglo rastla. Zakaj? Da dozori tudi v severnejših krajih, kjer je poletje bolj kratko in manj vroče. Podnebje so ne da spremeniti, edina možnost razširiti kulturo koruze v mrzlejših, to je goratih ali severnih krajih, je ta, da se najde vrsta, ki zori zelo hitro. Seveda se taka vrsta koruze ne da kar naenkrat vzgojiti. Nahajajo se pač vrste, ki se približujejo temu idealnemu stanju: te je treba izločiti, skrbno gojiti in križati. Po trudapolnih poskusih je ministrstvo za poljedelstvo v Zedinjenih državah
prišlo do tega, da je vzgojilo celo vrsto koruze, ki ima tako kratko steblo, da prihaja strok pravzaprav naravnost iz zemlje. Ta koruza dozori že v 70 dneh.
Lan iso to koruzo sadili v Coloradu, Ko je bila zrela, cela rastlina ni merila več kot 60 cm. Da se bo ta vrsta še bolj utrdila, jo bodo križali z neko drugo, ki so jo našli v visokih Andah, kjer dozori v podnebju, katerega toplina znaša 20 stopinj manj kot v koruznem pasu Severne Amerike, ki se imenuje Oorn Belt
Odkod prihajajo te zanimive vrste koruze? Našlo se je, da niso ameriškega izvora. Eno so prinesli s seboj v Manitobo Rusini, ki so se izselili iz Karpatov, kjer je tudi podnebje zelo ostro. Na vsak način se je ta vrsta koruze dobro prilagodila ameriškemu podnebju, tam raste že celo dolgo vrsto let in zori približno v 70 dneh. Še hitrejše zoreče vrste se nahajajo v Novem Brunswicku in v Novi Škotski.
V Boliviji in v Peruju so uradniki biroja of Cereal Investigations (za žitna raziskava-nja) našli koruzo, ki zori v krajih z 10 stopinjami Celzija letne povprečne topline med tem ko so v severo-ameriškem Corn Beltu mnenja, da je 13 stopinj najnižja nočna temperatura, pod katero ni svetovati saditi koruze, in da mora biti v času vegetacije povprečna toplina 22 do 23 stopinj.
Že to doka?uje, da je koruza skromna rastlina. Večina r.meriških vrst dozori v 120 dneh, nekatere celo v 90. Samo na jugu, kjer so se v vročini vrste polenile, zahtevajo 150 do 160 dni. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da temperatura ni vse. Veliko vlogo igra tudi dolgost dneva, ki je na severu daljši kot na jugu; svetloba igra namreč zelo veliko vlogo pri vegetaciji v severnih krajih.
Z najdenimi vrstami bodo ameriški agronomi skušali križati vrste iz južne in Severne Amerike, tako da bodo na tak način pridobili novo vrsto, ki raste in zori silno naglo in se ne boji nizke temperature. Mnenja so, da bo mogoče na ta način kultivirati pritlikavsko vrsto, ki bi bila tako nizka kot krompir in ki bi se dala saditi daleč gor proti severu, kakor
tudi visoko v gorah.
♦ » *
g Stanje našega železniškega parka. Dne
1. L m. je bilo stanje našega železniškega parka sledeče: V prometu: 1707 lokomotiv za normalni tir in 50.896 vagonov za normai. ni tir; potem 40o ozkotirnih lokomotiv in 3S24 ozkotirnih vagonov. Izven prometa- 804 nornialnotimih lokomotiv in 16.687 normalno tirnih vagonov; potem 303 ozkotirne lokomotive in 1036 ozkotirnih vagonov.
g Naši državni dohodki. V mesecu januarju so znašali državni dohodki 783 milijonov dinarjev (v januarju lani 583 milijonov), v februarju letos pa 774 milijonov dinarjev napram 552 milijonom v februarju leta 1923. — Opaža se, da državni dohodki padajo, kar ie raavidno iz statistično dokazanega dejstva, da
so terjatve drža/ve pri Narodni banki mini. malne, če so sploh izkazane. Tako so znašale drž. terjatve pri Narodni banki 30. jun. t. 1. samo 3.6 milijonov dinarjev, 15. t. m. pa uic.
g Uvoz semenskega krompirja v Italijo. Italija je dovolila za leto 1924. uvoz samo za semenski krompir. Ker je uvoz semenskega krompirja vezan na gotove predpise, naj interesenti naslovijo svoja vprašanja do 1. avgusta t 1. na <Laboratorio di patologija ve-getale della R. scuola superiore agraria di Milano>.
g Produkcija olja v Dalmaciji. Po podatkih splitske pokrajinske oblaisiti, kmetijski oddelek, je Dalmaoija v letu 1923. produei rala 23.786 hI olja. Produkcija je sledeče porazdeljena v hI: Benkovac 1023, Dubrovnik 1639, Makarska 1261, Imotski 14, Knin 31, Korčula 2130, Kotor 450, Motkovič 950, Spiit 979, Supetar 1000, Šibenik 609, Biograd na moru 8400, drugod 6200. Oljnatih tropin kot stranskega produkta pa skupno 51.398 sto-tov.
g Povišanje cen kavi Kakor poročajo ?z Newyorka, je nastopilo tam občutno zvišanje cen kavi. Letina 1. 1923-24. se ceni na 21.7 milijonov vreč (vreča kave ima 60 kg), cd tega samo v Braziliji 14.9 milijonov vreč. Nasprotno pa je znašal v kampanji 1923-24 konzum 22 milijonov vreč. Za 1924-25 se predvideva produkcija samo 20 milijonov vreč, kar bo vsekakor imelo vpliv tudi na cene.
g Zunanja trgovino. Italije. V teku prvih štirih mesecev t 1. je uvozila Italija tujega blaga v vrednosti 5 milijard 816 milijonov lir napram 5 milijardam 515 milijonom v istem razdobju 1. 1923. Izvoz je dosegel v prvih štirih mesecih leta vrednost 4 milijard 857 milijonov lir v istem času lani 3 milijarde 148 milijonov). Deficit ki je znašal prve štiri mesece L 1923. 2 milijardi 382 milijonov lir, se je zmanjšal na 1 milijardo 458 milijonov lir v odgovarjajoči dobi 1. 1924.
g Delniške družbe v Bolgariji. Koncem 1. 1923. je bilo v Bolgariji po uradni statistiki 539 delniških družb s kapitalom 1 milijarde 804.5 milijonov levov, od tega je bilo vplačanih 1 milijarda 550.9 milijonov levov. Največ delniških družb je bilo trgovskih tvrdk (290
s kapitalom f milijarde 55.8 milijonov levov, od tega vplačanih 901.7 milijonov levov.
g Kdo je dal monopolski upravi posojilo? Na čelu finančne grupe ki je dala monopolski. upravi posojilo 300.000 funtov šterlingov, so: Anglo-Austrian Bank na Dunaju in Angleška trgovinska banka v Belgradu. Zraven so udeležene še: Imperial Ottoman Bank, Lnzard Brothers & Co., Hambros Bank in Britisch Overseas Bank. Da smo dobili posojilo v Angliji je bilo treba posredovanja dunajske An glf >Austrian Bank.
Mete©Fo!ogičsi© poročilo,
<si Zahtevajte edino le * Palma«.
U&s opazovanju
Barometer v mm
Termometer
? O
1'aihrom. ditoreuea v C
Nebo, . etrov
v mm
737-9
739'G 24-8
varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime ..SdSSClilT' in na znamko ,j€l€IS"!	S
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pot-1 plati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so večja trajnost In vzdržljivost čevl* jev, elastična In ugodna hoja, ter nizka cena.
;a sno vzb.
d. obl.
jug
Izžrebane srečke pri loteriji na Rakovniku.
(Pazite tudi na predstoječe črke!)
A 5715 (vrednost 30.000, K); A 18219 (vred-ftoat 15.000 K); D 19100 (vrednost 10.000 K); C 1670 (vrednost 8000 K); R 9792 (vrednost 6500 K).
Po 4000 kron vrednosti: T) 19650; H 17352; C 9254; 1) 1561; C 731; B 17851.
Po 1000 kron vrednosti: E 14082; C 5004; C 1062; B 12055.
Po 600 kron vrednosti: A 5548; C 10741; E 12121.
Po 600—700 kron vrednosti B 6051; B 14553 Po 350—450 kron vrednosti: D 8059; E 3184: T) 2302; A 2044; E 2211; E 16942; D 17148; P 17598; C 10007; A 12026; C 47.37; B 12021; C 6775; E 2189; C 4148; A 1570; E 17518; D 2113; C 1789; C 8113; D 1685; A 18074; C 19416; C 16788.
Po 200—250 kron vrednosti: B 3943; D 15994; A 7463; E 6807; A 7169; C 11668; A 10244; E 6270; B 19204; D 19127; O 9873; D 18712; C 9504; A 17848; E 15844; D 8876; B 19419; D 19521; D 1178; C 4891; C 10378; C 6987; E 7629; A 15286; D 11773; C 10263; E 2313; C9388; R 1714; E3135; € 3620: D 17019; A 19919; A 19440; C 19538; D 19938; D 15033; D 1083; C 17534; E 7146; E 9870 C 3859: E 8950; D 6710: E 7921; D 12053; C 9623; A 10456; I) -1670; A 4410; B 17232; I) 11319; C 8658; B 45; D 10404; C 10953; D 19179; C 14840; C 17059; A 1386; D 18921; B 8179; A 2084; D 18896; C 15825; B 14219; A 3075; r> 132S3; B 10171; C 2541; A 1838; D 14179.
Po 150—200 kron vrednosti: A 12378; B 1995; B 11282; C 2429; B 7919; C 2458; A 6251; A 16778; B 18735; T) 5989; A 186-10; C 12261; C 2385; D 2872; T) 16208; C 10392; D 9668; E 11252; A 470; C 6887; B 17128; D 8550; C 4106; E 18942; D 1661; C 9086; C 11323; B 9754; A 537; B 15859; D 10865; B 17446; B 6930; E 16567; A 6103; R 6119; C 9961; A 632; A 14323; P> 17368; B 12178: A 19186; E 16424; E 13926; C 14959; O 16604; D 12364; A 3983; D 15485; C 4392: r. 5681: A 19977; C 17798; D 7635; B 17636; E 16495; E 1594; C 3578; D 5048; B '183; E 13005; A 15970: B 12951; C 9992; D 12683; C 14261.
Po 150—200 kron vrednosti: A 13278; B 1995; E 9595; A 14199; C 9438; B 9891; B 14372; E 16929: C 1395: B 6202; E 4318; E 19284; T) 14235; A 4553; B 10932; D 8214; A 7132: 1) 5424: D 5720; E 15122; C 3646; B 14438; B 12619; B 16790; E 6792; E 14868; E 11056; I) 5586; B 4915; D 10532; D 1749; E 18294; E 10734; A 4657; B 19690; A 4171; B 13660;
A 7016; E 308; E 9523; C 3035; B 10368; C 19813; D 11944; A 16522; D 13841; A 10518; C 13350; E 6877; E 16338; B 16650; t) 3571; A 8763; B 8026; A 7509; C 17946; D 13824; E 8319; D 6974;.B 4748; E 18263; A 15326; C 11310; B 18409; I) 17099; E 2648; C 7199; D 11382; A 13950; A 17143; B 3939; A 4904; A 3420; E 1398; B 4764; D 9701; C 10195; C 18621; B 10609; C 17506; E 9740; A 2999; D 12802; E 11113; A 7492; D 16703; E 10094; B 9260; B 17711; A 4144; D 14851; A 4524; E 8047; E 9105; E 7193; A 3311; B 2911; B 19190; b 8835; C 14215; D 3521; E 7447; A 15168; B 10372; C 19706; E 19641; C 3494; A 16916; C 11811; B 17345; D 4464; B 10044; E 4892; D 5771; E 6834; D 17522; P 16314; E 4732; C 16220; B 13-172; E 602; A 10547; B 6; E 15567; D 17889; B 19897; E 8785; A 16091; A 701; B 19494; C 10642; D 12750; A 6348; P 1637; B 458; D 19863; B 18162; A 19435; D 480; E 576; B 14007; D 18456; A 15979; A 3995; E 4014; D 10278; E 3767; A 18928; A 10105; A 11475; B 11010; E 16925; E 971; D 19373; C 4385; C 13258; B 12015.
Po 100 kron vrednosti: B 15142; D 19567; C 13478; B 6512; C 1921: D 17152;; A 7761; C 2155; C 3740; E 13815; E 7950; C 4150; C 16705; A 14544; B 5201; C 16437; B 9795; A 18767; C 13822; D 102; D 8177; B 15140; A 12511; C 2775; A 13916; E 5025; D 63; D 11880; A 11706; E 16564; B 5504; E 16-179; D 19677; E 8964; D 10114; B 16319; E 10211; E 4231; C 11888; C 13094; B 3928; D 6159; ~	~
C 12351; A 8445; E 15054; C 11545; A 2925; B 11906; 1) 5286; B 10.389; B 13.613; B 11.655; E 18.116; E 5564; B 7439; E 16.421: B 5207; D 1611; A 211; D 5474; B 2028; E 13.599; B 12.912; C 11.093; B 663; I) 6230; A 3920; P 9977; B 11.831; C 3588; D 4517; C 3678; C 14.910; B 16.210; B 3323; A 2259; D 15.985; A 3910; E 5596; P 15.513; C 9317; E 4706; E 10.068; C 16.290; A 17.951; A 18.565: B 10.130; E 9459: C 12.794; A 14.689; A 4007; B 6293; P 11.188; E 6034; A 12.839; C 15.421 C 3557; E 6249; A 15.563; A 3746; C 2180; 3 14.521; B 10.339; E 8957; E 6450; A 12.776; P 1033: E 6326; E 19194; P 14.401; E 17.580: D 839; C 15.504; C 6219; E 18460; B 16.301; C 7884; A 19.522; B 13.942; E 12.405; A 1(1.335; E 11.449; A 18.078; C 17.813, A 1728; A 7130; P 146; P 12.3S7; P 13.666; E 7364; P 1727; B 879; C 17.866; C 1810; B 16.685; B 7039; B 2108; C 17424; A 5609;
P 6913; P11472; B 3546; C 19578; C 10410; A 3094;
C 1610; P 5331; B 18.363; P 254; B 938; C 872: A 14.266; E 10.029; E 1825; A 17.847; A 17.675; A 9271; A 19.707; C 19.546; B 168; E 1227; P 19.167; B 16.879; P 17.400; C 18.531; E 2205; P 15.225; B 16.487; C 15.393; C 2761; E 3600; E 620; C 8902; E 8003; P 4386; C 12.823; E 1627; B 10.712 B 12.921; E 15.(501; P 19.968; P 10.00«!; P 6712; A 3798; B 7352; P 8690; P 17.811; P 12.625; B 11.601; A 12.936; B 2653; A 19.177; B 13.399; P 6153; A 15.895; C 2343; B 14.846; A 16.021; A 4839; A 10.196, C 8265; C 14.332; A 13.509; A 613; B 2285; A 1166; C 13.883; B J9.081; B 1940; C 8828; A 7001; P 314; P 16.101; P 8000; B 18.101 A 5328 P 12.147; P 7334; B 18.645; C 11.330; P 1640; C 18.158; A 10.508; C 11.877; E 10.293; P 11470; A 10.668; A 6963; P 19.428; C 15.242; E 19.965; E 1479; A 18.330: A 7044; O 6392; D 10885; B 11.624; P 18.677; C 15.532; P 16.354; P 19.443; A 12.302; P 18.295; E 6865; C 475; P 17.621, A 1145; E 5465; E 7671; B 4431; C 16.036; A 4035; B 19.173; P 17.319; B 15.648; B 5494; E 1182; A 12.054; P 18.921; P 10.226; A 19.116; A 1513; P 17.066; B 9065; E 14.692; E 15.284; C 1571; C 10.333; P 1884; A 5153; R 15.499; A 13.600 A 748; A 17.026; P 5214; E 13.079; E 15.126; E 3573 B 10.946; C 16,493; A 16.566; P 17.132; A 5950; E 16.187; B 5413; C 12.449; C 17.122; E 13.886; B 15.298;P 14.003; E 3354; E 16.858; C 2760; E 19076 C 9081; B 13.195; C 2567; B 6632; C 8132: B 13.51 ^ U 18.927; B 7857; C 3091; A 10.615; E 7035; P 12.102; C 1114; E 229: P 16.871; C 6191; R 2919; A 4358; B (5136; E 10.707; P 5003; E 5290; B 15.950 E 11.406; I) 18570; E 18.987; P 10.777; E 13063; P 9837; C 4547; A 7520; B 9263; E 18.969; C 708; A 14.939; B 4884; C 3315; P 7413; C 16.723; B 15.977; A 8484; C 10.819; B 7888; E 3170; P 8276; E 279; P 10.374; P 4244; P 9755; P 18.682; E 3165; B 12134; E 2934; E 9297; A 13435-B 16418; C 1-1275; C 16585; C 10064; C 8254 C 12.812; E 19.432; C 845; R 18.008; P 17.947; R 13.563; B 5133; P 17.592; C 15.208; P 17.788; E 79; E 9615: P 2626; P 8157; E 4537; C 8764; E 16656; B 3967; A 18249; E 11219; C 194999; P 19822; A 14502; E5686; A4157; A 18509; B4146; E 11612; R 16090; P 17279; C 17398; C390; E2347-A 11632; C 1761; C 15075; B 6954; C 10215; P 4796; E 6722; A 387; C 2747; B 13672; E 18557; A 7168; E 6529; C 19782; B 16008; A 19.474; C 11.046; R 18.773; A 18.670; C 3.257; E 16.000; P 14.356; B 11.869; E 7.360; A 16.865; E 18.956; E 12.212; E 5.976; B 11.896; E 4.624; R 2.982; B 8.114; E 8.055; A 8.909; A 17.687; C 7.4-13; P 14.804; P 4..304; B 14.250; A 2.825; B 15.621; A 17.112; E 13.728; E 12..425; A 7.660; B 11.409; A 8.208; E 19.083; A 10.360; A 15.456;
A 3.387; B 19.564: B 16.732; B 10.497; B 2.411; ......................
II II II 11 H
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.TT.D. v Išia&šJsrJ Kopitarjeva uiica 6. 18.
Prodajalka
vešča meš. trg. želi nastopiti. Gre tudi v špecerijsko trgovino. Pisma pod »Prodajalka« štev. 3864. —
K mali družini na deželi se sprejme za takojšnji nastop ali s 15. julijem priletna pametna
KUHARICA
ftatera bi znala poleg domačih hišnih del tudi urejevati vrt. Plača po sposobnosti in dogovoru. Naslov pove upra-.va Slovenca pod štev. 3848.
DVA UČENCA za pleskarsko in slikarsko obrt sprejme Bokal, Celovška c. 65.
ki je vešč montaže Fran-cisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev, išče za centralo v Žireh ing. A. ŠTEBI, Ljubljana, Dunajska cesta 1, IV. nad.
Žalostnim srcem naznanjamo, da smo nenadoma izgubili ljubljeno in dobro sestro, oziroma tetko
Angelo Hiimer
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 9. t. m. ob pol 17 iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. julija 1924.
Žalujoči rodbini
Janežič-Psslab.

/j,.;*1 v
ki jc vešča nekoliko kuhe, sprejme proti dobri plači ugledna trgovska hiša na deželi. Ponudbe pod »Poštena 420« na upravo Slovenca.
UČENEC
krepak, dobrih kršč. stari-šev, se želi učiti trgovine, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Naslov pri upravi lista pod štev. 3741.
V zanesljivo
oddam 5 mesecev staro deklico. Oskrbnino plačam po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Otrok«.
?
Kateri trezen, podjeten mladenič i Din 35.000 gotovine, katera se dvakrat obrestuje, hoče kot delovodja in družabnik pristopiti podjetju za izdelovanje cementne opeke v družbi s posestnikom,, ki ima vso potrebne stroje ter pesek na razpolago. Sprejme se stalno tudi izurjen IZDELOVALEC te opeke. Ponudbe pod «Dobičkanosno podjetje 3812« na upravo.
IŠČEM STANOVANJE
z 2 sobama in kuhinjo. Najraje pa vzamem malo hišo v najem na periferiji mesta ali bližnji okolici. Ponudbe pod A. H. na upravo lista.
tudi v barvah in sc plisira na Brega št. 2, IT. nadstr.

....... '	—	* " - ' rtT;
posojila za 1 do 2 leti želi podjetje v Ljubljani proti popolni varnosti in visokemu obrestovanju. Ponudbe na upravo lista pod »Popolna varnost« štev. 3S19.
vsako množino Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova ulica 13.
■ jmillll»ll«l»»lill»IMMllMH»n»M«HH»*t!IUM»
| P- n.	}
! šivilje gospodinje j
j opozarjamo, da so zopet do- i i speli najboljši šivalni stroji : ;	in kolesa	:
v vseh opremah
za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji ..AdlCr" kakor; cilinder, levoročni
in krojaški. Pouk v v e Z e n ! D ter
Krpanju perilo in
nO^ffiViC (štolanjej brezplačno edlnO le pri:
Ljubljana,
j blizu Prešernovega sporae-:	nika ob vodi.
i Popravila sprejemamo!
Tužnega srca naznanjam, da je nenadoma preminula moja dobra, zvesta, nenadomestljiva družabnica, gospodična
Angela Humer
Pogreb se vrši ▼ sredo ob pol petih iz mrtvainice pri Sv. Krištofu Priporočam jo v molitev.
Fani Stritih, trgovka, Ljubljana.
za orgle, popravo orgel in harmonijev, ter napravo no« vih orgel, izvršuje strokovno in ceno Anton Dernič, izdelov. orgel, Radovljica.,
Kupujem vsako količino sladkega prešanega
SENA
Ponudbe na Llppert, trgovec, Gsijek I, Beogradska
ulica.
3806
POLNOJARMENIK
65 cm šir, nov, eno leto v teku, 25 žaginih listov, 20 parov klešč itd., se takoj proda. Parna žaga Skofelj-ca pri Ljubljani.	3852
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba "ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
! C 7.091; C 7.739; D 6.793; B 17.943; E 19.513; E 16.103; A 6.029; A 17.984; B 17.569; B 21..,66; C 17.667; B 2.494; C 6.127; D 8.38-1; E 18.015; K 8.406; C 1.687; E 10.648; A 16.565; P 16.587; R 6.105; A 14.016; A 15.372; B 12.163; C 6.301; A 9.053; B 805; P 10.624; B 14.388; E 17.012; P 2.208; A 9527; E 14.618; A 18.102; A 8.962; E 9.028; A 3.006; B 10.254; A 19.031; E 2.095; C 14.858; A 7.567; P 12.738; C 19.348; C 8.110, B 14.374; C 1.046; C 5.155; C 4,118; E 1.095; B 17.972; P 8.896; E 8.014; E 4.592; C 13.279; B 17.685; C 18.427; A 11.356; A 7.849; B 8.216; C 9.856; C 8.065; E 14.923; A 9.031; I) 5.674; C 4.552; C 8.861; A 19.557; U 18.024; C 8.486; A 14.190; B 9.016; C 8.029; R 3.016; P 13.292; C 15.427; P 16.059; A 16.875; E 12.598; A 17.780; C 8.222; P 19.108; B 14.809; C 1.695; B 17.786; A 4.190; R 2.-187; R 11.432; E 2.952; A 19.646; B 18.350; E 15.692; B 933; A 18.700; C 13.532; A 16.589; C 3.786; C 16.188; B 3.476; P 3.554; B 1.552; A 2.981; E 15.647; B 6.346; A 11.577; B 16.692; A 11.079; C 1.592; A 11.292; C 18.473; P 16.150; E 6.478; E 13.445; B 14.701; C 13.261; B 18.688; B 5.921; B 4,772; C 18.879; C 1.075; C 12.403; B 6759; A 10.324; E 14.181; B 7.102; A 8.437; R 15.108; E 19.476; C 15.606; B 19.922; B 10.557; B 3.803; P 13.637; R 12.499; A 5.691; E 2.479; C 2.323; B 18.981; C 6.899; C 19.066; C 4.522; A 19.379; A 11.723; C 19.884; C 13.801; C 7.962; C 18.277; A 3.834; B 16.668; E 1.203; E 15.336; A 14.542; C 10.475; E 7.299; A 10.759; E 12.042; B 12.487; A 11.718; C 2.550; C 3.635; B 7.561; B 10.806; B 12.533; B 550; P 2.551; A 19.811; B 14.469; B 203; B 10.315; B 12,893; E 12.146; R 309; R 16.180; C 10.2S2; C 9.151; A 14,917; A 9.440; E 1.096; C 6.587; P 7.347; B 7.735; A 7.511; E 10.234; E 18.710; E 5.749; A 13.380; C 15.888: E 6.705; R 6.297; C 47; E 10.661; B 5.306; P 4.352; B 6.545; E 9.899; C 8.881; A 17.380; B 8.973; A 5.995; A 9.499; B 11.666; R 3.970; P 4.581; B 19.069; O 1(5.632; R 7.659; E 8.009; A 4.498: P 6.311; E 12.237; B 17.161.
* --): *
Pomni! 1. Pobitki se morajo dvigniti do Ž. septembra. — 2. Kdor ima izžrebano številko in želi vzdigniti dobitek, se mora izkazati s srečko. — 3. Kdor želi vedeti, kakšen je njegov dobitek, naj pošlje za odgovor znamko za 2 kroni. — 4. Dobitki se pošljejo tudi po poŠti. V tem slučaju mora vsakdo sam nositi poštne stroške in zavod ni odgovoren, če se dobilek med potjo izgubi ali pokvari.
Pridobivajte novih nniraikov!
urna trgema
umi
Lingarjeva — Stritarjeva ulica
Brez li varjenj a blaga kemtfino snaženje In vsakovrstno bar-
S ANTON EOC
LJubljana, šelonburgova nI. 6/1, Glinoo-Vi6 46.
spalne sobe, iz trdega lesa, I mahagoni, se za Din 5000.— proda. Anton Dernič, izde-lovatelj orgel, Radovljica.
posojila za kratek čas želi podjetje, ki nudi dobro garancijo. Ponudbe z navedbo vsote in zahtevanih obresti na upravo lista pod »Dobro obrestovanje« štev. 3818.
MEBLOVANA SOBA
event. s hrano, SE IŠČE za dve dijakinji za konec avgusta. Želi se nemška ev. ital. konvcrzacija, nadzorstvo ev. pouk, — Ponudbe na upravo lista pod štev. 3824.
malo, prazno in suho, če mogoče s posebnim vhodom, iščem za shrambo svojih knjig. — Cenj, ponudbe sprejema iz prijaznosti trafika »Modic« v Kopitarjevi ulici. 3841
vsled končavanja letne sezije, | svojo ostalo zalogo, po zna- ® tno znižani ceni.
Hrastove in
NAJCENEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
2 skupno opremljeni
z električno razsvetljavo, in posebnim vhodom se odda-sta 2 gospodoma ali 2 gospodičnama, Naslov v upravi Slovcnca pod štev. 3874.
VINO
staro in novo v večjih in manjših količinah prodaja Ravnateljstvo nadbiskupskili dobara u Zagrebu, Vlaška ulica broj 75, kamor sc naj reflektanti radi pogojev prodaje izvolijo obrniti. 3882
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo ccnc, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na: .
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
za spalnico in kuhinjo ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 3866.
V elektr. brušenje
se sprejemajo rabljene BRITVICE (Gilette, Mem itd.) v drogeriji »ADRIJA«, Selen-burgova ulica 5.	836C
šeT
Oljnati transformator Visoka nap. 2500 VI Nizka nap. 380/220 Vi 6 K. VA 50 Perriod 2 Amp. »Električna zadruga« Spod. Šiška
Vino
Tino
S
PRODAM vver£atokvendin
brero stanu. Sv, Petra cesta 31. I. N. A.	3873
nSajenTi^Š1^
pravne za skladišča ali delavnice na prostoru bivšega perutninskega zavoda v Sp. Šiški. Pojasnila daje lastnica v-Kmetska posojilnica« v Ljubljani.
podružnica
vinarske zadruge
„L JUTOMERCAN"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pdstna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
ŠENTJANŠK1 PREMOG ~
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanSkega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
............................................................................IIIIIIMMI..................
I Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga |
I obračajte pozornost j
i na veletrgovino manufakturnega blaga i
j	mun PSCK	J
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, s
| središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334. |
| kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah £ i	in vrlo solidni postrežbi.	T
| NA DEBELO I	NA DEBELO J |
......................................................................................niiimiiiiniiiš
Izdaja konzorcij ».Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,