POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI [Leto XIV. Štev. 166 TELEFON POSLOVALNICA TELEfON U B B D N 1 S T V A; UPRAVEt 25-67 In 28-67 CELJE. Prešernova 3. tel. 280 IIUBL J AN A: 46-91 Maribor, četrtek 25. lullja 1940 NAROČNINA NA MESEC SE. postni čekovni račun*. 11.409 Cena din 1.— Urejevanje evropskega j V Nemčiji se bodo koncem tega tedna sešli poleg romunskih in bolgarskih tudi slovaški in najbrže madžarski državniki - Iz Nemčije potujeta Oigurku In Manoilescu v Rim Kaj je Romunija pripravljena odstopiti Madžarski *mm—m BERLIN, 25. julija. Ass. Press. Uradno je bilo objavljeno, da bosta prišla na povabilo nemške vlade koncem tega tedna v Nemčijo tudi slovaški prezident Ti So in mtnfetr*ki predsednik Tuka. Spremljal ju bo bivši propagandni minister Mach. Obenem objavlja DNB, da je namen obiskov romunskih, bolgarskih in slovaških državnikov v Nemčiji, urediti na podlagi načel miru na evropskem jugovzhodu vše medsebojne odnošaje In jih trajno stabilizirati. Posebna pozornost pa bo ob tej priliki posvečena tudi gospodarskim vprašanjem. Iz drugega vira se zatrjuje, da id Izključeno, da bosta prišla v Nemčijo ponovim tudi Teiefei fe Csaky. Ohod romunskih državnikov LONDON, 25. julija. Reuter. Romunski fcralj je včeraj pred njunim odhodom v Nemčijo sprejel V avdienc! roanun&kegu ministrskega predsednika in zunanjega tnlnisitra. Italijanski radk> Je Javil, da prideta oba mWstra po obisku v Nemčiji, zatem tudi v Rim. V Nemčijo pridejo polog obeh romunskih mWstrov tudi bolgarski In slovaški ministri. Zastopana bo Pa tudi Madžarska pri teh razgovorih. BUKAREŠTA, 25. JuJija. DNB. Predsednik vlade Glocnrtu in zunanji minister Manoilescu sta odpotovala ponoči ob 0.30 iz Bukarešto v NomčHo. Z Istim vlakom je odpotoval nemški poslanik v Bukarešti, Fabrichis, ki spremlja romunske državnik«. Na poziv fašistične vlade bosta Giugurtu in Manoilescu obiskala 27. t m. tudi Rim hi se sestala z Mussolinijem in etanom. Izjava Gigurta in Manollesca BUKAREŠTA, 25. julija. Dopisniku agencije Stefani je predsednik romunske vlade G i u g u r t u pred odhodom v Soi-nOgrad dejal med drugim: »Zelo sem zadovoljen, da lahko stopim V stike s šell veHkih držav osL Prepričan sem, da bodo tl sestanki koristni za vse tri države. Italija je bila od strani romunskega naroda vedno ttnatrana tu mater domovino in plemenite romanske rase. Srečen sem, da se bom lahko sestal z ducejem, stvarjalcem Italijanskega cesarstva in po-živiteljem napredka na vseh poljih. Zunanji minister Manoilescu je dejail, da je pot v Nemčijo začetek prirodne ak- Podrobno stališče Romunije tivnosti romunske vlade v njeni zunanji politiki. Imela bova priliko, na .viru spoznati stalšče nemške In italijanske vlade o problemih, Id se tičejo novega seda na Jugovzhodu Evrope. S svoje strani bova predložila Ideološke in pofttične poglede romunske vlade. S posebnim zadovoljstvom nadaljujem stike s fašistično Italijo, ki so btf, od kar je prišel fašizem na oblast, trajni. Zadovoljen sem, da bom lahko ponovno videl Mussolinija in njegovega briljantnega sodelavca groia Člana in to vprav v teh slavnih dneh za Italijo. BUKAREŠTA, 25. julija, DNB. Namen obiska obeh romunskih ministrov v Salzburgu in Rimu je potrditev tesnejše naslonitve Romunije na os, ato treba tudi za ceno žrtev, pravijo krogi blizu vlade. Ta odločitev romunske vlade odgovarja želji ljudstva, ki je spoznalo, da nima smisla igrati Se dalje vlogo velike sile, potem ko je vojna na zahodu pokazala, fJŠVSiOttl w K&3P' ••• kaj je resnično velika sila. Zlasti se je ta naveličanost pokazala po odstopu Besarabije Sovj. uniji. Ob tej priliki se je jasno pokazalo, da Romunija ne raz-polaga z močjo velike sile. Želja, da Romunija razčisti svoje odnošaje napram Nemčiji, ne izvira le iz vladnih krogov In od ljudstva, ampak tudi od kralja, na katerega je usoda norveškega kralja očl- .......................... ftfO« ‘Ji vidno napravila vetih vtis. Čustva, U prevevajo romunskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra neposredno pred odhodom v Salzburg, oziroma v Rim, izvirajo iz prepričanosti, da so teritorialne koncesije potrebne v »vrbo razjasnjenja položaja Romunije, razen tega pa tudi iz zadovoljnosti nad povabilom nemške in italijanske vlade, ki omogoča osebni stik in razgovore med zadevnimi državniki. Zlasti dejstvo, da romunska državnika po Salzburgu potujeta v Rim, odgovarja želji romunske vlade, ki hoče na ta način izkazati željo po sodelovanj« z vladama obeh oenMi *U. Tudi naj se v tem zaporednem obisku izbriše vsak napačen vtis, da sedanja romunska vlada ne žefi izigravati Berlin proti Rimu In obratno, kakor so to delale prejšnje romunske vlade. Razen tega pa kaže najnovejša smer rormmske zunanje politike, da po sporazumu treh velesil Nemčije, Italije in Rusije, ni več. možnosti, da M se zanesla Iskra v balkansko smod-nfcnfco od zunaj in da zna Romunija ceniti napor osi, da prinese Balkanu tako potrebno pomiritev. Romunska državnika prinašata s seboj tndl duh pripravfie- Komentarji RIM, 25. julija. Ass. Press. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo veliko važnost povabilom romunskih, bolgarskih in slovaških državnikov v Nemčijo. Sestanek med romunskimi in bolgarskimi dr*-žavniki bo koncem tega tedna v Strino-gradu. Dasi nameni teh povabil še niso javnosti znani, je vendar gotovo, da bo Nemčija skušala najti mirno In sporazumno rešitev vseh teritorialnih sporov na evropskem jugovzhodu, želja Nemčije Je, da se odstranijo vsi vzroki za spore na tem ozemlju. To pa je tudi težnja Italije, zato je gotovo, da se bodo vršili sedanji posveti v popolnem Sporazumu z Italijo. Kakor se Izve, bodo zastopniki Romunije sprejeti pri Ribbentropu v petek, zastopniki Bolgarije po v soboto. Po poročilih iz Bukarešte in Budimpešte je nastalo po teh povabilih tudi med obema omenjenima državama zatišje, ki se kaže zlasti nosti, da Rotnuttife odstopi ozemlja ne le Madžarski, ampak tudi Bolgariji Edini pridržki, ki jih bosta romunska ministra izrazila, bodo giede datuma teh odstopov, Id naj ne bi Ul prezgodnji, posebno z ozirom na dejstvo, da Romunija še vedno krvavi od ran, ki jih Je nedavno za-dobila z odstopom Besarabije hi Bukovine. Drugi pridržki pa bodo glede obsega odstopa ozemlja Madžarski, Id naj bi obsegal le Arad, Vel. Varaždin (GroB-vvardein), Satmar in Marmaroš in končno, da se naj bi v teh krajih živeči Romani preselili in zamenjali z Madžari, Id bi še ostali v Romuniji, zlasti v osrednji Transilvaniji. BUKAREŠTA, 25. julija. United Press. Iz zanesljivega vira se izve, da je namen sestanka v Solnogradu doseči tudi sporazum glede nemškega hi romunskega stališča do Sovjetske zveze. Ali so v te| zvezi v teku med Berlinom in Moskvo kaki predhodni razgovori, tu ni znano. Na uradnem mestu upajo, da za enkrat ne gre še za nobene teritorialne spremembe. Glavni namen bo torej prepre* člti nesporazum med državama osi In Y tem, da so prenehali vsi napadi v tisku. Vendar je verjetno.da bodo najdeni sedaj le temelji za bodoči sporazum, dožhn naj bi se izvedba sporazuma samega odgodila do konca vojne. Sporazum pa, je potreben, da se razčistijo razna vprašanja, ki ogrožajo mir in red na evropskem jugovzhodu. Vendar sporazum ne bo lahek, ker vitraja tako Madžarska po vmftvi cele Transilvanije, kakor Bolgarija po vrnitvi cele Južne Dobrudže, dočan je Romunija pripravljena le na manjše mejne korekture. RIM, 25, julija, Stefani. V zvezi s konferencami v Solnogradu se v italijanskih političnih krogih naglaša velik pomen te akcije Jn pričakuje, da bo zaključena s popolnim uspehom. Ni Izključeno, ba do po tej konferenci sklicana še nova, s sodelovanjem Italije in na širši bazi Angleški napori za oborožitev v zrako Vedno večje dobave letal iz Amerike« ki bo poSIIJala odalej Angliji poleg im ne- lzlava Sikorskega - Grožnja Iz Rima ročanlh Se po 3000 latal na mesec LONDON, 25. julija. Reuter, Sinoči je Spregovoril na radiu angleški mnister za letalsko produkcijo, lord B e a v e r-b ro o k, kj je govoril o ogromnem povečanju domače letalske produkcije v Angliji sami. Uvodoma je javil, da mu je vlada USA pravkar brzojavila, da je bil med ameriškim finančnim minstrom Morgen-thauom in predstavniki ameriške letalske industrije dosežen sporazum, po katerem bodo USA AngHjl poleg dosedaj In v bodoče naročenih leta! dobavljale odslej še povrhu tega na mesec po tri tisoč letal. Doslej je bilo oddano v delo pri ameriški industriji za račun angleške vlade že 12.115 letalskih motorjev. To pa neodvisno 00 sedaj na mesečno obljubljenih tri tisoč letal. Nadalje je omenjal duh delavstva v letalski Industriji, k! je odličen. Tako so delavci in delavke tovarne Roiland zbrali iz lastnih sredstev vsoto, ki t)o omogočila nabavo modela naj. hitrejšega lovskega letala. Dunker'que in zlom Francije sta delavstvo v letalski industriji še bolj vzpodbodli, tako, da produkcija neprestano nara&ča. Na temelju sestreljenih nemških borbenih letal, zlasti Messerschmidtov, se vrše stalno študije v svrho še večjega izboljšanja lastnih bojnih letal. Omenjal je primere ko preprosfl ljudje pošiljajo ministrstvu svoje prihranke, da bi se letalska produkcija čim bolj povečala. Omenjal je velik uspeh zadnje nabiralne akcije aluminija in pa stalno pomoč, ki prihaja vedno več in v vseh oblikah iz USA. Glede lastne produkcije je navedel, da se je napram lanskemu juliju več kakor podvojila. A tudi s t^m rezultaom še ni zadovoljen. Zaključil je s pozivom, naj ljudje napne vse sile, da bi mogli poslati čim več zračnih ladij pomorcem neba, ki naj zavzamejo tudi zračni ocean, da bo zavarovana svoboda Anglije. NEW YORK, 28. julija. Reuter. Znani izdelovalec letal v USA Inž. Sikor»ky Je dejal, da po lastnih izkušnjah ferMeo rete, da se letalski napad na Anglijo, po stanju kakor že obstaja danes, ne moife veČ < posrečiti. * , 25» juti§a, Stefani, Ita8jansJd tMt se da!ie'%ivl z tov&om lorda Hai»faxa. »Pojpoio di Rama« ugotavlja, da Je HI ne italijansko prestolnico Izveden zračni napad nekaj ur po Churchillovem govoru, v katerem je tudi nantigavai, da ne izklju-čnje napada na Italijansko prestolnico hi druga mesta v severni Italiji. VeJffea Britanija hoče, mavgurirati zračno vojno do stoajneetl. Ml bomo na ta udarce odgovorili * še močnejšimi. WASHINGT0N, 25- julija. United Press. Vojaški odsek Senata Je sprejel predlog o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah Severne Amerike. Vrhovno vojno poveljstvo Je izjavilo, da bo že 1. oktobra letos poklicanih pod orožje 400.800 novincev, vsake nadaljnje tri mesece pa tudi po 400.000. Ko bodo vpoklicani in tzvežbairi vsi vojaški obvezniki, sposobni za vojaško službo, bodo imele Zedinjene države 24 milijonov vojakov. WASHINQTON, 25. jultja. United Press, Vojaški odbor senata je zakonski predlo«, katerega je predložil senator 21 g* e mt ti ■*, * .■*& « Burke, ki predlaga uvedbo sp3o5ne vojaške obveznosti v Zedinjenji državah, dopolni} s tem, da se vojaško službovanje podaljša od nameravanih 8 na 12 mese* cev, prejemki vojakov se pa povečale od 5 na 21 dolarjev na mesec. Sovražna letala nad Rimom Po italijanskem poročilu niso letala metala bomb • Letalski napadi in spopadi med Nemci in Angleži - Novi letalski napadi v Afriki in Palestini ITALIJANSKO POROČILO RIM, 25. julija. Štefani. Uradno poročilo vrhovnega vojnega vodstva št. 45 se glasi: Naše podmornice so potopile na Sredozemskem morju nekega sovražnega torpedovlovca in neko podmornico. Neki naš bombnik je uspešno napadel pomor sko bazo na Malti. Kljub silnemu sovražnemu obrambnemu obstreljevanju, je naš bombnik popolnoma Izvršil svojo nalogo. Opaženi so bili mnogi požari. V severni Afriki sta bila zbita dva sovražna aviona. Na italijanski strani pri spopadu v zraku ni Oik) izgub. V noči od 23. na 24. tm. je bH dan znak za alarm v Gaeti, nato pa v Rimu. Protiletalsko topništvo je stopilo dvakrat v akcijo. Sovrdžna letal niso metala bomb. Nekaj oseb je bilo ranjenih od kosov granat. RIM, 25. julija. DNB. Med zračnim napadom v minili noči na Rim sta bUi ubiti dve osebi, štiri pa lažje ranjene. DELO NEMŠKIH PODMORNIC BERLIN, 25. julija. DNB. Poveljnik neke nemške podmornice, kapetan Su-ohart, poroča o potopitvi neke 10.000 tonske ladje: »Atlantski ocean je postal naš. Večkrat minejo dnevi, preden ugleda podmornica kak brod. Končno smo okrog poldneva opazili neko ladjo, ki je plula proti Angliji. Potopili smo se v morje in pluli proti njej. Ko smo bili oddaljeni 2000 metrov od ladje, smo se dvigniH na površje in izstrelili iz topa v opomin. Ladja je vozila pšenico iz Buenos Airesa v Anglijo. Posadka parnika je kakor brez glave poskakala v čolne. Kapitanu nevtralne ladje smo dati točna navodila, kakol pridejo do obale. Dobro zadeta ladja sej je jeka potapljati. Naenkrat snto opazili, i da se dviga iz morja še ena podmornica. Bila je tudi naša, kar je nas vse zelo navdušilo.« 9 NEW YORK, 25. julija. Reuter. »New York Times« poročajo, da je bil parnik »Lancashir e«, ki je imel v zadnjih dneh evakuacije Bresta na krovu 6000 angleških vojakov, potopil. Zadele so ga tri nemške bombe. Ladja je izginila že po treh minutah v morju. Najmanj 600 vojakov je utonilo. BITKE NAD KANALOM LONDON, 25. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da je bik) do polnoči tekom včerajšnjega dneva nad Kanalom in obmorskih predelih sestreljeno 12 nemških letal, ki so skušala izvesti zlasti napade na konvoje. Deset teh sovražnih letal so sestrelili angleški lovci; dvoje letat pa protiletalska obramba. Med nemškimi sestreljenimi letali so bila le Angliji izzvalo v Budimpešti največje eačudenje in ogorčenje, ker v tem koraka te vidijo samo sovražen akt proti obema oso vinskima sitoma, ampak tudi proti Madžarski. S tem priznanjem je po bu-dimpeštanskem mnenju London porušil vsako možnost kakršnega koti sporazumevanja med Nemčijo In Italijo na eni ter Veliko Britanijo na drugi strani. Gotovo je, da bo Madžarska zavzela sedaj zelo ostro stališče nasproti Angliji. fežaven položaj na Finskem STOCKHOLM, 25. julija. United Press, strjuje se, da je finska vlada prejela te [ni od sovjetske vlade v Moskvi ultima-ivno zahtevo, da Izvede takoj popolno [©mobilizacijo. Demoblfeaclja se je za-adi tega že pričela. Razen tega se zdi, la v Moskvi niso zadovoljni z najnovoj-im notranjim razvojem na Finskem, kjer se je z vladnim dovoljenjem obnovila reakcionarna stranka Lapo. Končno je pa mogoče opažati nezadovoljstvo tudi med delavci in krneti zaradi stalnega slabšanja gospodarskih in socialnih razmer. Komunizem napreduje In ni izključeno, da bo zavzel razvoj nadaljnje usode Finske nepričakovane »meri. Sodelovanje poljske In angleške vlade LONDON, 25. julija. Reuter. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan in poljski poslanik v Londonu, grof Ra« ezinski sta podpisala sporazum o političnem In vojaškem sodelovanju obeh vlad na novih osnovah. ANGLEŽI DEMANTIRAJO LONDON, 25. julija. Reuter. V zvezi z mnogimi poročili svetovnega tiska, ki so trdila, da se zavzemata vojvoda Wind-sorski in Lloyd George za sklenitev miru z osovinskkna velesilama, se v Londonu naglaša, da te vesti niso resnične. Ugotovljeno je bilo, da so izšle vse te ^es! iz enega in istega nasprotnega vira. Amerika ne prizna sprememb ob Baltu WASHINGTON, 25. julija. DNB. Sum-ner Welles, ki opravlja sedaj posle zunanjega ministra, ker se Hull mudi na panameriški konferenci v Havani, je izjavil zastopnikom tiska: D as) so tri baK ske države sprejele po svojih parlamentih sklep, da se priključijo Sovjetski zvezi, bo ameriška vlada smatrala njihove poslanike v Washlngtonu še dalje za edine legitimne predstavnike Estonske, Le-tonske in Utve, katerim je bila odvzeta svoboda. Vloge baltskih republik v višini 990.000 dolarjev so v Zedinjenih državah razglašene za zamirzle. WASHINGTON, 25. junija. DNB. Ameriški poslaniki v baltiških državah so bili odpoklicani domov na poročanje. Uradniški štab poslaništev pa do nadaljnjega še ostane na svojih mestih. Amerika ustavlja dobavo petrofefa Soaniji LONDON, 25. julija. Ulobereuter. (Radiogram). Iz VVashingtona prihaja vest, da je bila na izvoz petroleja iz USA v špa. nijo praktično stavljena zapora. Tako sta se morali vrniti dve petrolejski ladji, ki ste vozili iz Texasa v Španijo 200.000 sodov petroleja, na telegrafski poziv federalnega petrolejskega urada. Ukrep je bil utemeljen z nevarnostjo, kateri se izpostavljajo ameriške ladje, ko pljujejo tako blizu obal vojskujočih se držav. Doslej neameriške ladje po tem ukrepu še niso prizadete. Razen tega pa, da prekoračuje uvoz petroleja v Španijo daleč dosedanjo mero. AVDIENCE PRI ANGLEŠKEM KRALJU ŽENEVA, 25. julija. DNB. »Petit Dau-phinioiis« poroča iz Londona, da je angleški kralj Jurij VI. sprejel v Buckinghamski palači predsednika vlade Win-stona Churchilla m ostal z njim nad poldrugo uro v razgovoru. Kralj je sprejel prav tako tudi šefa glavnega štaba letalstva, maršala sira Cyrila Newalla. POGREB POVELJNIKA LADJE »COLLEONI« BERN, 25. julija. Stefani. Po vesteh iz Londona so angleške .pomorske oblasti v Aleksandriji priredile svečan pogreb poveljniku italijanske potopljene vojne ladje »Bantolomeo Colleoni«, ki je umrl v neki aleksandrijski bolnišnici. Krsto so spremljali angleški pomorski častniki in oddelek 200 angleških mornarjev. EVAKUACIJA GIBRALTAR A MADRID, 25. julija. DNB. Begunci, ki so zapustiti Gibraltar, javljajo, da se je del prebivalstva uprl, ker so ga angleške oblasti nasilno pošiljale v svojevoljno določena nova bivališča. Begunci poročajo o strahovitem učinku italijanskih letal, ki so nekajkrat bombardirala mesto. V mestu je zavladal velik strah pred špijoni. RAZSTAVA KNJIG V MADRIDU "MADRID, 25. julija. DNB. Včeraj so od-:ii razstavo knjig, posvečenih nacionalni revoluciji in obnovi Španije. ODHOD GAFENCA V MOSKVO BUKAREŠTA, 25. julija. Reuter. Novo imenovani romunski poslanik v Moskvi, Gafencu, bo odšel na svoje službeno mesto prihodnji teden. SOVJETSKO-JAPONSKI SPORAZUM TOKIO, 25. julija. DNB. Na 06novi sporazuma, ki so ga 9. junija podpisali Molotov in japonski delegati, bodo od 1. avgusta dalje v čiti posvetovanja o novi demarkacijski črti med Mandžukuom in SSSR. Sodeloval bo tudi delegat Mandžu-kua. HAJLE SELASIJE V EGIPTU KAHIRA, 25. julija. Reuter. Abesinski cesar Hajle Selasije je prispel v Egipt. Nadaljeval je pot proti jugu. IZJAVA PREZIDENTA TISE BRATISLAVA, 25. julija. Slovak. Press. Predsednik republike dr. Tis o je med drugim dejal, da je bilo večkrat stavljeno vprašanje, v čem leži tajna nemških uspehov na zahodu. Najtočnejše pojasnilo za to je bil zadnji Hitlerjev govor. Nemški narod stoji za Hitlerjem, ki ni krvo-željen ne slavohlepen, tudi ne destruktiven. Človek je, ki pozitivno gradi radosten socialni napredek svojega naroda in narodov Evrope. Ni prijatelj vojne, po-služi se je šele, kadar ni drugega izhoda. To ve vsak njegov vojak, ki gre z navdušenjem tudi v smrt. Njegovo delo ima zato tudi božji blagoslov. V primeru, da zadnji njegov govor ne bo naletel na pravo razumevanje, bomo spremljali nov nastop nemške vojske z željo za končno zmago.« SPOMINU STEFANIKA BRATISLAVA, 25. julija. Slovak Press. Te dni se spominja slovaški narod 601©t-nice rojstva narodnega junaka, generala in prvega ministra v bivši CSR, Milana R. Stefanika. Listi prinašajo lepe članke o junaku, ki se je med svetovno vojno boril proti Budimpešti, po vojni pa našel tragično smrt v poletu nad Slovaško. Zdaj zbirajo na Slovaškem listine, s katerimi hočejo dokazati, da Stefanik ni umrl slučajno, temveč je bil namenoma ubit. PORTUGALSKI PARNIK SE POTOPIL LISBONA, 25. julija. DNB. Portugalski parnik »Alfa«, ki je vozil tovor banan, se je potopil na poti v Anglijo. Posadka 21 mož se je izkrcala pri San Sebastianu. VATIKAN IN ROOSEVELT LONDON, 25. julija. Reuter. Vatikanski radio je včeraj simpatično komentiral vest o verjetni tretji izvolitvi prezidenta Roosevelta. Opisal ga je kot energičnega moža, krščanskega državnika prvega reda, ki je tembolj dobrodošel, čimbolj dviga glavo prepotentni nacionalizem. Kakor znano, je sv. oče podobno stališče zavzemal že svoječasno, ko je izdajal svoje znamenite enciklike. PANAMERISKA ŽELEZNICA HAVANA, 25. jutija. DNB. Bolivijski delegat je predlagal gradnjo panameriške železnice, ki bo vezala vso cetino Južne Amerike. Začela naj bi se v Santosu v Braziliji, končala v Arfcl v čileju. IMENOVANJE SIRATORIJA TOKIO, 25. julija. DNB. Za namestnika zunanjega ministra bo imenovan bivši poslanik na rimskem dvoru, Siratori. Borza. C u r i h , 25. julija. Devize: Beograd 9.87, London 17.20, Newyork 4.40, Milan 22.20, Berlin 176. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno, vetrovno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila največja top'ota 27.1, danes najnižja 14.4, opoldne 24.5. Padavin je bilo 3.5 mm. N&mee Zaustavite razkrajajoči vpliv potepuštva! Strogo je treba ločiti brezposelnost od potepuStva in delamržnosti Prijatelj našega lista nam piše s pode-želja; Že mnogo črnila je bilo prelitega o brezposelnosti mladih ljudii, o kvarnih posledicah tega sodobnega socialnega po java in o predlogih, kako naj se ta zadeva reši. Uspeha do danes ni nikakega, še več: izgleda kakor da bi odgovorni celo negovali to nadlogo. Te dni se je oglasil pri meni eden iz vrste vsakodnevnih brezposelnih obiskovalcev, krepak mlad fant, ki »prodaja« razglednice lastnega izdelka. Pred hišo ga je čakal njegov pajdaš. Zahtevam dokumente. Fant mi predloži potrdilo občine Hoče, datirano 19. julija 1940., glaseče se na ime P. S., rojen leta 1923., da je »še vedno brez posla.« .Začudim se kako more slovenska občina v poletju 1940. Izdati zdravemu 17-Ietnemu fantu potrdilo, da je upravičen prosjačiti križem po deželi. Drugi primer, nekaj tednov nazaj. S stereotipnimi frazami o potovanju za zaslužkom se oglasi pri meni 30-letnl možakar s prošnjo za podporo. V času, ko so kmečki gospodarji na orožnih vajah in na vseh straneh primanjkuje delovnih moči. Opozorim ga, da dobivajo kosd po 50, tudi po 55 din dnevno, pa še !e sila zanje. Mož ml cinično prizna, da se mu tak posel ne izplača. Tretji primer. Predstavi se moški, ki se naprej v slabi nemščini opraviči, da slovenščine ne obvlada. Poselsko knjižico ima že staro, brez fotografije, glasečo se na čisto slovensko ime, rojstni kraj v Savinjski dolini. Izjavim mu, da pošljem knjižico na orožniško postajo radi ugotovitve identitete; tam naj jo dvigne obenem z mojim prispevkom din 10.— za pot in trud. Možakar jo po kratkem pojasnjevanju raje odkuri brez podpore naprej. Posebno poglavje tvorijo pojavi takih tipov pri osamljenih kmečkih hišah. Novice in vesti, ki jih raznašajo radi senzacije ali pa zato, da vzbujajo s svojim nastopom strah, njihove grožnje, tatvine dejanja moralne pokvarjenosti so že zdav naj prekoračila mejo kriminalnosti. Saj tudi ni čudno; podeželski človek ima občutek, da jim je izpostavljen na milost in nemilost. Da se ti pojavi reducirajo, bi bito potrebno najmanj dvoje. Prvič, da izda oblast obvezna navodila, kako naj postopa prebivalstvo s takimi postopači. Morda bi koristilo, če bi bili vsaj javni uradi zlasti šole — te že radi tatvin otroške garderobe — in župni uradi obvezani da javijo vsakega prosiaka pristojnim varnostnim organom radi kontrole. Na drugi strani pa naj se prisili tudi vsak potujoči prosjak, da se najprej sam lavi pri pristojnih orožniških postajah radi evidence; v nasprotnem primeru pa naj se postopa z njim kot z delomržnežem Kdor ima čisto vest, se take kontrole ne bo bal. Uvedba kontrolnih knjižic za brezposelne bi bila dobrodošla že v in-tersu javne varnosti in z ozirom na izredne sodobne prilike. Občine pa naj izdajajo dovoljenje za prosjačenje kvečjemu za lasten teritorij; v nasprotnem primeru trpi le podeželje, ki mora absorbirati vse, kar se iz mest umakne pred dobro organizirano policijo. Res je, da so za zatiranje brezposelnosti potrebni razven navedenih še drugi, socialni ukrepi. Teh pa ne bo mogoče izvajati, dokler se iz pojma brezposelnosti ne izloči vsaj to, kar spada pod de-lomržnost in potepuštvo. Za ostale, res. potrebne brezposelne bo imela potem tudi ljudska dobrodelnost najmanj ;ako oprte roke, kakor doslej. Vsekakor je skrajni čas, da se zaustavi razkrajajoči vpliv potepuštva na našem podeželju in nujno je, da poklicana oblast čim prej premisli ter izvede za to potrebne učinkovite ukrepe. -jr. Elektrifikacija severne meje Ze večkrat smo v »Večerniku« razprav ijali o potrebi izpopolnitve električnega omrežja v krajih ob naši severni meji, ki radi te pomanjkljivosti v gospodarskem in kulturnem pogledu zaostajajo. Elektrika bi bila za obmejne kraje neprecenljive važnosti, saj bi se dalo z napeljavo preurediti' obrtniške In industrijske obrate Na drugi strani bi bil ustvarjen pogoj ža uspešen razvoj industrializacije v narodnem in socialnem pogledu ogroženih krajev, kjer živi mnogo ljudi brpz razmeram ustrezajočega zaslužka. Zadnji čas se je v pogledu elektrifikacije nekaj pripomoglo v okolici Gornje Radgone. V teku so dela pri napeljavi novega električnega voda v Črešnjevca ki je preračunana na 100.000 din. Napeljava elektrike se bo izvedla v doglednem času tudi v oddaljenejših vaseh Samo ob sebi razumljivo je, da so sedaj dani za razmah elektrifikacije v naših obmejnih krajih ugodnejši pogoji, ko je priključen center Gornja Radgona k falski elektrarni in na ta način naši obmejni kraji v tem pogledu niso odvisni več od zamejstva, kot so bili pretečenih 20 let. Razmere in potrebe današnjega časa nuino narekujejo, da se čimprej pristopi k popolni izpopolnitvi električnega omrežja ob naši severni meji. Celje Tri tragične nesreče Ločnikarjevo družino v Skomarjih pri Konjicah je zadela tragična nesreča. Posestnik Ločuikar se je mudil 23. t. m. po opravkih v Konjicah in se je popoldne vrnil domov. Njegov 151etni sin in 41etna hčerka sta mu prihitela nasproti, da bi dobila sladkorčke. Fant se je^ podvizal, da bi prvi dobil sladkorčke. Segel je v očetov žep, potegnil pa je samokres iz žepa, ki je padel na tla. Samokres se je sprožil, naboj je zadel hčerko v trebuh, da je bila na mestu mrtva. — 531etna dninarica Mairija Pistivšek iz Lipe, občina Teharje, je padla z neke verande in dobila težke notranje poškodbe, katerim je kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico podlegla. — Dveletna hčerka posestnice Jazbinšek Marija iz Gubna pri Pilštanju se je polila s črno kavo po hrbtu. Prepeljali so jo v Celjsko bolnišnico, kjer ie včeraj zjutraj na posledicah opeklin umrla. c Novi grobovi. V Prešernovi ulici je umrl sin delavke Ivkn Vipotnik. — V javni bolnišnici je umrla 54 letna posestnica Frece Julijana od Sv. Lenarta nad Laškim- c Dopust Jc nastopil okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. Začasa njegove odsotnosti ga zastopa okrajni podnačeinik dr, Otrin. c 20 letnico obstoja jc ledni proslavila tvrdka Valentin Hladin v Celju. Za nedeljo, 28 .1. m. je povabila vse svoje Uslužbence na avtobusni izlet v Slovenjgradec-c Upokojen je dolgoletni vratar v celjski bolnišnici, služltelj g., Ivan Cigoj. c Savinjska podružnica TK Skale v Celju bo 11. avgusta na ©kroSIju proslavila 10-letnico svojega delovanja. V slučaju lepega vremena bo ob 10. dop. rta Okrešlju sv. •maša, če pa bo slab ovreme, bo maša v Logarjevi kapeli. c Dve nesreči. 19 letni Čoki Silvester, trgovski vajenec iz Grobelcc pri Sv. Štefanu pri Šmarju ,je padel s kolesi in pri nadcu dobil hudp poškodbe po nogi. — 38letni posestnik Edvard Laznik ie bil zaposlen v *anmolonni v Stranicah pri Konjicah. Pri delu mu je eksplodirala pa- trpna in ga poškodovala po roki in po očeh. Strašna toča nad Pesniško dolino Včeraj pozno popoldne je tudi Pesniška dolina doživela hudo uro. Nad dolino so se zgrnili težki temni oblaki. Potegnil je močan vihar, ki je lomil drevesa In prizadejal mnogo škode zlasti na lepo obetajočem sadnem drevju. Med bliskom In gromom je nastal silovit npliv, nato pa je jela padati debela toča, ki je sproti uničevala poljske pridelke. Ponekod je bila toča debela kakor orehi, najti pa Je bilo tudi komade v velikosti jajca. Prebivalstvo, ki je letos doživelo že več vremenskih ulm, je bilo z včerajšnjim neurjem In točo prizadeto do skrajnosti. DRUŠTVO PRIJATELJEV SOVJETSKE ZVEZE Pri banski upravi je poseben pripravljalni odbor vložil v odobritev pravila »Društva prijateljev Sovjetske zveze za dravsko banovino«. Med predlagatelji so med drugimi bivši senator Ivan Hribar, skladatelja L. M. Škerjanc in Slavko Osterc, književnika Vladimir Levstik in Fran^ Albreht, univerzitetna profesorja dr. France Kidrič in dr. Fran Šturm, pesnik dr. Igo Gruden, industrijec Stane Vidmar, dirigent Niko Štitof, dramaturg Jože Vidmar in dr. inž. Črtomir Nagode. Llubllana a Zensko šofersko šolo je ustanovil Slovenski avtomobilski klub v Ljubljani. Njen; namen je izvežbati ženske v ravnanju z motornimi vozili za primer, če bo potrebno nadomeščati moške šoferje. Solo, ki jo vodi inž. Štolfa, so odprli v paviljonu K na velesejmu in bo trajala šest tednov po, 1 .ure, na teden. V tečaj sc je prijavilo 110 učenk. a Na počitnice v Slovenijo jc prišlo 32 slovenskih otrok iz Porurja, dečkov, in deklic pod vodstvom učiteljice gdč. Marije Ambroževe. Na Jesenicah so male rojake pozdravili skavti in druga mladina, na ljubljanskem kolodvoru pa so iih sprejeli zastopniki oblastev in izseljeniških organizacij. Nastanili so jih v MarijaniSču in ostanejo nekaj dni v Ljubljani, da. si jo ogledajo. počitku ga je spremila velika množica zastopnikov vojske, šahistov, Sokolov, Prepevodovcev, planincev, stanovskih tovarišev in drugih znancev in prijateljev. Naj mu bo lahka zemljica. o Pri gostilničarski pivovarni d. d. v Laškem je izbrisan član upravnega sveta Josip Kramar, vpisan pa je novi član Ju lij Zupan ,restavrater v Ljubljani. Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predno gremo spat. Chlorodont z o b n a p aš t a Kakšno vreme obeta Sv. Jakob Sv. Jakob jc eden tistih velikih svetnikov, ki odločajo vreme c$lo tja do božiča. Nekaj teh nad sto let starih vremenskih pravil se glasi: »Kakor sv. Jakob dopoldne vremi, Tako bo pred Božičem te dni. In popoldne vreme tega dne, Tl pobožično vreme pove. Svet’ za Jakoba jasno se nebo, Tudi o Božiču bo krasno kot ribje oko. Oblačno Ti priča, Odjuga Božiča. Za prihodnje dni pa nam sv. Jakob obeta: Tega dne če dež naliva, želod se kaj rad skazi. In bečela mal! dobiva, Tedaj tudi jedi ni. Na nebu megla tega dne, Prihodnjo hudo zimo napove. Ta stara vremenska pravila — bodo ali ne bodo za letos držala — vsekakor •velje, da si jih dobro zapomnimo! ■ o Za razširjenje marenberškega vodovodu je odobren proračun 133.000 din. Dela so žc .razpisana,’ o Sestanek sadnih trgovcev ln Izvoznikov iz soboškega okraja bo v soboto, 27. t. m., ob 9. uri dopoldne v restavraciji Bac v Soboti. Razpravljali bodo o organizaciji sadne trgovine za približujočo se sadno sezono. Za trgovce, ki so včlanjeni v 'Združbi trgovcev je sestanek obvezen. o Kazpisana so dela pri gradnji novo osnovne šole v Soboti, Uradno, ugotovljen proračun za stavbo 'v surovem stanju zlia- 1,197.180 din in sicer znašajo težaška dela 81.891 din, zidarska v surovem stanju 392.473 din, želez^betonska 731848 din, tesarska 113.147 din m krovsko-kleparska 177.818 din. o Razpisano je meslo direktorja na V.&-sbbni dvorazredni trgovski šoli v Murski Soboti. V preteklem šolskem letu je vršil posle direktorja gimnazijski ravnatelj v pok. dr. Maks Kovačič. o Več zabodljajev z nožem je da! v neki gostilni na Spodnji Polskavi Pavel-S. posestnikovemu sinu J. Sobetu iz Spodnje Polskave. Soba sc je moral zateči v bolnišnico. Tragedija barske plesalke V Murski Soboti živi mlada barska plesalka, ki je pred leti zapustila Soboto in odšla v širni svet. Plesala je po mnogih evropskih nočnih lokalih. Iz Budimpešte se je vrnila v Beograd, kjer se je zaljubila Ema Sinkova v nekega trgovca, ki pa jo je pustil na cedilu. Njena pot je šla navzdol. Zato se je zanjo pozanimala policija. Ko je mož postave vstopil v Emino sobico, je plesalka potegnila iz torbice steklenico lizola in jo do dna izpila. Namesto v zapor so Sinkovo prepeljali v bolnišnico. Zanimivo je, da je to že tretji poskus samomora z lizolom. Vselej, kadar bi morala biti aretirana, izpije lizol, da se vsaj. za nekaj časa reši zasledovanja. Pomanjkanje pitne vode v Halozah Urejeni vodnjaki gotovo pripadajo med pridobitve, ki služijo javni blaginji. Brez-dvomno so potrebni zaradi splošnega zdravja, da ne nastanejo kužne bolezni kot so griža in tifus. Napredek naše vasi je v veliki meri odvisen od zdrave pitne vode. Zato tudi gradbeni zakoni predvidevalo. kako tnoraio biti urejeni vodnjaki. Ce pa obhodimo Haloze, vidimo, da posebno Številko .Večernilea**! ki bp izšla 4. avgusta 1940 ? nam tu niti ni treba govoriti o urejenih vodnjakih, ker jih večina nima. Ti hodijo po vodo v strme grabe, kjer imajo v jamah zajete izvire. Te jame so podobno mlakam. Niso zgrajene in zaščitene pred površinsko vodo, ki prinaša s seboj nesnago s cest, z gnojišč in od drugod, tako da voda v teh Izvirih zarumeni od blata in je niti živina ne pije rada. Ko je lepo, se dviga prali, ki se tudi vseda na vodo. V teh jamah žive žabe, pijavka in še razne živalice in rastlinice, ld jih s prostim očesom ne vidimo, in utegnejo biti zdravju škodljive. Radi nehigienične vode so nalezljive bolezni v teh kraiill tembolj nevarne. Vendar si tudi Haložani želijo zdrave pitne vode, a nimajo nikoli potrebnih sredstev za gradnjo vodnjakov. Zato so se Haložani že tu pa tam obrnili na banovino, da jim priskoči na pomoč s fondom za gradnjo vodnjakov, da jim da cement in črpalko kakor tudi strokovnjaka za nadzorstvo gradnje. Haložani gotovo ne bodo odnehali z akcijami za zdravo pitno vodo. Maribor Maksimalne cene za drva Na podlagi sklepa tndnistra za trgovino m industrijo ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje, ki je bil izdan na podlagi čl. 33 točka 4. uredbe o kontroli cen, se določajo naslednje najvišje dovoljene cene lesu, namenjenemu za kurjavo. Na železniških in rečnih postajah na področjih urada za kontrolo cen se drva v količinah najmanj enega desettonskega vagona ne smejo prodajati po višjih cenah, kakor so naslednje: 1. trakova polena I. vrste po 110 din, bukova polena II. vrste po 92.50 din; 2. gabrova polena I. vrste po 117.50 dm, gabrova polena II. vrste po 105.50 dan, gabrova polena III. vrste po 95 din, okrogla gabrova polena I. vrste po 100 din, II. vrste po 95 din; 3. borova polena I. vrste po 97.50 din, H. vrste po 90 din, III. vrste po 83.50 din in okrogla borova polena I. vrste po 77.50 din; 4. jesenova polena I. vrste po 102.50 din, II. vrste po 97.50 din; 5. hrastova polena I. vrste 92.50 din, II. vrste po 80 din; 6. brezova polena po 76 din; 7. mešana trda polena po 82.50 din, hrastova ali trda mešana polena III. vrste po 76 din, mehka mešana polena po 80 din; 8. lipova polena po 105 din. Vse cene veljajo za en kubični meter franko vagon ali šlep na postaji, kjer se drva nakladajo. Na desettonskem vagonu mora biti naloženih 20 kubičnih metrov drv. V nasprotnem primeru ima kupec pravico do ustrezajoče .bonifikacije. Ostale maksimalne cene bodo po navodilih urada kontrole cen določile upravne oblasti prve stopnje za svoje področje. Upravne oblasti prve stopnje so dolžne v roku 24 ur po določitvi maksimalnih cen drvam za kurjavo za svoje področje poslati' utemeljeni sklep pristojni banski upravi in uradu za kontrolo cen v Beogradu. Prav tako so dolžne v istem roku objaviti določene maksimalne cene v krajevnem časopisju. Lesna podjetja so dolžna na vidnem mestu razobesiti objavo upravne oblasti o maksimalnih cenah drv. Vse prej sklenjene pogodbe, ki niso bile izvedene do dne uveljavljenja tega sklepa, se morajo izvršiti po novih cenah, v kolikor dogovorjene cene niso za kupca ugodnejše. Isto velja tudi za delno neizvršene pogodbe, pri katerih nove cene veljajo za še nedobavljeni del blaga. Kdor bi se pregrešil proti gornjim določbam, bo kaznovan z zaporom do 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din tja podlagi čl. 8 uredbe o kontroli cen. Ta sklep dobi veljavno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. Otvoritev pohorske ceste nepreklicno 4. Vlil. Po Mariboru in okolici neki neodgovorni ljudje raznašajo vesti, da se je blagoslovitev in otvoritev ceste Reka—Sv. Areh preložila za poznejši čas. To ni res! Slovesna blagoslovitev in otvoritev. 6e vrši ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 4. avgusta. Začetek slavnosti ob 9. uri v Reki pri Hočah. Ob 10. uri na kraju nove banovinske ceste v gozdu pod Sv. Are-hom blagoslovitev in otvoritev ceste. Ob 11. uri pri cerkvici Sv. Areha pod milim nebom služba božja (prevzvišeni g. kne-zoškof dr. Tomažič). Popoldne ljudska veselica. Udeležence opozarjamo, da si naj sami oskrbijo avtomobile za vožnjo na vrh Pohorja, ker pripravljalni odbor ne more dobiti dovolj vozil. Martuljek, pribežališče mariborskih gozdovnikov »Otok bleski, kinč nebeški!« Že mogoče. Toda zame je Martuljek mnogo lepši. Ni ga še povsem oskrunila roka civilizacije, še je tak, kot si ga je zamislila narava sama... V tem koncu Gorenjske mi je potekal desetdnevni oddih. Oddih v pravem pomenu besede: brez promenadne kravate in brez dnevnikov! Gozd Martuljek je namreč vsakopoletna rezidenca in pribežališče mariborskih gozdovnikov, ki so me letos prisrčno sprejeli v svojo sredo in mi odkazali apartement v impregniranem šotoru. Nezaupno sem" prvič legel vanj, motril platneno streho nad glavo in si v mislih dejal: »Bo že držalo, če ne bo dež!« Imel pa sem parkrat priliko prepričati se, da platno kljubuje tudi spontanim nalivom. Zvok trobente je nekaj neverjetnega! Mene, ki si dovolim najmanj par zaporednih jutranjih budnic, je vrgel tako neusmiljeno z ležišča. Nastalo je vprašanje, kaj sedaj? Pohitel sem z ostalimi v vrsto in pričeli smo z — jutranjo gimnastiko. Za redek užitek so prikrajšani vsi, ki jim ni bilo dano videti me. Sem namreč trideset let star in z gimnastiko že nekaj časa nisva več dobra. Po končanem stegovanju udov sem pričel z nabiranjem informacij pri sotabor-nikih: »Oprosti, prijatelj, kje so umivalnik*?« »Kar tja-le v Savo stopi, Božo!« »Aha, hvala lepa!« Mimogrede naj omenim, da je toplina dotične Save menda nekoliko pod ničlo. »In kaj sedaj?« si zopet nisem vedel pomagati. »Prezrači šotor in zrahljaj slamnjačo.* »Aha, hvala lepa! čemu pa zopet trobentajo?« »Menažo boš dobil.« Tričetrt litra kave in pol štruce kruha sem prejel pri kotlu in — vse pojedel. Toliko kave ne popijem v civilu ves teden! Glede kuhe naj omenim, da je bila sicer povečini vegetarijanska in »iz enega lonca v šestdeset menažk«, pripravljena pa z veščo roko slavnega kuharja, ki je to funkcijo opravljal dolga leta na neki ladji in ki je spretno zapustil morsko gladino vsled preobilice minskih polj. Ponosno lahko na tem mestu javno pribijem, da sem se na splošno presenečenje kaj hitro vživel v družabni red gozdovnikov: vršil sem dežurno službo, to se pravi, nabira! drva in čistil kotle. Kalil sem red le z državnim monopolom. Taborni kom je namreč kajenje prepovedano. Našel sem si v gozdu primeren kotiček v obliki nekega kamna in na tem kamnu spodtike puhal dim predse ter gledal, gledal prekrasno okolico. Martuljkova skupina, Špik, Škrlatica itd. poljubljajo modrino neba in kažejo s snegom posejana rebra. Zamisliš se v vso to lepoto in nehote ti pade v glavo: čemu neki se tepejo širom sveta, čemu ves grabež in lov za zlatim teletom?? Glej to bujno naravo, spoji se z njo in imel boš bogastvo in srečo! Kot bi mignil so brzeli dnevi in odha-. jale noči. Ob tabornem ognju smo posedali zvečer in premlevali dnevne dogodivščine. Moja vesela žilica je bila tu prav dobrodošla; vem, da se nte še danes večkrat kdo spomni, češ, škoda, da je odšel, marsikatero prijetno nam je povedal. Ker pa ima vsaka stvar na svetu svojo senčno stran, tudi Martuljek ni brez nje. Tvoja senčna stran, Ti dom gozdovnikov, je slovo od Tebe. Zapustil sem Te s prisrčno zahvalo za vse lepote, ki si mi jih dal, in z lepo nado v srcu, z nado, da pridem k Tebi zopet in zopet, če mi bo le dano. In da končam po svoje: Domov me pripeljala je doktorja Marina — na gratis in na franko — »Mercedes« limuzina. Božo NE9REČA SPLAŠENEGA KONJA Hlapcu pivovarne Tscheligi je pobegnila kobila, ko jo je hotel vpreči na dvorišču v Gregorčičevi ulici in zdirjala po tej in preko Jugoslovanskega trga in Kopališke ulice, kjer se je .na oglu Kneza Kocljeve ulice zaletela naravnost v zid' Heričkove pečarne. Od tu se je odbila in padla tako nesrečno, da si je zlomila zadnjo 'levo nogo pod kolenom. Poklicali so konjskega mesarja Hellerja, ki je žival moral na mestu pobiti. Posestnik utrpi veliko škodo, ker mu je še pred kratkem ponujal konjerejec iz Banata 14.000 din za njo. To pa ni nič čudnega, ker je bila kobila Belona iz Liippittovega hleva od Monte Christa in iz Bondene, torej prvorazrednega pokolenja amerikanskih ka^ sačev. Njen pravi brait Edlach je dosegel na dunajskem dirkališču rekord. m Danes koncert v parku. Danes, v četrtek, 25 .t. m. od 20’30 do 22. ure bo v mestnem parku, ako bo vreme ugodno, promenadni koncert. Svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Jira-neka. m Novi dekan medicinske fakultete univ. prof. g. dr. France Hribar se je pr) prisrčnem slovesu že včeraj odpeljal v Ljubljano. m Za prosektorja mariborske bolnišnice je imenovan dr. Valentin Kušar, dosedanj asistent patološkega instituta medicinske fakultete v Beogradu. m Porodil so se v Mariboru tovarniški Jožef Hanžel in posestnica Marija lialas iz Varaždina ;brivski pomočnik Rudolf Jur-ša in tkalska Pavla Černe. m Žrtev gada je postal na Pohorju 12 letni železničarjev sin Ivan Crepinko iz Delavske ulicc. Med nabiranjem borovnic ga je gad vsekal v levico. Deček se zdravi v tukajšnji bolnišnici. ra Nočna lekarniška služba: od 20. do vključno 26 .t. m. lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna „Pri Mariji pomagaj", Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79. m Tatvina kompotov. Soproga zasebnega uradnika gospa Milena Rogličeva iz Ferkove ulice 11 je prijavila oblastem, da ji ic neznanec ukradel iz shrambe 4 steklenice kompota in dve steklenici marmelade. Tat je napravil okoli 350 din škode. m Ukinjena obrtniška združenja, ki so vložila pritožbo na bansko upravo, prejemajo sedaj rešitve, s katerimi sc^ zavračajo njihove pritožbe. Vsa združenja bodo sedaj vložila tožbo na upravno sodišče. .... m Iz Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju se vrnejo otroci^ v torek, 30. julija in dospejo v Maribor že z vlakom ob 9*14. Starši, čakajte otroke na kolodvoru. _______________________ Kino * Grajski kino. V sredo in četrtek ,Rasputin“. Od petka do vključno nedelje sijajna veseloigra „Ošišani jež“, Hans Mo-ser. Ponedeljek „Pesem zlatega zapada", Jeanette Mac Donald. * Kino Union. Od danes pa do vključno petka „V volčjih krempljih1' senzacionalni film divjega zapada z znamenitim psom Treo-om v glavni vlogi. * Kino Esplanad«. „TrlJe valČM“. Razkošni, veseli m zabavni film, glasbe, petja in plesa. Turnir za prvenstvo ŠK »Vidmarja Predsinočnjjm je, bil s 13 kolom turnir ^zaključen. Dasi se je položaj že po 12. kolu razčistil, je vendarle prekinjena partija Lukeš Fr.—Gerželj prinesla se za finale odločilno presenečenje. Doslej neporaženemu Gerželju je pripravil Lukeš „razoča-ranjc“ ,ko je odlično zaigral Retijevo otvoritev .Veliko Lukeševo prednost je hotel Gerželj za vsako ceno razbiti ter jc v Eartiji tvegal drzen poskus, ki pa ga je ukeš odločno zavrnil ter dobil partijo v lepem stilu. S tem porazom je Gerželj zaigral zadnjo šanso za prvo mesto. — V 13 .kolu sta prva zaključila Senekovič in Cerlallč. Slednji je posegel po Albinovem proUgambitu ter v silnem napadu porazil svojega nasprotnika. — Lanko delo je imel Kukovec proti Hvaliču. Partija je prešla v lesno kupčijo*', pri kateri jc Hvalič prišel malone ob vso zalogo. Ko je Kukovec posegel še po nasprotnikovem kralju, Hvalič ni čakal konca, ampak je predal. — Živahna je bila tudi partija Peče—Reinsberger. Peče je zaigral na zmago, zavedajoč sc ,da mora rešiti prestiž svojega plasmaja na klubski lestvici. Namera mu je po odločni igri uspela ter je pobral oclo točko. — Brez večjih težav jc dobil Kuster proti Skralovniku. — Napeta jc bila partija Lukeš Fr.—KeliS. Po zanimivih zapletijaiih je nastala težka Mariborski »zamorčki" so se vrnili M Kako nestrpno stopicajo mamice in očetje pred kolodvorom, kako si brišejo znojna četa in od pričakovanja samo topo strmijo v uro in vrata! Danes pridejo sinčki z morja, z daljnega Kaštel Lukši-ča domov. Kakšni so vendar, debeli ali suhi, morda od sonca že »zamorčki?« Slednjič se vrata odpro in med mnogimi potniki se prikažejo male rjave glavice, ki se že z očmi smehljajo. Mamice pa napeto strmijo: »Ne, ta nj moj, ta tudi ne, elej, tam je!« Potem cmokne nekaj polju- bov in začno se vprašanja in odgovori. »Kako si se imel?« »Oj, mama, dobro, krasno, lepol Poglej moj trebušček! Ir s parnikom sem se peljal. Morskega psa sem videl!« Pa spet drugi: »Pol litra vo- vilni igri pa sta se slednjič nasprotnika sporazumela za remis. — V daminem gambitu je Lukeš B. uporno kljuboval Ger-želju, ki' je moral partijo dobiti, da doseže v družbi Kukovca vrh tabele. Neznatna napaka je veljala Lukeša kmeta, nakar je nastala težka končnica kmetov in štirih lovcev, ki zahteva izredno natančne igre. Gerželju je slednjič le uspelo, da je iztrgal nasprotniku celo točko. — Marvin in Nosan pa sta se brez igre sporazumela za remis. Tako je bil zaključen letošnji turnir „Vidmarja“ v lepi slogi. Pričakovanega prvaka ni prinesel. Zato je verjetno, da oosta v doglednem času Gerželj in Kukovec odigrala poseben match, da se z njim reši „kočljivo“ vprašanje. Postavil pa je turnir vrstored moštva, ki bo prihodnje leto nastopalo v medklubskih tekmah. Pri končnem rezultatu/ glede vrstoreda je treba upoštevati, da je igral Ketiš, ki je član šah. sekcije SK Železničarja, kot gošt. Zaključno slanic: Gerželj in Kukovec 11, Kuster 10, Lukeš Franjo 8, Certalič in Ketiš 7 in pol,, Marvin,, Nosan ini Peče 6 in pol, Reinsberger 5 in pol, Skra-lovnik 4 in pol, Senekovič 3, Lukeš Božo 2 in pol in Hvalič 1 točko. Podrobnosti o uspehih posameznih igralcev pa so razvidne iz sledeče turnirske tabele. sel ja pič ne rečejo. -kv. Turnir za prvenstvo SK »Vidmarja« 1040 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 J H 1 O s £ > 1. Peče i 0 i 0 0 V. 0 i 0 1 0 1 1 6‘/a VIL/IL SO 2. Nosan 0 i 0 1 0 0 i 0 1 7, 7, 1 6’/, IU./1L 50 3. Gerželj 1 v, n i 7. 1 0 i 1 1 1 1 1 1 11 L/n. 84.6 4. Hvalič 0 0 0 H 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 1 0*77 5. čertalič 1 i V. 1 11 1 v, 0 1 0 7, 1 0 0 77, »./»1. 57.6 6. Skralovnik 1 0 0 1 0 m 1 0 0 0 v, 0 1 0 4'/, 34.6 7. Lukeš Fr, */, 1 1 1 7, 0 tt 0 1 0 1 v, 1 v, 8 IV. 61.5 8. Kuster 1 1 0 0 i 1 i 11 1 1 .1 1 0 1 10 Ul. 77 9. Senekovič 0 0 0 1 0 1 0 0 .. .. 0 1 0 0 0 3 23 10. Kukovec 1 1 0 1 1 1 i 0 4 1 1 I 1 11 L /11. 84.6 11. Lukeš B. 0 0 0 1 v, V, 0 0 0 0 1*1 0 7, 0 2 V, 19.2 12. Marvin 1 V, 0 1 0 i */, 0 1 0 1 st v. 0 «V, VIL/UL 50 . 13. Reinsberger 0 7, 0 1 1 0 0 1 1 0 v, v, it 0 5‘/, X. 42.2 1 14. Ketiš 0 0 0 1 1 1 V, 0 1 0 1 1 1 7'/, ».'»1 57.6 Zanšmwas&i Posebno vojsko, taktiko in orožje proti Angliji pripravljajo Nemci - Začetek ofenzive napovedujejo za dan t.avg. - Konec v S do 8 tednih Jasno je zdaj, da NViirston Churchill sploh ne smatra za potrebno, odgovoriti Hitlerju. Nalašč je bilo urejeno tako, da je odgovoril zunanji minister Hali*'ax, kar naj bi potrdilo enod-ušnost angleškega naroda, ki stoji za Churchillom v težkih dneh bližnje bodočnosti. Po poročilih iz Nemčije, je vrhovno nemško vodstvo pripravilo posebno vojsko, ki se je izvežbala po dosedanjih izkušnjah na poseben način za napade preko morja. Uporabljala bo pri tem neko novo orožje, ki ga ni mogoče presojati po starih merilih. Anglija se, naravno, z vso naglico pri- pravlja na obrambo. Za to je treba časa in na tisoče izvrstnih častnikov, podkovanih v teoriji in praksi vojevanja. Velika Britanija ima verjetno 35 teritorialnih divizij, ki pa niso bile stalno pod vojaško disciplino. Same po sebi niso tako preizkušene, kakor so udarne sile nemških, v bojih že prekaljenih divizij. Anglija pa lahko računa na svoj položaj na morju, na druga odlična obrambna sredstva in rodoljubnost vsega naroda, ki se bo kakor en mož postavil v bran. V vojni mornarici ima še vedno svojo glavno obrambo, povečala je vrste letalstva in postavila vsepovsod protiletalske bate- rije. Italijanski general Cabiati meni, da »je razsežnost angleške obale, ki znaša blizu 10.000 km, zadosten razlog, da jo je nemogoče povsod braniti. Najhujšo točko Anglije predstavlja Irska, ki je zelo nezanesljiv prijatelj Velike Britanije. Tu bodo padalci našli gotovo podporo pristašev revolucionarne stranke, od tu bo najlažje zadeti pota, po katerih dobiva Anglija svoj vojni material iz Amerike.« Po danskih virih menijo v Berlinu, da se bo splošni napad na Anglijo začel dne 1. avgusta. Računajo, da bo vojni pohod trajal tri do osem tednov. 20.G00 italijanskih delavcev bo zaposlenih v nemški industriji. Prvi transport je že dospel v Nemčijo. Milijon belgijskih beguncev je še v Franciji. Med njimi je več 10.000 vojakov. Takšne ure nam manjka, ko se naše večkrat ustavijo po javnih napravah! V San Diegu so namreč 1907. leta instalirali uro, ki je šla potem nepretrgoma do lani... Postati oče res ni težko. Tako bi sodili o znanem milijonarju Fredu B. Snite, ki mora dihati z umetnimi jeklenimi pljuči. Lani se je poročil, romal je z mlado ženo in starši v Lurd, kjer se je priporočil. V septembru pričakujejo zdaj, da bodo dobili potomca. Srečni oče je izročil francoskemu Rdečemu križu večjo vsoto denarja. Nove obleke iz hmelja in smrekovine so odlične kvalitete, pravijo kemiki v Monakovem in Lodzu na Poljskem. Križev pot nedeljskega izleta. Odisejada Rotschildov po Evropi Finančna dinastija baronov Rotschildov je imela že 150 let velik vpliv na evropskem finančnem trgu. Ko je leta 1770. ustanovil stari Meyer Amschel v hiši »Zum roten Schilde« v Frankfurtu ob Meni svojo trgovino, je Evropo zajel pr- vi val liberalizma. V okviru nove gospodarske politike se je pet sinov Amschela zasidralo v Londonu, Parizu, Napoliju na Dunaju in v Frankfurtu/Stoječ v politiki ob strani, so si znali pridobiti ogromno bogastvo. Posojali sb angleškemu kralju, avstrijskemu cesarju, papežu, Napoleonu, Špancem, Brazilcem. Rotschildi so znali mojstrsko izkoristiti tok časa, politične vesti so jim bile merilo tečajev na borzi. Vladali so tisku kakor politiki. V prvi polovici 19. stoletja so dobili Rotschildi svoj plemiški naslov, s tem še večji politični in finančni vpliv, šele na kraju minulega stoletja je začela njih slava bledeti, banke v Napoliju in Frankfurtu so se zaprle. V svetovni vojni je bila vloga Rotschildov na finančnem trgu že postranskega pomena. Po vojni so dunajski baroni Rotschildi dosegli še en velik uspeh. Ko je ves svet špekuliral s padcem franka, je Rotschild držal hausse in zmagal. Zaslužil je milijarde. Sedem let kasneje pa ni mogel več ustaviti padca Kredit Anstalta. Prišla je priključitev Avstrije k Nemčiji, Rotschildi so šli v Pariz. Po zasedbi tega po Nem cih so se izselili tudi iz francoske prestolnice. Zdaj bodo šli v London, kjer upajo, da bodo ostali, ne da bi bilo treba bežati... Konj je rešil z begom šest življenj Pred dnevi je pripeljal v Reinstedt pri Magdeburgu neki kmet h kovaču konja. Med tem ko je kovač pribijal podkev, so prišli še-štirje kmetovi znanci. Možje so se mirno pogovarjali. Naenkrat se je pa konj odtrgal in zbežal po vasi. Vsi so hiteli za .njim, da ga ulove, šele čez četrt ura se je možem posrečilo, zgrabiti spla- šeno žival za uzdo. Kmet se je pognal na konja ter ga preklinjajoč prignal znova pred kovačijo. Kako so pa bili vsi začudeni, ko so opazili, da se je med tem kovačeva hiša, ki je bila že stara podrtija, zrušila v kup razvalin, če bi se konj ne odtrgal, bi morda ruševine pokopale pod seboj vseh šest mož. Namesto s premogom kurijo s koruzo Ko so nedavno prinesli listi vest, da so v Argentini sklenili kuriti s koruzo, so v Evropi zmajali z glavami. Določenih je bilo za to več milijonov ton turščice, ki bi v mnogih krajih sveta prišla zelo prav lačnim želodcem. Argentina bi tudi rada izvozila koruzo, toda ne more. Sedanja vojna je preprečila dobave žita v Evropo. Blizu 7 in pol milijona ton koruze je šlo v ogenj... Na drugi strani potrebuje Argentina premoga. Angleške dobave premoga postajajo vedno manjše, boje se, da bodo popolnoma ukinjene. V tej zagati je vprašanje, če je koruza pravi nadomestek za premog, ker je treba mnogo več tega ži- Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 56 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko »rutki meji Proti običaju tihotapcev tokrat nismo zavili na skedenj, ampak smo šli naravnost v hišo. V črni in zasinoleni prostrani izbi smo jeli snemati s pleč nahrbtnike. Opazil sem visokega zastavnega moža s črno kučmo na glavi in z izredno dolgimi brki. Pridevek Hruda mu je imenitno pristojni. Angel in Hruda sta zložila nahrbtnike na klop ob steni. Nato je vrgel Hruda na ogenj smolenih polen, da se je razsvetilo v izbi. Iz sosednje sobe je planil otroški jok, nato pa glas žene, ki je mirila dete. Tihotapci so razpostavili stole okoli mize ter pričeli piti žganje. Hruda je položil na mizo gromen hlebec in prinesel suhega mesa. Fantje so pili svoje žganje, kajti poleg zaloge, ki jo je nosil Sumeč, si je še vsakdo vzel s seboj najmanj po dve steklenici žganja. Nekateri so redčili močno žganje z vodo. Berek Pogrebec, Angel in Hruda so jemali iz nahrbtnikov blago ter ga zlagali na klop. Proti jutru nas je povedel Hruda iz hiše globoko v gozd. Dobro uro smo še otepali po ozki stezi. Ko se je zdanilo, smo prišli na majhno jaso.'Sredi nje je bila velika koliba, polna smolenih polen. Le- gli smo, kot je kdo hotel in jeli dremati.. Ko se je stemnilo, smo zapustili jaso. Sprva sc mi je zdelo, da je v gozdu že trda tema, toda kmalu so se oči privadile in reči moram, da prave teme še ni. Stopimo iz gozda. Iz daljave se rišejo temne postave hiš. V oknih mežikajo luči. »Počakajte tu, angelčki!« je dejal Angel in stopil proti hiši. čez četrt ure se je vrnil z Berkom Pogrebcem. Prinesla sta deset steklenic žganja. Pijemo, žganje je močno in nas pošteno razgreva. Dospeli smo na cesto. Sedaj hodimo v skupinah po dva, trije, lagodno in kadimo. Nekateri se pri hoji opirajo na gorjače, drugi jih nesejo Čez rame. Vsevprek žubori razgovor. Gozda je konec. Pred nami so odprta polja. Zrem na nebo — gori žari Veliki voz. Vesel sem. Spotoma si v duhu ponavljam imena posameznih zvezd: Eva, Irena, Zofka, Manja, Helena, Lida in Leona ... Ah, da, spomnil sem se na Leno ... Prične pohod, malone beg čez polja. Brez nahrbtnikov smo, žganje pa nas čedalje bolj razgreva. Z leve In desne sre- čavamo vasi, slišimo ljudske glasove, vidimo luči v oknih. Spet smo prišli na cesto. Iz daljave ču-jem hreščanje voza. Mislil sem si, da se izognemo cesti, a sem se zmotil. Po njej nadaljujemo. Hreščanje je čedalje bliže, dokler se slednjič ne izvije iz teme siv konj, za njim pa lojtrski voz. Na vozu so trije kmetje in ženska z belim robcem na glavi. Ustavijo konja in nas zijajo. Izognemo se jim ter se potopimo v tfc-mo. Zrak je topel ih poln vonjav. Potisnil sem roke v žep in slastno otipavam držaj samokresa. Smejal bi se, poskakoval in prevračal kozolce. V sebi čutim preveč sil in zdravja. Pa nevarnost? Ne zanima mel Samokres imam — ta me nikoli ne zapusti! Sedem zanesljivih nabojev, ah, sedem zvezd na nebu... Skozi gozd se tiščimo proti zapadu. Hodim s samokresom v roki. Nihče tega ni opazil. Druga linija jc že blizu, čez potoke gremo, čez griče in jase... Nenadoma smo se ustavili, najprej Angel in nato vsi za njim. Dvesto korakov od roba gozda smo. Drevesa so redka, toda delj kot dvajset korakov predse ne vidim. Dolgo stojimo molče. Nato Angel odločno ubere naprej. Poleg njega sta Sumeč in šimpanz. Nenadoma je pred nami zašumelo. Nekdo izmed fantov je zavpil: »Stoj!« Zabliskalo se je nekaj svetilk. Angel, šimpanz in Sumeč so skočili naprej. Mi za njimi... Zaprasketale so veje... Trušč je šel skozi gozd ter se naglo oddaljeval. Prišli smo na rob gozda. Zagledal sem Angela, Sumca in Vsakdanja slika posledic bombnih napadov: petrolejski tanki v plamenih ta za dosego istih kalorij, kot jih nudi premog. Tudi je koruza kot gorilno sredstvo dražja od premoga. Pač so čudna pota človeštva, žito gre v ogenj v časih, ko bo lahko zajela svet še huda lakota.. čez 16.000 let ne bo več Bodenskega jezera, pravijo švicarski hidrotehniki. Ren nanaša toliko peska in proda, da bo jezero do omenjene dobe spremenjeno , v peščeno, kamenito pustinjo. HAILE SELASIE bivši abesinski cesar je po vesteh »United Pressa« dospel na povabilo angleške vlade v Hartum v Sudanu, Izjavil je novinarjem, da trenutno čas še ni zrel, da se vrne v Abesinijo. Šimpanza. V rokah 'so 'držali nekakšne vreče. Pogledal sem natančneje.. Bili.,so tihotapski nahrbtniki... »To so jo ucvrli ••/.-kakor angelčki!« je dejal naš vodja. »Kdo je bil?« je vprašal Pleskal. »Gotovo naši iz Rakovega«, je rekel Sumeč. »Takoj bomo ugotovili!« je pričel Angel pregledovati nahrbtnike. Polni so bili nogavic, trikotaže in kromovega usnja. »Bilo je krdelo Adama Dumila. Nosijo blago Arona iz Vilenske ulice«, je pojasnil Sumeč. »No, fantje, tole je za priboljšek!« Zadeli smo nahrbtnike ter smo se spustili čez široko loko proti reki. Druga linija. Voda je tukaj precej globoka, vendar pa ne gremo k brodu, kajti zadnje tedne so vprav tam zajeli precej tihotapcev. Fantje se popolnoma slečejo, stlačijo obleko v nahrbtnike ter brodijo... reko. Čez prsa smo v vodi... Skočil sem na drugi breg ter se naglo oblačim. Proti meji hitimo. Vsakdo se čim bolj varuje, da bi ne delal nepotrebnega hrupa. Skoraj vsi imajo v rokah svetilke. Jaz imam še samokres. Ze smo na meji... Skoraj v teku smo prišli do žičnih ovir. Angel je znova s škarjami zarezal v žico prehodno vrzel. Pot je prosta! Sedaj pa naprej! (Dalie.) Ne pozabi naročnine! Spori Zaključek beograjskega gostovanja BEOGRAJČANI SO TUDI TO POT POKAZALI SVOJE ODLIČNE SPOSOBNOSTI Lahkoatletsko prvenstvo Maribora SK Železničar razpisuje lahkoailelsko Tudi drugo gostovanje beograjskih teniških mojstrov je.potrdilo sloves, ki so si ga Beograjčani na belem polju v zadnjem času pridobili. Pa tudi Mariborčani so se izkazali. Nudili so svojim beograjskim nasprotnikom mestoma tako odločen odpor, da lahko tudi njim prorokujer mo najlepše uspehe v belem sportn. Višek včerajšnjih tekem je bil brez dvoma v ekshibicijski borbi med Brano-vičem in Smerdujem, ki je bila od časa do časa presenetljivo dramatična. Mojstra sta pokazala vse svoje znanje ter nudila gledalcem mnogo resničnega sjx>rtnega-užitka. Smerdu je zmagal v prvem setu s 6:3, dočim je pripadel drugi set s 6:4 Branoviču. Od domačinov sta se včeraj najbolj postavila Korenčan ki Tončič, ki sta zlasti v drugem setu pokazala enakovredno igro, četudi sta Smerdu in Branovič zmagala z istim rezultatom 6:0, 6:4. Tudi Kirbiš in Vute, ki sta nastopila v ostalih igrah posamezno, sta storila vse, kar je bilo v njunih močeh. Kirbiš je podlegel Smerduju s 0:5, 2:6 in Vute Branoviču s 3:6, 1:6. V igri v dvoje sta Albaneže in Škapin nastopila proti dvojici Smerdu-Branovič ter podlegla šele po hudem boju s 3:6, 5:7. Prvi nastop beograjskih belih mušketirjev v Mariboru je pokazal, da lina tudi Maribor dovolj talentiranih igralcev, ki bi po smotrnem treningu in z večjo turnirsko izkušenostjo utegnili doseči še lepe rezultate. Za nastop Beograjčanov je vladalo tem večje zanimanje, ker se nam bo v nedeljo 28. t. m. predstavil ATK iz Zagreba v finalnem tekmovanju, za državno prvenstvo moštev. prvenstvo Maribora za [»edince, ki se bo pričelo v petek 26. ter nadaljevalo 27. m 28. julija. Spored je naslednji: 28. julija ob 18. 1. tek 800 m; 2. tek 5000 metrov. 27. julija ob 1«. 1. predteki na 100 m; 2 .met krogle; 3. skok v višino z zaletom; 4, predteki na 100 m; 5. 100 m finale; 6. med kladiva; 7. troskok; 8. 400 m finale; 9. predteki zapreke 110 m. 28. julija ob 8'30: 1. tek čez zapreke 110 m - finale; 2. met diska; 8. 200 in predteki: 4. skok s palico; 5. tek 1500 m; 6. mel kopja; 7. finale 200 m; 8. tek 10.000 m; 9. skok v daljavo z zaletom; 10. štafeta 4 X 100 m. Zahvala Za številne izraze sožalja ob težki izgubi naše nepozabne matere, tašče in stare matere, gospe Helene Pukl kakor tudi za številne vence in cvetje se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu dekanu, Prostovoljni gasilski četi Razvanje, pevskemu društvu iz Hoč, godbi iz Peker in vsem, ki so drago pokojnico počastili na njeni zadnji poti. Razvanje, Maribor, Poljčane, 25. julija 1940. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oulaslh Stane vsaka beseda 50 par, najmanjša pristojbina za te ozlase le din 10.—. Dražbe, preklici dopisovanla in ženitovanlsk! oglasi din 1— po besedi. Nal-maniSI znesek za te oglase le din 12._ Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu, oziroma g> le vposlatl v olsmu skupa) s naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov s» mora. priložiti znamka za 3 din. KAM, KJE ? PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA ZRKOVCI priredi 28. julija veliko gasilsko vajo v Zrkovcih. Sodelujejo vse okoliške čete. Alarm ob 15. uri. Po končani vaji bo prireditev v gostilni Sagadin z koncertom- 5686-1 SLUŽBO DOBI SLUŽKINJO veščo kuhanja, pridno in pošteno, sprejme takoj. Cankarjeva ul. 8, pritličje. 5703-2 SPREJMEM NATAKARICO šiviljo. Lahko začetnica- Ponudbe s sliko na ogl. odd-»Večernika« pod »Podeželje« ____________________5702-2 Sprejmeta se na deželo DVE FRIZERKI Ena z znanjem striženja »bubi® in »paži«. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Stalna služba«. IttMi -_____________5701-2 FOTOGRAFSKI POMOČNIK(CA) in učenec(ka) se sprejmeta-Foto »Eli«. Maribor, Aleksandrova 1. 5689-2 ŠIVILJA dobi zaposlitev. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 5683-2 Spomnite se CMDI Hotel c RAB : Na najlepšem mestu ob morski obali. Prvorazredna kuhinja. Kompletni pen-sion od 70.-—- do 85,— din skupno s taksami. Informacije daje direkcija hotela brezplačno. *' SLUŽBO IŠČE TOVARNIŠKA DELAVKA poštena, gre kot služkinja za hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 5693-3 STANOVANJE ODDAM SOBO kuhinjo, s kopalnico, plin in elektriko, prazno ali s pohištvom, samo boljši ženski osebi. Vprašati od 5.—8. ure Cekada, Stritarjeva 44, nizko pritličje. 5690-5 SCHKEIDEB Bzagpeb nikoučeva« Harmonike go od vseh najboljše PRITLIČNO STANOVANJE soba in kuhinja, se, 2 mirnima osebama odda. Mlinska 4. 5707-5 ENOSOBNO STANOVANJE lepo, se odda. Aleksandrova c. 18- Poizve se v gcfstiini. 5688-5 SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda dvema osebama. Gosposvetska 14, Studenci. 5685-5 STANOVANJE IŠČE IŠČEM VILO ALI TRISOBNO STANOVANJE z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Lev! ali desni breg«. 55573-6 VAJENCI-(KE) TRGOVSKO VAJENKO sprejme »Obnova«, Jurčičeva ul. 6. 5682-4 PREHRANA SPREJME SE GOSPOD na stanovanje In hrano. Miklošičeva 6-1. 5687-7 DENAR Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF zone Ljubljana, Gledališka ulica 12 Ne čakajte zadnjega dne Oddajte veMke in male oglase za »abotno številko ie danes e USODA LJUDI KARMAH , E K»PE HIMENI.PilHOCR/iIOlOC •97 ~~ 1; NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE ZNAMENITI GRAFOLOG F.T. KARMAH se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ne glede na razdaljo meji na čudovitost. Grafolog KARMAH Vam pove po Tesnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in. bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečnje. Ne bodite otožni in. ne jadikujte, vse se o pravem času obrne na bolje. F. T. KARMAH, ki se sedaj nahaja v Mariboru, sprejema obiske v hotelu »ZAMORC« vsak dan od 9.—12. ure in od 3.—7. ure zvečer. Kupci knjige »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE .TAJNE«, imajo pravico na brezplačne nasvete. N. B. Ostane samo par dni!. POHIŠTVO-OPREMA ŠANK točilno mizo, kredenco, rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Ciril Lopi, Rotovški trg 8. 5699-17 DVE RABLJENI SPALNICI iz trdega lesa ugodno na prodaj. Poizve se pri »Obnova«, Jurčičeva 6. 5684-17 ZRAČNE SIRENE s komprimirano zmesjo GASILNI APARATI za pogasitev požarjev s specialno kemijsko zmesjo KISIK 99'7% zs sklonišča proti napadom iz zraka Izdeluje tovarna „UNI0N“, Zemun. Rarinifha br. 1 Telefon 37-066 Prodam dve PISALNI MIZI iz hrastovega lesa, malo rabljeni. Vprašati pri špediciji »Merkur«, Meljska c. 12. 5691-17 POSEST VELIKA TRGOVSKA HIŠA v Prevaljah ugodno na proda). Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Rentabilnost«. 5700-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, p redno nastopi zima. Vsa Eiečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Antbn Rajšp, Maribor. Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 KUPIM TRGOVINO s špecerijo ali prazen lokal pri Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Prometna cesta«. 5697-13 GONILNI JERMENI ZA POGON MLATILNIC se dobijo pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova cesta. Telefon 22-57. 5696-13 ŽENSKI KOTIČEK Za potovanje kovčke, kopalne torbice, nahrbtnike itd. pri* poroča Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova cesta 13. 5164-18 RAZNO DVE MOŠKI OBLEKI in stari čevlji naprodaj. Pra-protnikova 3. 5694-28 Sirite „Večernik" I Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernika«. Zahvala Iskrena hvala vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili spremstva na zadnji poti moje nepozabljene soproge, ter najlepša hvala za podarjene cvetlice. Obenem se zahvaljujem godbi »Zelzničarskih delavcev in uslužbencev« kakor tudi »železn. pevskemu društvu »Krilato kolo« ter čč. duhovnikom cerkve sv. Magdalene, nadalje g. dr. Benjaminu Ipavecu za skrbno nego in lajšanje bolečin. Ma-ri b-o-r, 24. julija 1940. žalujoči soprog AfrtOll Poioinlk Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo In upravas Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 la uprave Štev. 2&>67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409,