104. številka. (v Trstu, v Četrtek zvečer dne 20 avgusta 1895.) Tečaj XX. nKDIMOIT" ishnja po trikrat na tednn t ieHtih ii-lfkujih ob tovkth, ćatvthlh in aoboteh. /jutranjo itiUnj«* u-bH.j« ob S. ari zjutraj, vetrno pu ob 7. ari večer. Obojno izdanje utanf : i* jeden meneč . t. — iisvm Avutrij- f. 1.4«. t» trt me««; . , . 2.«u , , . 4,— u pol lat« . . . b,— . » , K,— ta vm leto , . , 10.— ... 1«.— Ni urtih brai priložen« naročnine ae m jemlje ezir. Poaamičro Aterilke ae dobirnjo v pro-dajalniruh tobaka t' T. rut t! po 2 nr«:.. itven lrata po 3 »vi. Sobotno reiertio ifdanje v Irmtu « nft., izven Trata B ni. EDINOST Oglasi ae rakune po tarifu v petita; ta Dantovri i debelini črkami ae plafuje jiroetor. kolikor obaega navadnih vratie. 1'onlana, oanirtnico hi javn«x*hviilo, domači oglnni "Id. *o r.trunttjo po pogodbi' Vti-cijalnega imena Avstro-Ogerske pred duva-lizmom ne zaslediš v zgodovini. Kak6 se torej morejo opravičiti pred pošteno mislečim politiškim svetom tisti, ki z jedne strani obsujejo stremljenje Ircev k veči avtonomiji in stremljenje avsti o-ogerskih federalistov k avtonomiji, ki ni niti senca sedanjega duvalizma v okviru jedne PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 131 Zgodovinska pripoveftt XVI. veka. Spiaal A. Seno*. (Dalje.) „Prisluškival sem. Govorila sta o Duri zlo — in šepetala. Zla bode. Oj Miloš, tako ti Marinega groba, teci. reci Pavlu naj pride naglo, jaz bodem tu čuval*. „Častnega mi križa, vse bi podaril, toda sedaj grem, Jerko! Lahko ti noč«. Hitro je izgiuol haramija, izginol je tudi Jerko in slišati je bilo samo, kako potok žubori v uočili tiSini. * * * V jutro dan pred Tomaževim sedel je sodeč Jakopovii! v svoji sobi v mestni hiši. Jutri ima se sestati sabor kraljevine, a danes hoče ban pregledati ono nekoliko čet, kar jih je bilo ostalo v Zagrebu, da jih potem pošlje na Turke. Nemirno gla iil je Jakopo- in iste monarhije ? Kako merijo taki zagovorniki politiško svobodo Madjarom in kako stoletja teptaniin Ircem iu vedno lojalnim historiškim narodom našega cesarstva? A ti pristranski delivci politiške svobode imajo še druge grehe na vesti. Isti zaščitniki sedanjega duvalizma in nasprotniki povečanih deželnih avtonomij ne prenehajo dan na dan na vse pretege zagovarjati samostalnosti balkanskih narodov, imenoma Bolgarske, Srbske in v sedanje dni sosebno še Ruinutiske. Najlepša je pa še ta, da isti zagovorniki samostalnosti balkanskih narodov popolnoma odubrujejo politiko ministra Kallay-a, ki je še v letošnjih delegacijah zavrnil vsako željo, vsled katere naj bi tudi Bosna iu Hercegovina dobili svojo deželno avtonomijo, torej nekoliko svobode za samostalno sukanje v nekaterih stvareh. Pomisliti je treba, tla Bosna in Hercegovina ste ječali pol tisočletja pod turškim jarmom ravno tak6, kakor sedanja Bolgarija iu Srbija. Poslednji dve ste bili ravno tak6 zreli ali pa nezreli za popolno politiško svobodo, kakor Bosna in Hercegovina. Nam ni tukaj do tega, presojevati, katera politika je prava; saj kdor pošteva zakone zgodovinskega razvoja, razvidi, da nagli skoki morejo-vreči nezrele narode v propad I Mi smo tu dolžni samo povdarjatl, da jedni in isti odvetniki obče politike se pri jednem in istem položenju različnih narodov vedejo ne jednako: svobodo jednih ščitijo z vso silo, v tem ko skušajo drugim cel6 mnogo manjšo mero iste svobode odtegniti popolnoma. Nezreli narodi, ki so dosegli formalno politiško svobodo, radi poslušajo glas tistih, ki jim hvalijo isto svobodo, tisti narodi pa, katerim politični odvetniki merijo z drugim vatlom, izprevidijo, da taki odvetniki so ueod-kritosrčni Kajti naposled pridejo do zaključka, da jedna ali druga mora biti prava, ne pa obe skupaj iu zajedno. Dejanski je formalna politiška svoboda malih naiodov dandanes bolj, nego kedarkoli poprej, le navidezna. Majhen narod sredi ali poleg velikih civilizovanih narodov in držav pride poprej ali poslej v zavisnost svojih mogočnih Bosedov. Dandanes niti država s 30 in več milijoni naseljenja ne more ostati do cela nezavisna, ako nima zajedno prirodnih zakladov, s katerimi more razvijati samostalno državno ekonomijo. In še take države iščejo zavez drugih jednakovrstnih držav iu samostalnih ekonomij. Če torej dandanes zago-vaijajo nekateri politiški odvetniki politiško samostalnost specijalno balkanskih narodov, imajo ti zagovorniki pač specijalne interese. Ti interesi, kolikor so občepolitiški, so znani, in razkrivajo se publicistično dovolj jasno in očitno vsak dan. Židovski zaščitniki samostalnosti balkanskih naredov pa gledajo na vić Čelo ter premišljeval, kako jutri v saboru odkrije podbanovo nasilstvo, kako bode svečano protestoval proti samovolji banovi, ki je iod silo nastanil lačno in žejno vojsko v meščanskih hišah proti pravu in običaju. H krati zganol se je sodeč od svojih mislij, pred vratini zažvenketale so ostroge in pred sodcem pojavil se je Melkijor Tompa od Horšove, pobočnik banov. .Gospod sodeč!« odrezal sejo mrki vojak, .dober dan. Poslal ine je velemožni gospod ban". .A česa želi njegova velemožuost, plemeniti gospod ?" vprašal je sod.-c mirno. .Velemožni moj gospodar se jako' jezi na mesto A kako tudi ne bi ? Lačen je, vi ga ne nasitite, žejen je, vi ga ne napojite, hladno mu je, vi ga ne ogrejete, po noči je tema, a vi mu ne date luči; tudi vojska je gladna in žejna". »Plemeniti gospod!-' odvrnol je sodeč; Jaz ne poznam, vere mi, tega zakona, po specifične materijalne dobičke. Prvič je židovska publicistika dobro plačana, drugič more židovska trgovina v majhnih državicah z nezrelim naseljenjem najbolje bogatet' ter državice in naseljenje dovajati do bankrota. To dejanski vidimo poleg Grške zlasti tudi v Srbiji, iu zadolžena je trte hudo tudi Bolgarska. Židovsko novinstvo iz istih vzrokov podpira tudi duvalizem in Madjare. Tudi na Ogerskem je od leta 1 fciti7. židovski živelj silno obogatel s trgovino iu sedaj je nakupil uže tudi zemlje do nepričakovanega obsega. Male države so torej sosebno prikladne, da jiii židovska barantija spravi v kratkih dob ili do občegospodurakega poloma in s tem tudi do politiškega propada. Za politiško usodo pa se naposled židovske pijavke ne zmenijo, ker se umaknejo do čaša ter se preselijo v druge kraje. (Konec prili.) Politiške vesti. V Trstu, no 29. avgusta 1805. K volitvam na Goriškem. Včerajšnji „Osservatore Triestino* objavlja volilno lis-tino veleposestnikov in ta le razglas : .Oziraje se na namestništveni razglas z dne 27. julija t. 1. št 170o P, s katerim so bili določeni dnevi za splošne volitve v deželni zbor poknežene grofije Goriško - Gradiščanske, objavljajo se s tem v smislu 23 in 24 dežel-nozborskega volilnega reda volilne listine vele-posestva v pokneženi grofiji Goriški - Gradiščanski s pripomnjo, da je treba podnesti slučajne ugovore radi tega, da so vpisani taki, ki nimajo volilnega prava, ali izpuščeni taki, ki imajo volilno pravo, pri r. kr. name-stuištvu najdalje v 14 dneh, računši od dneva te objave. Reklamacije, uložene po tej dobi, bodo odbite kot zakasnele." S Krasa nam poročajo, da nekoji uradniki — a gotovo ne iz lastnega nagiba — agitujejo proti kandidatoma, koja misli postaviti goriško politično društvo „Sloga" kot prvi v to poklicani činitelj seveda po vestnem dogovoru z zaupnimi možmi iz naroda. Agitujejo pa za gospoda M uho v Lokvi in g. F a b i a n i j a v Kob-dilu. O tem poslednjem reči moramo kar na kratko iu brez ovinkov, da v sedanjih časih n e s o d i z a s 1 o v e u s k e g a p o-slanca v deželnem zboru goriškem, bober mož, pošten, vse to je res; ali v prvo pogrešamo pri njem onega narodnega navdušenju, one žilavosti, one neustrašljivosti, katerih lastnosti moramo zahtevati od svojih poslancev na Goriškem, ko vemo, da se Italijani pripravljajo na odločen i u neizprosen boj proti n a in ; in v drugo ima ta gospod takih zvez, da bi se tudi pri najbolji volji n e ni o gel s v o b o d n o gibati, kadar bi bilo najbolj treba!! Kraševcl, katerem bi moralo to plemenito mesto gospoda bana hraniti, napajati in greti. On nain je gost, a kar se more, to se tako iu tako stori, dasi je mesto siromašno, ker nam je toča pobila ves pridelek. Naša zlata bula veli samo, da mora mesto dati banu vola in iu sto hlebčkov, ko je prišel prvikrat v Zagreb. toda to ne gre brez konca in kraja, a še manj smo dolžni prehraniti silno njegovo družino. I)a je vojska lačna, žejna? Kaj naj ji jaz ? Ko je vse pojedla in popila, kar je bilo v mestu, da se pri ubožnili že pojavlja lakota, ko mora ubogo ljudstvo jesti suho zelje namesto mesti. To recite gospodu banu". ».Jaz mu tega ne porečem, mene se to tudi ne tiče", odgovoril je vojnik. ..laz Vam, sodeč, sporočim le banovo zapoved in to je, da mora mesto dajati gospodu banu vsak dan, dokler bode v Zagrebu, po deset vrčev starega vina. deset kruhov, deset funtov dobrega govejega mesa in deset lojenih sveč, a razven tega ovsa in sena*. menda nas razumete, ne da bi trebalo jas. neje govoriti. Saj poznate sami ljudi iu razmere. -- Istotako moramo naglasiti o gosp. M u h i, da je obče spoštovana iu ugledna oseba ; ta gospod pa je s a m in opetovano izjavil, da ne vsprejme kandidature. S temi njegovimi izjavami je računalo tudi društvo „Sloga*. O obe!, gospodih pa vemo pozitivno, da ne kandidujeta sama, ampak jih kandidujejo drugi; in sicer taki krogi, ki bi hoteli z a l) i t i z a g v o z d o v slovensko stranko v deželnem zboru goriškem in v toliko oslabiti naše zastopstvo, da bi bilo n t? s p o s o b n o za vsak resen odpor proti italijanskemu n a s i 1 s t v u. In to vse le v ta namen, da bi mogli reči, da na Goriškem so ponehali prepiri. „Mir" hočejo doseči, na vaš, na slovenski račun. Krasevci, pomislite dobro vse to, pomislile, da so v nevarnosti vaši u -kupni interesi; a ko gre za ukupne vitalne interese, treba pozabiti n a o s o b n e simpatije in antipatije, na prijateljstva in neprijateljstva, ter n a male 1 o k a I n e ra z-mere in potrebe, ampak vsi moramo in zložno obrniti p o g Ie d svoj ti o glavnega velikega cilja — koristi skupne domovinske stvari- Uverjeni smo, da tudi to pot ostanejo Kraševcl zvesti blestečemu imenu značajnih in razumnih mož, ki so si je že davno pridobili pred slovenskim svetom, ter da bodo volili tak6, kakor zahteva od njih narodna disciplina — da bodo volili tista kandidata, k i j n priporoči politično d r u s t vo „Sloga" v Gorici. Občinske volitve na Dunaju. Agitacija za predstoječe volitve na Dunaju je seveda posebno živahna na obeh straneh, vendar pa so krščanski socijalisti veliko okret-nejši nego pa liberalci in menda tudi --liberalneji. Med tem ko nemški liberalci pričakujejo vso srečo le od pritiska npravnega aparata iu od — blagonakloiijenosti sedanje vlade — glej naredbo grofa Kielmansegga! skušajo krščanski socijalisti razširjati svoj upliv med ljudstvom. Obe stranki pa se po-tegujeti za pridobitev dunajskih Čehov, s čemer pripozuavati, kar so Nemci dosledno tajili: da so namreč Čehi važen činitelj na Dunaju. Truditi pa se menda zastonj obe stranki, ker hočejo Cehi postavili svoje lastne kandidate. Vseh volilcev bode sedaj na Dunaju 86.793, iločim jih je bilo I.-ta 1891 7U.I77. Politiški umori v Sredcu. I/ Bolgarske prestolnice javljajo dne 27. t. m.: Poslednje večere dogodili so se tu trije umori. Tolpa oboroženih mož napadla je v javnem vrtu tri Stiuubulovce, jih umorila in jim odrezala glave s handžari. (ilave so potem nataknili ,A jaz pravim v imenu mesta, kateremu sem glava iu sodeč, da mi ne bodemo dajali !" odvrnol je sodeč odrešito. „Ej dobro, sodeč; vi ne dajajte, a mi si hočemo vzeti!' zakričal je pobočnik. ,A jaz ugovarjam svečano v imenu vse občine meščanov in stauovnikov plemenitega mesta*. „Protestirajte makar do sodnega dne. Sedaj znate, kaj vas čaka. Z Bogom !* za-vršil je Tompa in odšel. Za nekoliko časa zaklenkal je na stolpu straže zvonec „Habernik". „Gori goril" čulo se je po ulicah. Žene, deea, meščani, tekali so bledi po mestu. In močneje je klenkal zvon. „Gori, gori !* „Kje, kje?" .Usmili se nas Bog iu sveti Florijan lu Sedaj je zazvonil tudi zvon sv. Marka. Groza je popadla meščanstvo. (Dalje prili.) na veje. Policija trdi, (la ne pozna morilcev. — Avstrijski konzul v Sređen dobil je par pispm, v katerih mu pisci groze, da konca taku kakor jr končal Stambolov. Konzul zato ue hudi drugače iz hiše, nego oboroženim spremstvom. ZasrjimovariH kraljica. Predvčerajšnjem •s" socijalisti v Amateiduiiu na ulici zasra-movali malo nizozemsko kraljico Viljelmino. Pijana diuhal obkolila je voz in jeden izmed tolpe ponudil je kraljici steklenico žganj«, češ, naj pije zdravije« socijalizmu. Prihiteli s.i stražarji in razgrnili druhal in zaprli več oseb. Kraljica bila je bleda ko zid in drhtela je od strahu. — To »o pojavi groznega po-surovljenja človeškega čutstvovanja, vse skupaj pa je posledica one vzgoje, ki pozna le »človeška prava", Boga pa ne! To je sad tistega socijalizma, ki zahteva za-se vse spoštovanje, a sani ne spoštuj'! nikogar, ni najvišje avtoritete. Potreben je bil, prepotreben, novi šolski zakon v Belgiji, kjer se je najbolj razširil nasilni in krivični socijaluem. 25letnico gruztipga krvoprollvanja v lem 1870 so praznovali seveda po vsej Nemčiji. Ali to veselje vendar le ni bilo splošno in neskaljeno ; zlasti nižji sloji so izgubili zmisel za taka slavja. Seveda so se v prvi vrsti socijalni demokratje demonstrativno odtezali tem slavnostiin. „Norddeutsche Allg. Zeituug" poživlja sedaj vlado, naj ukrene potrebno, da bodo mogoče odslej kaznovati take „izgrede* socijalne demokracije. Je pač tako, da sjedinjena Nemčija nikakor ne more priti do tega, da bi mogla v miru in nekaljenera veselju uživati sad svojih zmag. Različne vesti. Premeičenje in tlovd. Poveljnik tržaškega pomorskega okraja, kontreadmiral grof Oskar Cassini premeščen je v Pulj, kjer prevzame poveljstvo arzenala. Na njegovo mesto v Trstu imenovan je baron Minutillo. Odhajajočemu kontreadmiralu priredili so tu bivajoči častniki vojne mornarnice v restavraciji „Al Oiardinetto* banket v slovo. Bolezen nadvojvode Frana Ferdinanda. Iz Bolcana javljajo: Zdravniki dovolili so nadvojvodi Franu Ferdinandu d' Este, da se sme sprehajati po daljših potih. Bolniku seje obrnilo mnogo na boljše. Nadvojvoda se udeleži velikega lova, ki bode septembra meseca. Te dni obišče visokega bolnika bržkone njegov oče, nadvojvoda Karol Ljudevit. „Sprava med Slovenci". Pod tem naslovom prinesel je včerajšnji „Slovenski Narod" članek, v katerem sicer polemizuje proti „Slovenčevi* stranki, ali povsem mirno in skoro bi rekli dobrohotno, in na tak način, da se vidi, da je piscu bilo le za Btvari. Zaključuje pa: .Če hočete, da se raz por med nanti poravna, le približajte se dr. Bleiwei< sovini načelom v narodnem oziru. Potem pa ne morejo biti za podlago sporazumljenju sklepi katoliškega shoda, temveč posezimo malo nazaj. Leta 1890. smo bili še skoro jedini. In tedaj je bil shod vseh slovenskih deželnih in državnih poslancev v Ljubljani in ta lahko postane za podlago skupnemu delovanju obeh s t r a n k. Če je vaša volja za spravo, imate tukaj dobro, podlago; sklepi shoda, na katerem pa je bila jedina vaša stranka, pa ne morejo biti zaradi svoje jednostranosti in pomanjkljivosti v narodnem oziru podlaga nobeni splavi. Sploh pa, če se dela sprava, se mora ozirati na želje obeh; kdor pa vedno hoče, da povsod le njegova veljaj, ta sprave 11 e č e, temveč le razdor*. Skoro da je tako. Potolažil ee je! — .11 Matinou namreč. Kar oddahnil se je, težak kamen se mu je odvalil od srca, ko je izvedel, da je „inarea slava* od Vstoka videl le v svoji domišljiji. Vidnim zadovoljstvom pripovedoval je včeraj svojim zelo potrpežljivim, ali pa morda..... čitateljem, da holmca svetoivanskega niso zaseli sovražniki, ampak — dobri prijatelji. Ne Rusi, ampak Pruii so se naselili pri sv. Ivanu. Kultura tržaška, rešena si! V svoji prvi notici govoril je v tako resnem tonu, daje človeka morala kar groza obhajati, lice mu je bilo nagrbančeno moreče skrbi, in oko se mu je iskrilo; včeraj pa je zopet pokazal gladko lice ter delni globoke poklone milim gostom. Kdo ne bi pojmil te spremembe. Mesto .barbarov" došli so omikani ljudje, „zaresno verni" („II Mattino" in vera — prosimo, ne se smejati!), ki zahajajo sleherni dan k maši, ki jo čita v stari cerkvici sveto- ivanski neki duhovnik, došel žnjimi. Pravijo tudi. da so ti ljudje — tako pripoveduje .11 Mattino" — jako radodarni in da so prinesli lepega denarja seboj. Sploh hočejo živeti v miru in dajati vzgled delavnega življenja. Naštevši vse te lepe stvari voščil je „II Mattino" naseljencem : obilo sreče ! Nas seveda ne brigajo ni malo ti Prusi in puščali jih bodemo pri miru, ako oni ne bodo delali nam nadlege. Ali .Mattinova" slavnfobija (ki jo je pokazal tudi ob tej priliki) je zares gnusna in nedostojna lista, ki bi moral že radi svojih zvez delati na to, da se ublažijo nasprotstva. Mesto tega pa vidimo, da je ravno ta list povsodi prvi — hujskač in da v svoji slavofobiji — torej v sovraštvu do večine prebivalca države, v koji se i njemu dobro godi — nadkriljuje celo poznano glasilo najrudečejših med rudečimi: .11 Indipendenteja*. V domnevanju, da se je pri sv. Ivann naselilo par Rusov, bujskal je že itak lahko razburljivo občinstvo tržaško proti ljudem, kojih uiti poznal ni in o kojih niti ni mogel vedeti, da li so dobri ali slabi, pobožni aii brezbožni, mirni ali nemirni — hujskal je ter slikal hudiča na steno, ne zato, ker bi bil moida res slutil kako nevarnost, ampak le zato, ker mu je tako velevala njegova slavo-fobija. In sto proti jednemu bi hoteli staviti, da inu niti do tega ni bilo, da bi res mahnil po .Rus i h*, ampak udariti je hotel — po okoličanskih Slovencih. V tem grmu tiči zajec. Koliko črnila je že porabilo to klevetnilko glasilo, pripoveduje o pravoslavni agitaciji med Slovani, o panslavistiški propagandi, o kotolajočem rublju itd. itd. — sedaj pa so celo „Rusi* tu, kakor žive in dihajo — to je bila mastna kost za vse one, ki nas sumničijo v „Mattitiu"! Kdo ne bi verjel odslej, da imamo tu res tisto .slovansko iredento", o koji se je že opetovano govorilo v zbornici na Dunaju in ki je baje — tako vsaj se nam je zatrdilo z jako verodostojne strani — jedna stalnih postavk v vsakoletnem proračunu naše primorske politike in o koji „slovanski iredenti* trde baje taki ljudje, koje moramo smatrati resnimi, da je veliko nevarnejša, nego pa italijanska iredenta. Fikcija o .slovanski iredenti" pokriva torej pri nas resnico o italijanski iredenti. In da tej izmišljotini o slovanski iredenti pridobi vs«y nekoliko navidezne verjetnosti, bil je jedini namen najnovejšemu izbruhu .Mattinovemu". No, to pot si je klevetnik nakopal le gorostasno — blamažo in homeričen smeh je odmeval predvčerajšnjem in včeraj v slovanskih krogih ; v italijanskih pa menda — tudi! To pot je bila torej zopet blamaža, a kaj de to, saj ni bilo to prva, ni — zadnja! A to vemo, da bode zopet sumničil „II Mattino" pri prvi priliki, ki se mu ponudi. Še jedno. Mi bi se ne bili brigali za .Ruse*, ako bi se bili isti reg naselili, kali akor se ne bodemo brigali za Pruse, ako uas ne prisilijo k temu. Istotako bi moral postopati tudi ,11 Mattino", ako bi imel le malo pojma o tem, čemur pravimo — takt. Prusi ali Rusi, I njemu bi moralo biti to vsejedno, kajti oboji so za nas — i n o-z e m c i!! Rusi nimajo ni za lasinanjepravice do naseljevanja na naši zemlji kakor P r u s i 1 In ako bi hoteli malo brskati po zgodovini, uverili bi si morda celo, da so poslednji podaniki države, ki je Ae v zadnji h desetletjih — da ne govorimo o prejšnjih časih — vsekala našidržavi globokih ran, dočim govori zgodovina leta 1848 v s e d r u g a če o d r ž a v i p r-v i h. Ali čemu pripovedujemo to ljudem, ki nimajo zmisla za drugo, nego za svojo — slavofubijo ? 1 Iz Skednja nam pišejo dne 29. t. m.: Mestni svet uživa sedaj za par tednov počitnice. Ta čas počitka porabljajo nekateri občinski svstovalci rudeče barve, da slednji večer prihajajo v našo vas razpravljat o svojih namerah in nakanah, tako, da se to že gnusi nam domačinom. Sinoči so razpravljali n. pr. o postrežnicah v mestni bolnici. Jeden gospodov je omenjal, da v bodočem zasedanju hore predlagati, da se namestijo usmiljene sestre mesto dosedanjih postrežnic, ker te poslednje ne vršijo pravilno svoje službe, pač pa delajo škodo bolnikom in mestnim financam. Drugi po se je srdito upiral temu insvetu, groze in preklinjaje, češ da to tie bi bilo pravično Rekel je med drugim, da, ako po- strežnice kradejo, pa so nune.....tega stavka ne moremo natisniti, kakor ga je izrekel ta gospod v javni gostilni. Sramota zares, da gospoda, ki hotć, da so zajeli z veliko Žlico vso kulturo, govorč v javnem lokalu v takem, le v beznicah navadnem tonu. Ko je nekdo opomnil temu gospodu da naj nikar ne preklinja, ker bi ga utegnil čuti tam blizo stanujoči duhovnik, zadri se je prej omenjeni kulturonosec: „Clii che non me vuol scoltar, che vadi via di questa časa*. Razprava je bila toli burna, da so mislili drugi navzoči, da pride do pretepa — med tržaškimi svetovalci rudeče barve. Dva druga svetovalca sta tolažila svoje tovariše, naj vendar odnehajo od tacega vedenja na javnem prostoru, na kar so se nekoliko pomirili. Končavši jedno, pričeli so drugo — nabirati denar v proslavo .XX. septembra* v Rimu. Ker se je nekdo branil dati denarja povpraševaje, kakov namen je temu nabiranju, poučil ga je jeden navzočih: ,a cio che scazemo via il papa", ter ga prisilil, da je i on položil svoj obolus. Zares plemenito, prav v smislu tiste glasovite kulture. Sodbo o takem početju naj si napravijo čitatelji sami I Od ev. Marije Magdalene spodnje nam pišejo: Svojedobno ste bili objavili, da je g. Ant. Miklavec med občinstvom nabral 50 kron za nesrečne Ljubljančane. To ja bila pomota. Dotično svoto so darovali pevci društva »Slava*. Razpisana štipendija Primorsko namest-ništvo razpisuje natečaj za dva državna Šolska štipendija za Istro, vsak po 84 gld. Pravico do užitka imajo gimnazijalci, pristojni v kojo občino poreške škofije, kateri se namerujejo posvetiti duhovskemu stanu. Prošnje do konca septebra t. I. Razpisana služba. Pri deželnem sodišču v Trstu razpisano je mesto sluge. Plača je 300 gld., spojena s pravom poviška do 350 gld, 25"/o aktivne doklade in 84 gld. stanarine. Službena oprava. Prošnje predsedništvu do 15, septembra t. 1. Trlaik gostilničar nam piše, da bode pogovor med nekaterimi tržaškimi gostilničarji o razmerah pri zadrugi jutri popoludne. Toliko na znanje drugim slovenskim gostilničarjem. Novi »kladiiii. Na pomolu št. II. tržaškega novega pristanišča (svobodno ozemlje) pričeli bo graditi dva nova hangarja, ker dosedanja skladišča ne zadoščajo potrebam. Nova hangarja bodeta stala okolo 50.000 goldinarjev; delo bode dovršeno do zime. Ljubljana pred 100 leti. Nekemu statističnemu izkazu o prebivalstvu ljubljanskem leta 1788. posnaineno sledeče: Celo mesto ljubljansko imelo je leta 1788 skupno 10.047 prebivalcev in sicer 3962 moškega in 6085 ženskega spola. V posameznih delih mesta bilo je prebivalcev in sicer: v notranjem mestu 4787, na Karlovškem predmestju 163, na Poljanskem premestju 868, na Št. Peterskem predmestju 1476, na Kapucinskem predmestju, 639, v Gradišči 964, v Krakovem 617 in v Trnovem 533. Vseh hiš je bilo 938, v katerih je stanovalo 1832 rodbin. Koncem leta 1894 pa je imela Ljubljana 1371 hiš in 32.284 prebivalcev. „Slov. Narod*. Samomor v vlaku. Predvčerajšnjem do-poludne ustrelil se je v stranišču iz Budimpešta v Zagreb vozečega vlaka posestnik Amold pl. Langeninantel iz E^genberga pri Gradcu. Strel je počil, ko se je vlak približal postaji Sesvete. Pri samomorilcu našli so razna pisma, ter 450 gl. in raznih sreček. V posebnem pismu, namenjenem načelniku dotične železniške postaje, prosi samomorilec načelnika, da naj pridrži samomorilčevega sina, dokler ne pride iz Gradca sorodnik ponj. Zajedno prosi v istem pismu, da naj se odpošlje samomorilčevi ženi njej namenjeno pismo, toda naj se ji nikar poprej ue naznani samomora brzojavnim potom, ker ona da je kriva na njegovi smrti. H katastrofi v Mostu. Predvčerajšnjem pogreznil se je v kolodvorski ulici v Mostu zopet jeden del neke hiš«. To kaže, da so tam Še podzemske votline in da se je bati prej ali slej nove katastrofe. Policijsko. Neka gospa, stanujoča ▼ ulici delle Poste vecchie hšt. 10, najela si je včeraj novo deklo, ne da bi bila zahtevala od nje poselskih bukvić. Dekle je bilo v novi .službi* dve celi uri, potem je zginolo iz hiše. Žnjo je nestalo tudi dragocenostij, vrednih 45 gld. — 56letnega težaka Josipa Diano iz Trsta so zaprli, ker je razgrajal v gostilni v ulici Malcauton. Ciano je opsoval stražarja, ki sta ga spremljala v zapor, od koder je bil prišel še-le pred par dnevi, — 33letnega čevljarja Frana Bobka iz Trsta, pristojnega v Postojino. zaprli so, ker se je vrnol v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. Loterijske Itevilko, izžrebane 28. t. m.: Brno 53, 52, 55, 87. 58. Najnovejše vesti. Monakovo 28. Danes predpoludne je bilo tretje glavno zborovanje katoliškega shoda. Zbor je vsprejel predloge o povspeševanju misijonskih družeb, med temi trapistov v Bosni in Dalmaciji, potem predloge za razširjenje nedelj nega počitka za vojake, za odpravo dvobojev, za napravo delavskih stanovanj in za povspeševanje zmernosti. Prihodnji katoliški shod se bode vršil v Dortmundu. Pri popoludanskem zborovanju je govoril stolni kapitular Dell o avtoriteti modernih vseučilišč in je zaključil z besedami: Brez Boga ni avtoritete. Drž. poslanec Schbdler je govoril o delu rekši : „Z cerkvijo za delo, z cerkvijo za delo ljudstva". Predsednik Miiller je prečital na to brzojavko kardinala Rampolle, v kateri se podeljuje zboru apostolski blagoslov. Tvjtovlniike bPiojAvka, Budlmptita. Pšonioa /« »pomlad 6.80—6 88 Pšenica «a september i89»l «.30 : lepo. Praga. Normi m ram sladkor tn avgust f. 12.20. nora Iutina 12 50 zopet bolje. Pruga. Centrifugi novi, postavljen-v Trsi lil . urino vred odpošiljatev preooj f,28 25-28*50 avgust sopt. f. 28.50 --.— Concussrf 29SJ8---Četvorni -——.--. V glavah {»oditi) 80 25 -*-. Havr«. Kumi Hmitn« i{i;o'l ni»r«K • avgust 64.25 iu november 92.50. mlačno. Hanbnrg. Umito-uood »verigo z» september 75 25 december 74.25 mare 78 50 mirno Dunajaka bona M. nv^aat« iass Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu . „ v kronah Kreditne akcije , . , London 10 Lat. . . . Napoleoni..... 10 mark ..... 200 italj. lir . . danes • 00-85 lol 15 122-30 101 35 407-10 120.85 9.58'/, 11.81 45.70 včeraj 101.— 101.20 122.15 101.25 404.60 120 90 9-5**/. 11.81 457« Objava. Javlja so p. n. občinstvu, da ho sobe liAtela i j^T^^va n« Opčinah popolnima urojen-i « »"isto novim puhištvom in pri-privijena zi one, ki želijo probiti poletje na deželi. llestavrauija im.t izmtno laško, nemško in francosko kuhinjo. Noprukosni teran in pivo it s iane Plztnsko pivoviirnu p i jako nizki c «nl. Priporo^ujti -o Hlavnumu občinstvu z-i mnogo-Števil-n obisk, bo oži naju In ejšo Z. OolJaviAlk, lastnik. t! Sloveči prašek za zobe prof. dr. Haiderju je najboljša sredgšvo za čuvanje zob prod gnjilobo t»r jih čisti, no da 11 i oškodoval stoklenino. V škatljieah po 30 in 50 nvč. izključno t preiuovani lokami nwMa „M tm nm- rm, »tiiu tu. Š. W Tinot.: Stomaoh: oomp. Svetega Jakoba želodečne kapljice. I I HV Skoz več lot Hkušaiiii domače zdravil.i, lil i pospešuje probavk in tek povočnj« itd. Steklenica HO i,a. in 1 gld. 20 nč. K ukor domačo živciHikrupčujoče sredstvu prve vrste, čiizal ko je skoti večletno rabo dra Liebera ži.ce okrep-čujočl eliksir (Tinct, chinae norvoticu ^J -omp.) — VuiKtvoua znamka f in sidro — Hi-kltMiice po gld. 1, 2 i n H-SO, Po liečniikih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (glavna zaloga): L-kurna Sera-vallo v Trttu: daljo: lekarna I. Zanettl v Trstu; stara c. kr. vojaška lekarna na Dunaju, Stefans-_p utz, kak -r tudi v iirui;ilt lekarnah. Srečke za znanje cerkve ob jubileju cesarjevem po 1 gld. $ _ predzadnji teden Glavni dobitek : 30.000 ^oldlnagJey ir «• « <1 e n Sri'ćke priporočajo: Gius. Bulaffio. Alflssnndro Levi. Mandel & Comp. Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij M i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.