Izhaja vsako soboto: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Naš List" ima vsak mesec prilogo „Slovenska Gospodinja*‘ ter velja za celo leto 5 K. za pol leta K 2’50. Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira.	« Uredništvo in upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvolijo pošiljati dopisi, naročnina in reklamacije. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta 16 v. za enkrat, 14 v. za dvakrat. 12 v. za trikrat, za večkratno objavljenje nizke cene. V
Leto I.	V Kamniku, 8. julija 1905.	Štev. 27.	
Slavnemu občinstvu
vljudno naznanjamo, da nas je obsodila liberalna na Kranjskem, da pripravljamo — teren klerikalizmu. Ne prepiramo se ž njimi, ker nam je veliko manj na graji brezmiselnih ljudi, kakor na priznanju takih^ ki vedo, kaj je takt in ne lažejo. Zanima pa morda kronista: liberalni nas obsojajo, da pripravljamo teren klerikalizmu, klerikalci pa tožijo, da tako podlo lažemo, da še liberalni ne znajo tako, s prižnic prepovedujejo čitanje „Našega Lista" itd.
Nas te časniške vesti le v toliko zanimajo, da vemo, da smo na pravi poti, da zadenemo povsodi in vsikdar v živo. Dalje pa je tudi resnica, da ne more in tudi ne navede nobena stranka, kaj in kdaj smo mi lagali. Naša žurnalistika le skrbi za dokaz, da nismo odveč, in to nas resnično veseli!
Gotovo je, da pišemo še o tej zvezi in o mnogo drugih takih stvareh. Skušamo, da storimo to še bolje kakor do zdaj, ne glede na to, je-li to komu neprijetno ali ne. Kavno tako razumljivo pa je tudi, da nas no izpodbode k temu omenjeni članek liberalnega glasila. Mi pišemo pač tedaj, kadar mislimo, da je zato čas primeren in potrebuje naše ljudstvo takega čtiva.
Vsem listom pa, ki jim je naše pisanje tako neprijetno: srčna hvala vam za vaše vesti; kajti včasih se smeje človek tudi ob slabem dovtipu. Edino z ozirom na takt ali „Feingefuhl" bi morda svetovali v prihodnje malo manjše doze zavijanja in neresnice.
Iz življenja slovenskega duhovnika.
Rahlo so posijali prvi solnčni žarki v sobo duhovnika Koblarja. Mirno je spal ta na svojem ležišču, razgaljenega gornjega telesa, eno roko ob sebi, 'drugo preko širokih prs. In stoprav ko so se poigrali žarki na njegovem licu, se prebudi duhovnik, mane si oči, nemirno strese z glavo in si popravi mehko blazino pod glavo. Nasmeh mu zaigra okrog ust, hakor zadovoljstvo. Spomni se, da je danes nedelja. 2di se srečen samemu sebi, kakor da ima v sebi moč •Atlanta, neizmerno, da bi držal svet na svojih ramah ah mu pa tudi kljuboval.
Spominjal se je potem polagoma včerajšnje vetrne družbe in kako mu je zaklical dr. Tavčar odhajajoč: Zmaga je naša!
Zmaga je naša, resnica mora prodreti I je šlo Mlademu duhovniku po glavi. In ko se je vračal domov, je videl hiteti na nasprotni strani ceste profesor Tomo Zupani, z visoko privitim ovratnikom, btehote se mu nasmehne Koblar, ko vidi, kako pre-v’dno si varuje Zupan svoje zdravje. Tudi ta je naš, her ljubi svobodo! si je mislil čvrsti mož in si po-hfavil nerodno zglavje.
Torej nedelja je danes, kakor kaže lep dan. Koblar je vstal in odprl okno. Sveži jutranji zrak se
Drugače pa se strinjamo s Cankarjem: Sakrament, če ni to nesramnost. Oskrunil je slepar otroka in zdaj
je ljubosumen.	Ured.
O novi stranki.
VII.
Pogled v slovensko socialno družbo.
Našo družbo reprezentira kmetsko ljudstvo, nekaj delavstva in takozvana inteligenca. Velikih kapitalistov in plemenitašev nimamo, ali pa vsaj tako malo, da to niti v poštev ne prihaja. Ozirati se nam je torej le na prve tri sloje: na kmeta, delavca in inteligenco. Pod slednjim izrazom razumemo le uradništvo in druzega ničesar.
Kmet in delavec imata v našem javnem življenju prav malo upliva, če izvzamemo edino čas volitev. Naši politiki ne poznajo teh dveh slojev ne prej ne slej, le ko se bližajo volitve, tedaj se jim odkrivajo že v naprej in prijazno jim stiskajo roke. Nam se zdi res čudno, da ne uide smeh našim politikom, če se srečata dva na cesti. Tako zlorabljati ljudstvo je edino še pri Slovencih mogoče, kjer je zamorila politika zadnjih let vso javnost. Naša socialna družba se nam zdi V kor drevo, ki je sicer močno v korenini, a je zanemarjeno in ne rodi nobenega sadu. Treba je velikega dela in požrtvovalnosti, dokler niso vse te osušene veje odžagane in nismo vcepili mesto njih novih svežih cepičev, ki smo .jih vzeli iz kulture in prosvete velikih ljudstev, ki ne zamujajo trenotkov, stopati korak za korakom k tekmovanju svetovnih narodov.
Naš kmet je sicer velik politik v svojem zasebnem življenju, a zato tem manjši v javnem. Že od narave nekoliko starokopiten se krčevito drži tega, kar je slišal morda v cerkvi, ne da bi pomislil, ali seje govorilo tam o Bogu ali o prihodnjih državnozborskih volitvah. Po svojem prepričanju (ne mislite slednje besede doslovno!) je izvečine klerikalec, le nekaj odstotkov jih je liberalnega mišljenja. Ali ta mnenja niso v njem zato, ker je prepričan o njih, ampak zgolj iz tega primitivnega vzroka, ker so mu
je kakor vlil v sobo in Koblarja je obšlo nekaj tako prijetnega, ker se mu je zdelo, da vdihava s tem jutranjim zrakom novo prostost. Neutrudno so peli nekje ptiči, tako brezskrbno, kakor da je življenje večno. Po cesti je stopal mlad fant, z rdečim na-gelnom za ušesom in s košaro kruha na rami, in duhovnika je obšlo nekaj, kakor da mora jesti. Ali ob osmih ima brati službo božjo in dotlej ne sme grižljaj v usta. In Koblar je znal biti točen v izpolnjevanju teh predpisov. Vsedel se je na to, da čita iz brevirja in porabi ostali čas za časopise, ki so ležali še od včeraj zvečer v neredu sredi mize. Napraviti mora še tudi uvodnik za jutršnji „Slov. Narod."
Hiteti mora: ob osmih ima že mašo, potem domov, preobleči se in nato h dr. Tavčarju, kjer jih čaka voz, da se popeljejo na Dolenjsko, kjer prirede danes shod.
Očitali so mu sicer nekateri stanovski tovariši, da ni prav, če se vdeležuje duhovnik shodov, ki jih prirede lajiki, ali on se je takim dobro mišljenim besedam le smejal. Poznal je nekatere, ki gotovo drugače mislijo, kakor govore, ali ker se boje zamere na zgoraj, zato jim je že davno zamrl tisti čut, ki se vzdigne v človeku močno kakor orkan, če vidi, da se godi kje krivica. Iskali so oni naklonjenosti višjih, ali on je ne pozna avtoritete nad seboj. Natančno
jih vcepili v glavo gotovi ljudje. Vprašan, zakaj je klerikalec ali liberalec, bi v resnici ne . edel nobenega odgovora, prav tako malo, kakor če ga vprašate, kaj hoče ta ali ona stranka, h kateri pripada. To pa ravno izpričuje, da je naš kmet — ki tvori večino našega naroda — 1q slepo orožje v rokah posameznih politikov, ki ga poženejo na povelj e k volitvam. Iz svojega prepričanja ne voli niti izmed sto eden. To pa zopet vsled tega, ker ne skrbi naša dosedanja politika, da svoje volilce tudi izobrazi. Boje se dela med njimi, neprestanega in neumornega, boje se prinesti jim rezultate svetovnega napredka, kajti zavedajo se, da izpodneso s tem tla svoji brezbrižni politiki, ki ne temelji na narodu, ampak le na nekaterih posameznih v prepiru živečih mož, ki se imenujejo voditelji svojega ljudstva. Naše kmetsko ljudstvo omahuje neprestano v svojem naziranju, ker ni v ničemur potrjeno in prepričano. Danes veruje temu — jutri zopet komu drugemu in včasih se celo zgodi, da proda svoje „politično prepričanje" za nekaj požirkov žganja.
Tudi naše delavstvo ni dosti boljše. Spominjamo se shoda na Slovenskem, ki ga je priredila organizacija neke stranke. Na tem političnem shodu se je imelo predstaviti delavcem nekaj kandidatov različnih strank. In kaj se je zgodilo ?Vsakemu kandidatu tako nasprotujočih si strank je delavstvo ob koncu govora navdušeno pritrjevalo. Kdor najde v tem kaj politične zrelosti ali prepričanja, temu na tem uspehu iz srca čestitamo! Socialna demokracija ima res nekaj delavstva organiziranega, ali iz lastne skušnje govorimo, da tudi to ni ekonomično izobraženo. In vendar naj je socialna demokracija stranka, ki temelji na ekonomiji. To delavstvo je poleg neznatnih izjem prav tako malo iz prepričanja pri tej stranki, kakor klerikalni ali liberalni. Morda nekaj intenzivneje agitacije, kar je pripisovati nekaterim voditeljem, ali drugače je tudi tu vse prazno. V zadnjem času je poskušalo sicer nekaj inteligentnih mož, stopati s predavanji pred ljudstvo; naj pa zadostuje eden dva za poldrugi milj o n Slovencev?
Veliko slabše razmere kakor pri kmetu in delavcu pa so pri naši takozvani inteligenci. Res, včasih
opravlja cerkvene predpise; kako pa je njegovo politično prepričanje, to ne spada v cerkev. Vsakemu državljanu je dano na prosto, kako misli o tem ali onem pojavu iz profane zgodovine. In te prostosti se je posluževal duhovnik Koblar v polni meri.
Njega je preveval samo čut, delati za svoje ljudstvo, za probujo svojega naroda in mu vdahniti iznova spoštovanje pred svobodo, ki je zamrlo v njem bogzna kdaj. Nima skrbi za družino, zato pa more posvetiti tembolj vse svoje moči in zmožnosti svojemu narodu.
Tako je mislil mladi mož, napravil nekaj korakov po sobi in se potem pripravil, da moli iz brevirja, ki je ležal pred njim odprt, potem pa je treba še čitati časopise in pripraviti obljubljeni uvodnik.
Stoprav četrt ure pred osmo je bil z vsem gotov. Hitro se obleče in hiti v cerkev. Pred žagradom sreča starega kanonika, ki je mrmral nekaj sam s seboj. Koblar se mu ni odkril, ker se mu priletni mož ni zahvaljeval za pozdrave, ampak moško, s privzdignjeno glavo stopi v prostor, kjer .se napravljajo duhovniki.
Cerkovnik je bil baš v živahnem pogovoru z mladim kaplanom J., ki je bil znan kot posebno pri škofu zelo priljubljen, kajti znal je govoriti tako sladko in polno dobrikanja, da so ga ljubile celo
sloni to imenovanje na golem naslovu „dr." ali kakem klobuku državne uniforme. Naša inteligenca se noče prištevati ljudstvu, tvorila bi rada svojo kasto: meščanstvo, a je pri tem politično tako revna, da nimamo za njo primera v zgodovini. Njena brezbrižnost je tako velika, da ne vemo, ali je tega kriva njena popolna onemoglost ali pa absolutno pomanjkanje vsake zmožnosti za resno delo. Dosti mož, ki se prištevajo prav radi omikanim krogom in se boje na prav nervozen način priti v stik z nižjimi sloji, obsojajo z besedami našo dosedanjo politiko, mrzi jim, gnjusi se jim (mi uporabljamo njih besede!) ali ne upajo se niti migniti kaj proti temu, ker se zna pripetiti, da je zmajan s tem za nekaj časa njih pernati sedež. Mi pripoznamo, da je veliko udobneje, sedeti po zimi v zakurjeni sobi in gledati skozi okno, kako pada sneg na poljano, kakor pa vzeti lopato in ga odmetavati. Ali če pomislimo, da pada taka težka odeja neprenehoma na naše ljudstvo, potem smo si hitro na čistem, kaj je častno: ali sedeti in gledati ali pa
—	delati!
Vemo, da je včasih komu neprijetno, kljubovati „javnemu mnenju", ki si ga je znala naša politika prikrojiti vsaka zase. Ali pa je zato manj upravičena zahteva, delati na razdoru tega, kar nas pogublja? Nova stranka, ki gotovo vstane, ima sicer težko stališče, če nima na razpolago nikakih „znamk“, ki odločujejo v naši javnosti. Pri nas velja samo to, kar napiše ali pa pove človek, ki ga ima ta ali ona stranka na svojem ščitu, če tudi je še tako neznatna prikazen, omejen v svojih mislih in brezpomemben v svojih izrazih, vendar je on slaven, zaslužen, učen
—	če ga rabita naši stranki. Včasih smo se res na tihem smejali, ko smo čitali v tem ali onem glasilu cele ditirambe na moža, ki smo ga poznali iz prve bližine (ne glede na privatno občevanje) kot popolnoma nezmožnega človeka. V našem blaženem javnem mnenju je včasih celo velik strahopetec — neustrašen bojevnik, veliko politično revše pa — kandidat za državno- ali ‘deželnozborski mandat, ker ga vežejo morda rodbinske zveze ali kaj podobnega na kakega že priznanega veljaka. Sicer pa je pri nas „priznan11 vsak tak, ki je ali odločen klerikalec ali odločen liberalec, seve vsak pri svoji stranki.
Če je kje na Slovenskem kak shod ali predavanje, če piše kdo v časopise ali knjige, ne vprašajo, kaj je bilo govorjeno ali zapisano in kako, ampak kdo, kakšno marko ima dotičnik. In v tej luči se govori o njem, se ga hvali ali graja. In prav tega se boje nekateri, in zato se umaknejo rajši v mirno zasebno življenje. In pri vsem, kar nam je sveto: ni prav, da store tako!
Vzgledom naših politikov slede tudi drugi možje: Kdor prečita — o Studiranju niti ne govorimo — n. pr. Marksov „Kapital", pa misli, da je že ekonom; kdor je videl vsaj površno Langov „Materializem", pa že misli, da je materialist; kdor pa je poslal tu in tam kako dnevno vest ali celo članek v glasila naših strank, pa se šteje že politikom in žurnalistom, in brž hiti, da se pripravi za javno predavanje ...
Naše celo javno življenje preveva velika površnost, mesto resničnega znanja povsodi samo domišljija. Zato pa s6 bore potem tudi za malenkosti, ker so sami majhni.
Boj proti tej socialni družbi je hud. Zavedamo se tega. Nova stranka ne bo hodila po mehkih per-
ženske. Sam je poznal hčerko naprednega učitelja, majhno, močno dekle, pripravničarko, ki vidi svoj ideal v večnosti in nebesih, ker je zaljubljena v dušo tega mladega in brhkega, komaj iz Rima prišedšega kaplana, in živi zato, da sta združeni njuni duši v nebesih. Ali ko se je prikazal pri durih duhovnik Koblar, sta obmolknila v hipu cerkovnik in kaplan. Koblar namreč ni mogel prenašati, da se spušča kdo s cerkovniki v kritiko drugih duhovnikov ali sploh ljudi. Dejal sicer ni nikdar besedice, ali zato so govorile njegove oči tem ostreje. Marsikdo je povesil svoje oči pred tem odkritim, skoraj izzivajočim pogledom ; celo ko je poklical škof svoj čas Koblarja predse, da mu da ukor zaradi nekega javnega nastopa, je gledal vanj neustrašeni duhovnik tako ponosno, da ni vedel škof Missia, kam gledati. Ves čas, ko je govoril škof, elegantno kakor je znal, je stal Koblar pred njim, vzravnan kakor sveča. In ko je menil, da je škof končal, ni zinil besedice: lahno se mu prikloni in trdih korakov odide po debelih preprogah, tako da niti opazil ni srditih pogledov škofa, njegovega sekretarja in lakajev, ki so jih pošiljali za odhajajočim.
Cerkovnika je strašno jezilo, da ne more povedati vsega kaplanu, kar je zvedel zjutraj od stare
janicah, ampak v resnici trnjevo pot. Ali treba je preko predsodkov na delo. Kajti če pripoznamo 'praznoto naše javnosti, če vidimo, da se drži le na umeten način v bliščeči luči, da je malenkostna po mislih in dejanjih, potem smo tudi lahko prepričani, da nas ta ne popelje do cilja. Združiti je treba tiste, ki stoje zdaj rajši ob strani, kakor pa da se prerivajo s temi ljudmi, ki bi stali radi le vsi v prvih vrstah, a druge potrebe ne čutijo, če je „Novi stranki11 na srcu naše ljudstvo, mora stopiti najprej v areni proti tistim, ki zastrupljajo s tako zvanim „javnim mnenjem" naše izobražene ljudi, kajti tudi zgolj pridigovanje nižjemu ljudstvu nas ne pripelje do samostojnosti. Toda, če nočejo slediti možje „Nove stranke" že označeni javnosti, se morajo pripravljati za svoje delo z brezmejnim Studiranjem vseh socialnih ved, vseh socialnih institucij. Kajti le z vehemenco svojega znanja zmagajo in nas pripeljejo do svobode. Nikdar pa ne s površnostjo.
Državni zbor.
343.— 345. seja.
V teh sejah so prišle na razpravo sicer važne stvari, a s tako majhno resnostjo, da je obžalovati, da se bagatelizira pri nas v Avstriji najvažnejša zadeva na tak način.
Posl. Plaček je predlagal kot nujen predlog, zbornica skleni dati pravomočnost obrtnemu odseku
tudi preko počitnic. Dovoli naj se v ta namen svota 21.000 K kot dijete poslancem, ki ostanejo preko poletja na Dunaju in reformirajo zastareli in pomanjkljivi obrtni zakonik.
Proti temu predlogu se oglasi posl. Breiter, ki je mnenja, da je ta želja le navaden volilni manever za predstoječe volitve. Obrtni odsek obstoji že več let, a ni ničesar druzega izvršil, kakor zakonik zoper pijančevanje in še o tem ne vedo niti vsi člani odseka, kje je in kaj se je ž njim zgodilo. Da je imel obrtni odsek res voljo delati, bi to lahko že davno storil, in ne šele zdaj.
Vsak teden je nekaj dni, v katerih ne zboruje parlament, če je bilo tem ljudem res na koristi malih obrtnikov, bi že davno lahko sklicevali seje in se posvetovali o reformi, katere potrebe se zavedajo še le zdaj.
Za predlog se poteguje Poljak Brzeznovsky, a tako slabo, da se ne more zato obrtnemu odseku prav nič čestitati. Znosil se je nad soc. demokracijo, da je to le navadna dvoma, vladna in miljonarska stranka, in ne delavska.
Posl. Eldersch pravi, da kažejo gotovi ljudje šele zdaj pred bodočimi volitvami skrb za male obrtnike, ker se boje za svoje mandate. Pregledal je zapisnike prejšnjih sestankov obrtnega odseka, a se prepričal, da poslanci niti k sejam niso hodili, tako da je bilo veliko takih nesklepčnih. Tudi je posnel iz zapisnika seje z dne 1. aprila 1903, da so delali že tedaj člani imenovanega odseka za reformo obrtnega reda, in so bili odločeni prav tedaj, t. j. 1. aprila 1903 posamezni poročevalci. Danes pa je 4. julija 1905 in ti referenti niso še prav ničesar storili! Koliko resnosti imajo ti možje, kaže tudi dejstvo, da je prav zdaj minulo štiritedensko odgodenje zbornice, v katerem času so prejemali vsi poslanci svoje dijete, a obrtni odsek se ni sešel k nobeni seji. Mali obrt-
platnarice. Ravno je omenil slovito slovensko pevko, pa je moral prekiniti pri tej pikantni zgodbici, kjer naj je klečal celo oficir pred policajem in ga prosil, naj molči.
Duhovnik Anton Koblar se je sklonil nad kle-čalnikom in molil še praeparatio ad missam. Med tem pa je pripravljal cerkovnik mašniško obleko na kredenco: albo, humerale, mani^el, cingulum in štolo.
Hitro je odkorakal Anton Koblar po zadnjem Deo gratias nazaj v žagrad in potem domov, da se pripravi za pot. Komaj pa je nekaj hipov v sobi, potrka nekdo, bojazljivo kakor ženska. Škofov sel prinaša pismo. Koblarju se čudno zdi, kaj naj pove ta veliki zapečateni list, ali dokler ni gotov z obleko, toliko časa naj počiva pismo na spalni mizici. Ko pa je že oblečen za pot, vzame nož in odpira pismo. Nasmeh, kakor prezirljivost ali ponos se lovi v njegovem izrazu. Koblar vtakne list v žep in odide k dr. Tavčarju.
Tam je stal izvošček št. 64 pred hišo na Bregu. Koblarju se je zdelo, da mora biti že pozno in da ga že težko pričakujejo.
Urnih korakov je prišel v prvo nadstropje, kjer pozvoni. Dva lovska psa zalajata nekje. Dekla odpira. Dr. Tavčar sam pride došlecu nasproti. Krepko
niki upajo sicer veliko, a obžalovati je, da je njih up prazen. Če ni storil tekom let ničesar, tudi v nekaj mesecih tega ne popravi, pač pa se konča vse z veliko blamažo.
Vzlic tem argumentom je sprejela zbornica nujnost predloga. Obrtni odsek zboruje permanentno tudi preko počitnic in dobi za ta „trud" 21.680 K.
Nato pride na razpravo nujni predlog Vsenem-cev Steina in Schonererja, ki zahtevajo ločitev od Ogrske.
Debata sicer, ki ^se je razvila o tem vitalnem vprašanju naše monarhije in dinastije, je bila tu in tam precej temperamentna, zlasti ministrski predsednik G-autsch je postal nekam živahen, a vzlic temu prav nič stvarna. Zanimivo je le, kako nervozen postane G-autsch, če omeni kdo krono v zbornici. Dobro bi bilo poslati moža nekaj časa za prakticiranje na Ogrsko, da vidi, da so pred postavo vsi enaki, celo kralj! Gautsch pa ima drugače to spretnost, da veliko govori, a malo pove. Zna se iz vsake situacije, ki mu je neljuba, tako izviti, da po koncu govora prav nihče ne ve, ali je dejal „da" ali „ne". V tem oziru lahko vladi čestitamo, da ima tacega reprezentanta, ki zna tako dobro za nos vleči. Morda dobi kdaj za to celo kak poseben red pour la merite.
Bolj stvaren je bil govor posl. Pernerstor-ferja, ki je za nujnost predloga, ki pravi, da se morajo pač posamezni ljudje navaditi, da se časi iz-preminjajo. To, kar imenujejo ljudje rešpekt, pride vedno bolj ob veljavo. Veličanstva cele Evrope imajo dovolj vzroka, skušati se sporazumeti s svojimi ljudstvi, kajti izginja tudi rešpekt pred kralji in cesarji... če pravi ministrski predsednik, da ni to prava pot k rešitvi krize v naši monarhiji, potem je jasno, da tudi on ne hodi prave poti, ker nam ne pove nikdar nič stvarnega, nobenega dejstva, nikdar, kaj misli ali pa kaj hoče storiti. Samo njegove besede: „mi smo pripravljeni na vse" — kaj se to pravi?
Za nujnost predloga o ločitvi Avstrije od Ogrske je le 61 poslancev, proti jih glasuje 149.
V prihodnji seji se prične debata o zakoniku nedeljskega počitka.
Po novem zakoniku morajo biti vse prodajalne ob nedeljah zaprte, vsem uslužbencem mora biti ves dan prost. Črtana je tudi izjema za tiste kraje, ki imajo manj kakor 6000 prebivalcev, kjer je bilo dovoljeno delati ob nedeljah šest ur.
Novi zakonik —. ki gaja zbornica sprejela — velja ne samo le za vse trgovine brez izjeme, za vse obrti (tudi pekovsko!), ampak tudi za pošte, advoka-turske pisarne, banke, trafike itd.
Na razpravo pride potem trgovinska pogodba z Nemčijo v drugem branju.
Kriza na Ogrskem.
Dinastični krogi so kakor poparjeni vsled odločnega, vseskozi revolucionarnega nastopa O gr o v. Včasih so celo pri nas izrekali nekateri ljudje ime revolucionar z zaničevanjem, kakor psovke gotovim osebam, ali Ogri so pokazali, da je to pra lepo ime, pred katerim imajp celo naj višji krogi spo štovanje in še celo prav posebno . . .
Fejervary je poskušal sicer zopet poravnav z voditelji revolucionarjev, tako udano in pohlevne
si stisneta desnici: „Danes vidijo tudi Dolenjci slovenskega Lutra!" Pri teh besedah ga prime por pazduho in ga pelje po kratkem mostovžu v salon
Neprisiljeno se je razgovarjal čvrsti duhovnik ? soprogo svojega prijatelja, čutil se je tako srečnega, tako domačega v tej hiši. če je videl zbranih tu ve. enakomislečih mož, pa je menil, da je našel samega sebe v teh idejah, ki so navduševale mlade može.
Med tem pa je bilo v prijaznem dolenjskem Starem Trgu vse živo. Raznesla se je vest, da pri rede liberalci shod, na katerem govori tudi slovenski Martin Luter. Župnik in kaplan sta pri povedovala to celo sama vsem kmetom, ki so s zbrali po dokončani popoldanski službi božji, da v dijo in slišijo novega Lutra. Tudi župnik in kapi: starotrški sta bila vmes. Prihajalo jima je vroče, pr govarjala sta kmetom tu in tam, vedno povdarjala da govori danes slovenski Luter in pravila potem kak bogokletnež je bil nemški Luter, ki je izpelj celo redovnico iz samostana in se ž njo oženil, da fc mu je prikazoval zato sam peklenšček, ki mu celo ob smrtni uri ni dal umreti. Lutrove bolečine naj s° bile tako grozne, da se je hotel zadušiti z lastnin1 blatom, ali tudi to ni šlo.
Priloga „Našemu Listu“ št. 27 z dne 8. julija 1905.
da je mož usmiljenja vreden. Ali vzlic temu ni dosegel ničesar. Ali bi ne bilo bolje, pričeti pogajanja kar direktno brez posredovalcev? Vsekakor bi bila stvar prej končana in mogoče celo bolj interesantna.
Makedonija.
Neznani zločinci so umorili v Makedoniji ita-Ijanskega podanika Zanettija. Ve se le, da so to storili trije Turki, a drugače je vse prizadevanje avstrijskega konzula, zvedeti njih imena, zaman.
Rusija in Kreta.
Ruska bojna ladja „Hrabri"- je bombardirala v sta še, ker so streljali ti na rusko pehoto, ki se je nahajala blizu mesta Platanije.
Francija.
(Ločitev cerkve od države). Zbornica je sprejela zdaj celokupni zakonik o ločitvi cerkve od države. Za ločitev je glasovalo 341 posl.; proti 233.
(Obisk v Španijo). Francoski predsednik vrne obisk španskega kralja na jesen, najbrže v oktobru. Tedaj se najbrže tudi pomudi en dan v Lizboni, kot gost portugalskega kralja.
•	Samoobrana Nemčije.
Mnogo se govori v teh dneh o članku, priobčenem v listu „Deutsche Revue“ pod naslovom „Ohranitev Avstrije —, Samoobrana Nemčije“. V tem članku se z ozirom na razmere na Ogrskem in v Avstriji glasi med drugim: „Ne glede na potrebo, da se ohrani Avstrijo kot faktor v evropskem ravnotežju, vendar nemška politika ne bo nikdar stremila za tem, da si prisvoji avstrijske zemlje in to iz edinega razloga, ker bi potem moč katoličanstva, katero ima v centru nemškega državnega zbora že danes pomembno stališče, s priprego južnih katoličanov postala naravnost usodepolna za protestantizem. Razširjenje nemške države ob priklopljenju avstrijskih dežel bi bil torej prvi korak k razpadu nemške države pod vodstvom Prusije in Hohen-zollernov. Za današnjo Nemčijo je torej ohranitev Avstrije pogoj samoobrane'1.
Kolikor besedi v tem članku, toliko — pristno pruske hinavščine I Pisec navedenega članka brez dvoma pozna pravi smoter — vsenemške politike in mu je gotovo znano, kaj delajo Nemci v Avstriji in drugih nenemških državah. Ve tudi, da kar delajo Nemci v naših krajih, je znano tudi Nemcem v rajhu ter da ž njimi soglašajo in jih moralno in gmotno podpirajo. Da Nemci v Avstriji delujejo na popolno ponemčenje nenemških narodov tehržave, to neprikrito govore svetu v brk. Ko bi bila pa vsa Avstrija že nemška, padla bi ko zrelo jabolko v naročje Prusije in Hohenzollernov in noben pruski po-tentat bi se jih ne branil! Fraza o moči katoličanstva je zelo piškava, ker vidimo že danes, kam meri v naši državi takozvano protestantsko gibanje ali gibanje: „Proč od Rimal" Da današnja Nemčija, kakor pravi dotični člankar, ne more biti brez Avstrije, — ta dvoumen izraz je lahko razumeti. Kajti današnja Nemčija potrebuje za svoje namene Avstrije , tako kakor lačni volk ovce, da se nasiti ob njenem , mesu in krvi. Istotako pa rabi pruski volk tudi ^ Francije, Rusije, Italije itd., in ako so to države, ki se ne znajo ohraniti, potem se dogodi, da iz „da-. našnje Nemčije" postane bodoča V s e n e m č i j a, katere rejeno telo bo segalo od morja do morja. Tako
Kmetje so poslušali odprtih ust grozno Lutrov^) biografijo. Nestrpno so pričakovali napovedane ure, da vidijo vso to grozo poosebljeno pred seboj. Ali liberalcev ni hotelo biti od nikoder in ž njimi tudi ne slovenskega reformatorja.
Nemirno so čakali zbrani minuto za minuto, ali nikjer napovedanih govornikov. Minulo je že četrt ure, pol ure. Župnik in kaplan sta pričela misliti, da je bilo vse to le slaba šala, ali kar naenkrat zapazi na spodnjem delu vrta stoječi mož prav od daleč na cesti točko, ki se vedno bliža, obdana z vedno večjim kolobarjem prahu.
Velika napetost. Oči vseh so obrnjene proti vozu, kjer izstopajo naznanjeni govorniki. Župnik in kaplan se srečata z očmi in brala sta drug iz dru-tzega nekaj še najbolj strahu sličnega. Kmetje pa so : se vzdigovali na prste, vsak z nepopisnim hrepenenjem, da vidi novega Lutra, i Anton Koblar je skočil graciozno z voza, kakor > komaj vsaka dama. Potem pa je stopal trdih korakov proti govorniškemu odru. Kmetje so se umikali na desno in levo, kajti pozabili so na opisovanje Lutrovih hudobij in navdalo jih je v hipu spoštovanje do tega ponosnega moža. In nimajo več časa ugibati in tolmačiti si nasprotje o tem, kar so slišali prej in
je razumeti med vrstami hinavščino pruskega lista „Deutsche Revue."
Ločitev Švedske od Norveške.
Izreden državni zbor švedski, ki se je sestal v svrho rešitve sedanjega perečega vprašanja, je izročil posebnemu odseku vladno predlogo, s katero je bilo zaprošeno pooblaščenje zbornice za rešitev te zadeve. Jasnosti v celi stvari še ni nobene. Prva zbornica je za oster nastop proti Norveški, katere predlog pa je njen predsednik Ramstedt, kot največjo nevarnost za državo, kratko odklonil. Tisti poseben odsek, ki se naj peča s to zadevo, obstoji iz 24 članov raznih strank. V Norvegiji so precej neobčutni nasproti ostremu nastopu prve švedske zbornice in dajo razumeti, da bi, ako bi se vračalo klin s klinom, nastale lahko nevarne komplikacije na otoku.
Amerika.
(Hay umrl). Združene države severoameri-kanske so izgubile svojega državnega sekretarja Haya, v starosti 67 let. Hay je postal 1. 1861. Lincolnov (umorjen 1. 1865.) privatni sekretar in se kot tak tudi udeleževal meščanske vojske. Po Lincolnovi smrti je postal diplomat, ob izbruhu ameri-kansko-španske vojne je bil poklican iz Londona domov in imenovan kot državni sekretar za vnanje zadeve, kar je ostal do svoje smrti. Hay pa je bil tudi pisatelj. Izdal je svoje pesni in mnogo zanimivih potopisov.
Nov panamski škandal.
Pri zidanju kanala čez panamsko ožino so se razkrila velika nepoštena dejanja. V podjetništvu vlada splošna korupcija. Čuje se, da so visokostoječe osebe zaradi tega zavlačevale zidanje, da se na račun ljudstva okoristijo. Mesto v desetih letih, kakor je bilo prvotno določeno, bo kanal dozidan šele v 20 ’ letih in bo stal mesto 250 — 750 milijonov dolarjev. Ravnatelj podjetja Wallace je odložil svoje mesto in se vrnil v Ameriko, ker ne more biti kos razmeram, ki vladajo.
Dogodki na Ruskem.
Strahovite vesti prinaša brzojav iz Rusije, dogodki ki se nam zde neverjetni, a vendar pričajo o njih stotine in stotine mrtvecev!
V Ornem morju ima Rusija brodovje, katerih naj večja ladja nosi ime „Knez Patjomkin ", ki ima na krovu 700 mož. Ti so dobivali že nekaj časa sem zelo slabo hrano, zato so se pritožili po svojem zaupniku pri kapitanu. Ta pa je pomeril na mornarja, ki mu je poročal pritožbo svojih tovarišev, in ga res ustrelil do mrtvega. To pa je dalo povod solidarič-nemu nastopu celega moštva, ki je pobilo vse častnike in jih pometalo v morje. Ladja je bila tako brez oficirjev in mornarji so si izvolili iz svoje srede novega poveljnika, ki je ukazal odpluti v Odeso. Tam pa so se razširjali prav tedaj štrajki v veliko večjem obsegu, kakor se je godilo to 1. 1903.
Uporna ladja
pripluje res v Odeso, ki je največje trgovsko mesto v Rusiji in šteje do pol miljona prebivalstva. Mornarji izpostavijo mrliča v luki na visokem odru, kamor tudi pritrdijo listek, na katerem so napisali, da je ustreljeni le žrtev resnice. Zbralo se je tam na stotine in tisoče ljudstva, ki je kar plamtelo po
vidijo zdaj: duhovnik Anton Koblar stoji že na vzvišenih deskah, z nekoliko nazaj vpognjenim gorenjim delom telesa, oči jasne, kakor orlove, samozavesten kakor lev sredi oaze.
Mirno gleda po kmetih, ali vendar kakor da jih hoče prebosti s tem pogledom, videti jim v naj-skrivnejše dele njih src.
Molk. — Prisotnim postaja mučno. Koblar je tiho, govore le njegove oči. Tu se razkorači, drzno in izzivajoče, kakor kmetski fant, preden zauka proti sosednji vasi, razmahne z rokami in potem poseže v notranji žep pri suknji. Nobene besede. Kmetom zastaja sapa. Kakor z zaničevanjem vrže Koblar veliko pismo na mizo. In zdaj govore njegove ustne, njegovo srce — bobni, grmi...
„Danes v jutro dobim to pismo, v katerem mi prepoveduje škof, govoriti na tem shodu. Nisem se prestrašil njegovih groženj, ampak prišel sem med vas, ker mi je več na vaši koristi, kakor na škofovi volji..."
Pri teh besedah pa prime škofov list — in v trenotku leži raztrgan na mizi.
maščevanju. Mornarji so sporočili mestnemu glavarju, da streljajo namesto, če se zgodi kaj žalega tistim, ki so jih poslali v mesto po živež, mleko in sanitetne stvari. Tudi so zahtevali ubitemu tovarišu dostojen vojaški pogreb. Vse to se jim je ugodilo, kajti bilo se je bati, da ne bombardirajo uporni mornarji mesta. Da so vplivale te vesti tudi po drugih mestih, zlasti v Petrogradu, le v revolucionarnem smislu, je razumljivo.
•	Car
sam je ukazal ostalemu brodovju v Črnem morju, da naj napade in potopi „Knez Patjomkina", in naj velja kar hoče. Res je šla cela eskadra nad uporno oklopnico, a je ni niti napadla niti nanjo streljala. To je vprašanje, ki nas stori začudene še bolj, kot vse drugo! Ali so se res uprli mornarji na drugih ladjah, streljati na svoje tovariše? Pod-admiral je poslal upornikom signal: „Mi odidemo v Sevastopolj" in ti so mu odgovorili: „Mi ostanemo pa tu."
Eskadra, ki je bila poslana nad uporno ladjo, se je res vrnila nazaj, admiral je dovolil svojim mornarjem iti na dvamesečni dopust. „Knez Patjomkin" pa brodari še zdaj po Črnem morju, kakor se zdi, brez cilja. Ladja je priplula v rumunsko luko Konstanco, zahtevala tam premoga, a ga ni dobila. Nato je odplula nazaj proti ruski obali, kjer je dospela v Feodozijo. Tam je zahtevala od mestne uprave zdravnika, premoga in živil. Ladjo opazuje torpedni rušilec „Stremiteljni". Med tem pa je razglašen nad
Odeso preki sod.
Mesto je kakor izumrlo, edino živahnost tvorijo vojaki, ki so jih zbrali iz bližnje sosedščine iz takozvanih „lager o v", ki obdajajo Odeso v velikem polukrogu. Preki sod je ukazal ustreliti na javni ulici 160 ljudi, ki jih je sumil revolt oz. jih pri njih zasačil. To je oficielna vest, privatne trdijo, da je celo več tisoč (po nekaterih 6000!) ustreljenih. Ves promet na črnem morju je začasno ustavljen.
V Petrogradu
štrajka glasom uradnih poročil nad 25.000delavcev. Po mestu patrolira infanterija in kozaki na konjih.
Na morju je doživela Rusija tako strahovit poraz, doma taki nemiri, kam-li privede vse to?
Rusko-japonska vojna.
.	Premirje ?
To pot zatrjujejo amerikanske vesti, da je verjeti zdaj veliko bolj kot kdaj preje, da se sklene med vojskujočima se strankama premirje. Predsednik Združenih držav meni, da se doseže to že v nekaj dneh.
Za mir.
Sredi avgusta se torej vendar - le snidejo pooblaščenci v Ameriki, da sklepajo o miru. Kot japonskega glavnega pooblaščenca imenujejo barona Komur o, ki ima pod seboj še sedem druzih uradnikov.
Ruske ladje v japonski službi.
Japonci so dve izmed v Port Arturju potopljenih ladij že toliko popravili, da jih peljejo lahko domov, kjer jih store sposobne za vsak boj. Te dve in one, kar so jih Rusom vzeli v zadnji bitki, tvorijo posebno eskadro, ki ji poveljuje kdo izmed mlajših japonskih admiralov, ki se je izkazal posebno hrabrega v zadnjem spoprijemu z Roždestvenskim.
Nova japonska ladja.
Japonci so spustili v morje največjo ladjo, kar jih premorejo do zdaj. Oklopnici je ime „K a tori" in ji je bila botrica princezinja Arisugava.
Nov vojni minister.
Car je odstavil od vojnega ministrstva generala Saharova in imenoval mesto njega generala Redi-gerja novim ministrom.‘Sredi vojne?! —
Štajersko.
Slovensko vseučilišče in vsenemške skrbi.
Med vsemi nemški pisanimi listi v naših krajih ima celjska „Vahtarica" menda naj večje pomanjkanje gradiva. Kajti z naj večjo slastjo se je ta zakotni listič vrgel na naše vseučiliško vprašanje in napolnil ž njim zlasti svoje tri zadnje letošnje številke do polovice.
čuditi se moramo sicer v prvi vrsti, kako pridejo ti Nemci do tega, da se tolikanj brigajo za naše narodne in gospodarske zadeve, ko ima v svoji
gnjili sredi toliko „dela", da smrdi do neba. Ali se morda mi vtikamo v njih zadeve, kjer niso naravnost nasprotna našim narodnim interesom ?
Izvestna „zagotovila" naučnega ministra glede slovenskega vseučilišča in pravne fakultete v Ljubljani so „Vahtarične" čeljusti spravile v tako gibanje, da je stara lokomotiva v svojem najhujšem teku polž proti njej. Vse je zbasala ta celjska žlobudra v svoje lačne predale, karkoli naj bi se tikalo slovenske univerze! Napad na Hartla, slovenski mišmaš-jezik — prihodnji profesorji na ljubljanski univerzi — slovenska pravna fakulteta in jugoslovanska ideja — bližajoče se nevarnosti za nemštvo itd. itd. Iz cele kolobocije se prvič vidi, da se v uredništvu „Vahta-rice“ že oglašajo — pasji dnevi, drugič pa da je zavladala med celjskimi tevtoni jeza, da se na merodajnem mestu sploh še misli na to, ne prepustiti brezpogojno Germanom, da posedejo slovanska ozemlja od — Urala prek’ Balkana.
Posebno bridkost izražajo „Vahtarične“ lamei-tacije glede jugoslovanske ideje, katero vidi poosebljeno v slovenskem vseučilišču. Po združenju vseh avstrijskih južnih Slovanov z balkanskimi Slovani stremijo Slovenci. Veliko jugoslovansko carstvo, to je njih ideal! Tako se jezi „Vahtarica" in se dela tako, kakor bi pri takem združenju vseh Jugoslovanov Nemci neizmerno veliko izgubili, češ, k Nemcem bomo šli po državljane za novo jugoslovansko carstvo!
Nemška beda!
Kar je v Jugoslovanih dozorela politična gotovost, to premlevajo kakor nekaj, kar je zarodila šele misel o slovenskem vseučilišču.
Druge vrste strah vzbuja pri Nemcih slovensko vseučilišče z ozirom na pravniški naraščaj, ki bi izšel iz ljubljanske fakultete. Ker bi Kranjska bila premajhna za toliko slovenskih juristov, bi jim morala vlada preskrbeti mesta drugod, po Štajerskem, Koroškem itd., kjer bi izpodrivali Nemce in poslovanili dosedaj nemške kraje.
Mi sicer ne vemo, kje so tisti „nemški kraji“, katere naj bi poslovenili slovenski juristi, to pa vemo, da je precejšen del Štajerske in Koroške, katere dele so nam ugrabili Nemci in katere bi morali mi naravno zopet iztrgati iz nemških kremp-Ij e v.
Celjski nemški „prvak" dr. Pommer se je zategadelj postavil krepko na prste in, nazvavši slovensko fakulteto „smešno farco“, zagrozil vladi, da bo vlada v slučaju, da se njene obljube vresničijo s fakulteto, okusila upor vseh Nemcev. Tako Nemci vrabce streljajo s kanoni!
Iz Oplotnice. Kako krivični in samo krivični znajo biti naši nasprotniki, kaže volilni boj v naši občini. Že ime kraja in njegovo prebivalstvo jasno kaže, da nemška roka nima najmanjše pravice vtikati se v naše občinske zadeve. In vendar nemški politični roparji upajo vzeti z naskokom tudi našo občino prav po geslu „ves svet mora bit’ nemšk!“ Nekaj zabredlih in nezavednih duš v naši občini se je dalo voditi na vrvici do L 1903 tako, da je v občini gospodarilo nekaj Nemcem prijaznih ovac. Kaj potrebujemo mi Oplotčani nemške prijaznosti, o kateri dobro vemo, da bi nam najraj še zavila vrat! Po
1.	1903 pa smo se uprli nemškim slepičem in vkljub „Štajerčevemu" pohujševanju se tujcem ni posrečilo, prodreti. Za to se imamo v prvi vrsti zahvaliti izbornemu delovanju našega narodnega župnika Bezen-šeka, ki se ne straši ne truda ne groženj, ko treba braniti domovino pred tujimi deročimi volkovi. Vanj sikajo ves svoj strup tiste prodane duše, ki so odvisne od svojih nemčurskih trgovskih založnikov in pozabljajo, da so sinovi Slave. Nadejamo se, da bodo nove volitve kmalu zopet razpisane in takrat se bode pokazalo, kdo je v slovenski Oplotnici gospodar in kdo izdajalec svojega naroda. Kake sadove rodi po-hujSevanje „Štajerčevo”, ki na vse kriplje dela za nemško stvar, je najboljši dokaz slučaj, ko je strasten „Štajerčijanec" Jože Makovšek („Vahtarica" nalašč ne navede imena Makovšek, ker je slovensko in ker je njen pristaš, marveč stavi samo začetno črko M.!) nevarno z nožem ranil svojega brata, ki ni „Štajerčevec11. Vse moči moramo poslati v boj, da se Oplotnica o trebi te nevarne zalege!
Štajerski hmelj na londonski razstavi. L. 1906 bo v Londonu splošna avstrijska razstava, katero priredi nižjeavstrijsko obrtno društvo le - tam. Štajersko hmeljarsko društvo vabi hmeljarje, naj se te razstave vdeleže v svrho prospeha štajerskega hmeljarstva. Nadejati se je, da bo štajerski deželni odbor pripomogel k stroškom za razstavljenje.
Dopolnilna volitev za državni zbor za mariborski, ptujski, ormoški okraj itd. se je vršila dne 5. t. m. Ker so ti okraji, ki so imeli za svojega za-
stopnika v državnem zboru Vsenemca samomorilca NVolfhardta, po večini slovenski, je slovensko politično društvo v Mariboru izdalo poseben oklic na volilce, da se vržejo v volilen boj, ker bi drugače nasprotniki smatrali njih odsotnost kot brezpogojno kapitulacijo pred Nemci. — Slovenski kandidat g. Josip Šinko, župan v Središču, je dobil 328, pan-german Wastian 1061, nemški nacionalec Frimer 730 in soc. demokrat Hilari 265 glasov.
Koroško.
Koroški pangermani in slovensko vseučilišče.
Koroškim Nemcem in Vsenemcem se že belijo lasje zaradi dejstva, da je naučni minister pripo-znal potrebo slovenskega vseučilišča v Ljubljani in da je vlada zagotovila Slovence, da v doglednem času omogoči v Ljubljani slovensko pravno fakulteto.
To jih je tako razburilo, da so v svojem „nemškem ljudskem društvu za Koroško" napravili sklep na ministrskega predsednika. V tem sklepu pravijo, da je slovenska pravna fakulteta popolnoma odveč in le sovražen napad na Nemce na južni jezikovni meji. V tem sklepu izražajo krofasti Bismarkovci pričakovanje, da bodo nemški poslanci vsak poskus za napravo slovenske univerze napadali in izpodbijali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. —
Ti naši ljubi „zavezniki“ hočejo nam nasproti na vsak način obdržati še vedno mesto jerobovin nas smatrati za nedoletne otroke! Kar kratkomalo hočejo prepovedati vladi, da le misli na slovensko vseučilišče. Za tako mogočnega se šteje že nemški Mihi! Pri tem se mu trese cof na kapi kakor kakemu jeznemu nemškemu šolmaštru. Ali bi se ne smejali!
Mi Slovenci, ki smo poskusili, kaj se pravi pošiljati svojo učečo se mladino na nemška vseučilišča na Dunaj in v Gradec in ki vemo, da je razbojniško početje nemških buršev potepuhov nasproti slovanskim dijakom in na teh vseučiliščih trajna učna ovira in sploh da je življenje v teh nemških mestih za slovenskega dijaka le v kvar v moralnem in političnem oziru, mi da bi ne smeli zahtevati od države, kateri plačujemo krvni in vsakojaki drugi davek, da nas obvaruje pred surovostjo pruskih Hotentotov!
Radi verujemo, da je Vsenemcem trn v očeh vsak kulturen pojav Slovanov, ker to naše nasprotnike oddaljuje od zaželjenega cilja, t. j. ponemčenja naših krajev. Zelo radi še osobito verujemo, da bi Nemcem bila trn v očeh slovenska univerza, že zaradi tega, ker bi ista vzgajala prave narodne sodnike in politične uradnike ter tako odvzela marsikak grižljaj izpred ust nemškim lakotnikom. To bi bila seveda precejšnja „nevarnost za Nemce11 in hud „napad na nemško posest"! A mi se za to „nemško posest" tako malo brigamo, kakor malo se brigajo Nemci za našo narodno posest, ko udirajo na naše ozemlje z raznovrstnimi zvijačami. Ako Nemci ustanavljajo nemške šole v naših krajih, ko tiči skupaj le 20 Nemcev, tedaj mi s toliko večjo pravico ustanavljajmo na svoji zemlji svoje slovensko vseučilišče, ker je isto v očigled položaju za našo mladino na nemških univerzah uprav življenjskega vprašanja. Svoje življenje varovali in branili pa bomo, naj nemški Mihel pri tem še tako jezno stresa svoj — cof!
Umrl je dne 26. m. m. Anton Tcharre, predsednik c. kr. kmetijske družbe in „nemško - nacionalni" državni poslanec, star šele 56 let. — Pokojnik je bil po svojem delovanju Slovencem na Koroškem dokaj nevaren, a po svojem notranjem prepričanju še dokaj pravicoljuben človek, od katerega kot predsednika kmetijske družbe so Slovenci pričakovali le še vedno nekaj koristi za se. Tscharre je bil one vrste Nemec, katere nese nemški val, gnan iz Berolina doli, po strugi krivice, ako hočejo predstavljati kaj v javnosti in si pridobiti med Nemci kako ime. Vse drugačni bi bili naši Nemci, da< bi jih ne tiščala ta železna pest, ki terorizira v nas vse, kar nemško govori, s svojim razbojniškim aut-aut!
List za popravke. Zadnja „Bauern-Zeitung" ima nič manj nego — osem popravkov lažij, ki jih je objavila v svojih čednih predalih. Le tako naprej!
Primorsko.
Vsled hude vročine je obležalo mnogo vojaštva pešpolka št. 5 na vojaških vajah pri Vodnjanu v Istri. Vojaki so kar padali in je obležalo nekaj mrtvih, petdeset pa jih je nevarno zbolelo. To je že resnično trinoštvo in nesmisel brez primere, obdržavati vojaške vaje ob taki vročini!
Shod županov iz Brd pri. Gorici se je vršil 25. m. m. v Šmartnem v Brdih. Shod je bil velevažen, ker so se župani morali odločno upreti načinu, kako jim vlada nalaga vse polno jako težavnih poslov iz prenešenega delokroga. Glavarstvo se komodno naslanja na poročila županov, čeravno ima dovolj dobro plačanih uradnikov. Dasi pa zahteva vlada od županov stroge točnosti, vendar se ne briga za to, da bi jih za ta dela nekoliko odškodovala. Župani so zategadelj sklenili resolucijo, glasom katere pričakujejo, da se že konečno uveljavijo zakonite določbe v svrho olajšave županstev v prenešenem delokrogu.
Laška pravna fakulteta. Italijani imajo baje zagotovilo, da se zadeva italijanske pravne fakultete reši še pred odgodenjem državnega zbora do jesenskega zasedanja. Tirolski poslanec Malfatti je tudi zatrdil, da ne odneha, dokler vlada ne izpolni zahteve Italijanov.
Deželni šolski svet za Istro je sklenil razširiti hrvatsko šolo v Pazinu in hitro otvoriti šolo v Št. Lovrencu.
Železnica sv. Lucija-Idrija. Županstvo v Cerknem, v sporazumljenju z drugimi občinami idrijske doline z mestno idrijsko občino, z rudniškim ravnateljstvom v Idriji in tolminskim županstvom je pričelo živahno akcijo za izvršitev železnične proge od postaje sv. Lucije nove bohinjske železnice na Idrijo ter so vposlale na železniško ministrstvo dobro podkovano prošnjo. Ker bo ta železnica ne le gospodarske, marveč tudi strategične važnosti, je pač za gotovo pričakovati, da vlada prošnji čimprej ugodi. Izgovori, ki jih je vlada dozdaj delala glede tehničnih težav na tej črti, ne pridejo več v poštev, ker so bile težkoče bohinjske železnice n. pr. v baški in soški dolini še mnogo večje.
Doma in drugod.
Za Prešernovo veselico se vrše velikanske priprave. Komiteji najrazličnejših naslovov delujejo neumorno, da se obširni program izvrši v splošno zadovoljnost. Treba je samo še ugodnega vremena in uspeh je zagotovljen. Celo ubožni ljudje poneso ob Prešernovi veselici svoj oboi na oltar domovine, kajti napolnuje jih zavest, da pripomorejo tako i gmotno k bodočemu velikemu spomeniku, ki naj se dviga sredi Slovenske, kot nekaka soha svobode, kakor jo vidimo v Njujorškem pristanišču. Tujci, ki hite skozi naše dežele, se pomude vsaj nekaj trenotkov tudi v Ljubljani, kjer jim priča ponosno naš edini in resnični pesnik, vlit iz brona, da biva tu narod, ki ima svoje šege in svoj jezik.
Srbski gostje, ki se udeleže Prešernove veselice, pridejo s posebnim vlakom iz Belgrada v Ljubljano 15. t. m. ob 7. uri zvečer.
„Zveza slovenskih pevskih društev“. Povodom III. skupščine vrši se v nedeljo 9. t. m. v Švicariji v Ljubljani koncert, ki ne bo samo navadna pevska zabava, ampak pravi, resnični koncert v smislu društvenih pravil, ki določajo med drugim namenom skupščine tudi ta, da se o njih priliki s pevskimi proizvajanji širi umetniški kar najpopolnejša pevsko-glasbena izobraženost. Sicer pa nam jamči za vse že ime gospoda koncertnega vodje Hubada, pod čigar vodstvom se bo koncert vršil. Pevcev bo nastopilo do blizu 120. Vstopnina 60 vinarjev.
Spominska knjiga o razvoju Ljubljane po potresu. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil, izdati ilustrovano spominsko knjigo, ki bi naj obsegala — v pripovedni obliki — vse zgodovinsko važno delovanje občinskega sveta in mestnega magistrata v Ljubljani od 14. aprila 1895. do 14. aprila 1905 in pa popis vseh važnejših dogodkov te dobe, ki so kakorkoli uplivali na razvoj Ljubljane. Za sodelovanje se je prijavilo 18 magistralnih uradnikov.
Silna smrtonosna vročina. Vsi časopisi poročajo o nebrojnih slučajih solnčarice, ki je tekom zadnjih dni zahtevala toliko žrtev. S to neznosno vročino, ki je pripekala po celi srednji Evropi, pa so bili v zvezi tudi grozni viharji s točo in strelo, ki so povzročili ogromno škodo. Dne 7. t. m. je pri nas temperatura padla, nebo je oblačno.
Iskrena prošnja. Če kdo, potrebuje bolnik tolažbe in kratkočasja. Drugod vidimo, da postavljajo v bolnice knjižnice in snujejo v njih čitalnice, ki imajo nalogo vršiti naj lepše delo človekoljubja. Tudi ljubljanski bolniki so sirote in tudi tem treba lajšati gorje. „Prosveta" seje obrnila do sl. deželnega odbora s prošnjo, da dovoli postaviti v deželni bolnici eno ali dve knjižnici za bolnike. Deželni odbor je prošnjo
ugodno rešil. „Prosveta" pa baš sedaj nima več primernih knjig in nemogoče ji je takoj realizovati prvotno namero. Odbor „Prosvete" se radi tega obrača do milosrčne slovenske javnosti, proseč jo, naj žrtvuje nekaj knjig v dobrodelne namene. Prosimo pa, da blagovolite darovati edinole dobre knjige. Knjige sprejema „Prosveta" v društvenem lokalu („Narodni dom" I. nadstropje, desno) od polu 11. do polu 12. zjutraj. Kdor želi, da se mu knjige odvzamejo na domu. naj sporoči svoj naslov odboru „Prosvete".
Za kapelnika vojaške godbe pešpolka št. 6 na Dunaju je imenovan Slovenec g. dr. Jožef Čerin, bivši glasbeni ravnatelj „Glasbene Matice".
1' Utonil je v Ljubljani vodja salezijancev dr. An-gelus Fe st a. Pri kopanju v ribniku na Rakovniku se mu je udrla mehka zemlja in se rešiti več ni mogel; utonil je stoje.
„Živio46 in „na zdar“ — po § 11. prepovedana
ali Domžalski dogodki pred c. kr. okrajnim glavarstvom v Kamniku.
Kakor se glasi ta naslov smešno, tako gola je resnica, da bi radi nemški uradniki zamašili Slovencem usta s tem paragrafom. Domžalski dogodki so namreč zopet jasen dokaz, kako znajo taki uradni gospodje ščititi Nemce in zatirati Slovence. Ali je to pravično, da se Slovenca, ki je zaklical „živio", postavi v vrsto hudodelcev, ki z revolverji prete ljudem in streljajo na nje? Kdo se bo čudil potem, če je razburjena vsled takega postopanja slovenska javnost? Samo ob sebi se ume, da bi niti najpriprostejši kmetič ne vtaknil take obsodbe v žep brez ugovora. Tako se ne bo postopalo z nami in naši poslanci imajo tu dovelj prilike pokazati, ali so zmožni svoje odgovorne naloge, ali ne.
Iz naslednjega poročila je razvidno, kako se je vršilo vse po neki gotovi šabloni, z „nepristranskim" mnenjem, da Slovenec mora biti obsojen. Iz tega razloga prinašamo izpovedi tudi v nemškem jeziku. Omenimo še, da je razpravo vodil okr. glavar iz Litije, ker je kamniški okr. glavar bil zaslišan kot priča.
1.	Franc Korošec, krojaški mojster, ovaden po § 11, da je z vpitjem in kričanjem na javni cesti v Domžalah kršil red in dostojnost. Obtoženec: Bil eem v Domžalah, kamor sem šel obiskat svoje starše in sorodnike in sem bil le tih opazovalec demonstracij. Stražmešter Puntar: Erinnere mich nicht den Besehuldigten gesehen zu haben, denn es waren zu viele. Orožnik Drašler: Ich kann mich nicht erinnern den Besehuldigten unter der Menge gesehen zu haben. Ker ni dokazov, je oproščen.
2.	Ivan Polak, obtožen po § 11. Glavar: Ali ste bili v Domžalah? Obt.: Bil. GL: Po opravku?-Obt.: Ker se mi je ljubilo, pa tudi opravke sem imel. Izjava: Dne 1. junija t. 1. bil sem v Domžalah po opravkih, demonstracije se nisem udeležil, tudi nisem kričal niti vpil. Stržm. Puntar: Ich habe den Herrn gesehen, aber nicht gewuBt, wer er sei; alles, klein und grofi, jung und alt hatte geschrien, folglich auch er, aber ich habe den Besehuldigten nicht speziell gesehen, dafi er geschrien haben wurde; ich weifi es auch nicht, ob er sich hatte der Gendarmerie wider-setzt. Drašler: Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen, ob er geschrien, weifi ich Uicht. Oproščen. Op. obtoženca: Opomniti moram, da 8em opozoril žandarma Vovka na to, da je iz vrta, kjer se je vršila slavnost, priletel kamen.
3.	Iv. Exler, lesni trgovec, ovaden po § 11. Izjava obt: Jaz sem šel dne 1. jun. t. 1. v Domžale v kupčijskih zadevah in se demonstracije nisem udeležil. Nisem niti kričal niti vpil in se nisem nedo'-8tojno obnašal, ob pol 8. uri sem se odpeljal v Radomlje radi kupčije. Puntar: Ich kann mich nicht ei'innern den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen zu haben. Drašler: Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstranten wohl gesehen, doch kann ich nicht bestiitigen. Oproščen.
4. Ant. Pintar, ovaden po § 11. Izjava obt. une 1. jun. pop. bil sem s svojo rodbino v Ihanu {ustnim vozom. Nazaj grede slišim v Domžalah kri eanje, sem se ondi ustavil in bil tu le tih opazovale demonstracij. Puntar: Ich habe den Beschuldigte: Unter den Demonstranten nicht gesehen. Drašler Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstrante; 'ftr°hl gesehen, doch kann ich nicht behaupten, da.
sich durch Larmen und Schreien an jenen Demon strationen beteiligt hatte. Oproščen.
5. Antonija Osolnik, kuharica. §11. Izjava °otoženke: Bila sem dne 1. junija s svojo gospodo na izletu v Domžalah v gostilni pri Kuharju. Ko S0m slišala kričanje, sem prosila gospo, naj mi do-V0li, da grem pogledat demonstracije. Šla sem tje k 2“rani množici, a nisem nič vpila in nič kričala. Ko ZaPazim, da prileti en kamen iz vrta, kjer se je vršila javnost, opozorim na to g. okr. glavarja z besedami: “°glejte, gospod glavar, tu je priletel kamen ven. A gospod glavar se za to ni zmenil. Okr. gl. Cron: el1 habe die Antonia Osolnik in der ersten Reihe er Demonstranten gesehen, wie sie geschrien und
gesungen hat. Die auf mich gerichteten Worte, durch ■vvelche sie mich auf einen Steinvvurf aufmerksam machte, habe ich nicht gehort, trotzdem ich nur we-nige Schritte von ihr entfernt stand. Baron Lazzarini: Ich habe die Beschuldigte in den ersten Reihen der Demonstranten larmend und schreiend gesehen. Ich habe sie zweimal vergebens zur Ruhe venviesen. Drašler: Ich habe die Beschuldigte unter den Demonstranten wiederholt larmend und schreiend gesehen. Obsojena na 24 ur zapora. Se pritoži.
.6. Avgust Fik, pek iz Domžal. § 11. Izjava obt: Jaz sem bil dne 1. junija pop. v Domžalah med demonstranti, a nisem niti vpil niti kričal, in sem samo gledal, ne da bi vedel, kaj da je in kaj da bo. Baron Lazzarini: Ich erinnere mich nicht den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen zu haben. Drašler: Ich habe den Besehuldigten in den ersten Reihen unter den Demonstranten vviederholt larmend und schreiend gesehen. Einigemale habe ich ihn auch zur Ruhe ermahnt, doch vergebens. Puntar: Der Beschuldigte hat geschrien und gelarmt, und auf meine Ermahnungen wollte er von der Strafie nicht weichen mit der Bemerkung: ich zahle schon viele Jahre Steuern. Obsojen na 50 K in stroške. Se pritoži.
7.	Marija Klemenčič, 55 let stara, kajža-rica. Izjava: Prišla sem iz cerkve ob 4. uri popoldne dne 1. junija. Jaz se izgredov nisem udeležila, nisem kričala, nisem vpila. Puntar: Ich habe die Beschuldigte im Vordergrunde der Demonstranten Nvieder-holt larmend und schreiend gesehen. Ich habe sie 3—4 mal aufgefordert von der Strafie zuriick zu gehen, doch vergebens. Sie \var auch etwas angeheitert. Drašler: Ich habe die Beschuldigte unter den Demonstranten vviederholt larmend und schreiend gesehen. Obsojena na 48 ur in stroške. Se pritoži.
8.	Matija Božič, stražnik fin. straže. § 11. Izjava: Bil sem dne 1. junija t. 1. približno od pol 5. do pol 9. zvečer v Domžalah. Slišal sem od daleč „živio" klice, a nisem šel med množico, ampak sem šel v gostilno h Kuharju in se nisem torej prav nič udeležil demonstracij. Puntar: Ich habe drei Finanz-vacheaufseher hinter der marschirenden Musikbande gesehen. Doch kann ich nicht behaupten, dafi sie gelarmt und geschrien hatten. Drašler izpove isto. Oproščen.
9.	Janez Klemenčič, kajžar v Domžalah. § 11. Izpoved obt.: Jaz nisem niti kričal niti vpil in sem bil le tih opazovalec in gledalec od 5. ure dalje. Puntar: Ich kann mich nicht erinnern den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen zu haben. Drašler: Ich habe den Besehuldigten larmend und schreiend unter den Demonstranten im ziemlich an-geheiterten Zustande gesehen. Obsojen na 24 ur. Se pritoži.
10.	Janez Kvas, kajžar iz Stoba, 50 let star. § 11. Izjava obt.: Jaz sem šel dne 1. jun. 1.1. ob pol 5. uri k županu v Domžale. Ko sem opravil, sem hotel iti domov, pa sem prišel med množico ljudi in nisem mogel naprej. Zavpil sem 2 ali 3krat „živio", kakor drugi, bil sem tudi nekoliko vinjen. Drašler: Ich habe den Besehuldigten wiederholt unter den Demonstranten larmend und živio u. na zdar schreiend gesehen. Erwaret\vas angeheitert. Orožnik Vovk izjavlja (nemško) isto kakor Drašler. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži.
11.	Miha Abe, samec iz Stoba, 28 let star. Izjava obt: Jaz sem šel okoli pol 5. ure v Domžale k županu po živinski potni list. Prišel sem med množico ljudi in sem tudi sam parkrat zavpil „živio" in „na zdar". Puntar: Ich habe den Besehuldigten wiederholt unter den Demonstranten gesehen und gehort, dafi er „živio" und „na zdar" gerufen hat. Drašler izjavlja (nemško) v istem smislu kakor Puntar, s pripomnjo: Der Beschuldigte habe sich bei dem Zuriickschieben der Menschenmassen auf seinen Vieh-pafi berufen und bemerkt, dafi er das Recht habe auf der Strafie zu stehen. Vovk izjavlja (nemško) v istem smislu kakor Puntar, s pripomnjo: Er hat sich \viederholt geiiufiert, dafi ihm das Passieren der Strasse niemand verbieten kann. Baron Lazzarini izjavlja (nemško) v istem smislu kakor Puntar in Vovk. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži.
12.	Janez Leskovec, dacar iz Domžal, § 11. Izjava obt: Jaz sem kakor vsi drugi vpil „živio", Abzug, „na zdar" in mislim, da s tem nisem pregrešil •nobenega zakona; vpil pa sem kakor vsi drugi, kar šem mogel. Vsled samopriznanja obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži.
13.	Hinko Sax, izdajatelj in odgov. urednik „Našega Lista" iz Kamnika. § 11. Izjava obt: Jaz sem bil v Domžalah 1. jun. 1.1. kot poročevalec „Našega Lista". Jaz sem bil pač navzoč in sem kakor vsi drugi parkrat zavpil „živio" in „na zdar". Opomniti moram, da sem pomirljivo vplival na ljudstvo, kar lahko potrdi okr. kom. baron Lazzarini. Puntar: Ich habe den Besehuldigten \viederholt „živio" und „na zdar" rufen gehort und hat er sich mir gegeniiber in arroganter Weise benommen. Drašler: Ich habe den Besehuldigten wiederholt gesehen und ihn gehort „živio" und „na zdar" rufen. Baron Lazzarini: Ich bestatige, dafi der Beschuldigte auf mein Ersuchen mit Worten beruhigend auf die Menge gewirkt hat, hie und da \var er in dem Vordergrunde der Demonstranten zu sehen. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži.
14.	Franc Cerar, trgovinski posredovalec iz Stoba, star 47 let. § 11. Izjava obt.: Ob kriku sem jaz s svojimi domačimi šel v Domžale dne 1. jun. 1.1. okoli 6. ure in sem vpil „živio". Vovk priča, da je
obtoženec rekel, da so krive oblasti, v prvi vrsti župan in naš glavar, ki je največ kriv. Obsojen na 24 ur in stroške. Se pritoži.	*
15.	Ferdinand Kobal, samec, iz Domžal. § 11. Izjava obt: Jaz sem pač bil v Domžalah, ase izgredov nisem udeležil, ampak sem bil le od daleč miren opazovalec. Oproščen.
16.	Ivan Loboda. § 11. Jaz sem bil v družbi svojih dveh kolegov najpreje pri ognju v Jaršah, od tod smo šli vsi skupaj v Domžale v gostilno h Kuharju. Izgredov se nisem udeležil, ampak sem bil le od daleč miren opazovalec. Ko je priletel kamen, sem še opozoril oba kolega nato, da je najboljše, ako takoj odrinemo, da ne bomo imeli nobenih sitnosti. Okr. glavar: Ich habe den Herrn im Zuge hinter der Musik gesehen, ob er geschrien, weifi ich nicht. Oproščen.
17.	J o s. Germ, trgovski nastavljenec pri gospodu Grobelniku v Ljubljani. § 11. Izjava obt: Dne 1. jun. t. 1. pop. sem bil preko pol ure pri demonstracijah navzoč in sem mogoče zavpil „živio" kake dvakrat. Puntar: Erinnere mich nicht den Herrn gesehen zu haben. Drašler: Ich habe den Besehuldigten wohl unter den Demonstranten gesehen, doch kann ich nicht behaupten, ob er geschrien oder gelarmt hat. Oproščen.
18.	Franjo Stele, samec. § 11 in zoperstav-
ljanje žandarmeriji. Izjava obt.: Jaz sem bil 1. junija t. 1. pop. okolu 4. ure v Domžalah, bil sem pri demonstracijah navzoč, a kričal in vpil nisem, temveč sem bil bolj tih opazovalec. Okr. glavar: Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen. Ob er gerade besonders geschrien hatte, kann ich nicht angeben, da ein so grofier Larm herrschte, dafi man die einzelnen Stimmen nicht heraushbren konnte. Nach meiner Ansicht hat der Beschuldigte auf die Menge aufreizend, gleichsam als Riidelsfiihrer ge\virkt. Baron Lazzarini: Ich habe den Besehuldigten \viederholt unter den Demonstranten larmend und schreiend gesehen. Am Abende zur Zeit, als der Platz vor dem Eingange zum Festraum geraumt wurde, ist er schreiend auf mich losgestiirzt mit der Frage, auf welche Weise ich mein Vorgehen rechtfertigen kann. Er zeigte dabei eine derartige drohende Ge-biirde, dafi ich den Moment dachte, er vili sich tatlich an mir vergreifen. Gleich darauf wurde er von dem neben mir stehenden Gendarmen gewaltsam zu-riickgedrangt und hat dann in der Menge Nveiter geschrien. Puntar: Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstranten wiederholt gesehen, larmen und schreien habe ich ihn nicht gehort. Ob er sich der Gendarmerie widersetzte, weifi ich nicht. Drašler: Ich habe den Besehuldigten unter den Demonstranten gesehen, habe doch nicht gehort, dafi er geschrien oder gelarmt hatte. Obsojen na 3 dni in stroške. Se pritoži.	(Konec prih.)
Lakota na Španjskem. Popotniki, došli pretekle dni iz Malage, so bili priča prizorom, ki so kazali lakoto na Španjskem v vsej svoji grozoti. Okoli 4000 razcapanih in lačnih delavcev je pridrlo v Malago iz bližnjih vasi Colmenar, Casabermaja, Alfarnate, Čutar in Borge ter prosilo kruha in dela. Te delavce so vodili posestniki, ki so pred kratkim živeli še v dobrih razmerah, a so zdaj ravnotako stradali, kakor njih delavci in najemniki. Ta čudna množica stradajočih ljudi se je valila pred prefekturo in deputacija je šla k prefektu prosit pomoči. Ta pa jih je poslal nazaj domu in jim prepovedal krasti. Več kmetov je vsled slabosti popadalo na tla. Ljudje so so prefektovemu ukazu uprli, posedali pred prefekturo na tla in izjavili, da se ne vrnejo domu brez primerne denarne pomoči, kajti ne stradajo samo oni, marveč tudi njih žene in otroci. Voditelji so se podali v hiše prvih bogatašev in prosili pomoči. V Montal-banu okraj Toledo je stradajoče prebivalstvo vpri-zorilo vstajo. Ljudje požigajo hiše, branijo se plačevati davke in napadajo davčne eksekutorje. Cela četa policajev je morala priti, da napravijo red.
Potres v Skadru. Iz Carigrada se poroča o katastrofi v Skadru. Po uradnih poročilih je 115 mrtvecev. Zelo poškodovani so katoliški okraji, še bolj pa mohamedanska Tofane in Bakcelik. Med mrtveci ni noben podanik Avstro-Ogrske. Tem bolj pa so trpeli avstro - ogrsk; zavodi. Samostan (Klo-ster der Stimatinerinnen) je uničen docela. Šola frančiškanov in samostan Gjubadol bo moralo biti predelano. Pater Agostino Glasnovič je bil ranjen na hrbtu in nogah. V jezuitski cerkvi in katedrali seje udrl srednji del stranske strehe ravno med jutranjo mašo. Nastala je grozovita zmešnjava. Dve ženi sta bili zmečkani in več oseb ranjenih. Rezidenca knezo-škofa bo porabna le po temeljitem popravljenju. Enako frančiškanski samostan in Aramadke. Tudi poslopje generalnega konzula je močno poškodovano, treba bo delati več tednov, da bo porabno.
Vodni jezik. V Zugerskem jezeru (Zugersee) so opazili velik naravni prikazek. Preko jezera seje vsled severovzhodnega vetra nabrala nevihta. V oblakih je nastalo nenavadno gibanje in oblak v obliki liva se je nagnil proti jezeru, od jezera pa se je dvignil vodni steber. Vse to se je obrnilo proti jugozahodu in je konečno razpadlo. Po priliki naj je bil ta vodni jezik višji od gore Rigi, ki se dviga 1400 m nad površino Zuger-jezera.
Kako skrbe v Avstriji za starost. V Voits-bergu je bil, kakor poroča „Arbeiterwille“, 66 letni usnjarski delavec Franc Wračko iz tovarne deželnega
• poslanca Lippa odpuščen. V tovarni je delal 44 let. ‘Mož, ki se iz ozira na svojo starost ni upal več dela dobiti; da bi se preživel, se je obesil.
Ar^entinija proti Nemcem. Ne le v nenemških kronovinah Avstrije, marveč tudi drugod po svetu silijo sinovi Germanije med nenemške narode, jim trgajo grižljeje izpred ust ter se prizadevajo jih izriniti z rodne zemlje in seje polastiti. To je moderni roparski zistem, ki ga je izumil zviti Bismark in ta zistem z brezobzirno doslednostjo izvajajo njegovi — jogri. Na milijarde škode so te nemške kobilice že naredile drugim narodom, ki se bodo morali konečno poslužiti skrajnih sredstev, da zatro to „šibo božjo“. Nemci so se s posebno poželjivostjo vrgli v plodonosno južnoameriško državo Argentinijo in svoj čas so kar očito pisali, da Nemčija lahko pošlje tri miljone nemških ljudi v Argentinijo. Ne ve se, je li ta „eksport" deloma zagotovilo „društvo za varstvo nezakonskih otrok11 v Berolinu, —gotovo pa je, da Nemcev že danes mrgoli v Argentiniji in da se številno in kulturno rapidno razvijajo. Ondi imajo 50 raznih šol s 150 učitelji ter na tisoče bro-ječe šolske mladine. Kakor pa delajo ponemčevalci pri nas, tako delajo tudi drugod in v Argentiniji, namreč da zvabljajo v svoje šole tudi otroke nenemških stari še v, da jih ponemčijo. Nevarnost tega predrznega početja nemških naseljencev je — dasi pozno — spoznala argentinska vlada ter izdala zakon, vsled katerega bo omejen nemški pouk in svobodno kretanje ponemčevalnih močij. — Kako pa pri nas?
Vojna — posredovalka ženitve. „Wjatski Westnik" poroča: Mir z Japonsko je sklenil ruski vojak, ki je v osmih spopadih stal v vrsti in je konečno kot japonski jetnik v sovražnem taboru spoznal vročekrvno Japonko, ki se je zaljubila vanj. S pomočjo# svojih bratov ga je osvobodila in postala njegova žena. S svojo mlado ženico, ki ne razume niti besedice ruski, potoval je Rus v svojo rodno vas Batny, da pokaže sorodnikom svojo nenavadno ženo. ve tudi sklene Rusija z Japonsko mir, potuje vojak s svojo rumeno ženo na daljni Vztok nazaj.
Smrt v vinu. Vinski trgovec Antonio Rocca v Pierri (Sardinija) ima v svoji kleti ogromno jamo (cisterno), v kateri je vedno do 2000 hektolitrov vina. Pred nekaterimi dnevi je prišel delavec, da bi natočil iz cisterne vina v sode. Ker se mu je pa vedro nekam zapletlo, se je moral nagniti čez globočino in je nekaj popravljal. 'Pri tem pa so ga iz vina puhteči oglenokisli plini tako omamili, da je zgubil zavest in padel v globočino ter utonil. Drugi in tretji delavec, ki sta mu prihitela na pomoč, sta zapadla isti usodi. Prihitel je dvajsetletni sin posestnikov ter potegnil enega delavcev, ki je bil še pri zavesti, iz vina, pri tem pa .je zgubil zavest in padel sam v globočino.
124 ur živ pokopan. Pretečeni teden se je porušilo, kakor javljajo nemški listi, pri šahtu Friderik Gustava rudokopu leseno ogrodje, ki je vzelo v neizmerno globočino tudi več delavcev. Dva sta bila na mestu mrtva, eden težko ranjen, oženjeni strojevodja je bil čisto zakopan. Mnogo delavcev je takoj pričelo kopati, da rešijo živo pokopanega. Najprej so mu dovedli zrak in hrano. V to svrho so morali prevrtati 16 V2 metra debelo skalno maso, kjer naj
bi se spuščala ponesrečencu hrana. Po preteku 4 dni se jim je posrečilo podati ponesrečencu hrane in sicer po zdravniškem predpisu Seltersovo vodo z mlekom. Z utrujenim glasom je vprašal svoje rešitelje, kako dolgo je že pokopan — računal je že tedne. 4 dni in 4 noči je zavžil le vodo, ki je kapljala od sten. Rešilne može je bodril s klicanjem in trkanjem vedno in vedno k hitrejemu delu. Kopali so noč in dan. Petega dne so bile končno odstranjene zadnje zapreke. Suh, z udrtimi lici, onesveščen je ležal ponesrečenec. Z nekaj kapljicami se je posrečilo, obuditi mu življenje. Med silnim jokom se je zahvaljeval svojim rešiteljem in jih prosil, naj ga dovedejo k njegovi rodbini.
Som na suhem. Na dalmatinski obali so te dni našli kmetje v pesku ležečega soma, ki se ni mogel ganiti. Som je tehtal 300 kilogramov in je bil dolg blizu pet metrov. Kmetje so ga ubili. Soma je zvabila četa ovac, ki se je na bregu pasla, da se je pognal iz morja za plenom, pri tem skoku pa obtičal v pesku, kjer se ni mogel več ganiti.
Proti muham. Muha je ena najneprijetnejših golazni, ki obletavajo proti naši volji naša bivališča. Eden naših naročnikov nam je dejal nekoč, da jim je napisal nad vrata: „Prepovedan uhod“, ali to sredstvo ni zadostovalo. Temu in vsem drugim priporočamo nastaviti tem neljubim gostom na plitvih kozarcih tekočino, ki smo jo napravili, če smo kuhali v pol litru vode 50 gramov kvasia lesa (Quassiaholz), precedili to stvar in razstopili potem v njej še 30 gr. sladkorja. Ta zmes škoduje samo muham in podobnim insektom, a drugače nikakor ni škodljiva. — Priporočati moremo še eno sredstvo: predno pobelimo stanovanje (in to storimo vsaj vsako pomlad!) ne pozabimo pridjati v vapnenec na vsak deseti del vapna en del galuna. Ce pa že ne belimo ravno, si ga napravimo z nasičeno galunovo raztopimo in pomažimo s tem stene. Muhe so v takih prostorih zelo nerade.
Ferd. Lev. Tuma:
„V znamenje življenja"
Cena K 1 ■ 50, po pošti K 1 ■ 60. — Naroča se pri L. Schwentnerju v Ljubljani in v tiskarni A. Slatnar v Kamniku.
v
ŽSESMbCčSI 8 k°žo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. 1'10, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 50 kr.
Salame
dunajske po 80 kr., h la krakovske, fine po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 1'20, a la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske fine po gld. 1’80,
kilo. — Velike klobase ena 20 kr.
g* j_B_ _ brinovec pristen, liter od 70 kr. do gld. t'20., brinov cvet liter gld. 1'50. To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil 13	naprej prekajevalec in razpošiljalec živil
Janko Ev. Sire v Kranju.
fggp^ Najbolje za zobe. -'lpff
Izborno zalogo raznovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Muller
vinotržec v Domžalah (Kranjsko).
1
1
i
9

M
Lekarnarja A. THIERRY-ja -----------------
H m	pristen le s trgovskosodno registr.
č® 4raaM«manlBwi8 zeleno varstveno znamko z nuno.
Najstarejše domače sredstvo zoper prsne in pljučne bolezni, kašelj, izmečke, želodčni krč, pomanjkanje teka, pehanje iz želodca, zoper zgago, napenjanje, telesno zaprtje, influenco, | za rane, zobne bolečine itd. Poštnine prosto do vsake poštne postaje z zabojčkom: 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 velikih 15 kron.
,!S. eentijolijsko mazilo "3K"
To mazilo izvrstno deluje zoper vnetje. Pri vseh, še tako zastarelih bolečinah, poškodbah, ranah ima gotov uspeh, ali pa olajša bolečine. S poštnino) poštno spremnico in z zavojem vred veljata 2 lončka K 3'60. Pristno le iz lekarne „pri angelju varhu5< A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu, kamor je pošiljati naročila.
Popolno prepričanje o nenadomestljivosti teh sredstev dokazujejo Vam zvezki z več tisoč zahvalnimi pismi, ki se pri-denejo vsaki pošiljatvi balzama zastonj ali pa se na željo posebej dopošljejo.	17
Vsak dobi n.«o, brezplačno
„Naš List11, „Slov. Gospodinjo11 in „Ježa11,
kdor kupi 1 kg ekstrakta „Panonski biser11
„Naš List", „Slov. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana",
kdor kupi 2 kg ekstrakta „Panonski biser**
„Naš List11, „Sl. Gospodinjo", „Ježa", „Slovana", „Ljub. Zvon",
kdor kupi 3 kg ekstrakta „Panonski biser**
«A
Nealkoholni ekstrakt „framski biser
daje pomešan — 1 del ekstrakta s 7 —10 deli sveže vode — najboljšo
najprijetnejšo nealkoholno pijačo „fanonka".
Izvrstna kakovost!	Izvanredno nizka cena!
1 liter pijače pride na 20 — 25 vinarjev.
Cena ekstrakta s posodo vred: 1 kg 2 kroni, 2 kg 5 kron,
3 kg kron 7’20, 5 kg kron 11'50
Nepoškodovane steklenice se vzamejo 2 kg-ne za 1 krono, 3 kg-ne za K 1'20 in 5 kg-ne za K 1'60 franke nazaj.	3
Ekstrakt naj se shranjuje dobro zamašen na hladnem prostoru.
Da se kar največ zniža poštnina, je najumestneje naročiti na enkrat 3 kg ekstrakta. Da bode mogoče liste redno in pravočasno pošiljati, naj se blagovoli poslati denar ob enem z naročilom; na ta način se prihrani tudi poštno povzetje, ki bi pri tako malih zneskih jako občutljivo podražilo pijačo.
V naročilu mora hiti navedeno, kak list dotičnik želi imeti.
Zalogva ivcMillvolvolnii> pijeto
jjAfostinencija**
Ljutomer1	išt< tje vsslvo.
Naročajte in razširjajte „Naš List"! "•*
Zdravje je najveeje bogastvo I	®
'apljiee sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice SV. MARKA se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. -
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujej o 'izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežeud velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in siezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 104, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
ducat	(12	steklenic)	4-—	K.
ducata	(24	steklenic)	8-—	K.
ducate	(36	steklenic)	11-—	K.
ducate	(48	steklenic) 14-60	K.
............ K.
ducatov (60 steklenic) 17
Ustanovljena 1.1360^ leStlta 16113013,
Markov trg št. 104, poleg cerkve
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdraveli. IvaiLBarentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360.
sv. Marka.	22
$ 88 &	Zdravje je najveeje bogastvo ž
-
-i
'J
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax.