★ E3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Ti t tj n, 1 / 1 /1 cnn\ Poštnina plačana v gotovini Leto VI ‘ Ote V. 14.1 Spedizione in abbon. post. I, gr. TRST, petek 30. junija 1950 Cena 15 lir Preil oienzBio seuernonareishe ueishe Zunanji minister LR Kitajske poziva vse narode na Vzhodu, naj napravijo konec z ameriškimi vojnimi hujskači; Truman pa pravi/ da je ameriška intervencija „navadna policijska operacija" ter da ZDA ,,niso v vojni" boji' Mac ii- ... tu-južno-korej-em. Isto ameriške-ka-ge-ameriški premestitev PH je ameriškega Južno-so moč-Kim-se-Južne položaje, vojsko polotok ljudske so ov se spet južno-vsej pa težko »la so —je-južni TOKIO, 29. — General Arthur je danes obiskal čče na Koreji. Sestal se je di s predsednikom južno '"' ske vlade Sigmanrejem. časno ie predstavnik am... ga glavnega stana v Tokiu tegorično zanikal vest, da bi neral zapovedal prvi konjeniški diviziji na Korejo. Položaj na korejski fronti po izjavi nekega amr~’”-predstavnika naslednji: korejske sile so» potem ko ameriške leteče trdnjave no bombardirale letališče po, zasedle letaUšče, ki leži verno-zahodno od Seula čete utrjujejo svoje p da bi zadržale ljudsko na reki Han. Vendar je Ujongbo ves V rokah | vojske. V bližini Seula pa — močne koncentracije oddelkov ljudske vojske. Vse kaže, da bodo severnokorejske sile -zagnale v napad! proti r korejskim silam, ki se v naglici zbirajo. Vendar manjka lem oddelkom orožje. Glavni stan generala Mac Arthura je Izjavil, da sc ameriške vojne ladje obstrelje vale »zna mostišča na juzn obali Koreje, kjer so se iz*r cali oddelki ljudske vojske. Svetovalec državnega depart-mana J°bn. Eoster Dulles, ki se je iz Azije vračal v Wa-shington preko TosAngclesa, ;P izjavil, da je položaj na Koreji resen in namignil, da bo-' do morda poslali tja ameriške suhozemske Umik južnih čet Nova poročila United Press-a iz Suvona pravijo, da se južno-korejske čete v Cukjongu severovzhodno od Seula umikajo pred predhodnimi edinicami o-klopnih sil ljudske vojske, ki so prekoračile reko Han. Prodor na tem sektorju bi ljudski vojski odprl pot do Suvona, kjer je ameriško poveljstvo. Reka Han ie bila zadnja naravna zapre-ka pred Tejonom, ki leži 70 milj južno od Suvona, kjer se je nastanila južnokorejska vlada. Ameriško letalstvo bombardira koncentracije tankov v pred-mestjih Seula. Prav tako je sli. šatl eksplozije severno od Su- vona. . . Radio V Piongangu je javil, da je 27 ameriških bombnikov napadlo severno korejsko prestolnico Piongang z nekaj sto kg težkimi bombami. Nocoj so zatemnili 5 japonskih mest zaradi letalskega a-larma. Letalski alarm je trajal 50 minut in sjcer na ameriškem letalskem oporišču Itazuhe, od koder letijo'ameriška letala na Korejo, v Pokuri, Tobati, Java-ta Moji in Kobe. Zaradi tega so’ okrog oporišča Italzuke po-stavili protiletalsko zaščito. V bližini letališča so se pojavila letala neznane narodnosti. ZDA so pohitele s pošiljanjem orožja državam, ki bi po ameriškem mnenju lahko bile pred met zapletljajev. Ameriški funkcionarji, ki so to vest objavili, poudarjajo vesti tajne obveščevalne službe, ki trdijo, da se bo spet P°lavlla živčna vojna v Vzhodni Evropi. Po poročilih tajne službe, naj bi se sovjetske vojne ladje in leta. la sumljivo zbirale v Črnem morju blizu Turčije. Da bi povečali ameriško vojaško pomoč v Evropi, skušajo nekateri častniki pregovoriti kongres, naj bi pripomogel k temu, da bi Španijo spravili v zahodni obrambni sistem. Poleg tega, da so ZDA pospešile pošiljanje orožja tudi drugim državam poleg Koreje, poudarjajo, da bodo danes izročili sedem transportnih letal indoki-tajskemu letalstvu v Saigonu. Neko ameriško letalo je danes prispelo na letališče Fenga v Singapuru in pripeljalo 50 letal, cev, ki bodo sodelovali v boju proti rodoljubom na Malajskem polotoku. Prav tako so javili, da 12 ameriških ladij, polnih o-rožja pluje v evropska pristanišča. Orožje je namenjeno državam atlantskega pakta. Poleg držav Zahodne Evrope bodo o-rožje dobilo še Grčija, Turčija, Iran, Filipini in Koreja. Oblasti so javile, da pošiljajo tudi tanke. Do sedaj so pošiljali predvsem letala, topništvo in lahko orožje. Poročanje tiska SZ V sovjetski prestolnici je vče-raj vladal popoln mir, medtem ko je zahodni svet s tesnobo pričakoval sovjetsko reakcijo na Trumanove sklepe glede Ko. reje. Moskovski radio je opolno-čl objavil poročilo iz Piongan-ga, prestolnice Severne Koreje 0 Padcu Seula, o napredku ljudske vojske ter tri tiskovna poročila ameriške tiskovne agentje iz Tokia. Razen sovjetskega Uradnega odgovora Trygve Lieu glede stališča .Varnostnega sveta ni bilo nobenega drugega sovjetskega komentarja. Operacije sedme ameriške pomorske skupine v vodah okrog Formoze smatrajo v sovjetski prestolnici kot odkrito kršitev kitajske suverenosti. Poročila, ki jih objavlja sovjetski tisk s Koreje, omenjajo navdušeni sprejem, ki so ga bili deležni oddelki ljudske vojske povsod v Južni Koreji. Današnji moskovski , tisk piše, da je invazija Severne Koreje PO južno-korejskih četah bila pripravljena pod ameriškim vplivom. Dopisnik Tassa iz New Yorka pravi, da je že dolgo časa sem 500 ameriških častnikov in 7300 vojakov pod poveljstvom generala Robertsa pripravljalo sovražnosti. Zunanji minister LR Kitajske Cuenlaj je Trumanov sklep glede Koreje označil za oborožen napad proti kitajskemu ozemlju. Cuenlaj je pozval vse narode na Vzhodu, naj napravijo konec z osovraženimi' imperialisti in ameriškimi vojnimi hujskači. Danes je predsednik Truman imel običajno tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je ameriška intervencija na Korejj ccnavadna policijska operacija« v okviru OZN in da vlada ZDA podpira Južno Korejo samo «Za ohranitev miru v> okviru OZN«. Dodal je, da vlada ZDA «ni v voini«. Ljudsko vojsko Severne Koreje pa je označil kot »severne bandite«. Na drugi strani se je Truman vzdržal vsakega komentarja glede morebitnega pošiljanja ameriške pehote na Korejo. Državni tajnik Acheson je imel govor članom ameriške zveze novinarjev o dogodkih na Koreji. Čeprav je odobril sklep predsednika Trumana, je senator Robert Tafft v senatu poudaril dejstvo, da niso kongresa vprašali za svet glede uporabe ameriških čet na Koreji. Včeraj je republikanski senator iz Kalifornije William Knowland zahteval v senatu, naj ameriška letala bombardirajo Severno Korejo. Izjavil je: ((Nesmiselno je, da so bombardirani samo kraji, ki so postali žrtev napada.« Republikanska opozicija v senatu je včeraj preprečila zadnje glasovanje glede zakonskega načrta o vpoklicu pod orož. je. Zakon je predstavniška zbornica že odobrila. Nekateri republikanski senatorji, ki so zaprosili za besedo, so govorili danes. Ameriška komunistična partija je včeraj obtožila Trumana. da se je na račun Wall Streeta posvetil napadom, in htevala ukinitev * ameriških provokacij ter takojšnja P°* gajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo In Kitajsko, do zaftoto-vijo mir. V Madison Square Garden je bil0 sinoči protestno zborovanje, ker so ZDA začele dajati pomoč Južni Koreji. Glavni govornik, protestantski pastor Richard Mon-ford', glavnj tajnik državnega sveta za sovjetskoaaneriško prijateljstvo, je izjavil, da 50 A-meričani oni, ki so se vmešali v korejsko vprašanje. Senat je odobril 2.727.000.000 dolarjev za tretje leto Marshallovega npčrta ali 288.000.000 manj, kakor je uprava načrta zahtevala. Truman se je nocoj sestal z najvišjimi predstavniki obrambe in vojske. Prisoten je bil tudi Foster Dulles. ki se je pravkar vrnil z Daljnega vzhoda. Odgovor SZ na ameriško noto Moskovski radio je javil, da je namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Gromiko izročil danes ameriškemu poslaniku v Moskvi Allanu Kirku odgovor na noto ameriške vlade. da bi SZ posredovala pri LR Koreji, da bi ta ustavila sovražnosti. Sovjetska nota pravi: »Verodostojne informacije, s katerimi razpolaga sovjetska vlada, dokazujejo, da je sedanjih dogodkov na Koreji kriv napad čet južnokorejskih oblasti na obmejna področja Sever, ne Koreje. Zaradi tega, so krivi sedanjih dogodkov, oblast na Južni Koreji in oni, ki stoje za njo. Znano je, da je sovjetska vlada umaknila svoje čete s Koreje, še preden so to sklenile storiti ZDA. S tem je vlada SZ potrdila svoje tradicionalno načelo, da se ne vmešava v zadeve drugih držav. Sovjetska vlada še naprej sledi načelu ne-vmešavanja tujih sil v notranje zadeve Koreje. Ni res, da je, sovjetska vlada odklonila udeležbo na sestanku Varnostnega sveta. Pri najboljši volji se je ni mogla udeležiti, in sicer zaradi stališča vlade ZDA do LR Kitajske. Čeprav je slednja stalni član Varnostnega sveta, ni bila sprejeta v svet. Prav zaradi tega ni Varnostni svet mogel sprejeti nobenega zakonitega sklepa«. PO lZUr.flSOVMH) AMERIŠKE RESOLUCIJE V VARiUSTM Sl/ETU SZ smatra za nezakonit sklep o pomoči Južni Koreji Posamezne članice 0Z1\1 že javljajo, kako mislijo pomagati LAKE SUCCESS, 29. Sovjetska vlada je odgovorila na poslanico, s katero je tajnik OZN Trygve Lie obvestil vse države članice OZN, da je Varnostni svet odobril resolucijo, ki obsoja napad na KoVejo. Odgovor pravi: ((Sovjetska vlada Je prejela resolucijo Varnostnega sveta od 27. junija, ki prosi vse članice OZN, naj posredujejo v korejski zadevi v prid južnim oblastem. Sovjetska vlada ugotavlja, da euaJtqopo eCiDn{osaz ej e[iq at s 6 glasovi in udeležbo sedmega predstavnika kuomitanga Cžangtingfuja, ki nima nobene zakonite pravice predstavljati Kitajsko. Na podlagi listine OZN je treba za odobritev sklepov Varnostnega sveta 7 glasov, med temi glasovi 5 stalnih članov ZDA, Velike Britanije, Francije, SZ in Kitajske. Poleg tega je znano, da sta tedaj, ko so sprejeli ta sklep, manjkala dva stalna člana SZ in Kitajska. Na podlagi listine OZN lahko Varnostni svet sprejme ukrepe o važnih zadevah, samo če vlada soglasje med vsemi petimi stalnimi člani. Prav zaradi tega je jasno, da je sklep Varnostnega sveta o korejskem vprašanju nezakonit. OZN je povabila 59 držav članic, naj povedo, kakšno pomoč mislijo dati Južni Koreji na podlagi ameriške resolucije, ki jo ie odobril Varnostni svet- Glavni tajnik OZN Trygve Lie in njegovi glavni svetovalci se stalno posvetujejo s člani raznih delegacij, da določijo pomoč, ki bi jo nudile Južni Koreji posamezne vlade. Dva vplivna sodelavca Trygve Liea sta obiskala sovjetskega delegata pri OZN Jakoba Malika. Indijska vlada je sporočila, da je odobrila ameriško reso- Zakon o delavskih svetih v Jugoslaviji nov korak v razvoju socializma in demokracije BEOGRAD. 29. — Današnja «Politika» komentira vladni odlok, da bodo odslej pri u-pravljanju trgovinskih podjetij sodelovali delavci, ki tam delajo. ter poudarja, da zakon o delavskih svetih predstavlja nadaljnji korak naprej v razvoju socializma in demokracije v Jugoslaviji- «Nov zakon., nadaljuje list, uveljavlja s tem marksistično-ieninistično znanost v nasprotju s tem. kar delajo v ZSSR«. Ugotavljajoč, da se v Sovjetski zvezi izvaja vedno večja centralizacija in s tem vedno večja birokracija. je hlieia jugoslovanska komunistična partija dovolj moči in dovolj podpore pri ljudskih množicah, da ni padla v isto napako. ((Politika« poudarja, da notranja gospodarska politika Sovjetske zveze ne škoduje samo Sovjetski zvezi sami temveč tu- di vsem naprednim silam v | svetu. «Zakon o delavskih svetih, zaključuje ((Politika«, omogoča pozitivno reorganizacijo j državne uprave zlasti na področju gospodarstva na eni strani in neposredne udeležbe delavcev pri vodstvu velikih industrijskih kompleksov na drugi strani« Obletnico sramotne resolucije IU so seveda proslavljali njeni avtorji, ki so že davno izgubili vsak čut za to, kaj je prav. Ves demokratični svet se je v dveh letih lahko prepričal, kam je dovedel svetov-po. demokratično gibanje ta bolni izrodek možganov nekaterih sovjetskih ljudi. In tako se morajo, — kakor v ostalem vsak dan, — tudi ob tej' obletnici posamezni Jisti jr ((primernih« člankih ter nekateri člani posameznih centralnih komitejev satelističnih komunističnih Stanoje Simič minister za turizem BEOGRAD, 29. — Z odlokom Prezidija Ljudske skupščine Jugoslavije je bil imenovan Stanoje Simič, minister brez portfelja, za ministra -predsednika odbora za turizem jugoslovanske vlade. FRAJfCOSJKA TLAPJTA KRIZA Queuille nadaljuje s posvetovanji Stališče socialistov - naivečja težava, a Oueuille namerava sestaviti vlado tudi brez socialistov, če ne bi šlo drugače PARIZ, 29. — Henri Queuil-le, 66-letni radikalsocialist, bivši ministrski predsednik in dosedanji notranji minister, poskuša v sedanji francoski vladni krizi že v drugo, da bi sestavil novo vlado. Čeprav ga smatrajo kot osebo med politiki strank tako imenovane parlamentarne večine za najbolj primernega, da to nalogo reši, njegov posel vendar ni lahak, kar je ,y ostalem takoj razumljivo. Ce bi namreč bila stvar enostavna, bi Queuille uspel že pred dnevi, ko mu je Auriol prvič poveril sestavo vlade. Se vedno je odprto vprašanje, ali bodo socialisti v vladi »sodelovali ali ne. Za svoj vstop v vlado postavljajo namreč pogoj nekake menice in bianco, kajti njihove dokončne zahteve so odvisne od državnega sveta njihove stranke. Queuille bo moral končno ali pristati na zahteve socialistov ali pa sestaviti vlado brez socialistov in se torej zanesti le na njihovo podporo njegove vlad? ne pa na njihovo sodelovanje v njegovi vladi, kar pa je seveda bolj tvegana stvar. Podpora vladi se namreč lahko mnogo laže spremeni v opozicijo vladi, čg socialisti stojijo izven vlade in se torej ne čutijo vpreženi v vladni voz. Po francoski ustavi mora parlament designiranemu predsedniku vlade izglasovati jnve-stituro, to se pravi nekako zaupnico, še preden ta sestavi vlado in jo predstavi parlamentu. Sedanja praksa je, da mandatarji že pred glasovanjem o investituri do dobra sondirajo teren in se pojavijo v parlamentu, da se glasuje o njihovi investituri šele tedaj, ko so si zagotovili, da bodo pri sestavi vlade uspeli. Nekateri politični opazovalci So mnenja, da bo mogoče že danes zvedeti za glavne obrise bodoče vlade. Na vsak način je francoska narodna skupščina sklicana za jutri popoldne, ko ge bo i glasovanjem izrekla o investituri za Qucuilla. partij, v «primemih» govorih za to priliko potruditi, da poiščejo še posebno lepe cvetke iz svojega slovarja psovk laži in obrekovanj o Jugoslaviji. Tragično pri vsej stvari je za ko-minfofmiste samo to, da dveletno psovanje jn obrekovanje nikakor ni moglo uničiti ((Titove klike« in niti diskriminacijski gospodarski bojkot, ki ga izvajajo proti Jugoslaviji ko-minformovske t ržave s SZ na čelu, ni mogel zlomiti trdne volje jugoslovan-,:ega ljudstva, da si zgradi neodvisno socialistično državo. Komunistični listi na Japonskem prepovedani TOKIO, 29. Japonska policija je sinoči zapovedala 24 krajevnim komunističnim listom, naj ra določen čas prekinejo z izhajanjem. Na podlagi ukaza generala Mac Arthur, ja je prenehalo izhajati tudi osrednje glasilo japonske KP «Akahata». Istočasno je japonska vlada epurirala člana japonske KP Zentara Tanigučiia, ki je bil poslanec, samo zaradi tega, ker je obsodil ukinitev izhajanja «Akahate», katero je zapovedal Mac Arthur. Kitajski tisk o osvoboditvi Formoze HONGKONG, 29. — Radio Peking je sinoči v svoji oddaji o pregledu tiska sporočil, da bo kitajska ljudska vojska kljub ameriškim vojnim ladjam napadla otok Formozo. Komen, tator je izjavil, da ni nobenega razloga, da_ bj ameriška izjava silila kitajski narod k temu, da bi opustil osvoboditev otoka. Kitajsko ljudstvo bo nadaljevalo z napori za osvoboditev otoka in bo zapodilo tudi ameriške napadalce. Vojaška v diktatura Iranu TEHERAN, 29. — Radio Moskva obvešča iz iranske prestolnice, da piše list «Heitekade-rain«, da je general Razzman prišel na oblast v Iranu, ker je tako sklenila ameriška vlada. «Američani, piše list, nimajo popolnega zaupanja v iranski upravni aparat«. S tem hoče list povedati, da pomeni pre- vze.m oblasti pQ Razzmanu vzpostavitev režima vojaške diktature. „L’Unita“ prepovedana v Franciji PARIZ, 29. — z odredbo, ki jo objavlja danes Uradni list, je v Franciji prepovedana prodaja, razdeljevanje in širjenje lista «Unita», organa KP Italije. Premislil si je... RIM, 29. — Bivši romunski poslanik v Rimu Dragomireseu, ki je pred približno enim mesecem prosil italijansko vlado za pravo azila, — potem ko je odklonil poziv romunske vlade, da se vrne v Romunijo, — je danes zapustil Rim In z letalom odpotoval proti Bukarešti »v spremstvu štirih diplomatskih kurirjev«. 54.620 dolarjev za Bernadotta LAKE SUCCESS, 29. — Izraelska država je prist.ala na to, da bo Organizacija združenih narodov plačala vsoto 54.620 dolarjev zaradi umora grola Bernadotta. Novi slovar Srbske akademije znanosti BEOGRAD, T*. — Kmalu bo. dp začeli tiskati prvi zvezek slovarja, ki ga je sestavila Srbska akademija znanosti in umetnosti- Prvi zvezek vsebuje prvi dve črki A in B. Drugi zvezek pa bo prav tako kmalu dan v tisk- Člani inštituta za srbski jezik pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti urejujejo sedaj jezikoslovno gradivo, ki so ga nabrali v zadnjih desetletjih bodisi med ljudstvom, kakor tudi v književnosti. Do leta 1920. je bilo gradivo zbrano za ta slovar, nabrano samo med srbskim ljudstvom in iz srbske književnosti. Kas-neje pa je akademija začela zbirati tudi hrvatsko jezikoslovno gradivo. V zadnjih dveh letih je 20 članov inštituta proučilo veliko knjig ter pripravilo '500 tisoč listov, katerim je treba dodati milijone listov, ki so jih zbrali pred tem. Veliki slovar Srbske akademije znanosti in umet-nosti bo imei 10-12 zvezkov. Pajella objokuje „slare dobre čase" italijanskega imperializma Znano je ie, kako je v nedavni diskusiji p italijanskem senatu komunistični senator Pastore, ko je očital De Gašperjevi vladi »neenergičnost«. patetično vzkliknil: ((Izgubili smo kolonije, Somalija stane' več kot Pa donaša izvoz!« Kaj bi se lahko reklo za takšno stališče do kolonialnega vprašanja senatorjev, ki iiovorev imenu komunistične partije. Na to je že svojčas odgovoril Lenin. »Težišče internacionalistične vzgoje delavcev v zatiralskih državah mora biti V izpovedovanju in obrambi pravice zatirane dežele d0 odcepitve. Izven tega ni intemacionalistov. Naša pravica in dolžnost sta, da ravnamo z vsakim socialistom zatiralskega naroda, ki ne vodi take propagande, kot z imperialistom in lopovom.« Medtem ko je senator Pasto- re zelo otipljivo pokazal, kakšno je stališče KP Italije do kolonialnega vprašan ja, pa je član CK Giancarlo Pajetta v majski številki teoretskega časopisa KP Italije «Rinascita» ilustriral pojmovanja te inform-birojevske agenture o delih jugoslovanskega ozemlja, ki so ie desetletja cilj italijanskega imperializma, V svojem članku se Pajetta pritožuje nad neodločnostjo vlade, ki eni znala«, «nj bila sposobna» in «ni hotela«, da glede STO-ja zaščiti »pravico Italije«. In tako, zaključuje Pa-jetta, uso zaradi take politične nesposobnosti Pula, Zadar in Reka postala jugoslovanska mesta«. Mar te besede Giancarla Pa-jette, člana centralnega komiteja Komunistične partije Ita- lije, pomenijo kaj drugega kot hvalospev »odločnosti« in »učinkovitosti« D'Annunzia, ki je znal Italiji zagotoviti Reko; slavospev Mussoliniju, ki je zabodel zastavo italijanskega imperializma v srce Dalmacije? Da, Pajetta zares objokuje «»tare dobre čase« italijanskega im. peiializma, ki se — na žalost Pajettp '- nikoli več ne bodo povrnili, pa naj Togliatti — Nenm — Pastore — Pajetta vbrizgavajo italijanski vladi še takšne injekcije »odločnosti«. Ko je na tako jasen način izrazil svojo solidarnost z najbolj ekstremnimi krogi italijanske reakcije, je Pajetta zaključil svoj članek s parafrazi-ranjem najnovejših sovjetskih manevrov f»sovjetskega stališča) glede vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Ce bi abstrahirali ta sovjet- ski zaključek Pajettovega članka, bi pač vsakdo lahko mislil, da ima v rokah kako orlandov-sko-mussolinljevsko publikacijo, ne pa »teoretski« časopis KP Italije. Sicer pa se pride do realnega sklepa: da gre namreč za časopis, ki svoje »teoretske« zatnislice snuje na — stališčih sovjetske zunanje politike. V Pajetiovem članku so še drug j interesantni momenti. Vstavili se bomo pri enem: na Pajettovi ekskurziji v sfere borbe za emir«. «...Ni nikako čudo, da je tržaški škof Santin bil prvi, ki je podpisal resolucijo (tako imenovani štokholmskl apel, op. ur.), s katero se na tako viden in plebiscitaren način celokupno tržaško prebivalstvo izraža proti atomski bomb!.« Pajetta se torej sklicuje na avtoriteto Santina, «ki je prvi podpisal resolucijo«, da bi pokazal na popularnost in pomen štokholmskega apela. Znano je, kdo je škof Santin: slavni kolaboracionist, pobomik fašističnih idej. Legitimacija Santina, za katerega Pajetta trdi, da je prvi v Trstu podpisal štokholmski apel, je lahko ilustracija za eno samo dejstvo: da se sovjetsko in Santinovo pojmovanje o miru ne oddaljujeta niti za ped. To pojmovanje bi se lahko označilo preprosto takole: nagrabiti si tuja ozemlja, podvreči si druge narode ali njih dele, — torej mir zasuinjevalcev in zasužnjenih. Toda tedaj bi bilo treba, da gospod Pajetta stvari imenuje s pravim imenom in da se ogiblje komunističnih fraz. (Iz »Borbe«) lucijo in obenem sklenila, da bo pomagala Južni Koreji. V Londonu, kjer so izredno veseli *e vesti, pravijo da se je ves Commonwealth praktično pridružil Attleejevi vladi. Uradno poročilo,kiga jeizdala danes holandska vlada, pravi, da misli vlada dati na razpolago svoje pomorske sile, da bi sodelovale v borbi proti Severni Korpji. Ministrski predsednik novozelandske vlade je danes javil, da bodo novozelandske vojne ladje podprle angleškc-ameri-ško intervencijo na Koreji. Varnostni svet se bo sestal jutri zjutraj ob 10. Ni če znan dnevni red sestanka. Trygve Lie je odložil svoje potovanje v Evropo. Lie bi moral odpotovati v London 3. julija, nato bi obiskal Pariz, 2enevo in bi preživel počitnice doma na Norveškem. Liejev zastopnik y OZN je odgovoril, da glavni tajnik ni hotel komentirati sovjetskega protesta v zvezi s sklepom Varnostnega sveta, da se uvedejo vojaške sankcije proti Severni Koreji, OZN bo ignorirala ta protest. Kratke vesti MOSKVA, 29. — Ruski pesnik Tihonov, predsednik sovjetskega odbora za obrambo miru je izjavil tisku, da bo sovjetsko ljudstvo polnoštevilno podpisalo štokholm-sko resolucijo proti atomski vojni. Tihonov je dejal: »Dogodki na Koreji kažejo, da se ameriški vodilni krogi ne o-mejujejo samo na pripravljanje napada, pač pa so tudi začeli z napadalnimi dejanji«, O STUTTGART, 29. — Včeraj Sta trčila potniški in tovorni vlak v Betzingenu blizu Tu-bingena. Nesreča je zahtevala 1 mrtveca in 29 ranjencev. G WASHINGTON, 29. — Nocoj ob 19 do ameriški senat glasoval o 1.222.500.000 dolarjev kredita za vojaško «pomoč» inozemstvu. Večina teh fondov bo namenjena državam atlantskega pakta. 10 milijonov dolarjev pa po dobila Južna Koreja. O PARIZ, 29. — Francoska vlada je obvestila vlade ZDA, Velike Britanije in Avstrije, da bo generala Betuouarta na Dunaju nadomestil francoski visoki komisar Jean Payart, ki je bil prej francoski poslanik v Beogradu. O LONDON, 29. — Na češkoslovaškem poslaništvu v Londonu je razbila nekaj šip skupina mladeničev, ki so protestirali proti izvršitvi smrtne obsodbe nad nekaterimi člani Beneševe stranke. Ule bomo se pokorili poniževalnim sramotilnim ukazom! Nenehno pošiljajo demokratične organizacije s svojih sestankov protestne resolucije proti fašistični zakonodaji, ki jo današnji oblastniki ne samo strogo izvajajo, temveč izdajajo celo nove ukaze in ukrepe, s katerimi prepovedujejo uporabo slovenščine v javnih uradih ter jo — kot je primer z zadnjim pismom conskega predsednika slovenskim županom — na poniževalen in sramotilen način zapostavljajo. Člani Osvobodilne fronte'sektorja Sv. Ane iz. Trsta so včeraj a svojega sestanka poslali generalu Eddlemanu protestno resolucijo, V resoluciji zahtevajo, de se ukaz št. 183 razveljavi ter da se ukinejo vsi fašistični zakoni in da se uvede takšna zakonodaja, ki bo jamčila popolno enakopravnost slovenščine z italijanščino v vseh javnih uradih cone A. Se prav posebej pa resolucija zahteva, naj predsednik cone dr. Palu-tan prekliče odredbe, ki jih je dql v svojem sramotilnem pismu slovenskim županom. Resolucija se zaključuje: «Nikdar se ne bomo pokorili poniževalnim in sramotilnim ukazom!« Člani Osvobodilne fronte X. terena III. mestnega okraja so tudi poslali protestno pismo generalu Eddlemanu, ki se glasi: «Clani X. terena III. mestnega okraja OF zbrani na svojem sestanku odločno protestiramo proti diskriminacijskim ukrepom Zavezniške vojaške uprave, s katerimi se zapostavlja slovenski jezik, ker smatramo te ukrepe za grob0 kršitev tistih najosnovnejših človečanskih pravic, za katere smo se skupno borili.« u Nekaj za „Vita n m »Katoliškiglas“ Noben pošten človek se več ne čudi pisanju Usta »Vita nuova «■ Jasno je koga napada, zakaj napada, da ne govorimo zg koga napada. Zato ni nikogar presenetilo ponovno slepomišenje «Vite nuo-re» 17. VI. 1950. ko pod naslovom: «Jugoslovanski diktator nadaljuje s preganjanjem cerkve« ponavlja svoja izmišljanja in klevetanja. Ali mislijo gospodje okrog «Vite nuove«, da se danes še lahko verjame stavkom, ki so polni nedoločenih ‘tenak kot: «nekega«, »nekje«, «nekdo« itd? Kaj naj smatramo za verodostojne one številke, za katere nikdar in nihče ne pove odkod izvirajo in kdo jih je sfabriciral? Poleg tega pa je danes težko preslepiti ljudi, ko že vrabci na strehi čivka o o «dobronamernosti« in »cbjffc-tivnesti« gospodarjev »Vite nuove«, kadar govore o Jugoslaviji. Versko življenje se V Jugoslaviji na vso nesrečo »Vite nuove«, »Katoliškega glasu» in njim podobnim ter sorodnim odvija v popolnoma drugi smeri, kof bi to oni želeli in je resnica o varski svobodi v Jugoslaviji resna ovira njihovim nameram in željo m. Verske komisije pri predsedstvih vlad vseh federalnih republik Jugoslavije so bile osnovane že za časa NOB in njih name.n je bil zavarovati nedotakljivost bogoslužja in vzdrževati kontakt med predstavniki cerkve na osvobojenem ozemlju in ljudsko oblastjo. Danes pa verske komisije tudi praktično urejujejo vse stvari med njima in materialno podpirajo razne verske ustanove. Odnosi med cerkvijo in versko komisijo v Sloveniji pa se izboljšujejo posebno, odkar je bila lansko leto osnovano Ciril-Metodijsko društvo-duhov-niška stanovska organizacija. Nihče, ki ima resen namen spoznauati dejansko stanje v tako «skrivnostni« Jugoslaviji ne sme in ne more prezreti dejstva, da Jugoslavija danes ni nikakršna sfinga, da je že sto in sto ljudi iz vsega sveta videlo na lastne oči «diktaturo» in «preganjanje» cerkve tam. Zato naj tudi tu govori logika in razum: perjeti raznim imaginarnim številkam, raznim «neKim, nekje, nekoč, nekdo« itd. ali verjeti očividcem iz vseh štirih vetrov!? Vsak poštenjak in normalen človek bo verjel trdnim in neposrednim dokazom. Naj vsak sam presodi ali pomeni 1,383.500 dinarjev letne podpore katoliškim duhoimikom v Sloveniji preganjanje cerkve; ali pomeni znesek 2,125.000 din, ki ga je nakazala vlada, LR Slovenije na predlog verske komisije za popravilo raznih cerkva in župnišč zatiranje v.erel? Teološka fakulteta s kompletni profesorskim zborom in slušatelji deluje od konca druge svetovne vojne nemoteno v sklopu ljubljanske univerze, kljub temu, da vsi mogoči gospodarji in hlapci izven meja Jugoslavije govore drugače, ker si pač želijo, da bi bilo drugače. No, istovetiti pa Jugoslavijo z drugimi državami res ne gre. Danes jugoslovanski narodi res ne morejo odobravati politiko in obnašanje onih, ki jim skušajo škodovati, kjer le morejo. Ne morejo dopustiti, da bi se pri njih zgodilo isto kot se dogaja v Italiji, kjer gospodarijo še vedno oni proti katerim se je večina Italijanov borila. Na vso srečo progresivnega sveta se je Jugoslovanom posrečilo razlikovati pšenico od ljulke. Jugoslovanski narodi in jugoslovanski katoličani že osem let vedo, kdo je Pravi duhovnik in kdo je samo orodje in slepi izoršeualec temnih in kriminalnih naklepov takih gospodov, kot so gospodarji »Vite nuove« in »Katoliškega glasu«. Kaj se danes še komu čudno zdi, da se po vsem svetu zločinci in ubijalci kaznujejo? Kai vera ne uči. da se marajo krivci kaznovati? Kaj se danes še kdo izprašuje, zakaj so bili razni Rožmani, Stepinci in njim slični poklicani na odgovor in kaznovani? Pač pa se verniki izprašujejo, zakaj cerkev zagovarja take zločince, zakaj jih še trpi v svoji sredi in jih celo smatra za svoje «mi-sionarje«? Plevela danes Jugoslovani res ne potrebujejo ~ niti V fraku ni ti v talarju! Poštene, dobre duhovnike, ki pravilno razumejo svoje poslanstvo, kot duhovniki, kot ljudje, kot pripadniki svojega naroda in kot državljani, takih pač nihče nikjer ne preganja. Prav gotovo pa ni doprinos vzgoji takih duhovnikov brzojavka škofa Santina o »kalvariji« pri volitvah v coni B. Podpihovanje, laganje, intrigiranje res ne morejo biti lastnosti ljudi v globokem pomenu besede. Zato pač niso te lastnosti nikomur v čast, najmanj pa tržaškemu škofu Santinu. Nai on le nadaljuje, naj črnila pisunom aVite nuove« in »Katoliškega glasu« ne zmanjka tako hitro! Verska svoboda v Jugoslaviji zato ne bo manjša, pač Pa bo neuemini Tomažem v pojasnilih postreženo s stvarnimi, točnimi in verodostojnimi dokazi. Kajti gospodom »Vite nuove« in »Katoliškega olasy« pa rei ne bomo odgovarjali! S SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Zopet p res enečenj a i i I >rc izili • • V Anglija premagana, Italija eliminirana RIO DE JANEIRO, 29. — Da. našnje tekme za svetovno nogometno prvenstvo so se konča-je takole: Švedska - Paragvaj 2:2, ZDA . Anglija 1:0, ŠpaniJa-Cile 2:0. Tudi današnji dan ni ostal brez presenečenj, nasprotno, lahko rečemo, da je prinesel dQ sedaj največje presenčnj, namreč zmago ZDA. ki ne veljajo za nikakšno silo v nogometu, nad Anglijo, ki jo vendar ves svet priznava za neoficialnega svetovnega prvaka. Tekma se je vršila v Belo Horizonte, kjer je Jugoslavija odigrala svojo prvo tekmo s Švico. Nogometašem ZDA se gotovoninlti sanjalo, da se bo ta tekma končala z njihovo zmago. Američani so namreč sami izjavili, da so prišli v Brazilijo učit se nogometa. Angleže je presenetila hitrost A-meričanov. Edini gol je zabil v 35’ prvega polčasa Američan Souza, ki so ga na koncu tekme gledalci odnesli z igrišča kot zmagovalca. V tekmi med Španijo in Ci-lejem v Riu de Janeiro so, kakor kaže že rezultat, prevladovali Spanci m Izid tekme ne predstavlja kakega presenečenja. Drugo veliko presenečenje pa predstavlja tekma iz prve skupine med Švedsko in Paragvajem. Tekma med tema dvema se je namreč končala neodločeno (2:2), kar ima katastrofalno posledico za Italijo, dosedanjega uradnega svetovnega prvaka. Ker je namreč Italija tekmo s Švedsko' izgubila, bi v svoji skupini še lahko dosegla prvo mesto, če bi danes Paragvajci premagali Švede in nato izgubili z Italijani. Tako pa Italijani lahko dosežejo kvečjemu dve točki z eventualno zmago nad Paragvajem, medtem ko ima Švedska že 3 točke. Spet uspeh Fanti j a PORTORpZ, 29. (ATI) — Zgcče sonce je povzročilo, da je biia današnja etapa od Pule do Portoroža še znatno težja, čeprav znaša razdalja samo 118 km. Mogoče je med tekmovalci že začelo prevladovati mne-nje, da so prvi prostori v klasifikaciji praktično že določeni, tako da si na današnji etapi niso posebno prizadevali, kljub temu, da se je Italijan Mala-brocca takoj po odhodu iz Pule odtrgal od1 skupine, Mala-broeca je skoraj ves čas vodil in razdaljo med njim j.n zasledovalci večal. V današnji etapi je dokaj nerodno padel Italijan Gargioli, vendar je, čeprav z bolečinami, dirko nadaljeval. Pač pa je odstopil Roredski, eden izmed naiboljših Jugoslovanov, V Bujah je bila prva nagrada na današnji etapi in osvojil si jo Je s približno 3 minutami prednosti pred drugimi Mala-brocca. Sledili so Fanti, Varga, Sironi, Petrovič, Kuret in Sclauzero, Tudi nagrade na Grintavcu, v Kopru in Izoli si je osvojil Malabrocca, toda za Izolo so Sc mu začeli zasledo- valci čedalje bolj približevati in na poslednji strmini pred Portorožem ga je prehitel Fanti, ki je prispel na cilj sam s celo minuto naskoka. Sledili so Malabrocca, Varga, Kuret (Corettj) in Greizer (vsi v istem času), nato Fontanot, Sclauzero, Petrovič, Scheer, Mezzachi-nj itd. V splošni klasifikaciji vodi Se vedno Fanti s skoraj četrt ure prednosti pred Vargo (Jug. B), sledijo Gargioli, Malabrocca, Colja, Arduino, Sironi, Cerati, Petrovič, Fontanot. Med moštvi vodi Italija, sledi Jugoslavija A, nato Trst A. Kohlet vodi tudi v Švici BEZANCON, 29. — Današnjo 220 km dolgo etapo dirke okrog Švice od Lucerne do Besanso-na je zmagpl Hugo Koblet. Sledili so: Pasquini in Ronconi (oba it.), nato Klrchen in Gold. schmidt. Koblet, zmagovalec letošnjega «Giro dTtalia« Je po tej etapi prevzel vodstvo tudi v splošni klasifikaciji. GLEDALIŠKA PREMIERA „ VELEIZDAJALCA** V ŽKEDNJU Prodoren uspeh naših umetnikov pod veščim vodstvom avtorja in režiserja dr. Bratka Krefta •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I V*! M—jg——»—■!. r. -■■■ .1.1 ,■"TlffHm—— Ugotavljamo ponovno sramotno dejstvo: edino slovensko in sploh edino poklicno tržaško gledališče, ki bi mu morale biti zaradi njegove umetniške zrelosti na razpolago največje dvorane, je še vedno prisiljeno igrati v neodgovarjajočih prostorih Dr. BRATKO KREFT AVTOR IN REŽISER KOMEDIJE « VELEIZDAJALEC# Predstava Kreftove komedije «Veleizda;aIec» je doživela sinoči pri premieri v škedenb ski dvorani prodoren uspeh in bila obenem mogočna manifestacija naše slovenske gledališke umetnosti v. Trstu, Kljub neznosni vročini je občinstvo do zadnjega prostora napolnilo mnogo pretesno dvorano. Napeto je sledilo razvoju komedije in težkemu psihološke- mu problemu, ki se. v njej obravnava. Dokazalo je, da je dozorelo tudi takim umetninam, kot je Kreftov ((Veleizdajalec#. Ob koncu vsakega dejanja je nagradilo igralce z viharnim odobravanjem, ki se nikakor ni moglo poleči in jih priklicalo ponovno na- oder. Rastli so z igro samo in nam podali kos slovenske, preteklosti tako prepričano in do dna doživeto, da, je njihova igra prehajala v resnično življenje preneseno okolje avstrijske monarhije. Igro je režiral avtor sam. O režiji, kot tudi a posameznih igralskih kreacijah bo prinesel naš dnevnik ncer.o izpod peresa strokovnjaka. Na željo občinstva, je moral po zadnjem dejanju avtor na oder med igralce. Priznanje, ki mu ga je dal naš tržaški slovenski človek, naj mu bo skromna zahvala za njegovo umetnost, za njegov trud in požrtvovalnost. Bil je edinstven umetniški veče.r in še mnogo takih umetniških večerov bi radi doživeli v krogu našega slovenskega gledališča in še mnogokrat bi tov. dr. Bratka Krefta radi od srca pozdravili v naši sredi. Žalostno pa je le eno dejstvo, da se mora naše Sloven- sko narodno gledališče, ki je tudi obenem edino gledališče v Trstu, že vedno potikati po takih majhnih dvoranah, ker nima lastne hiše. To dejstvo Pa ni samo žalostno, temveč tudi sramotno za tiste, ki hočejo tržaškim Slovencem odmerjati pravico, ki so jo imeli pred prihodom fašistične. Ita- lije, ki so si jo pozneje u osvobodilni vojni priborili in ki jim zato po vseh naravnih postavah pripada. Ob tej priliki ponovno protestiramo proti tej krivici in zahtevamo, da pristojne oblasti dodelijo v središču mesta dvorano za Slovensko narod-I no gledališče v Trstu. Slovenske šole razstavljajo PRI SV. JAKOBU Intenzivno delo slovenskih šol med šolskim letom se odraža na šolskih razstavah, kjer otroci razstavljajo svoje izdelke, ki so jih izdelali poleg učenja. Ogledali smo si razstavo slovenske osnovne šole pri Sv. Ja. kobu. V učilnici so skrbno razstavljene risbe, zvezki ter ženska in moška ročna dela. Raz- j stor te pozdravita dehteči na-veseljivo je dejstvo, da se pri | gelj in rožmarin. Ze pri bežnem risanju goji precej narodna or-1 ogledu ob vstoDU so nas prese-namentika. Posebno skrb kaže- j netili lepo izdelani narodni mo- razreda. Deška ročna dela so številna. Videli smo stavbe na koleh, košaric.e, okvire, igrače in pravljične slike. Ličen ip izdelek bratca in sestrice, ki kaže sobo in kuhinjo. PRI SV. ANI Obiskali smo tudi razstavo slovenske osnovne šole Dri Sv. Ani. Ob vhodu v razstavni pro- jo nekatere risbe, predstavljajoče narodne ornamente, katere bi se dale uporabiti pri dekliških in deških ročnih delih. Zenska ročna dela so številna, praktična, pogrešamo pa uporabe narodnih motivov. Pozornost vzbujajo lepo in praktično izdelane torbice s križnim vbodom, katere so naredile učenke IV. II PRIZOR IZ DRUGEGA DEJANJA Ponesrečen poizkus volitev v tovarniške odbore v ILVI V ponedeljek 26. t. m. so hoteli predstavniki Enotnih sindikatov ter Delavske zbornice izvesti v tovarni ILVA volitve za nov odbor v podjetju, na katere so se že toliko časa pripravljali. Toda.volitve niso bile za izdajalce interesov delavskega razreda preveč »uspešne#. Delavci ILVA, ki so imeli priliko spoznati, za kakšne interese se borijo predstavniki obeh sindi. J kalnih organizacij, se niso dali j zavesti lepim besedam in ob- ‘ ljubam ter so s svojim ravna, i njem ob priliki #volitev» pokazali, da ne nameravajo več slediti izdajalski sindikalni politiki kominlormistov ter voditeljev Delavske zbornice, temveč da se bodo v bodoče ravnali po smernicah, ki jih je nakazal Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednega sindikata. Kominformistični ((sindikalisti# ter predstavniki Delavske zbornice so predvidevali, da bi se morale volitve zaključiti v ponedeljek 26. t. m- že ob 16 u-ri. Ob določeni uri so bili »izidi# volitev za te ((Sindikaliste# naravnost porazni. Zato so hiteli prepričevati delavce, naj se udeleži ;u volitev, češ da bodo s tem prispevali k izboljšanju položaja v tovarni ILVA. Delavci, ki takim obljubam ne bodo več na.edli. so se z raznimi izgovori izognili volitvam ter so odšli raje domov. Vsi pošteni delavci ILVA so sklenili, da bodo dali svoj glas le takim predstavnikom, ki se bodo resnično berili za interese delavskega razreda, m;d katere pa prav gotovo ne spadajo ko-minformisti, kot tudi ne predstavniki žnltcga sindikata. DELAVCI! Poslušajte danes ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Pe-tronia, ki ga bo oddajal Radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev v borbi za prav ce svojih čtanov En-itni razredni sindikat pekovskih delavcev, ki je bil pred časom ustanovljen, je pričel z delom v obrambo pravic celotne kategorije pekovskih delavcev. Ker se do sedaj sindikalne organizacije niso potrudile, da bi vodile takšno borbo, ki bi zagotovila zmago pravic delav- skega razreda, so se pekovski delavci, včlanjeni v Enotnem razrednem sindikatu za pekovske delavce, obvezali, da bodo vodili kar najbolj odločno borbo proti vsem mahinacijam delodajalcev, katere bedo prav s svojim ravnanjem prisilili, da bodo spremenili svoje sedanje stališče v korist svojih uslužbencev. Tako je pred dnevi Enotni razredni sindikat za pekovske delavce poslal v torek 27. t. m. Združenju pekov pismo, v katerem zahteva, da delodajalci spoštujejo določbe delovne pogodbe. V primeru, da bi hoteli še nadalje kršiti določbe delovne pogodbe ter izkoriščati svoje uslužbence, bo Enotni razredni sindikat za pekovske delavce imena teh delodajalcev objavil 1 er predal rešitev vprašanja odseku za delo Vojaške uprave, ki bo stvar dokončno razčistila. Razglas zgonlšhega župana in »slovenska teoretično-praktična kmetijska šola“ Izigravanje višjih oblasti ne bo moglo zavreti našega odločnega boja za šolski sistem, kakršnega potrebuje naše ljudstvo Naša javnost n; prav -nič obveščena, ker je manjkala vsaka publiciteta, da ustanavlja župan zgoniške občine nekako ((Slovensko teoretično - praktično kmetijsko šolo#. Čudili se boste, da se bavi župan s takimi posli; toda pri nas na ((Svobodnem# Tržaškem ozemlju, kjer se Slovencem deli pravica z «veliko žlico#, , je tudi taka farsa mogoča, kot jo je pomagal zaigrati zgoniški župan s svojim razglasom. Zgoniški župan Pirc Alojz je namreč z datumom 19. maja t ■ 1. izdal razglas, s katerim obvešča, da se je DOGOVORIL z oblastmi Zavezniške vojaške uprave, da bi se ustanovila v Zgoniku slovenska teoretično-praktična kmetijska šola. V razglasu pravi «da se je ugotovilo, da je kraj primeren ter odgovarja resničnim potrebam tega področja#. Zato jo župan radoveden koliko učencev bi predvidoma posečalo to šolo in pravi še, da bodo sprejemali o-ne učence, ki so dovršili osnovno šolo.' Nato vabi družine, da bi pisale svoje šinfrve v to šolo in postavlja rok do 15. junija t. 4., Na kpneu še doda. da zanima zadeva «zgoniško občino in okoliške vasi tržaške, nabre-; Žinsike in repentaborske občine. Tako županov razglas. K temu razglasu bi imeli marsikaj pripomniti. Prvo. kar pade vsakemu v qči. zlasti onim. ki so resnično zainteresirani na resnični strokovni kmetijski srednji šoli je dejstvo, da županov razglas ne pojasnjuje le kakšna šola naj bi to bila ter jo imenuje «slovensko teoretično-praktično kmetijsko šolo#. Pogoj za vpit t. j. dovršena osnovna šola da slutiti, da bo ta šola navadna nižja strokovna šola (avviamento) kmetijskega tipa, ki pa je v resnici samo dopolnilo za osemletno šolsko obveznost po končanih petih razredih osnovne šole. V te nižje strokovne tole zahajajo otroci od dovršenega 11. leta do 14. leta. Ce ustanavlja župan tako šolo, potem ne razumemo zakaj so to poverili njemu, ko bi lahko šolska oblast v tem primeru, didaktično ravnateljstvo v Nabrežini in samo upraviteljevo zgoniške osnovne šole kompetentnejše izvršila Vse potrebne priprave za ustanovitev take šole, ki je res potrebna in bi morala biti v vsaki naši kmečki občini. Dejanuko je namreč sedaj šolska organizacija na podeželju okrnjena, ko kljub zakoniti osemletni šolski obveznosti nimajo učenci, ki ne gredo na srednje šole, kje dokončati po dovršenem petem razredu osnovne šole svoje šolske dolžnosti tako, da ji ista oblast, ki predpisuje o-serriietoo šolsko obveznost ne da niti možnosti, da bi jo v resnici dopolnili. Razglas zgoniškega župana pa pravi, da zanima zadeva (namreč ta njegova ((kmetijska# šola) poleg zgoniške še okolišče vasi ter nabrežinsko in repehtaborsko občino. T.a pripomba da slutiti, da nameravana šola ni navadna nižja strokovna šola. o kateri smo prej govorili, kajti take šole nimajo in ne morejo imeti tako obsežnega teritorija reklu-tacije učencev. Da se morda Župan Pirc ni «dogovoril» z oblastmi Zavezniške Vojaške uprave, da bo ustanovil šolo, ki naj bi nadomestila ono kmetijsko srednjo strokovno šolo, ki jo žele in zahtevajo naši kmetovalci? Ce naj bi bila to omenjena šola, potem je v.sa zadeva*' zelo smrdeča in kaže, da so nas hotele odgovorne oblasti zopet enkrat izigrati in si pri tčm zagotovile še pomoč zgoniškega župana. Predvsem m zadeva kmetijske strokovne šole zadeva, ki bi se jo dogovoril kar župan, najmanj še zgoniški. To ni zadeva niti ene same občinfe niti ne zanima, kot pravi gospod Pirc y svojem razglasu ((okoliške vasi tržaške, nabrežinske in repentaborske občine#, temveč zanima RRAV VSE CjBCI-Ne NAŠEGA PODROČJA,'torej tudi dolinsko in miljsko občino. Tako šolo, srednjo kmetijsko šolo, ki jo zahtevajo naši kmetovalci, pa ne bo razpisoval in še na tako površen način zgoniški župan, temveč osrednja šolska oblast, ali pa od te začasno postavljeno ravnateljstvo. Tudi se ne moremo zadovoljiti z označbo ((Slovenska teoretično-praktična kmetijska šola#, temveč smatramo, da je nujno potrebno pri ustanavljanju nove šole, da se označi v razpisu značaj šole, doba šolanja, v glavnih obrisih program šole, starost gojencev za sprejem v šolo in končno tudi materialni pogoji Silno neresno in neodgovorno je namreč od zgoniškega župana Pirca, da izjavlja v svojem razglasu, da »se je u-gotovilp# (le kdo je bil tisti, ki je to ugotovil?), da je kraj pri- meren ker odgovarja resničnim potrebam tega področja (kdo odgovarja potrebam kraj ali šola?). V resnici pa zgoniška občina zares ne odgovarja za sedež kmetijske srednje šole, ki jo mi zahtevamo, in sicer iz več razlogov: 1) Zaradi svojega perifernega značaja; 2) ker nima, kolikor nam je znano, nobenega posestva, ki bi ga mogla srednja šola dobiti v u-pravljanje in obdelovanje; kako si gospod župan Pirc predstavlja praktični pouk brez potrebnega šolskega posestva, si res ne moremo zamišljati; 3) ker nima zgoniška občina možnosti niti začasne ustanovitve internata, ki je pri srednji kmetijski šoli neizogiben. Gospodu županu Pircu resno svetujemo, da se potegne odločno za to, da bo njegova občina dobila nižjo strokovno kmetijsko šolo (avviamento), ki po šele dala kandidate za srednjo kmetijsko šolo kakršno zahtevamo in jo bomo tudi dobili, Iker. je to naša pravica ia naša potreba. Tudi izigravanje višjih oblasti, ki za svoje, mahinacije uporabljajo zgoniškega župana, ne bodo mogle zavreti našega odločnega boja za izgradnjo šolskega sistema, kakršnega l naše ljudstvo 'potrebuje. I tivi na risbah ter na dekliških in deških ročnih delih. Razstava prikazuje posebnost, katere doslej še nismo videli na nobeni šoli, namreč košarice polne pisanic (pirhov). Lepe motive za pisanice smo opazili na risbah V. dekliškega razreda. Narodni ornamenti krasijo tudi cvetlične lončke. Kotiček I. razreda kaže, da so otroci sami napravili dela. ki so za njihovo stopnjo’ starosti prav čedna. Isto je opaziti pri celotni razstavi, da so razstavljene predmete učenci samostojno izdelali pod marljivim vodstvom svojega učiteljstva. Pri vseh dosedanjih otvorje-nih razstavah smo opazili, da se je slovensko učiteljstvo močno trudilo za dvig slovenske šole in pokazalo od lanskega leta velik napredek. Prav zaradi tega bi lahko marsikje' porabili za! razstavo dve učilnici in bi tako prišli do veljave vsi oni predmeti, ki so bili skriti zaradi. prenatrpanosti. * Nabrežina • Mladinska igra Jurček" v izvedbi slovenskih osnovnošolskih otrok Preteklo nedeljo so priredili učenci slovenske osnovne šole v Nabrežini za zaključek šolskega leta, v kinodvorani P. Golijevo stiride-janko sjurčeks. Mladi igralci so se kar dobro znašli na odru, zlasti pa Jurček, nevihta in Urša. Potek igre so poživili tudi Potujoči godci, ki so jo «rezali» prav dobro. Igra se je razvijala neprisiljeno. izgovarjava je bila dobra, scenerija prav lepa. Občinstvo ni štedilo s ploskanjem. Udeležba bi bila pa lahko večja. Naše ljudstvo bi moralo bolje razumeti pomen takih prireditev, ki stanejo mnogo truda, predno se usposobijo šolski otroci za nastop na odru, zato bi jih moralo posečati v čim večjem . številu. KOLEDAR (^leclaMUe - 'dČLno- - IfLadio- PETEK 30. junija Spomin sv. Pavla, Predislav "'nec vzide ob 4.13, zatone ob '.'.58. Dolžina dneva 15.40. Luna zide ob 21.14, zatone ob 4.16 Jutri sobota 1. Julija Lucina, Bogoslav SPOMINSKI DNEVI 1944 so enote XV. divizije skupno s hrvatskimi partizani uničila sovražno postojanko' Bošiljevo. V teh bojih je padel partizanski pesnik Klusov Jože - Bogo Flander. li’49 se je rodil Lovro Janša, slovenski slikar. t OF MNOŽIČNI SESTANKI O F, sklicani v zvezi z borbo za enakopravnost slovenščine z italijanščino. Danes 30. t. m. bodo sledeči sestanki: I., II. in V. teren prvega okraja v prostorih OF v Ul. R. Manna 29 ob 20.30; v Bazovici ob 21 na sedežu OF; v Padričah cb 21 v dvorani; v Sempolaju na sedežu ob 20.30; v Sv. Križu ob 20.30 v običajnem prostoru. V soboto 1. julija: Sektor Bar-kovlje ob 20.30 na sedežu. Ul. Bovedo 43; v Saležu ob 20.30 v Smrtna nesreča na izletu Kontoveicev v Italijo Skupina 38 Kontoveicev pod Vodstvom domačega duhovnika je že predvčerajšnjim zjutraj odšla s posebnim kamionom na izlet v Italijo, kjer so med drugim obiskali tudi Landarsko jamo. Včeraj okrog poldne pa so prišli v Ampezzo. Okrog 10,30 so prišli V kočo Titta Piaz, od koder je sedem izletnikov, med temi tudi 201etna Ana Daneu, duhovnik in drugi, odšlo na bližnji hrib. Ana Daneu je za skupino zaostala in zaklicala, da je izgubila čevelj ter da ga ne more najti, za kar pa se ostalih šest ni zmenilo ter so se,brez nje vrnili h kamionu pii koči- Tu so šele opazili, da Ane Daneu še ni za njimi. Začeli so jo iskati skupaj s štirimi vojaki - alpini ter jo našli mrtvo 150 m pod omenjenim hribom, kamor je zaradi strmega terena padla in se pri tem ubila. Truplo so prenesli na nosilih v kočo, kjer je zdravnik ugotovil smrt. Iz koče so truplo pripeljali v kapelo na pokopališču v Ampezzu, od koder ga bodo pripeljali na domače pokopališče na Konto-velu. Družini pokojnice izrekamo syoie sožalje, Nesrečen padec V ladjedelnicah . Sv. Marka se je pripetila nesreča, katere žrtev je postala Leopoldina Andreattini iz Ul. San G. Bo-soo 10, ki je pri delu tako nerodno padla, da si je zlomila zapestje desne roke, zaradi česar se bo morala zdraviti okrog 30 dni. Žrtev podobne nesreče je postal tudi 74-letni Marij I-vanovich iz Ul. San Daniele 3, kateremu je ob 6 zjutraj spodrsnilo v njegovem stanovanju, tako da je padel po tleh ter si pri tem poškodoval desno stran čela. Ogromna večina zemljanov nima skrbi glede državljanstva, ker ga pridobi z rojstvom in obdrži do smrti. Mi v Trstu in Julijski krajini pa Živimo v posebnih razmerah in smo zaradi dveh mirovnih pogodb (senžermenske in pariške) odnosno zaradi raznih povojnih dogodkov dvakrat in tudi večkrat menjali svoje državljanstvo. Razumljivo je da sp Pri tem nastali najrazličnejši zapetljaji. Poleg tega je marsikdo zaradi vojnih dogodkov izgubil vse potrebne listine, tako da je danes mnogo ljudi, ki si sam' niso na jasnem glede svojeaa državljanstva, ki nimajo listin, da bi ga izkazali m ki tudi ne vedo, kako se jim je ravnati, da to vprašanje u-redijo. Moja izvajanja so namenjena onim, ki imajo načrt ali pa potrebo, da živijo in ostanejo na Tržaškem ozemlju in posebno v coni A. Vsakdo si mora čim prej u-rediti vprašdnje državljanstva, ker vidimo, da je tendence merodajnih upravnih n-blastev ta, da z raznimi odredbami dosežejo strogo evidenco prebiva’stva. Ne povem nič novega, če trdim, 'a je v večini primerov vpraša je državljanstva celo povezano s pogoji za delo in življenje. O državljanstvu STO, o ka terem se večkrat govori in piše, sploh ne moremo razpravljati. Dejstvo je, da je edino merodajno državljanstvo na Svobodnem Tržaškem Nekaj opazk o državljanstvu ozemlju italijansko državljanstvo, katero bo tvorilo v coni A podlago za dosego državljanstva STO, če sploh kdaj do tega prida. Iz tega sledi, da je danes v Trstu polnoveljaven državljan^ le tisti, ki ima italijansko državljanstvo. Večina naših ljudi, ki so nepretrgoma ostali na tem ozemlju, je ohranila italijansko državljanstvo in tem ta članek seveda ne velja. Znano pa je, da so desettiseči naših ljudi pod pritiskom fašizma morali zapustiti svojo rodno grudo, da so večinoma pridobili jugoslovansko državljansko, da so se po osvoboditvi vrnili, da pa nimajo tako rekoč nikakih pravic,, čeravno živijo v svojem domačem rojstnem kraju. Ti ljudje morajo skrbeti za to, da zopet pridobe italijansko državljanstvo. To državljanstvo je urejeno s starim zakonom z dne 13. junija 1912 št. 555, ki je, kakor vsi italijanski zakoni, še vedno veljaven na STO. V členu 9 obravnava ta zakon zopetno pridobitev italijanskega državljanstva. Glavna točka, ki prihaja v poštev, je točka 3 tega člena, ki določa: Italijansko državljanstvo se zopet pridobi po dveletnem bivanju (zakon rabi besedo «residenza») na italijanskem teritoriju. Po teh dveh letih ima ministrstvo za notranje zadeve (v Rimu) pravico, da z odlokom poda svojo prepoved glede posameznika v smislu, da ta posameznik ne more zopet pridobiti državljanstva. Taka prepoved je po zakonu vezana na težke razloge, in, kolikor sem mogel ugotoviti, se italijanska vlada do sedaj ni nikoli poslužila te pravice. Zlasti kar se tiče tržaške občine, ne morem trditi, da bi bil do sedaj opazil pri merodajnih uradih PETEK 30. 6. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Igra godba na pihala JA p. v. Stjepana Dleske; 12.30: Dv,e VVagnerjevi operi; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Iz slovenskih oper; 13.45: Ljudska univerza: Boj za Antarktiko in Arktiko (slov.); 14.00: Igra Vaški sekstet, pojeta Božo in Miško; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične -aktualnosti (ital.): 17.40" Iz Lebarjevih operet; 18.00: Športni pregled (ital); 18.15: Komorna glasba; 18145: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20,00:. Uganite kaj igramo: 20.30: Slušna igra (ital.); 21.30: Lahka glasba in plesna glasba; 22.00: Novo jugoslovansko gospodarstvo: Petrolej (slov.); 22.10: Čajkovski: Simfonija št. 3; 23.00: Zadnja poročila v italn 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10:' Objava dnevnega sporeda; 23.15: Plesne melodije. LJUBLJANA. MARIBORin rei. postaja NOVA GORICA (Oddaja na vatih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) PETEK 30. 6. 1950 12.00: Igra godba na pihala Komande armije v Ljubljani;' 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Popularni opoldanski spored; 13.00-13.10: Gospodarsko , predavanje; 14.00: Igra Vaški sekstet, pojeta Božo In Miško; 14.30: O-perne uverture in koračnice; 15.00; Napoved časa in poročila; 15.10-15.30: Slovenske samospeve poje. Milan Janovsky, pri klavirju Marijan Lipovšek. 18.00: Igra orkester Radia Ljubljana; 18.30: Iz’ sodobne književnosti; 18.50: Glasbena medigra; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Za vsakogar nekaj; 20.00: Prenos koncerta skladb diplomantov komp. oddelka Akademije za glasbo. Igra orkester Slov. filharmonije; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Plesna glasba; 22.45: Komorna ura P. I. Čajkovskega; 23.30: Poročila. IZLETI «ADR!A - EXPRESS» 15,—16. JULIJA IZLET v Lmbljano 16. JULIJA IZLET v Bovec in Vipavo Vpisovanje do 1. julija t. 1. pri vseh potovalnih uradih. 23. JULIJA IZLET v Opatijo Cerkno Ajdovščino Vpisovanje do 8. julija 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Skocijansko jamo Prijave do 15. julija. v v iPAUscE sv. mm VOZNI RbD MOTORNIH JADRNIC IZPRED POMOLA RIBARNICE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA 0.30, 10.30, 11.30, 9.30, 11.30, 12.45, 13.15, 14.00 17.00, 10.00 OB delavnikih IZ TRSTA iz SV. NIKOLAJA 9.15, 11.00, 14.00 10.15, 12.15, 15.00, 10.30, 19.00 Cone za odrasle 1110.- lir t ja in nazaj in kopališče i> * otroke do 10 let 120.- lir VOZNI RED Z AVTOBUSI IZ AVTOBUSNE PkSTflIE IZ TRSTA IZ SV. NIKOLAJA 8.30, 11.30, 14.30 10.00, 13.00, 21.00 Prevoz za odrasle tja in nazaj lir 100.-» » otroke » » » » 120,- TRSI le nulo ii testenine i preti jiradili Z ukazom odgovornih oblasti bodo s 1. julijem ukinjene vse živilske nakaznice. Tako bodo lahko Tržačani po tolikih letih zopet kupovali brez živilskih nakaznic kruh, testenina in moko. Jasno je, da zanima danes vsakega Tržačana kakšna bo cena kruhu in kakšna bo cena tudi testeninam. Izvedeli smo, da vprašanje cen do sedaj ra-cioniranim živilom proučuje poseben odbor, v katerem so predstavniki Vojaške uprave, sindikalnih organizacij, Trgovske zbornice in še drugih ustanov. Glavno vprašanje o kate rem odbor razpravlja je sledeče ali naj se vrši kontrola cen samo nad navadnim kruhom ali pa tudi nad belim kruhom? Nekateri so mnenja, da bi kontrola nad cenami navadnega kruha povzročila prav gotovo, da bi peki ta kruh slabše izdelovali. Prav tako bi kontrola nad cenami obeh vrst Ifcruha privedla do raznih nevšečnosti. Upamo, da bo za to poklicani odbor vsa ta vprašanja do podrobnosti pretehtal Krožijo tudi vesti, da bo cena belemu kruhu padla na 98 lir za kg, to §e pravi, da bo bel kruh le za 7 lir dražji od navadnega kruha. Ce so te vesti točne, potem je jasno, da bodo Vsi potrošniki raje kupovali bel kruh, ki ne bo tako drag Ce bo cena res samo 98 lir za kg, potem si ga bodo lahko privoščili tudi tržaški delavci In njihove družine, kar jim je bilo do sedaj precej onemogočeno Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll, nadst. - 1 e lej on 11-32 Goriški in okoliški športniki ustanovili Športno društvo „Inter" Odprto pismo kominformistu Karlu Vrabcu Bilo je 1. maja leta 1945. V prijetnem, pomladanskem jutru je bilo slišati le tu in tam posamezne strele iz pušk, kajti borba je pojenjavala in vojna se je bližala koncu. Prikorakal H mi nasproti smehljajoč se po VI. sv. Anastazija. Od daleč je bilo videti, da si vesel, izredno vesel, kakor še nikdar. Kajpada! Saj je bil 1. maj in ne samo to: bil je tudi težko pričakovani dan našega osvobo-jenja izpod nacifašističnega jarma. Za trenutek sem odložil strojnico. Krepko sva si segla v roke in se objela. Nemo sva se spogledala in čustoe-na razgibanost, ki naju je obvladala, nama ni dala priti do besede, najine misli pa so se gotovo zedinile ter napravile korak nazaj v pravkar minulo preteklost. Ali pomniš kominjormist Karlo Vrabec? Težko in mučno je bilo življenje takrat, ko nas je krvavi fašizem na vse mogoče načine zatiral, mi pa smo na vsakem koraku hrepeneli po svobodi in bratstvu med narodi. A nismo le hrepeneli in čakali! Za svobodo je bilo treba delati, zaradi česar smo se spoznali z ječo, v kateri smo prebili dragocena leta življenja. Romali smo, kakor veš, iz bede v bedo, vendar fašizem ni mogel zatreti naše volje, kajti ta je bila jeklena. Ali pomniš, ko smo nabirali Uro Za liro za španske borce, hrano in orožje za naše partizane in se konspira-tivno sestajali v tvoji čevljarski delavnici? Kako spoštljivo si takrat imenoval KPJ in njenega legendarnega voditelja tov. Tita. Ali pomniš vse to? Vendar smo se kljub zatiranju pretolkli skozi vihar in dočakali dan, ko je bila dokončno zajamčena svoboda in neodvisnost naše domovine Slovenije, ki danes raste v socialistični izgradnji. Tiste dni si jokal od radosti in veselja. Toda dočakali sinb tudi nekaj drugega, za kar se sploh nismo borili. Dočakali snil) resolucijo Informbiroja! Broz premisleka si takoj zabredel v umazane vode kominfor-mjzma in se priključil vidali-Jevskim pretepačem, tako imenovanim « zaščitnikom » slovenske kulture, prepričan, da boš v tej druščini nadaljeval svojo pred pol stoletja pričeto borbo. Vendar si se Prevaril. Naključje je naneslo, da fVa.*e z°pet srečala prav v bližini krajti, kjer sem 1. maja leta 194S. držal položaj. To pot si ni»va segla v roke in tudi dbjgia se nisva y tvojem mrkem pogledu sem takoj spoznal besno sovraštvo, ki ga gojiš d0 mene Utemeljenemu dokazovanju nisi bil kos. izgubil si ravnolei-e in me pričel zmerjati z vsemi mogočimi priimki obrabljenega kominfcrrmističnega slovarja. Mislil sem na tvojo pretek-fo,t. na tvojo vztrajno borbo, na tvojo takratno ljubezen do naroda in grenko mi je bilo pri srcu. Zlasti ko sem pomislil, da slovenski kominfor-mist Karlo Vrabec zavestno 'n zlonamerno zaničuje in ' ekuie slovenski narod, svoj narod, ki sl danes sre- n in v svobodi gradi socializem po naukih in načelih "arksizma tn leninizma. BRUNO LAPAJNE Včeraj dopoldne so goriški in okoliški športniki ustanovili športro društvo, k; so ga imenoval «Inter». Glavni govornik, 'ki je imel referat v' zvezi s potrebami in cilji novonastalega društva je dejal: Dragi športniki in ljubitelji športa! Zbrali smo se danes tu, da postavimo temelje novi športni zvezi, ki bo V svojih vrstah združevala vse športnike in ljubitelje športa. Cas je, da se tudi pri nas poveča športno delovanje v vseh panogah, ker se vsi kot športniki m ljubitelji športa dobro zavedamo, kako je važno športno u-dejstvovanje. posebne, važnosti je šport pa za mladino, ki si v njem krepi telo, utrjuje samozavest, voljo in požrtvovalnost skratka razvija se v zdravem duhu. Četudi do sedaj nismo imeli svoje zveze, ne smemo iz tega sklepati, da smo doslej stali ob strani ter da ni bilo ničesar storjenega na. tem področju. Našf nogometaši, kolesarji in balincarji s0 se v raznih tekmah že dobro izkazali. Vendarle pa se nam je zdela nujno potrebna ustanovitev zveze, ki naj urejuje in ve-že celotno naše športno u. dejstvovanje, tako da bodo v bodoče naši športniki želi vodno večje uspehe. Drugi člen našega statuta, katerega boste pozneje prediskutirali, se glasi: «Sportna zveza ima namen dvigati in krepiti športno udejstvovanje na vseh poljih gojiti množični šport«. To je bistveni namen in pomen Športne zveze, ki jo danes ustanavljamo. Naš cilj ni gojenje profesio-nizma, ki ustvarja res odlične športnike, katerim pa je šport samo navadno rokodelstvo. V Italiji in tudi drugje imamo jasne zglede, kam . vodi tako pojmovanje športa. Športno u-dejstvovanje se omejuje le na nekatere, dočim množice, mad katerimi se skrivajo talenti, kj jih le naključje spravi na svetlo, ne sodelujejo. Naša zveza pa bo sprejela v svoje vrste vsakogar in bo dala možnost vsakemu, da se posveti tej ali oni panogi. Zbirali bomo okrog sebe vse. V naši zvezi ne bo razlike narodnosti, nočemo v njo vnašati - politična sovraštva in-tp, ker stremimo za tem, da bo naša zveza izključno športna organizacija z edinim ciljem dviganja športnega udejstvova. nja na vseh poljih. Jasno pa je, da ne bomo nikomur dovo- lili, da bi razbijal, in cepil na šo enotnost jn proti vsakem takemu poizkusu se bomo odločno postavili. Naša zveza mora postati in bo postala središče vseh, ki bodo hoteli gojiti šport kot tak. Ne bo nikoli postala monopol posameznikov, toliko manj pa se bo naša zveza spremenila v donosno podjetje. V tekmovanju bodo naši športniki blažili nasprotstva ter S tem dajali drugocene usluge za zbližanje tu živečih narodnosti. Na nogometnem igrišču, v kolesarskih dirkah, povsod, kjer bodo naši športniki tekmovali, bodo prinašali zdrav duh in zdravo mišljenje. Spoštovali bodo vsakogar ki jih bo spoštoval. Vemo, da bomo v našem delu naleteli na težave, zavedamo se tudi dobro, da ne bo vsem pogodu ustanovitev naše zveze. Zato naj bo naše udejstvovanje resno in disciplinirano, ker le tako se bomo lahko iz, ognili pravični in nepravični kritiki. Vemo, da so naši nameni pošteni in vzvišeni, in ta zavest bo v nas krepila trdilo voljo, s katerp bomo dosegli vse postavljene si cilje. Za radi tega smo gotovi vsestranske pomoči vseh onih, ki bodo člani naše zveze, Z vestnim sodelovanjem bo vsak pripo- mogel, da bo naša zveza dose-■;la najboljše uspehe in da se bomo drugo leto zopet zbrani na občnem zboru lahko s ponosom ozrli na izvršeno delo. Sledila je živahna diskusija. Izglasovali so tudi društveni statut ter izvolili glavni in nadzorni odbor. Pred zaključkom je novoizvoljeni odbor pozval prisotne,'naj povedo svoje 1 Ije, da jih bo odbor lahko sprejel in se po njih ravnal. Udeleženci So poudarili, da bo treba ustanoviti folklorno skupino, ki bo lahko nastopala tudi izven Gorice, žensko ko šarkarsko društvo itd. Okoli dvanajstih se je občni zbor zaključil. Seja pokrajinske deputacije Odslop zemljišča za gradnjo hiš INCIS V torek popoldne se je v Pokrajinski palači sestalo pokrajinsko odposlanstvo k svoji red. ni tedenski seji, kateri je predsedoval dr, Culot. Na tej seji so deputatje med drugim odobrili odstop zemljišča na Travniku, kjer je bila vojašnica sv. Mihaela, občini, ki ga bo svoj čas dodelila ustanovi INCIS za gradnjo hiš. Nadalje so sprejeli sklep, po katerem bodo prevzeli upravo po-gozdovalnih centrov v Foljanu, Romansu in Zagraju. Odobrili sr, tudi popravilo ceste pri mostu IX. avgusta do Fare in po-trošek v tej zvezi, ki znaša 6 milijonov lir ter popravilo ceste v Borgo Biasiol do meje s po-troškom 2.700.000 lir. Mladina se pripravlja za izlet na Koroško Zveza slovenske mladine v Italiji pripravlja za mladino na Goriškem izlet k Vrbskemu jezeru na Koroškem. Izlet bo v prihodnjem avgustu, in sicer 12. in 13. Potni stroški in stroški za potni list znašajo 2500 lir. Vsi tisti, ki se nameravajo u-deležiti tega lepega izleta, naj se prijavijo pri Glavnem odboru mladine v Ul. S. Pellico 1 in sicer do 10. julija. Šolska razstava V nedeljo 2. julija ob 11. uri bo v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio 24. otvoritev razstave risarskih del dijakov učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole. Vstop je prost. Ker Je razstava zelo zanimiva, priporočamo mnogoštevilen obisk. Prireditev slovenskih srednješolcev Goriški srednješolci bodo imeli tudi letos, kakor vsako leto, svojo prireditev. Izvajali bodo Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. Ker v mestu ni mogoče dobiti v najem dvorane, bo prireditev v Standrežu na prostem, in sicer v nedeljo 9. julija ob 20. uri. Prireditelji hočejo uvesti lepo staro slovensko navado točnosti, ki je prišla že v pozabo, in bodo s prireditvijo pričeli točno ob določeni uri. Zato se priporoča vsem, naj ne zamujajo, da ne bodo s tem motili poteka prireditve. Razstava osnovne šole v Podgori Včeraj so osnovnošolski otroci v Podgori odprli svojo razstavo. Na tej razstavi so učenke razstavile svoje najlepše vezenine, mete, ki so jih izdelali pri deškem ročnem delu. Priporočamo vsem staršem in prijateljem mladine, da si to res zanimivo in dobro pripravljeno razstavo ogledajo. Razstava bo odprta še samo danes in jutri. Vinjen v parku Orožniki so se sinoči v bližini Spominskega parka približali 291etnemu Cudiciu Germanu iz Toreana pri Čedadu, ker se je tam mudil očitno vinjen. Mladeniča so odpeljali v varnostno celico, kjer je ostal do jutra. Cudicio je bil brez vsakega o-sebnega dokumenta in so ga zato drugi dan zaradi nadaljnjih poizvedb odvedli v zapor. Orožnikom v Podgori je včeraj 121etni šolar Franc Komel iz Ul. sv. Justa 12 izročil karabinko. ki jo je našel na Kalvariji. Karabinka je v popolno- dečki pa različne okrasne pred-1 ma dobrem stanju. Praznik sv. Petra in Pavla v Gorici V Gorici je že tradicionalna navada, da na včerajšnji dan vsako leto praznujejo god dveh svetnikov Petra in Pavla. Na ta dan je vsako leto tudi tombola, ki jo organizira občina, katere dobiček je namenjen dobrodelnim ustanovam. Za lem tošnji dan pa je bila Gorica ob priliki tega dne še posebno počaščena, saj je ameriška godba iz Trsta zaigrala goriškim poslušalcem precej skladb iz opernega sveta. Vse to se nam ne zdi nič novega. Samo na seji občinskega sveta smo opazili, da je goriški župan preskočil dnevni red ter izpustil tisto točko, kjer je postavljena zahteva, naj se Kor-zo Roosevelt spremeni v Korzo Italia. Menda se je župan izognil razpravljanju o preimenovanju tega drevoreda zato, ker si je mislil, da bi lahko užalil svoje ameriške gospodarje, ki bi utegnili v najslabšem primeru odpovedati svoje gostovanje. Dan prej ali dan pozneje, saj to ne igra nobene vloge. Glavno je, da bo ob-činski svet tudi to priliko izrabil, da dokaže, kako bodo prisilil; svojih izkoriščevalcev, da jim priznajo njihove najosnovnejše zahteve po delu in plačilu. Požrtvovalnost našega ljudstva pri prostovoljnem delu kljub prezaposlenosti pri kmečkih opravilih Naše okrožje s svojim ugod-1 s POBEGI zadružni dom in nim podnebjem zahteva ravno spomenik našim borcem, so se od kmečkega prebivalstva veliko naporov. Tukaj ima kmet močno razvito poljedelstvo, ki mu daje zlasti še 7. vinogradništvom obilo posla. Ce pa dodamo še sadjarstvo in pridelovanje vseh vrst zelenjave, takoj uvidimo, da ima naš podeželski človek polne roke dela. To velja predvsem za poletne mesece Kljub tem dejstvom je. naš kmet vselej na razpolago, ko gre za to, da prispeva svoj delež tudi za prostovoljno udarniško delo. In njegov delež ni skromen. To nam zopet dokazujejo naslednji delni podatki o delovanju nekaterih baz SIAU, ki so sprejele v počastitev II. okrajne partijske konference razn,. obveznosti. Vsi spodnji podatki se nanašalo na mesec junij. ŠKOFIJE so dale 42 prostovoljcev, ki so prispevali 332 delovnih ur. Ker je v tam kraju sedaj najvažnejši objekt domači zadružni dom, je bilo vse delo uporabljeno za to gradnjo. To bo ponosna stavba, ki bo v veliko oporo našemu položaju v Škofijah. Zato bi bilo prav, da podvzamejo krajevni čini-telji vse za njeno čimprejšnjo zgraditev. Važno je še to, da so v Škofijah v zadnjem času vključili v industrijo 4 delavce. TINJAN je zbral 68 udarnikov, ki so napravili 340 prostovoljnih ur. Uporabili so jih za popravilo domačih cest. Poleg tega so odšli 4 tovariši v frontno delovno brigado. 2 pa sta sc vključila V industrijsko delo. Za dvig organizacije so imeli člani SIAU 4 množična zborovanja. Bližnji DEKANI imajo pred seboj prgvtako gradnjo zadružnega doma. Tako ima 29 prostovoljcev 113 ur v dobrem, ne vštetih 24 ur, ki so jih napravili člani narodne zaščite. Živahno je bilo tudi organizacijsko življenje, če upoštevamo 3 množična zborovanja in 3 sestanke odbora Ljudske fronte. Vas je napredna. saj ima 30 naročnikov na naše liste. Zelo dobro so se izkazali domačini v POBEGIH. Komaj 30 prostovoljcev je izvedlo 300 delovnih ur. Tudi tu imajo za cilj zgraditev zadružnega doma. Poleg tega še postavitev spomenika padlim borcem. CEZARJI, ki gradijo skupno v ta namen enako zavzeli. 30 domačinov je na prostovoljni podlagi izvedlo 220 udarniških ur. Na organizacijskem področju so imeli množično zborovanje SIAU in sestanek Ljudske fronte. V vasi imajo 12 naročnikov na demokratični tisk. Kot vselej, je tudi to pot izpolnil svojo dolžnost kraj SV. ANTON. Pri prostovoljnem delu je sodelovalo 30 mladincev in mladink, ki so dosegli 185 udarniških ur. Dobro sta bila obiskana 2 množična sestanka, na katerih je bilo od 70 do 90 udeležencev. Važno je tudi to, da so nabrali v vasi 34.000 din za zadružni dom, žene pa 3.000 din v Tednu matere in otroka. V LOPARJU je 109 ur delalo 23 udarnikov. Pomagali so graditi zadružni dom v Marezigah. Imeli so tudi množično zborovanje in sestanek Liud-ske fronte V MAREZIGAH gradijo zadružni dom. Zatq je 172 tovarišev in tovarišic prispevalo 703 ure prostovoljnega dela. V tem obdobju sta uspeli tudi dve množični zborovanji s 170 udeleženci.' SV. PETER je poslal,5 oseb v frontovsko delovno brigadp, 13 delavcev pa so vključili v industrijo. Ce pomislimo, da so imeli množično zborovanje, na katerem je bilo navzočih ’ 170 domačinov, potem spoznamo, da je tudi ,ta baza SIAU aktivna. 30 prostovoljcev iz NOVE VASI je delalo na cesti 300 ur. Aktivni so bili tudi organizacijsko. ker so imeli 5 množičnih zborovanj, na katerih je prisostvovalo nad 350 oseb. Za naprednost vasi priča tudi okolnost, da je y tem kraju 35 naročnikov na naše demokratične liste. Drugače je novo še to, da se je 6 delavcev vključilo v industrijo. PUCE so pri vsem velikem naporu s svojo kmečko delovno zadrugo prispevali 80 ur prostovoljnega dela. 20 tovarišev je pomagalo pri delih za zgrad-njo krajevnega LO. — Aktivnost domačinov* potrjujejo tudi 4 množična zborovanja s 120 .udeleženci in 2 sestanka odbora Ljudske fronte. Vas ima 26 naročnikov na naše liste ter je dala 3 delavce za industrijo in 3 delavce v frontovsko delovno brigado. PORTORO2 je zbral 120 udarnikov, ki so napravili 800 delovnih ur, kar pomeni, da odpade na vsakogar skoro 7 ur. V tem kraju se je vključilo v industrijo 12 delavcev, v delovno brigado Pa, je vstopilo 9 tovarišev. Organizacija SIAU je imela v tem mesecu dve množični zborovanji s 140 udeleženci, dalje sestanke Ljudske fronte, za katero je pridobila 14 novih članov. V SV. LUCIJI so vložili prostovoljno delo v ceste in igrišče,, 65 prostovoljcev je izvedlo 340 delovnih ur. V pomoč so imeli tudi 6 vozov in 2 kamiona. Delovanje krajevne organizacije SIAU je bilo uspešno tudi v tem, da je pridobilo 1.0 . tovarišev . za industrijsko delo. Kakor že rečeno lo so le delni podatki velikega deleža prostovoljnega dela, ki ga iz dneva v dan rade volje prispeva naše delovno ljudstvo. Kulfurna prireditev slovenske gimnazije v Kopru Danes 30. t. m. ob 20.30 priredijo dijaki slovenske gimnazije v Kopru za zaključek šolskega leta kulturno priredi, tev v gledališču. Na sporedu je enodejanka »Mladost pod soncem« iz življenja v delovni brigadi, dalje so na programu pevske, recitacijske in telovadne točke. Z obilnim obiskom bomo dokazali, da razumemo trud in napore naše današnje mladine. Cesta skozi Riža no zaprta Okrajni ljudski odbor, poverjeništvo za lokalni promet, v Koprc sporoča, da je cesta, ki veže Ju goslovansko cono STO-ja, in sicer od križišča pri Ankaranu do bloka v Rižani, od 29. ju- nija do nadaljnjega zaprta. V tem času bo za ves promet, ki je šel do sedaj skozi Rižano v Slovenijo in Jugoslavijo, delovala cesta Koper - Pobegi - Cežarji . Sv: Anton - državna meja na Dvo- rih - Gračišče - Kubed*-i MostP šče. Isto velja za ves promet iz nasprotne strani, to je iz Slove* uije v jugoslovansko cono STO. Nesebična pomoč vojakov JA pri splošno koristnih delih 150 vojakov JA pri melioracijskih delih v dolini Mirne V kratkem bodo v Kopru odprli novo avtobusno čabalnico Pri velikem prometu, ki še narašča, se je pokazala nujna potreba zgraditi na pristaniškem pomolu v Kopru potniško čakalnico za vse, ki prihajajo s parniki po morju in z avtobusi Po kopnem. Ta čakalnica b0 v kratkem dograjena in izročena svojemu namenu. To novo in tako potrebno zgradbo je postavilo gradbeno podjetje iz Semedele in tako ponovno pokazalo, svoje zmožnosti, ki so znane po vsem okrožju. Gornji deli čakalnice so zgrajeni iz lesa, ki je impregniran z oljem. Široka streha sloni na lesenih stebrih, kateri imajo za podlago cementne podložnike. Tla.k v čakalnici je prav tako iz betona. V notranjosti čakalnice bo moderen bar, prodajalnica voznih listkov in časopisov. Tako bo potnik imel na razpolago vse udobnosti in se jih bo lah-ko brez skrbi poslužil. Mizarska dela so izvršil} delavci mizarske delavnice De-lise jn zadruga mizarjev v Kopru. Postavitev na mesto pa so izvršili delavci Iz Slovenije. Z otvoritvijo te čakalnice bo odpravljena velika skrb potnikov, ki v slabem vremenu niso imeli nobenega zatočišča. Vedno naraščajočemu premetu bo tako v polni meri zadoščeno. Ne bo več potreba gledati ob prihodu avtobusov, kje je kondukter in prisostvovati, pravim jurišem na ubogega list-karja. Po drugi strani bo ta avtobusna postaja dokaz, da tu ljudska oblast dela, Novemu stadionu, novemu hotelu, slo-vensko-italijanski šoli na prostoru bivših zaporov, skladišču veleblagovnice «OMNIA», ribarnici v gradnji, se bo pridružila še ta avtobusna postaja — čakalnica. Vse to bo pripomoglo tudi k lepši zunanjosti Kopra, ki je bil skozi stoletja prepuščen preveč svoji starosti. Bilo je, kot da se je življenje v njem ustavilo. Sele z osvoboditvijo je pretreslo novo ozračje tudi te stare zidove. Danes je Koper po zaslugi delovnega ljudstva že pridobil nekaj, še več pa bo pridobil v prihodnje. Kot vedno so tudi danes tovariši vojaki JA v prvih vrstah na položajih gradnje socializma. Iz velike osvobodilne borbe so obdržali še vedno tisto borbeno revolucionarnost, s katero so izganjali ari uničevali sovražnike naše svobode, naše govorice, naše kulture. Danes, ko se po vseh vaseh našega okrožja dela za izboljšanje življenja, so naši vojaki tisti, ki s prav tako odločnostjo pograbijo za lopate in krampe ali Pa za kose m srpe,- kot v času borbe za puške in bombe. Videli smo jih, kako so pomagali pri gradnji zadružnih domov, videli smo jih, kako so okopavali našim kmečkim delovnim zadrugam krompir in koruzo, videli smo jih, kako so z navdušenjem priskočili na panog Pri, žejvi pšenice zadružnikom Kampel-Salare in Babičev na koprskih solinah. Prav te dni pa sfno dobili sporočilo, da je odšlo na melioracijska dela V dolino Mirne 150 vojakov JA iz Umaga. Kot znano so tam v teku velika dela za namakanje te doline, ki ima vse pogoje za pridelovanje vseh vrst najboljše zelenjave. Pri teh delih je potrebno veliko delovne sile, katere pa v našem okrožju primanjkuje. Frontne brigade pri takih delih splošne ljudske koristi veliko pomagajo. Tako sta do sedaj delali že dve okrajni frontni brigadi. Brigada vojakov JA je imela pred odhodom na delo več sestankov, na katerih so bil( izvoljeni delovni štabi, izdelan plan dela, postavljeni bataljonski, četni in desetinski komandanti. Imajo tudi zvočnik, po katerem poslušajo vesti o uspehih dela in predavanja. Prav tako imajo na razpolago celo knjižnico, iz katere si brigadirji izposojajo lenji. ge in tako v prostem času širijo svoje znanje. Takoj ob prihodu na delovno mesto je ta Poravnajte naročnino! Vse naročnike Primorske, ga dnevnika in tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v- Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA Ob obletnicah velikih dogodkov iz časov borbe za svobodo, borbe za ljudsko oblast, borbe zu novi svet in nove ljudi, bor-he za polaganje temeljev za izgradnjo velike in mogočne stavbe — socializma — stopajo Pfed našega duha tisti borci, h' jih danes ni več. V tistih velikih dnevih, ko je za svobodo padalo na stotine in stotine najboljših sinov naroda, naš človek ni gledal na tisti majhni košček zemlje, ki ga je imenoval: moje posestvo, moj grunt, ampak je vso skrb posvetil — tistim y gozdovih, tistim v bolnicah, tistim, ki so samo ponoči prišli k njemu in mu govorili o tistem, kar je občutil v svoji krvi. da mora priti, da tistega do tedaj še ni imel’ da so vse to njemu in celim rodovom nazaj vzeli tujci, njegovemu jeziku, njegovi svobodi, njegovi svobodni razgledanosti sovražni ljudje- Evropa qori Kako dobro je pesnik označil z gornjimi besedami našo osvobodilno borbo. Naši ljudje so to razumeli. ne samo v ma-tei ialnem pomenu, da gorijo vasi, gorijo mesta, gorijo gozdovi, gori zrak, gorijo žitna polja, ampak je požar upora proti vsem takim zunanjim požarom, s katerim so hoteli ka- pitalisti uničiti voljo in misel za svobodo tisoč let zasužnjenih narodov na Balkanu, zagorel v notranjosti vseh naših ljudi. Tega požara ni bilo videti, pač pa ga je trdo občutil okupator že v prvih dneh zloma stare Jugoslavije. To je bil požar, ki je tisoč in več let tlel V naših ljudjeh. Tisoč in več let je bila skrita v podzavesti misel: Mora priti boljše. Tisoč in več let so sovražniki znotraj in od zunaj — skušali to misel ohromiti. Tisoč in več let So narodu pridigali s prižnic, uradov in spovednic —: Potrpi, saj bo na drugem svetu boljše. Delaj in daj cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega. Le belica slor pravica... Ze pred sioletji se je deloma prebudilo v naših ljudeh. Ge-slo: V boj za staro pravdo je razgibalo tlačane, da so vzeli kar so takrat imeli: vile. kose. sekire, kije in gorjače in — udarili na grofe in plemiče. Zgodovina piše, da se je 27. marca 1713 zbralo kakih 500 Tolmincev in odšlo v Gorico, da osvobodi številne domačine, katere je bil dal zapreti davkar Bandel. ker niso hoteli plačati davkov. Pri solkanskem pokopališču so nanje streljali mušketirji, ker niso hoteli odstopiti. En kmet je bil ustre- Spominjamo se junakov bedi dorašča ve, kdo so bili | Kako bi mogel odreči in se Naj mladi rod, ki v ki su m im zapustili Ijen, dva pahnjena v Sočo, 25 ujetih, ostali pa so zbežali. Premalo se danes spominjamo tudi takratnih junakov, ki so bili obsojeni na smrt. Tudi oni so preprosto občutili, •kot je povedal v času narodnoosvobodilne borbe pesnik Kajuh v svoji ((Kmetovi pesmi«: «Nisein več vzdržal, v meni je tlelo, v pesti skelelo pa sem udaril«. Niso več mogli vzdržati tlačanstva in pokorščine — brez svobode — ki je bila v njih. Hoteli so biti svobodni, ker niso več mogli zdržati jarma. Tolm nski uporniki so nam zapustili obilno dediščino Veliki predhodniki naše svobode in upora, ki so na Travniku v Gorici dali svoje glave kot prvi talci, so vredni, da se jih skupno z našimi talci spominjamo s tisto veliko in svetlo mislijo kot vseh naših herojev. Naj mladi rod, ki v svo- svobodi dorašča, obilno dediščino ve, kdo • misel so na bili tisti, svobodo IDRIJCA, KATERO SO PARTIZANI «VOJKOVE» IN DRUGIH BRIGAD TOLIKOKRAT PREBREDLI pryi borci za osvoboditev kmeta. Ivan Gradnik, Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj, Martin Munih, Matija Podgornik, Andrej Laharnar, Valentin Munih in še trije drugi Tolminci so bili tisti, ki so zapustili največjo dediščino vsem Primorcem. Ta dediščina je bila: misel za svobodo. Združila se je v času NOB v brigadi Ivana Gradnika in pomagala skupno z drugimi brigadami v sestavu IX. korpusa, NOV in POJ izganjati z naše zemlje če zadnje okupatorje. Ta dediščina je vsem Primorcem pomagala, da V petindvajsetletni sužnosti fašizma niso klonili. Ta dediščina je bila največje bogastvo Brica, Vipavca. Kraševca, Piv-čana, Tolminca, Idrijčana, Goričana, Tržačana, Furlana In Slovenskega Benečana. Bila je tista notranja sila. tista močna korenina usidrana v to obmorsko pokrajino, da je ohranila Primorski y vsem viharju potujčevanja in raznarodovanja — njen pravi obraz — obraz Slovenije v svobodni domovini — Jugoslaviji. Krničani niso in ne bodo pozabili. . Poslali so mi povabilno brzojavko: «Pridi. Videl boš. da ne pozabljamo, da boš naprej po-vedal...« ne odzvati. Čutil sem. da me vabijo zeleni strmi vrhunci in tesne polmračne grape. Čutil sem, da me vabijo graditelji socializma — tovariši s katerimi smo skupaj imeli prve ilegalne sestanke, ki jih danes ni več... Šušteršič Jaka - Cvetko, Srnjak, Slovenko, Smrekar. Cam-berlan, Vitko, Kacin Jože. Seljak Julče, Nande in Pekla, Tušar Cene, Vončina Edvard, Mirko iz Lazca, in še drugi padli tovariši, so mi prišli naproti, ko sem prišel iz Pšenske grape na vrh klanca v Trpe-tličje. Tam se začenja zgodovina upora Krničanov, Jagarščanov, Vrhovcev in Sebreljcev. Tam se začenjajo spomini, ki šo danes zgodovina. To zgodovino smo dolžni pisati vsi tisti, ki smo jo takrat v dnevih vstaje in revolucije pomagali ustvarjati. Da bodo vedeli tisti, ki bodo prišli za nami, kako smo začenjali. Še zato čutim, da moram tako — in ne drugače pisati ■— ker ie bilo v cerkljanski okolici polno ljudi — zelo nejevoljnih — ko so v letošnjih Spominih na partizanska leta čitali, da je bilo gnezdo belogardistov. / (Nadaljevanje sledi) brigada napovedala tekmovanje frontni brigadi. Taki so danes vojaki tiste slavne JA, ki je iz Jugoslavije Izgnala vse okupatorje in izkoriščevalce delovnega ljudstva. Bili so nesebični borci za svobodo delovnega ljudstva in so za to prelili mnogo krvi. Danes pa so nesebični borci za čimprejšnjo izgradnjo socializma, in ne štedijo za to svoje delovne sil® in potu. Dsem materam! Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vse matere, da sprejema SPECIALIST ZDRAVNIK ZA ZENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO v civilni bolnici v Izoli vsako drugo soboto ves aan. POSVETOVALNICE ZA MA-TF.HE IN OTROKE, ki Jih vodi zdravnik specialist pediater, poslujejo v Kopru vsak četrtek od 9 do 11 v Domu dečjib jasli; v Izoli vsak četrtek od 11 do 13 v hiši Besenghi; v Piranu vsak torek Od 9 do 12; v Bujah v javni ambulanti,- v Umagu vsak torek od 16 do 17 v zdravniški ambulanti; v Novem gradu vsak petek od 16 do 17 v javni ambulanti. PORODNIŠKE POSTAJE V BOLNICAH našega okrožja so urejene, in sicer v Kopru (1* postelj, v Piranu (6 postelj), v Bujah (6 postelj). POSVETOVALNICE ZA NOSEČE ZENE so odprte in sprejemajo v Kopru, v Izoli, v Bujah v ambulanti civilne bolnice; v U-magu vsak petek od 10 do 12 na Domu babice, običajnih prostorih. AVTOBUSNA PROGA Koper - Divače - Sežana Odhod Koper 15.00 Ankaran - Križišče 15.10 Dekant 15.15 Rlžana 15.25 Mostič 15.55 Crni kal 16.05 Petrinje 16.:' i Klanec 16.35 Kozina 16.50 Kačiče 17.05 Divača 17.20 Divača 17.30 Lokev 17.40 Lipica 17.50 Sežana 18.00 V nasprotni smeri pa je urnik sledeč: Odhod Sežana 8.45 Lipica 8.55 Lokev 9.05 Divača 9.15 Kačiče 9.30 Kozina 9.45 Klanec 10.00 Petrinje 10.10 Crni kal 10.30 Mostič 10.40 Rižana 11.10 Dekani 11.20 Ankaran - Križišče 11.25 Koper 11.35 Ta avtobus ima po prihodu v Divačo zvezo z brzovlafcom, ki pripelje iz Trsta za Ljubljano ob 18. uri. Poleg te zveze pa ostane še nadalje v veljavi dosedanja avtobusna zveza iz Portoroža skozi Koper v D;vačo in Sežano. Ta avtobus odpelje, kot do sedaj, Iz Portoroža ob 23.30, iz Kopra ob 0.15, in pride v Divačo ob 2.45, odkoder odpelje ob 7,40 v Sežano, kamor pride ob 8 20. Nato se vrne iz Sežane ob 11.35, odpelje iz Divače ob 12.15 in pride v Koper ob 14.25 ter nadaljuje zvečer po prihodu avtobusa iz Ajdovščine vožnjo dalje v Portorož, kamor prispe ob 20.45 Pri tej progi ima avtobus v Divači zvezo z brzovlakom, ki pride iz Ljubljane. Pogovori o jeziku Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o jeziku«, ki jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence. G. prof. RUBINIJU, šolskemu superintendentu v Trstu Pred. dnevi ste sprejeli delegacijo Prosvetnega društva «Vojka Smuc», ki vam je prinesla protest članstva tega društva zaradi zapostavljanja slovenske šole v Ulici sv. Frančiška, ki jo hočete izriniti kljub slovesno dani besedi iz njenih prostorov. Slišal sem, da ste fin in vljuden gospod, pi bi vam zato rad dal nekaj pojasnil na vaše sicer dostojno izrečene, vendar pa popolnoma neupravičene in neutemeljene pripombe. Fina oblika vašega govora nikakor ne more zakriti nesramnosti vašega vprašanja, ali imajo člani delegacije svoje otrok)j na prizadeti šoli. Vi bi nam radi odrekali pravico, da se vsi, prav vsi, tudi mi, ki nimamo šoloobveznih otrok, zanimamo za usodo slovenske šole prav v trenutku, ko ji vi in z vami vsa vaša pisana šovinistična družba strežete po življenju. Niti ni toliko važno, da je teritorij, kjer deluje Prosvetno društvo eVojka Smuc« isti, kot je teritorij šole v Ulici sv. F ranči-Ška in je tore) mnogo staršev učencev te šole včlanjenih prav V tem društvu. Lahko bi bil torej član te delegacije kdorkoli in mu vi ne morete in ne smete odrekati te pravice; najmanj pa bi smeli to pravico odrekati očetu Vojke Smuč, Vi seveda ne veste, kdo je bila Vojka Smuc. Za vas to rn pomembno. Pa bi vam svetoval, da se končno dokopljete do spoznanja, da je vse va-4* naprezanj« in vse vaše za-iiiranje slovenske šole ha koncu le brezplodno. Vidite, Vojka Smuc je bila samo ena izmed tolikih, ki ji je fašistična raznarodovalna šola hotela ubiti dušo. Pa je ni. Fašizem je zato besnel in je dekle poslal o internacijo. Ni je zlomil in Vojka je šla s puško v rokah v borbo proti nasilju, proti onim, ki so jo opeharili za njeno mladost in jo hoteli izkoreniniti iz njenega sveta. In Vojka ni bila samo ena, bilo jih je na stotine, na tisoče pripadnikov generacije, ki jo je hotela fašistična rimska volkulja požreti. Pa so se ji zagrizli v vrat, branili so sa z zobmi in nohti in vaša volkulja se je potuhnjeno skrila v brlog. Ce mislite, da si sme ta volkulja sedaj, ko si je izlizala svoje rane, zopet iskati žrtev med nami, se motite, da bomo ostali ravnodušni. Vsi, prav vsi, smo dolžni odbijati in odbili nove napade povampirjenega fašizma, kateremu služite tudi vi. Zato si drugič prihranite taka neumestna vprašanja, če pride kdo od naših terjat pravico. Delegaciji Prosvetnega društva »Vojka Smuc« ste hoteli dah tudi nekako lekcijo o politiki i* ste ji blagovolili oči* tati, da je obramba naše šole politika. Da, v tem imate prav. Mi bi bili presrečni, če bi bilo vprašanje slovenske šole v Trstu zgolj kulturno vprašanje. To bi moglo biti le te- Na treh straneh lezejo šte-verjanska polja v dolino, kakor da bi se hotela zliti y eno z Rrdi na oni strani in pokopati pod svojo težo tisti nestvor moderne državniške modrosti, ki mu pravijo državna pieja Kje neki je ta meja? Kaj je, ki loči ljudi, drevje in polja na tej strani? Ko aprila cvetejo češnje in mandeljni vse okrog Stever-jana, se to cvetoče jezero zliva v eno samo, nerazdruž-no celoto, ki se izgublja na obzorju onostran Vipolž in mimo Kojskega proti severu. Enaki ljudje žive tu in tam in ista slovenska pesem jih v večernih urah mimo vseh straž in financarjev povezuje v eno samo, nerazdružno, y tisočletju utrjeno celoto. »ln vendar«, je dejal za zaključek svojih misli Lojze, »meja je tu, treba je računati z njo, kakor z nečim kar obstaja, čeravno so ti jo vsiliti, treba Ja računati z njo kakor s trnom, ki se ti zapiči v bo- daj, čez bi slovenska šola uživala popolno svobodo razvoja, popolno enakopravnost z italijansko šolo. Tedaj seveda ji ne bi mogli načelovati vi in tako bi vam bili prihranjeni nevšečni razgovori z delegacijami slovenskega ljudstva. Tako pa je vprašanje slovenske šole v Trstu eminentno politično vprdšanje prav po vaši zaslugi, po zaslugi tistih krogov, ki jim pripadate vi, in po zaslugi vaših gospodarjev, katerih interesi se slučajno skladajo z interesi vašega imperializma, v imenu katerega ponižujete italijansko šolo 2 njernga kulturnega poslanstva V orodje vaše raznarodovalne politike. No, ko smo ravno pri' očitku politike, bi želel samo nekoliko pojasnil. Ali se vam ne zai, da so politični računi, če «Lega na-zionales finansira izlet italijanske šole pri Domju? V koliko je shKga nazionaies podprla enake izlete mestnih šol? In ko smo že pri Domju, ali ni politika, da, nesramna in brezvestna politika, izvesti skrivaj vpisovanje v italijanski otroški vrtec z zatrjevanjem, da slovenskega ne bo, ko pa se je potem, ko so bile onemogočene take makiaveli-stične mahinacije izkazalo, da je bilo več otrok za slovenski kot pa za italijanski vrtec? Gospod profesor Rubini, ali ni politika to, da kupijo (tu se ne bom spuščal n obliko kupčije in v višino cene) dva slovenska otroka, da s*, omogoči ustanovitev italijanske osnovne šole v Stivanu s štirimi učenci, ki prredstavljajo tri osmine italijanske in pet osmin slovenske krvi? Ni mi znano, ali ste Tržačan, ali vas je pokojni duce poslal k nam, da eutrdite» «i sacri confini d-illa patria», vendar upam, da veste, da niso Opčine 1918. ob okupaciji naših krajev po Italiji imele italijanskega prebivalstva, zato tudi italijanske šole ne. Na Opčinah, torej na čisto slovenski zemlji ste. ustanovili nekako eobroško mesto», ki niti ne skriva svojih raznarodovalnih namenov in svojega «patriotičnega poslanstvav. Iz povsem socialne, človekoljubne akcije ste napraviti politično akcijo. Ali ne, gospod profesor? Toda to je izven vašega uradnega območja. Pač pa boste znali pojasniti, zakaj so približno pred mesecem dobili italijanski učitelji na Opčinah nalog, da morajo ob zaključku šolskega leta prirediti razstavo šolskih izdelkov. Spravili ste svoje učiteljstvo v neprijeten položaj. Profesor ste in se menda na šolo nekoliko razumete, pa boste gotovo pritrdili, da se šolske razstave ne dajo forsi-rati in organizirati v enem mesecu, zlasti če naj bodo te razstave slika celotnega, normalnega dela učencev, predvsem učencev, seveda pod vodstvom učiteljev. Čudno se sicer čuje, vendar je tu vmes politični moment. Openci, razen redkih žalostnih izjem, so namreč zelo trdi, pa se krče- ves svetovni tisk nvau Dražilike nogometne Igralce kot favorite na svetovnem prvenstvu. V sredo pa so ti igralci Igrali ne odločeno s Svlco. Na sliki vidimo najboljše člane brazilske reprezentance, ki bodo v soboto odigrali tekmo z Jugoslavijo. Bodo Santos, Noronha, znam Baltazar, Huy in Bauer (vsi na sliki) uspeli proti Horvatu, Stankoviču ln Mrkušiču? Upajmo, da ne vito oklepajo svoje slovenske šole. Ali ni tako, gospod profesor? Vidite, kje povsed je politika? Zato -je nikar ne očitajte nam in lepo pometajte pred svojim pragom. Naša politika je obramba slovenske šole. Ko ta obramba ne bo več potrebna, in to si mi iskreno želimo, ne bomo govorili več o politiki, temveč o kulturnem poslanstvu naših šol, t. j. slovenskih in italijanskih šol, ki bodo rastle v vzajemnem mirnem vzdušju, v plemenitem kulturnem tekmovanju. Seveda ne boste takrat več super-intendent. ker nistu za vodstvo takega šolstva po svoji miselnosti primerna oseba. Vidite, gospod profesor, jaz verujem v tak čas, pa se bomo poleg slovenskih staršev borili tudi vsi ostali Slovenci in tudi resnično demokratični Italijani, da prida čimprej. Vidite, to je naša politika. Eden, ki nima svojih otrok v slovenski šoii, Pa jo vendarle brani. Stuparich o “ julijskem44 šolstvu. Wolf Giusti o Slovencih in naše tržaške šole :*> ■ STROKOVNA SOLA V ROJANU. TA KOMPLET, IZDELAN PO OSNUTKU PROF. BE-MOVE V II. LETNIKU, SE LAHKO MERI Z IZDELKI GOJENK V VIŠJI SOLI «A. VOLTA« PRETEKLO JE ŽE PET LET TI§IK4IJE mm« dimit v tiskarni “IMceola“ Priobčujemo zanimiv čla- tovarišem vozačem težko krčila se mu je vendarle razvezal je- nek J. Huntiča, ki ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti v jubilejni številki našega dnevnika. pot med množicami radostno razpoloženih in prepevajočih manifestantov, ki so nas pozdravljale in sipale na naš avto cele šope cvetja. Premik! V Trst! je planil tov. Damijan v našo izbo, v prijazni kmečki hiši V Dutovljah, kjer smo si bili uredili zadnje »potujoče« uredništvo »Partizanskega dnevnika«. Bilo je 1- zik in pričel mi je bolj sproščeno odgovarjati, zlasti v zvezi z osebjem tiskarne, predvsem li-notipistov in ročnih stavcev, kar me ie najbolj zanimalo, kajti šlo je zato, kako najhitreje obuditi k življenju stavne stroje in oskrbeti čimprejšnje izhajanje »Partizanskega dnevnika« v Trstu. Drugi dan me je veselo pre- Bila je tretja ura popoldan, ko sva se ustavila pred «Picco-lom«. Mimo nas so se ogromne množice ljudstva v nepopisnem navdušenju ter ob prepevanju _____________ borbenih partizanskih pesmi in maja 1945. leta. Polna dva dne- vzklikanju jugoslovanski vojski senetil obisk tov. Mirka Fer-va smo z napetostjo pričakova- ** nezadržen veletok pomika- folje, katerega že dolgo nisem li to povelje, medtem ko so si v strnjenih vrstah v imen bu videl Skupaj sva se lotila , , , , , . mestnega središča. Vhod V ti- podrobnih priprav in skrbno nedaleč Qd nas borbene edmice 6 , • - u • IX korpusa med neprestanim skarn° Je bil zaklenjen in ta- preučila vse možnosti, ki Jih je 1- \ ™ in- nepredvidena okoliščina me je bilo treba izkoristiti in ki naj regljanjem strojnic, ognjem to- pi;senetUa pravmko w bila bi uainkovito pripomogle na- pov ln nnnome alcev skrbno zaprta tudi vsa okna, jemu prizadevanju — priklicati in nezadržno krčile pot y srne- pQ katerjb sem se zaman oziral, smo čutili in bili p p šine, v katero je bilo zavito to ;,trojCv, kakor tudi na to, da bo pove je . poslopje, v primeri z živahnim pa vendarle prijazn, lahko vsak hip razglašeno m je prazni£nim valovanjem silnih tacijskih strojev, kajti tri slehernega od nas na e množic1 ljudstva, ki je še tem- bilo tiskati, iziti — iziti pripomogle na^ inju — priklicat _ v tiskarno kot glasba prijetno ri Opčm ter čistile da bi kje zasledil kakšen znak brnenje motorjev ter preli- gnezda, v katerih so življenja. Tisti hip sem živo ob- vanje in pritrkovanje zlatoru- vratno upirali cmci. čutil neskladnost zagonetne ti- ulenih matric delujočih stavnih oglušujoči, poslopje, v primeri z živahnim pa vendarle prijazni ropot ro- treba je v Tr- grizla nejevolja nad nesmisel- ^j. poudarjalo kontrast in stu, komaj 'osvobojenem po ne-lostjo ti ga poslednjega nem- ^|ubo ^šjno vladajočo v tem zadržnem zaletu Jugoslovanske škega odpora, je Damijanov ra- poslopju Razočaran sem par- armade, s ((Partizanskim dnev-dostni vzkrik vendarle na vse kra^ precej dolgo in energično pikom#. In uspela sva, kajti že napravil nepopisen v.tis. Z pritisnil na 2VOnec, kljub pre- tretji dan se nama je s po-mrzlično naglico, kot še nikoli prj^anju y brezuspešnost vsake, močjo nekaterih naklonjenih prej ob premikih ali pa pri haj- ^ pr;z£Kjčvanja. Ze sem se po stavcev posrečilo staviti v obrat kah, smo pograbili in pospra- vej,ninutnem čakanju okrenil nekaj strojev, za katere je bi-vili vso uredniško ropotijo, jo se bojei oddaljiti, ko sem lo na razpolago že dovolj ured-naložili na tovorni avtomobil in kon^no vendarle bolj zaslutil niškega materiala. Cim so bili se uvrstili v dolgo kolono to- kQt pa zaznai jUm bližajočih se stavljeni v pogon prvi stavni vomih avtomobilov, ki se je korakov in hip nato obotavlja- stroji, se je pričela situacija v pričela pomikati proti Sežani se škripanje ključavnice- tiskarni od ure do ure vidno in naprej v Bazovico. Bij je vratar, a razen njega ni boljšati, začetno oprezno in na- Po vsej poti je zbrano ljud- bilo druge žive duše in nekam peto ozračje se je pričelo pola-stvo radostno pozdravljalo na- zaskrbljeno, zmedeno in obo- goma sproščati in se umikati šo kolono V vsaki vasi se je tavljajoče ini je odgovarjal, da vedno izrazitejšim gestam med-stvoril strnjen špalir in gost mu je znano ime tov. Imra, da sebojnega zaupanja, ter s.tvar-dež cvetja se ie usul na naša pa ga ni v tiskarni. Imra sem nega in prisrčnega sodelovanja Vozila. Bazovice skoraj ni bilo našel v občinski palači, kjer je z Vsem tiskarskim osebjem Ze spoznati, vsa je bila praznično v mrzličnih pripravah dajal naslednje dni je bila tiskarna v poslednja navodila za sprejem polnem obratu ter si je slehčr-predstavnikov jugoslovanske ni uslužbenec tiskarne prizade-vojske, ki je osvobodila Trst. val da je dejo potekalo gladko Po njegovem naročilu sem se brez za»toja. Z naše strani pa spet vrnil v tiskarno in. se v srab stavcem pojasnjevali in po-njej nastanil. Pri tem so me magali zlasti onim, ki so teže zvedavo in vprašujoče sprem- premostili začetne težave jezi ljale vratarjeve oči, ko sem si ka, in smo končno doživeli tre-ogledoval mirujoče iinotype, nutek globokega zadoščenja, ko rotacijske in druge tiskarske je y tiskarni «Piccola« izšla pr-stroje. V začetku sva si izmeno- va številka ((Partizanskega ma zastavljala oprezna in ti- dnevnika«, pajoča vprašanja, polagoma pa JANKO RUNTIC ovita v trobojnice in cvetje in nepregledne kolone veselo prepevajočega ljudstva in partizanov so se pomikale proti Trstu. V Bazovici mi je tov, Bevk naročil, naj takoj nadaljujem pot v Trst in se zglasim v «P|c-colovi« tiskarni na Goldonijevem trgu, kjer bom našel tov. Imra, s katerim naj ukreneva jiotrebno za tisk ((Partizanskega dnevnika«. 2e v predmestju in dalje čez Sv. Jakob sva Ji s I. Sel sem na ogled slovenske državne nižje industrijske strokovne šolp v Rojanu s preprostim namenom, da vidim, kako taka šola, ki je v današnjem šolstvu nekaj vsakdanjega, živi in uspeva v tukajšnjih povojnih razmerah. Niti najmanj me niso vodili polemični na-meni, pač Pa radovednost in želja, da sam ocenim stanje slovenskega šolstva v tržaški coni. Nekaj dni jpoprpj sem si bil nanagloma ogledal razstavo italijanske srednje tehnične šole «Volta». Dobil sem ugoden vtis, bodisi o šoli, kot o razstavi, čeprav tudi ta šola nedvomno ne dela v sodobnem, nalašč v ta namen grajenem poslopju in bi bil uspeh učenja pod boljšo streho in z bogatejšo opremo seveda precej večji. Frišlo mi je na misel, kako je v tem pogledu obsodil preteklo dobo profesor in tržaški pisatelj Gianni Stuparich, ko so p>o l. 1918 vzporejali tržaško šolstvo z onim bjv. kraljevine. On in drugi z njim so mislili «Pri nas smo V lem pogledu napredni« in so pričakovali, da se bodo italijanske oblasti zgledovale po tukajšnjem šolskem sistemu. Toda razočaranje je bilo veliko-«Kako naivna je bila naša Iluzija, ker nismo upoštevali naravnega zakona o naklonu! Zaradi tlcga zakona je šolstvo Julijske krajine, naj se je še tako upiralo, nujno zdrknilo na skupno gladino. Po raznih prilagoditvah in delnih reformah je' bilo z Gentilejevo reformo dokončno zenačeno s šolstvom starih pokrajin)). (Stuparich, «Trieste nei miei ricordi», str. 92, Milano 1948). To je bila doba, ki je slovensko šolstvo pri nas popolnoma zatrla. Iz vojne porojena nova doba je privedla tudi naše strokovno šolstvo do določenih uspehov. V komaj petem letu rednega dela ni mogoče pričakovati, da bi bili izredni. Najmanj seveda, ako smo dan z a dnem či-tali tožbe in pritožbe o zapostavljanju naše šole bodisi glede prostorov ali kreditov ali učnih moči. Do nedavnega je nosila za vse to odgovornost oblast VU sama in nedvomno se njeni funkcionarji, ki jim je bila poverjena vrhovna uprava slovenskih šol, ne bodo mogli nikdar ponašati s svojim ravnanjem. V zadnjem šolskem letu pa je prevzela del te odgovornosti tu d; oseba izmed. tukajšnjega prebivalstva, intelektualec in Italijan po narodnosti. Uradnik ali ne, posredna ali neposredna odgovor, nost, vseeno je! Na človeka in na pripadnika enega od obeh IVO MARINČIČ Pretit tiavvritt življenju so nogo. kadar si se najmanj nadejal«. S sosedom Žvanutom sta sedela za kamenito mizo pred hišo. Sonce se je že nagibalo precej globoko v furlansko, nižino in jima božalo široke hrbte, na katerih se je lepila od prsti in potu zamazana srajca. Ze pet l«t modrujeta takole, ko se med enim garanjem in drugim malo oddahneta za kamenito mizo. Prej ni bilo časa in nihče ni mislil na takole posedanje in modrovanje. Kdo pa je takrat fantaziral. Po vseh grapah in obronkih so stražili partizani in med cvetjem in zelenjem oprezovali na sovražnika, ki je čepel y mestu ali si je upal kvečjemu tu in tam s tanki v najbližjo okolico po asfaltirani cesti do koder ni bilo gozda in grmičevja, Nekoč, bilo je že proti koncu vojne, na so si le upali malo dlje. Prišli so po klancu, komaj za streljaj od Lojzetove hiše, Nemci in beli. Plazili so sg po strmini iz Grojne in okovani čevlji so se miksali po kamenju. «Ježeš, gredo«, je planila takrat v hišo Lojzova žena Jera in sg plašno ozrla po štirih partizanih, ki so sedeli na klopi v kotu. »Gredo, kdo!« »I no, naši sovražniki seveda, Nemci in njihovi hlapci«, je hitela Jera vsa zasopla. Da bi se skrili ali umaknili ni bilo več časa, pa tudi niso niti mislili na to. Lojzu, ki je sedel n* drugem koncu, pa je šlo še nekaj drugega po glavi. Dokumenti! Prejšnjo noč mu je prinesel kurir zavoj papirjev in dejal, da jih bo prišel nekdo Iskat. Zabičal mu je, da ne smejo priti sovražniku v roke, ker bi s tem pogubili mnogo naših aktivistov. Lojze jih je skril pod kamnit podstavek pri mizi. Kaj, če pridejo sedaj sovražniki do mize in se polastijo teh dokumentov? Povedal je svojo bojazen vodji partizanske izvidnice. «Ne bodo prišli, branili se bomo in če ne bo drugače, bomo dokumente uničili«, je odločil po kratkem premišljevanju poveljnik in vseh pet se je pripravilo za borbo. Deset rok je zagrabilo težko ploščo kamenite mize in potisnili so jo na levo od hiše, prav n» r°b, kjer je začel padati svet bolj strmo proti po- toku v Grojni. Postavili so jo po robu, da jc služila kot zaklon in trije partizani so namerili svoje puške preko njenega roba. Lojze in poveljnik sta se prihulila k tlom za majhnim zelenim obronkom. Pod njimi so okovani škornji vedno bolj razločno tolkli ob kamenje, med zelenjem jc zablestela v zadnjem soncu tu ln tam nemška čelada. Oni za zaklonom so čakali. Roka je počivala na petelinu, oči so se upirale v globačo pod njimi in potem v poveljnika ter čakale njegovo besedo. Lojze se je priže-mal k tlom in tiščal pod seboj staro italijansko karabinko. Bilo j« prvič, da se je znašel v neki partizanski akciji in pri srcu mu je bilo ne- kam čudno. Ni mogel reči, da je bil to strah, ker Lojze ni bil strašljlvec. Vendar so se njegovi občutki naglo menjavali in od napetega pričakovanja mu je nabijalo v glavi. Spodaj so se pripogibale veje, pokala je suhljad in se prožilo kamenje. Uprl je tja oči in skušal uganiti, koliko jih leze po bregu. Dokler so bili v Gorici samo Italijani, so imeli mir pred njimi. Ti si namreč niso upali iz mesta, zlasti ne proti Brdom, kjer je skoraj neomejeno vladala rdeča zvezda. Odkar pa so ti odšli in so prevzeli njihovo mesto Nemci, skupaj z njihovimi domačimi hlapci, pa je večkrat prišlo do borbe tu in tam. «Danes smo na vrsti«, si je dejal Lojze. Čudno se mu je zdelo le. da je danes toliko napadalcev. Po dolgem opre-zovanju je presodil, da jih mora biti od 40 do 50». ((Morda je kdo izmed vohunov videl kurirja, ko ie prihajal po klancu in je javil nemški komandi?« Je bežna misel prešinila Lojzove možgane. Vendar če je še toliko vrtal po njih, ni mogel odkriti nikogar, ki je vedel za nočni obisk, pa bi ga lahko izdal. «Pali!» je tedaj kratko ukazal poveljnik. Dve brzostrelki in tri puške so začele bruhati proti grapi smrt. Komaj nekaj desetin metrov niže je nastal krik in topot. Nekdo je bolestno kriknil, drugi zaklel. Potem se je vse umirilo. Toda že čez nekaj minut je za-regljala strojnica, in njieni izstrelki so se odbijali od improviziranega kamnitega zaklona. Na levi in desni sg je temu regljanju strojnice pridružil cel zbor brzostrelk in pušk. Naaaijevanje sledi narodov, k.i živita tukaj, pada velika odgovornost, ki ji ni moči uiti. Na pragu te nove dobd je bil zapisal znani italijanski ’ slavist in profesor tržaške univerze Wolf Giusti naslednjo oceno o Slovencih: « ... Oni so živeli daleč proč od barbarskega gospostva polmeseca (Turkov -op. ur.), v civiliziranem in zakonitem vzdušju Avstrije. Kakor Cehi so bili zgra» i šole in središča narodne kulture, hranilnice in zadružni posojilnice, ljudske univerze>>• (Wolf Giusti, uStoria del pan-slavismo», str. 46, Rim, 1946). Toda če bi kdo mislil, da so dozdaj postopali s slovensko šolo v Trstu kot z zakonitim dedičem usega tega, ali da so se vsaj zavedali Stuparicheve ocene o šollsknm sistemu «starih pokrajin», ki se, žal, do danes ni prida izpremenil, bi se krepko motil. Kratko in malo so prenesli šolski sistem in učni program italijanskega šolstva na slovensko, ki so z njim povrhu ravnali zares Izot s pastorko. Tako poroča «Gospodarstvo» (24. t. m ): «V Ulici Lazzaretto Vecchio na številkah 9 in 11 poje v pritličju cirkularka in s svojim zavijanjem neusmiljeno prodira u konferenčno sobo in učilnice. Kako naj se profesorji pri predavanjih duhovno koncentrirajo, kako naj se dijaki duhovno zberejo! Cirkularka zavija in skoro žvižga, tramvaj gre svojo pot, nakovalo edmeva iz kovačnic in mehaničnih delavnic... V enem nadstropju so zbite kar štiri slovenske šole: 1. državna nižja strokovna šola; 2. državna trgovska akademija; 3. državno učiteljišče in 4. višja realna gimnazija. Vse učilnice so neprestano «p delu«. Dopoldne se potijo v njih dijaki ene šole, popoldne druge, ne da bi se mogle prezračiti, kakor to zahtevajo higienske določbe». Trgovska akademija in strokovna šola. Pomen industrijske šole za tržaške Slovence. Materialni pogoji II. in učni uspeh šole. Odgovornost oblasti. Pouk na Trgovski akademi-jf zelo trpi, ker zarodi pomanjkanja prostorov ni mogoče prirediti primerne učilnice za praktične vaje, zlasti p blago-znanstvu. Prav zaradi tega ni- so mogli izvesti neobveznega pouJca tujih jezikov, pouk strojepisja, la je na tej -oh nujen, pa se vrši šelg med 7. :n g. uro zvečer, ko so dijaki po šesturnem pouku že izčrpani! Trgovska nižja strokovna šola, kamor se lahko vpišejo absolventi petega razreda ljudske šole, je kakor hiša brez strehe: dijaki, ki jo končajo, ne morejo nadaljevati s šolanjem, ker dvoletne slovenske trgovske šole nimamo, kljub neštetim prošnjam in zahtevam. Razen za prostor se ta šola bori tudi *a učila, ki jih nima po potrebi. Prav,ffodobcn položaj ima tudi nižja industrijska strokovna šola v Roja. nu, ki se je v petih letih od ustanovitve prav dobro razvila. V nasprotju z ostalima dvema strokovnima šolama, kjer skoraj prevladujejo gojenci iz trgovskih in gmotno trdnejših krogov, se pripravljajo v tej šoli bodoči strokovno kvalificirani delavci, pomočniki in mojstri in sicer za ključavničarsko - mehaniško stroko, mizarstvo, živilstvo, pletilstvo in gostinstvo. Rekli smo spri-pravi ja jo», kajti tudi tej šoli manjka dopolnilo: srednja tehnična (ali «industrijska strqa koima») šola, v kateri bi absolventi pričeto strokovno izobrazbo v resnici dokončali. Takšne žolc Slovenci v Trstu nimamo, čeprav dokazuji Uspešen razvoj števila gojencev nižje šole, da bi bila nujno potrebna, zaradi izobrazbe višjega strokovnega kadra. Saj živimo p eminentno - industrijskem velemestu, kjer ja izmed okrog 80.000 slovenskega prebivalstva največji del mladine proletarskega porekla. In ta mladina se po tradicionalni zaposlitvi pradeda, deda in očeta v tukajšnjih ladjedelnicah, v plavžih, tvomici strojev, jutami v neštetih večjih in manjših mehaničnih delavnicah, mizarstvih, livarnah itd. itd. nedvomno najbolj nagiba k strokovnemu šolstvu. Ta pot v našem jeziku ji je še vedno zaprta in tako odhaja precej absolventov nižje industrijske šole na tehnično srednjo šolo »Volta«, ki je namenjena italijanskim mladincem, in torej, razen drugega, tudi povečuje stisko na tej šoli, o čemer je italijansko časopisje ie ponovno pisalo. Nadaljevanje sled! t r* STROKOVNA SOLA V ROJANU. DEKLETA II. LETNIKA SO NA STATVAH (IMAJO SAMO ENO) NATKALA TR. PEZNO BLAGO OKUSNIH VZORCEV STROKOVNA SOLA V ROJANU. GOJENKE SO PRIREDILE TUDI MALO KULINARIČNO RAZSTAVO J STROKOVNA SOLA V ROJANU. UCENCI I. LETNIKA KAŽEJO Z OBDELOVANJEM LESA IN ZELEZA DOBRO PRIPRAVO ZA MIZARSTVO IN MEHANIKO *-■ ' „ K m nad. - Telefon itev. «3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 30 - Telefonska St. 73-38 UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI, št. 8, III. na . Za vsak mm visme v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice »0 lir. OGLASI: od ».30-1* In od 18-18 . Tel. 39-477. Cene ogia vrste oglasov po 10 din. „ . „ , STANISLAV RENKO. - Tito TiSl, W «>■ ™ NE NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožnist-o tržaškega tiska, Trst tl.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska j Ljubljana, Tyrševa 34 • tel 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST Odg, urednik ■