PtitatM platau V |»t*ri»L
II. izdaja.
Cena Din l*«a»
Uhaja viak dan ijutraj rarrea
1 ponedeljkih Ib dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2*—: me-sečna naročnina Din 20‘—, za tujino 80*—, OredniStvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 80-71
Jugoslovan
Rokopisov at vračam«
Oglasi po tarifi ta dogovora. Opravo
v Ljubljani, GradiSče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju: 81omSkov trg 4. PoSt. Selc ra8.l Liuhljana 1R621.
St. 160
Ljubljana, sreda, dne 15. julija 1931
Leto 11.
pp|p
Gospodarski polom v Nemčiji
Pretekli teden je predsednik nemške državne banke dr. Luther obiskal London in Pariz, da bi izposloval nujno pomoč za odvrnitev poloma. Na sliki vidimo dr. Luthra (levo) in nemškega poslanika v Londonu von Neuratha, ko zapuščata poslaniško poslopje.
Naraščajoča panika v Nemčiji
V Berlinu in po vseh nemških mestih splošen naval na banke — »Hooverjev načrt je olajšal državno gospodarstvo, a povzročil privatnemu ogromno škodo« — Pomoč
reparacijske banke ne bo zadostovala
Deputacija iz Velesa pri N j. Vel. kralju
Beograd, 14. julija. 1. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel 109 Velešanov, ki so prišli v Beograd, da se poklonijo vladarju. Kralj je Velešane sprejel v salonu starega dvora. V Imenu Velešanov je kralja pozdravil veleški župan Zivkovič, ki se mu je kralj s toplimi besedami zahvalil. Za Zivkovičem je govoril še g. Ljevakovič. kralj se je nato razgovarjal z Velešani in jim stiskal roke. Avdijenca je trajala nad 1 uro. Nocoj so Velešani odpotovali nazaj.
Henderson v Parizu
London, 14. julija. AA. Zunanji minister Henderson je odpotoval danes v Pariz. V četrtek odpotuje v Berlin, kjer se sestane z ministrskim predsednikom Macdonaldom.
Novo podaljšanje trgovske pogodbe z Avstrijo
Beograd, 14. julija. AA. Trgovski provizorij z Avstrijo, ki bi potekel 16. t. m., je podaljšan do 20. t. m.
Grčija proti moratoriju
Atene, 14. julija, n. Uradno poročajo, da je grška vlada sklenila zavrniti Hooverjev načrt o moratoriju za Nemčijo. Posebno noto bo zastopnik grške vlade izročil banki za mednarodna plačila. Grčija sicer ni nasprotna moratoriju kot takemu, ne more pa sprejeti moratorija za vzhodne reparacije.
London, 14. julija, n. Venizelos je prispel v London. Tu se namerava sestati s člani vlade in angleškimi finančniki, da se z njimi pomeni o Hooverjevem načrtu o moratoriju za Nemčijo. Danes popoldne sta grškega ministrskega predsednika sprejela Henderson in Mac-donald.
Otvoritev španske konstituante
Madrid, 14. julija. AA. Danes se je sestala točno po treh mesecih proglasitve španske republike k prvi seji narodna ustavodajna skupščina. Za predsednika so izvolili znanega učenjaka socijalista prof. Besteiro. Ustavodajna skupščina se je konstituirala na tajni seji že v ponedeljek ponoči. Odobrila je predlog, naj dnevne' seje ne trajajo več kot pet ur. Poslanci bodo prejemali mesečno tisoč pezet. Govorili bodo lahko samo 30 minut.
Mednarodna žitna trgovina
Beograd, 16. julija. AA. Odbor za organizacijo izvoza v Londonu predlaga, naj se uredi mednarodna služba, ki bi dajala pojasnila o Vseh vprašanjih mednarodne žitne trgovine .
Šahovska olimpijada v Pragi
Praga, 14. julija. AA. Viseče partije prvega in tretjega kola se se danes odigrale in nato se je zjutraj nadaljevalo četrto kolo, popoldne Pa se je začelo peto kolo šahovske olimpijade.
Praga, 14. julija. AA. Na damskem turnirju, ki se vrši istočasno s šahovsko olimpijado, ima ^iss Menšikova dozdaj 2 točki, ge. Wolf in tarnat, ki se borita za Avstrijo, po eno točko, Nemka Kengl in Svedka Trest pa sta še brez točke.
Berlin, 14. julija. AA. Vest o polomu Danat-Banke je učinkovala kakor eksplozija bombe. V Berlinu in po vseh nemških mestih je nastal run na blagajne bank in hranilnic. Vlagatelji so zahtevali svoje vloge. Kmalu je nastalo pomanjkanje gotovine in zavodi so morali racionalizirati izplačila. Vest o polomu Danat-Banke, o runu na denarne zavode in o ukinjenju borznih poslov za dva dni je napravila na inozemstvo globok vtis. V mnogih krogih se boje za posledice, v inozemstvu pa vendarle prevladuje naziranje, da bo državna vlada obvladala položaj.
Apel nemške vlado
Berlin, 14. julija. AA. Državna vlada je objavila razglas deželnim vladam, v katerem jih poziva, naj v tem težkem času ohranijo mirno kri in zaupajo v vladne odločitve. Hoovrov načrt je olajšal državno gospodarstvo, vendar pa je povzročil privatnemu gospodarstvu ogromno škodo. Inozemstvo je umaknilo iz Nemčije milijardne kratkoročne kredite, ker je smatralo, da je položaj v Nemčiji slab. Se danes inozemstvo odteguje svoje kredite. Vlada bo imenovala v Danat-Banko svoje zaupnike. Polom banke niso povzročile nezakonite mahinacije in je zavod posloval v zmislu pravil.
Izjava ravnatelja Danat-Banke
Berlin, 14. julija. AA. Glavni ravnatelj Danat-Banke dr. Jakob Goldschmidt je izjavil novinarjem, da so znašali 30. maja skupni krediti banke 2*7 milijard mark.
V	zadnjem času so kreditorji vzeli iz zavoda 650 milijonov. Po 1. maju so morali nemški denarni zavodi vrniti okrog 2 milijardi mark. Od tega je plačala Danat-Banka sama eno tretjino. Naval kreditor-jev na banko pa pripisuje dr. Goldschmidt predvsem vestem, ki so začele krožiti v inozemstvu o slabem polbžaju banke. Največ škode je zadala banki vest o polomu severno-nemškega koncerna volne, pri katerem je Danat-banka izgubila velike svote. V soboto so delnice zavoda notirale še 1*25 na borzi.
Pomoč banke za mednarodna plačila Berlin, 14. julija. AA. Predsednik nemške narodne banke dr. Luther je včeraj dopoldne odletel v Basel, kamor je prispel popoldne. Takoj po prihodu je stopil v stik z vodstvom mednarodne banke za re-paracijska plačila in predsedniki tamkajs njih velikih bank, katerim je orisal pre karen finančni položaj Nemčije. Malo po polnoči je dr. Luther spet odpotoval iz
Basla v smeri proti Frankfurtu, odkoder odpotuje z letalom v Berlin.
London, 14. julija. AA. Upravni svet banke za mednarodna izplačila je zasedal včeraj nepretrgoma 12 ur. Seja je končala okoli polnoči.
Objavili so komunike, ki pravi, da bo banka z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, pomagala Nemčiji. Komunike ima to-le vsebino:
»Upravni svet je vzel na znanje poročilo dr. Luthra o gospodarskem položaju v Nemčiji in o zadovoljivem stanju njenega gospodarstva in financ kljub sedanji krizi, ki je imela za posledico odpoved kratkoročnih inozemskih kreditov. Nemška vlada je zaprosila razne vlade za finančno pomoč. Upravni svet je mnenja, da se mora Nemčiji pomagati, in je pripravljen to storiti z vsemi sredstvi, ki so na razpolago osrednjim bankam. Medtem pooblašča upravni svet predsednika reparacijske banke, da v sporazumu s prizadetimi zavodi obnovi rediskomptni kredit nemški državni banki. To pomenja, da je bil podaljšan nemški državni banki kredit 100 milijonov dolarjev in da bo reparacijska banka sodelovala pri povečanju tega kredita za eno četrtino.«
Proglas socialnih demokratov
Berlin, 14. julija, d. Načelstvo, parlamentarna frakcija in kontrolna komisija soci-jalno-demokratske stranke so danes sklenile, izdati na nemški narod proglas, v katerem opozarjajo na poostritev krize in izjavljajo, da ni propadlo marksistično slabo gospodarstvo, temveč kapitalistični sistem. Kapitalistično podjetništvo kliče sedaj na pomoč inozemstvo, toda velik del tega podjetništva je plačal usodepolno volilno zmago Hitlerjeve reakcije v septembru preteklega leta in z vsemi sredstvi do danes pospeševal kredit ubijajoče početje hitlerjancev. V uri največje nevarnosti poziva manifest socijalno-demokrat-ske stranke, da se narod odločno odvrne od te politike. Manifest dalje izjavlja, da je izdatna zunanja pomoč zelo potrebna. Zato pa je potrebna zunanja politika sporazumevanja, ki ni obremenjena z izzivalnimi paradami sovraštva in ki se tudi ne ozira ua prazne prestižne potrebe. Proglas se končuje s pozivom, naj še nemški narod po načrtu loti miroljubnega sodelovanja.
Rovarjenje komunistov in nar. soeijalistov Berlin, 14: julija. AA. Komunistična parlamentarna frakcija je pozvala predsednika državnega zbora, da glede na katastrofalno zaostritev nemškega gospodarske-
ga položaja, ki se posebno kaže v polomu banke Danat in cele vrste drugih velikih koncernov, takoj skliče parlament na zasedanje. Parlament naj bi se otvoril v četrtek. Iz istili razlogov zahtevajo nacijo-nalni socijalisti sklicanje senjorskega sveta.
Odmevi krize v Londonu
London, 14. julija. AA. Tukajšnji gospodarski in politični krogi zasledujejo z velikim zanimanjem težko gospodarsko krizo, ki je izbruhnila v Nemčiji. Na včerajšnji borzi je marka zelo padla in sicer od 2065 na 27 mark za angleški funt. Popoldne se je nekoliko popravila. Nemška kriza je tudi znatno oslabila efektni trg. Tečaji delnic so precej padli. Ves dan so z veliko napetostjo pričakovali poročilo iz Basla, kjer je zboroval upravni svet banke za mednarodna izplačila. Iz Basla poročajo, da je predsednik nemške državne banke Luther predložil upravnemu svetu reparacijske banke načrt za obnovo nemških financ. Proučili so ga strokovnjaki.
Resne bojazni v Ameriki
Nenvork, 14. julija. AA. V tukajšnjih finančnih krogih presojajo položaj Nemčije sila kritično in pravijo, da je ta položaj resen tudi po sklepih mednarodne banke za reparacije. Bančniki so mnenja, da bi tudi obnovljeni krediti ne zadoščali Nemčiji, da poravna vse svoje obveze: V poučenih krogih pa so mnenja, da sta Pariz in London tako tesno spojena z usodo Nemčije, da se bosta po vsej priliki sporazumela glede podpore Nemčiji.
Vprašanje političnih garancij in Anglija
London, 14. julija. AA. »Manchester Guardian« zanikuje vest, da se je angleška vlada pridružila francoski vladi v vprašanju političnih pogojev za finančno pomoč Nemčiji. List pravi, da je angleška vlada sprejela Hoovrov načrt brezpogojno in takoj in da je edina izjavila, da želi, naj stopi predlagani moratorij takoj v veljavo. Obvestila je banko za mednarodna izplačila, da se odreka za ta mesec reparacijam.
Res pa je, da bi angleška vlada pozdravila ustavitev gradnje nemške križarkoi -
Nemčija bi tako pokazala, da je za strogo varčevanje, za razorožitev in za spravo t ■* Francijo. Zunanji minister Henderson bo to stališče angleške Gade pojasnil nemški vladi, ko pride v petek v Berlin.
Valute so bile na borzi mirne brez posebnih izprememb. Nemška marka je trdna pri 21*50 mark za funt. V efektih ni bilo prometa, ker so vsi pričakovali na-daljnih vesti iz Pariza, Berlina in Basla,
Nemčija mora spoštovati tudi vzhodne meje
Poljski tisk soglasno odobrava zahteve Francije po političnih garancijah — Dolžnosti
Nemčije napram ideji miru
Varšava, 14. julija. AA. Pat poroča: Kar se tiče pogojev’, ki jih stavljajo velike sile za podelitev finančne podpore Nemčiji, večina listov naglaša, da se ne daje ta podpora toliko radi Nemčije same, temveč predvsem radi ohranitve miru, ki je potreben vsemu svetu. Skoraj se bo izvedelo tudi to, da ni vprašanje reparacij povzročilo gospodarske krize v Nemčiji, temveč je ta kriza prišla odtod, ker je Nemčija s svojim postopanjem popolnoma uničila zaupanje sveta. Zato je vsekakor dolžnost Nemčije, da napravi vse potrebno, da to popravi. Če Nemčija noče dati garancij, potem je to jasen dokaz, da hoče samo obnoviti katastrofalno leto 1914. Ves svet pa zahteva mir za vsako ceno ter ga hoče ohraniti. Zato so garancije potrebne in zato jih od Nemčije zahtevajo. Mednarodni svet ne' more dati več takih žrtev, da okrepi položaj Briininga, kot jih je dal, da je učvrstil položaj Stresemanna.
Varšava, 14. julija. A A. Glasilo nezavis-nih cionistov komentira Hoovrov načrt. Nemška vlada, pravi list, težko čaka posledic, ki jih bo imela njegova realizacija. Mislijo, da bodo rezultati pokazali, kako
se bo gospodarska kriza v Nemčiji radi moratorija znatno omilila. Nekateri pa mislijo, in to predvsem nacijonalisti, da se bo gospodarska kriza navzlic moratoriju poslabšala. Nacijonalisti mogoče celo s tem računajo, ker bodo tedaj imeli strašilo v bankrotu Nemčije in v komunističnem navalu. »Kurier Varšavski« komentira nastop predsednika državne banke dr. Luthra in pravi, da se je vrnil iz Pariza praznih rok, ker zavisi od Francije mednarodno
posojilo Nemčiji, Francija pa stavi tudi politične pogoje. Predvsem Francija zahteva, da Nemčija ne sabotira versajske pogodbe in da jamči za integriteto poljske meje.
Nemčija mora spoštovati vzhodne meje enako kot zapadne in dati za to garancije. Karakteristično je, da tudi angleški tisk, ki je Nemčiji naklonjen, kakor Manchester Guardian, zahteva isto ter se obrača na Nemčijo, naj nikar ne ogroža svetovnega -miru.
Stimson posreduje med Francijo in Italijo
Ameriški zunanji minister prinese v Pariz nove italijanska
predloge
London, 14. julija, n. Angleški tisk naglasa, da sta.Mussolini in Stimson v Rimu govorila o razorožitvi. Značilno je, da je ob istem času zasedala komisija ministrov, ki ima nalogo sestaviti razorožitveni načrt. Ta načrt bo fašistična vlada predložila še pred sestankom mednarodne razorožit-vene konference poedinim velesilam. Po
vesteh iz Rima bo baje Stimson posredoval med Francijo in Italijo tudi zaradi pomorskega problema, ker med vsemi petimi morskimi velesilami sporazum še vedno ni dosežen. Pravijo celo, da bo Stimson prinesel v Pariz nove italijanske predloge o tem vprašanju.
Bankrot Nemčije
Berlin, dne 13. julija. Temu, ftar se v Nemčiji zadnji čas godi, bi se po pravici lahko reklo: klicanje vraga
—	državnega bankrota. Pa ne takšnega bankrota, kakršnega je bila Nemčija v dobi povojne inflacije umetno izzvala — današnji bankrot je vladi in vsemu gospodarstvu prišel čez glave. Do bankrota pa je tudi moralo priti po vseh onih napakah, ki so jih Nemčija in z njo njene državne banke delale že ves'čas od prevrata in ki so se vse gnale za enim samim ciljem:	opehariti
Francijo in njene zaveznike za vojne dolgove in reparacije.
Nemčija se je še tisti dan, ko je bila svetovna vojna končana, začela pripravljati in urejati na to, da ne bo plačala. Denar se je metat skozi okno in to tako državni kakor zasebni denar, gradile so se palače, vile, železnice, ceste, tovarne, gradile so se celo nove vojne ladje in kasarne in se snovale nove armade, državne in zasebne. Toda niti po letih, ko je ves mednarodni položaj sproti prekriževal vsako vojno nado nemške reakcije, se Nemci, kar jih stoji na desnici, niso opametili, kar jih je na levici, pa niso imeli dovolj moči, da bi mogli uveljaviti svoje mirovno stališče. Ko so se pred tremi ali štirimi leti javili prvi znaki velike gospodarske krize, se nihče ni na to oziral, temveč so računali s tem, da bo v tej krizi vrag vzel v prvi vrsti Francijo in Anglijo. V resnici pa Francija niti danes svetovne gospodarske krize ne čuti kdovekaj, medtem ko jo Anglija čuti malo bolj, a najhuje ravno Nemčija.
Medtem je državni budžet rasel in rasel, zadolžitev države, dežel, mest in občin je zavzemala vse večji, usodnejši obseg in tudi zasebno gospodarstvo se je začelo majati. Domači strokovnjaki so pisali opomine in svarila, prav tako je tujina majala z glavo in svarila pred nadaljevanjem te gospodarske in finančne politike. Toda stvar je bila že na strmini in se ni dala več zadržati. V živem spominu je še, kako je današnja Briiningova vlada za razliko od prejšnjih meščanskih vlad precej odkrito pokazala na dejstvo, da Nemčija drvi v kata-Btrolo. Svarila državnega kancelarja dr. Rriininga so žal ostala samo svarila, iz katerih ni nihče izvajal konsekvenc — niti država, ki je še nadalje plačevala kredite za gradbo novih vojnih ladij, zlasti oklop-nih križark, in ki je s prihranki vendar hotela priskočiti na pomoč in ublažiti gospodarsko krizo, predvsem brezposelnost — seveda ne v obrambni industriji — zboljšali državno, deželno in občinsko gospodarstvo, pomagati državnim podjetjem in podobno.
Pri takšnem položaju so lani prišle nove parlamentarne volitve, ki so Hitlerjevim hakenkreuzlerj>m prinesle nad 100 mandatov v nemškem državnem zboru. Ta volilni rezultat sicer še ni povzročil radikalnega sklona nemške politike na desno, na kar »o Hitlerjevci pritiskali, vendar pa se je naenkrat razkrila vsa nevarnost nemške nacijonalne reakcije z vsemi njenimi inozemskimi konsekvencami vred. Posledica je bila, da je tuji kapital nehal zaupati Nemčiji in njenemu državnemu in zasebnemu gospodarstvu, da je začel odbijati nova posojila, terjat' svoje vloge po nemških bankah in odpovedovati stare kredite. In ker domači kapitalisti niso takšni domoljubi, za kakršne se izdajajo, so takoj, ko so se pojavile prve težave, začeli s svojim denarjem bežati v inozemstvo in v Nemčiji je nastala nezaslišana kreditna kriza, ki je začela groziti z — bankrotom.	t
Šele pod pritiskom tako strahotnega položaja sta se državni kancelar dr. Briining in njegov kabinet vrgla v vesla in levica je začela od vlade zahtevati neizbežnih zasilnih odredb. Tudi predsednik Združenih držav Hoover se je samo pod vtisom grozečega nemškega bankrota odločil v svoji akciji za enoletni moratorij, za katerega zlasti Francija prinaša prav znatne žrtve. In s prav tega stališča je treba motriti tudi to časna kreditna pogajanja med Berlinom in Londonom, pri katerih angleška delavska vlada igra vlogo rešitelja Nemčije, kakor je že nekajkrat reševala Avstrijo.
Takšna je resnica o današnjem položaju v Nemčiji; vso krivdo zanj pa nosijo tisti, k že od vsega početka niso marali poštenega miru, temveč so pripravljali samo vojno nemški nacijonalisti s hakenkreuzlerji nemška veleindustrija in nemški velekapi tal.
Budimpešta, 14. julija. AA. MT1 poroča:
Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, kaleri je prisostvoval guverner Narodne banke Popovič. Finančni minister Beckerle je poročal o situaciji, ki je nastala v Fin. pogledu za Madjarsko z ozirom na odredbe nemške vlade in z ozirom na možnost vpliva, ki bi jih mogli imeti ti ukrepi na madjarsko gospodarsko življenje. Vlada je zato sklenila, da ostanejo madjarske borze in banke 14., 15. in 16. julija zaprte.
*
Kakor se vidi iz brzojavke, je danes poleg Nemčije tudi madjarstka vlada izdala senzacijonalno odredbo, da se zaprejo vse banke in denarni zavodi v državi za dobo dni, pričenši z današnjim dnem. Toda med tem kaže la odredba madjarske vlade, da ni bila izdana zaradi stvarnih potreb, ker je baš včeraj najbolj kompetentni finančni zavod, banka za mednarodna plačila, dognala na svoji seji, ko je obravnavala prošnjo madjarske vlade za kredit, da so finančne prilike na Madjarskem v tako
Finančne prilike v Avstriji
»Merkurbank« zaprta za nedoločen čas — Pomirjevalna izjava finančnega ministra Redlicha
danes zelo šibka. Razen notacije iMerkur-banke« so bili črtani tudi vsi madjarski papirji in pa berlinska deviza. Dunajska borza se ne zapre, pa tudi druge banke, razen ?Merkurbanke«, ostanejo odprte.
Duuaj, 14. julija, d. Finančni minister, vseučiliški profesor dr. Jožef Redlich, je danes izjavil časnikarjem: Za vznemirjenje pri nas ni nobenega najmanjšega vzroka. Mi smo morali preboleti svojo krizo pred kakimi 7 tedni, ko je poslovni položaj prisilil državo, da je z zakonodajnimi sredstvi in s kreditno pomočjo posredovala. Od tega časa je srečno premagano takrat nastalo vznemirjenje.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 14. julija, d. Zopet nagel porast temperature z južnimi vetrovi, pojutrišnjem najbrž * * cevi h la mi prodirajoč hladnejši zapudni zrak.
Trodneven praznik madjarskih bank in borz
Spretno kombiniran manever Budimpešte in Berlina
dobrem stanju, da prošnje ni treba ugodno rešiti. Jasno je torej, da gre za dobro kombiniran politični manever Berlina in Budimpešte. Ta manever ima namen, da se
prisilijo velesile in v prvi vrsti Francija, da bi brez političnih garancij priskočile na pomoč ^finančno upropaščeni Nemčiji in Madjarski« in preko njiju tudi ostalim njunim bivšim vojnim zaveznikom.
Na drugi strani vpije na ves glas nemški tisk: »Ozkosrčna Evropa in seveda spet v prvi vrsti Francija bo dobila za sosedo mesto konsolidirane opasno, boljševiško Nemčijo.« Ta nemški in madjarski manever pa ni bil le dobro preračunan, marveč tudi v resnici skrajno previden. Šli so do skrajnih mej, da bi le dobili kredite, ki se tako v Nemčiji kot na Madjarskem rabijo bogve za kaj in kako. Glavni njihov namen pa je bil ta, da bi Ameriko in Evropo prisilili k ponovni reviziji mednarodnih finančnih obveznosti Nemčije, Madjarske in drugih diržav.
Duuaj, 14. julija, d. Tukajšnja jMerkur-bank«, ki je last propadle »Danatbanke«, je danes zjutraj zaprla blagajniška okenca za nedoločen čas. Hkrati je bilo črtano njeno notiranje na dunajski borzi. Zatvoritev blagajne so povzročili včerajšnji dvigi. Govore o znesku 10,000.000 šilingov. iMer-kurbank« zahteva od avstrijske narodne banke posojilo v znesku 15—20,000.000 šilingov in kratkoročen moratorij. Oboje ji bo najbrže dovoljeno, ker je banka sicer aktivna. Ministrski svet, generalni svet narodne banke in zveza bank se danes ves dan posvetujejo o pomožni akciji za >Mer-kurbanko«. Dunajska borza je bila tudi
4. in 5. kolo na šahovski olimpijadi v Pragi
Vraga, t4. julija, d. Dosedanji rezultat 4. kola šahovske olimpijade je naslednji:
Zedinjene države — Češkoslovaška 1:0 (3), vse tri viseče partije stoje neugodno za Češkoslovaško.
Lilva — Francija 2:1 (1), svetovni mojster Aljehin je mogel proti glavnemu igralcu Litve Mikemasu doseči samo reuiis.
Jugoslavija — Avstrija 1'A'A‘A (1), vse tri partije remis.
Madjarska — Norveška 2:0 (2).
Anglija — Letonija ‘M (1).
Italija — Danska 0^' (!).
Holandska — Polji1!. .1 (2)
Nemčija — Romuni-.\ .0 (2).
Švica — Španija 1:0 (:1). Švedska prosta.
5.	kolo: Avstrija — Litva 2:1 (1).
Švedska — Jugoslavija 2:2.
Romunija — Švica 1:1 (2).
Poljska — Češkoslovaška 1 'A: 'A (2).
Danska — Holandska 1:1 (2).
Letonska — Italija 'l'A :1‘A.
Anglija — Madjarska 2’A:1!4.
Češkoslovaška — Norveška VA:'A.
Zedinjene države — Francija 2:0 (2).
španska prosta.
Dr. Ender zopet deželni glavar
Bregenz, 14. julija, d. Vorarlberški deželni zbor je danes izvolil bivšega zveznega kancelarja dr. Enderja z 22 glasovi od 28 za deželnega glavarja in s 26 glasovi od 28 za predsednika deželnega zbora.
Posledice nemške krize v Rigi
Riga. 14. julija, d. Dva kreditna zavoda v Rigi. Internacijonalna banka in Litvanska banka. ki sta delali z nemškim kapitalom, sta morali zaradi praznovanja nemških bank začasno zapreti poslovne prostore.
Oboroževanje Madjarske
Bratislava, 14. Julija, n. »Reggel« poroča, da bo madjarska vlada od 140,000.000 pengov državnega posojila porabila 80,000.000 za kritje dolgov vojnega ministrstva. List opozarja pri tej priliki na veliko oboroževanje Madjarske.
Romunsko mesto Constanza v temi
Bukarešta, 14. julija, n. V Constanzi je zadnjo nedeljo zgorela električna centrala. Vse mesto Je ponoči v temi. Požar so baje podtaknili. Sokrivdo nosijo celo člani ravnateljstva Stark, Davidescu in Lupu.
Nesreča francoskih letalcev v Sibiriji
Moskva, 14. Julija. AA. Po še nepotrjenih vesteh sta padla letalca Doret in Le Brix, ki sta hotela v štirih etapah napraviti polet okoli sveta, v bližini Nižjega Udimska v Sibiriji, 500 km od Irkutska, na zemljo. En letalec je ranjen, drugi letalec pa se je rešil s pado branom. Aparat je uničen.
Moskva, 14. julija. AA. Francoika letalca Le Brix in Doret, ki sta startala v nedeljo zjutraj v Parizu za neprekinjeni polet v Tokio, sta 400 km zapadno od Irkutska utekla skoraj go tovl smrti. Letalo se je vnelo v zraku. Letalca sta se rešila s padalom in sta se le lahko ranila. Ruska vlada je odredila vse potrebno, da se pomore letalcema.
Proces proti teroristom iz Nove Gradiške
Beograd, 14. julija. 1. Danes dopoldne se je pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljeval proces proti Ljevakoviču in ostalim teroristom. Zaslišan je bil obtoženec Petar No-zarič. Ko je bil z Jeličem konfrontiran, Je Jelič ponovno dejal, da mu je Nozarič rekel, da mu je Saub dal denar tik pred odhodom v Jazavico, kjer bi bil moral ubiti Karla Kovačeviča. Nozarič je to Jeličevo izjavo zavračal. Obtoženca Gusakovič in Adam Petranovič sta bila zaslišana kot poslednja. Ko je bilo zaslišanje zaključeno, se Je sodniški kolegij umaknil na posvetovanje o predlogih, ki jih je stavila obramba. Ko se je proces nadaljeval, je predsednik Arnerič sporočil sklepe sodišča in prešel k dokaznemu postopanju, ki so ga prav tako danes že zaključili. Jutri bo govoril državni tožnik dr. Djadrov.
*
Atentat na štab sovjetske divizije
Parh, 14. julija, n. Kakor poročajo iz Moskve, je v Jekaterinskem eksplodirala bomba v prostorih generalnega štaba 6. pehotne divizije. Atentat je zahteval 6 človeških žrtev, ki so sami častniki. Deset častnikov pa je bilo ra njenih.
Scltclstvo
Po tekmi za svetovno prvenstvo v Parizu
Neoficijelni rezultati. — l’re(est CehosloTaknv upoštevan, l>r. Hudec — svetovni prvak. — Majhna razlika med posamednimi tekmovalci.
Težka in ostra borba na mednarodni tekmi za svetovno prvenstvo v Parizu je končana.
V	nedeljo zvečer je predsedstvo Unije francoskih gimnastov razglasilo rezultate mednarodnih tekem, ki so, kakor posnemamo iz praških listov, naslednji:
1. Savoleinen, Finska 185 točk,
2. Hudec, COS, 183.626,
3. Gajdoš, COS, 182.333,
4. Lerroux, Francija, 179.655,
5. Neri, Italija, 177.763,
6. Hanggi, Švica, 176.916,
7. Pelle, Madžarska, 176.715,
8. Mies, Švica, 176.546,
9. Primožič, SKJ, 175.88,
10. Štukelj, SKJ, 175.09.
11. Tintera, COS, 173.56,
12. Brullman, Švica 170.495.
Rezultati so bili razglašeni v odsotnosti delegatov COS br. dr. Klingerja in brata dr. Miillerja ter sta oba zaradi tega vložila protest.
Kakor poroča praški list »Pondeli« bi moral biti svetovni prvak brat Hudec. Po pravilih MTZ postane samo oni tekmovalec svetovni prvak, ki v vseh 14 panogah pri tekmi doseže 60 odstotkov. To je dosegel brat Hudec, ne pa Finec Savoleinen, ki je plezal manj kot za 60 odstotkov. Po vsem torej pripada prvo mesto bratu Hudecu. Pa tudi ostali češkoslovaški tekmovalci so se izkazali in bi morali zasesti boljša mesta Pristranost sodnikov napram češkoslovaškim, kakor tudi jugoslovanskim Sokolom je bila oči-vidna, zlasti, ko se je videlo, da bodo Sokoli najresnejši kandidati za prva mesta. Delegata COS sta zato vložila pri MTZ oster protest, ki ga je sodniški zbor MTZ upošteval in proglasil za svetovnega prvaka v telovadbi češkoslovaškega Sokola brala Hudeca. Br. Hudec je dosegel 183-t>26 točk. Na drugem mestu je Finec Savoleinen, na tretjem Celioslovak brat Gajdoš, osiala mesta so ostala neizpremenjena.
Pri tekmi na orodju se je izkazal brezdvom-no brat Leon Štukelj, ki je absolutni prvak na vseh orodjih. Tega prvenstva mu ne more nihče odvzeti, niti Švicarji, niti Italijani, ki veljajo za najboljše telovadce na orodju. Brat Štukelj jih je vse prekosil, njemu ni bil nihče kos in mu še dolgo tudi ne bo. Prihodnja olimpijada v Los Angeleesu bo to potrdila. Vreden drug brata Štuklja Je brat Tošo Primožič, tudi on je pokazal, da je prvovrsten na orodju.
Da nismo zasedli pri tekmi boljših mest, je predvsem krivda v tem, da se je na lahko atletiko polagalo premalo važnosti. Mislimo, da bodo naši tekmovalci sedaj uvideli potrebo gojiti lahko atletiko v izdatnejši meri. Načelni-štvo Saveza SKJ naj v tem pogledu predpiše točen program lahke atletike v sokolskih društvih. Uspehi gotovo ne bodo izostali.
Sicer pa moremo biti z doseženimi uspehi v Parizu povsem zadovoljni. Ako niso nič drugega dosegli naši Sokoli v Parizu, s svojim nastopom so pokazali svetu, da živi v Evropi jugoslovanski narod, ki more, dasi majhen po številu, tekmovati z največjimi narodi sveta. Bratom tekmovalcem čestitamo k doseženim uspehom, zlasti bratu Štuklju in Primožiču, ter jim kličemo pogumno naprej, v Los Angelesu bo zmaga sigurno Vaša. Zdravo!
UstfanavliaHe painiške in gozdne zadruge
Zveza slov. agr. interesentov je poslala na vse zaupnike tam, kjer leže veleposestniški gozdovi, ki prihajajo'v poštev za razdelitev po § 24. zakona o likvidaciji agrarne reforme, pravila in tiskovine za ustanovitev pašniških in gozdnih zadrug. Pozivamo vse agrarne interesente, da pristopijo nemudoma k ustanovitvi, kjer še niso, in da se ravnajo natančno po naših navodilih. Naj vas to nič ne moti, če vlagajo tudi občine prošnje za gozdove. Kajii tudi one so lahko prosilke za svoje potrebe. Agrarni interesenti pa morajo v svojo skupnost in svojo zadrugo.
Določba § 24. sedanjega zakona o likvidaciji agrarne reforme ni v bistvu nič drugega, kakor je določba, ki jo določa zakon o nakazovanju kuriva in stavbenega lesa v veleposestnikih gozdovhi interesentom agrarne reforme \ Sloveniji iz leta 1922. U. 1. št. 123 od 29. nov. ll>22.
§ 1. tega zakona odreja, da imajo pravico do kuriva in stavbenega lesa iz veleposestniških gozdov interesenti agrarne reforme, ubožni poljedelci in ostali kmetje, ki so navedeni v izkazu interesentov agr. reforme pod kategorijami A B in C ter prebivajo v okolišu gozdnega veleposestva.
Novi zakon te pravice razširja še iia pašnjo, les za domačo industrijo in obrt ter za druge gospodarske potrebe agrarnih interesentov in kar je glavno, določa, da se bodo veleposestniški pašniki in gozdovi tudi razlastili.
Iz navedenega paragrafa sledi, da se bodo gozdovi razlastili prvenstveno za agrarne interesente, ti pa so dolžni stopili skupaj in se organizirati, da bodo o svojib pravicah sami odločali.
Agrarni interesenti na delo, rok je kratek. Do 26. t. m. morajo bili vse prošnje na kr. banski upravi.
Zveza slovenskih agrarnih interesentov.
Javna telovadba Sokola na Viču
V	nedeljo popoldne Je marljivi viški Sokol polagal obračun svojega dela v telovadnici pred viško javnostjo. Na lepem telovadišču gostilne pri Pavliču se je zbralo številno občinstvo, da prisostvuje javni telovadbi, med katerim Smo opazili zastopnika sokolske župe, viškega župana g. Petrovčiča, učiteljstvo osnovne šole, ter zastopnike bratskih sokolsih druStev. Ostro pa moramo grajati odsotnost članov in članic domačega društva, ki so šli k kopanju in nogometni tekmi; prikazali pa so se šelee v večernih urah na veseličnem prostoru. To nVsokolsko; društvena uprava naj take člane in članice odstrani iz svojih vrst. Vsaj enkrat v letu bi si ti člani in članice lahko »žrtvovali« za sokolsko delo.
Telovadni nastop je bil zelo skrbno pripravljen in zaslužita načelnik brat Brano Borštnik in sestra Mimi Grošljev* naše priznanje. Telovadni spored je otvoril s prostimi vajami za
praški zfet moški naraščaj (18). Izvedli so dve prosti vaji zelo strumno in skladno, nakar je 12 članic gracijozno in skoro brezhibno izvedlo proste vaje za Prago. Igre moške in ženske de-ce so bile od občinstva toplo sprejete in so vzbudile zlasti pri moški deci obilo zabave. Po igrah je starosta brat Jože Mesece imel na de-co primeren nagovor in razdelil diplome, ki si je priborila pri društvenih lahkoatletskih tekmah na Vidovdan. Zahvalil se je vsem za njihovo požrtvovalno delovanje, zlasti pa učiteljstvu, ki ves svoj prosti ča sžrtvuje sokolskemu delu ln ideji. Nato je sledila orodna telovadba in so nastopili kot gostje na drogu člani Sokola II iz Ljubljane, na bradlji članice viškega Sokola, na konjih v preskokih člani in moški naraščaj na bradlji. Orodna telovadba je pokazal lep napredek, zlasti moški naraščaj se je odlikoval z nekaterimi vzorno izvedenimi vajami. Lep in skladen j ebil nastop ženskega naraščaja (15) s prostimi vajami za vse-sokolski zlet v Pragi, nakar so člani (15) izvedli proste vaje za praški zlet prav dobro in strumno. Končno je sledila tekma v »Odbojki« med naraščajem Sokola Ljubljana II in domačim naraščajem, ki je končala z zmago Ljubljančanov v razmerju 15:5 za Sokola n. Sodil je tekmo dobro brat Milan Stepišnik. Občinstvo je z zanimanjem sledilo tekmi in nagradilo zmagovalce z burnim odobravanjem.
Po telovadbi se je vršila ob zvokih godbe Sokola I iz Tabora prav prijetna zabava, U je zlasti v večernih urah privabila veliko množico prijateljev viškega Sokola. Javni nastop je v vsakem pogledu lepo uspel ln viškemu Sokolu iskreno Čestitamo... Zdravo! J. H
Proslava francoskega državnega praznika
Ljubljana, 14. julija.
Ljubljana je včeraj dostojno proslavila največji francoski državni praznik. Ob 10'30 so se zbrali pred spomenikom Ilirije na Valvazorjevem trgu številni zastopniki raznih oblasti in ljubljanske mestne občine. Komandanta dravske divizije je zastopal polkovnik Novakovič, bana dr. Marušiča šef prosvetnega oddelka dr. Dragotin Lončar, župana dr. Puca občinski svetnik Likozar, univerzo vseučiliški profesor dr. Župančič, francoski institut prof. Jaklič, ljubljansko sokolsko župo pa starosta dr. Pippenbaeher. Svečanosti se je udeležila tudi delegacija jugoslovanskih gasilcev s starosto JGZ g. Turkom. Navzoči so bili tudi člani francoske avtomobilske karavane »Citroen«.
Francoski konzul Neuville je položil v spremstvu tajnika prof. Detele lep venec na spomenik. Lep lovorjev venec je položil tudi starosta Josip Turk. Dalje sta položila velik šopek
V	ponedeljek popoldne ob 17. uri se je pripeljalo iz Rogaške Slatine v Trbovlje akademsko pevsko društvo Obilič iz Beograda, ki se nahaja na pevski turneji po Savski in Dravski banovini. Trboveljčani so priredili našim bratom in sestram iz daljnega juga veličasten in prisrčen sprejem. Trbovlje — toli obrekovane iu krivično očrnjene — so včeraj našim bratom in sestram manifestantno dokazale, da ljubijo svojega vitežkega kralja, da si želijo velike in močne Jugoslavije, ki pa bo postala le v' medsebojni slogi in bratski ljubezni vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Že pred 17. uro so se pričele zgrinjati na obširnem prostoru pred rudniško restavracijo na Vodah velike množice naroda. Prihajali so vsi sloji: iz revnih delavskih hišic in barak iu iz oddaljenejših kmetskih naselj je prihajal delavec in kmet, obrtnik in uradnik, vse je hitelo, da pozdravi svoje brate iu sestre po rodu in krvi, ki prihajajo prvič v trpeče rudarske revirje.
Na kolodvoru sta bratske goste pozdravila trboveljski župan g. Gustav Vodušek in predsednik trboveljskega »Zvona« g. Ivo Pleskovič. Gospod župan Vodušek je v svojem pozdravu želel milim gostom v imenu vsega prebivalstva trboveljske občine iskreno dobrodošlico in prijetno bivanje. Nato jih je pozdravil predsednik bratskega pevskega društva »Zvone, naglašujoč, da se »Zvone in z njim vse trboveljsko prebivalstvo raduje, da more pozdraviti v Trbovljah odlične predstavnike »Obilica«, ki je ponesel lepoto jugoslovanske pesmi ne samo širom naše domovine, temveč tudi izven njenih granic, po širokem svetu. Obema se je v imenu »Obiliča« prisrčno zahvalil podpredsednik društva g. Nestorovič. Iz kolodvora je »Obilič« šel na postajališče rudniške ozkotirne železnice, kjer je že čakal vlak s 5 osebnimi vozovi, ki so bili okrašeni s cvetjem in venci ter brezštevilnimi državnimi zastavicami. Tudi stroj je bil v samem cvetju in zastavah. Ko je vlak vozil po dolgi ozki dolini, ki je posejana z delavskimi naselbinami, je naš delavski narod povsod iskreno in navdušeno pozdravljal naše mile goste, ki očividno tega v Trbovljah niso pričakovali.
Ko je privozil vlak pred rudniško restavracijo, so goste pozdravili z vzkliki: Živeli bratje in sestre! Rudniška Delavska godba je zaigrala »Slovenec, Srb, Hrvat«, nato pa je pozdravil drage goste župan g. Vodušek: Prišli ste med nas z najlepšim iu najdražjim našim narodnim zakladom, z narodno pesmijo, da z njo poglobite in utrdite nerazdružljive vezi med brati Srbi, Slovenci in Hrvati. Naša narodna pesem je bila ona neodoljiva sila, ki je naš narod od Triglava do Vardarja budila in vzpodbujala v borbi za naše naroduo osvobojenje. Kakor smo ječali mi pod tujim jarmom, tako ste tudi vi dolga stoletja trpeli pod turškim gospodstvom. Danes, ko smo dosegli našo toli zaželjeno narodno svobodo v ujedinjeni Jugoslaviji, nas zo pet druži naša mila pesem v nerazdružljivo celoto. V narodni pesmi smo nekdaj opevali naše trpljenje, danes pa mora iz naših narodnih pesmi doneti veselje iu radost nad našo narodno svobodo. Pesem naša je bila ono naše orožje, s katerim smo si uspešno utirali pot k naši narodni svobodi in ujedinjenju. Zgradili smo si veliko in močno jugoslovansko hišo, ki J1* tako močna, da nam je nikdo ne more prosti. Tukaj smo združeni v eni misli, da vam izkažemo iskreno bratsko ljubezen, ki med na-1,1' nikdar ne sme prestati. Pri tem pa ne 8<iiemo pozabiti tudi našega vitežkega vladarja Nj. Vel. kralja, ki si neutrudljivo prizadeva, da privede svoj delovni narod v boljšo bodočnost. (Navdušeni klici Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in ministrskemu predsedniku ^etru Živkoviču.)
Za pozdravne besede g. župana Vodušeka se Je zahvalil podpredsednik »Obilica« g. Nesto-rovič, ki je naglašal, da bo skoro 50 let, odkar Prepeva »Obilič« narodno pesem med narodom. Prepotovali so že mnogo mest in vasi na svoji letošnji turneji po Jugoslaviji, a ko so prejeli Povabilo, da obiščejo tudi rudarski revir Tr-^‘»vlje, kjer je največje število rudarskih de-
ayceV) jif, j0 (0 je prav posebno radostno dir-Prišli smo v kraj — je dejal g. Nestoro-kjer rudarski delavec globoko pod zein-
1° s pesmijo na ustnih v težkih današnjih Prilikah koplje rudo. Nismo se nadali tako pridnega sprejema, zato vam srčna hvala. Ko se
cvetja zastopnika tovarne »Citroen« g. Skrjabin, tirat znanega ruskega skladatelja, in grof Sab-ski. Udeleženci proslave so se nato odpeljali pred Vodnikov spomenik, kjer je konzul Neuville položil lep venec.
Recepcije na francoskem konzulatu so se med drugimi udeležili vsi ljubljanski konzuli, ban dr. Marušič, podbau dr. Pirkmajer, komandant dravske divizije general Ilič, polkovnik Novakovič, škof dr. Rožman, župan dr. Puc, dr. Pip-penbacher, policijski upravnik Kerševan, tajnik zbornice TOI dr. Pless, dr. Ravnihar, vseučiliški profesor dr. Župančič, starosta JGZ Turk in drugi. Pred recepcijo je konzul Neuville odlikoval 4 naše gasilce, in sicer 1. podstarosto JGZ Jerueja Vengusta, II. podstarosto Ludvika Mu-seka, zveznega tajnika Franceta Pristovška in predsednika gasilskega kongresa Riharda En-gelsbergerja iz Krškega. Vsi ti so prejeli gasilske medalje z dekreti
bomo vrnili na naše domove, bomo z radostjo naglašali, kako iskreno in prisrčno smo bili sprejeti od delavstva v Trbovljah.
Po sprejemu je množica odšla v sprevodu z godbo, sokolsko in tremi gasilskimi zastavami Trbovlja trg, rudnika in Hrastnika, pred sokolski dom, kjer jih je pozdravil zastopnik Sokola, učitelj g. Pleskovič. S tem je bil sprejem končan, bratski gostje so odšli v prostore Sokolskega doma, kjer jim je bilo prirejeno okrepčilo, občinstvo pa se je razšlo. Zvečer ob pol 21. uri pa se je pričel v dvorani Sokolskega doma koncert »Obiliča«. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Bila je prava bratska sloga, kajti videl si vse stanove, kakor pri sprejemu tako tudi pri koncertu. »Obilič« je odpel 12 pesmi.
H koncu je stopil pred občinstvo podpredsednik »Obiliča« g. Nestorovič s sledečimi besedami: Mi nismo prišli med vas v sijajnih oblačilih, marveč taki kakršni smo: priprosti in iskreni; hočemo se vam oddolžiti za sijajen sprejem, ki ste nam ga priredili, s toplo bratsko ljubeznijo, s kakršno ste nas vi sprejeli. Podali smo si roke, brat bratu i sestra sestri, kajti med nami mora vladati ljubezen, ki mora biti večna med Jugoslovani. Akademsko pevsko društvo »Obilič« je zato sklenilo, da kot viden dokaz te bratske ljubezni imenuje za častne člane »Obiliča« Sokolsko društvo Trbovlje, pevsko društvo »Zvon« Trbovlje, Kolo jugoslovanskih sester v Trbovljah ter občinsko in rudniško upravo. — Mi čutimo težino življenja pod zemljo, zlasti danes v tej brezposelnosti. Zato je »Obilič« sklenil nakloniti iz svojih skromnih sredstev najrevnejši trboveljski delavski deci 2000 Din. Bodite uverjeni, da je ljubezen »Obiliča« do svojega naroda večna in trajna, prepojena z lepoto jugoslovanske narodne pesmi in v udanosti do svojega plemenitega kralja. — Ta plemenita gesta »Obiliča« je izzvala med občinstvom ponoven orkan navdušenja, ki se ni moglo poleči. — »Obiliču« se je v toplih besedah zahvalil župan g. Vodušek, naglašujoč, da je ta plemeniti in bratski čin bratov pevcev in pevk »Obiliča« radostno presenetil vse ob-činstvo. »Obiliču« se v imenu najrevnejše delavske dece, ki trpi v tej težki krizi veliko pomanjkanje, najprisrčneje zahvaljuje. »Ne vem, kakor bi se vam oddolžili za ta neizbrisni dokaz bratske ljubezni, toda bodite uverjeni, da smo vsi vaši in vi ste naši.«
Kljub utrujenosti, kajti koucert v Trbovljah je bil že deveti na sedanji turneji, in to v se-danji nesnosni vročini, je zbor izvajal program z največjo tehniško dovršenostjo. Zbor je prejel od domačega pevskega društva »Zvon« lep venec s trakom in primernim posvetilom. Brez dvoma bo ostal ta koncert vsem Trboveljčanom v najlepšem spominu. Priznanje pa zaslužijo tudi požrtvovalni aranžerji, pa tudi vse prebivalstvo, ki je naše brate in sestre iz daljnega juga tako prisrčno in bratsko sprejelo.
Za omiljenje brezposelnosti v rudarstvu
Da se cSuili brezposelnost med našimi rudarji, je 4reba v prv.i vrsti ukreniti vse za splošno izboljšanje stanja na tržišču rudarskih proizvodov in prodaje domačega premoga. Brez dvoma so ti ukrepi največjega pomena za »manjšanje brezposelnosti v našem rudarstvu, kajti če bodo naši rudniki polno obratovali in naši rudarski proizvodi se zadovoljivo prodajali, potem še dolgo ne bo resnejše brezposelnosti v naši rudarski industriji.
Danes lahko ugotovimo, da bo v tem pogledu prišlo skoraj do znatnega izboljšanja; novoustanovljena Zveza rudarskih in plavžarskih podjetij kraljevine Jugoslavije si je postavila baš gornji cilj kol glavno smernico svojega dela.
Med tem: pa je treba, ne oziraje se na delo na splošnem izboljšanju našega rudarstva in plav-žarstva, takoj nekaj ukreniti, ker je danes pri nas že več tisoč brezposelnih profesijonalnih rudarjev.
Te rudarje bo treba nekje stalno zaposliti in zato nam manjka borza rudarskih delavcev. Kako velika je potreba po ustanovitvi take borze, nam dokazuje dejstvo, da neki rudnik na jugu naše države skoraj ne more obratovati, ker mu primanjkuje rudarskih delavcev, dočim je v Dravski banovini na tisoče rudarjev brez posla.
Seveda bo treba na rudnikih v južnih krajih naše države urediti predvsem stanovanjske in
delavne razmere tako, da se bodo naši rudarji tudi z družinami lahko preselili tja brez bojazni, da bi ne našli strehe in da jim bi eksistenca ue bila dovoljno zagotovljena.
Vse to so samo početki večjega in sistematičnega dela na organizaciji rudarskega dela v Jugoslaviji, uverjeni smo, pa da bodo merodajni krogi tudi to vprašanje zadovoljivo rešili.
O razdeljevanju pomoči iz fonda za brezposelne ne bomo niti pisali, kajti to ne pomaga trajnemu zmanjševanju brezposelnosti. Drugi važni ukrepi, da se pomaga brezposelnim pro-
Ljubljana, 15. julija.
Danes pred letom dni je prispela iz Luksemburga uredništvu »Sokolskega Glasnika« kratka in žalostna brzojavka, načelnika Saveza SKJ br. dr. Murnika: Malej umrl danes vsled zloma hrbtenice. Obvestite mater. Prevoz zasiguran. Dr. Murnik.
Cela jugoslovanska javnost, zlasti pa Sokolstvo je sprejelo to vest * največjo bolestjo v sr*u, saj je odšel za večno iz sokolskih vrst odlični tekmovalec in Sokol brat Tone Malej. Poln navdušenja in veselja je odšel v Luksemburg, priborit jugoslovanskemu Sokolstvu in Jugoslaviji čast in ugled v tujini. Brat Malej je bil eden najboljših telovadcev. Predvsem se je odlikoval na orodju, ker je s svojo lahkoto obvladal najtežje prvine. Brat Malej ni bil le izvrsten telovadec, bil je predvsem vzoren Sokol. Bil je skromen in dobrohoten, vedno vljuden in ustrežljiv.
Pri mednarodni tekmi v Luksemburgu je
Merkantilni tečaj za učiteljstvo
Ljubljana. 14. julija.
Nadaljevalno šolstvo vseh panog, ki ima v prvi vrsti namen pritegniti šoli odraslo mladino nadaljnemu pouku in usposobiti mladeniče in mladenke v gospodarsko-strokovnem področju teoretično in praktično, se je doslej v Dravslri banovini že prav lepo razmahnilo. Vendar ne tako zelo, da ne bi bilo potrebno, da prikliče banska uprava še več takih šol in tečajev v življenje, za katere pa je treba strokovno usposobljenih učnih moči. Z druge strani si je tudi učiteljstvo samo zaželelo več strokovne izobrazbe, ki naj jo pridobi v posebnih tečajih. In tako je razpisana za meseca julij in avgust cela vrsta tečajev. Posebno zanimiv odziv je našel tečaj za merkantilne predmete, ki je bil otvorjen v začetku preteklega tedna na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. V tečaj se je priglasilo kar 96. učiteljev in učiteljic, ki pa zaradi omejenega števila niso mogli biti vsi sprejeti. Pouku prisostvuje sedaj 40 priglašencev. dočim je za ostale interesente predviden drug tečaj v avgustu. Vsekakor pa so tako številne prijave same po sebi najlepši dokaz stremljenja po napredku , našega učiteljstva.
Tečaj se vrši pod nadzorstvom inšpektorja za obrtno nadaljevalno šolstvo g. Mihaela Prešla, predavanja pa vodijo priznane osebnosti iz vzgojiteljskih vrst na obrtniškem in trgovskem torišču. Poučujejo gg. ravnatelj Okrožnega urada dr. Bohinjec, dr. Pretnar, direktor Gogala, sodni nadsvetnik Stele. prof. Modic, prof. Klinc in prof. Lenarčič.
Zaradi vročili poletnih dni se vrši predavanja od 7. do 12.; popoldanski čas pa je namenjen ekskurzijam in raznim praktičnim vajam. Tečajniki imajo nekatere učne ure skupaj, v ostalem pa so udeležniki deljeni v dve grupi, ločeno za trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo.
Udeleženci so prav iz vseh krajev naše banovine. Prijetna skupnost in enotno delo so najboljše jamstvo uspehov. Ni razlike med šolskim upraviteljem in učiteljem; prijazno tovarištvo veje med tečajniki. Merkantilni tečaj bo trajal mesec dni. Ob zaključku se bodo vršili izpiti. Akademski kolegij nudi učiteljem svojo streho, kjer ravnatelj kolegija g. prof. Jeran vselej uvidevno ustreza željam in težnjam stanovalcev. Ni dvoma, da se bodo z zaključkom tečaja vrste našega strokovnega osobja prav lepo pojačile. Trgovsko in obrtno nadaljevalno šolstvo bo storilo zopet korak kvišku in to po zaslugi in soprizadevnosti našega učiteljstva, ki žrtvuje del svojih velikih počitnic za poglobitev svojega znanja. — D.
Krvav pretep pri taboren ju
Rimske toplice, 18. julija.
Včeraj v nedeljo popoldne je imela Krekova mladina v Sv. Jederti pri Breznem svoj tabor, pri čemer je prišlo do ostrega spopada. Na ta tabor je prišel med drugimi tudi posestnik Ivan Kozole s številnimi drugimi. I štolam pa se je mudil tudi g. Kapla Jože in Karol Golob. Tabor se je vršil v gostilni g. Milka Stokavnika. Toda že popoldne je prišlo do spora med Kozoletom in Kaplo ter ga je prvi zbadal in mu očital staro osrbno sovraštvo, Češ, da je on kriv, da ne more dobili zaposlilve v rudniku.
V	posestniku Kozoletu je vrelo sovraštvo in tista slara mržnja do Kaple, zato je iskal prilike, da bi se maščeval nad njim. To pot je z zbadanjem pripravil do tega, da sta se tako sporekla, pri čemer je Kozole vedno trdil svoje in mu očital sovraštvo, dokler se nista spopadla. Pri lem je Kozole, ko je videl, da je stvar že prišla med njima do vrhunca, popadel za težak stol in z vso silo udaril po Kapli. Kapla, ki je rentni invalid, se mu je sicer hotel postaviti v bran, vendar ni zmogel. Priskočili pa so mu drugi v pomoč. Kozole je prizadejal invalidu Joži Kaplu težko 3 do 4 cm dolgo rano na glavo. Mahoma je bil nesrečni Kapla ves oblit s krvjo. Dočim je podivjani Kozole se nenehoma zaletaval v Kaplo in hotel napraviti z njim obračun, je Kapla ostal miren ter se le branil. Ponesrečenega Kaplo so potem spravili do doma, dočim je med tem g. Karol Golob izginil.
fesijonalnim rudarjem, bi bila v lem, da bi od delek za rudarstvo pri rudarskem ministrstvu predpisal vsem rudnikom, da so dolžni zaposliti gotovo število profesijonalnih delavcev-rudarjev, dalje pa je treba v državnih rudnikih tudi po stopoma zamenjati kmetske in sezonske de lavce s profesionalnimi in stalnimi rudarskimi delavci.
V	tem pravcu bi bilo treba ibi še dalje ter predpisati z naredbo, da se zainore zaposljevati rudarsko delavstvo samo s centralno borzo rudarskega dela.
vzbudil takoj v začetku tekme vso pozornoat številne publike in sodnikov. Po dobro absol-viranih prostih vajah, je nastopil k obvezni vaji na krogih, kjer ga je doletela tako tragična smrt. Začetek vaje je delal brezhibno in so sodniki občudovali njegovo izvedbo, kar se naenkrat po izvinku nazaj odtrga in trešči z vso silo s tilnikom in glavo na tla. Obležal je v polni nezavesti, dokler ga niso prepeljali v bolnišnico, kjer je po kratkem trpljenju izdihnil svojo plemenito sokolsko dušo.
Prepeljan v domovino, mu je Sokolstvo priredilo sijajen pogreb ob navzočnosti najvišjih predstavnikov vojaških in civilnih oblasti. Danes počiva nepozabni brat Malej pod sivim Triglavom v Bohinjski Bistrici. Te dni bodo postavili nepozabnemu bratu Maleju krasen spomenik na njegovem grobu. Velika udeležba Sokolstva naj počasti s>pomin prerano umrlega borca in junaka brata Maleja.
Slava spominu nepozabnega brata Maleja! I. H.
Gozdni požar
Laško, 14. julija.
V ponedeljek ob pol 2. ure je zapel rog gasilnega društva. Bliskoma so se zbrale gruče ljudi in radovednežev. Med Laškim in Rečico je gorel hrib Sv. Mihaela in bila je nevarnost, da prime požar tudi starodavno romarsko cerkev. Pihal je silen veter in zaradi hude vročine je bil gozd in okoliš suh kakor poper in vsled tega nevarnost velika, da zgori ves hrib proti Hudijami. To bi bilo tudi radi tega nevarno, ker je hrib vir rudnika Brezno-Hudajama, kjer je zaposlenih nad 600 ljudi.
\ es popoldne deluje motor in črpa iz potoka Rečice na kraj požara vodo. Požar še ni po-gasen in utegne še nekaj dni tleti. Posamezna kmetijska poslopja niso prizadeta. Skoda v bukovi hosti je velika.
Otrok utonil v vodnjaku
Braslovče, 14. julija.
V nedeljo so sporočili posestniku Antonu Uratniku v Braslovčah pretresljivo vest, da je v Dobrovljah padel v vodnjak in utonil njegov 4-letni sinček Jožko. V nedelje se je igral pri Dežnikarjevih v Dobrovljah, kjer so ga imeli prav radi, z 12-letnim Stanislavom Korošcem. Med tem ko je gospodinja odšla k sosedu, sta otroka skakala okoli vodnjaka, ki je bil pokrit z deskami in katerega Dežnikarjevi niso uporabljali, ker imajo v hiši vodovod. Mali Stanko je desko odrinil in otroka sta gledala v vodnjak. Jožko se je preveč nagnil, izgubil ravno-, težje ter zdrknil v vodnjak. Ko je prišel njegov tovariš Stanko povedat, da je Jožko v vodnjaku, je bilo že prepozno. Otroka so potegnili iz vodnjaka že mrtvega.
Mariborski mesarji pred sodniki
Maribor, 14. julija.
Pred okrožnim sodiščem se je danes pričel ' proces proti 43 mesarjem, ki so bili obtoženi zaradi navijanja cen. Proces vodi sodnik Levstek. Obtožence branijo dr. Vauhnik, dr. Leskovar, dr. Reisman, dr. Stajnko in dr. Lasič. Po prečitanju obtožnice so bili zaslišani vsi obtoženci. Zasliševanje je trajalo ves dan. Ko poročamo, proces še traja in bo sodba izrečena naj-brže danes ob 8. uri ali pa jutri.
ItadLio
Ljubljana, sreda. 15. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.30 čas. plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 P. dr. R. Tominec. Portreti iz svetovne literature in umetnosti. Lord Byron. 20.00 Samospevi gdč. Anite Mezetove.
21.00 Salonski kvintet. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme. 22.15 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, četrtek, IG. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas. plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Ulaga: Gimnastična ura. 20.00 Ur. Čampa: časnik in časnikarstvo. 20.30 Violinski koncert g. Rupla. 21.30 Ameriške pesmi, poje g. Banovec, pri klavirju g. Sivic. 20.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 15. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Radio orkester. 21.30 Novice in vreme. 22.00 Zvočni film.
Zagreb, četrtek. 16. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 68.30 Novice. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.40 Lahka večerna glasba.
Beograd, sreda. 15. julija. 11.30 Plošče. 11.45 Radio orkester, 13.30 Novice. 19.00 Radio orkester. 20.00 Predavanje. 20.30 Glasbene uganke
21.00 Klavirski koncert. 21.40 Novice. 22.00 Plošče.
Heugrad, četrtek, 16. julij*. 11 30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Ciganska glasba. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra.
Praga, sreda. 15. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Plošče. 14.30 Brno. 17.00 Narama protekcija. 17.20 Plošče. 19.20 Koncert. 19.55 Ljudski večer.
21.00 Pesmi. 21.30 Pianinski koncert.
Prisrčen sprejem »Obiliča« v Trbovljah
Ob prvi obletnici smrti br. Maleja
Naval na šole
Ljubljana, 13. julija.
Za marsikatero izmed druf.in, v katerih je kaj šolarjev med otroki, počitnice nikakor niso tista vesela, vriskajoča slast, s katero lati ko redki srečniki uživajo na rivi-jerah morje, solnce, grozdje in minljivo ljubezen. Najprej so tu ponavljalni izpiti ali kako se jim že zdaj reče — ti izpiti po šolali imajo vsako leto kakšna nova imena, samo njih uiizerna, nervozna tragičnost, samo tista skeleča, dušeča napetost, ki se v takšnem napol padlem študentu porodi najprej na dnu srca, potem se pa od tam lepo razgrne na vse strani, začne polagoma grabiti za vrat, za mozeg, da je človek nazadnje ves upognjen in pogubljen, samo ta nervozna tragičnost ostane zmirom, kakršna je bila; matere pa, te nesrečne, nespametne matere ne morejo videti, da bi trpeli samo njihovi otroci, in jim zmirom na svoja pleča odvzemajo nekaj trpljenj, hodijo po sobah, krilijo z rokami, napada jih migrena in so tako ponavadi še bolj izgubljene od njih. Potem je pa pri hiši še kakšen prav majhen človek, ki je do danes še v ljudski šoli drgnil klopi, zdaj mu bo pa že polagoma treba začrtati smer in ga postaviti na veter, in potem je morda še kakšen njegov starejši brat, takšen majhen velikan, ki ima že malo maturo v žepu — in kam, moj Bog, kam bo svet spravil ves ta cvet svoje bodočnosti, ves ta svoj up in obup?
Odstotek mladine, ki si skozi šole skuša utreti pot v življenje, je v teh nerodnih časih, ko je tako težko priti do kruha in vsaj do kamna, ki ga mora vsakdo imeli za pod glavo, od leta do leta večji. Šolniki in vzgojitelji si neprestano izmišljajo nove zapahe, nove jezove proti povodnji, ki grozi vse bolj in bolj. Ko so me zadnjič naprosili nekje in sem potem krošnjaril in trkal okrog, da bi nekakšno majhno dekletce — s prav lepimi izpričevali — spravil nekam pod streho, sem videl, da danes skoraj ne more biti bolj nerodnega in nehvaležnega opravka, kakor je, spraviti otroka v šole. Povsod sam večen pritisk in naval, povsod sama omejitev in predpis, povsod največ verjetnosti, da otrok ne bo sprejet. Kam bi se človek obrnil v teh stiskah?
Vzrok za ta moderni naval na šole leži globoko v gospodarskem položaju, v katerem se nahajamo. Prejšnje čase je bilo lahko, očetje so svoje štirinajstletne fante pošiljali učit kakšne pripravne stvari in so jih po treh, po štirih letih imeli pri kruhu
— dandanes se pa lahko lotiš katerekoli stvari in nisi nikoli gotov, kdaj boš prišel na vrsto, kdaj boš prišel do dela in do poštenega življenja. Dandanes je težko biti gotov, dozorel, izučen človek, takšni ljudje morajo »pogostem brez vsakršne krivde držati križem roke. Znamenje našega časa je čakanje in odlašanje, dandanes je dobro samo tistemu, ki lahko počaka in potrpi
— in najlažje je počakati in potrpeti tiste mu, ki šele raste in se šele uči. Tako so v teh časih šole postale — in naj se nikar nihče ne zgraža nad to ugotovitvijo — tako so šole postale čakalnice generacij, ki jim ni dano, da bi njih roke naravnost prijele za delo, in ki jim ni dano, da bi stopile naravnost v sredo življenja. iMorda so šole v tem novem svojstvu nekaj malega izgubile na tistem svojem dobrem, idilično-topleni kulturnem poslanstvu, ki so ga vršile v časili, ko so bile še nekakšna živa, nazorna pred podoba življenja in ko v življenju ni bilo nič težje avanzirati od stopnje do stopnje, kakor je bilo lahko v šoli napredovati od razreda do razreda; zato pa so šole v teh naših dneh zadobile za družbo in za narod čisto nov, velik pomen, postale so rezervoar, iz katerega bi narod v teh suhih letih rad zajemal vsaj majhne dole svojim otrokom, postale so zadnji vir, zadnja prilika, da se mlade generacije opremijo za čase, ko se življenje spet odpre. Ta naval na šole je samo dokaz, kako je narod zdrav: niti v brezposelnosti ne niara križem držati rok. temveč se hoče ta čas tiho pripravljati na prilike, ki mu bodo še prišle. In visok kulturni nivo je v vseh življenjskih bojih zmirom dobro orožje.
Otroci trkajo dandanes na vrata šol zavoljo bodočnosti, ki je ni še nikjer pred njimi. In to je vprašanje, ki ga šolniki sami nikakor ne bodo mogli rešiti. Pri.
Bled
Tujska sezona se je pričela živahno razvijati. Hotela v središču, kakor Parkliotel in Toplice, imata že mnogo tujcev. Nad vse ljubke so otroške prireditve v Kazini, katere prireja vsak petek uprava Parkbotela1 za ofroke letoviških gostov. To je živžav, da se še odrasli pomladi uri pogledu na to ljubko zabavo mladine.
Stanovanj, posebno po vilah s porabo kuhinje, se še vedno dobi dovolj po zmernih cenah. Tudi ostali hoteli imajo še proste sobe. Vsi hoteti in penzijoni so znižali cene za okoli 'tO°/o, tako da je letos naše letovišče skoraj najcenejše v naši banovini.
Gorje pri Bledu
V nedeljo 12. julija se je vršila na vrtu brata ■lana v Spodnjih Gorjah tombola z veselico gorjanskega Sokola. Obisk je bil nadvse dober. Cisti prebitek prireditve se porabi za zidavo svojega Sokolskega doma, za kar je že društvo kupilo lepo slavbišče, ki je precej obširno in ob glavni cesti iz Bleda v Gorje
Jz Dravske banovine
d Visoko priznanje. Upravitelj Davorin Jenkove narodne šole v Cerkljah pri Kranju je prejel to-le pismo: Gospod, maršalal dvora Vas obvešča, da je Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil sprejeti poslano spomenico »O d Ilirije do J n g o s 1 a v i j e« in mu je ukazal, naj se Vam in šolski mladini v Cerkljah izjavi zahvala. — Tajnik: Kosta L. Mišič.
d Profesorski izpit so naredili v po-letnem semestru pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite v Ljubljani suplenti-diplomiraini filozofi gg.: dr. Blinc Marta, dr. Hribar Mirko, Hvala Marij, Jemec Valentin, Martinc Peter, Pirc s. Katarina, Prezelj Josip, dr. Slodnjak Anton, Sterle Vlasta in Stupan Bogomir. Čestitamo !
d Primarij dr. Zalokar je odpotoval in začne znova ordinirati začetkom avgusta.
d Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze bo 1. in 2. avgusta v Mariboru.
d Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna .Tos. Reich. 398-2 d Drugi mcrkantilni tečaj za učiteljstvo v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: V merkantilni tečaj za strok, izobrazbo učiteljev na trg. (gremijalnih) in obrtno nadaljevalnih šolah, ki se bo vršil od 3. avgusta do 30. avgusta t. L, so se sprejeli spodaj navedeni prosilci. Vsi spodaj našteti gg. učitelji, ki hočejo ta tečaj posečati, morajo prijaviti to še posebej Vlil. od. kr. banske uprave najkasneje do 30. julija t. 1. z navadno dopisnico. Tečaj se otvori ob 7. uri zjutraj dne 3. avgusta t. 1. na tetin. srednji šoli v Ljubljani (pritličje, soba št.
5). V tečaj so bili sprejeti: Birsa Josip, Ponovi-če pri Litiji; Burja Rihard, Gor. Radgona; Bur-dian Franc, Šoštanj; Černelč Božo, Zagorje ob Savi; Golobič Peter, Jesenice; Gorup M. Franc; Sv. Florjan; Hrastnik Rado, Gor. Logatec; Hreščak Alojzij, Ljubljana, llude Drago, Ljubljana; Jurjevič Marija, eClje; Kobeular Ant., Radovljica; Kobilica Rud., Bled; Kogej Leopoldina, To-tnišelj, Kokalj Fran, Velike Lašče; Kokot Ferdo, Vič; Kokotec Janko, Dobrepolje; Lavrič Pavel, Tržič; Levec Anka, Ljubljana; Lipovec Josip, Ljubljana; Lunder Dušan, Primskovo; Mahkota Anton, Ljubljana; Volk Stanislav, Hrastnik; Pečnik Ivan, Svibno; Požar Ladislav, Zagorje; Prelog Miloš, Celje; Rejec Franjo, Šoštanj; Seliškar Anton, Ljubljana; Slapšak Jerica, Ljubljana; Serajnik Joško, Dovje; Šlibar Anton, Zagorje ob Savi; Tratar Jože Marjan, Trebnje; Vavde Milan, Vojnik; Vennigerholz, Središče; Vidmar Miro, Cerklje; Vode Angela, Ljubljana; Završnik Rud., Ljubljana; Zlatič Leo, Sevnica; Pavlič Efrem, Trbovlje-Vode.
d Opozorilo staršem radi nezgod na železniških progah. V zadnjem času se množe nezgode povoženja otrok po vlakih na raznih progah direkcije državnih železnic Ljubljana. Vse to se dogaja, ker starši ne nadzirajo svojih otrok in jih puščajo brez vsakega varstva v bližini proge odnosno železniških naprav, kar je po zakonu kaznjivo in so za posledice odgovorni starši, oz. varuhi otrok.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v ve liki Izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1, je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine.	1634
d Naš radio. V »Radiovvoche« št. 25 se pritožuje nekdo, da ne oddaja dunajska postaja skoro nikdar plošč s petjem znanega R. Tauberja. Nam je taka pritožba nepotrebna, kajti ljubljanska postaja oddaja Tauberjevo petje dan za dnem, včasih celo opoldne in zvečer isti dan, tako, da smo — sicer izbornega pevca — že do vrha siti. Ali bi ga ne kazalo za nekaj mesecev upokojiti, na njegovo mesto pa poklicati katerega naših, ki so razkropljeni daleč po svetu, pa ne zaostajajo morda prav nič niti za tem izbornim nemškim pevcem.
d Nova telefonska »veza. Pri sv. Trojici v Slovenskih goricah je bila dne 10. julija t. 1. otvor-jena telefonska centrala.
d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov.	1520a
d Velik gozdni požar na Jelovici. Na Jelovici je izbruhnil velik gozdni požar. Ker ga domačini iz Ribnega niso mogli pogasiti, je bila še zaprošena za pomoč vojaška oblast. K sreči pa so požar včeraj zjutraj vendarle pogasili. Kako velika je škoda, se še ne ve.
d Vlomna tatvina v Volčjem. V Volčjem je bilo vlomljeno v vilo tovarnarja Franca Kovačiča. Neznani tatovi so odnesli več kosov posteljne odeje in obleke v skupni vrednosti 8800 Din.
Ejubljana
Sreda, 15. julija 1931, Henrik I. Pravoslavni: 2. julija, Polag 11. B.
Nočno službo imata danes lekarni Trnkoc-zy na Mestnem trgu in Ra mor na Miklošičevi cesti.
*
■ Seja ljubljanske občinske uprave. V petek 17. t. m. ob 17. uri bo seja ljubljanske občinske uprave. Na dnevnem redu 90 poročila finančnega odseka, gradbenega, tujsko-prometnega, personalno-pravnega, policijsko-zdravstvenega in sooialno-politionega. Med poročili finančnega odseka omenjamo računski zaključek Mestne hra niinice in Kreditnega društva Mestne hranilnic«
za leto 1930, posojilo 2 milijonov l)in za razširjenje plinskega omrežja in 1,500.000 Din za razširjenje vodovodnega omrežja. V tajni seji se bodo obravnavala poročila personalno-prav-nega odseka.
K volitvi predsednika SPD. Kakor je znano, je na izrednem občnem zboru dne 26. junija odstopil dosedanji predsednik Slov. plan. društva g. dr. Fran Tominšek. Radi tega odstopa je na dnevnem redu prih. občnega zbora, ki bo v četrtek 16. t. m. ob 20. v Mestnem domu, volitev predsednika. V planinskih krogih, ki žele, da se ohrani solidna tradicija SPD, so proglasili za kandidata dosedanjega podpredsednika osrednjega odbora SPD, gospoda prof. Janka Mlakarja. Prof. Mlakar deluje v odboru SPD že okoli 30 let ter torej dobro pozna ves notranji ustroj in obrat društva in njega potrebe. Razen tega je prof. Mlakar odličen planinski turist, ki je prehodil ne samo večino vrhov v domačih gorah, temveč tudi marsikaterega gorskega velikana v Avstriji, Švici in Franciji, ter je naši publiki dobro znan tudi kot popularen pisatelj in predavatelj. Pričakovati je, da bo udeležba na občnem zboru, kjer bo šlo za važno volitev društvenega predsednika, čim večja. SPD šteje okrog 4300 članov; na občni zbor bi moralo priti vsaj 500 članov, t. j. dobra desetina, če se bo članstvo količkaj zavedalo važnosti te volitve. Zato prihodnji četrtek, dne 16. t. m. ob 20. uri vsi zavedni planinci na občni zbor SPD v Mestnem domu!
XXXX. redni občni zbor Zadruge hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočnikov v Ljubljani bo v četrtek 16. julija ob 15. uri v gostilniških prostorih gosp. Fr. Kavčiča na Privozu št. 4. Po končanem občnem zboru zadruge se bo vršil ravnotam ob 16. uri Občni zbor Bolniške blagajne članov zadruge.
Beograd v — Ljubljani. Ljubljana se od Beograda zelo razlikuje: ima drugačne ceste, drugačne hiše, vse je pač ljubljansko, toda nekaj beograjskega je Ljubljana dobila zadnje čase vendar: in sicer je to »beograjsko« na Mestnem trgu št. 11, ime .mu je pa »Pod skalco«.
To je znana restavracija »Pod skalco«, katero je nedavno prevzel bivši beograjski restavrator g. Briški. Beograjčani, ki pridejo v Ljubljano, se kaj radi oglasijo »Pod stealco«, kjer dobe vse »srbske specijalitete«. Pa tudi domačini pridejo tu na svoj račun, kajti g. Briški jim vsak čas postreže z domačimi jedili. Zato vsi, ki so bili kdaj »Pod skaleot, upravičeno trde, da je tu edini pristni »beograjski« kotiček v Ljubljani.
■ Organizacija Ruskega Rdečega križa namerava z odobritvijo ministrstva za notranje posle ter glavne uprave Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v tekočem letu zbirati prispevke za nakup medicinskega in ekonomskega inventarja. Ta akcija se prebivalstvu toplo priporoča.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Jerica Gerlovič, roj. Kapus, 61 let stara, vd. polic, agent«, Jegličeva ul. 10. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ lz bolnišnice. V bolnišnico so prepeljali z rešilnim vozom 26-letuo ženo plakaterja Katico Tušarjevo, ki je pila v samomorilnem namenu sodo. V bolnišnici so ji izprali želodec in je sedaj ie izven nevarnosti. V bolnišnico so še pripeljaM 27-letnega delavca Rudolfa Primca z Ižanske ceste, ki se je po nesreči ustrelil v desno nogo, in 81-letnega vrtnarja grajščiue Črni potok pid Šmartnem Andreja Tomšiča, ki je padel s češnje in si zlomil obe nogi.
■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova.	1334
■ Trpinčenje živali. Osebe, ki hodijo dnevno na trg, se pritožujejo o trpinčenju živali, katere prinesejo na prodaj. Tako prinesejo kmetice kure, stlačene v koše s zvezanimi nogami, ali pa celo v zavezaiuih vrečah. Ravno tako tudi golobe in zajce. Ta žival je potem postavljeD« •ravno na sredi trga na prodaj, kjer pripeka solnce ves dan, medtem ko se semena prodajajo lepo v hladni senci. Živali kar gagajo od vročini in žeje. Namesto da bi živali takoj napojili, ko jih postavijo na trg, in jim zrahljali zaveze, se prodajalci za to ne zmenijo. Prodajalci, ki prinesejo živali na trg, bi lahko vzeli s seboj skledico ali kaj, in bi iz vodovoda pri mesarjih napojili živali. Saj take skledice niso drage. Obračamo se na tržno nadzorstvo, naj ukrene, da bodo živali prodajali v senci in da jih bodo prodajalci napojili in oprostili tesnih vezi na nogah. Prijatelji živali.
■ Male tatvine. Diplomiranemu tehniku Fer diuandu Živcu je bila ukradena na Trnovskem pristanu na tzv. »Špici« med kopanjem iz hlač nega žepa srebrna ura z verižico, vredna 400 Din. Dijaku Otokarju Zupčiču pa so bile ukradene med kopanjem istotam sive hlače in športna srajca v skupni vrednosti 400 Din. — Delavcu Josipu Gačniku, stanujočemu na Dunajski cesli blizu Stadiona, je bila ukradena iz zaklenjene barake iz zaprtega kovčka obleka, 1 par čevljev in dve srajci v skupni vrednosti 600 Din. Delavcu v pivovarni »Union« Martinu Vanber gerju je bila ukradena na veseličnem prostoru gostilne Reininghaus iz zunanjega žepa suknjiča srebrna ura, vredna 150 Din. Oškodovanec je imel suknjič obešen na stolu, na katerem je sedel. — Delavcu Francu Mažgonu, Vodmatska ulica 22, je bilo ukradenih iz zaklenjenega kov Čka v pritlični spalni sobi 400 Din. Tatvine je osumljen neki Mažgonov tovariš. — Zidarskemu pomočniku Francu Berku, Tovarniška ulica 5, je bil ukraden rz nezaklenjene spalne sohe 1 par lakastih čevljev v vrednosti 260 Din. — Livarju Francu Nagodetu je bilo ukradeno r Rožni dolini, med tem ko je vasoval pri svoji izvoljen
ki, kolo, vredno 2000 Din. — Pletilji Jožefi Do-manjgovi, Vič 88, je bila ukradena iz stanovanja pletena volnena kopalna obleka, vredna 200 Din.
B Če s« gleda izložbeno okno. Posestnica Marija Planinškova iz Št. Vida pri Ljubljani je prijavila policiji, da ji je bila ukradena iz cekarja med tem ko je gledala pri Miklavcu izložbeno okno, rjava denarnica z 250 Din. Tatvine je osumljena neka kmečko oblečena ženska, ki je skupaj z njo gledala izložbeno okno.
»Pan« ovratnik ni celoluid ne kavčuk. Čigavo je kolo? Stražnik Franc Rupnik je našel na dvorišču pri Figovcu moško kolo, ki je že več dni bilo tam shranjeno. Kolo je znamke »Graeioza« iu je dobro ohranjeno. Lastnik ga dobi na policiji.
B Nezgoda na Marijinem trgu. Trgovski sluga Anton 11. je vozil tako neprevidno, da je podrl na Marijinem trgu državno uradnico Angelo Čr-nivčevo in jo poškodoval na levem komolcu in na tilniku.
Celje
* Generalni direktor Agrarne banke v Celju.
V Celje je prispel generalni direktor Agrarne banke v Beogradu g. dr. Janko Hacin.
* Zrelostni izpit na rudarski šoli je položilo vseh 15 kandidatov, med njimi 4 z odličnim uspehom. Izpraševalci komisiji je predsedoval rudarski glavar g. inž. Strgar Vinko, člani pa so bili gg. direktor šole inž. Ferjančič, dr. inž. Jeločnik, inž. Niesmer, prof. Lovrenčič in strokovni učitelj Košutnik. Po izpitu sta z bodrilnimi besedami nagovorila absolvente g. inž. Strgar ter direktor g. inž. Ferjančič.
* Smrtna kosa. 14. t. m. je na Mariborski cesti št, 9 uinrla 531etna delavka v Westnovi tovarni Perše Julijana, doma iz Sv. Lovrenca pod Prožinom. N. v m. p.!
* Rešilna postaja opozarja ponovno, da ne sme z rešilnim avtom prevažati ljudi, ki so oboleli za kužno boleznijo. V takih slučajih je treba pozvati javno bolnico, ki pride po bolnika s svojini posebnim avtom
* Izgube iu najdbe. 8. t. m. je bilo v Slross-mayerjevi ulici izgubljenih 100 Din; 11. t. m. je bila v parku izgubljena zapestnica; 9. t. ni. je bila v Gubčevi ulici izgubljena rjava usnjena listnica z denarjem in legitimacijo. Najditelji naj oddajo stvari na policiji. — 11. t. m. je bila na Glavnem trgu najdena zračna cev za kolo. Dobi se na policiji.
* Nesreča pri Tillerjevi koči. Soproga davčnega nadupravitelja v p. g. Blažona, ki biva na oddihu v Logarski dolini, se je v nedeljo soln-čila pri spodnjem bazenu Tillerjeve koče. Nenadoma je priletel od višje ležečega drugega bazena težak kamen in padel ge. Blažonovi na levo nogo. Ga. Blažonova je dobila občutno poškodbo. Prvo pomoč ji je nudil g. Hope iz Celja, nakar so jo z avtomobilom prepeljali v Celje. Nesrečo je povzročil nepreviden šetalec, ki je sprožil kamen.
* Pasja steklina v Sp. Hudinji. Te dni sta se pojavila v Sp. Hudinji dva stekla psa, od katerih je eden obgrizel pet drugih psov. Psa so ujeli in ustrelili. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se steklina ne razširi.
Premeten slepar. Mesar in gostilničar v Gaberju g. Permozer je pred tednom kupil v okolici Vojnika od nekega posestnika vola ter plačal samo del kupnine. Neki A. S., ki je bil tedaj zaposlen pri nekem drugem kmetu kot hlapec, je zvedel za to kupčijo. Ko je svojo službo zapustil, je prišel v Celje h g. Permo-zerju in se predstavil kot hlapec onega posestnika, ki je vola prodal, ter zahteval ostali znesek. G. Permozer mu je izročil 2400 Din. Kmalu pa je izvedel, da je nasedel sleparju. A. S. je z denarjem izginil.
* Pretep. 321etnega posestnika Cizeja Ivana ■ Trnave pri Gomilskem je v nedeljo na neki veselici neki nasprotnik udaril s steklenico po glavi in ga občutno ranil. — 251etuega Blaziu-ška Franca iz Socke, zaposlenega pri cestnih delih v Dobrni, je v nedeljo v neki gostilni napadel delavec Sket Franjo ter ga z nožem zabodel za levo uho. — Oba so prepeljali v celjsko javno bolnico.
Bela Krajina
Požar v Črnomlju. V soboto zjutraj ob drugi uri je bilo plat zvona, pričelo je goreti v hiši D. Wolfa v Zadnji ulici. Požar so domači o pravem času opazili in ga s pomočjo sosedov pogasili, pogorela je omara in več drugih hišnih predmetov. Ogenj je bil radi zgnječenosti hiš nevaren za vso ulico.
Nesreča pri delu. Pomožnemu delavcu komaj sedemnajstletnemu Pezdircu je cirkular pri lesni industriji »Jugoles« raztrgal desno roko; ponesrečenca so odpeljali v kandijsko bolnico, kjer mu bodo roko najbrže amputirali.
Gasilska slavnost. Dne 19. julija bo praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Metliki šestdesetletnico svojega obstoja. Svoj jubilej bo praznovalo zelo slovesno, udeležila pa se ,ga bodo tudi ostala gasilna društva Bele Krajipe.
Nova elektrika. V Metliki bo kmalu nova električna luč, daljnovod je že izpeljan od elektrarne v Ozlju do Metlike. Tudi v mestu se napeljava bliža koncu in prav je, saj je dobra razsvetljava poleg vodovoda največja potreba za Metliko.
Zagorje
Smrtna kosa. Na Lokah je nenadoma preminul zadet od kapi splošno znaniu priljubljen čevljarski mojster Peter Gostiša. Pokojnik je bil dober pevec in iako družaben človek. Naj mu bo zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje.
Ponovice
Pouk na poboljševalni« je prenehal, ker se so začele počitnice. Nekaj bolj zanesljivih gojencev je odšlo na počitnice k svojcem. Tudi s poukom v mizarstvu, čevljarstvu in krojaštvu so na zavodu že začeli, na jesen pa bodo ustanovili tudi knjigoveznico.
Zopet požar. Ob progi proti Gradcu je zaradi isker iz lokomotive 13 t. m. popoldne zopet nastal požar, ki je uničil les in ob progi pokošeno seno. Da se požar ni razširil, kakor pred leti, gre zahvala železn. in veleposestniškim uslužbencem, ki so z vso vnemo gasili.
5Mapibcp
»Grof Zeppelin« nad Mariborom
Na sliki vidimo zrakoplov »Grof Zeppelin«, ko je plul nad Mariborskim otokom, kjer so ca številni kopalci občudovali.
m Ustanovitev Sokola v Svečini. Na prizadevanje starega narodnega borca trgovca Matije Arha ter nadučitelja Josipa Berceta se je ustanovilo v nedeljo v obmejni Svečini novo Sokolsko društvo. Ustanovnega sestanka so se udeležili starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorinšek, podstarosta dr. Irgolič, sresld načelnik dr. Ipavic in šolski nadzornik Ivan Tomažič. Novo društvo vodi kot starosta posestnik in banski svetnik Ivan Šerbinek. A ustanovnega sestanka so poslali udanostni brzojavki pretolonasledniku Petru in podstarosti Ganglu.
m Sedemdesetletnica »Slovanske čitalnice« v Mariboru. V petek 17. t. m. bo poteklo 70 let, kar je bilo v takrat še malo zavednem Mariboru ustanovljeno najstarejše slovensko kulturno društvo na severni jezikovni meji »Slovani skn čitalnica«. Starejša od nje je bila samo še tržaška. Pri ustanovitvi je sodeloval tudi veliki vladika dr. Anton Martin Slomšek in njen program je bil zasnovan zelo široko in je bila nekaj časa zaradi »prekoračenja delokroga« celo razpuščena. Njeno delo je zarezalo globoke brazde in prav njemu se moramo v marsičem zahvaliti, da poteka danes naša državna meja po Kobanskem in ob reki Muri. »Slovanska čitalnica« je kot taka delovala še do poprevrat-nih dni, ko so njeno delo prevzele druge organizacije, sama pa je obdržala še nadalje Ljudsko knjižnico, ki se je tekom let razvila v ve-levažno kulturno institucijo. Vsekakor velika in častna zgodovina!
m Prihod graškega SK Sturma. V soboto 18. t. m. bo v Mariboru gostoval graški SK Sturm ter odigral na Rapidovem igrišču prijateljsko nogometno tekmo s SK Rapidom. Pričetek tekme ob 18. uri.
m Pijte original »CHABESO«.
1114
m Cirkus »Schneider«. Po dolgem presledku bo v sredini avgusta obiskal Maribor zopet cirkus svetovnega slovesa, »Cirkus Capitain Alfred Schneider«. Podjetje, ki zaposluje 300 ljudi ter ima 800 živali, 108 železniških vagonov, aeroplan, balet s 150 girli in 100 levov, ki so pred leti igrali v velikem in povsod znanem filmu »Quo vadiš?«, se je letos spomladi vrnilo iz Amerike in je sedaj na turneji po Evropi. Najnovejša atrakcija tega cirkusa je velika vodna pantoniina v bazenu z 1,500.000 litri vode. Turnejo po Jugoslaviji bo vodil znani cirkuški strokvnjak g. Miroslav D. Vojnovič, ki je ie prispel v Maribor.
m Zobozdravnik dr. Dernjuč, Stolna ul. 1, II. nadstr., zopet ordinira.	1640
m Radi kvalitete in cene — samo »Karo levi je«!
Potovanje po zvezdi večernici
133.
Sli so peš po peščenem bregu, prenočili naslednjo noč v neki skalnati votlini nad reko in spet potovali. Tretjega dne so dospeli do podnožja golih gora, ki so se Jim na mali zazdele zelo znane. »Tu smo pa že bili!« je dejala Danica. »Da, bili smo,« je pritrdil Dušan. »Saj to so one gore. na katerih gnezdijo leteči zmaji. Glej, tam gori je ona silna skala, kjer me je zver odložila. Nižje doli je jama in pajčevina!«
Tovorni avto ubil starko
Huda avtomobilska
Maribor, 14. julija.
Včeraj popoldne se je v Slovenji vasi na Dravskem polju dogodila težka nesreča, katere žrtev je postala 60-letna kmetica Jera Skazova.
Skazova se je pripeljala z avtobusom iz Ptuja. Izstopila je iz voza in za njim zavila na cesto, ki jo je hotela prekoračiti. Ni pa opazila tovornega avtomobila trgovca Lepeja iz Reke,
nesreča pri Ptuju
ki je prav tedaj zavil mimo.
Tovorni avlo je zadel Skazovo z vso moč j n in jo zagnal na tla, tako da je obležala nezavestna. Šofer je s pomočjo prisotnih starko takoj dvignil v avto in jo odpeljal v ptujsko bolnišnico, kjer pa je še popoldne umrla. Pri padcu si je Skazova zdrobila lobanjo in je bila spričo tega vsaka pomoč zaman.
Slovenec zadavil Slovenko v Chicagu
Zbežal je v Milwaukee, tam je priznal zlo Mn in zdaj je pripravljen »goreti na stolu« -- Morilec Cankar je štajerski Slovenec, umorjenka Albrehtova pa je doma iz logaške okolice
»Prosveta«, glasilo SNPJ, poroča v svoji številki z dne 29. junija iz Chicaga:
Nenavaden zločin v naši naselbini se je dogodil pred enim tednom, ki je pa ostal skrit do zadnjega četrtka. Frank Cankor ali Cankar je zadavil 581etno vdovo Katarino Albrehtovo v njenem stanovanju, 658 W. Grand ave., na severni strani mesta. Po storjenem činu je Cankar pobegnil v Mihvaukee, toda tam je bil aretiran, ker se je policiji zdel sumljiv pritepenec. Mihvauška policija je zelo stroga z neznanimi tujci, ki pridejo iz Chicaga, ker sluti v njih gangeže.
Toda Cankarja je aretacija tako zmedla, da je mislil, da ga že imajo radi njegovega dejanja, in brez ovinkov je povedal policiji: »Da, jaz sem zadavil ženo v Chicagu. Najdete jo v stanovanju pod naslovom 658 W. Grand ave. Hotela je, da se zavarujem v njeno korist, a jaz sem jo prevaril. Umoril sem jo.«
Cankar se je šalil s policijo in ji vse povedal, rekoč, da je pripravljen »goreti na stolu«, namreč na električnem. Dejal je, da je ženska bila
Trebnje
Imenovanje. Imenovan je za pripravnika-pro-metnika na tukajšnji železniški postaji gospod Vladimir Peti, rodom Beograjčan. Mladi uradnik, ki je absolviral železniško prometno šolo v Beogradu, je svoje prvo službeno mesto v Trebnjem že naslopil.
Pred tujsko-prometMo razstavo. Kmalu bo otvorjena v Ljubljani tujsko-proinetna razstava. Tudi Trebnje in okolica mora biti zastopana na tej razstavi. Pri zadnjem sestanku vseh interesentov je bilo soglasno sklenjeno, da se razpiše natečaj za najlepše posnetke Trebnja in okolice. Foto-amaterji naj prodlože svoje izdelke v občinski pisarni v Trebnjem, kjer jih bodo ocenili, najboljše pa poslali na tujsko-prometno razstavo,
Odmera banovinske davščine na hiše. Vse osebe, zavezane plačilu banovinske davščine od hiš, morajo takoj prijaviti, kakor lani, svoje stanovanjske dele občini, ki bo odpadajoči znesek odmerila in pobrala. Za to davščino pridejo v upoštev posebno kmetovalci in oni, ki ne plačujejo zgradarine.
Brezobzirni avtomobilisti. Kljub temu, da imamo na vsakem koncu vasi napise, ki zabranju-jejo prehitro vožnjo skozi vas, skoro vsi avtomobilisti vozijo z brzino 40 do 50 km skozi vas. Trebnje, kjer nimamo še škropilnice, je zato vedno v oblakih prahu, saj se avtomobili vrste eden za drugim. Da se temu zlu odpo-more, so Trebanjci sklenili, da bodo take brezobzirne avtomobiliste prijavili oblasti. Vsak naj si samo zabeleži evidenčno številko avtomobila in odda nato prijavo žandarmeriji. in smo prepričani, da bodo vsi potniki skozi Trebnje v najkrajšem času vozili s predpisano brzino. Isto naj bi pa ukrenili tudi drugi kraji.
Protisokolski ideologi. Na moje poročilo o nastopu Sokola v St, Rupertu-Krmelj ter o uspešnem sokolskem nastopu v St. Vidu na Dolenjskem me anonimni pisec poziva, naj popravim svoja poročila v toliko, da izjavim, da proti-sokolskih ideologov v tej dolini ni in da v poročilu o nastopu v Št. Vidu. na Dol., izjavim, da tamkajšnje sokolsko društvo nima nasprotnikov. Vem. da je ta poziv, naslovljen name, oddan ravno od tistih, ki se Čutijo prizadete vendar se v javnost ne upajo. Zato izjavljam, da so bile moje besede v poročilu še premile in preblage na naslov onih, ki skušajo rušiti naše sokolske trdnjave v tej dolini. Ne skrivajte svojih imen, da se resno pomenimo. Ce vas pa ti naši lepi sokolski uspehi tako bolijo, se jih ne udeležujte in ne čitajte poročil o njih, saj na ta način še vedeli ne boste za naše zmagovite pohode^in boste v miru prespali preporod, ki ga Sokolstvo prinaša našemu narodu.	N.	S.
Rimske toplice
Vročina. Vse je od silne vročine močno izsušeno, zato ni čuda, da je danes popoldne lokomotiva zanetila požar na 'tiru med vlako-javnico štev. 1 in postajo Laško. Radi preveč segretih in močno izsušenih železniških pragov je padla iskra od lokomotive, da so začeli goreti pragi. Istotako pa je priče) goreti tudi železniški m osi v Radobljah. Na mesto požara so bili odpoklicani takoj delavci tukajšnje postaje progovne sekcije. Delavcem se je posrečilo po vestnem delu dušiti nastali požar. Škoda ni velika.
Nesreča se je pripetila železniškemu vratarju m posestnikovemu sinu Mihaelu Kajini, doma z Ogeč pri Rimskih toplicah. Ko je vozil s kolesom popoldne proti domu, je privozil ravno do ovinka tor ni videl nasproti vozečega voza. Hotel se je izogniti vozu in kreniti vstran, pri tem pa je zadel in zavozil na kopico gramoza ter se z vso silo, ker je tudi na ovinku vozil precej hitro, zaril v gramoz. Dobil je zelo težke močne poškodbe ter brazgotine po glavi in roki. Prav enaka nezgoda pa se je pripetila njegovemu bratu Lojzetu Kajini, ki se je istotako vozil popoldne na kolesu proti Rimskim toplicam i/ /..liareg i mrtiia. Že ko je No/.il proti domu, je po glavni cesti, vodeči proti Rimskim toolicam, prispel za njim motocikel. Ponesrečeni Lojze Kajntna se je temu še pra-
vdova kakih pet tednov. Stanoval je pri njej in mu je po smrti svojega moža predlagala, naj bo njen »gigolo«. Bil je brez dela in je sprejel ponudbo. Nekaj tednov je šlo dobro, nato pa je vdova, ki je bila deset let starejša od njega, zahtevala od njega, naj se za varuje, za 10.000 dolarjev in imenuje njo za dediča. Odklonil je to zahtevo, nakar sla se začela prepirati. Prepir je trajal vsak dan, dokler se nista 22. junija stepla. Cankar pravi, da je skočila vanj in ga začela praskati po obrazu, tedaj pa jo je prijel za vrat in stisnil — močneje, kot pa je nameraval.
Cankarja so privedli v Chicago še isti dan, 25. junija, nakar je vodil policijo v zaklenjeno stanovanje in tam so našli mrtvo Katarino Albrehtovo. Zdaj se vrši preiskava v Chicagu.
Vdova je bila pokopana zadnjo soboto. Bila je članica društva št. 86 SNPJ kot je bil njen mož, Anton Albreht, ki je umrl pred petimi tedni. Albreht je bil doma iz okolice Logatca, ona pa iz Trenta pri Tolminu na Primorskem. Cankar je star 48 let in menda štajerski Slovenec.
vočasno izognil in krenil še bolj v desno, pa ga je v tem že zadelo motorno ifolo in močan sunek radi trčenja koles, ga je z vso silo vrgel ob betonirano škarpo, kjer je obležal. Šele sčasoma se je opomogel in nato s težavo nadaljeval pot, dočim je vozač na motornem kolesu brez sledu izginil. Dobil je pri padcu občutne poškodbe po obrazu in nad očesom, težko poškodoval pa se je tudi po rokah, ker je pri tem priletel na ostrino, ki mu je v dlani roko poškodovala.
Šmartno pri Litiji
Šmartno in Javorje sta pripravna za letovišči zaradi krasne okolice z gozdovi in romantičnimi gradovi. Odbor, ki bo dal pobudo za razvoj tujskega prometa v tej kraju, bo skoro sestavljen.
V rimskokatoliško cerkev je prestopila in bila v nedeljo slovesno krščena gospodična Regina Lo\vy iz Sarajeva. K obredu je prišlo toliko tujcev in domačinov, da se je vse trlo.
Na gradu Slatini v Šmartnem se je nastanil te dni s svojini spremstvom čez počitnice Grk Eokouoma.
Litija
Lovec na kače. Pri nas se je specializiral na kačji lov predilniški preddelavec Birjukov. Letos je ujel 68 kač, med temi 12 modrasov in 2 gada. Vse kače je ujel v zanjko. kar je značilno, ker običajno lovijo kače v precep.
Tekma. S. K. Litija je odigrala s S. K. Du-nav iz Ljubljane z rezultatom 2 :2. Ljubljančani, čeprav vsi mlajši igralci, so igrali res fair in močno nadkriljevali Litijo. Takih tekem si želimo v Litiji še več.
Tatvine. Včeraj je bila, pri kopanju na Savi ukradena g. Jožetu Planinšku iz Trtice rujava listnica z vsoto 90—100 Din. Okradeni ne more sumiti nikogar, ker ni bilo v bližini nobenega človeka, zatorej bo tem tejže izslediti tatu.
Brezobzirni avtomobilisti. Posebno zdaj, ko smo že tako dolgo brez dežja, dirjajo avtomobilisti kot blazni skozi Litijo, posebno pa od mostu do postaje. Kako je to, da odločilna oblast tega ne opazi? Saj je vendar predpisan maksimum 15 km na uro, ne pa 50.
Nesreča. Te dni so obirali pri postajenačelni-
ku g. Turku še zadnje črešnje. Med večjo družbo
na vrtu se je nahajal tudi vrtnar graščaka
g. Medica iz Črnega potoka. Hotel je doseči
nekaj lepih na koncu veje visečih črešenj, pa
se mu je zlomila veja in je padel s precejšnje
e na tla. Na pomoč je priskočil dr. Pre-
sirovi 1 Je, uB°tov,'l. da je ponesrečencu roka skočila iz sklepa v rami.
Škocijan
Občinska seja. Na zadnji občinski seji, ki se vršila v občinskem uradu in katero je otvoril župan g. Anton Marinčič ob navzočnosti 17 odbornikov, se je razpravljalo o slfcdeečem: Najvažnejša točka te seje je bila naprava betonskega mostu v Dolenjih Dulah. Sklenilo se je po več predlogih, da se zgradi. Pooblastijo odbornika g. Globevnika, da napravi točen načrt in predloži proračun. Predlog, da najame župan posojilo 20.000 Din za občinske gospodarske potrebščine pri Hranilnici in posojilnici v Skocijanu, se soglasno sprejme. Nadalje se določi, da občina prispeva 125 Din za cementne cevi, katere se naj vlože pod cesto za odtok vode pri Dimcu im Zloganjski gmajni; tudi pri Antonu Andrejčiču v Doienjih Dulah se naj vstavijo čez cesto kanalske cevi. Pri razpravi o popravi občinskih potov se sklene, da se opozori občino Boštanj, da popravi občinsko cesto Laze—Konjsko—Mirna. Cesta, ki vodi od Laz do Telč se mora popraviti in prispeva občina za potrebno razstrelivo. Odbornik Jamšek predlaga, naj posestniki občine Tržišče popravijo cesto v Malkovcu, katera spada pod našo občino. V zameno pa bi posestniki občine škocijan popravili del ceste, katera spada pod občino Tržišče, ker je njim bližja. Ta sklep se sporoči prizadeti občini. 2upu- i r-V Marinčiču se dovoli letna nagrada v znesku 2000 Din počenši s tekočim letom. Občinskemu tajniku se zviša mesečna plača na 700 Din.
Organistu se dodeli za izredno delo v občinski pisarni 250 Din. Nadalje se sklene nabaviti varnostne signalne deske za avtomobile in 10 velikih, krajevnih cinkastih tabel Preskrba obojih se poveri odborniku g. Globevniku. Zadnji predlog je bil poravitev ceste Gorenje Dule -Podpečce; za gramoz prispeva občina 100 Din.
Kotredež
Konj ga je udaril. V Potoški vasi so pri sDo-linšku« spravljali pšenico s polja. Ker je vročina huda, trpi živina od ubadov in se otepava kolikor more in bije okrog sebe. Domači sin Viktor je ravnal ravno vprego, pri tem pa ga je udaril konj s tako silo v glavo, da mu je napravil precejšnjo rano nad levim očesom. Ostal je v domači oskrbi.
Medija-lzlake
Naše agilno Sokolsko društvo priredi v nedeljo svoj prvi javni nastop. Nastopili bodo vsi oddelki v prostih in orodnih vajah. Ob treh popoldne je sprejem gostov pri gostilni Bregar nato odhod na prostor, kjer bo imel starosta br. Hribar Rudolf slavnostni govor. Pričetek telovadbe je ob štirih popoldne, po telovadbi pa je prosta zabava. Pri prireditvi igra rudniška godba pod taktirko kapelnika g. Srečka Godine Po telovadbi je tudi kopanje v termalnem kopališču Medija-lzlake, in sicer za polovično ceno Javiti se je pri načelniku br. Bregarju Istočasno pa prosimo tudi vsa okoliška bratska društva, da se tega prvega javnega nastopa v kar najveejem številu udeleže, ter pomagajo mlademu Sokolu, da čim smeleje razpne svoja krila Zdravo!
Modrasi. V takozvanem »Krhlču« vsako leto zajeze potok Kotredežco, in je to Zagorjanom kopališče, je opazil g. Grošelj modrase ki so prežali na ribe. Napravil je lov na kače in ulovil dva stara modrasa. To je že njegov četrti uspešen lov na kače. Starši pa naj tudi opozore mladino na kače, ki se kaj rado drže v bližini takih malih kopališč.
Jesenice
Sokolsko društvo na Jesenicah bo priredilo 2 avgusta veliko sokolsko tombolo. Vrednost dobitkov znaša 30.000 Din. — Sokolska društvo Jesenice bo priredilo 9. avgusta svoj društveni nastop, ki obeta biti zelo zanimiv.
V soboto bo v restavraciji »Tancar« predavanje, ki ga priredi društvo »Soča« na Jesenicah. Predaval bo društveni predsednik gosp. mag. phar. Jože Žabkar o »Slovencih v Primorju pred vojno, med njo in po njej«. Udeležite se predavanja, ki se prične ob 20 v čim večjem številu.
Bodite previdni pri vožnji! Neki Ljubljančan si je v nedeljo omislil izlet s kolesom na Gorenjsko. Vzel je na kolo svojo ženo, ki je obenem držala v naročju otroka. Trije na enem kolesu proti Gorenjski. PehRnje, znojne kaplje, vse je šlo po sreči, na Javorniku pa je iz do-sedaj neznanih vzrokov kolesar padel. Pri padcu sta dobila mati in otrok hude poškodbe tako da sta morala iskati zdravniške pomoči.
Diplomiral je v četrtek 9. t. m. na Zagrebški univerzi za magistra farmacije g. Ferdo Hudi-na, farmacevt v tukajšnji lekarni. Iskreno čestitamo 1
Prekmurje
Premestitev. Murska Sobota je izgubila zelo priljubljenega g. sodnika Ivanca, ki je premeščen v Rogatec, kot predsednik tamkajšnjega sodišča. Obilo sreče na novem mestu!
Mursko - soboška bolnišnica prenapolnjena. Vidi se skrajna potreba nove bolnišnice, 'kajti že od 24. jan ija naprej je v bolnišnici več bolnikov kakor postelj.
Priljubljeni kaplan v Crensovcih g. Meško Jožef je promoviral v Zagrebu za doktorja teologije. Čestitamo!
Spoel
Plavalna tekma v Beogradu
V nedeljo se je vršila na plavališču Bob kluba propagandna plavalna tekma, ki je prinesle razmeroma dobre rezultate:
50 m prosto juniorji: 1. Durman (Beograd) 31'4, 2. Rajič (Bob) 315.
100	m	prsno	juniorji:	1.	Daskalovič	(Beo-
grad) 1:26"8!. 2. Dtzdar (Bob) 1:30*4.
50 m prosto juniorke: 1. Goršič (Bob) 45, 2. Antič	(Bob)	47*2.
100	m	prosto	seniorji:	1.	Bulat (Beograd)
1:07 2, 2. Popovič i Beograd) 1:09, 3. Goršič F.
100 m hrbtno juniorji: 1. Goršič (Beograd) 1:30'9, 2. Stoklč (Beograd) 1:34*8.
100 m prosto seniorke: 1. Nena Bulat (Beograd) 1:31*4. 2. Fotič (Bob).
200	m	prsno	seniorji:	1.	Nikolajevič	(Beo-
grad) 3:14'9, 2. Maksimovič (Bob).
100	m	prsno	juniorke:	1.	Brezovšek	(Beo-
grad) 1:46*9, 2. Goršič.
4 krat 50 m prosto juniorji: 1. Beograd 2* 13*3 2. Bob 2:210.
4 krat 200 m prosto seniorji: 1. Bob 12:20.
100 m prsno, dame: Zlata Bulat > Beograd) 1:52*6.
100 m hrbtno dame: Nela Bulat 1:41.
Lahkoatletsko državno prvenstvo •
za poedinee se vrši 18. in 19. t. m. v Zagrebu na igrišču Haška.
Sobota: 100 m desetoboj, krogla, .‘■kok v daljino desetoboj, skok v dalj brez zaleta, krogla desetoboj, disk tibojeročno, skok v višino desetoboj, 400 m desetoboj, Balkanska štafeta 1500 m <800. 400. 200. 100.).
Nedelja: 4 krat 100 m predteki, 110 m zapreke desetoboj. 25 km hoja in start Mars.thona na 42*2 km, disk desetoboj, skok v višino brez zal., skok ob palici desetoboj, 4 krat 400 m, 1500 m desetoboj, cilj za hojo in Marathon.
Na Jesenirah je gostoval v nedeljo proti ta-mošnjemu SK Bratstvu — notranjska grča SK Javornik iz Rakeka, ter podlegel močnemu nasprotniku s pičlim rezultatom 4:5. — Bratstvo •smo videli že bolje igrati, ugajal je srednji napadalec in v prvem polčasu levo krilo. — Gostje Rakeka so nastopili nekompletni in nudili proti pričakovanju dober odpor. Imajo nekaj izvrstnih posameznikov. Drugič priporočamo Ja-vomkovim igralcem malo več disdpliKf.
„3d/er”
kolesa
A’ a j boljša kvaliteta !
Nizke cene!
Edino prava	 m1L
^dZer kolesa
kojih suojstuo je lahek tek in izborna kakovost, dobite samo pri
cJes. f^efelinc, JEjubljama
99
kolesa
Nizfce cene! — Najboljša kvaliteta!
Izvoz sadja iz Slovenije
(Od našega rednega A.
Naša največja in zato najboljša izvozna sadna orgauizacija je — kakor sem že omenjal — »Štajerska sadjarska zadruga« v Mariboru, Miklošičeva ul. 2. Iz svoje izkušnje lahko povem, da ta naša zadruga najbolj slovi po vsej Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Oua je postavila ves ta naš izvoz na solidno in moderno podlago v največjem obsegu. Njeni enotni zaboji s posebno etiketo so povsod znani in cenjeni. Je že prišel čas, ko kupci vidijo zaboj in niti več ne vprašajo, kaj je notri, ali je blago prav sortirano, ali je notri res to, kar etiketa pravi, kakor se to godi s tirolskimi in ameriškimi jabolkami.
2e danes je	ta naša	mariborska	zadruga	največji izvoznik	v državi	in po moji	misli bi	bilo
za vse najbolje, ako bi ona v Sloveniji prevzela večino našega izvoza, posebno pa — jabolk, za kar	je tako	pripravljena, kakor	največje izvozne	firme v	Evropi.
Iz neke okrožnice te zadruge sem spoznal in z veseljem pozdravil ogromen pomeu te naše organizacije, ki je neprecenljive vrednosti, kar bo morala priznati tudi država sama ter postaviti našo Mariborčanko za dober vzgled v vsej državi; ona bodi učiteljica vsem zadružnim in tudi zasebnim velikim izvozničarjem v vsej državi. — Saj ima mnogo tistega zla, ki sem ga leta in leta bičal z Dunaja, svoj izvor v primitivnih razmerah naših izvozničarjev, ki so često še podprte z obžalovanja vredno neukostjo in indolenco. Lotili so se izvoza jabolk ljudje,.ki niso znali ločiti niti poglavitnih vrst, niti renetke od kanadke itd.
Naša Mariborčanka pa se pripravlja na tako obsežno ureditev svoje organizacije, da bo odgovarjala vsem zahtevam današnjega izvoza, sedanjih zahtev in usanc tujih trgov, kar mi spričuje njen »Pravilnik in navodila za kontrolorja in nakladalce pri standardizaciji jabolk«, ki bi moral biti veljaven za vse, kakor je Pravilnik trgovinskega ministrstva veljaven za izvoz sploh. — Kar prijetno sem bil presenečen, ko sem videl tolik napredek v našem Mariboru, ki bi delal čast velikemu narodu. Na vse potrebe, navade in razvade tujih trgov so mislili in jih vpoštevali, kajti mariborska zadruga je šla v konkurenčen boj z velikimi državami, ki silijo v svet samo s stardardiziranim blagom. Zato si je omislila celo sortirni stroj, ki n. pr. za rinfuza nakladanje lepo sortira jabolka po velikosti in teži v pet predalov vagona, ki jih napravijo iz desk pred nakladanjem. Kaj ne, to so španske vasi za, rekel bi, mnoge naše sedanje izvoznike. Prvenstvo takega napredka je prihranjeno naši mariborski zadrugi.
Ali ta naša vzorna zadruga je mislila še dalje. Iz banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru prihaja nov naraščaj, ki je strokovno podkovan in — čujte — iz teh si hoče zadruga dalje vzgojiti — nakladalce, ki bodo ob svoji inteligenci in poznanju blaga Izborno vršili ob nakladalinb strojih pomožno službo. Evo eksistenca za mnoge absolvente mariborske šole. Ko ni velikega prometa, jih hoče zadruga uporabljati za razpošiljanje blaga v malih količinah po Jugoslaviji, kar je tudi rentabilna kupčija. In ko tudi to preneha, takrat bi bili ti izšolani sadjarji porabni po sadovnjakih, da bodo tam po pravilih negovali drevje, cepili, čistili, rezali itd. Evo, naraščaja za učitelje po drugih krajih naše obširne Jugosla-
Gospodarslce vesti
X Žetev v Sremu in Banatu. Pšenico so, kakor poročajo iz (udjije, povečini poželi. Sedaj so pričeli žeti še oves. Pridelek je srednji. Ječmena je povprečno 13 q od lcatastralnega jutra, pšenice 9—12 q. Ovsa je deloma zelo malo, vendar se kmetje nadejajo, da bodo pridelali 4—8 q od jutra. V srednji Bački pričakujejo zelo dobro žitev koruze. Kakor poročajo iz Kovina, bo pšenice 8—9 q od jutra, po kvaliteti pa 79—82 kg. V Rurni so pridelali pšenice 6—9 q od jutra, 5—3 ječmena, 3—5 ovsa. Sladkorna pesa slabo kaže. Pač pa v okolici Ruma dobro uspeva detelja in tudi koruza se je lepo razvila.
X Štipendije za agronome, veterinarje in šumarje. Kraljevska banska uprava Dunavske banovine je ruzpisala 4 štipendije po 1000 Din mesečno za slušatelje poljedelskih, veterinarskih in šumarskih ter njim sorodnih fakultet ali visokih šol. Podrobne informacije daje poljedelski oddelek III. Dunavske banske uprave.
X Kmetsko zavarovanje. Posledice elementarnih nezgod v državi so dale povod poljedelskim krogom, da so sestavili in kolektivno predložili pristojnim oblastem načrt kmetskega zavarovanja. Po tem načrtu naj bi se ustanovila zasebna družba, ki bi z izdatno državno pomočjo zvarovala proti elementarnim nezgodam vse kmete.
X Gradnja železnic. Kakor poroča »Saobra-čajni pregled«, so v Rusiji od leta 1924 do leta 1928 zgradili 20.153 km novih železnic, v Norveški 379 km, v Jugoslaviji 674 km. V gradnji železniških prog so te tri države na prvem mestu. V Rusiji znaša prirastek železniških prog 3510/#, v Norveški ll°/o, v Jugoslaviji 7-3%.
X Likvidacija okrožnega urada v Brodu. Ministrstvo za socijalno politiko je ukinilo Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Brodu. Ustanovljen je bil leta 1893. Leta 1912 so mu priključili požeški okrožni urad. Okrožni urad je v letih 1928 29 Stel 15.500 članov. V zad-
duuajskega dopisnika G.)
vije. Vse naj se organizuje po enem kopitu, ki je priznano dobro in primerno za naše razmere.
Standardizacija naših jabolk je taka-le: a) kabinetno blago, ki odgovarja na zaboju označeni vrsti in velikosti z določenim najmanjšim premerom, brez madeža. — Značka la la; — b) prvorazredno blago, namizno jabolko, sposobno za pakovanje v zaboje, dasi morda naloženo A la rinfuza, ostali pogoji kakor pri kabinetnem blagu z razliko, da prirodni madeži na koži, kakor bradavice, pege, škrlup, v skupni površini ne presegajo enega centimetra. — Značka la; — c) drugovrstno blago, ki je enako prejšnjemu, samo glede madežev je več tolerance. Ne sme biti natolčenih, od toče poškodovanih, nagnitih, črvivih itd. — Značka Ila; d) gospodarsko blago, po velikosti pod 5 cm, sposobno za konzerve. — II la; e) Blago za mošt. Vse ostalo blago, samo da sladko ne presega 30°/o količine.
Presenečiti pa nas mora ogromno število vrst ali sort jabolk v Sloveniji. Le poglejmo:
I. Rana jabolka, v drugi polovici julija in začetkom avgusta so: 1. beličnik (vveisser Klara-apfel), najmanjši premer 60 mm; 2. beli in rdeči Astrahan 55 mm; 3. viržinski rožnik 60 mm; 4. šarlamovski rožnik 55 mm. — II. Poletna jabolka koncem avgusta in septembra:^ 5. pisuni kardinal, najboljše za izvoz, vzdrži vsako konkurenco v sev. Evropi, 70mm; 6. car Aleksander, hitro gnije, 70 mm; 7. poletni rainburi 70 min; 8. rdeči jesenski kal vil 70 mm; 9. prinčevka, jako priljubljena, 60 mm; 10. herbertova reneta, manj priljubljena, 65 mm; 11. blenhaimova reneta 60 mm; 12. lands-berška reneta 65 mm; 13. gdanski robač 55 mm; 14. gravensteiner, izborno, 65 mm; 15. poren-ski krivopecelj 60 mm; dalje: jesenski kos-mač, beli in rdeči stetinec, poletni mošanjcelj, voščenka, vse večinom 60 mm. — III. Zimska jabolka, v oktobru, ki jih je kar trideset vrst večinoma 60 mm v premeru. Glavna so: kanadska reneta, londonski peping, boskopski kosmač, koksova oranžna reneta, bellefleur, ananas reneta, timska zlata parmena, jonathan, tafelček, šampanjska reneta, kolačarka, poga-čarka, budimka, mošancelj itd.
To je vendr preveč za Slovenijo. Poglejmo v oni del stare Srbije okoli Užic, Požege, čačka itd., kjer je na stotine vagonov samo bu-dimke.
Naloga naših strokovnih šol, posainuikov, nadzornikov je, da to ogromno število vrst jabolk zmanjšajo čim bolj mogoče in se omejijo le na najboljše vrste, kakor kje bolje uspevajo. Tako bo obdelovanje sadovnjakov lažje, bo zelo olajšano delo pri obiranju, sortiranju in pri izvozu sploh. Iz lastne izkušnje ne vem, ali je res v Sloveniji toliko vrst jabolk, kakor jih izkazuje ta moj pregled jabolk iz Dravske banovine. Polovico manj bi bilo za gospodarski in trgovski uspeh mnogo bolje. Vsekakor pa je to dokaz, kako je lega Slovenije ugodna za sadjerejo, posebno za jabolka. Lega bivše Štajerske je ugodna tudi- za češplje, ki bi bile dober izvozen sadež za bližnjo Avstrijo. Njim se izkazuje premalo pozornosti. V istih krajih bi bilo lahko tudi grozdja dovolj za izvoz. Bližina mest, kjer bi se grozdje oddajalo, je naravnost jasen klic našim sadjarjem ob severni meji.	(Konec.)
njem času jih je imel okrog 12.000. Likvidacija se mora izvršiti do 27. t. m. OUZD v Brodu se bo pridružil OUZD v Osijeku. Tudi OUZD v Mostarju so nameravali ukiniti, a so mostarska občina in druge organizacije zavzele nasprotno stališče. V Beograd so odposlali posebno deputacijo s podrobnim pismenim referatom in prošnjo, da se OUZD v Mostarju ne likvidira.
X Naše pivo v Albaniji. V poslednjih 2 mesecih so	Izvozili preko	Bitolja ln	Stenja	ter
preko čafasanija v Albanijo 2500 hi piva. Tudi Izvoz drugega blaga Je silno narastel spričo novozgrajenih prometnih vezi z Albanijo.
X Oddaja zakupa prevoza, izkladanja in nakladanja	monopolskega	blaga pri	Tobačni	tovarni in	skladišču soli	v Ljubljani se bo	vr-
šila potom direktnih ponudb, katere je vložiti do 18. julija t. 1. pri Tobačni tovarni v Ljub-ljani. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za T01 v Ljubljani.)
X Francosko posojilo Poljski. Francija namerava dati Poljski novo posojilo v znesku 2 milijona frankov. Pogoji za to posojilo so že določeni. V kratkem bo	odpotovala	na Poljsko
posebna francoska delegacija, ki bo proučila gospodarske razmere v Poljski in sestavila načrt borbe proti gospodarski krizi.
X Poljski sindikat za izvoz lesa bo pričel delovati pričetkom nove kampanje. Vlada namerava povišati carine za izvoz lesa za vse one izvoznike, ki ne pripadajo sindikatu. Povišek carine na les bo znašal 10 zlotov za 100 kilogramov. Les, ki ga bo izvozil sindikat, ne bo podvržen tej carini.
X Padec madjarskega uvoza prašičev v Avstrijo. V prvih petih mesecih t. 1. je uvoz mad-jarskih prašičev v Avstrijo padel v precejšnji meri. Tako je bilo na dunajskem tržišču meseca maja t. 1. le 10 mastnih madjarskih prašičev.
Razširjajte Jugoslovana!
Dobave
Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 bencinskega traktorja. —
Dne 23. julija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 45.000 m* gramoza. —
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg papirnatih vrečic. 100 kg ovijalnega papirja in 2000 kg bučnega olja; do 20. julija t. 1. pa glede dobave 10.000 komadov krajni, kov.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 40 tisoč kg portland-cementa.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 200 q bukovega oglja.
Borzna poročila
dne 14. julija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 14. julija. Amsterdam 2274-30 do 2281-14, Bruselj 788-61-790-97, Budimpešta 986-72—989-68, Curib 1096-05—1099-35. Dunaj 793-86—796-26, London 274-34—275-16 Newyork 5636-39—5653-39, Pariz 221-73—22239 Praga 167-25-167-75. Trst 295-38-296-28.
Zagreb, 14. jul. Amsterdam 2274-20—2281 14, Bruselj 787:61—789'97, Budimpešta 986-12 do 989-68, London 274-34—275-16, Milan 295-38 do 296-28, Newyork 5636-39—5643-39, Pariz 221-73 do 222-39. Praga 167-25—167-75, Curih 1096 05 do 1099-39.
Dunaj, 14. julija. Amsterdam 287. Atene 9-2187, Beograd 12-5625, Bruselj 9959. Bukarešta 4-2287, London 34-56, Madrid 67 45, Milan 37 25, Newyork 711-20, Pariz 28. Praga 210637, Sofija 5-1487, Stockholm 190'80. Kopenhagen 190-25. Varšava 79-59, Curih 138-22.
Curih, 14. julija. Beograd 90950. Pariz 20 22, London 25-03. Newyork 515-50, Bruselj 71-95, Milan 26-93, Madrid 49, Amsterdam 207-75. Dunaj 72-40, Stockholm 138, Oslo 137 90, Kopenhagen 137-90, Sofija 373. Praga 15-2650. Varšava 57-70, Budimpešta 900250, Atene 667, Carigrad 2 44, Bukarešta 3 0625. Helsingfors 12 94.
Vrednostni papirji Ljubljana, 14. julija. Na tukajšnjem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 14. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 84—85, 7% Bler 78 50—79 50. 8% Bler 89-75—89-875, 1% pos. hip. b. 77—79-50. 6% begi. obv. 59—62-50, vojna škoda ar. 365—367-5, uit. avg. 370—375. — Banke: Hrvatska 50 do 65, Praštediona 957-50—965-625, Jugoslov. Union 150—160, Jugo 67—68. Srbska 120—142, Ljublj. kred. 120 d.. Mednarodna 68 d., Narodna 6250 d., Zemaljska 120—121. — Industrije: Šečerana Osijek 220—230, Trboveljska 240 do 245, Slavonija 220 d., Vevče 120—122. Sumska 25 d., Guttinann 107—110. Danica 65 d. Drava 235—236, Isis 46 bi.
Dunaj. 14. julija. Bankverein 14-70. Dunav-Sava-Adria 13-15, Prioritete 93-20, Trbovlje 29-95, Leykani 2'—.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 14. julija. 7% Blaire 78-50—7950 Newvork, 14. julija. 8% Blaire 88—90.
Lesno tržišče Ljubljana, 14. julija. Tendenca: neizpreme-njeno mlačna, promet: 12 vagonov bukovih drv (eksek).
Žitna tržišča Ljubljaua. 14. julija. Tendenca: neizpremenje-no stalna, brez prometa.
Soinbor, 14. julija. Pšenica: bačka, sreni. slav. 79 kg 170—172-50. Koruza: bačka 90—101 — Ječmen: bač., sreni. 97-50—100. Oves- bački srem., slav. 160-165. Otrobi: bački, pšenični stari v juta vrečah 115-120. Moka: bačka 00 260—280. 2. 245—260, 5. 235—250. 6. 225—235, 175—185. Tendenca: neizpremenjena. Promet skupno 94 vagonov.
Novi Sad, 14. julija. Pšenica: sremska nova, 78-90 kg 171—173. Koruza: bačka 99—100. sremska Indjija 102-50—105-50, Šid sremska 102-50—105. Ječmen: sremski 64 kg 102-50 do 105. Otrobi: bački, stari 117-50—122. Moka-bačka 00 280-300. 2. 260-280. 5. 240-260 6. 220-230, 7. 180-190, 8. 125-135; srem slav’ 00 265-270. 2. 245-255, 5. 230-240 6. 215 do 220, 7. 178—180, 8. 120—130. Tendenca za koruzo čvrsta, ostalo: neizpremenjeno. Promet: pšenica 31 vagonov, koruza 14, moka 12 vagonov.
Oto
mane
V različnih vzorcih in najmodernejših oblikah peresmce, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri
Franc Sajovic, Ljubljana, Stari <«q 6
Morski vrag
eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4.
Gramofonske ploSče po 3 Din
izposojuje „ŠLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2.	1501
Japonska kavarna
Lovska in Cankarjeva kavarna, povsem moderno renovlrana, le nanovo ofvorjeno dne 7. t. m. v kolodvorski ultca 29, gostilna tn kavarna »LEON*. Lep senčnat vrt z vhodom iz Miklošičeve c. in Kolodvorske ul. Odprto vsak dan do 2. ure ln odprto od 4. ure. — Otvoritev se izvrši z Oodbo in raznovrstno zabavo. Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Mrzla In topla jedila vedno na razpolago.
Pridite in ne bodete se kesali.
Se priporočaja
Leon in Fani Pogačnik
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4.
Splošno kleparstvo, vodovodna instalacija in kritje tesno-cement, streh
J. Košar nasl.
D. Cotič
Ljubljana, Hrenova 7
se cenjenemu občinstvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 1476
Vse barve, lake in firneže
dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri
„Lustra“ V. Laznik
Ljubljana
Gosposvetska cesta 12
poleg restavracije ,.Novi Svet“
1520
Pozor!	Pozor!
Pleskarska in ličarska dela
za privatnike in nove stavbe
z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno Ivan Genussi, pleskar, Lublana, Igriška ul. 10
1593	Postrežba	točna!	Cene	solidne!
|flakulat urni papir
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Vrtne 579 zaklopne stole
prodala pisarnaTribuč
na Glincah — tel. 2605
liegiiji Zorna
prekrasni ljubavni roman. Cena Din 30-—, v platnu vezan 35'—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4
Priporoča se
naravni domači
tvrdke „Malifl&“
Ljubljana VII
Medvedova ulica 4
Zakon , o uradnikih
(U.Z.) Nulno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ..Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker le zaloga majhna.
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž
najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljiibltana, Židovske ul* a* la Slad Iul
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 39/3.	1075
Razpust društva.
Društvo »Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo na Veliki Loki« je razpuščeno, ker /,e več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. julija 1931.
VI. N. 16.432/1.	1976
Izprememba v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. 111 n v a t y Robert, zdravnik v Ljubljani, je Lil vpisan v imenik zdravniške sbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska Lanska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. julija 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg la 126/31—3.
1969
Oklic.
Tu toži Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n. z. po dr. Česniku, odvetniku v Novem mestu, Šetina Franceta, pos. iz Dol. Lakovnic št. pri Novem mestu, radi 9000'— dinarjev s prip.
Prvi narok bo' 2 2. julija 1931 ob p o I d e v e t i h tusodno v sobi št. 58, L n.
Neznanega bivališča odsotnemu tožencu se je postavila za skrbnico njegova žena šetina Marij«, pos. žena iz Do). Lakovnic štev. 5.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. la.,
dne 10. julija 1931.
•k
C 252/31—7.	1924
Oklic
Tožeča stranka Hranilnica in posojilnica v Dobju je vložila proti toženi stranki Jaz-binšek Jakobu in Julijani, posestnikoma v Jeseniku 14, radi Din 6250-— in Din 314-—
* prip. k opr. št. C 252/31—1 tožbo.
Narok za listno razpravo se je določil na
8. avgusta 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 9.
Ker je bivališče tožene stranke Jazbinšek Jakoba neznano, se postavlja viš. pis. ofi-cijal Kokol Josip v Laškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno odgovornost in »trožke, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. II., dne 3. julija 1931.
$
Nc I 143/31—1.	3972
Oklic.
Na predlog Škofiča Janeza, posestnika na Suhi štev. 28, je dovolilo podpisano sodišče
* sklepom z dne 9. julija 1931, Nc 1143/31-1, uvedbo amortizacije naslednjih, pri predlagateljevem zemljišču vi. št. 46 kat. obč. Suha zastavno-pravno zavarovanih terjatev;
1. Kokalja Tomaža iz dolžnega pisma z dne 10. junija 1794 v znesku 100 gl. dež.
^/j.;
2. Škofič Lucije iz ženitne pogodbe z dne 30. januarja 1822 v znesku 42 gl. 56 kr. konv. velj. z naturalijami;
3. Škofič Jurija, Helene in Blaža iz gornje ženitne pogodbe in prisojila z dne 15. decembra 1847, za vsakega 89 gl. 16 kr. "ftnv. velj.;
4. Zupana Primoža v Šenčurju iz gornje *®oitne pogodbe in gornjega prisojila ter odstopnice z dne 7. januarja 1858 v znesku
gl. 16 kr. konv. velj.;
.5. Košnika Urbana na Suhi iz dolžnega f^snia z dne 27. aprila 1848 v znesku 150 gl. 8 prip.;
,.6. Zupana Primoža v Šenčurju iz izro-Cl,ne pogodbe z dne 31. januarja 1851 in odstopnice z dne 7. januarja 1858 v znesku >10 fj[. 44 hr.;
7. Luskovc Helene iz dolžnega pisma z <lne 16. marca 1853 v znesku 60 gl. s prip.;
& Šenka Jožeta na Suhi iz dolžnega pi-s,ria z dne 13. marca 1854 v znesku 60 gl. 8 Prip. in iz zakupne pogodbe z dne 13. ^Hrca 1854 v znesku 60 gl.; ter <*• Košnika Urbana na Suhi iz kupne po-<?«dbe z dne 4. marca 1856 v znesku 128 gl.
kr. g prip. iu VL dolžnega pisma z dne • ttiarca 1864 v znesku 50 gl. s prip.
. *si, ki mislijo, da imajo kako pravico teh terjatev, se pozivajo, da jo priglase podpisanem sodišč« najkesneje do
10. julija 1932, ker se bo sicer po brezuspešnem preteku lega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I.,
dne 9. julija 1931.
Nc I 144/31—1.
*
Oklic.
1973
Na predlog Grilca Antona mlajšega, posestnika na Štefaniji gori štev. 3, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 9. julija 1931, Nc I 144/31—1, uvedbo amortizacije naslednjih, pri predlagateljevih zemljiščih vi. štev. 42 in 102 kat. obč. Štefanja-gora zastavno-pravno zavarovanih terjatev:
1. Šubel Marije roj. Bakovnik iz ženitne pogodbe z dne 27. oktobra 1842 na doti v ostanku 50 gl. av. velj.;
2. Šubel Jožeta iz dolžnega pisma z dne 12. januarja 1849 v ostanku 7 gl. 50 kr. av. velj. s prip.;
3. lija Matije iz Pšenične police iz dolžnega pisma z dne 2. januarja 1854 v znesku 200 gl. konv. velj. s prip.;
4. Šubel Jurija iz izročilne pogodbe z dne 9. februarja 1870 v znesku 50 gl. a v. velj.;
5. Poličar Antona v Polici iz sodbe z dne
25. junija 1885, štev. 3427, v znesku 39 gl. 27 kr. s prip., in iz sodbe z dne 28. januarja 1886, št. 611, v znesku 12 gl. 1 kr. av. velj. s prip., kateri dve terjatvi sta vknji-ženi na z utesnitvijo § 51 z. z. že izbrisani terjatvi Šubel Elizabete roi. Gregorc na Štefanjigori iz ženitne pogodbe z dne 24. januarja 1870 na doti v znesku 650 gl. a v. velj.; ter
6. istega Poličar Antona iz sodbe z dne
26. maja 1886, št. 3130, v znesku 200 gl. s prip., katera terjatev je vknjižena tudi na zgoraj navedeni že izbrisani terjatvi Šubel Elizabete roj. Gregorc v znesku 650 gl. av. velj.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivajo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkesneje do 10. julija 193 2, ker se bo sicer po hrezuspeSnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I.,
.	dne 9. julija 1931.
Nc I 145/31—1.
1974
Oklic.
Na predlog Kalana Jakoba, posestnika na Jami štev. 29, je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 10. julija 1931, Nc I 145/31—1, uvedbo amortizacije naslednjih, pri predlagateljevih zemljiščih vlož. štev. 54 in 55 ko. Jama zastavnopravno zavarovanih terjatev:
1. Jenkole Jurija in Kalana Štefana iz Jame m dolžnega pisma z dne 27. aprila lodd, za vsakega po 25 gl.;
£“*?■ Jo^,ta iz dolžnega pisma z dne 25. oktobra 1838 v znesku 150 gl konv velj. s prip.;	B
„ 3. Kalan Marije in Kalana Lovrenca iz zenitne pogodbe z dne 12. januarja 1842 in prisojila z dne 12. decembra 1866, št. 6216, prve v znesku 300 gl. av. velj. in drugega v znesku 200 gl. av. velj., ter iz dolžnega pisma z dne 13. avgusta 1856, in prisojil z dne 20. aprila 1859, št. 1258, in z dne 10. avgusta 1859, štev. 2561, za vsakega po 331 gl. 60 kr. av. velj. s prip.; ter
4.	Jenko Janeza v Prašah iz razprave z dne 12 marca 1855, št. 936, v znesku 126 gl. av. velj.
Vsi, ki mislijo, da imajo kako pravico pri podpisanem sodišču najkesneje do
12.	julija 1932, ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče t Kranju, odd. I., dne 10. julija 1931.
E 109/31-10.	J061
Dražbenl oklic.
Dne 2 3. julija 19 31 ob poide-vetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin:	zemljiška	knjiga'	Središče,
vi. št. 276 in 272.
Cenilna vrednost: Din 2773'98 in Din 20.473-—; najmanjši ponudek: Din 1849'32 in Din 13.648-70.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobrj veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-
beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 27. junija 1931.
*
E 261/31—8.	1967
Dražbeni oklic.
Dne 30. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga ]/a škorno-Noviklošter, vi. št. 92, 153 in 154; Veliki vrh vi. št. 137; v celoti vi. št. 157.
Cenilna vrednost: 53.067-— Din; vrednost pritikline: 1500-— Din; najmanjši ponudek: 35.378 — Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več Uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj, dne 12. junija 1931.
•J;
E 409/31—2.	1968
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Polje, vi. št. 313.
Cenilna vrednost: 3963 Din 45 par; najmanjši ponudek: 2642 Din 30 par.
Pravice, katere bi . ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zd/ažitelja, ki je ravnal v dobri veri. /
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okmjno sodišče Novo mesto, dne 9. julija 1931.
$
E IX 5344/30-31.	H>64
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 38.
Cenilna vrednost: 148.73735 Din; najmanjši ponudek: 99.158'22 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ved uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd, IX., dne 24. julija 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatkj pri nastopnih zadrugah:
767. Sedež: Vinski vrh.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Viničarska gospodarska ladru-ga, registrovana zadruga s omejeno navezo v Vinskem vrhu.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. marca 1931. se je zadruga ra združila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Grlica Matevž, čevljar, Kajzer 19, dosedanji član načeflstva.
Likvidacijska firma: Viničarska gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zave®& v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1931.
Firm. 558/31 — Zadr. IV. 47/4.
*
768. Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ptuju, registmvana zadruga z omejeno zaveio.
Po sklepu občnega zbora z dne 18. februarja 1931. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Gorup Josip, šol. nadzornik v Ptuju, Rižner Franc, arh. uradnik pri sreskem načelstvu v Ptuju, Škrinjar Ivan, zvaničnik pri sreskem načelstvu v Ptuju.
Likvidacijska firma: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno' zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako, da pod pisanim, tiskanim ali s štampiljo odtisnjenim besedilom tvrdke pristavita kolektivno 2 likvidatorja svoj podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 26. junija 1931.
Firm. 561/31 — Zadr. IV. 42/3.
Konkurzni razglasi
Sa 1/31-24.	°	197€
Oklic.
Konkuana stvar Ostreliča Jožeta, trgovca v Črnomlju.
Potrditev poravnave z dne 6. junija 1931. opr. st. 23, je pravomočna.
„ Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Vse prosto razpolaganje dolžnika omejujoče odredbe se razveljavijo.
Poravnalni upravnik dr. Malnerič se odveže svojih poslov.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II. dne 8. julija 1931
Razglasi raznih uradov in oblastev
1059
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 8. julija 1931.
Akliva.
Dinarjev
Metalna podloga ................. 2.002,768.090 79
Devize, ki niso v podlogi	.	.	114,600.637 ttf
Kovani novec v niklu ....	29,112.890-8&
iJemoneliziiauo srebro	.	.	.	33,907.938"94
Posojila......................... 1.506,216.109-7«
Vrednostni papirji.................... 27.420.000--
PrejSnjii predujmi državi . . 1.825,357.381 « Začasni predujmi gl. drž. bla-
,, Kajni............................ 100,000.000-.-
V rednosti rezervnega tonda .	90,648.322-51
Vrednosti ostalih fondov . ,	4,180.817-73
Nepremičnine........................ 137.020.906-46
Kaana aktiva......................... 30,366.895-92
5.992.209.387-38
Pasiva.
KaP'lal................... 180,000.000-
Rezervni fond	97,716.165-38
”sUlh	  4,181.464-90
Novčamce v obtoku , . . . 4.798,896.860--
Obveoe na pol«z.......... 703,301.343-9«
Obveze z rokom........... 153,743.326-75
Rasna pasiva .	, . .	54,370.226-37
5.992.209.387-38
ObloJi m obveze........ 5.502,196.203-9»-'
Celotno kritje..................... 39-03%
Kritje v zlatu  ............................ 28-02%
Obrestna mera:
po eskomptu......................... . . .
po lombardu...............................
V metalni podlogi se računi: d J nar v zlalu za en dinar, angleški funt za 26 dinarjev, do lar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, Švicarskd in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
*
Št. 19.335-1931-11.	1962-3-1
Natečaj
za vpis v Šolo za zdravstvene pomočnike.
Šola narodnega zdravja v Zagrebu razpisuje na podlagi zakona o strokovnih šolah za pomožno osobje v socijalni in zdravstveni službi z dne 13. novembra 1930 natečaj za sprejem učencev v Šolo za zdravstvene pomočnike.
Namen te Sole je, da usposobi poniožn strokovno osobje za delo pri pobijanju nalezljivih bolezni in za nadzorstvo nad življenjskimi potrebščinami.
Po dovršitvi te šole se učenci lahko namestijo kot dezinfektorji ali tržni nadzorniki v higijenski ali javni zdravstveni služr bi po predpisih zakona o uradnikih.
V šolo se sprejemajo učenci z najmanj štirimi, z uspehom dovršenimi razredi srednje ali meščanske šole, ki niso mlajši od 18 in ne starejši od 28 let. Pouk v šoli traja 12 mesecev in se prične dne 1. septembra 1931.
Prošnje, po predpisih kolkovane in opremljene s krstnim listom, domovinskim listom, šolskim izpričevalom, zdravniškim izpričevalom o vedenju, je treba poslati najkesneje do 1. avgusta 1981 na Šolo narodnega zdravja v Zagrebu, Mirogojska cesta 4, kjer se lahko dobe tudi vse detajlne informacije o šoli.
Pristojbina za vpis znaša Din 100’—.
»Šola narodnega zdravja v Zagrebu, dne 2. julija 1931.
*
1971
Objava.*
Odpustnico nar. osnovne šole, izdan« 20. septembra 1919. kat. št. 8 v Studencu-Igu na ime Dolinšek Martin iz Pijavego-rice, je stranka izgubila.
Proglašam jo za neveljavno.
Šolsko upraviteljstvo na Studeneu-Igu, dne 12. julija 1931.
Razne objave
Razid društva.
197'
Društvo poštnih, telegrafskih in telefon skih uradnikov v Ljubljani se je po sklepi
izrednega občnega zbora od 27. junija 1931 prostovoljno razšlo.
Slabina Josip, t. r.,
bivši predsednik.
Stran 8
JUGOSLOVAN
Sreda, 15. julija 1931.
P. Ripson:	14
Marsove skrivnosti
(Roman.)
Med vožnjo je imel Robert priliko, da je natančneje spoznal Trinavata in njegovo naravnost bajno sp'ošuo znanje vseh človeških ved, znanosti in umetnosti. Razen sanskrita, tamula in hindustanija, treh glavnih indijskih jezikov, je s popolnoma čistim naglasom govoril angleščino in francoščino. Znal je pa tudi arabsko, per-žansko in kitajsko in prečital je najslavnejše pisatelje vseh narodov.
Z začudenjem je spoznal Robert, da je njegov novi gospodar prav dobro poučen o najnovejših iznajdbah v vseh panogah tehnike in znanosti. Najtežje probleme je tako jasno in točno, a tudi s takšno lahkoto analiziral, da ga je Robert naravnost občudoval. Kljub svojim diplomam in iznajdbam se je čutil majhnega v družbi tega starca, ki je bil živa enciklopedija vseh človeških ved.
A kljub temu je bil Robert zelo zadovoljen, kajti ni imel več denarnih skrbi. Ze prvi dan mu je bil Trinavat dal na potovanju sveženj bankovcev. Bilo je točno deset tisoč dolarjev. Samo ena stvar ga je vznemirjala, da namreč ni bil obvestil svojega prijatelja Pinta, da odpotuje in da se mu je slučajno nudila izborna služba. Večkrat mu je hotel pisati s pota, toda brahman Trinavat je znal to vedno preprečiti.
—	Za to, kar morava midva storiti, mu je dejal, je
zelo važno, da živa duša ne ve, kaj se je z vami zgodilo in da se nihče za vas ne zanima. Pozneje vam bom povedal, na kakšen način boste lahko prišli v zvezo z Mr. Pintom. Sicer pa bodite pomirjeni, godi se mu izborno.
Robert se ni upal ugovarjati svojemu čudnemu so-trudniku. Vendar mu ni bilo prijetno, če je pomislil, da bo Pint mnenja, da je nehvaležnež in da ga tako malo ceni, da mu niti ene karte ne piše, ali pa, kar bi bilo še hujše, če misli, da se mu je pripetila kakšna nesreča in ga smatra za mrtvega. Krasno in nad vse zanimivo potovanje in še bolj zanimivi razgovori s Trinavatom so ga pa slednjič tako zamotili, da je pozabil svojega starega tovariša.
Ko sta dospela v Karikal, eno redkih francoskih kolonij v Indiji, je dejal Trinavat Robertu, da je najbolje, ako zamenja svojo evropsko obleko z indijskim šominom, da si dene na glavo bel turban in da obuje orijentalske copate. Šomin je kos zelo lahkega muse-lina, ki se ga ovije okoli telesa. Dolg je 25 do 30 metrov. Razen tega si je Robert obril svoje svetle brke in lase. S svojim precej dolgjm in suhim obrazom in zagorelo kožo je izgledal kot pravi Indijec. Samo svetlo modre oči in energične kretnje bi ga bile lahko izdale. Vendar mu je Trinavat dejal, da naj se čim manje meša med ljudi.
Dva dni sta se odpočila v Karikalu, nato sta pa nadaljevala potovanje. Na slonovem hrbtu sta potovala v notranjost dežele, proti samostanu Šelambrumu. Pot je
Robertu zelo ugajala. Nikdar še ni bil videl tako bujnih gozdov, tako lepih cvetlic in nikdar še ni vdihaval tako blagodišečega zraka. Zdelo se mu je, da se je iz prejšnjega življenja preselil v neki novi, bajni svet. Ni vedel, ali je vse to res, ali samo sanja. Predvsem se je pa čudil, s koliko točnostjo in razkošnostjo je bilo prirejeno to potovanje. Prenočevali so vedno pri bogatih indijskih veleposestnikih, kjer so jim bile rezervirane sobe in služabniki. Vsi so se jim klanjali v nekakem svetem strahu in nihče si jih ni upal nagovoriti.
Nekega popoldneva so dospeli v šelambrunski samostan. Nad gosto šumo palm, magnolij in bambusov se je dvigalo prekrasno in ogromno svetišče. Robert si niti v sanjah ni mogel predstavljati, da obstojajo na svetu tako prekrasne palače. Ko so prišli skozi zunanje obzidje, je zapazil cele vrste palač in svetišč iz belega in črnega mramorja, iz rožnatega porfirja in sivega granita. Med njimi so bili ribniki, po katerih so plavali med cvetočimi vodnimi rožami majhni krokodili. Povsod so bili postavljeni mramornati kipi slonov, beli in črni stebri in kipi bogov.
Robert se je navduševal pri pogledu na te krasote, ali naenkrat je vzkliknil od groze. Na bregu svetega ribnika, kjer se brahmani umivajo in kjer perejo kipe bogov, je bilo kakšnih sto moških v strašnih legah. In-ženjerju se je zdelo, da je prišel v najgloblji del kitajskega pekla.
—	Kam ste me privedli? je vprašal Trinavata, ki je stal popolnoma mirno poleg njega.
Velik jezikovni talent
Nemški časopisi 'poročajo, da je bil nedavno umrli nemški legacijski (poslaniški) svetnik Emil Krebs eden uajvečjih jezikovnih talentov, kar jih doslej pozna zgodovina: govoril je baje nad 100 jezikov! Svoj talent za jezike je pokazal že v ljudski Soli, še bolj pa kasneje na gimnaziji. Ko je. bil še mal šolarček, je iztaknil nekje francoski slovar iji iz tega slovarja se je naučil francoski. Ko je dovršil srednjo šolo, je znal že 12 jezikov. Njegovo obsežno jezikovno znanje mu je tudi odprlo vrata v diplomatsko službo že takrat, ko so mogli postati diplomatje le grofi in baroni — oti pa je bil sin ubogega tesarja. A tudi kasneje, ko je dosegel v svoji službi že visoko mesto, se ni nikdar nehal učiti, ampak se , je. še proti koncu svojega življenja naučil nekih afriških jezikov.
Celo mesto za reveže
V Parizu namerava -znana »armada spasa« (rešilna vojska) sezidati kar celo posebno mesto za reveže. Mestna občina je dala upravi armade na razpolago obširna stavbišča, armada pa pridno zbira prostovoljne prispevke. Doslej so nabrali že 1 milijon frankov; ne dvomijo pa prav nič, da bodo v kratkem nabrali še nekaj milijonov, ker je na oklicih na prispevke podpisano prav vse, kar ima v Franciji kakšno ime. Seveda bo dala tudi država nekaj denarja za »armado«, ki je preskrbela za reveže lansko leto nad 800.000 prenočišč in jim razdelila nad 2 milijona obedov in večerij.
Načrti za novo »mesto« so že izdelani. Iz načrtov se vidi, kako sijajno hočejo pomožno akcijo za reveže organizirati. Zgradili bodo velikanske delavnice, kjer se bodo reveži lahko učili raznih rokodelstev, potem bodo imeli svoje zdravnike in svoje odvetnike, ki bodo ljudem dajali telesno in pravno pomoč. Posredovalnica za delo bo imela zveze z vsemi delodajalci; za otroke bodo pa naredili ogromna igrišča. Da bo vladala povsod največja snaga, se razume samoposebi. Kuhinje in obednice bodo najmodernejše urejene, obširne spalnice pa bodo imele vedno dovolj prostora za brezdomce. Male rodbine bodo dobile tam lahko tudi skromna, a zdrava rodbinska stanovanja.
Poskus »armade spasa«, enkrat za vselej odpraviti bedo v Parizu, je največji in najobšir-nejši od vseh dosedanjih poskusov. Cela naprava pa bo veljala precej manj, kakor je veljala Francijo samo ena ura svetovne vojne!
Zavetišče za tiče
Prebivlci Newyorka so znani kot veliki ljubitelji živali; posebno radi imajo tiče in v New-yorlcu je ni skoro rodbine, ki ne bi gojila vsaj kakšnega kanarčka ali drozga, če si že ne more kupiti papige.
Poleti pa, ko vse hiti na oddih kam na morje ali na deželo, je s tiči križ. Kdo jih naj redi in kdo goji? S seboj jemati jih pa tudi ne gre vedno.
Ta položaj je znala dobro izkoristiti neka podjetna ženska, ki je ustanovila posebno zavetišče za tiče. Zenska ima v oskrbi vedno na stotine tičev, ki jih zna tudi zdraviti.
Takse pa so precej visoke. Tako je treba plačati n. pr. za kanarčka po 1 dolar na teden; za papige pa računa gospa po 3 dolarje na teden. vNavadni« tiči pa veljajo nekaj manj.
»Nad« — ovce
Znani pomlajevalec ljudi profesor Voronov se je lotil že pred leti tudi »pomlajevanja« ovc. On pa ne »pomlajuje« samo starih ovc in ovnov, ampak še mlade ovce, ker hoče na ta način vzgojiti neko vrsto »nad«-ovc. Svoje poskuse je delal v Alžiru in tako mlade »pomlajene« oz. okrepljene ovce so sedaj na kolonijalni razstavi v Parizu. »Nad«-ovce tehtajo povprečno po 139 funtov, torej po 24 funtov več kakor navadne ovce, pa tudi njihova volna je odlične kakovosti. Afriški ovčarji »o baje od »nads-ovc vsi navdušeni in slave Voronova kot svojega največjega dobrotnika.
JNove nemške loKomonve za tovorne viane
Uprava nemških državnih železnic je naročila nove lokomotive za tovorne vlake. Lokomotiv ne goni več para, ampak Diesel-ovi motorji.
Nove vrste obleke za gasilce iz azbesta
Ameriški gasilci nosijo nove vrste obleke iz azbesta. Te obleke, ki ne gore, so posebno pripravne pri požarih na petrolejskih poljih, kjer so se zelo obnesle.
Neverjetno praznoverje
Na otoku Siciliji se je dogodilo to-l»:
Devetnajstletno dekle je bolehalo na histeričnih krčih. Vse ženske v vasi pa so bile trdno prepričane, da tu ne gre za bolezen, ampak da je dekle »Obsedeno«, in so dekle tako dolgo prepričevale o tem, da ima v sebi samega vraga, da je tudi dekle verjelo, da je obsedeno. Ko so ženske videle uspeh svojega pregovarjanja, so dekletu svetovale, naj gre k neki 83-letni starki, ki je slovela kot najboljša čarovnica daleč naokrog, in naj jo vpraša za svet, kako bi pregnala vraga iz sebe. Starka Je svetovala, naj si da dekle zabosti v meča toliko igel, kolikor jih zdrži. Dekle je res ubogalo in ženske so ji nabodle v meča 64 igel! Jasno je, da je trpelo ubogo dekle silne bolečine, tako da so morali poklicati zdravnika. Zdravnik je dal dekle takoj prepeljati v bolnico, kjer so noge preiskali z rentgenom in ugotovili število igel. Igle so iz nog odstranili, praznoverne ženske s »čarovnico« vred pa bodo imelo opravka z oblastjo.
Draga postelja
Moskovski dopisnik velikega ameriškega lista »Ne\vyork Ilerald«-a poroča, s kakšnimi težavami so se morali v Moskvi boriti trije ameriški inženerji, predno so prišli do zložljive postelje. Takšno posteljo so iskali tri dni po vsem mestu, pa je niso mogi najti. Ponujali so jim pač železno posteljo brez žimnice za 3000 Din, potem pa star divan za 4000 Din, toda ta starina inženjerjem ni bila všeč. V svoji zadregi so se nato obrnili na ministrstvo za vnanje zadeve s prošnjo, naj Jim pove, kje bi v Moskvi mogli kupiti zložljivo posteljo. Po precej dolgem čakanju so res dobili neko pisanje, naslovljeno na neko tvornico pohištva, z dovoljenjem, da sme tvornica eno posteljo izročiti inženjerjem za 800 dinarjev. Ko so pa posteljo peljali T svoje stanovanje, so jih ljudje na ulici neprestano vstavljali in spraševali, kje so dobili to dragoceno redkost. Ko so pa zvedeli, da so to Ame-rikanci, katerim je pomagal do postelje urad za vnanje zadeve, so se žalostno razhajali,... i
Za kratek čas
>To je bilo nekaj strašnega — v sobi je bilo popolnoma temno, pa pride kar nenadoma noter neka ženska postava in jaz sem jo poljubil...« »A tako, in ti si mislil, da je to tvoja žena?« »Saj je tudi bila!«
Schmeling — svetovni boksarski prvak
Nafta alika j« posnetek prvih izvirnih fotografij o boksarskem boju med Schmeling o m in Striblingom. — Na levi: Schmeling je z mo5-nkn udarcem spravil Striblinga na tla; Stribliog leži nezavesten v kotu; sodnik šteje; Schmeling pa je pripravljen na nov napad. Na desni:
sodnik visoko dviga Sclimelingovo roko in ga proglasi za zmagovalca.___________________________________________
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva olioa 28L Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnelt. — Za inaeratnl del odgovarja avgust Kesmaa. — Val t Ljubljani.