PosAiti&zfta številka 20 vinarje?. Štev, 35. M Lipljani, v ponedeljek dne 24. februarfa 1919. Leto L C*M ttlBitinj #-3 poiti K 43'—, za Ijclrijan® X 36'— • t«#eSn9 « M »20*—. » « « • EetriltSin » . « 10'—, * - • 3 —* « roessto „ „ „ 3*39, „ „ „ 3*— OrttaBfera l?i upr*va: Kspit*rje»a ulica S, — T*!efon50. SEN DNEVNIK Inscrali: Snostoipna (»atitvrsta (59 mn» Urši* to! M visoka ali oj« projtor) n entotf f« 58 «to» » ®<** in vefkrat p« 45 vin. — Ob sabotah dvoictl Um. — PosJanb: En#$tolpn« p»ti!«rsla K 1'—■, — bbafr »rit dan, '>zntml\ nedelj« (a prstHlkt. oh S. or! popottoi*. vlada. Belgarad, 24. februarja. Včeraj ob 10. ari dopoldne sta v roke osrednje vlade prisegla predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc in podpredsednik dr. Gregor Žerjav. Predložila sta tudi 1 iati-*io slovenskih poverjenikov, ki bodo v najkrajšem času imenovani. Nova vlada bo Sestavljena tako-Ie: Dr. Janko lir o j c, predsednik vo in kmetijstvo. Posebno poročilo »Večernemu listu?.. Dr. Gregor Ž e r j a v, podpredsedni-Stvo, gospodarstvo in socializacija posestva. Gustav Golja, /notranje zadeve. Dr. Vladimir K ft v n i h a e, pravosod- stvo. Dr. Karel Ver a t p v š c k, nauk iti bogočastje. Anton Kristan, javna dela. Albin Prepeluh, socialno politiko. li s Prekmurja. Poncbno poročilo »Večernemu listtt«. LJniojn^r, 2#. februarja. Mtad.ec, 21. februarja. Pri včerajšnjih Vigredih J; bilo 9 oseb mrtvih; 18 pa ranjenih. Komunisti so vdrli v klet bogatega vjiotrica Kleinoschegga in razbili sodom i'se komu na prvi pogled morda zdel. Mi, presadi pozabljamo na naše.'narodnc manj-« šine, ki. v skoro nepretrgani' verigi vežejo severne Slovane z južnimi. Ozek pas, ki bi vezal Češko z Jugoslavijo bi šol po ozemlju, ki ni bito le v preteklosti slovansko, ampak je po večini še dandanes naše. Ne moglo bi se reči, da bi tak hodnik bil nasilje, storjeno našim drugorodnim soldom. Skupna meja, torej hodnik, bi bil za obe slovanski državi izredne gospodarska važnosti. Po njem bi so gospodarsko življenje nemoteno pretakalo 3 severa na A bil bi tudi velikega političnega pomena,-ker bi ločil nemški in mažarski • iveij, ki bosta vedno stremila k zvezi z obrambnimi in napadalnimi nameni. In vendar se ta način najbrže ne bo posrečil. Prvi se je oglasil, proti njemu Massaryk in sedaj ga je navodno tudi pariški mirovni posvet odklonil. S tem dobi naše bodoče gospodarstvo občutljiv udare« in bomo s tem večjo pravico zahtevali, da se varujejo, življenjski pogoji našega gospo: darskega življenja ob Adrij.i. Ce smo odrezani od severa, ne smemo biti odrezani od vsega sveta, ki se nam odpira po naš« Adrijl. Če ne bomo‘imeli nobene nepo-srcedne in neovirane zveze s Prago iu Gdanskim, moramo imeti V3aj Trsi bot izvozno iu uvozno pristanišče svoje trgoi vin e. Belgrajska vlada m svobodni promet. Posebno poročilo Belgrad, 24. februarja. Ministrski svet j>o včeraj sprejel ostavko ministrstva za prebrano Miloja Jovanoviča. Začasno bo vodil posle prehrano minister za poljedelstvo dr. Živko Petričič. Zakaj zastaja Posebno poročilo Newyorlr, 24. februarja. Newyorška aTrihuna« poroča iz Pariza, da vlada mod zastopniki petih velesil veliko nesoglasje 4n da je to vzrok, da so zavlačuje delo Pariz, 23. februarja. (Lj. It. u.) Dun. k. urad poroča: Zastopniki aliiranih in soci-iranih držav so zboi*ovali v soboto popoldne v ministrstvu za zunanje stvari. Sklenili so, da naj so takoj vso odredi, kar jo potrebno, da sc delovanje konference ne zavlačuje. Prihodnja seja bo v sredo popoldne oh 3. uri, Pariz, 23. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Mariborske agitacije proti Srbiji. Maribor, 23. feb. (Lj. k. u.) V zad-81 jem času nemški železničarji, sicer notorični renegati,- sistematično hujskajo na ulicah in v javnih lokalih proti Srbiji. Ker vedo, da so resnejši Nemci uvideli nesmiselnost nadaljnik 'demonstracij, delujejo s svojim hujskanjem pri nižjih slojih, zlasti, med »Večernemu lista*, Belsrad; 24. februarja. VV.roTc, da je odstopil naimster za pr.-brano Jova:v>vič jo, ker je hot-.l omejeno irjvovmo, medtem, ko je mini1:: i:L svet za svohvVm - romat. mirovno daiol »Večerncaiti listu*. mirovnega posveta. Miru no sklepajo narodi, marveč odbor deveterice, ki so ga izvolili zastopniki petih volevlasti. dun. kor. urada poroča - l.oho de Pariš«: Med Clemenceaujem, Piehonom, Bolžou-rom in Houseom so so vršili pogovori, katerih predmet jc bil čimprej priti d.o pi-eli-minarnega miru. Pečali so se posebno z notranjim položajem Nemčije, pred vsem tudi z varnostjo Fi’ancijc, bot najbližjega soseda Nemčije, delavstvom. Pristopajo na ulicah k nemško govorečim gručam in agitirajo v nemško nacionalnem duhu. .Celo s Hindenburgom groze za hrbtom našim vojakom. Pri našem delavstvu pa zopet poizkušajo z agitacijo proti monarhiji. I naše meje. Ljubljana, 23. februarja. Ljubljanski dopisni urad poroča: Koroško: Položaj je popolnoma hcizpv.-menjcn. — št&jcrsko: V noči od 2-J. nu 21. februarja so nemške tolpo napadlo kolodvor v Gosdorfu, severno od Cmureka in ga popolnoma, oropale. Gosdorf leži v nevtralnem pasu. Železniški promet ni prekinjen. Po bojih v Gradcu. Gradec, 23. febr, (Lj, k. u.) Dun, kor. Urad poroča: Mesto je zopet popolnoma mimo, le mnogo radovednih ljudi stoji na Murskem in Glavnem trgu in se razgo-Varja o dogodkih. Vojaštvo in orožništvo je odkorakalo. Streli proti mestni hiši so le nekoliko poškodovali zidovje in nekatere kipe na okrajkih. Čudno je, da ni poškodovano nobeno steklo na mnogih cknih po mnogobrojnih kroglah. Ko so pregnali množico proti desetim ponoči z Glavnega trga in iz ulic notranjega mesta, so odvedli člani delavskega pomož-oega oddelka v mestni hiši zaostali del dijaške obrambe, ki je oddal orožje orož-ništvu. Preden so začeli streljati proti mestni hiši, je množico ogovoril Brodnig in dolžil dijaško hrambo, da je zakrivila streljanje na Murskem trgu in je zahtev-val, naj sc razorože. To zahtevo so odobravali tudi člani delavskega pomožnega oddelka. O številu mrtvih in ranjenih se vrši uradna preiskava, Gradec, 23. febr, (Lj.k. u.) Dun, kor. urad poroča: Tekom današnjega dne jc bilo večje število komunistov aretiranih, ki so imeli včeraj hujskajoče govore ali ki so se udeležili včerajšnjih izgredov, Voditeljev komunistov Brodniga in Ma-rescha policija ni mogla dobili. Danes dopoldne je bila ob navzočnosti deželnega glavarja dr, von Kaana ter obeh vojaških pooblaščencev Resla in Einspinnerja seja delavskih svetov in zaupnikov vseh organizacij, v kateri se je ugotilo zelo raz-vesejivo soglasje. Vsi udeleženci seje so izrekli svoje ogorčenje nad škodljivim in nasprotujočim postopanjem komunistov in so soglasno sklenili, da bodo proti nadaljnjim kršiteljem miru in reda postopali kar najstrožje, Gradec, 24. febr. (Lj. k, u.) Dun, kor. urad poroča: Sinoči so zunaj Gradca ujeli vodjo komunistov Marescha ter ga oddali policiji, Gradec, 23. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Vojaški svet v. Gradcu jc iz- dal oklic na prebivalstvo, v katerem s<$ naznanja, da so bataljoni ljudske brambe in delavski pomožni zbor sami vzeli v ro- j ke varstveno službo v mestu, orožništvo j bo imelo samo službo čuvajev pred uradnim; poslopji, skladišči itd. Nepooblaščeni nosilci orožja sc poživljajo, da oddajni orožje v teku 24 ur, Etevarska po ruskem vzgledu* Berlin. 24, febr, (Lj. k. u. Brezžična) Monakovski shod delavskih, kmetskih in vojaških svetov je soglasno sprejel predloge, da sc oboroži proletarijat in proglasi bavarska republika svetov. Predsednik jc izjavil, da bodo novo republiko osnovali delavci vseli socialističnih smeri na demo* kratsti podlagi. Berlin, 24. febr. (Lj, k. urad. Brezžično.) Listi poročajo, da nemška državna vlada ne bo priznala v Monakovem izkrcane republike svetov, ker je nasprotuje načelom demokracije. Berlin, 24. febr. (Lj. k, urad. Brezžic* no.) Nadaljne vesti iz Monakovega dokazujejo primeroma jasno, da nc predstavlja sicer umor Elsnerja, pač pa napad na bavarsko narodno skupščino dolgo časa pripravljeno zaroto, ki jc imela namen, vpri-z o rili : drugo revolucijo < po ruskem zgledu. Istočasno z napadom na Auerja so bili zasedeni poštni in brzojavni uradi v številnih bavarskih mestih. Isti večer je mo-nakovski anarhist Muhsam v Mannhcini" ! razvijal načrt o ustanovitvi bavarske re- t publike svetov. Berlin, 24. febr. (Lj, k. urad. Brezžično.) Domnevanje, da jc morilce Jjjisnetjo j bil član rcnkcijoiuirne zarote, preiskava dosedaj še ni potrdila. Sklepajo iz prcjšfijc-ga življenja napadalca, da gre v tem primeru za čin posameznika. »Vorwarts* piše, da so veliko hujše kakor uiftor Elsnerju uasilstva proti ministroma Auerja ip Rosshaupterju, za kar so neodgovorni »«• odvisni socialisti. Berlin, 23. febr, (Lj. k. u.) Glasom do-naj. kor. urada poroča :>Acht Uhr Abend-blalt« iz Monakovega: Danes je bilo tukai vse mirno. Tudi v vrstah neodvisnih socialnih demokratov se je začelo gibanje preti špartakovcem. V kabinet bodo vstopih razmeruo večinski socialni .demokralje >P neodvisni. Na ta način upajo, da bodo Špar/ takovei popolnoma odstranjeni, Monakovo, 23, febr, (Lj, k, u.) Dunaj-kor. urad poroča: Mesto je popolnoma mirno. Red vzdržuje proletarijat vseh struj. Centralni svet vodi medtem vse posle. V torek bo zborovala konferenca, ki ima tudi to nalogo, namestiti nove čisloso* cialne ministre. Berlin, ‘24. feb. (Lj. k. ti. Brezžično.) V Mannlieimu je bilo v potek števil n° obiskano zborovanje neodvisnih socialnih demokratov, na katerem jo monakovski socialni demokrat Muhsam zahteval diktaturo delavskih, kmetskih in vojaških svetov, ki naj so doseže z novo revolucijo. V soboto, dne 22. t. n*, so bile veliko demonstracije jjeodvisnih 'socialnih demokratov in komunistov Demonstranti so Lili doloma oborožen)-Množici jo govori) neki neodvisni fioo* demokrat, ki je zahteval novo organizacijo delavskih in vojaških svetov in ustanovitev badenske republike svetov, ki se naj priključi bavarski re-fUDiiKi svetov. Demonstranti so opravili jetnike v deželni jetnisnici, naskočili sodišče, pometali akte na ulico in Uh sežgali. Weimar. 23. febr. (Lj. k. u.) Dunajski 50r< urad poroča: Novi načrt končne državne ustave se začenja z naslednjimi besedami: »Nemški narod, čigar plemena so sedaj vsa združena, ima trdno voljo, obnositi in utrditi svojo državo na temelju svo-oode in pravice in zagotoviti mir v deželi. Svobodne države nemške so si daie ustavo, da pospešujejo svoj socialni napredek.« - Načrt obsega med drugim nastopne določbe: Državna barva je črno-rdeče-zlata. Odnošaji do drugih držav so v zakonodaji 'n upravi zadeva rajha. V zadevah, katerih ureditev je pridržana zakonodaji posam-nih držav, morejo čleriske države s tujimi nižavami sklepati pogodbe, ki jih pa mo-e 1 7',u'asno državno hrambo, ki ima na-Vo^> da do ustanovitve nove, na podlagi »Hej dc,lžnosti novačene vojske Ščiti PotvYrŽave’ redložil noto, ki zahteva takojšnjo vrnitev vseh iz Alzacije - Lorene odvedenih listin, ter že vnaprej zavrača kot neutemeljen vsak morebitni ugovor nemške vlade, da jo usada Alzacijo-Lorenc določiti šele v mirovni pogodbi. Proti temu jo nemški zastopnik vložil protest.. Pritožil se je tudi zoper nedopustno zaplembo nemških plavžev v zasedenem delu Pruske in v Alzaciji-Loroni. Pari2, 23. febr, (Lj, k, u.) Dun. kor. urad poroča: Italijanska kraljica je s prin-cesinjama Jolando in Mafaldo in vojvodinjo Aosto zapustila Pariz, V petek zvečer se je s posebnim vlakom odpeljala naravnost v Rim, Clemenceau bo kmalu okreval. Pariz, 23. febr. (Lj. k. u.) Dim. kor. urad poroča: Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Clemenceauja je vedno povoljneje. Domnevajo, da bo že v kratkem v stanu, zopet pričeti svoje delovanje. . i Živila za Češko. Praga, 23. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik dr. Masaryk je danes sprejel člane ameriške komisije za prehrano, ki so mu poročali o dosedanjih težkočah prevoza entontnih živil iz Trsta v Prago. Y Trstu je sedaj 2128 vagonov živil, ki so določeni za čelioslo-vaško republiko, večinoma maščoba in moka. Misiji je poverjena, organizacija ju-evoza. Živila se bodo prevažala na češko pod en-tentnim nadzorstvom, , m y Madrid, 23, febr. (Lj. k. u.) Glsaom dun. kor. urada poroča »Agence Ha vas e: Delavci v elektrarnah so stopili v stavko. Listi ne izhajajo. Vojaki so konsignirani v vojašnicah. Romanones je izjavil, da odstopi, čim nemiri prenehajo. \z pokrajine, kr Odhod slovenskih poslancev v Eelgrad. Poverjeništvo za promet naznanja gospodom poslancem, da odhaja vlak v Bel grad v sredo dne 26. februarja 1919 iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 8. uri 25 minut dopoldne. V Zagreb pride vlak ob 12, uri 41 minut popoldne in odhaja od tam približno ob 1. uri dalje. kr Spremembe voznega reda. S 25. svečanom se na črti Ljubljana - Zagreb spremeni vozlu red kakor sledi: Namesto dosedanjega jutranjega osebnega vlaka št. 40—508 bo vozil vlak št, 36c—512; odhod iz Ljubljane ob 8. uri 25 minut zjutraj, prihod v Zagreb ob 12, uri 41 minut popoldne, •— Namesto osebnega vlaka številka 509—43 bo vozil vlak štev. 511—45; odhod iz Zagreba ob 6. uri 5 minut zvečer, prihod v Ljubljano ob 10, uri 58 minut zvečer, — Z istim dnem se na progi Ljub-Ijana-Maribor opusti vlak št, 30 (odhod iz Ljubljane ob 7, uri zjutraj) in bo vozil osebni vlak št, 36; odhod iz Ljubljane ob 4. uri 43 minut zjutraj, prihod v Maribor glavni kolodvor ob 9. uri 11 minut dopoldne, — Z istim dnem se na progi Ma-ribor-Pragersko - Čakovac odpravi osebni vlak štev. 238 a—228 in bo mesto tega vozil osebni vlak štev, 228b; odhod iz Čakovca ob 2. uri 20 minut popoldne, prihod v Maribor ob 5, uri 32 minut popoldne, Ta vlak dobi tako na Pragerskem zvezo k vlaku št, 39 na jug (prihod v Ljubljano ob 8, uri 54 minut zvečer), — Tovorna vlaka štev. 813 in 866 prevažata od istega ene med Ponikvo in Celjem potnike in posredujeta osebni promet med Rogat-cem-Ponikvo-Ccljcm. Vlak št. 813 odhaja iz Ponikve ob 6. uri 48 minut zjutraj in prihaja v Celje ob 7. uri 20 minut zjutraj; vlak št. 866 odhaja i* Celja ob 2, uri 50 minut popoldne in prihaja v Ponikvo ob' 3. uri 33 minut popoldne. — Ostali vozni red ostane neizpremenjen, kr Imenovanje. Dr. Stojan Dudisalje-vič je imenovan za podbana, poverjenika za notranjo stvari na Hrvatskem in Slavoniji. Okrožni načelnik Milivoj Savič je imenovan za načelnika notranjega oddelka pri deželni vladi v Sarajevu. Za banskega svetnika hrvatsko - slavonske deželne vlade in načelnika njenega predsedniškega urada je imenovan dr. Gaura Vol-kovič. Za poverjenika kraljevske vlade na Cetinju je imenovan Milorad Vujičič, načelnik ministrstva za notranje stvari. Za overjonika za pravosodje v Hrvataki in Slavoniji je imenovan dr. Alexa Badaj, do« sedanji poverjenik narodne vlade, za načelnika oddelka za notranje posle pri deželni vladi v Sarajevu Milivoje Savič, drž. pravdnik in prejšnji okrožni načelnik. Za podžupana županije Ličko - krbavske je imenovan Sava Stojanovič, tajnik deželne vlade. kr Za časopis?o. Vsled odloka ministrskega sveta se imajo počenši a 1. marcem pošiljati vsi politični, strokovni in leposlovni listi ki izhajajo v Hrvatski in Sla-voniji, naročnikom z naknadnim vplačilom poštnine, to je brez prilepljenja čas« niških znamk. kr Proslava v Splitu. Split, 22. febr. (Lj. k. u.) Damlatinski dunajski dop. urad poroča: Povodom obletnice rojstnega dne Waslungtona so vse ladje v luki in vsa javna ter zasebna poslopja v mestu v zastavah. Predsednik vlade dr, Krstelj je čestital ameriškemu poveljniku, zahvaljujoč ga hkrati, da je Amerika prva priznala ujc-dinjenje. kr Kov list v Skopja. Solunski list s Velika Srbija« so jc preselil v Skoplje, »jev je začel izhajati pod imenom »Stara Srbija«. kr Pisemsko cenzuro so poostrili v Bosni, posebno pazijo na pisma, ki jih dobivajo politiki, kr Vagon petroleja zgorelo jc na zagrebškem kolodvoru. Ob tem sta se užgali tudi dve železničarski baraki in do temelja zgoreli, To je tu že drugi shtčaj, da je bil zažgan vagon petroleja, kr Tatvine na zagrebškem kolcdvo-fn. V noči od petka na soboto so neznani zlikovci na zagrebškem kolodvoru vlomili y železniški voz ter odnesli več sto kilogramov sladkorčkov, ruma, slivovke, pomaranč in drugih živil. kr Tihotapstvo. Moribor, 23. febr. (L}. Strašen zločin Posebno poročilo Iz Višnje goro smo sprejeli sledečo pretresljivo poročilo; V soboto sta šla dva domačina po opravku v nekoliko oddaljen gozd Trstcnik, Kar zagledata, ob polu, da štrlijo iz zmehčane zemlje — lasje. Mislila cta sprva, da jc morda tu pokopana kaka poginula žival, a vendar sta začela kopati. Z grozo sta spoznala, da je na tem mestu zakopano človeško truplo. Obvestila sta orožnike, ki so prihiteli na lice mesta. Odkopali so človeške kosti. Truplo je bilo že strohnelo, le glave so se šc držali lasje, tudi nekaj ženskega perila se je še dalo »poznati. Na ušesu pa je ostalo nekaj ko-in uhani v nji. Po teh uhanih so dognali identičnost umorjenke. Bila {e to gospa Iz Ljubljane. 1 Oslepeli vojaki na slovenskem '(Miru- Slovenski oslepeli vojaki, ki se začasno nastanejo v prvi jugoslovanski bolnišnici, se uče tam šče tarske in ple tarske obrti, glasbe, petja, čitanja in pisanja. Dne 1. marca 1.1. ob pol 8. uri avečer priredo v dramskem gledališču burko enodejanko »Postna skrivnost«, poslovenil Fran Ribar, in Finžgarjevo burko enodejanko »Vse naše«. Naša Hnana umetniška moč, šefrežišer dramskega gledališča gosp. J. Nučič je radc-Volje prevzel vodstvo predstav. Oslepeli vojaki so naprosili ravnatelja Glasbene Matice gospoda Mat. Hubada, 'da on prevzame petje in tako izpopolni, česar oni za enkrat še niso zmožni. Gosp. ravnatelj Mat. Hubad se je kljub napornemu delu,-ki ga ima ravno sedaj, velikodušno in radevolje odzval prošnji oslepelih vojakov. Sodeloval bo pevski zbor Glasbene Matice pod njegovim vodstvom. — Predstava se bo ponovila v nedel jo dne 2. marca i. 1. •b 3. uri popoldne z istim sporedom. Ker je prireditev slepih vojakov do se-iaj prvo delo na tem polju, bo splošno fcanimanje, zato se opozarja slavno ob-linstv, da se preskrbi pravočasno z vstopnicami. Iste dobivajo kakor obi-tfcjno pri blagajni dramskega gledali- k. u.) Našim obmejnim varstvenim organom se jc posrečilo zaslediti obsežno organizirano verižno kupčijo in tihotapljenje naših konj v Nemško Avstrijo. Blizu Špilj so zajele nad 20 konj, ki so jih tukajšnji Nemci nakupili in hoteli spraviti preko meje. V to afero je zapletenih več oseb. med drugimi Prah iz Besnice, Linninger iz Studencev in Rebenschuh iz Pobrežja. Posredno udeležen pri tej kupčiji je baje tudi bivši župan iz Studencev dr. Juritsch. Zasledili so obenem tudi špekulante z živili, ki deloma tudi iz Kranjskega dovažajo živila nemškim prekupčevalcem v Marbor, odkoder se blago utihotaplja v Gradec. Tukaj je zaradi tega tem večje ogorčenje, ker našim kmetom samim primanjkujejo konji za poljedelska dela, kakor tudi živita. v Višnji gosi »Večernemu .listu«, Marija Fatur, posestnica v Višnji gori. Osumljence umora, in sicer nečakinjo umorjenke Ano in njenega moža, trgovca Antona Ferenčaka, so takoj zaprli. Osumljenca zanikata vsako krivdo umora. pospo so pogrešali žc od 13. nov. 191S. Ko so vprašali sosedje, kam je šla stara gospa, so dobili za odgovor, da se je peljala v Gradec, kjer misli kupili hišo in se tam nastaniti. Kot jc dognala komisija, je bila rajnica udarjena s topim orodjem kladivom ali sekiro — trikrat po lobanji. Hišna preiskava pri trgovcu Ferenčaku pa je dobila v podstrešju skrite in v gnoj zakopane krvave cunje. Preiskava o groznem umoru se nadaljuje. šča. Omenjeno naj bo, da je čisti dobiček določen fondu za oslepele vojake. Preplačila se za dobrodelni namen pri vhodu v gledaličo hvaležno sprejemajo. J • S. 1 Dva simfonična koncerta je priredila mariborska vojaška godba preteklo soboto in nedeljo v Ljubljani v veliki dvorani »Uniona«. Koncerta je vodil z veliko spretnostjo vojaški dirigent g. Herzog, svoje lastno skladbe pa sta dirigirala g, Pešta in in g. Be-ran. Veliko odobravanje je izzvala zlasti Peštova uvertura »Jugoslavija«. — Obeh koncertov se je udeležil tudi general Maister, ki mu je občinstvo priredilo viharne ovacije. Kakor smo slišali, odide mariborska godba kmalu na umetniško gostovanje v Zagreb in Belgrad. Mariborčanom smo hvaležni za izredni glasbeni užitek in zelo Želimo, da bi jih mogli kmalu zopet videti v Ljubljani. 1 Repcrfcir nsradnega glad&IiKČa. Dramsko gledališče: V pondeljek, 24. febr. ob pol 8. zvečer »Voznik Henšel«. Abon. B 31. V torek, 25. febr. ob 3. popoldne dijaška predstava »Veseli dan« izven abon. V sredo, 20. febr. ob pol 8. zvečer »Voznik Henšel«. Abon. C 32. V čelertek ostane gladališče zaprto. V petek, 28. febr. ob pol 8. zvečer »Voznik Henšel«. Abon. A. 32, — Operno gledališče: V ponde- Ijek 24. febr. ostane gladališče zaprto. VI torek 25. febr. ob pol 8. zvečer »Mamzell® Nitouche«. Abon. C 31. V sredo, 20, febr. ob pol 8. zvečer »Manon«, Abon. B 32. V; četrtek, 27. febr. ob pol 8. zvečer »Laterna«* Izven abon. V petek, 28. febr. ostane gledališče zaprto. V soboto, 1. marca ob pol 8., zvečer »Manon«. Abon. C 32. V nedeljo, 2. marca ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta«. Izven abon. 1 Voznik Heusehel. Naš ljubljenec Borštnik nam jc igral v soboto zvečer ob praznem gledališču. To nas čisto nič nc: moti, da ignoriramo slovensko dramo bolj, kot smo svoj čas nemško. Vse je v redu! Mislim, da. tudi g, Borštnika to ni molilo, ki pozna gotovo Ljubljano zelo dobro. Vendar za mora biti sitno, te ne gostu pa vsaj »gostiteljema, ko jim zija nasproti praznota in bi se morali ozirati na to vsaj iz pietete, če že ne iz naravne potrebe in čuta za lepo dramo. Tudi bi se moralo poučiti občinstvo, da ne bi prekinjalo igre z prisrčnimi ovacijami. Naklonjenost do umetnika se lahko pokaže na drug način. Lepo se mi je 2deIo, ko se Borštnik na koncu igre ni hotel več prikazati. Ne poznam Borštnika, Morda se ni hotel prikazati prazni dvorani, ali pa je mnenja, da se z »vstajenjem mrtvih« ne sme rušiti iluzije gledalcev, kar je edino prav. Igrali so dobro. Borštnik in Juvanova sta rešila vse naloge in nalogice do zadnje potankosti od prvega začetka preko viške do katastrofe s ženijalno preciznostjo in sta podala na-> turalistično dramo res naturalistično. Pozabiti ne smemo, da ima ta drama mnogo, scen, ki jih ni mogoče rešiti z navadno te-atraliko, Tudi Borštnikova in Danilo sta bila dobra. Manj je ugajala uloga Sieben-haarja, ki je bila prisiljena in pusta. Vendar naj to no bo vzrok, da bi igre drugič rte obiskali. Zdi s«, da ljudje ne ljubijo opere in koncertov toliko radi umetnosti ampak radi tega, ker tam piska« in pridejo k drami le, če ni nikjer glasbe. AH delam krivico? Zdi se mi čudno, da bi se človek, ki se baje zanima za umetnost, ne zanimal tudi za dramo, Kdor hoče sprazniti oboje gledališče, naj ustanovi kje kabaret, Boste videli! 1 Društvo slov, vpod, umetnikov.« Odbor za tekoče leto: predsednik Vesel Ferdo, podpredsednik Sternen Matej, tajnik Smrekar Henrik, tajnikov nam. Vavpotič Ivan, blagajnik Sever Anton, blag, nam, Kambič F., arhivar Gaspari Maksim, arh, nam .Podrekar France. Umetniška komisija (razsodišče v umetnostnih zadevah): profesor Franke L, Vesel Ferdo, Sternen Matej, Vavpotič Ivan, Smrekar H., Gaspari M,, Dolinar Lojze. Preglednika ra« čunov: Birolla Gvidon, Koželj Makso, 1 Uradniki in uradnice denarnih zavodov se vabijo na seslanek, ki sc vrši v torek, 25. februarja t. 1. ob pol 8. uri zvečer v verandi hotela Union (tik velike dvorane). 1 Ljubljanske soje. Ljubljanske seje so klasične. Srečam prijatelja na cesti, 1<* grozno biti. Vprašam ga: »Kam tako naglo-?(< »K seji,« je odgovor in že ga ne vidim več. V kavarni pogoltne črno kavo. plača mimogrede, suknjo pa oblači na cesti in leti k seji. Jezi se nad blatom, nad tramvajem, nad razdaljo enega društva od drugega — za božjo voljo, kako bi se ne? Ena seja konča ob treh in draga začne ob treli in so Uvleče čez Štiri in ob Štirih že vendar začno tretja seja... Kako naj človek leta, če tona perutnic 1 »Vgonobilo me bo to delo!« stoka Žane, javlca Žef in si brise pot s čela. To ni za smeli, to so resne stvari 1 to kdo dela osem ur na dan in sedi še osem ur pri sejah, kaj mu ostane potem zg. spanje, obed in drugo? Udeleženi in merodajni krogi so pričeli misliti na to. B.ajo ustanovijo posebne tečaje za poučevanje, kako noj so vrše seje kratko, bolj po redko in bolj plodonosno, na ta način, da bomo polovico časa, ki bo potem ostal, lahko porabili, do, izvršimo sklepe. Pravijo, da bo ta ukrep koristil narodu in Posameznikom. Osnovanje tečajev zadržu-Te le še par postranskih malenkosti, ki se bodo razrešile, tako upam, v daljših debatah prihodnjih sej. 1 Bfinskc v Ljubljeni. Prav zares! Pri nas ni samo dež, blato, to in ono, ampak že smrad po vrhu. Od kod prihaja to, ne ■vemo. Upam, da vendar ni toliko gnilega pri nas, da bi že kar na ulico udarjala gnjusobo. Greš po ulicah in začutiš naenkrat tak smrad, da zatisneš nos in pospešiš korake. Javnost si ne more in no 2na pomagati, ker še vedno nc ve, ali prihaja smrad od glave ali od repa. Vendar Pa je našla izhod po zgledu Novo »iancl-• cev,-ki so se branili »španske«. Maske! Za božjo voljo, maske! Pust je in dobro bo na obe strani. Misel je našla splošno odobravanje. Ljudstvo čaka samo Še ukaza; ,'i'o ho letalo po ulicah vse, staro in mlado, veliko in majhno, in tu in tam se bo zgodil ia čdi oni smešen prizor. »O, Bog te sprinti, Miha!« —. »Kaaaj ?« •— Kaj se pa držiš? Misliš, da te ne poznam.« — Ja» sem od Magistrata, oddelek za snago.« — »O, par-dou! Po smrti smo vsi enaki- . . .« 1 Internirano odposlanstva juzns ža-lcznice. Ker jo Lah zaprl promet, sc je odpeljalo odposlaništvo obratnega nadzorstva južne železnice v Logatec, da se pogaja z Lahi. Italijani pa sc niso hoteli pogajati ,marveč so rekli, da jim tiči Jugoslavija tako v želodcu, da nočejo o njej ni-Jesar čuti in so delegacijo internirali, šole M posredovanje ameriške misije so se 'moli gospodje od južne železnice vrniti v iPremstvu ameriškega delegata v Ljub-ikno. 1 Iz sejo mestnega aprovizacijskega idseka, k; se |e vršila dne 21. t. m., je po-točati: Veliko pomanjkanje sladkorja je teizojjihno, ker je dovoz sladkorja združen L raznimi težavami, ki zaenkrat niso premostljivi, Aprovizacija se je zalo odločila, j kupi amcrik.an.ski sladkor, ki ji je bil ^Moajno na razpolago. V Ljubljano je prišlo , vagonov amerikanskega kristalnega slad-0lia. Sladkor bo stal v nadrobni prodaji P° 6 K 40 vin. za kilogram. Amerikanski ?‘adkor ni popolnoma rafiniran, ampak ne-,°kko rumenkaste barve, toda veliko iz-Mnejše od češkega sladkorja. Aproviza-^ bo prodajala amerikanski sladkor iz-konligcnta in na izkaznice za krom-jlr- Vsaka oseba dobi lahko do 2 kg. Raz-■ Mini načrt se pravočasno objavi, lekoči hšni teden se razdeli na izkaznico po pol kilograma moke za kuho. Moko prodaja aprovizacija za lastno ceno 3 K 50 v. za kilogram. S krušno moko je skrajno žalostno, Vse eprovizacijske zaloge zadostujejo komaj še za deset dni. Prizadevanje mestne aprovizacije, oa dobi Ljubljana vsaj za prvo silo par vagonov moke za peko, so ostala brezvspešna. Predsedstvo deželne vlade je osebno posredovalo pri hrvat-sltem banu in doseglo, da dobi cela Slovenija 60 vagonov koruze. S tem je Ljubljani zaenkrat malo pomagano. Koruza je vskladiščena v Osjeku, kamor sta tudi že odšla dva vlaka, da jo prepeljeta v Ljub-jano. Vendar predno se koruzo prepelje in zmelje, bo gotovo minulo več kot tri tedne, tako da je neizogibna posledica, če ne bo druge pomoči, da ostane aprovizacija naenkrat praznih rok. Končno tudi s samo koruzno moko ni mogoče peči kruh in nam zalo še sama hrvaška koruza ne pripomore do kruha. Aprovizacijski odsek je žc v svoji zadnji seji sklenil za slučaj, da nima primerne množine moke za mešanje, razdelili koruzno moko na izkaznice in opusti peko kruha, Aprovizacijski odsek v zadnji uri najresnejše opozarja deželno vlado na veliko nevarnost, ki preti Ljubljani, Prehrana mesta je že tako nezadostna in trpi prebivalstvo veliko pomanjkanje. Sedaj naj naenkrat izostane še kruh! Aprovizacijski odsek mora že danes izjaviti, da odklanja vsako odgovornost za nepregledne posledice, ki bi znale nastati, če enkrat nc bo kruha v Ljubljani. Ljubljana mora dobiti moko in naj jo potem da Kranjska, ali pa druge dežele naše države. 1 Stranke, ki dobivajo meso pri Lc-v-šetu, se imajo zglasiti v aprovi-začnem uradu na Poljanski cesti 13/1 v torek, ene 25, t, m., kjer debije noave izkaznice za meso. Prinesti je seboj: L staro izkaznico za meso, 2, rumeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima .izkaznico ubožne akcije.. Uradne ure dopoldne od 8, do 12. ure in popoldne od 3, do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. Politifaa kronika. * p Odposlanci v državno vače. Zagreb, 23. febr. (I.j, k. u.) Politična skupina okrog lista »Narodna »Politika« je poverila svoje mandate za državno veče dr. Janku Šim raku in dr. Velimirju Deželiču ml. Namestnika bosta dr. Peter Rogeljo, in Sije-pan Perič. p Ustavljanji iKpIcsaatižEu editošaji med Srbijo im Črnogorc- Pariški dopisnik rimskega lista »II Messaggero« piše iz Pariza po svojem dopisniku: Lahko vam zajamčim resničnost tc epizode. Istega dne, ko j c prišel v Pariz kraljevič Aleksander, ki sc je ustavil v »Hotelu Continental«, je poslal enega svojih pobočnikov k svojemu stricu, črnogorskemu kralju Nikiti, ki stanuje v »Hotelu Maurice«. Kraljevič je prosil za dovoljenje, da bi ga smel pozdraviti. Pobočnik se je vrnil s tem odgovorom: »Ded Nikola ne moro sprejeti vnuka Aleksandra brez dovoljenja ministrskega sveta, s katerim se bo posvetoval. Čez 24 ur je prišel od Nikolo k Aleksandru sel z ročnim pismom, v katerem javlja ded svojemu vnuku, da ga sme sprejeti, a da morajo biti pri sestanku navzoči vsi črnogorski mini-' stri. To dejstvo je le potrdilo vest o ponovnem prekinjenju diplomatičnih zvez med obema državama. p Laška nasilstva v zasedenem ozemlju, 11 Resto del CarKno« priznava po-' sredno kruto gospodstvo Italijanov v zasedenih krajih in ga seveda povsem odobrava. Jugoslovanski časopisi ne smejo čez demarkacijsko črto, vendar se še vedno posreči vtihotapiti tupatam nekatere/ Jugoslovanski propagandni uradi v Švici in v drugih zavezniških deželah razširjajo neprenehoma lažnjive vesti, katere prihajajo potem v zasedene kraje pomnožene in povečane. Jugoslovansko prebivalstvo verjame vsem tem vestem in se tolaži z novimi ’ nadatni. Vsako gibanje v prilog Jugoslaviji in zedinjenju italijanske oblasti takoj uduše in kaznujejo s pregnan-; stvora, česar se boje tudi najpogumnejši Jugoslovani. Laški list zahteva od oblasti najstrožje nadzorovanje, »da si Balkanci zapomnijo, da se prave svobode ne sme ločiti od reda. — To je prava laška posebnost: s pregnanstvom in ječo ubijati ljudem zmisel za svobodo, p Poročilo zadrskega župana B’Amm zfa. Zadrski župan Ziliottj proti v porot •Čilu., polnem nadutih in puhlih fraz, naj reši D'Annunaijo uboge dalmatinske Lahe pred nenasitnimi in požrešnimi Jugoslovani, pohiinji .peklenskih zvijač, Zader imenuje srce in simbol cele Dalmacije, ki ječi pod suženstvom hujšim in ponižujočim kot v dobi propadle Avstrije. Nov dokaz hinavskega laškega značaja. Stoti-soči Jugoslovanov na Goriškem in v Istri ječe pod italijanskim robstvom, kako veseli bi bili, če bi imeli isto prostost, kot dalmatinski Italijani! p Laško gospodarstvo v Istri, »II resic del Carlino« udriha v poročilu o položaju v Istri po slovenskih in hrvatskib učiteljih in duhovnikih, katere imenuje avstrijske hujskače in zaprodance, ker so baje hoteli »čisto« italijanske kraje poita-lijaniti. Italijanski list hvali laške rojake, ki delajo za Italijane propagando s tem, da se skušajo na vse načine sprijazniti z istrskimi kmeti. Priznava pa, da ljudje niso zadovoljni z sedanjimi gospodi, ki ovirajo s svojimi birokratičnimi in nazadnjaškimi predpisi vsak promet, vsled česar se med Istrani širi vedno bolj nezadovoljnost, Ljudje se branijo sprejemati italijanski denar, ker je razlika med vrednostjo lire in krone prevelika. Draginja je ravdo taka kot prej in tudi navijalcem cen se godi še boljše kot v stari Avstriji. p Laške laži v nemirih v Dalmaciji. Laški časopisi prinašajo dannadun lažrjiva poročila o razpoloženju v Dalmaciji, kjer baje nihče noče slišati o ujedinjenju z Jugoslavijo. Na različnih krajih so izbruhnili nemiri proti oblastem in duhovnikom, ki se trudijo zaman, da bi pridobili ljudstvo za jugoslovansko idejo. Kmalu bodo Italijani poročali, da je edina želja »Dalmatin- cev«, da jih odreši »la madre Italiai« jugoslovanskega suženjstva. p Jugoslovani v Dalmaciji niso pravi Jugoslovani. »Rcsto del Carlino«. skuša dokazati v globokoumnem članku, da Srbo-hrvatje v Dalmaciji niso pravi Jugoslovani, ampak pleme posebne vrste: »Dalmatinci«, ki že radi tega ne sinejo biti združeni z ostalimi Jugoslovani. Seda; vedo vsaj Dalmatinci, zakaj jih Jugoslovani po-alovanijo, S takimi budalostmi hočejo Lahi dokazovati pravice svojih nesramnih zahtev. p »Kalvarija« Italijanov v Splitu, V dolgem članku, v katerem kar mrgoli psovk na Jugoslovane, kakor barbari, zavratna sodrga, nesramna druhal itd. razliva »II Reste del Carlino« svoj žolč nad splitskimi IJrvati, ki baje zatirajo uboge Luliončke 'y Splitu »il nobile sangne italiano«: Ligu-tič, Poretič, Voljič i. dr. nedvomno pristna italijanska lcri. Najhujše pa je pri vsem tem, da srbsko vojaštvo ne samo ne ščiti to laško kri, ampak šc podpira lokave Jugoslovane. Zagrebška borza. Zagreb, 23. febr. (Lj. k. u.) Zaključni kurzi na včerajšnji borzi: Banka za trg., obrt ia industrijo Banica in hranilnica za Primorje , . na suSaku, stare delnice . . ’ novo delnice . . Hrvatska eskomptna banka . , Brodska menjačka banka.... Hipotekarna hanka . ..... c Hrvatska banka ...... c . Jadranska banka ............ ... Ljubljanska kreditna banka . . Jnrvatska kreditna banka .... Narodna banka, stare delnico . „ „ nove , , Obrtna banka, nove delnice . . „ . stare ,, • * Poljedelska banka ....... Prva hrvatska hranilnica, stare P .. nove flečka puCka banka. ...... Brbska banka. . ................ Hrvatska deželna banka v Osjeku stare .........o.. IlOVO Trgovinska banka ....... Zivnostenska banka ...... Paromlin Union ........ Sladkorna tovarna, Osjek . . . Žena. ž Da bo mogoče razločevati... Mau- rice De Waleffe opominja francoske žene, aaj sedaj, ko je Pariz zopet shajališče celega sveta, dobro pazijo, lcako se oblačijo. Da, ne da se pomagati: za žene drugih narodov je dovolj, če so krepostne, a od Francozinje in zlasti od Parižanke svet zahteva, da mora biti brezpogojno tudi na zunaj elegantna, privlačna. V tem oziru ji brez nevoščljivosti in tekme prepušča vlado in v tem dejstvu tiči dobršen del francoskega narodnega gospodarstva. To je vsega upoštevanja vredno in se ne sme omalovaževati. Sedaj pa bodimo iskreni — kramlja pisec dalje —: kako pa naj Pa-»ižanka pokaže svojo premoč v obleki, ako *e le-ta začenja pod pazduho in konča nad koleni? Pretirana razžalitev današnje mo- de uničuje prednost Parižanke, ker uničuje jako važno razliko, ki deli žene po poklicu in obnašanju. Ko začne tudi mlada mati nositi : deshabillč« kurtizane —• tudi izkušen poznavalec ne bo znal več ločiti, kaj jc pravo in kaj ni,,, Ali sc ni že oni dan pripetil v elegantnem restaurantu krvav slučaj samo zato, lccr Američan ni mogel prav »ločiti«?... Moda je torej zgrešena. A krivda je bojda na ženski strani. Eden izmed modnih kraljev mi je tožil nad propadom okusa, proti kateremu jc modna obrt brez moči: »Kaj moremo mi? Nekdaj so hotele demimcndlce na vsak način biti podobne damam, danes sc zdi pa damam zabavno, da so podobne vlačugam. Le poglejte dame, ki prihajajo v moj atelje: prozorne nogavice, svileni čeveljčki, rame komaj pokrite z lahkim tulom! Ali mislite, da gredo na ples? Kaj še, to je njihova obleka za ulico. In tedaj mislite, da je ta dama.., tako, tako ? Nikakor, omožena je in poštena. Edina njena napaka je, da hoče posnemati pevko X,, ker jc bil nekdo tako nepreviden, da ji je rekel, da ji je podobna- Sedaj se tako oblači, tako češe kakor ona in res sc ji je posrečilo doseči dokajšnjo podobnost. Seveda bosie morali tujca, ki bi se zmotil.,. oprostiti.« — Morda porečete malomarno: Ženske stvari! A gledali boste, ko boste lepega dne čitali sodbo diplomatov in časnikarjev, da jc v Parizu jako težko ločiti pošteno ženo od lahke. — Tako Mauricc de Walef£e v Parižankah začasa svetovnega mirovnega posveta. Če prav pomislimo, pa moramo iz. njegovih besed izluščiti neko jedro, ki povsem dobro velja tudi za naše razmere — kaj pravite? Po svetu. s Mirovni posveti — nekdaj. Tudi dunajski mirovni posvet pred sto leti je imel za podlago Zvezo narodov. Kako so stvar razumeli, priča to le: Na vladarskem banketu je začel govoriti angleški admiral za to, da bi prenehali ro’pi tujih zemelj. Toda niti enega prisotnika ni bilo, ki bi ga bil poslušal. Prvi ga je prekinil bavarski kralj Maksimilijan z neumno šalo, ko je potvoril Šckspirjev verz: »Tri dukate! Kraljestvo dam za tri dukate. Ruski car pa je takoj vrgel tri dukate na krožnik in se med splošnim krohotom proglasil za bavarskega kralja. Po banketu je imel biti ples. Predno pa je admiral nehal govoriti, so prišle tri poslaniške gospe, a admiral je šc govoril. Danski kralj in ruski car pa sta skočila proti damama in ukazala, naj takoj začnejo s plesom. Neapoljski kralj je takoj sedel za klavir, drugi vladarji so vzeli druga pripravljena godala in ob burnem ploskanju je začel ples. Angleški miroljub pa je nadaljeval svoj govor pred praznimi steklenicami. s Amerikanci skrbe za Wilsc»a. Vest, da bi bili \Vilsonovi osebni prijatelji odsvetovali Wilsonu, da sc povrne zopet na Francosko, je izmišljena in brez podlage, Pri tem pa je atentat na Clemenceaua zelo vplival na A.merikance, da so napravili potrebne korake za Wilsonovo varnost, Ko je bil Wilson v Parizu, se ni nič sto- rilo za njegovo varnost. Neomejena svoboda, s katero je kretal, je mogla samo iz-* zvali pozornost atentatorjev. Amerikanci so smatrali že preje to za nepravo, atentat na Clemenceaua pa je Je potrdil misel* da morajo biti vodeči državniki zastražen ni. Ko se bo predsednik vrnil na Francosko, bodo poskusili pregovoriti ga, da bo opreznejši. Na Clemenceaua je bil že iz* vršen atentat v 1, 1907, ko je s četami vdu* šil vinogradsko stavko. Tedaj je napadalce streljal skozi okno nanj in ga ni zadel. s Prvi padli Amerikanci, Vojakoma Rihardu Faifieldu in Wi!liamu Pla.lt so dali zlato častno svetinjo, kot prvima Ameri-kancema, ki sta padla na evropskem bojišču. General Guglielmotti in dvajset la« škili častnikov — ker sta bila Amerikanca padla na laškem bojišču — se bodo podali . v Njujork, da izročijo svetinje materam padlih. s Navdušenje za fronto, Jean Rodi er piše: »Vc nekem odličnem listu sc nahaja oglas: — Šofer, lastnik avtomobila, orga-. nizira izlete na fronto. On je ob enem tudi voditelj, ker je sodeloval v bitkah. -— Praktično! Ta pa zna izkoristiti zmago, in kakor so vsi kavarniški patrijoti voljni iti na fronto, bo avtomobil delal neprestano. Za poletje čakamo 800.000 Amerikancev, ki bedo prišli, da obiščejo francosko fronto. Potujoča društva iz onostran atlanta so pokupla žc tri mesece poprej vse ladiiinc prostore in če bi jih bilo desetkrat toliko. Ali poznate ono šalo, kako je dejal oni načelnik, ko so mu javili, da je Vezuv, , ugasnil: »Tepci! Imeli so ga, pa puste, da jim ugasne!« Mi ne bomo tako neumni in ne bomo pustili, da ugasne naš 800 kilometrov dolg vulkan. Ko bi ne bilo nejuna ško, koliko bi hotel reči...« s Vojvodinja Benuiorf na Angleškem je sklenila, da sc bo popolnoma odtegnila življenju, podala se bo na malo posestvo na deželi in pričela živeti ko kmetica, dale? od velikomestnega Suma,. Gostov no 1k> sprejemala, brigala se bo samo za gospodinjstvo. Vojvodinja, ki je precej socijalističnih. nazorov, je najboljša jalialka. na Angleškem in povsodi priljubljena. Trdijo, da to ni samo hipna misel, ampak je dozorel v nji trden sklep, ki ga ne misli spremeniti. s šahovski koa^s-cs. Angleški Sabove! so razpisali velik kongres nliiran-eev, ki sc bo vršil meseca avgusta v llastingu, ki bo obenem tudi zmagoslavje, pri katerem bo udeležena tudi Amerika in nevtralci. Glavna točka kongresa bo »zmagoslavni turnir« med dvanajstimi angleškimi in dvanajstimi igralci ostalih velesil sporazuma. Razpisane bodo nagrade po 1000 in 1200 K. s EaJ jo vaj no ministrstvo 5o dalžno. Bivše avstro-ogrslco 'vojno ministrstvo j« še dolžno ogrskim tovarnam 600 milijonov kron n-a dobavah železa, tekstilnih proizvodih, konzervah in dr. Rol te vsote hi bilo imelo plačati že za oddano blago, polovic« blaga pa je bilo naročenega in se jc imel® dostaviti. s Imetje Friderika Habsburškega. V Barany leži ogromno posestvo nekdanjega Friderika Habsburškega, Površina pose* n.utti' s Blago 445 450 510 514 1440 1160 350 300 447 402 890 910 885 89G 1040 1050 4G0 434 436 250 200 119 121 8000 8700 8200 — ■ 009 011 — 810 ) 095 008 672 338 342 615 025 rtva znaša okrog 109.000 j oho v. Na teh po-•estvili jo bilo zelo razvito mlekarstvo. To Posestvo pride po novi agrarni' reformi v ■last našo državo. Upravitelji pa so šo danes Ncinet in SFažarL in naši ) j ud jo nimajo 1*0-8ecii> pri vsem lem. s Glodiilec — vremenski prerok. Dober vremenski prerok je prerijski pes, mal Blodalec, ki živi v številnih tolpah v severni Ameriki. Njegova selišea so imenujejo radi obšrncsti »mesta«. Pri izbiri teh seližčj jo žival zelo previdna in izbere vodno kraj, kjer raste neka posebna trava) ki mu služi v hrano. Zgradbe prerijskega psa se rajtezajo v dolgih hodnikih ped zemljo, kjer sc prijateljsko druži s kačami klopotačami in sovami. Za lovce je prerijski pes dragocen plen radi okusnega mesa in dragocene kožuhovine. Kljub škodi, ki jo povzroča žival s svojimi rovi, jo imajo farmerji vendarle radi. Je namreč dober prerok in so ne moti nikoli, kadar so bliža nevihta. Če vidi, farmer, da prerijski pes koplje zemljo prod svojo jame* je tudi najlepše vreme, ve ko j, kaj to pomeni. Ne traja dolgo, da začne liti dež. S tem, da pes koplje zemljo pred svojim rovom, zabrani, da mu voda no vre v stanovanje, ki mu ostane na to. način vedno suho. Peter Klemen: Zapiski kurirja, Id jc hodil prepočasi. (Dalje.) Razgovor je tekel o vseh perečih vprašanjih, o okupaciji noše zemlje, o politiki v Zagrebu in Ljubljani, o zaveznikih in nazadnje o najinem potovanju. Ko sva gospodu Trumbiču povedalo, da nimava še prenočišča, je naročil svojemu. kancelarju gospodu Ostojiču, naj gre iskat sobo, in če je ne najde v središču, naj io išče na periferiji, m6goče kje ob Seini v Quartier Latin. Po dolgem konferiranju sva z doktorjem Ivanom zapustila gospoda Trunibiča 'n šla v vestibul, ker sva našla doktorja .Gregorina in Trinajstiča, Povabila sta naju, naj greva z njima na večerjo v gostilno •*A la chope lorraine« v Rue Fanbourg Montmartre. Ro večerji naju je krog devete ure zapeljal avtomobil v Rue Racine, kjer nama je bil doktor Ostojič preskrbel sobe v bo-elu j-des Etrangers -. Deset dni sva kolovratila po francoski _oliei. Razgovarjati sva so morala zdaj tu, . aj/aui’ povsodi. Vse jo hotelo novic od vj<>ma’ r!ov.ic v/- Slovenijo in Hrvatske, no-ka' 1Z. ^°- Ib’. Zupanič je hotel vedeti, J je z njegovo družino v Beli Krajini, ? Pod tajnik in vodja pisarne Jugoslo-^ nskega odbora jo izpraševal po sodni-u m\ Lavrenčiču Pogradom. Povedal sem sk*1’. S-° *° °^cn^ hi tftds,H gospod Šorli : °Ja] ni mogel do sape. Dr. Gregorin se -informiral o Trstu in Gorici ter pripo-< * llaJ Pri nas no študiramo več lašči- aiYlPu^- angleščino, češ,' da bo dajala tfova hiknka Danica, ko so vrne v do- movino, angleške lekcijo. Doktor de Grl-olli je venomer iskal gospoda Ivana, da bi z njim razgovarao. Dva dni po svojem prihodu v Pariz sva šla z gospodom Ivanom k mmistrn-poslaniku Vosniču, a nisva mogla govoriti z njim, ker nama jo visok in plešast lakaj povedal: »Monsieur lo ministre ost sorti!« Drugi dan je bil dan sprejemov in tedaj sva ga dobila, da smo lahko »razgo-varali svašta«. Pripovedoval nama jo o načinu, kako sc bo vršila mirovna konferenca, jezil so je z nama vred čez Italijane in čez londonski pakt. Pripovedoval jo, da ima o tem vprašanju svobodno roko le Amerika, ki ni vezana. In patati in patatd tako dalje nad eno uro . . . Dne 14. decembra, jo prišel nadčloveški Wilson. Prihod je bil naznanjen za deseto uro dopoldne. Vse je drvelo preko »CJuai d’ Orsay« in »Martovo polje« proti kolodvoru »Bois de Boulognc«. Vojaštvo, peš in na konjih, je tvorilo špalir od trga »de la Concorde« dalje. Ljudi jo vso mrgolelo. Iz vseh ulic so so usipali v brezkončnih vrstah, v nepreglednih množicah. Rekel bi, da bo sodnji dan na »Ghampo Kiys<5es. Ob četrt na enajsto uro so zaceli pokati kanoni. Z doktorjem Gregorinom sva stala na nekem vozu, da je bilo sploh mogočo kaj videti. Za prostore sva bila plačala vsak po pet frankov. A nazadnje nas je pariški »postrežČek« toliko spravil na voz, da je kar škripalo pod nami. Od daleč se je slišala amsrikanska himna in marseljeza, vojaki so prezenti-rali in mimo nas se jo pripeljal \Vilson s Poincarrejem. Sledil je voz ženo in hčerjo, za tem pa so se peljali drugi ministri kar po vrsti: Clemenceau, Pichon itd., kdo bi si mogel vse zapomniti. In vpitja jc bilo in kričanja, da je segalo do neba. Nekaterim so se h>ke-fr.le oči cd vesolja, ko so videli prvejjra modernega apostola pravice m lmuia-nitete. Drugi so mahali z robci, klijoč: Vive le president! Tretji so peli marze-Ijczo, nekateri pa so Klali in molče premišljali, če bo Wibon ostal tudi v Ev- ropi tako velik, kakor je bil v vojni. In to je poglavje, ki ga bamo lahko pisali čez pol leta mi, zlasti mi, ubogi in zatirani, oropani, prezirali. Bilo je že čez poldne, predejo se je ljudstvo razšlo. Popoldne »o zaprli vse trgovine, imeli smo narodni praznik. Na Boulevardu des Italiens jo bil popoldne velikanski semenj. Ljudstva se je trlo, zlasti vojakov in ženskega spola je bilo veliko. Veselica se je nadaljevala v pozno noč in se nehala s splesnim poljubovanjeni, kakor je to v navadi v Franciji za pustni čas. V četrtek nato je prišel v Pariz italijanski kralj. Sprejem je- bil sicer lep, a proti Wilsonovemu naravnost klavern. Na trgu »de la Concorde« ni-sem opazil sploh nobenega navdušenja za »nizkega« gosta (je namreč zelo majhen) in francoski vojaki so ga pozdravljali z: Vive les maccheroni! (Živeli makaroni.) Tudi neki italijanski vojak je stal blizu mene in ga je prijaz-: no naziva!: »Oh, i.l nostro gobbo c’ o qua, il nostro gobbo! (Naš grbec jc tu-* kaj, naš grbec! In potem naj še kdo re-: če, da Vittorio Emanuele ni popularen in spoštovan. Minister Trumbič j6 pripovedoval, »da Vittorio ni napačen človek, napačni pa so ljudje, ki se nahajajo krog njega«. Tudi on baje želi sporazumne rešitve s lovensko-itali janske-ga teritorij alnCga vprašanja, a če poslušamo shode socialističnega preM-j valstva po Zgornji Italiji, kjer je mnogo industrije, če beremo socijalistične časopise, je tudi mali kralj le od danes do jutri, od letos do prihodnjega leta. V politiki pa je slalist, kot je bil naš bivši Karel, ki se baje preseli v Luceo, da bo imel vsaj zabeljeno solato dovolj,* (Kcncc sledi.) a Prodajalci moke se vabijo, da ISO zglasc v sredo 26. t. m, ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico radi nakazila moke. v Ljtibljaii?, Prečna ulica štev. 2, IL nadstr. (Telefon SL 15) prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno široko spadajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljgve v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici. Velika zaloga iam najrazličnejših kovinastih iti lesenih krst na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele. Stran 8 firru list«, chte 'H. 'februarl*. 3i »dišal volove, ki me liočejo naskočiti in pogreznili. Končno je izginila pošast, Id me je stražila neprestano. Zaročil sem se z Kozo. Tern j e ja od onega dogodka nisem videl in v času najine zaroči tve. mi niti na misel mi prižel; ni čuda, ker sem imel eno samo misel: lloza. O, kako sem jo ljubiHu Če pomislim nazaj, se stopi Se danes, po vsem tem, ko je preteklo petdeset let, del tega ledenega morja v mojih prsih, ki ga drugi imenujejo srcc. Na dan pred najino poroko sem bil celo popoldne pri Kozi. Igrala sva se, dražila in smejala... bila sva ko otroka. Nazadnje sem jo vzel v svoje naročje in jo pritisnil na. prsi, ona je nagnila glavo na mojo ramo in šepetala sva si: »Jutri ob Sem času, moja Roza!« »Jutri ob tem času, moj Matija!« S poljubi sva posušila drug drugemu solze veselja iz oči. »Hm. če bi mogel človek zreti v bodočnost: na besede »jutri ob tem času« bi ne bil jokal solz veselja ne jaz, ne ona. ’ G. Veliki dan jo napočil. Ponoči sem sanjal o nji. Ko sem se zbudil, sem mislil na to, toda. bil sem ravnodušen. Zdela sc mi je ko — utopljenka, ki plava že dolgo pod valovi in sc jc prikazala le Še enkrat, da potem utone za vekomaj. Ona plava na veletoku moje pozabnosti in zdi se mi, ko 'da je 'mesečina mojega spomina vrgla en sam bled Žarek na njen mrtev 'Obraz. Sanje pretekle noči so izginile koj iz spomina. Končno je prišel čas, ki me je klical v cerkev pred oltar, o katerem sem 'dejal Rozi prejšnji dan: »jutri ob tem SSasu!« V nemem občudovanju je visel moj pogled na lepi zaročenki. Kako Jepa je bila v svoji poročni obleki, 7. vencem na glavi. In vsa ta lepota je moja; sem pomislil in te misli ne bi bil dal za zvezdnata nebesa. Svatje so prišli. Zbirali so se. smo hoteli oditi, ko jo vstopil... Ter-tijej. -- . »Oprostili mi boste,« je 'dejal, »da la prinašam j iia- I pr ih a j a m nepo v ah! j eh, zelo razveseljivo vest /e. mojega prija te 1 j a Andortaki, 111 ^a’ gi ca m če mu jo sporočim samo za trenutek pozneje. Moj prijatelj Matija! ne res, ti sam ne veruješ, da boš danes praznoval dve slavnosti ob enem, ženi to vanje in krst...« »Kaj me briga krst!« sera dejal. »E j j za božjo voljo, kako, da le to rtič ne briga?« jc nadaljeval Tern j e j, »oče si vendar ti... da, moj prijatelj, mala Beti ti je porodila sinčka.« To j c bil prizor, ko z grobov. Zdelo 3e mi je, ko da so je .spremenil Ter-njej v stolpno uro, ki jc odbila dvanajst in so na zadnji udarec vstali duhovi iz grobov. Bledi obrazi in tihota. »Moj prijatelj Matija, tedaj tako nemo je tvoje očetovsko veselje, kaj? Toda, kdor ni dober oče, ali more postati dober soprog? ...« je govoril Ter-njej dalje. Zavoljo mene bi bil govoril tako dolgo kot bi hotel, zakaj moj jezik jo bil ko zvezan, odrevenel. Roza ga je prekinila: »Gospod, to je nesramnost, to je surovost! Vi ste prosili za mojo roko in jc niste dobili... Vi ste bili Andorla-kijev tekmec... to je v pojasnilo dovolj ...« Med tem sem prišel k sebi in dejal: »Da. to je v pojasnilo dovolj, in..# toda čutim se za odveč vzvišenega, da bi smatral za potrebno zavračati tako cbdolEilev.« »Ne, Matija, ni potrebno, da bi zavračal; nobene besede več s tern obrekovalcem!« je dejala Roza in se me oklenila, »Gospod,« je dejal Rozin oče k Ter-njeju, »čas je, da.se odstranite iz naše družbe. •.« >.Dobro, odstranim sc,« jo dejal Tern jej, »toda, če nočete slišali, boste videli. Rog z vami, gospodje in gospe! Bog h teboj, moj prijatelj Matij«; srečen zakon!« Ko je Tern je j zaprl vrata za ieboj, sc mi je zdelo, da sem imel strašne sa-* nje, kot bi sanjal, da me hočejo zadušiti... zbudil sem ec in zasopel globoko. Pospešil sem poroko. Mislil sem, da bo naglica kolebajočo srečo mojega življenja postavila na trdna tla. Pia- ' niti, leteti sem hotel v cerkev, k oltarju. Ah, čemu sem hitel? Pet minut čakanja bi bilo morda odvrnilo od moje glave petdeset let prekletstva. Ravno, ko smo dospeli k cerkvi, sta stopili dve ženski iz nje ... z novo-krščenim novorojenčkom v naročju. »Usmili se me, o Bog!« sem vzdihnil pri sebi, in v strahu sen« stisnil, roko mojega soseda tako trdo, da jo ta skoraj zakričal. Z opotekajočimi koraki je stopila Roza k enima ženama in vprašala: »Čogav otr-ok je to?« »Neke uboge' deklice otrok je,« je odgovorila ena izmed obeh žena. »tftaok neke clekljce!c jo 1 Roza. »Zal, neke dcjviici^.» dil angel Adama in Evo iz raja. »Torej je to resnica?« je dejala* »Opraviči se. Ti molčiš? Tedaj me resi nično varaš ...« »Ne Roza, pri Rogu, tebe ne...4 sem jecljal. »Mene ne? Tedaj neko drugo, kaj ne? . . . In kakor varaš drugo, boš vft« ral pozneje tudi mene . . .« »Pojdiva, Roza, pojdiva proč od tul in polušaj me...« »Ne poslušam te; jaz bi verjela ivo« jim besedam in tvojim lažem, ker te' preveč ljubim! Ne, ne ljubim te, ne bom te ljubila, če se mi zaradi tega raztrga' srce, ko ta-le venec.« In pri ti priči jc strgala venec rafl glave in mi ga vrgla pred noge. Ropotanje voz mo je zdramilo iA mojih sanj ali moje smrti ali kaj jc bi-1 lo, sam ne vem. Bil sem sam; niseirt verjel, da sc je vse lo v resnici zgodilo« Toda dokaz je ležal pred menoj: raz« trgani venec. Ozrl sem se okrog scbejl onega dojenčka . . . mojega sina so iskale moje oči. K njegovi sreči so g^ bili že odnesli, zakaj jaz bi bil v svo« jem obupu raztreščil njegovo glavo ol) cerkvenem zidu . . . Je bila to njegova' sreča? — o, mnogo bolj nesreča. 'Bolje bi ti bilo, čc bi bil takrat umrl, moj ubogi, ubogi sin! . . . Kvečjemu bi bi® postal, tvoj rabelj tvoj lastni oče in no drugi in bi bil kvečjemu umrl pri cer* kvi in ne . . . Odtrgal sem iist iz Rozinega poroč* nega venca. »Ta list naj bo v spomin na to, dfi sem bil tudi enkrat srečen,« sem mislil in šel. Poprej nego sem prišel domov, seta izgubil list Rozinega venca. Vrnil sena se k cerkvi nazaj, da si vzamem druf gega, a kom sem prišel tja, nisem ve« del, po kaj sem prišel. Odšel sem zopet,. Bog ve, kam? Spominja mse samo, da sem mislil na smrt, na samomor. »Ne možim se,« sem končal svojo razmišljanje, »nečem živeti dalje, n« morem živeti daljo! Bil sem srečen, ncH kaj minut . . . ali mescev? V sreči pref teče čas Jako naglo; toda nesrečen settf žo sloletja ali samo nekaj ur? Nesreč-' ni kom so trenutki Jako dolgi. In jaz d# bi živel lo trpljenje še dalje? . . . ČemU naj bi človek trpel, ko mu je tako lahko, rešili se vsakega trpljenja. Toda* ali ni samomor bojazljivost? . toda« tudi čo je, kaj me lo briga? Ali ni šei večja bojazljivost trpeti in ne imeti po« guma, napraviti konec trpljenja? . . < Čemu bi se ne otresel loga, lcomur pravimo življenje? čemu čakamo, da od« pade samo, ko ni ničesar več. kar bi moglo glodati? ... Z Bogom, svet!« (Dalje.l ^ Izdajatelj konscircij »Večernega lisU*. Odgovorni uredniic Viktor CcaCiC. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljublianv