$ # Navaden èlovek se danes pogosto sreèa s precenjenimi prièakovanji do znanosti, ki ji pripisuje skoraj bo`je lastnosti. Za prvi stik je poskrbljeno `e v otroštvu, ko razliène ri- sanke prikazujejo, kako so dobri ali hudobni znanstveniki sposobni unièiti ali rešiti svet. Sporoèilo, ki presega okvir veène bitke med dobrim in zlim, se glasi: znanost je “kakor Bog”. Èloveštvo bo z znanjem doseglo vse, kar si `eli. Ali bo to obvladovanje sveta in èlo- veka ali pa bo to odrešitev, pa je odvisno od zmage dobrega ali zla. V risankah potem ned- vomno vedno zmaga dobro, vendar nikoli tako popolno, da ne bi moglo biti “še ene bit- ke” jutri. Otrok seveda ne razmišlja o vseh teh stvareh, ampak preprosto gleda, kar mu poka`ejo in se èudi sposobnostim vsakokrat- nega super-heroja. Zgodba se na tak ali dru- gaèen naèin nadaljuje in ponavlja skozi vsa starostna obdobja. Za vsako izmed njih poz- namo knjigo ali film, filozofijo ali preprièa- nje, ki podpira tezo, da je znanost potencial- no vsemogoèna. Èe razumemo znanost kot sistematièno in urejeno nabiranje znanja o vnaprej dolo- èenem predmetu, ki ga študira po sebi lastni metodologiji, potem moramo brez ugovo- ra priznati, da je znanost po definiciji nekaj zelo minljivega. Znanost je usmerjena v (svoj) napredek, ki ga razumemo kot boljše razu- mevanje predmeta lastnega raziskovanja in boljšo uporabo pridobljenih vešèin. V mo- dernem svetu je povezava med vedenjem (znanostjo) in uporabnostjo (tehniko) na pr- vem mestu. Znanost, ki ne najde svoje poti v praktièno, industrijsko — se pravi mno`ièno komercialno — uresnièitev, ki jo omogoèa teh- nika, je zapostavljena in ni zanimiva za fi- nanèna središèa, ki spodbujajo to povezavo s pogledom na svoj dobièek. Znanost zaradi vedenja in razumevanja stvari same na sebi ali antièno iskanje modrosti `e dolgo nimata veè primata. Na prvem mestu je sposobnost, da iz svojega znanja pridobimo nekaj upo- rabnega in da s tem zaslu`imo. Zaradi tega so humanistiène vede nekoliko zapostavljene, pa ne vse enako, najbolj trpita zaradi zapo- stavljanja modrosti teologija in filozofija, ki ne moreta prispevati nièesar, kar bi lahko “iz- merili” ali spremenili v materialno dobrino, ki bi prinašala dobièek, kakor npr. “anketa o javnem mnenju”, ki jo lahko prispeva so- ciologija in igra pomembno vlogo v obna- šanju in naèrtovanju dejanj kake vlade ali po- litiènih strank. Povelièevanje znanosti zlahka pripelje do omejenosti, ki nosi ime “fahidiotizem”. O “fahidiotu” govorimo takrat, ko je znanstve- nik na svojem specifiènem podroèju sicer re- snièen strokovnjak, a zaradi nesposobnosti povezovanja in usklajevanja svojega znanstve- nega podroèja z drugimi podroèji in umeš- èanja lastne stroke v širši kontekst postane podoben neukemu èloveku takoj, ko je pri- siljen prestopiti prag njemu znanega. Fahi- diotizem je lahko posledica napaèno zastav- ljenega splošnega (šolskega) izobra`evanja, kar pomeni, da je omejenost na posamezno vgrajena v vseh stopnjah vzgojno-izobra`e- valnega sistema, lahko pa je tudi posledica osebne omejenosti znanstvenika samega, ki ni imel in nima èasa, da bi svojo pozornost namenil tudi drugim stvarem, ne samo svoji veliki znanstveni ljubezni ali projektu. Na- predek in kolièina védenja, ki se je nabralo na vseh podroèjih znanosti v zadnjih dveh    = !            " stoletij, je `e tako velika, da je potrebno veliko vztrajnega napora, da postanemo “znanstve- niki” ali “strokovnjaki” na enem podroèju. Zato je toliko bolj pomembno, da si prido- bimo vsaj osnove širine med obveznim uè- nim procesom v srednji šoli, a tudi na uni- verzi bi bilo kaj takega potrebno in primerno. Znanje se v naši dru`bi èedalje hitreje spreminja v tehniko. Brez te uporabne vred- nosti znanost ni veè cenjena. Vedenje se mora kar se da hitro spremeniti v nekaj, kar pri- naša denar investitorju. Hitri in materialno uèinkoviti koraki v tej smeri so nas pripeljali na sedanji ekološki rob, ko gledamo opusto- šenje narave, ki smo ga sami povzroèili s svojo omejenostjo, ker nismo pretehtali mo`nih posledic mno`iène uporabe naših lastnih izu- mov, s pohlepom in potratnostjo, ker ma- sovno te`imo za pravim luskuzom, in kjer `e okušamo prve posledice vremenskega nerav- novesja. Èeprav je za splošno rabo še vedno v veljavi preprièanje, da nas bo znanost re- šila vseh tegob zemeljskega `ivljenja, pa znanstveniki niso veè preprièani v to. Po dru- gi strani — in to je morda paradoks — pa je resnièna rešitev skrita le v bolj poglobljenem in celostnem vedenju (znanju oz. poznava- nju) problemov, ki smo si jih sami, kot èlo- veštvo, povzroèili. Vedno bolj jasno se po- stavlja vprašanje: “Kaj moramo storiti, da bomo ohranili naše okolje in ohranili, kar je še mogoèe ohraniti?” Odgovorov na to di- lemo je mnogo in èloveštvo si niti malo ni edino, kaj je dol`an vsak storiti, da bo zemlja — naš planet — ostala prijazen dom za èloveka. Vse preveè so odgovorni še zazrti v svojo last- no moè, v prednosti za svoje dr`ave in pod- jetja in so premalo pripravljeni na skupen na- por, ki bo potreben, da se ekosistem zemlja popolnoma ne poruši. Pri ekološkem vprašanju se vse še vedno vrti okoli znanosti in razuma. Vera je prisi- ljena stati ob strani in jo mnogi v svojem praktiènem ateizmu ne jemljejo resno. Kaj bi lahko prispevala vera? Tega gledišèa si mnogi niti teoretièno noèejo ogledati, kaj še- le, da bi se z njim sooèili. In vendar je iz raz- voja stvari oèitno, da smo dol`ni tudi ver- sko izkušnjo, nauk in skupnost vkljuèiti v raz- mišljanja, tako lokalna kakor svetovna, za re- ševanje nastale katastrofalne ekološke situa- cije. Svetovni problemi, ki izhajajo iz mno- `iène, poceni in potratne uporabe tehniènih izumov, so namreè moralne narave. Ali smem vse, kar zmorem? Ali smem vse, kar `elim? Odgovorov na ta vprašanja ne morejo dati posamezne vede same, ampak jih lahko pris- pevata le filozofija in teologija. Vse znano- sti se prej ali slej sreèujejo z zahtevnimi mo- ralnimi vprašanji, na katere pa s svojo me- todologijo ne morejo in tudi ne smejo dati odgovorov. Èlovek, ki hoèe biti enovito in koherent- no bitje, ne more prenesti razbitosti znotraj samega sebe. Vera in znanost se brez dvoma sreèata v znanstveniku. Znanstvenik je kot èlovek lahko veren ali neveren. Verujoèemu je nemogoèe, da bi pisal “znanost” z veliko zaèetnico, drugemu se kaj takega prej ali slej lahko zgodi. Prvi upošteva moralni nauk, ki sledi iz njegove vere in se nanaša tudi na nje- govo delo, saj je moralni nauk le eden in velja vedno in povsod, drugi izbira le po lastni pa- meti in presoji, zaradi èesar je bolj podvr`en nekonsistentnosti in zmotam. Odgovori na zgoraj postavljena vprašanja so zato pri ver- niku zlahka drugaèni, morajo pa biti tudi bolj celostni in skladni kakor pri neverujoèem. Verniku je jasno, da nikoli ni nujno, da bi smeli “vse, kar zmoremo”. Vsako èloveško dejanje moramo presojati v odnosu do do- brega. Poleg tega pa so nekatere stvari ver- niku svete in zato nedotakljive. K nedotaklji- vim stvarem spada prav gotovo vse, kar se na- naša na èloveka, na njegovo dostojanstvo in spoštovanje njegove osebe. Verniku ni do- voljeno niè, kar bi teptalo katero teh razse`- nosti èloveškega bivanja. Na prvi pogled se    # # zdi splošno sprejeto, da veljajo èlovekove pra- vice vedno in povsod in za vse, vendar dejstva tako preprièanje zlahka postavijo na la`. Po- skusi s kloniranjem èloveka, zamrzovanje op- lojenih èloveških celic in še mnogo podobnih stvari dokazuje, da se ne spoštuje osnovne èlo- vekove pravice, tj. njegove nedotakljivosti. Neverujoèi so pri vseh odloèitvah sami pred svojo vestjo, ki jo oblikujejo brez pomoèi pre- poznavnega uèiteljstva. Sami so zato, ker ne priznavajo zunanjega izvora moralno-etiènih norm, a tudi zato, ker nimajo obèestva ali skupnosti, ki bi jim pomagala vztrajati pri odloèitvah, ki gredo proti toku javnega mne- nja in osebnih koristi. Morda bo kdo opo- rekal, èeš tudi verniki s svojim dejanji nas- protujejo naukom svoje lastne vere. Res je, vendar se moramo zavedati, da je to pomanj- kljivost ali greh, nikakor pa ni dr`a, ki bi jo vera spodbujala. Nedoslednost med lastni- mi dejanji in naukom vere je za verujoèega veèji problem kakor za zunanjega opazovalca. Vera in znanost se gibljeta v popolnoma razliènih sferah èloveške eksistence. Znanost je minljiva in se nadgrajuje tudi z zanikanjem, zavraèanjem starega. V njeno lastno struk- turo je vgrajen napredek, ki vkljuèuje tudi revolucijo, spremembo smeri. Vera (pred- vsem v smislu religije, ker moramo vero poj- movati vedno kot osebno privr`enost nekemu Bogu) pa organsko raste v spoznavanju Boga. Rast v obèestvu je proces, ki ga vera ponu- ja osebi. V tem procesu je izkljuèena vsaka sprememba smeri, vsak prelom s preteklostjo, kajti vera se predstavlja kot “ista”. Tako krist- jani danes izpovedujemo “apostolsko vero”, ki postaja bolj in bolj naša vsakiè, ko jo iz- povemo. Po dvajsetih stoletjih pa je znanje o naši veri veliko bolj jasno in strukturira- no, kakor je bilo na zaèetku med apostoli. S sebi lastnim naèinom je Cerkev uredila in razlo`ila stvari, ki jih veruje. Pri tem je ohra- nila nedotaknjeno skrivnost tako, da ni mo- goèe z razumom zapopasti in si podvreèi predmeta verovanja. Osebni pristanek na re- sniènost razliènih dogmatiènih trditev in mo- ralnih zahtev je neobhodno potrebna zahteva, da se smemo prištevati med vernike. Neve-    Christoph Steidl Porenta: Kelih Apostoli (detajl) za podutiško `upnijo.     rujoèi lahko z razumom prepozna le sklad- nost nauka in uresnièljivost moralnih zah- tev doloèene religije. Veè kot le to je `e zna- menje neke stopnje verovanja. Mislim, da smem trditi, da si vera in zna- nost v nièemer ne moreta nasprotovati. Pre- prièan sem celo, da ima vera veèji vpliv na znanosti kakor obratno. Marsikdaj deluje vera kot zavora znanosti. Va`no je, da raziš- èemo razloge za zaviranje ali odvraèanje zna- nosti od nekaterih smeri raziskovanj. Vera deluje v tem smislu predvsem, kadar gre za `ivljenje, predvsem èloveško, ali ko prepozna unièevalno moè, ki jo znanost lahko spro`i. Vera sprašuje znanost, ali “je dobro, kar delaš in raziskuješ”, obenem pa vsakega èloveka ne- nehoma spodbuja, da bi krotil svoj pohlep in brzdal svojo naravo. “Ne smemo vsega, kar zmoremo” postane tako maksima ravnanja tako znanosti kakor industrije, tako èloveštva kakor èloveka. Napovedani ekološki kolaps zemlje kli- èe znanost k interdisciplinarnim študijem, ki bi omogoèali boljše razumevanje posledic naših sposobnosti in delovanja. Povezovanje v celoto ni nov pojav, saj so se ga v antiki in srednjem veku veliko bolj zavedali kakor da- nes. Novo je izhodišèe. Razbitost na posa- mezne stroke s poslediènim “fahidiotizmom” mnogih vodilnih znanstvenikov in ideološko zaslepljenih voditeljev, ki so hoteli na silo uve- ljaviti svoje preprièanje, ter enostransko ra- zumevanje razvoja sta znanost odtujila mo- drosti in razumnosti. K pravemu interdisci- plinarnemu delu sodi tudi prispevek teologije kot zastopnice vere. Za pravo skupno delo pri razumevanju naše sedanjosti in njenega vpliva na prihodnost je in bo potrebno pre- magovati ovire, ki jih preteklost postavlja so- delovanju med znanostjo in vero oz. znans- tveniki in Cerkvijo. Trenutno je tehtnica morda še na strani tistih, ki zanikajo mo`- nost in potrebnost takega sodelovanja ter se oklepajo preteklega strogega izgnanstva teo- logije in Cerkve iz obmoèja interpretacij no- vih odkritij in njihovega povezovanja v ce- loto, vendar nas bo oèitno situacija — beri: ekologija — preprièala o potrebnosti skupnega razmišljanja za èim bolj verodostojno razu- mevanje naše realnosti. Vera torej nagovarja èloveške znanosti in jih izziva z vprašanji o njihovi uporabnosti. Ali znanost postavlja veri vprašanja, ki jo silijo v nove razmisleke in nove utemeljitve njenih veènih resnic? V bistvenih stvareh zna- nost ne nagovarja vere, ker se veroizpovedi — posebno razodete — napajajo v nadnarav- nem. V trascendenco pa znanost nima vstopa. Nadnaravno ni podrejeno poizkusom, me- ritvam in drugim podobnim stvarem. Pra- va nadnarava je duhovna in zato zunaj ob- moèja znanosti. Vendar je razumevanje na- rave danes drugaèno, globlje, boljše, kakor je bilo nekoè, zato znanost sili vero, da spre- meni svoje izraze, primere, da nagovori so- dobnega èloveka v skladu z njegovo vednost- jo, ki tudi vpliva na èutenje. Danes vemo, npr. kaj je strela in kako nastane, zato je tudi nesmiselno, da bi jo po bo`je èastili. Ni pa nobenega razloga, da ne bi ohranili zdravega strahu pred njo, saj vsako leto zaradi strel umre precejšnje število ljudi in moramo zato v nevihti iskati primerno zavetje pred “Zevso- vim bièem”. Prav tako bolje razumemo vre- me in spoznavamo vse silnice, ki delujejo v nemirnem ozraèju. Omogoèili smo si tudi pogled na Zemljo od zunaj. Z eno samo sliko dejansko zaobjamemo “pol sveta”, lahko pa si prièaramo obe polovici istoèasno. Zaradi humanistiènih ved bolje razumemo èloveka samega in zakonitosti, ki veljajo znotraj èlo- veških skupnosti. Vse to izziva vero, da se pri- lagodi v vseh stvareh, ki so prigodne. Vera sicer bolj nagovarja znanost in ji postavlja zahteve pametnega in modrega ravnanja, zna- nost pa vero sprašuje, ali je njen izraz razum- ljiv sodobniku in v skladu z njegovo govo- rico in èutenjem.     # Najveèji prispevek vere pa je celovitost in enovitost v pogledu na svet in èloveka. Za- radi vere ima vsaka stvar svojo pravo mesto. Ta ureditev je dinamièna, ker so mnoge stvari odvisne od posameznika in njegove poklica- nosti, obenem pa trdna, trajna, nepremaklji- va, ker se stvari postavljajo glede na njiho- vo dejansko pomembnost. Verniku ni nikoli na prvem mestu èlovek, ampak vedno in le Bog. Èlovek je zaradi tega vedno na drugem mestu, zatem pa se lestvica ureja glede na mnoge prigodne dejavnike, ki vplivajo na do- loèeno osebo. Drugi vatikanski koncil je priznal zemelj- skim stvarem avtonomijo, ki jim pripada. Tudi znanostim. Avtonomija pa je za Cer- kev omejen prostor in ne popolna svoboda, s katero delam, kar hoèem. Za Cerkev je ja- sno, da vera daje zunanji okvir, ki doloèa koordinate pomembnosti in naèela ravnanja vsem stvarem. Dejstvo, da so mnogi znans- tveniki globoko verni in da so pri svojem delu vrhunski znanstveniki, a tudi sveti ljudje, do- kazuje, da je mo`na harmonija med vero in znanostjo, ki slednje ne ovira pri njenem raz-    voju, ampak ji prepreèi stranpota, ki bi pri- peljala do grozeèega unièenja èloveštva. Vsako vozilo potrebuje tako volan kakor zavore, motor in pedal za plin. Preteklih sto let nas nedvomno uèi, da podobno velja tudi za znanost. Brez volana in zavor je lahko ta “pedal za plin” razvoja le kratek pospešek v samounièenje. Prav je, da vera deluje kot usmerjevalec in kot zavora v znanosti. Kot usmerjevalec deluje takrat, ko prispeva po- gled “od zgoraj” in opozarja na celoto, kot zavora takrat, ko prepoveduje raziskave, ki `alijo èloveško dostojanstvo in pomenijo pridobivanje moèi, ki je usmerjena k uni- èenju èloveštva. Kakor vedno pa je konèna odloèitev odvisna od èloveka in njegove mo- ralne velièine. Najveèkrat se vprašanje priène in konèa pri denarju. Za znanstvenika in ra- ziskovalne institute se mnogokrat glasi: “Ali sem se pripravljen odpovedati milijonom za moralno sporne raziskave?” V odgovo- ru in doslednem spoštovanju pravilnega od- govora je vsa razlika. Vera vabi in spodbuja, da bi bil odgovor pravilen in dejanja do- sledna, pa èeprav je mamon vabljiv.