Cjutjfjtm.slu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Urednlitvo ln npravništvo: Kolodvorako ulico štov. ir>. — Z tirodnikom ho moro govoriti vgak dan od 11. do 12. »aro. — Rokopisi bo no vračajo. — Insoratl: Seatatopna petit-vrata 4 kr.t pri večkratnem ponav Ijanji dajo bo popuBt. Velja zu Ljubljano v upravnifitvu: ?;a oolo loto G gld., r.a pol leta S gld., za čotrt leta l gld. r»o kr., na meaeo 60 kr., pošiljatev na dom volja meaečno 0 kr. veti. Po pošti velja aa oelo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., 7.a čotrt lota 2 gld. r>0 kr. in za jodon moBeo 86 kr. Štev. 189. V Ljubljani v petek, 21. avgusta 1885. Tečaj II. K sklepu angleškega parlamenta. Dn6 14. avgusta zaključila je kraljeva komika državni zbor velikobritanskih otokov. Lord-K&ncelar prečital je zbranim udom plemenitaške ,D spodnje zbornice prestolni govor, potem pa so :!e razšli možje, ki so zadnjih 5 let imeli v rokah usodo svoje domovine in ogromnega dela vesolj-uega sveta, kamor le sega vpliv angleškega imena. Zborovanje zaključenega parlamenta bode ostalo z lapidarnimi črkami zapisauo v zgodovini angleškega naroda. V vnanji politiki- sicer minola zbornica ni dosegla mnogo, ali celo nič, kakor •rdijo nasprotniki bivše večine. Gladstone napravil je celo vrsto velikih napak in ker ga je stranka "jegova podpirala, podpirala je s tem tudi svoje sodelovanje pri nesrečnih potih, katere je korakal premier. Njegovo polovičarsko postopanje v irskem vprašanji je deloma zaviralo vspešno pacifikacijo lužnega otoka. Bombardovanje Aleksandrije pokazalo je svetu, da dela kabinet le po vtisih momenta, a ne vztrajno in strogo po premišljenih načrtih. Razpor z Nemčijo je obelodanil, kako da je Angleška osamljena bila v evropskem koncertu; porazi angleške politike v Osrednji Aziji, v Egiptu in v drugih kolonijalnih vprašanjih pričali so glasno, postopanje voditelja britanske usode ni bila P^vsodi posledica srečno izbranih sredstev in potov. Liberalna večina spodnje zbornice je to videla in 'loživela, a vender je sivega premiera podpirala t'er mu vselej odpuščala zmote, katere mu je očital syet. Le nazadnje, ko je bila uže mera polna, od- Listek. Moji sorodniki. (Spomini. Spisal —zd.) (Dalje.) O tem, kar ti imam povedati sedaj, ne govorim rad; zato naj bo kratko, kolikor mogoče. Kmalu potem vstopil sem v službo pri železnici v S . . . Sest mesecev sem bil uže ločen od Amalije. Nekega jutra prejei sem pismo od nje in prav kratko m. je povedala, da moja nikdar postati ne more, če tudi me ljubi. BNečem, da bi zavoljo meno Se ti moral stra-4ati!« Tako se je končalo njeno pisanje, to strašno Pisanje, ki mi je skoro pamet vzelo in v obupu k°nčal0 me. p'sal sem jej ter prosil jo, usmiljenje imeti s življenjem mojim; zagotovljajoč jej, da moja služba uže zdaj iehk0 živi dva, da se mi kmalu zboljša itd. Po minolem tednu prejel sem odgovor: „čas vse rane zaceli!" rekla mu je pri malenkostnem vprašanji svojo podporo, in Gladstone je odstopil, ker mu niso dovolili povekšanja davkov na — žgane pijače! Kaj je bilo pač vzrok, da je zamogel premier toliko časa se vzdržati na površji, če tudi mu je delala vnanja politika brez števila zadreg in skrbi? Večina državnega zbora imela je posebni cilj pred očmi, da je tako zvesto se oklepala starega voditelja. Hotela je na vsak način dovršiti njegovo volilno reformo, dobro vedoč, da si s tem postavi monumentum aere perennins v zgodovini domovine svoje. Pogled na volilno reformo bil je oni moment, ki je združeval in zjedinjeval nikakor homogenno večino. Kakor koti bode svet sodil o preteklem delovanji bivšega parlamenta — jedne slave mu ne bode mogel odrekati, namreč, da je razširil volilno pravo na skoro dva milijona novih volilcev in tako vstvaril malo da ne občno volilno pravico. Tri in petdeset let je preteklo, odkar se je zadnjikrat razširjevalo dragoceno to pravo ustavnega državljana. Lord John Russell bil je 1. 1832 stavil svoj slavni predlog o razširjavi volilne pravice in konečno zmagal s svojim zakonom. Skoro pol leta vršili so se najstrastnejši boji v zbornici. Vse, kar je premogla tedanja angleška inteligencija talentov in slavnih govornikov, stopali so na govorniško tribuno in govorili pro in contra. Slavni zmagovalec pri Waterloo bil je jeden uajhujših nasprotnikov Russellovega predloga, a nič ni pomagalo. Ljudstvo je vojvodi Wellingtonškemu pobilo okna — zbornica pa je sprejela zakon, ter porazila Peelovo ministerstvo, ki je nasprotovalo liberalnemu načrtu nove volilne postave. Sedaj se je reforma Gladstonova mirneje vršila, a vsled Ti nisi imela srca, Amalija! Popustil sem službo in šel; kam, tega sam vedel nisem. Le to vem, da sem Včliko soboto zgodaj v jutro stal na našem pokopališči ob materinem grobu ter vse potožil mrtvi materi. Prihrumela je tedaj druhal bosopetih, raz-mršenih vaških paglavcev na pokopališče, ki so letaje po grobovih ruvali križe z njih, da zakurijo blagoslovljen ogenj pred cerkvijo. Tak je običaj pri nas. Tudi na grob moje matere pridirjal je eden onih bosopetcev in izruval križ, ne brigajo se za mene. Pograbil sem ga za kuštrave lase, potegnil mu križ i/, rok in lopil ga ž njim po glavi, da je pol mrtev telebil na tla. Kaj se je godilo potem z mano? Utaknili so me v zapor in štiri mesece sem Čepel v ječi. A kaj sem se menil jaz za to; saj sem komaj vedel, da živim. Gospodom sodnikom, ki so hoteli vedeti, zakaj sem udaril otroka, odgovarjal nisem ničesar. In jezili so se, postili me, a ust odprli mi niso. čez štiri mesece izpustili so me iz ječe, pa pokopali v blaznico, trdeč, da sem blazen. In tu so učeni in modri zdravniki celo leto Študirali tega ni nikakor manjšega pomena za razvoj angleškega konstitucijonalnega živenja. Zadnje mesece stala je v spodnji zbornici liberalna večina nasproti konservativni vladi. Gladstone je odstopil in prepustil svoje mesto lordu Salisburyju, pač z upanjem v srci, da nova volitev zopet pripelje zvezdo njegovo na obnebje. Tedaj bode namreč prvikrat stopilo k volilni mizi dva milijona novih volilcev, ki se imajo Gladstonu zahvaliti za to pravico. Ni dvojiti, da bode hvaležnost marsikoga privedla v njegov tabor; bivši premier bode se v volilni borbi sklicaval na velikansko uslugo, ki jo je stvoril svojim sodržavljanom in to bode njegovo najboljše agitacijsko sredstvo. Težje se bode godilo sedanjemu voditelju angleške politike. Lord Salisbury ne bode mogel kazati na jednake zasluge in ako se mu med tem ne posreči, pridobiti si velikih vspehov v vnanji politiki in genijalno poravnati prednikove zmote, ne bode mogel z gotovostjo pričakovati vgodnega izida za-se in za svoje politične prijatelje. Mogoče je torej, da v jeseni zmaga zopet sivolasi Gladstone in vnovič prime v roke veslo državne ladije. Ako se to zgodi, pripisati moralo se bode to liberalni volilni reformi. Masa angleškega naroda ceni je više, nego drago in strmoglavo vnanjo politiko, ki tirja toliko ogromnih žrtev. Volilna reforma je najslavnejše delo bivšega parlamenta, najboljša agitacija bivše večine. Žganjepitje v Koroški. (Konec.) Mnenje deželnega zdravstvenega sveta je zelo obširno. Razlaga najprej pogubne učinke použitega mojo blaznost in našli naposled, da nisem nevaren norec ter izpustili me zopet med pametni svet. Tako se je godilo tvojemu prijatelju! Usoda, kako strašno si igraš z nami, kako nerazumljivo! In kam zdaj? Imel sem dobiti del svoj po materi; napotil sem se tedaj k Lavrenciju. „Ubijalec, vlačugar, po kaj si prišel ?“ Tako me je sprejel brat. Povedal mi je vse, kar se grdega povedati in reči more. Pa kmalu se je po polnem umiril. »Denarjev ti je treba, kaj ne?“ dejal je. „0 jaz imam dobro srce, Danijel! V sramoto si sicer zakopal našo hišo, pa brat odpusti vse bratu. In če sem ti popreje govoril tako, malo preostro, te vender le rado ima tole srce. Pet sto ti dam za tvoj del in kar zdaj ti jih naštejem. Saj menda veš, da še danes ni urejeno pri visoki gosposki, kar bi bilo uže pred letom moralo biti, in ti moraš imeti denar. Zato kupim tvoj del, Danijel, samo zato. Brat si moj in denar moraš imeti!“ Če je človek v potrebi, kakor sem bil jaz tedaj, ima kmalu zadosti. alkohola na splošno. V preobili meri užit alkohol je najnevarnejši narkotični strup; v preobili meri užit alkohol uniči človeku telesne in duševne moči, zapelje ga na pohujšljiva pota, nakoplje mu bož-jast in ce!6 vrsto drugih groznih boleznij. V Koroški pokazali so se uže žalostni nasledki žganje-pitja: Od 1. 1872 pomnožilo se je v blaznicah povprečno vsako leto število blaznih za 3G oseb, katere so bile udane žganjepitju. Deželni šolski svet izrekel je v svojem poročilu žalostno istino, da je Koroška po žganjepitji grozno okužena ter da treba nujne pomoči, če se hoče narod rešiti pogina. Kot protisredstva proti žganjepitju omenjal je deželni zdravstveni svet: Pred vsem naj se poviša davek na žganje; postavni propisi naj se strogo uporabljajo; skrbi naj se za ceni živež, izlečke; povzdigne naj se sadjarstvo ter pridelavanje ja-bolčneka; uslanavljajo naj se društva zmernosti, katerim naj pristopajo vsi, brez razločka stanu in vere. Naj nam bode konečno še dovoljeno omeniti, kako govori o žganjepitji na Koroškem knjižica »Die Karntner Slovenen". Pod naslovom: »Žganje in koritnjak (Steinbier)" piše pisatelj te knjižice: »Velika rakasta ugnjida v deželi koroški je vedno bolj rastoča žganjarska kuga. Osebito je iz nerafinovanega špirita po mrzlem potu pripravljeno žganje ono, kar vpliva tako ostrupljivo, jemlje moči ter pridi ljudstvo, tako da je uže več rodoljubov v skrbi, da ne bode dežela več mogla dajati vojakov, ker se število za vojaško službo nesposobnih od leta do leta množi. Uživanje žganja tudi v obili meri podkopuje nravnost, kar bi pač podrobneje dokazavati komaj da trebalo. Zdanji gospod deželni predsednik se mnogo trudi, da bi zabranil to zlo. Žal! da je njegovo prizadevanje imelo do zdaj le malo vspeha. Splošno mnenje pa je to, in tudi večina županov po deželi, vprašani ob svojem času za mnenje, izreklo se je, da ne bode prej možno zdatno omejiti uživanje žganja, dokler se za revno prebivalstvo ni našla druga pijača. Taka pijača je deželi koroški uže znana, to je uže od nekdaj v deželi znani koritnjak, kateri se je v prejšnjem času v mnogih slovenskih kmetskih hišah, osebito v celovški okolici, izdeloval in pil. Koritnjak je zdrav, ukusen, redilen in malo alkoholičen, torej ne lahko opojin. Napačno je bilo, da se je izdelavanje ko-ritnjaka obdačilo. S tem bili so kmetje primorani, opustiti njega izdelavanje, in od tega časa se žganjarska kuga vedno bolj razširja, ker posestniki dajejo delavcem za južino mestu ko-ritnjaka spiritovo žganje. Visoka vlada je gotovo z nami istega mnenja, naj se odpravi žganjarska kuga; zatorej ponižno prosimo, naj milostno izvoli preudarjati, bi li ne bilo umestno, v Koroški ali zopet svobodno do- Za nekaj ur nosil sem pet sto goldinarjev v svojej listnici; brat pa je za to svoto šest tisoč le nekaj mesecev pozneje potisnil v svoj žep. Za spominek na materinem grobu dal sem mu nekaj goldinarjev. Dejal je, da tudi drugi hočejo dati po toliko in se nagrobnik postavi še tekoče leto. Konečno pa me je prosil, kakor hitro mi je mogoče, zapustiti njegov dom. »Kaj bi dejali bratje in sestre, če bi zvedeli, da sem govoril s tabol" Srce me je bolelo, ko mi je govoril tako. Šel sem, a mislil nisem, da se vrnem še kedaj. (Dalje prihodnjič.) Prokleta! (Roman. Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) 14. Mnoga okna občinske hiše so razsvetljena. Žandar stoji kot straža na vratih. Na trgu je več ljudij v skupinah, kateri kramljajo, čudne obraze delajo ter se prepirajo. Uradniki se zopet zberejo v sejo. pustiti izdelovanje koritnjaka ali pa ga le malo obdačiti?" Tako, meni pisatelj, možno bi bilo narodu kupavati si ceno zdravo pijačo ter se odvaditi strupenega žganja. Glasovi iz Francije. Pariški dopisnik v »Pol. Corr.“ z dnč IG. t. m. poroča o mnenji pariških političnih krogov glede nekaterih političnih vprašanj in dogodkov naslednje: Egipet je zdaj zopet najvažnejše dnevno vprašanje v tukajšnjih političnih krogih. Angleška politika kaže, naj trdi lord Salisbury, kar hoče, da nastopi drugo pot. Vse se vender giblje še v negotovih obrisih, morda, ker angleški kabinet še le skuša najti rešitev vprašanju. Angleški kabinet je odrekel dolenji zbornici pojasnilo o misiji Drum-mond-Wolffa. Kaže se, da je specijalni poslanik angleške kraljice dobil zelo obširne instrukcije, katere mu dovoljujejo, po razmerah in dispozicijah turških vladnih krogov, pri svojih razgovarjanjih s članovi turške vlade baviti se z vsemi vprašanji. On mora vender o vsaki posamični točki poročati v London. Zadeva se mora torej zavleči in turški ministri bodo najbrže razgovarjanja zavlekli do splošnih parlamentarnih volitev v Angleški, ker ne stavijo posebnega zaupanja v obstanek Salisburyjevega kabineta. Za Turčijo je bil Gladstonov kabinet še vender v toliko koristen, da se je kazal bolj voljnega, zapustiti Egipet, nego Salisburyjev kabinet. To je glavna točka vprašanja, in lord Salisbury se hoče ogniti govoru o tem. Tudi v francoskih političnih krogih se veruje, da zdanje shode najmočnejših evropskih vladarjev vodijo mirni nagibi. O egiptovskem in afganskem vprašanji se bode pri teh shodih gotovo govorilo. Lord Salisbury nagibal se je od nekdaj avstrijsko-nemški zvezi, katero je konsolidirala berolinska pogodba. Spoštovanje orijentalskih pogodeb bilo je načelo torijev. Evropa izkazala je v tem oziru Angliji pravico. Anglija vender Evropi nasproti ne izvaja reciprocitete, ker v protislovji z vsemi pogodbami Egipet toliko časa zaseden drži. O tem so si vladarji jasni, in v tem, ko so pogodbe proti Rusiji obdržali v veljavi, je zdaj samo pravično, da se poženejo za koristi Turčije, Rusije, Evrope. Evropski mir bi prišel v nevarnost, če bi egiptovsko vprašanje ostalo še delj časa nerešeno. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Lienbacherjevo glasilo »Salzburger Chronik" pričelo je zopet razpravljati o ustanovi katoliškega središčnega kluba. Na vprašanje: »Je-li katoliški središčni klub sovražen vladi in Slovanom?" odgovarja: Ne! ter potem dalje piše: »Nekoliko več soli bi bilo vender le želeti držav- Puška Jean Renaudova leži pred njimi na mizi. Iz druge cevi so bili vzeli naboj. Isto tako ležijo na mizi krogle druga pri drugi ua papirnatih koščekih, ki so kroglam bili v pribitko. Kakor prej je tudi sedaj uavzočen zdravnik, mirovni sodnik iz Saint-Iruna in župan fremi-courtski. Stražmojster stoječ čaka, opirajoč se na svojo sabljo, da dobi skorajšnjih zaukazov. Tretji žandar stoji pred zaprtimi durmi na levo. Soba, v kateri leži mrlič, stoji na desno. Dva moža ga čuvata še zmerom. »Žandar, pripeljite Jeana Renauda," zapove generalni prokurator. Žandar odpre duri, da znamenje in JeanRe-naud se pokaže na pragu. Žandar ga prime za roko ter ga pelje k mizi. Nesrečnik je strašno bled, oči so mu brez svita; vidi se, da mož mnogo trpi. On spozna mirovnega sodnika in župana; žalostno ja pogleda. Potem se priklone pred drugimi gospodi, katerih ne pozna, čijih dostojanstvo pa ugaue. »Vi se imenujete Jean Renaud,0 prične in-strukcijski sodnik. »Vi ste bili vojak, oženili ste nemu zboru. Iu la kvas naj bi bil katoliški klub. Pa stal bo samostojno, se ne bode po polnem spojil z desnico, marveč se od slučaja do slučaja dogovarjal z vodji desnice. Kako more v takem položaji biti kako sovražno mišljenje proti večini in proti vladi, ne moremo uvideti; mi hočemo biti zavezniki, dokler se naši interesi ne križajo, a mi hočemo stati samosvojno, da se bodo Slovaui z nami ravno tako pošteno poganjali za najvišje dobrote človeštva, kakor smo tudi mi pripravljeni, poganjati se za opravičene želje nižje, če tuili dražje vrste. “ Predarelski deželni odbor je sklenil predložiti deželnemu zboru postavni načrt o ustanovitvi nedeljskih šol. Poljski list »Gazeta Narodova" odločno odbija sumničenja, češ, da Poljaki hotč spraviti Avstrijo in Rusijo v sovraštvo. Nobeden Poljak »' se še izgovoril v temu zmislu, nobeden tudi ni tega mnenja, kajti ekonomični interesi Galicije za* htevajo mir. Tuje dežele. Shod vladarjev v Kromeriži pozdravlja se v ruskih listih z veliko navdušenostjo. Vsi listi priznavajo, da se bode pri tem shodu utrdilo prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo ter se zagotovil evropski mir. Pri tem shodu odstranilo se bode ono nezaupanje ,proti Rusiji, katero se je gojilo v nekaterih krogih. Ob jednem se zagotavljal da se bode Avstrija uverila, da se od ruske strani ni nikdar širila agitacija med njenimi slovanskimi rodovi. Iz Belgrada se poroča, da namerava srbski finančni minister Vukašiu Petrovič dve važni reformi. Jedna hoče po polnem preustrojiti finančno ministerstvo samo, druga pa zahteva ustanovitev okrožnih finančnih oblastev. Dotična predloga se uže izdeluje ter se bode prihodnji skupščini predložila. Iz Kahire se poroča, da je egiptovski mi-nisterski svet dne 14. t. m. sklenil, prositi Anglijo* naj prevzame pokroviteljstvo. Ta senzaČna vest se nahaja v sicer navadno dobro pou&enem listu, kateri pa tudi večkrat prinaša gole izmišljotine — torej se mu ne more nikakor zaupati, dokler se vest ne potrdi tudi od drugih stranij. Iz Kartuma se poroča preko Kihere, da so se vršili dnč 26. julija tam grozni, krvavi prizori. Nastal je upor. Uporniki napali so zakladno bla-gajnico, jo oropali, blagajnika pa umorili. Pri tem uporu bila sta umorjena tudi, kakor uže znano, Mahomed el Kbeir in Mahdijev naslednik Abdulla Kalifa el Taishi, ko sla se hotela boriti proti upornikom. Derviši zapustili so Berber ter se podal’ proti Dougoli. »Standard" poroča, da angleška vlada pričakuje v nekaterih dnevih važna poročila od petro* se ter stanujete s svojo ženo v Civryu. Kako star’ ste?" — »Štirideset let imam." — »Vi ste zelo poznani v občini saint-iruuski, kjer ste do sedaj bivali na dobrem glasu. Vi ste celo prebivalcem dobro služili ubivajoč Škodljive deroče živali, z*1' radi česar so vas s častjo imenovali »volčjega ubijalca". Oblastvo vas je odlikovalo s tem, da vaj’1 je dovolilo, da smete nositi puško tudi o času, k° je sicer prepovedano streljati divjačino. Vemo, da niste te naklonjenosti nikdar zlorabili ter nikda*-niste bili divjaški tat. Danes pa, Jean Renaudi je proti vam velika, strašna obtožba. Podajte na”1 nadrobno sporočilo, kaj ste vse počenjali rajšnji dan." — »Ob peti uri zjutraj šel sem 0: doma." - »S svojo puško?" — »Da, miljr v gospod, s svojo puško. Slišal sem bil, da s0 gozdu seuevreskem pokazala volčiča z dvemft dima. Prehodil sem ves les. Videl sem p#č rinsko sled, zverine same pa ne. Tudi gozd montski prehodil sem zfiman. Volkovi nis°zatorej name. Užejal sem se bil ter gladen posta’» ^ sem si odpočil ter kosil v ArteB,oDtU okolo”če-katori uri ste to občino ostavili'l'“ ”, trte,- - .Ali nista Sli »a u> v ('‘vry' ” „No.“ - .Zakaj ne?- - .«*< ‘>‘>ruTOli * grajskega kabineta glede Zulfikarskega vprašanja, Ruska vlada dobila je baje uže ponatančne topografične informacije o prepirnem ozemlji, katere pojasnjujejo po polnem položaj. Ruska vlada namerava svoje predloge tako spremeniti, da je pričakovati kmalu ugodne rešitve tega vprašanja. Razne vesti. — (Dar finskih dam carinji.) O priložnosti, ko sta ruski car in carinja obiskala Pinlandijo, izuen&dilo so finsko dame carinjo s posebnim darom, bočile so ji namreč za njo otroke krason čolnič iz brezovega lesa, obit z zlatimi žeblji in ogrnjen od znotraj s krasnimi pletninami. Tudi verige, na koje se čoln pripenja, so iz 'zlata. V tem čolnu pripeljalo so Je devet krasnih finskih deklot carinji nasproti, da ji ga izroče. Vsaka iz med njih bila je oblečena v drugačno narodno obleko, kakor je po raznih provincijab v Pinlandiji v navadi. Vse so bilo hčore prvih finskih rodbin in so se odlikovale po nežni svoji mladosti in Uvanredni milobi in lepoti. Dospovši do brega, na kojeni jih je carinja pričakovala, pozdravilo so visoko gospo, prav kakor je navada pri mornarjih, presentujoč ji namreč z vesli. — Čoln stal jo 8000 linskih mark. — (Očetova ljubezen.) Iz Meisseua pripoveduje se o sledečem dogodku: Sinček nekega tukajšnjega gostilničarja padel je s težko obloženega voza in kolo mu jo čez stegno ter mu ga popolnoma zmečkalo. ^a' zdravniški poskusi, zaceliti dečku rano, bili so zžnian; tudi to so ni posrečilo, da so skušali meso od operiranih oseb vložiti v rano, da bi so bilo priraslo. Oče nesrečnoga dečka, ki je svojega otroka neizmorno ljubil, bil je vos obupan in naprosil je sam zdravnika, da naj njemu izreže iz telesa kos mesa ter naj še jedenkrat poskusi vložiti ga v rano. Zdravnik jo to poskusil in ta poskus ni bil brez uspeha. Oče je opera-°>Jo srečno prestal, a tudi dečku se je rana z očetovim mesom kmalu zarasla in zacelila. — (Prekanjeni mejni stražnik.) Da se je zadnji čas mejna straža v Eusiji zelo pomnožila, je znano. A da se navzlic temu tihotapcem sem in tja vender le posreči njih rokodelstvo, o tem priča na-■Slodnja dogodbica. Protekli teden skušal jo nek tihotapec 7. velikim zavojem obleke prekoračiti prusko mojo ter prodreti v rusko Poljsko. Ko stopa pazno čez nok grič, zagleda ruskega mojnega stražnika, kateri je na neki njivi repo pulil, so v<5 da brez dovoljonja gospodarjevega. Tihotapcu postalo je prvi trenotek vroče, a kmalu zasveti mu nekaj v zviti buči. Mesto da bi se skril, jame nad zasačenim vojakom kričati, kakor bi bil lastnik njive Prestrašeni stražnik poda se v tek, a tihotapec za njim kričaje in zmerjajo ga, dokler mu ni jzginil izpred očij. Potem pa je počasi nadaljeval Sv°jo pot smehljaje se in veseleč so nad vspohom svojo Pijače. ■— (Umor belokožcov v Afriki.) V Lizbono doSla je vest, da so zamurci ob zahodnih obalih Afrike Terroiseu in v Frčmicourtu tudi, kjer sem moral govoriti z mlinarjem." — »Od tu do Artemonta je ®koro tri milje, moralo je torej biti okolo šeste sedme z večera, ko vas niso videli v Frčmi-c°Urti, ampak na travniku seuillonske pristave. ®e'li spominjate, da ste govorili z neko ženo, katera je delala v bližini pristave?" — „Spominjam 8e-“ — „Ste-li imeli takrat puško saboj?" — »Imel sem jo pri sebi." — »Nekaj kasneje srebali ate dva moža, s katerima ste rekli nekaj besedij. Oba moža trdita, da niste imeli saboj puške. Je-li to resnica?« Jean Renaud 8e zgane. a obmolči BVi ste v zadregi , nadaljuje uradnik. »Da, tako je, takrat niste .meli puSko seboj ^ 1(1 bili pustili?" Nesrečnik vzdahne ter nagne glavo. »Nu, govorite, odgovorite!" "m6 tn.orem odgovoriti, ne, ne moreni.« ^ „Tedaj pa hotem jaz namestil vas odgovoriti: Potem ko ste se pogovorili bili s ženo in predno sta vas srečala hlapca, imeli ste časa dovelj, da ste skrili puško." Obtoženec ostane videzno miren pomorili mnogo Evropcov. Poročila od Št. Pavla de Loanda pripovedujejo, da jo ondi kralj državice Coan-hama-Huilla na nagloma umrl. Zamurci, ki belokožcem pripisujejo moč čaranja, bili so prepričani, da so smrt njih kralja tudi lo Evropci s svojo umetnostjo pro-vzročili, za to napadli so jih ter vsacega, kedor jim jo prišol nasproti, brez usmiljenja pobili. Nek Anglež, Viktor Gerard, ušel je s svojo hčerjo, a dva njegova sina bila sta umorjena. Domače stvari. — (Nj. c. kr. visokost presvitla cosari čina Štefanija) potuje z mlado hčerko nadvojvodico Elizabeto dne 24. t. m v Miramare. Ob G. uri zvečer gori omenjenega dno pelje se skozi Ljubljano, ne da bi sej na kolodvoru vršil kak oficijelon pozdrav ali sprejem. — (Odlikovanje.) Nj. Veličanstvo cesar iz volil je uradnomu slugi pri tukajšnji deželni sodniji, g. Franu Smoliču, povodom izprošenega umirovljenja podeliti sreborni križ za zasluge v priznanje njegovemu večletnemu, zvestemu in pohvaljenemu službovauju. — (I m o n o v a n j e.) Kakor poroča telegram z Dunaja, imenovan je nadsodnije svetovalec, g. Pran Kočovar, predsednikom dožolno sodnijo v Ljubljani. To imenovanje se bode gotovo po vsej Ljubljani po zdravljalo z velikim veseljem. — (Deželni odbor kranjski) razglaša naslednji razpis: Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jozikom je izpraznjenih šest deželnih ustanov za prihodnjo šolsko loto 1885/8G, ki so prično l. novombra 1. 1885. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 lot stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjo-rejo počali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti. V šolo sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na loto. Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo do 2 0. soptombra 1. 18 85. izročiti vodstvu doželno vino- in sadjorejske šole na Slapu. Prošnjam priložiti je treba rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovano srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem tolosu in trdnem zdravji in župniško spričalo o lepem vodenji Prošnjam za sprejem za plačilo jo treba priložiti roverz ali obvezno pismo starišev, oziroma oskrbnikovo, zadevajoč vzdržavanjo učenca. ■— (Petindvajsetletnica v Vipavi.) V 5. dan t. m. so 1860.1. posvečeni mašniki — trije eno leto poprej — 251etnico svojega mašništva obhajali v Vipavi, in sicer naslednji jubilantje: P. Luka Bogataj, kapucin v Škofji Loki; Matija Erjavec, dekan vipavski; Janez Gnezda, veroučitelj na ljubljanskih »Jean Renaud, poglejte sim: spoznate li to orožje?" — »Da." — »Je li to vaša puška, ona, katero sta našla žandarja v vašem stanovanji?" — ,,Da." — »Na petelinu in roči (puškinem oblesji) je še nekaj zemlje; pa mi ne potrebujemo tega dokaza, da se uverimo, da je puška bila skrita, imamo še drugih dokazov. Vi ste se res bili napotili v Terroise in se vrnili v Frčmicourt., kjer ste šli v mlin. Takrat niste imeli puške. Po mlinarjevi izjavi zapustili ste ga ob deseti uri. Kaj ste delali potem?" Jean Renaud molči. „Jaz in ti gospodje poznamo vaš sistem, Jean Renaud; on je v tem, da nečete odgovarjati. Poslušajte me. Navzlic temu, da je vaše dosedanje življenje brez madeža, vender je vas zločin tako grd, da ne smete računati na nikakeršno prizanesljivost sodišča, izvzemši, da se odkritosrčno kesate. Prvi dokaz kesu je: odkritosrčna izpoved. In ravno to odrekate 1" Oči Jean Renaudove napolnijo se s solzami. »Le eno imam povedati", odgovori tresočim glasom: „Ja7, sem nedolžen!" Instrukcijski sodnik nagubanči si čelo. mestnih šolah; Ignacij Gregorič, župnik tersteniški; Anton Hočevar, župnik pri sv. Lovrencu ob Temenici; Janez Juvan, katehet v Idriji; Jarnej Kosec, župnik v Škocijanu pri Turjaku; Jožef Krese, dekan kočevski. — (Novi tabernakelj za šentvidsko ose mstoletni co) razstavljen je pri pasarji gosp. Zadnikarji na šentpeterski cesti. Stal bodo nad 3000 goldinarjev. — (Južna železnica in slovenščina.) »Frem-denblatt" prinaša iz Gradca naslednji telegram: „Od strani slovenskih poslancev pričela se je burna agitacija proti južni železnici in njenim uradnikom. Občine, okrajni zastopi, društva i. t. d. se pozivljojo, naj vlagajo prošnje, da naj se južna železnica ali podržavi ali da vsaj vlada kakor pri državni železnici posreduje, naj ta železnica izpolni zahteve onoga naroda, skozi katerega ozemlje držijo glavne in najvažnejše stranske proge južne železnice." — (Meikolesa prišel.) Iz Vevč se nam piše: Dnd 18. t. m. spodletelo je osemnajstletnemu Josipu Kotniku iz Podgrada po mokrih tleh v tovarni za papir in padel jo tako nesrečno, da se mu je roka vjola med dva kolesa, katera sta mu odtrgala tri prste na desni roki po polnem preč ter mu tudi drugo roko po polnom zmečkala. Reveža prepeljali so v ljubljansko bolnico. Po izjavi zdravnikov bode se mu morala roka najbrž odvzeti. — (Mrtvega našli.) Z Eake v krškem okraji poroča se nam: Dne 16. t. ra. našel je nek hlapec fanta Lojzeta Jakliča iz Jarčeka mrtvega na neki njivi. Ker jo imel ta več udarcev na glavi, sumi se po pravici, da se je dogodil zločin in to tira bolj, ker je bil prej ta dan v neki gostilni v Slemenu pretep, katerega so jo tudi ubiti udeleževal. — (Utonil.) Iz postojinskoga okraja poroča se nam, da jo utonil 71 let stari posestnik Josip Novak iz Grivč. Mož so ga je bil malo nalezel in je v pijanosti zašel v vodo, v koji je našel mrzlo smrt. — (Otroka podgano objedle.) Iz Trsta so poroča: Prodvčeranjim pustili so stariši svojo komaj 24 dni staro deklico Filomeno Kumer samo v stanovanji v starem mestu. Ko se je mati domov vrnila pokazal sejej je grozen prizor: Dve veliki podgani glodali sta obrazek njene hčerke; nos sta jej uže po polnem odjedli. Ko je mati zagrabila svojo dete, zbežala je jedna podgana, drugo pa je morala mati odtrgati s silo od otroka. Ta prizor omamil je tako mater, da je pala v nezavest ter prišla še le čez dolgo časa zopet k sebi. Dete prenesli so v bolnišnico, kjer je v groznih bolečinah umrlo. Narodno - gospodarstvene stvari. Šolske hranilnice. Pred kratkim se je poročalo, da vlada z vso resnostjo dela na to, da se kolikor možno kmalu uvedejo jednako poštnim hranilnicam tudi šolske hranilnice ter da so jo dotični načrt predložil uže naučnemu »Tako je tedaj? Ker vas vsi dokazi dužijo, pomagati si hočete s tajenjem? Ponavljam vam: vaš sistem je aboten, in namesto, da vam bi koristil, pogubi vas po polnem." — »Jaz sem nedolžen!" opetuje Jean Renaud. »Dalje ne morem ničesar reči!" — »Vi se torej branite, povedati nam, kaj ste delali od desete ure zvečer dalje?" „Ne morem, ne morem !" — »To se pravi, nečete. Dobro. Tedaj pa vam jaz hočem povedati: Vzeli ste puško iz skrivališča, potem ste svojo žrtvo počakali na cesti. Bližala se je v nameri proti Frč-micourtu. Vi ste bili na levi strani, na travniku. Izstrelili ste naboj desne cevi svoje puške in mladega moža zadeli sredi prsi. Tukaj je krogla, katera ga je zadela: nje obitek, ki smo ga našli na mestu, kjer se je delo zgodilo, je jednega in istega časnika, kakor oni, kateri smo z drugo kroglo vred izvlekli iz puške. Ni več dvojiti mogoče: Vaša je krogla, katera je zadela, vi ste, ki ste umorili! ... Po storjenem delu je žrtva še dihala, da! cel6 poskusila je vstati. Tu ste se ji približali. Zakaj? Da bi ji vzeli denar ali dragotine, ki jih je lehko imela pri sebi, da bi jo oropali!" (Dalje prihodnjič.) ministeretvu, katero bode izreklo svoje mnenje. Koj ko da naučno ministerstvo dovoljenja za njih upeljavo, pričele bodo poslovati. Ugodni uspehi, katere so pokazale za kratkega obstanka poStne hranilnice, napotile so vlado do tega koraka. Ugodni uspehi poštnih hranilnic so pač skoro da vsakemu znani. Pomnožile se niso le vloge, marveč tudi število vlagateljev, nasprotno pa je število izplačevanj proti vlogam primerno manjšo, tako da ostano vedno še mnogo nedotaknene glavnice. Le zaupanje prebivalstva do poštnih hranilnic je omogočilo, da se je olajšal in razširil oni promet, kateri je na korist malemu vlagatelju, kakor tudi trgovcu. Izplačevanja po kratki poti, brez posebnih formalnostij pokazale so praktično veljavo, in narod so jih tudi v obili meri poslužuje. Uredba naših poštnih hranilnic, katera se je po vzgledu angleških ravnala, je zdaj to užo za mnogo prekosila, ne da bi se bilo s tem prometu kaj škodovalo, naopak le pomnožil se je. Kakov je načrt o šolskih hranilnicah, ni nam še znano, gotovo pa se bode bistveno opiral na uredbo poštnih hranilnic. To vsaj sklepamo iz načrtov, po katerih poslujejo šolsko hranilnice uže dolj časa po drugih deželah. Kjer so upeljane uže šolsko hranilnice, naročeno je večinoma učitelju oskrbovati jih; pri nas pa, v kolikor je zdaj znano, ne bodo učitelj primoran ustanoviti in oskrbovati šolske hranilnice, a mi gojimo za trdno nadejo, da ne bode nobeden učitelj odrekel svoje pomoči. Nudila so mu bode pri tem poslu najlepša prilika, da bode navajal mladino k varčnosti ter s tem postavljal tomelj boljšim časom, temelj narodnemu napredku, blagostanju. Varčnost je jeden glavnih pogojev za povzdigo narodnega blaga. Konečno naj omenim še vesele prikazni, da je uže zdaj, odkar so upeljane poštne hranilnice, mnogo učiteljev trudilo se v istini požrtvovalno, da so šolarje nagovarjali k štedenju, da so oskrbovali uže tako rekoč šolske hranilnice, nakupavajoči poštne znamke, karte in knjižice poštnih hranilnic. Posel je res težaven, a zavest, da se s tem koristi narodu v pozne rodove, bode za učitelja malo plačilo. Na delo torej, dragi tovariši 1 Dokler niso upo-ljane še šolske hranilnice, skrbimo, da bode mladina svoje od starišev in dobrotnikov jej darovane novčiče vlagala v poštne hranilnice ter se vadila varčnosti. Ugoden uspeh ne izostane. Ljudslci učitelj. Atene, 20. avgusta. Turčija izrekla je Grški svoje obžalovanje ob dogodku na Jurijev dan; s tem je ta zadeva poravnana. Telegrami „Ljubljanskemu Listu/' Dunaj, 21. avgusta. „Wiener Zeitung" objavlja: Nadsodnije svetovalec, Fran Kočevar, imenovan je predsednikom deželne sodnije v Ljubljani. Praga, 21. avgusta. Načelnik židovske zveze, Lichtensteru, izrazil je v imenu židov v Češki novemu nadškofu voščila. Nadškof odgovoril je, da si smatra v dolžnost, da podpira konfesijonelni mir ter da hoče v tem zmislu tudi delovati. Berolin, 21. avgusta. Tarifna komisija telegrafske konference sprejela je z veliko večino sistem jednotnega.tarifa za terminalni in transitni promet. ___________ Dunaj, 20.avgusta. Cesar obiskal je kraljico Izabelo, katera je bila na obisku pri cesarjeviču in cesaričini v Laxenburgu. Dunaj, 20. avgusta. Občni zbor Severne železnice potrdil je z vsemi proti dvema glasovoma pogodbo z vlado ter pooblastil ravnateljstvo za vse naredbe, katere bi bile potrebne za izvedbo pogodbe. Petrograd, 20. avgusta. Pri predvčeranjim slavnostnem obedu so Nj. veličanstvo car in velika kneza nosili avstrijske redove. Ko je car napil Nj. veličanstvu avstrijskemu cesarju, zasvirala je godba avstrijsko himno, katero so vsi navzočni stoječi poslušali. Pariz, 20. avgusta, po noči. V Toulonu je včeraj v pomorski bolnici umrla jedna oseba na koleri. — V Marseillu umrlo je 23 oseb na koleri. Pariz, 20. avgusta. V Španiji kolera pojema; včeraj je umrlo samo 110 oseh. Telegrafično borzno poročilo z dnfe 21. avgusta. |M.I Jednotni drž. dolg v bankovcih ..................... 82 85 > > * > srebrn ....... 83 55 Zlata renta........................................108'95 5°/„ avstr, ronta.................................... 99 85 Delnice nAroclne banke.............................. 873 — Kreditne delnice.................................... 286 — London 10 lir sterling...............................124 80 20 frankovec.......................................... 9 -90 Cekini c. kr.......................................... 5 91 100 drž. mark................................... 61-25 TJradni ^lasiiil; z dnž 20. avgusta. Eles. dražbe: V Kostanjevici zemljišča Lize Kovačič od tam (3920 gld.) dne 2. septembra, 30. septembra in 4. novembra. — V Ljubljani posestvo Martina Finca 7. Klanca (1212 gld.) dne 19. avgusta, 19. septembra in 21. oktobra. Tujci. Dnfi 19. avgusta. Pri Maliči: Hiiller, želez, nadzornik; Sevič, Behofschitz, potov., in Einsiedl, z Dunaja. — Fritz, trgovec, iz Poreča. — Koriisi, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Uhlmann, trgovec, iz Berolina. — pl. Tausch, lajtenant, iz Monakova. — Mayer, drž. pravdnik, s sinom, iz Eichstadta. — Kolomies z Dunaja. — Gausterer, ekonom, in Jakša, zaseb. uradnik, iz Kremsa. — Fuks in Buchbinder. potovalca, iz Prage. — Parisini, c. kr. major, iz Trsta. — Leipnik, potov., iz Siseka. — Zech-ner s hčerjo, iz Brežic. Pri Jnžnem kolodvoru: Ehrenburg, dijak, iz Lipsije. — Mohr, c. kr. nadlajtenant, z Dunaja. — Sajatovič, kralj, požtni uradnik, s soprogo, iz Zagreba. Pri Avstr, carji: Putrich, trg. soproga, in Nussner, urad. soproga. Hinrli so: Dnč 19. avgusta. Rudolf Terdina, trgovčev sin, 15 mes., Stari trg št. 17, želodečni in črevesni katAr. V civilni b61 nici: Dn6 14. avgusta. Gregor Bonča, delavec, 27 1., pretres notranjih organov. Dnž 16. avgusta. Fran Alešovec, delavec, 25 1. tuberkuloza. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempo- ratura Vetrovi | Mo-Nebo | krina v mm 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-79 733-24 733 17 12-6 19-4 14-4 sv. sl. svzh.sl. sv. sl. obl. d. js. 0-00 Znižana cena Uljudno naznanjava, da se knjižnica Weriand de Graz. Zgodovinsko - rodoslovna razprava. Spisal Davorin Terstenjak, zdaj za znižano ceno po 30 kr. za jeden iztis dobiva, po poštni nakaznici naročene prosimo za poštnino 5 kr. dodati. (124) 4—1 Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. "Znižana cena USEBE^HBIEl V založništvu našem izišla je na i knjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov. Nabral Milton. Brezovnils učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. U. v. Kleinajr & M Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitneoa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni od poved be . . . 3% od sto » 8 » » . . . 3l/8 » » » 30 » » .... S3/, » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna » .... 3» » 6 » » .... 3'/» » » Oddelek za giro v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubijano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnili papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece na vrednostne papirje (efekte) 6proc. oln-estj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—18 "V Trstu dn6 1. oktobra 1883. Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča Zbrani spisi. I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. r. * . ^Povedni apisl: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 32 Razno blago za pletenje in tkanje dr. Gustav Jaegra normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice, jopiči za gospe ki se nosijo vrli obleke itd., v velikem izbiru in p° najnižjih oenah pri C. J. Hamann-u Mestni trg. (52) 17 XXXXXXXXXIXXXXX#*$ x Oznanila J JC in reklame za vse časopise, stroko'’11® W novine in koledarje domačih in tujih