Pa peitl prejeia aa:
u
e«lo leto naprej 26 K — h
pol leta
13.-,
eetrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V upravaiitvu* prejamaa: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Setrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Nartfiaina in inaerate sprejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ce vraCajo, nefraukovan» pisma ne
vsprejemajo.
Uredaiitva je v Seme-mikih ulicah it. 2,1., 17
lzha|a vsak dan. iivtemti uedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 171.
V Ljubljani, v ponedeljek 29. julija 1901.
Letnik XXIX.
Naši zavezniki.
V četrtek so se na Dunaju sošli zastopniki avstrijske in ogerske vlade, da prično obravnave in pogajanja glede avtonomnega carinskega tarifa. To delo mora biti končano, preden se prično obravnave o mejnarodnih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami. Sedanji splošni carinski tarif je še iz I. 1882 z nekaterimi premembami iz 1. 1887.
L. 1891 so se trgovinske pogodbe naslanjale večinoma na ta tarif, ki velja do konea 1903. V teku dvajsetih let so se gospodarske razmere jako izpremenile v obeh državnih polovicah, in je torej naravno, da se še o pravem času vladi dogovorita in sporazumeta o carinskem tarifu, ki bode priprava za trgovinske pogodbe.
Znano pa je, da je ogerska vlada že 1. 1899 dosegla vspehe, ki so podobni sekve-straciji naše državne polovice. Po prejšnji pogodbi z Ogersko smo mi imeli gotov carinski tarif v rokah; brez sporazumljenja obeh držav se tarif ni mogel predrugačiti. Szell pa je po nagodbi s § 14. dosegel, da se Avstrija mora udati ogerskim zahtevam, inače nastane „casus belli", carinska skupnost preneha.
Lahko si torej mislimo, kako bodo ogerski zastopniki pritiskali na avstrijsko vlado, da se okoristijo Saj vsa doba dualizma kaže, da je Avstrija vedno drago plačevala vsako novo pogodbo z Mažari. Vedno so avstrijske vlade morale hoditi v ogersko Kanoso. Kdor pozna zgodovino ogerske ve-terinarne politike, rumunsko carinsko vojsko, bolgarsko trgovinsko pogodbo, mlinarski obrat, peažne pristojbine, transportne davke in osobito avstrijske carinske postavke, ta ve, česa se nam je nadejati. Mažari bodo napeli vse Bile, da za-Be dosežejo kar največ ugodnoBtij pri bodočih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami. Mažari hočejo iz tal izčarati samostojno svojo industrijo in avstrijsko popolnoma izriniti z ogerskega trga. To hočejo doseči s carinsko, prometno, obrtno in davčno politiko na škodo Avstrije. Na drugi strani bodo Mažari zahtevali vse ugodnosti za svoje poljske pridelke na račun avstrijske industrijo.
Treba je torej skleniti kompromis med Avstrijo in Ogersko, ako se hoče doseči skupno carinsko ozemlje in skupni carinski tarif, ki bode orožje v rokah ministra za vnanje posle nasproti vnanji trgovini. Dr. pl. Koerber je pred konoem zasedanja izražal v zbornici upanje, da bodo Mažari polagali vrednost na carinsko skupnost. Toda že danes vemo, da bodo mažarski naši zavezniki neizprosni.
Jako ljubeznjive zaveznike pa imamo tudi v Rimu in Berolinu. Ti dobro vedo, da je grof Goluchowski pripravljen gospodarske koristi žrtvovati političnim težnjam, da se vzdrži in obnovi trodržavna zveza. Zato se v Rimu in Berolinu že pripravljajo na dobro kupčijo. Italijanski ministri bo v parlamentu zagotavljali, da trozveza nima nobene vrednosti, ako Italija nima dobička od trgovinskih pogodeb. V prvi vrsti Italijani zahtevajo nizko carino od svojih vin. Nasprotno pa skušajo Italijani zagraditi svoje meje avstrijskim pridelkom in izdelkom. To je italijanska politika od 1. 1866.
Tako tudi v Berolinu brusijo meč, ki ga hočejo Avstriji nastaviti na prsi. Mir in vojsko nosijo Nemci v svojih togah. Avstrija mora znižati svojo uvozno carino ali pa pričeti carinsko vojsko. V prvi vrsti si hočejo v Berolinu zavarovati svoje meje proti uvozu avstrijskega žita in živine. To hočejo doseči z visoko carino in spretno veterinarno politiko. Treba je Nemcem le kugo izvohati v Avstriji in mejo zapro avstrijski živini, kar smo često doživeli v zadnjem desetletji.
Dr. pl. Koerber je letos ukrotil obstruk-cijo v poslanski zbornici in s tem dovršil veliko delo. A še večje ga čaka, ko bode državnemu zboru predložil carinsko-politične dogovore z Mažari, Nemci in Italijani. Drž. zbor je brez ovir dovolil milijardo za železnice in vodne ceste. Vprašanje pa je, ali bode tudi dovolil milijarde za naše politične zaveznike.
Deželni zbor goriški
XIV. seja dne 26. julija.
Ko ee prebere zapisnik zadnje seje, naznani predsednik došle vloge in opravičuje dnevni red misleč, da je ustregel splošni
želji, ko je zastalemu dnevnemu redu zadnje seje dodal nekaj točk. Ves dnevni red današnje seje obsega 61 točk; znamenje, da se zasedanje bliža svojemu koncu.
1.	odpoved glede pobiranja deželne davščine nn opojne tekočine. Ta odpoved je naraven nasledek dotičnega državnega zakona, zato je bil tudi predlog poročevalca dr. Verzegna8sija soglasno sprejet.
2.	Načrt deželnega odbora za ustanovitev deželnega hipotečnega kreditnega zavoda. Načrt in poročilo je iz peresa deželnega glavarja dr. Pajerja. Dr. Tuma naredi poklon dež. glavarju za predloženo poročilo in predlog in dodaja, da dežela s tem zavodom skrbi samo za kmeta, a da je treba ta zavod tako uravnati, da bo poskrbljeno tudi za kredit in podporo trgovine in obrta. To je govoril skozi okno za svojo stranko, predloga pa ni stavil. Za njim govori dr. Venutti, ki tudi čestita dež. glavarju na predlogu, želi hitre izvršitve in da bi se banki dodalo še hranilnico. V enakem zmislu govori tudi poročevalec dr. Verzegnassi, na kar je bil predlog sprejet, da se deželnemu odboru naroča vse potrebno ukreniti za ustanovitev deželne hipotečne banke po uzorcu one v Istri in Dalmaciji.
3.	Isti poročevalec predloži računski sklep deželnega zakona za 1. 1899, ki je sprejet brez ugovora.
4.	K četrti točki: Račun dež. zaloga za 1. 1901 se oglasi dr. Tuma in predlaga, naj se proračun odloži raz dnevni red, ker obsega naslove, ki še niso rešeni, kakor zakon o pokojnini učiteljev. Ugovarjajo dr. Marani, dr. Venutti in VerzegnasBi. Predsednik pouči dr. Tumo, da bi bil moral svoj predlog staviti v splošni debati, kjer se ni nihče oglasil; vendar da predlog na glasovanje, ki pa ni bil sprejet Pri nadrobni razpravi predlaga dr. Tuma, da naj se poviša nagrada hitropiscema, ker jima je on provzročil mnogo pisanja. Naročilo pa se je dež. odboru, naj ju on v svojem področju primerno odško-duje. Isti dr. Tuma je zopet pri poglavju troškov za poljedelstvo in obrtnijo zgubil precej besedi in propadel s svojimi predlogi. Govoril je zopet pri naslovu o vodnih podporah, ko pa ga je dr. Gregorčič poučil, da
je že boljše poskrbljeno, nego predlaga dr. T., je ta umaknil svoj predlog.
Zanimiva debata se je zopet unela pri pokritju primanjkljaja. Dr. Tuma je predlagal, naj se poviši naklada na zemljarino od 15% na 20%, na hišni razredni in najemninski davek od 17% na 27%, na pri-dobninski in dohodarinski od 20% na 32 %, naklada na užitnino pa naj se zniža od 8 0% na 4 0%. Vedno ista skrb za krčmarje, pane iz ljubeznidostanu, ampak ker so glava opora njegove napredne stranke. Zoperstavil se mu je poslanec Grča. Zemlja daje malo dohodkov, le slabo redi obdelovalca, zato je zoper povišanje zemljarine. Tudi je zoper povišanje hišnega davka, ker ta že zdaj lastnike tako žuli, da se vedno pritožujejo. Ker že moramo nekje iskati pokritja za troške, iščimo ga tam, kjer ga iščejo tudi druge dežele, ker je najbolj pravičen in zadeva vse Bloje, pri užitnini. Ne predlaga sicer po-viška, ampak da naj ostane zbor pri številki, ki jo je postavil deželni odbor; dr. Marani ugovarja izpeljavi posl. Grče ; dr. Verzegnassi pa mu pritrjuje. Predlcg Tumov je padel, oni dež. odbora je bil Bprejet.
Bilanca izkazuje redne potrebščine 760.492 K, izredne 168.403, vkup 928.895 ; rednega pokritja 276.895 K ter primanjkljaja 652.000 K. Doklade so proračunjene na 592.000 K in konečni primanjkljaj na 60.000 K, ki se pokrije s kakim kreditnim činom, to je, dež. odbor bo moral narediti deželnega dolga 60.000 kron.
5.	Predlog, naj se nastavi deželna davščina na petijot in sodo vodo, je padel na predlog poročevalca, ker te predmete zadevajo že sprejete takse.
6.	Poročevalec dr. Tuma govori o mostovih v Stopniku in na Tratah. Pojašnjuje, da nasprotovanje pri zadnji obravnavi je zakrivil napačni italijanski prevod poročila. Preden pa načrt zakona prebere, predlaga, da naj posl. Muha poda poročilo o cesti Volčja Draga-Lisjak. Oglasi se poslanec Grča. Trdi, da se o tej cesti še ni obravnavalo v legalnem odBeku, da prav za prav še nobeden poslanec ni dobil nalogo o njej poročati, da poročilo o tej cesti sploh ni na
LISTEK.
Es — sudi
Vsak veletok ima poseben značaj: Kongo je znamenit zaradi slapov, Volga zaradi peščenin, Nil pa vsled tega, ker sam Bebi zapira tok. V svojem gorenjem teku Nil pogostokrat in na mnogih mestih na-neBe skupaj toliko razne šare, odtrgane od bregov, da voda ne more dalje.
Kupi prsti, trave, grmovja, papirusa in več Bto let starega drevja tvorijo mogočno zatvornico, ki zastavi pot Nilovim valovom. Silni vrdni pritisek, ki teži na tej zatvor-nici, v kratkem tesno spoji različne tvarine, katere so se nagromadile v strugi veletoka.' Nastane hrib, ki se razteza od brega do brega; novi hrib kmalu ozeleni; pokrije ga mlad papirusov gozd. In tak naraven nasip v Nilovi strugi zovejo Arabci e s — s u d d, Evropejci pa na kratko s ud.
Nil navadno suda ne predere kmalu, ampak ga obteče. Zgodi se, da tu in tam sud na dnu struge ni tako trden, kakor zgoraj. V takem slučaju del Nilove vode odteka pod sudom. Večina vodovja pa si poišče nižine^pb bregu, ulije se skozi nje
po okolici, tvori močvirja in jezera ter se po dolgih ovinkih vrača v navadno strugo.
Trgovci, ki plovijo po Nilu, so v prejšnjih časih čakali, da je Nil sam prejedcl sude, ki so zapirali strugo. Le v najmanjših sudih so plovci napravljali preseke, skozi katere se je udrla voda in sud izpodkopala ter odnesla.
Gorenji tek Nilov je bil že v starodavnih časih poln sudov. Ko so si Rimljani osvojili Egipet, so hoteli priti do Nilovih virov. Toda sudi so jim zastavili pot. Rimske ladje so se morale vrniti v Egipet.
Pozneje je cesar Neron odposlal celo ekspedicijo, da bi preiskala Etijopijo, kakor so takrat zvali dežele južno od Egipta. Eks-pedicija je pa prišla samo do tje, kjer v Beli Nil priteka Bahr el Gazal. Od todi-dalje so Beli Nil in vse njegove zahodnje dotoke zapirali sudi, in ekspedicija se je morala obrniti proti domu.
Prav od to točke dalje navzgor je bila zahodnja struja Belega Nila (Bahr el Džebel) zagrajena od leta 1870 do 1877. Sreča, da sta ondi dve vzporedni strugi. Ladjo so torej vozile po vzhodnji strugi (Bahr es Se-ral). Ob tej priliki se je zgodilo, da so razni sudi na Bahr el Džebelnu ladjam spodaj in
zgoraj zaprli pot. Ladje cele mesece niso mogle ne naprej, ne nazaj. Silni kupje rastlin so gnili v strugi ; nastal je nepo-pisljiv smrad; zrak je bil popolnoma okužen. Mnogo potovalcev je vsled tega obolelo. Leta 1880 je bil Gessi na Bahr el Gazalu a 500 vojaki in mnogimi oproščenimi suž-njiki zaprt tri meseče. To je provzročilo smrt Gessiju in večini njegovih ljudi!
Za vlade mahdistov se je Nilova struga vedno bolj zanemarjala. Kupčija je spala. Po Nilu, zlasti po gorenjem Nilu se je malo vozilo. Nikogar ni bilo, ki bi bil sekal sude.
Ko so si Angleži osvojili Sudan, 80 takoj obrnili pozornost na to, da bi na Nilu odprli ladjam prosto pot. Odposlali so majorja Peake-a z močnim oddelkom proti jugu, da bi napravil preseke skozi vse sude, kar jih je v glavni strugi. Peake je imel s seboj več sto delavcev, ki so še lo po dolgotrajnem naporu uredili strugo*). Peake-ovo delo je najvažnejše izmed vseh,
•) O tem poroča obširneje misijonski list »Stern der Neger«, ki ga bravcem priporočamo. Izdaje ga superior sudanskega misijonskega semenišča v Milh-landu pri Briksnu, Slovencem znani p. Geyer, ki je po svoji neumorni delavnosti res vzor misijonarja. Tako so n. pr. skoro vsi članki v listu »Stern der Neger« Geyerjevo delo.	Op. pis.
kar so jih Angleži v Sudanu izvršili zadnja tri leta.
Nil ZKČenja tvoriti sude, ko priteče do Sambeja (7° sev. širine). Tedaj ko je Peake svoje delo pričel, je od Sambeja daleč navzgor voda zastajala. Sedaj pa, ko so sudi odstranjeni, je Nil celo v Vadelaju, 500 milj od Sambeja navzgor, upadel za 5 črevljev! Ob sudih se je večkrat polovico Nilove vode izgubilo v močvirja, kjer jo jo popila zemlja in posušila Bolnčna gorkota. V Egiptu je pa vsled tega manjkalo vode. Temu so sedaj že precej prišli v okom.
Neumorno se trudijo Angleži, da bi čimpreje odprli svetovnemu prometu pot skozi Sudan. Ze so uveli redno pošto, ki gre po enkrat na mesec iz Ilartuma v Ugando, deželo Nilovih virov, in nazaj. Z Angleškega v Ugando hodi zdaj pismo kakih 50 dni. Poprej, ko je moralo isto pismo skozi nemško vzhodnjo Afriko, je potrebovalo štiri mesece ! Angleži upajo, da bo v treh letih napeta brzojavna žica skozi osrčje Afrike od Aleksandrije do Kapstadta. Cecil Rhodes ova železnica, speljana po tej poti, pa bi morala steči v sedmih letih. Tako računajo v Londonu. Ali bo slo tako gladko, ali ne, kdo ve? . . .	J. Godec.
dnevnem redu med množino 61 točk, da toraj iz formalnih ozirov ni mogoče to vprašanje rešiti danes, da naj dr. Tuma prebere svoje poročilo in predlog, kakor ga ima v rokah in je na dnevnem redu ; vprašanje o Lijaški cesti je samostojno in naj se obravnava samostojno. Dr. Marani je Grči nekoliko ugovarjal, dr. Venutti pa pritrjeval. Ivo-nečno je zbor sklenil, da ostane pri dnevnem redu, kakor je, in je rrostova v Stopniku in na Tratah sprejel med skladovne, dasi sta Venutti in Tuma poskusila to stvar zopet zavleči.
7.	Dr. Tuma je utemeljeval predlog glede železnice Sv. Lucija-Tolmin-Predel. Svoje pisane predloge je pri utemeljevanju deloma predrugačil. Oddali so se po predlogu dr. Maranija finančnemu in legalnemu odseku.
8.	Predlog glede deželne davščine na pivo po 4 K na ht. je bil sprejet brez debate.
9.	Pesi. Berbuč utemeljuje predlog, da se naroča dež. odboru naprositi c. kr. vlado, da skliče komisijo, ki bo preiskavala in določila, kaj je storiti v povzdigo propale svi-loreje v južnih deželah naše države.
10.	Začne se čitanje napovedanih interpelacij. Dr. Venutti o uravnavi reke in hudournika Birse. Grča interpelira deželnega glavarja o postopanju deželnega odbornika dr. Tume glede pobiranja užitnine v deželni upravi. Dež. glavar odgovori, da nima vpliva na delovanje deželnih odbornikov zunaj odbora.
Dalje prebere isti poslanec svojo interpelacijo na nj. ekscelenco g. finančnega ministra glede prestrogega ravnanja pri pobiranju osebne dohodnine. Dr. Roje pa poda interpelacijo glede nedostatkov novega poslopja za davkarijo in sodnijo v Gorici.
Med branjem so poslanci začeli šumeti in se odpravljati na odhod. Se 50 točk stoji na dnevnem redu, ali ura je že odbila osem in predsednik dr. Pajer pove, da bo prihodnjo sejo naznanil pismeno.
b tem je deželni zbor goriški preložen na jesen. Dela ima še mnogo in vmes prav važna in znamenita vprašanja, katera bodo poročevalci proučevali mej počitnicami.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. julija.
Brememba volivnega reda za koroški deželni zbor.
V soboto je deželni zbor koroški zaključil zasedanje. Kot zadnja točka v zasedanju se je obravnavalo vprašanje o pre-membi deželnozborskega volivnega reda. Načrt dež. odbora, o katerem je poročal posl. Kirschner, je določal najprej direktno in tajno volitev v kmečkih občinah, po-množitev mandatov kmečkih občin za dva, preureditev prevelikih volivnih okrajev ter ustanovitev nove splošne to-livske skupine s petimi mandati po načelih državnozborskega volivnega reda. Odsek in plenum zbornice sta pa ta načrt v marsičem preinenila. Večina zbornice je sicer naglašala potrebo razširjenja volivne pravice, a ni se strinjala s toliko (!) pomno-žitvijo mandatov v kmečkih občinah ter s tolikim (!) številom mandatov v novi kuriji. Povodom razprave se je oglasil sicer tudi posl. Grafenauer ter izražal opravičene želje slovenskega prebivalstva, toda nemško naci-jonalna večina se nanje ni hotela ozirati. Po daljši deloma zelo burni razpravi so se zjedinili mestni ter kmečki (seveda samo nemški) poslanci za sledeče določbe: 1. direktne in tajne volitve v kmečki in novi Bkupini; 2. pomnožitev mandatov kmečke skupine za j e d n e g a ; 3. ustanovi se nova splošna skupina, v kateri volijo vsi moški, ki dosedaj niso imeli volivne pravice za dež. zbor, ter se ji določijo le trije mandati. Od 28 prisotnih poslancev jih je glasovalo pri imenskem glasovanju 25 za tako premenjeni volivni red. — Nemško-nacijo-nalna večina je torej poskrbela zopet samo zase, ker vsled znišanja prvotno določenih novih mandatov v kmečki in novi skupini je odvzela Slovencem možnost, da bi dobili v novem dež. zboru vsaj še jednega zastopnika.
Moravsko spravno vprašanje.
Poslanec dr. Zacek je, kakor znano, načelnik češkega odbora ali kluba, ki vodi
dolgotrajno spravno akcijo mej čehi in ^emci, a objednem tudi mej obema češkima strankama. Ta mož je minule dni na shodu v Boskovici pojasnil, v kakem stanju se sedaj nahaja ta spravna akcija, in pri tej pri-iki kajpada tudi povedal, kako stališče zavzema Stranskega skupina. & temi pojasnili se je pa dr. Začek grozno zameril dr. Stranskemu. Volivni odbor moravske mladočeške stranke je pod predsedstvom in bržkone tudi po inicijativi predsednikom na novo izvoljenega dr. Stranskega sklenil izjavo, v kateri se zavračajo Začekova izvajanja kot neresnična in v taktiškem oziru nevarna. Začeka torej treba pozvati, da skliče takoj sestanek vseh čeških deželnih poslancev, ki naj sklene, da se spravna pogajanja pretrgajo. Ako pa se temu predlogu ne ustreže, naj mladočeški poslanci izstopijo iz skupnega kluba, odlože mandate v spravnem odseku in tako onemogočijo nadalnja spravna jogajanja. Sploh meni mladočeški klub, da ta pogajanja služijo Nemcem samo v ta namen, da se ovira nadaljni narodni in poli-tiški razvoj češkega naroda na Moravskem. — Dvomimo, da bi dr. Stransky prodrl s svojim načrtom, posebno predlog, naj se očita oba kluba, bo težko našel zadostno podporo pri Mladočehih.
Ministerstvo za javna dela dobimo po poročilu čeških provincijalnih listov v naši Avstriji. Pravijo, da je to mesto postalo nujno potrebno vsled novih melioracijskih del, ki jih je v zadnjem zasedanju sklenil parlament, in da pride na to mesto eden čeških politikov. Ta vest potrebuje bržkone še potrditve od druge kompetent-nejše strani.
Baron Banffg kandiduje. K višjemu dvorniku baronu Banffyju je prišla te dni deputacija volivcev iz Stare Pešte, da ga zaprosi, naj prevzame pri bodočih volitvah zopet kandidaturo. Banffy je baje izjavil, da je voljan sprejeti kandidaturo, a le na podlagi nestrankarskega programa. V slučaju izvolitve bi odložil svoje dosedanje dostojanstvo. Kaj pa, ko bi se možu zopet vzbudila želja po ministerskem sedežu ter bi svoj vpliv kot parlamentareo porabil v to, da vrže svojega »prijatelja« »zella? Vse mogoče.
Nova stranka na Ogerskem? Razni listi poročajo, da se je na Ogerskem združilo nekaj magnatov, ki so se baje posvetovali za ustanovitev nove stranke z antisemitskim programom. Ako je ta vest resnična, moral bi jo vsak pošten politik z veseljem pozdraviti z ozirom na to, da se z nastopom proti židovskemu vplivu na Oger skem dela ne le za moralnost, marveč tudi za pravičnost v narodnostnih vprašanjih. Vsakemu je znano, kak vpliv imajo ondi židje, ne samo pri vladnih, marveč tudi sploh pri politično odločilnih krogih, vsled česar se na Ogerskem postopa na tako sramoten in grozen način proti nemažarskim narodnostim sploh, v prvi vrsti pa proti Slovanom Zato je pozdravljati vsak protižidovski nastop, naj isti pride iz katerekoli strani. Menda se je tudi na Ogerskem jelo jasniti.
Novo nizozemsko ministerstvo bo glasom poročil iz Haaga danes defini-tivno sostavljeno. Dosedaj še ne oficijelno potrjena ministerska lista je naslednja: Kuy-per prevzame predsedstvo in notranje zadeve, Melvil van Linden, glavni tajnik razsodišča, zunanje zadeve, poslanec Loeff pravosodje, podarmiral Kruys mornarico, bivši minister Bergansius vojno, trgovino in javna dela prevzame dosedanji upravnik teh oddelkov Uarez Oijens, poslanec van Te-cklenburg finance in bivši guverner v Suri-namu van Vik naselbine. Vsekako je čudno, da v tej listi novih mož manjka ime katoliškega voditelja Schaepmana.
Dogodki v Južni Afriki. Kdor bi verjel samo poročilom Kitche-nerja in njegovih generalov, moral bi skoro misliti, da je burska vojna moč sedaj že tako demoralizovana, da ne more več vspe-šno nastopati proti sovražniku. Toda temu ni tako. Tudi mala peščica burskih vojev-nikov vkljub bajni needinosti voditeljev krepko zavira sovražnika v njega akciji in mu povzroča nebroj neprilik. Tu podajemo nekaj opisa o najnovejšem položaju. V Oranju stojita v severnozahodnjem trikotu Christiania, Bloemhoi in Hoopstadt Baden-
hörst in Villiers nasproti polkovniku Hen-ryju. Pri Edenburgu pa stoji oddelek Burov, ti je dobil tekom kratke dobe že tretjega poveljnika. Najprej je bil poveljnik Piet Fourie odstavljen ter sta ga Delarey in Dewet degradirala. Potem je bil imenovan poveljnikom Kolbe, a tudi ta je bil odstavljen in izvoljen Ackerman. Piet Fourie je hotel kapitulirati. Dewet stoji z majhno četo užnozahodno od Reitza. — V Kaplandiji da Scheepers največ opravka Frenchu, ki stoji v Middelburgu. Oplenil je Murravsbourg ter stoji sedaj v gorovju Camdeboo zahodno od Aberdeena. „Daily News" poročajo, da sta Dewet in Stein prekoračila železnico pri Heilbron-Roadu na svojem potu proti zahodu in sta sedaj med Vaalom in Rheno-sterjem s svojim oddelkom. Dewet vsako noč razdeli svojo četo ter jo zbere zjutraj. Opaža se baje, da se pomikajo Buri proti jugu. V Kaplandiji so Buri napadli 22. in 23. t. m. mesto Aberdeen, a so se morali po hudem boju umakniti. Pri Cradocku, kot smo že omenili, je 21. t. m. zgrabil Krui-tzinger pokovnika Crabbeja, ki ima 300 mož. Konji Angležev so baje ušli, in Crabba se je po ves dan trajajočem boju moral umakniti v Mortimer. Polkovnik Allenby poroča, da je te dni šlo več tisoč Burov skozi mesto Krügersdorp, in tudi Buri, ki so se udali, bo povedali, da se namerava poskusiti še enkrat sreča na jugu. „Daily News" poročajo, da se vrše v Londonu mirovna pogajanja. »Daily Mail" pa meni, da je Krüger nepristopen za mirovne ponudbe ter da je po smrti žene še večji sovražnik Angležev. No pokazalo se bo kmalu, kdo ima v tem oziru prav.
I>oplsi.
Z Ostrožnega brda na Notranjskem, meseca julija. Ni se nam vredno zdelo, odgovarjati na zlobna napadanja v »Rodoljubu«, ki so po zadnjih državnozborskih volitvah na dnevnem redu. Da bi pa ne mislili naši izobraženci, da se jih bojimo, da so nam s svojim zlobnim obrekovanjem usta zamašili, prosimo le malo prostora v vašem cenjenem listu za kratek odgovor na njihovo izzivanje.
Računi našega podžupana so čisti, pravi dopisnik. Čas bi bil, da bi bili, ker trikrat jih je popravljal s svojim tajnikom. Celo njegovi pristaši in prijatelji bo se morali pri toževati na deželni odbor zaradi njegovih računov.
Dopisnik se nadalje pritožuje, da nimamo maš na Oatrožnem brdu. Hinavec! Kdo je temu kriv ? Naši naprednjaki, ki ljudi huj skajo in k nepokorščini zapeljujejo. Očitno je bilo po farnem naročilu oznanjeno: Če bo v svetem letu običajni hrupni ples, ne bo do konca svetega leta svetih maš ! Vkljub temu ste napravili ples in nasledke imate. Kdo je zakrivil? Sicer vam pa ni za evete maše, saj vas tako ni v cerkev, s pohujšlji-vim obnašanjem zunaj cerkve še druge mo tite. Sedaj je vsaj mir.
Duhovnika imamo, večernice pa nam opravljajo babe, pravi. Res, kako učeno, duhovito ! Večernic pri nas na podružnici sploh ni. Majnika meseca smo z dovoljenjem zve čer obhajali šmarnično pobožnost, ker bi bilo predaleč hoditi na Suhorijo. OčeNadoh je res plačal 30 kron kazni zaradi par raz-žaljivih besedij, ki jih je očitno govoril zna nemu poštenjaku. Je pač tako, da se včasih tudi resnica no sme govoriti. Vsled te kazn pa Nadoh ni nič zgubil na časti, nasprotno še večji je njegov ugled pri vseh, ki poznajo naše razmere. Ponujal mu je nasprotnik milostno spravo, če prekliče svoje besede. Nadoh tega pri svoji časti in vesti ni mogel storiti, ker bi sicer govoril neresnico. Opravičil je popolnoma izgovorjene besede, bil pa je obsojen, ker jih je govoril vpričo zbrane občine.
Dopisnik k sklepu prosi Boga, naj ga varuje našega špeha. Še prehitro mu ga bo zmanjkalo I Mi pa prosimo, naj nas Bog varuje dolgorukih nasprotnikov, ki svoje roke stegujejo po tujih klobasah.
Iz višav, 27. julija. (Dva oklica.) 1. Naša liberalna mlekarna je zagazila v silne dolgove in je sklenila iskati pomoči pri klerikalcih. Lahko bi dobila posojilo pri liberalcih, pa ji je ljubše, da bi njeno vodstvo za nekaj časa prevzeli klerikalci. Zato naša liberalna mlekarna ponuja klerikalcem vodstvo
mlekarne za toliko časa, da jo spravijo v pravi tir. Če bi pa mlekarna utegnila do de-želnozborskih volitev izginiti s površja, bi dajali odgovor lahkomišljeni klerikalci. S e • daj je na liberalni mlekarni dolga nekaj čez 1 2. 000 g 1 d., pa je naročila v zadnjem času parni stroj, ki ga ne more spraviti pod streho. Če bodo klerikalci te dolgove poplačali z denarjem klerikalne posojilnice in parni stroj spravili pod streho, bo mlekarna tudi klerikalcem prodajala mleko, in liberalci jo bomo zopet prevzeli.
Liberalci, ki iščejo klerikalne pomoči. 2. Jaz, podpisani nadučitelj, sem predlagal krajnim šolskim nadzornikom nekega moža pod tem pogojem, da bo delal tako, kakor bomo hoteli mi liberalci. Ker je pa imenovani nadzornik pri zadnjih volitvah dal pooblastilo klerikalni stranki in je našo pogodbo s tem prelomil, zato ga pozivljem, da odloži svojo službo, in s tem oklicem opozarjam vse naše liberalce, da se oglase za to službo. Prednost imajo seveda oni, ki obljubijo, da bodo plesali, kakor bomo mi piskali.
Liberalni nadučitelj, ki se ne premakne od svojih načel.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. julija.
Znižanje davkov C. kr. fin. ravnateljstvo nam naznanja: Po ukazu c. kr. finančnega ministerBtva z dne 11. jul. 1901, št. 37.882, se je v smislu članov IV. do X. postave z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih določil za leto 1901 popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov, in na hišnorazred-nem in hišnonajemninskem davku na 12l/t odstotka, ter se je pridobninska glavna svota določila za to leto, kakor v letu 1900, s 34,923.952 kron. Pridobnina za podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, ki so označene v § 100, odstavka 1 in 5 navedene postave, se predpisuje in pobira namesto z 10'/, (10 5) odstotka za leto 1901 le z 10 05 odstotkov.
Kmetijsko društvo v Sodražioi je
v odborovi seji dne 28. t. m. č. g. Jcs. Lavriču povodom njegovega odhoda izreklo zahvalo in priznanje za njegovo delovanje v prid društva.
Umrla je v Št. Juriju nad Celovcem mati č. g. Jožefa Rozmana, tajnika družbe sv. Mohorja, posestnica Ana Rozman, v 60. letu svoje starosti. Naše iskreno so-žalje!
Odvetniško pisarno otvori dne 1. avgusta v Pulju odvetnik gospod dr. Ivan
Zuccon.
Smrtna kosa. Umrl je v Šmartnu v Savinjski dolini šestošolec I. Le ver. — Kap je v mestnem parku v Mariboru zadela umirovljenega železniškega strojevodjo Franca Hrebika. V par trenotkih je bil mrtev.
Prvi abiturijentje v Kranju so
imeli preteklo soboto odhodno veselico na vrtu g. Petra Mayerja.
Petindvajsetletnica pevovodje. Letos praznuje pevovodja »Slovanskega pevskega društva«, gospod Srečko Bartelj, 251etnico, odkar deluje kot učitelj na polju narodnega petja.
Is graškega obč. sveta je izstopil podžupan dr. pl. Ilochenburger, ker je občinski svet sprejel predlog, naj mesto najame 14 mil. kron posojila, in se ni hotel ozirati na njegove predloge.
Štirirazredno šolo v Vipavi je zadnje leto obiskavalo 283 otrok, in sicer 140 dečkov ter 143 deklic; ponavljalno šolo 54 učencev. Za višji razred jih je sposobnih 190. Na šoli je poučevalo pet šol. močij.
Stavka v Št. Janžu je končana.
Dela pri žel. predoru na Jesenicah in tovarno na Savi si je ogledal 26. t. m. železniški minister Wittek v družbi s fcm. baronom Beckom.
V glavo obstrelil je nekdo Marijo Dovič, ženo delavca na papirnici, v Preski. Žena je branila svojega moža, a pri tem je strel njo zadel.
Češki kolesarji na Slovenskem. Češki ko^sarji dospejo dne 10. avgusta na Trbiž, od koder poležejo na sv. Viiarje. Naslednje dni polete v Bled, Bohinj in na Je-
zersko do češke koče na Ravneh, a v Ljubljano se pripeljejo dne 16. avgusta popoludne. Ta dan bo njim na čast sestanek v Narodnem domu, drugi dan zvečer, ko so povrnejo iz Postojine, pa koncert. V nedeljo jih pogosti ljubljansko mesto v Mestnem domu.
Planinske vesti Mostič čez Savo pri
Radovljici začne radovljiška podružnica „SI. plan. društva" graditi prihodnji mesec. — V Planici pri Ratečah zgradi radovljiška podružnica „Slov. plan. društva" še letošnjo jesen prostorno kočo, kakor je koča na Kredarici. — Češka podružnica „Slov. plan. društva" namerava v Pragi založiti „Alpski muzej". Pošiljatve sprejema g. dr. Vlad. Ružička, Praha, Kralj Vinohradi, Korunni trida št. 9. — Silen plaz, kakršnega ne pomnijo najstarejši Ratečani, je pridrvil letošnjo pomlad v Planico. Sto let staro smreko, diko PUnice, pod katero so izletniki ob predlanski otvoritvi kočo vedrili in kuhali, je razčesnil plaz meter nad zemljo in jo porinil skoraj dva metra naprej. Mlajše smreke je polomil kakor zobotrebce, kjer ■jih je dosegel, ter jih odnesel po 20 m od debla. Tudi več divjih l^a je zgrabil in jih dalje drevil. Ena se je zataknila za roge na vejo nepodrte smreke. Večji del njenega okostja visi še sedaj tam gori, meso so ji pa oglodale gorske ptice. Tudi našo kočo je prevrnil plaz, ne da bi jo bil podrl; to priča o solidnosti dela. Dvignilo jo je deset mož z velikim trudom zopet pokoncu.
Ljubljanske novice. Iz Vodmata ae nam piše : Slavni mestni magistrat opozarjamo, da je nekje na Stari poti prav prijetno dišeča luža. Zaradi te luže je bila že tožba. Ker se magistrat dalje ni brigal, umi-slil si je dotični gospodar globoko jamo, kamor naj bi se izpeljala ona zamenita luža. Toda prišlo je zopet drugo povelje in gospodar imel je nove sitnosti. Naj torej pride g. mestni fizik to stvar ogledat, da se napravi red. — Poročil se je včeraj tukajšnji čevljarski mojster g. Fr. K u k m a n z gospo Franjo Carli. — Nepoštena dekla. Dekla Alojzija Boc, ki je služila pri c. kr. računskem svetniku Jožefu Modicu na Bleivveisovi cesti, ukradla je svojemu gospodarju zlato uro z verižico in 6 kron denarja ter je pobegnila. Po noči jo je policija zasledila in zaprla. Dobili so pri dekli še uro in verigo, denar pa je že izdala. — Pri tatvini zasačen. Bivši advokatski pisar V. Zorinc je bil včeraj od policijskega stražnika zasačen v trenotku, ko je prodajalki v tobačni trafiki na Kongresnem trgu -ukral petak. Dobili so pri njem tudi več "kolkov, v katerih posest je prišel na nepošten način. — Radi razžaljenja cesarja je policija aretovala delavca J. St. iz Voljavelj. — Pretep. Včeraj so Be zbili nekateri gostje v gostilni pri Hrvatu na Dolenjski cesti. Ključar Slamnik je nevarno ranjen na roki. — Smrtno nevarno pretepli so v Gameljnih Lehnerjevega hlapca Valentina Cerneta. — Z nožem v vrat zabodel je v tepežu nek zidar svojega tovariša Andreja Hvastja. — Nogo zlomil si je llletni Ivan Klopčič, sin železniškega delavca na Zaloški cesti štev. 12. Deček je plezal po kozolcu in je padel z visočine. — Dr. Val en ta starejši, bivajoč sedaj na počitnicah na Turjaku, si je zlomil nogo.
Ogenj. Dne 26. t m. je ob '/,9. uri zvečer udarila strela v 6 7 km. od Novevasi oddaljeno vasico Topol. Vas Topol šteje 20 žtevilk in hiše so vse s slamo krite. Sedež gasilnega društva za cel bloški okraj je v Novivasi in šteje blizu 35 članov z dvema brizgalnicama, enim vozom za lestve in 210 metrov cevij. Strela, ki je najpreje udarila v gospoda Pintarja skedenj, natlačen sena, je užgala na treh krajih. Takoj je pričelo goreti tako, da je gospodar, ki je bil ravno v mrvi, komaj rešil svoje življenje; za vse drugo je bila rešitev nemogoča. Vaščani bo hiteli, da zabrani vsak svoje pred požarom. Vaš poročevalec je prvi zapazil ogenj ter tekel klicat pomoči. Hitro so bili zbrani gasilci in vpreženi konji pred brizgalne in hajdi v dir na pomoč pogorelcem. čeravno je po malem cel dan poprej dežilo, Be je ogenj z bliskovo hitrostjo razširil in hipoma je švigal rudeči zubelj še iz poleg stoječega skednja in kozolca, ki sta bila s senom preobložena. Akoravno smo se približali Topolu
kar najhitreje, vendar so mogli gasilci, na čeiu jim gospod Franc Modic z Lahovega, braniti le v bližini stoječa poslopja pred hitro se razširjajočim ognjem, vse seno s sked-nji je pogorelo. Le tej neutrudljivi delavnosti se imajo zahvaliti Topolčanje, da ni cela vas pogorela. Žalostni glas zvona je privabil ogromno ljudstva na lice nesreče. Pogorelo je: en skedenj in en kozolec P. Pintarju po domače Jeraj, en skedenj Jan. Milavcu (Skrabcu) in ena zidanica Kat. Hiti. Pač so bi'a poslopja vsa skupaj zavarovana brez sena za 1000 kron pri dunajski zavarovalnici, a škode je do 3400 kron; samo Pintar trpi 2000 kron škode.
Ponesrečil se je v Jolietu v Ameriki Jožef Sitnič, doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. Na mostiču preko kanala ga je prijel stroj Santa Fe železnice in ga vrgel ob tla. Smrtnonevarno ranjenega ro prepeljali v bolnico, kjer je umrl.
Utonil je 7letni posestnikov sin J. Krašovca v Zagoricah pri Mirni v luži.
Toča pobila jo okoli Št. Ilja na Šta-jarskem. Ves up poljedelcev je uničen.
Pozebli orehi. V bohinjski dolini so letos vsi orehi od najmlajšega do najstarejšega do cela pozebli. Niti eno orehovo drevo ni letos pognalo, priča letošnje kratke, a
proti koncu nenavadno mrzlo zime. « * «
Shod avstrijskega katoliškega duhovništva se bode vršil v četrtek 2 9. avgusta t. 1. na Dunaju I. Schii lerstrasse, Hotel „Zur goldenen Ente". Dnevni red se glasi: 1. Kaj je storiti pred vsem ideelno za cerkev ? Los von Rom. Morala sv L'guorija. 2. Pravno varstvo in kongrua. Zborovanje se vrši po § 2. zboro valnega zakona, zato naj oni gospodje, ki se želeli udeležiti tega važnega shoda, pošljejo svoj popoln naslov na „Clerustags-comite in Kierlin bei Wien".
Srbski jezik na rimskem vseučilišču V Rimu se govori, da minister Nasi vsprejme Baccellijev predlog za ustanovitev srbske stolice na rimskem vseučilišču. Kakor se vidi, se Italijani s časom vendar le privadijo zvokom tega „trdega" slovanskega jezika.
Češki prostozidar}! nastopajo javno. 7. julija so odkrili v Gradišču pri Kr. Dvoru spomenik grofu Fr. Sporcku, ustanovniku samostana usmiljenih bratov v Kuksu (1. 1707). Med zastopniki društev je nastopil tudi zastopnik prostozidarjev s Češkega, ki je v navzočnosti c. kr. okr. glavarja položil na spomenik venec z napisom : „Od bratov prostozidarjev na Češkem, ki delujejo v njegovem duhu".
Sumljive vaje laške mornarice. Laška eskadra jo pričela vojne vaje v Adri-jan8kem morju. Odkar obstoji zveza mej Avstrijo in Italijo, je to prvi pot, da se vaje laškega vojnega brodovja vrše v Adrijanskem morju Dne 3. in 4. avgusta bode laška mornarica poskušala moč beneške luke. Napadla bode Benetke in sicer se bode napad izvršil na ta način, da bode del vojnega brodovja priplul od ene strani, kjer leži — Pulj, jeden del brodovja pa bode branil Benetke.
Proti Tolstoju je, kakor se poroča iz Petrograda, metropolit Anton ponovil izobčenje.
Stavka brivskih pomočnikov. V
Belgradu stavkajo vsi brivski pomočniki. Vse brivnice so zaprte.
Vojno svetinjo odklonili Iz Londona prihaja vest, da je 21 angleških vojakov odklonilo od kralja vsprejeti vojno svetinjo, ker niso še dobili zaostale plače. Mej vojaštvom vlada velika razburjenost, ker so dobili vojaki samo del svoje plače.
Zadnje besede. Pred kratkim je obiskal P. Abel nekega profeeorja na kliniki v Bonnu. Profesor je bil ravno v operacijski dvorani, kjer je moral operirati bolnika, ki je imel raka na jeziku. Profesor vpraša bolnika, ima li še kako željo, da jo pove, ker to bo njegova zadnja beseda; po operaciji ostane mutast. Na ta opomin se bolnik vzdigne in glasno zakliče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Vsi navzoči, tudi sivi profesorji zdravilstva, niso mogli zatreti solza.
Iz življenja defravdanta. Vodja kaselBke družbe, Schmidt, je prišel vlani v Vel. Tabacz s svojo zasebno godbo, najel za se in za njo stanovanje v prvem hotelu. Napitnine ni dal manj nego 20 mark. Njegov vsakdanji izdatek je znašal 1000 m. Črez nekaj dni se je odpeljal v Inselberg, kjer je živel enako potratno. Različni vodje bančnih zavodov se razveseljujejo in drugi morajo njih «ceho« plačati. Tako je zgubilo 13 podjetij na Nemškem 119 mil. mark. Nemški »krahi« še niso pri kraju. Te dni ste padli tvrdki Burkhardt v Monakovem in Ludovik Schott v Glacu.
Socijalna demokraoija in iidov-stvo. Voditelj avstrijske socijalne demokra cije Žid dr. Adler se ima zahvaliti krščanskim socijalistom, da je nedavno izvoljen v nižje avstrijski deželni zbor. Komaj pa se je vdeležil seje, je prav nizkotno in podlo napadal krščansko socijalno večino in nje voditelja, vrlega župana dr. Luegerja, akoravno se je vsled njegovega prizadevanja razširila volivna pravica, kateri ima Žid dr. Adler zahvaliti svojo izvolitev. 30 let je vladala v dunajskem občinskem odboru in deželnem zboru židovsko-liberalno kapitalistična stranka, a volivne pravice ni bila razširila in tudi nobenega socijalnega demokrata ni volila. To in več drugih okoliščin jasno kaže, za koga se bori soci-jalna demokracija. Ali ni značilno, da ne za nikajo voditelji socijalnih demokratov, da so udje prostozidarske lože, koji poglavitni namen je uničenje katoličanstva in utrditev ter množitev židovske nadvlade na vseh poljih, razven težkega, telesnega dela? Nedavno se jo poročalo iz Rima, da so v Italiji vsi voditelji socijalistov udje framason-skih lož. Tam sede voditelji proletarijata z zastopniki liberalnih mogotcev pri eni mizi, pred delavci pa se kažejo kot največji »sovražniki« velikega kapitala — Da so res židje večinoma voditelji socijalne demokracije, nam spričujejo sledeči resnični podatki. Na zadnjem shodu, ki so ga sklicali poljski socijalisti v Lvovu. je bilo med 14 delegati nič manj nego 8 Židov in med govorniki 4 židje. Enako je tudi na Nemškem : Prvega majnika, ko so obhajali socijalisti svoj »praznik«, so imeli glavno besedo židje: dr. Stadthagen , Bernstein, dr. Arons, dr Weyl, Waldeck, Manasse, dr. Friedeberg, gospa dr. Luxemburg, dr. Zuae, dr. Frunkel, Wollheim, Davidsohn in Singer. Na kongresu ogrskih socijalistov nahajamo med govorniki imena sledečih Židov: Kohn, Israel, Rosenthal, Roaenbaum, Grossman in Rosen-bluth. Prvi voditelj ogrskih socijalnih demokratov je žid dr. Goldner, avstrijski Žid dr. Adler, nemški Žid dr. Pinkas Singer. Iz teh podatkov pač lahko vsakdo izprevidi, v čigavih rokah je socijalna demokracija, za kakšnimi cilji teži in kam bode pripeljala one nezavedne ljudi, ki slepo drv6 za njo in preganjajo svoje krščansko socijalno tovariše. — Vsak razsoden človek se mora otresti židovskega jarma.
Organizacija obrtnikov na Tirolskem je jako trdna in ima zaznamovati znatnih pridobitev. Organizovani so tirolski obrtniki v zavezi, h kateri pripada 61 obrt. zadrug s 3000 člani. Res, veliko uspehov si je pridobila zaveza. Naštejemo v spodbudo naših obrtnikov glavne vspehe zaveze. 1. Posrečilo se je zavezi pridobiti prepoved krošnjarstva v Inomostu. 2. Posredovanjem zaveze je dež zbor tirolski naročil občinam, prepovedati ali vsaj v svojem okrožji omejiti krošnjarstvo. 3. Zavezi se je posrečilo dobiti podporo iz dež. zaklada za ustanovo mojsterskih bolniških blagajn, surovinskih skladišč in zadružnih prodajaln. Zaveza je preskrbela obrtnikom dva podučna tečaja. Sedaj deluje zlasti na ustanovitvi in združenju mojsterskih bolniških blagajn. 4. Proti profesionalnim dolžnikom in slabim plačnikom ima zaveza pravno varstvo v Inomostu in v Bolzanu, kamor se obrtniki proti tacim „prijateljem" obračajo. Jako važno je tudi posredovanje dela. Posredovala je zaveza obrtnikov 19046 osebam. 12662 oseb iskalo je dela in v 5309 slučajih se je delo preskrbelo. Letni prispevek za vse te ugodnosti znaša za vsacega mojstra le 30 vin. na leto 1 Da, da v slogi je moč. Častitati je tirolskim obrtnikom na njih uspehih.
Najzdravejša dežela v Evropi je Švedska, kjer je umrljivost sedaj 16'5 od tisoč, na Angleškem znaša umrljivost 18 8 na tisoč, 22-2 na Francoskem in v Avstriji 29.
Bospor preplavala sta začetkom tega tedna žena nadporočnika Senberta pri nemškem poslaništvu v Carigradu in gdč. Boodo. Preplavali ste dolžino 2250 metrov
Bernhardinski psi in telefon. Za vetišče na Bernhardinskem prelazu jo sedaj tako uredilo varnostne zadeve, da je postavilo na raznih krajih varnostne koče, ki so z glavnim zavetiščem zvezane s telefonom. Kadar tujec telefonično pokliče pomoč, poda se jeden mož s psom na dotični kraj. Pes ima okolu vratu košaro z okrepčili ter iz daljavo 20 minut zavoha pomoči potrebnega človeka, na kar leti pes z okrepčili naprej.
Obe nogi je odkosii svojemu edinemu sinčku kmetovalec Eck v Pennsilva-niji s kosivnim strojem. Deček je prišel za njim na travnik in je kobacal po visoki travi, oče ga ni opazil. Noži so mu odrezali obe nogi pod členki. Čez dve uri je vsled izkrvavljenja krvi umrl.
Kako človek postane milijonar? List »Pearsons Magazine« je vprašal razne amerikanske milijonarje, kako so prišli do ogromnega svojega premoženja. Milijonar Huttington, ki je pričel svoje delovanje kot neznaten provincijalni trgovec in bi pridobil 200 milijonov, je dejal, da se med opravki ne smo preveč klepetati in da se mora narediti sklop, na dan delati gotovo število ur, o svojih načrtih pa naj se nikar preveč ne
pravi drugim Finančni kralj Russei Sage, ki je bil nekdaj raznašalec pri nekem branjevcu, a ima sedaj 330 milijonov, je dejal: »Mlad mož naj nikdar ne obupa ter naj bo pošten, priden in varčen, potem bo že kaj iz njega«, lianki Millo, ki ima 110 milijonov, svetuje mladim ljudem, naj spe osem ur, na dan naj naporno delajo 12 ur, svoje zdravje naj varujeio in naj iščejo samo zdravega razvedrila. Carnegie je dejal, da se z malim dobičkom daleč pride.
Draga noga. Nedavno se je dogodila velika železniška nesreča pri Castel Giubiler v Italiji. Mnogo potnikov je bilo ranjenih, mej njimi tudi belgijski general Buffin, kateremu so zdravniki morali odrezati poškodovano desno nogo. Laško železniško društvo je generalu Buffinu moralo izplačati za izgubo drsne noge 400.000 lir.
Oporoka neprijatelja žensk. V New Yorku je umrl večkratni miliionar S. Royere Jason, ki je bil silen neprijatelj žensk. V njegovi bližini se ni smela pokazati nobena ženska. Umrli milijonar je zapustil 30 milijonov zavodom, katerih dobrotvornost se omejuje samo na moški spol, svojim sorodnikom pa ni zapustil prav nič, češ, da bi od zapuščine potem imele tudi koristi žene sorodnikov.
Železniški stražniki nakavkaških železnicah so posebno vestni ljudje. Da po noči ne zaspe vlaka, vležejo se na železniško progo, da iih vzbudi tresenje zemlje, ko se bliža vlak. Časih se pa stražniki tudi ne zbude v pravem času in vlak oddrdra preko njih trupel. Takih nesreč radi trdega spanja železniških paznikov se je zadnji čas posebno mnogo zgodilo in železniška uprava je te dni izdala ukaz, da pazniki na železniški progi ne smejo spati.
Spori med socijalisti se vedno bolj množijo. Nedavno smo poročali o sporu nemških socijalistov, sedaj pa javljajo vesti, da so se tudi italijanski poslanci že začeli cepiti. Sinoči se je sestala v Milanu jedna frakcija socijalistične stranke, ki je nezadovoljna s strankinim vodstvom. Govori se o razdelitvi tamošnje socijalistične stranke.
Vodna moč na zemlji. Po približnem računu znaša vodna moč na VBej zemlji 100.000,000.000 konjskih močij. Ko bi su vsa ta moč izrabila, bi se ne potrebovalo nobenega centa premoga več.
Zdrav kraj je vas Fulnek na Morav-skem. Vas šteje 300 prebivalcev, a že tri leta ni ondi nihče umrl.
Kongres proti tuberkulozi se vrši te dni v Londonu. Na kongres bo prišel tudi prof. Koch, da razloži svoja najnovejša odkritja o tuberkulozi.
Grof Lev Tolstoj. Vest, da se grof Tolstoj zopet nahaja izven vsake nevarnosti, ne odgovarja resnici. Zdravniki trde, da je malarija, na kateri boleha grof Tolstoj, nevarna pri starih ljudeh. Hrana Tolstojeva se-btoji iz jajc in kave. Zdravnikom napravlja Tolstoj velike težkoče, ker Tulstoj prezira vsako mesnato hrano in nikakor noče vspre-jemati zdravil.
Izrodek. V Aragoni je porodila neka ženska nestvor s štirimi nogami in repom. Ta izrodek je živel samo nekoliko tre-notkov.
Konec cirkusa Renza Dnč 6. julija je v Hamburgu umrl Franc Renz, zadnji ravnatelj svetovnoznanega cirkusa Renza. Zapravil je skoro vse svoje premožonje. Njegov unuk Ernest Renz z malim cirkusom potuje po provincijalnih mestih na Ho-landskem.
Pravljica — resnica Nekoč sreča hudobni duh smrt. „Kam pa botra ?" vpraša radovedno. „Zakaj tako žalostna?" — „Za delom," odgovori smrt mirno — „Kako pa gre delo?" — „Slabo!" - „Čudim se, jaz imam polno dola," baha se hudoba. „Naj-brže z ljudmi ne znaš. Zanjke jim moraš nastavljati, kakor jaz." — „Tudi jih nastavljam, a vse eno ne gre," "toži smrt — „Gotovo so tvoje zanjke raztrgane," zakrohoče se skušnjavec. „Pa svetujem ti: združiva se, ti mi boš pomagala in oba bova imela veliko dela." smrt pritrdi, hudoba se k nji skloni in ji na uho šepeta. Smrti je svet ugajal, vedno je kimala z glavo. — Kakšne zanjke sta ta dva ljudstvu nastavila? Tri: kadenje, pijačo in pleB. — Čez čas hudobec Broča smrt zopet. „Kako gre, botra?"—„Izvrstno, hvala za dober svet, ljudstvo kar dere k meni, tako da mi časa primanjkuje." — „Tudi jaz imam veliko dela," smeje se hudoba. „Ljudstvo hiti v najino zanjke, kot bi bilo slepo." — V Avstriji pripade na jedno šolo ¿est žganjarij, nasledki te strupeno pijače se povsod opažajo. Vršo se protialko-holistični kongresi in žganje so pije — naprej
Darovi.
K „Podpornemu društvu organistov b sedežem v C<>l|u" pristopili so ti-le ustanovni in podporni udjo : Ustanovni: Društveni pokrovitelj, presv. g. dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski, doktor bogoslovja itd. v Mariboru 50 K, vlč. g. M.hael Arko, dekan
v Idriji 50 K, vi?, g. Mihael Saje, župnik v Štangi 25 K. — Podporni: Vii. gospod, Janez Gnjezda. profesor v Ljubljani 20 K, •vli. g. Janez Rozman, kanonik v Ljubljani 10 K, vlč. g. Matevž Jereb, župnik v bt. Janžu 4 K, vlfi. g. M. Poč, župnik v Komendi 4 K, vlč. g. Gothard Rott, župnik v Stari cerkvi 4 K, vlč. g. Anton Rančigaj, vikar v Celju 5 K, vlč. g. Alojzij Kokelj, kapelan pri sv. Juriju ob Taboru 3 K. vlč. g. Ivan Zupan, kurat v St. Petru na Krasu 5 kron.
Vsem gori imenovanim č. gg. se za njihovo podporo najtopleje zahvaljujemo ter želimo : „Bog plačaj 1* Naj bi ti zgledi pridobili društvu še mnogo prijateljev, ki bi bili pripravljeni žrtvovati primeren znesek v društvene namene.
Imen rednih udov (organistov), ki so zlasti zadnji čas jeli številneje pristopati, ne moremo priobčiti, ker bi poročilo preveč naraslo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. junija. Včeraj je bila v gradu Konopišt krščena novorojena hčerka nadvojvode Frana Ferdinanda. Princezinja je dobila imena: Zofija, Marija, Terezija, Frančiška. Cerkveni obred je izvršil grajski duhovnik.
Dunaj, 29. julija. 0 binkoštih so bili telovadci židovskega pokoljenja iz-ključeniv iz avstrijske nemške telovadne zveze. Židovski telovadci so apelirali na telovadce v Nemčiji, a zveza telovadcev v Nemčiji je izključenje Židov odobrila.
Praga, 29. julija. Volitve v češki dež. zbor se bodo vršile v prvi polovici meseca novembra. Češki agrarci postavijo v vseh kmečkih občinah svoje kandidate.
Budimpešta, 29. julija. Ministerski predsednik Szell se poda v kratkem na Dunaj, kjer se bode z ministerskim predsednikom dr. Korberjem posvetoval o situvaciji, ki je nastala vsled novega carinskega tarifa. Posvetovanja, ki so se na Dunaju pričela o carinskem ta-rifu, se bodo nadaljevala, ko bodo delegati dobili nove instrukcije.
Budimpešta, 29. julija. Nad vasjo Fekete-Khota se je utrgal oblak. Ves kraj je pod vodo. Mnogo hiš je porušenih, setev uničena.
Saratov, 29. julija. Mestno gledališče je pogorelo.
Rim, 29. julija. Pričakuje se vsak trenotek Crispijeva smrt. Bolnik se več ne gane, njegove oči so zapte, žila ponehava biti.
Madrid, 29. julija. Včeraj se je vršil tu shod proti kongregacijam. Udeležniki so hoteli demonstrirati po ulicah, a vlada je demonstrante raz-gnala. Culi so se klici proti vladi. Tudi v Barceloni so bile demonstracije.
London, 29. julija. Tu so prijeli štiri anarhiste, ki so došli iz Amerike.
Haag, 29. julija. Nizozemska vlada izjavlja, da ni še storila nikakega posredovalnega koraka v dosego miru v Južni Afriki. Prihod Kriigerjev ni s tem v nobeni zvezi.
Šangaj, 29. julija. Iz pokrajine čili se poroča, da se je ondi organizirala zveza bivših bokserjev in odpuščenih vojakov, ki šteje 25.000 mož. Ti vstaši so oropali vse cesarske vozove, ki so bili z blagom odposlani iz Pekina.
Umrli so:
26. julija. Terezija Steinmann, usmiljenka, 51 let, ZaloSka cesta 11, jetika.
V bolnišnici:
25. julija, Matija Gogola, grajSiinski	uradnik, 45 let, naduha.
2^itne cene
dni 27. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K 8 30	do	831
„ „ pomlad 1902 ....„-	,	-
Rž za jesen.........7-16	„	7-16
Koruza za julij-avgust ..... 5 68	„	5-58
, , september-oktober . . , 5 69	„	5 70
, maj-junij 1902 .... 542	„	5"43
Oves za jesen.......„ 6-64	,	6 66
Na budimpeitanBki borsi:
PSenica za oktober......„ 809	,	810
Ri za oktober.......„ 6 75	„	6-76
Oves za oktober....... 6 31	„	6-32
Koruza za julij.......„ —	»	—
n avgusta......„ 5-27	„	5-28
, „ maj 1902 ....., 511	„	6-12
(Effektiv.)
Dunaj tki trg.
PSenica banaSka.......K 8 20	do 8 60
južne lel........ 810	s	8-40
Rž ......... 7-20	.	7-40
Ječmen „ .......„ —	„ —
* ob Tisi........ —	,, —
Koruza ogerska........ 5-70 „	5-80
Cinkvant „ ........6-75	„	7-10
Oves srednji......... 7-40 ,	7-60
Fižol............7-75 „	10-00
Meteorologično porodilo.
TiSina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
I	Cu opa-teTaaja	Stanja barometra T an.	Temperatur* I» Celziju	VetreTi	Nebo	ll. P' a.
271 9. zvee.		734 0	189	sr. svzh.	jasno	00
28	7. zjutr. 2. popol.	735 3 735-0	158 276	si. j\zh. sr j zah	jasno »	
28| 9. ivo«		735-5	201	st. jiah.	jasno	00
oq! zjuU. |2. popol.		737-2 737 1	16 5 28-7	si. jug. »	del. oblač. del. jasno	
Srednja temperatura sobote 19 6°, normale: 19-9". Srednja temperatura nedelje 212°, normale: 19-9°.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 21. julija do dne 27. julija.
		K ¡ h				K	h
Goveje meso I. v.	kg	1	28	Pšenična moka 100 kg		27	60
> » II. »	»	1	--	Koruzna » »	>	16	60
> > III. >	»	—	96	Ajdova » »	>	27	60
Telečje meso	>	1	30	Fižol, liter. . .		-	24
Prašičje » sveže	>	1	50			—	60
> » prek.	>	1	Tj	Leča, > . . .	,	—	20
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, » . . .		—	20
Maslo . . . .		2	40	Ričet, » . . .		—	
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . . 100 kg		Iti	60
Mast prašičja . .	>	1	50	Rž . . . »	>	14	10
Slanina sveža	>	1	3D	Ječmen . . »	>	13	40
» prekajena	»	1	60	Oves ... »	»	16	40
Salo.....	»	1	30	Ajda ... »	»	13	—
Jajce, jedno . .		—	5	Proso, belo, »	>	16	80
Mleko, liter . .		—	20	, navadno »	»	15	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . »	»	13	60
» kisla .	<	—	80	Krompii . >	>	5	—.
	kg		-	Drva, trda , m'	,	8	—
Piščanec . . .		1	10	» mehka, »		6	60
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg .		5	—
		—	—	Slama, » »		4	40
		-	—	Stelja, » »		1	60
Zahvala.
728 1-1
Vsem, kateri so izrazili sočutje ob bolezni in smrti iskreno ljubljene naSe soproge, oziroma matere in stare matere, gospe	!
Marije Jenko roj. Skerbic
osobito sorodnikom, čč. gg. frančiškanom, spost. rodbinam lv. Knezovi, Bayer-jevi in Matjan-ovi za darovane prekrasne vence, vsem stanovskim tovarišem, spremljevalcem pogreba, sploh vsem, kateri so kakorkoli označili svoje spoštovanje in sožalje povodom žalostne izgube blage pokojnice, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo.
V Ljubljani, dne 27. julija 1901.
Žalujoči ostali.
727 1-1
Tugepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko izgubo našega ljubega in nepozabnega soproga, ozir. očeta, svaka in strijca, gospoda
Josipa Kogej-a
c. kr. rudniškega paznika
ki je danes ob V,5. uri zjutraj v 54. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega ranjkega bode r ponedeljek popoldne.
V Idriji, dn6 27. julija 1901.
Rodbina Kogej * Kopše.
Joief Rozman, tajnik družbe sv. Mohorja, v svojem in sorodnikov imenu s potrtim srcem naznanja vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da mu je predraga mati, gospa
Ana Rozman
poaeatnioa
po kratki, težki bolezni, v 60. letu svoje starosti, danes ob 1. uri popoldne v Gospodu umrla.
Umrjoči ostanki nepozabne rajne matere se bodo v ponedeljek dne 29. julija ob 8. uri z utraj v hiši žalosti v Št. Juriju blagoslovili ter na farnem pokopališču položili k večnemu počitku.
Svete zadušne maSe se bodo darovale po pogrebu v farni cerkvi av. Jurija.
Predobro mater priporočam v pobožno molitev!
Št. Jurije nad Celovcem, dne 27. julija 1901.
I«! i lil Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precum in usum etudiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(II. Ničman,)
Cena eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 h več.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
AiraniKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
M^ i ■■ i
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	127 25—25
ANTON BEBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
729 l—i
Tužnim srcem naznanjamo Borodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena, nepozabna mati oziroma sestra, gospa
Helena Mally
trgovka, gostilničarica in posestDica
danes zjutraj ob 8. uri, previdena s svetimi zakramenti, po jako mučni bolezni v 46. letu svoje dobe v Gospodu zaspala
Pogreb pojde v sredo, dnč 31. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
Svete maže zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Spodnja Idrija, dn6 29. julija 1901.
Herman in Bezi, otroka. — Frano Lipah in Jak op Lipah, brata.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Zaloga šivalnih strojev
JAN. JAJC v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
i« „Durkopp"- in „Waffenrad"- koles.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerRveniR paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne burze,
¿tole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naročila na bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 12—4
Dunajska borza.
Dn* 29. julija.
Bkspai državni dolg v notab.....99-10
Skupni državni dolg v srebra............99 05
Avstrijska zlata renta 4°/„.......118 30
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95-65
Ogeraka zlata renta 4°/„........11835
Ogerska kronaka renta 4°/0, 200 ..........93'- -
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1648 —•
Kreditne delnice, 160 gld..............632 50
London Tista ....................239-70
Kemiki drž. bankovci za 100 m. nem.drl. vel; 117-42'/,
20 mark.............23-45
20 frankov (napoleondor).......19 03
Italijanski bankovci..................90 91
C. kr. cekini........................H"30
Dn6 27. julija.
3"2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	184 —
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171' —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	207-50
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	95 15
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144-25
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ ....	257-25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105-—
Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4°/0 .	94-25
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	428- —
» > južne železnice 3°/0 .	342 40
» » južne železnice 6°/0 .	122 40
> » dolenjskih železnic 4°/0 .	—'—
Kreditne srečke, 100 gld..............388 50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500- -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48- —
Ogerskega » , » 6 » .	25 —
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 25
Rudolfov« srečke, 10 gld............&8-—
Sa'move srečke, 40 gld................200 -
St Oendis srečke, 40 gld................234 —
Waldste>nove srečke, 20 gld.......388 —
Ljubljanske srečke....................60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	269-50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. r. .	5850 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........855 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	89 50
SploSna avstrijska stavbinska družba . . .	144 —
Montana It a družba avstr. plan............408 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	430 —
Papirnih rabljev 100 ..................263'—
Nakup In prodaja raakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Šavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vaako žrebanje. Knlanlna i z v r i i t e t naročil na boril.
Menjarnicna delniška družba
„M E It C II
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2.
éé
• PoJaaL.Ua *£S v vseh gospodarskih in flninčnih stvarca, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vradMitalh papirjev in vestni ">v*ti za dosego kolikor je mogoče vizocoga obreatovanja pri popolni varnosti
naloženih glariilo. ~&M