Glas zaveznikov
i/
Leto II - St. 270
ormacijski d n e o mik A. i. S.
Cena 4 Ure
TRST, ponedeljek 6. maja 1946
CJBEDMSTVO s Via & PelMco 12 Telefon št 93354 m 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona}: trgovski U 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni m pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.PJ., Socleti per la Pubbliclti In Italla, Trst ul. Silvio Peliico št 4. tel. 94044. Oena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Preložitev neuradnega sestanka
---—-------1 ■■■ ■ ■
zunanjih ministrov
Napori za premaganje sedanje mrtve točKe
Različni predlogi
pri sobotnih razpravah
• -	mata — Na zahtevo ameriškega zunanjega
ministra Byrnesa so v zadnjem trenotku preložili neuradni sefi anek zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi moral biti včeraj popoldne ob 17 uri, na damašnji dan opoldne.
Minister IJjrnes je zahteval gornjo odložitev zaradi tega, ter * Že*e* 'meti več časa za pretehtanje načetih vprašanj. V splošnem tolmačijo to odložitev kot znak, da so se ministri posvetovali s svojimi vladami, da bi našli rešitev sedanje mrtve točke o važnem vprašanju mirovne pogodbe z Italijo.
Včerajšnje večerno poročilo «Reuterjaz javlja, da se je ameriški zunanji minister B>mes ločeno posvetoval z Be-vinom in Molotovom. Predmet in izid teh razpravljanj drže v največji tajnosti.
Danes uradno poročajo, da se bo Byrnes sestal z italijanskim ministrskim predsednikom De Gasperijem.
Bazen z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom bo imel De Gasperi razgovore tudi s predsednikom francoske vlade Gouinom ter z Bevinom in Molotovom.
Italijanski ministrski predsednik De Gasperi se misli v torek vrniti v Rim. Sinoči je neuradno večerjal s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom.
Včeraj je De Gasperi obiskal tudi britansko delegacijo ter se sestal z britanskim poslancem GIadwynom Jebbom.
Doslej ničesar ne omenjajo o postopku ali o predmetih bodočih razprav na konferenci.
Po petkovi ponovno zahtevani obrazložitvi stališč svojih vlad, ki sta ju podala jugoslovanski ministrski podpredsednik Kardelj in italijanski ministrski predsednik De Gasperi, so se zunanji ministri v soboto sestali dopoldne in zvečer ter’ znova razpravljali o vprašanju jugoslo vansko-italijanske meje Nesoglasje je znatno, toda v bistvu gre za izbiro med sovjetskim predlogom in predlogom treh zahodnih demokracij.
i i36”. jugoslovanski ministrski podpredsednik v pe-xf* • n , “a se meja’ k°t jo je predlagal sovjetski zastopnik štiričlanske preucitvene komisije, v glavnem sklada z jugoslo-\anskmu zahtevami, čeprav želi jugoslovanska vlada poleg priključitve Trsta tudi priključitev Gradeža.
Italijanski ministrski predsednik
Simla, 6. maja
Včeraj se je v palači indijskega podkralja v Simli začela konferenca britanske vladne misije in voditeljev kongresne stranke ter muslimanske zveze. Predsed-nik muslimanske zveze, ena izmed osrednjih oseb današnje Indije, Mohamed Ali Jinnah, je prispel v Stmlo z letalom v soboto.
KOMUNISTIČNI PORAZ V MANDŽURIJI
Nangking, 6. maja
V soboto zvečer so uradno naznanili, da so kitajske narodne čete zasedle Penkio, prelil ižno 65 kilometrov jugozahodno od Mukdena. Predhodno so porazili 100 tisoč komunistov, med katerimi je bilo 7000 ubitih.
Na ta način so presekali zvezo med komunisti na severu ter med komunisti v južni Mandžuriji.
S prihodom komunističnega voditelja generala Cou En Laija v Nangking bodo v kratkem nadaljevali pogajanja za rešitev mandžurmskega vprašanja.
ATTLEEJEV POZIV
London, 6. maja Ministrski predsednik Attlee je ob priliki praznika dela včeraj govoril na nekem laburističnem sho-u ter Rjavil, da ne more nobena Posamezna drlava renti političnih 71 gospodarskih vprašanj, ki tarejo svet' Rositi jih je mogoče le s splošnim sodelovanjem.
d penimo, da mora vsaka drlava .... za lastno rešitev* je dejal britan pripomnil, da je smoter s e vlade vzpostavitev takih Sr ,* Evropi- da si bo vsaka vlade afllC° ixbTala svojo obliko
dea.lP^n0ma Sem 'Prepričan — je bntisi -da bomo mogli saditi iem Bt Sam° s Popolnim razvo-- or0anizacije Zdrulenih naro-n če bomo sprejeli smotre in , ki jih določa njena usta-
-JSSffiK,
Predsednik iz!*0rwich' 6' maJa rodne liberalne rSnega odbora na-Mabane je predvidi"116 Wiuiam voru, ki ga je lmel al * nekem go.
wichu, zavezništvo med h*0 V Nor"
konservativci in liberalci^8”811*111* Govornik je dodal: «Uveri da bi stavilo to zavezništvo" Sem’ cijo v volilnih svetih nove Politične energije, pripom0gi0 odstopu socialistične vlade in od daljilo grožnjo, ki preti našemu življenjskemu sistemu bolj kot kar koli drugega*.
TRUMAN IN PROCES PROTI MIHAJLOV1ČO
Washington, 6. maja Predsednik Truman je v četrtek na tiskovni konferenci na vpraša-če je sprejel ameriške letalce, 7 zahtevajo zpravično sodbo* za Jugoslovanskega generala Mihailoviča odgovoru, da jih je sprejel njegov vojaški pribočnik.
BELGIJA IN DEGRELLE
Belgijski zuna^nd0n' 6' maj& i« v soboto i2l"f "llni8ter sPaak odbora orea-,i * ' da b°do aktom rodov za mZlaci3e Zdru2enih na" položaja v c6Vanje političnega zahtevo, da morale PHloiili tudi bivšega voditalja Pa£aniJa izro6Ui ^agrella, zahtevo. kat! °V Le°n8 oova vlada odbila	Je	Fran'
^»3uje njegovo pPrejšk,?rtiZjaVa Ja bo belgijska vlada 2°
klonitvi iT n kavi) o od. Franci, W De*relIa a strani
je izjavil, da je naklonjen črti, ki jo je naznačil ameriški zastopnik pri preučitveni komisiji. Ta črta se razen na južnem delu v pogledu razdelitve Istre sklada s tekom črte, kot sta jo predložila francoski in britanski zastopnik. Ameriška črta bi Italiji dovoljevala, da ob-diži Pulj in Labin; britanska črta pa ji pušča Pulj, ne pa Labina. Po francoskem predlogu Jugoslaviji ne bi pripadel le Pulj in Labin, ampak tudi Rovinj. Po drugi strani puščajo vsi trije predlogi, t. j. britanski, ameriški in francoski Trst na italijanskem ozemlju, toda pod režimom mednarodne uprave.
Ker se je sobotna dopoldanska seja o vprašanju italijansko-jugo-slovanske meje končala, ne da bi dosegli sporazum, so se štirje zunanji ministri ponovno sestali zve. čer in spor preučevali v luči izjav, ki sta jih v petek dala jugoslovanski in italijanski predstavnik.
»BBC* poroča, da so se Bevin, Byrnes in Bidault verjetno v bistvu že sporazumeli na kompromis v pogledu njihovih razmejitvenih črt, kot so jih predlagali zastopniki preučitvene komisije, katerim je bila skupna dodelitev Trsta Italiji ter internacionalizacija pristanišča.
Minister Molotov je na sobotnem jutranjem zasedanju vztrajal na precej bolj zahodni črti, po kateri bi Trst spadal k Jugoslaviji. V svoji izjavi je Molotov trdil, da se zdi, kot bi bila meja, ki jo predlagajo zahodne sile, potegnjena z namenom, da kaznuje Jugoslavijo, ki Je bila v čaau vojne zaveznik. Byr-nes je odločno odbil to obtožbo in Pojasnil, da bi meja, kot jo predlagajo Združene države, dodelila Jugoslaviji približno 4.500 kvadratnih
ilometrov ozemlja, vključivži Re-
°> a prebivalstvom, ki bi štelo 375 tisoč duš.
daEevt„ in Bidault sta oba izjavila, v Lond^ me^e dol°oi'i "a osnovi do ir=i °nu doa«Lenega sporazuma,
>očenaTometbl,firala biti me3a d°'
je dodali da *nisk'b načelih, Bevin meja, ki Jo Pr P° njeg°vem mnen3u precej £2Jj S<«a
in da se črta Fna
e od sporazuma
»'“»•‘"i.	“
Ko je Molotov omenil mesto Trst je izjav l da je prebiva™*0 ££ noma italijansko, vztrajal pa 1e na gospodarski važnosti, ki govori za Jugoslavijo. Drugi ministri so nasprotno vztrajali, da je prista. nišČe večje gospodarske važnosti za države Srednje Evrope, kot pa za neposredno jugoslovansko zaledje Po »Reuterjevem* poročilu je a-meriški zunanji minister v namenu, da bi premagal mrtvo točko, na kateri so ostali pri prejšnjih zasedanjih, predlagal, naj bi v področju med črto, ki jo predlaga sovjetska delegacija in med črto, ki jo predlaga ameriška, izvedli pod
zavezniškim nadzorstvom plebiscit, da bi imelo prebivalstvo možnost odločiti o svoji usodi.
«Reuter» poroča, da je Molotov izjavil, ko je prvič s svoje strani nakazal možnost sprejema kompromisa s sovjetske strani, da bi v' primeru, če bi zadovoljili jugoslovanske težnje v pogledu tržaškega vprašanja, morda lahko zadovoljili italijanske zahteve v pogledu vojne odškodnine in kolonij.
Bevin in Bidault sta izjavila, da sta mnenja, da bi pomenil plebiscit, kot ga je predlagal Byrnea, oddaljevanje od načel, ki so jih postavili preteklo leto na londonski konferenci, ko so določili, da je treba mejo po preučitvi določiti na temelju ečniških činiteljrv. Molotov pa je dejal, da je mnenja, da bi bilo treba v primeru plebiscita upoštevati poleg vse Istre tudi ostali del Julijske krajine.
Po istem »Reuterjevem* poročilu je Byrnes v odgovor Molotovu pojasnil, da temelji ameriško stališče v pogledu vprašanja plebiscita na dveh činiteljih: 1: da so vse štiri sile priznale, da je področje vzhodno od ameriške črte nesporno jugoslovansko in da zaradi tega ne bi bilo nobenega razloga, da bi bilo treba v plebiscit vključiti vso Istro; 2: če bi plebiscit izvedli v vsej Julijski krajini, vštevši Istro, bi bil v primeru zmage ene ali druge stranke izid vedno ta, da bi na tujem ozemlju ostala močna manjšina.
«NE SMEMO POZABITI«
POSLANICA MARŠALA M0NTG0MERYJA
Nedeljski «Sunday Dispateh* je prinesel posebno poslanico maršala Montgomeryja ob priliki prve obletnice zmage. Poslanica pravi med drugim:
»Pred enim letom — S. maja — sta se dva milijona pripadnikov nemške vojske predala skupini britanskih oboroženih sil na severnem odseku zavezniškega prodiranja v severo zahodni Evropi.
$Bojevali smo se skoraj Sest let. Teta vojne je resno tlačila britanski imperij, ki je v določenem trenotku ostal sam in se bojeval proti skupnim osnim silam. Zdelo se je nemogoče, da bi zmagali.
<Potem so se nam pridružili naši veliki zavezniki: najprej Sovjetska zveza in nato ZdruZene države. Z zdruZeno močjo zavezniških sil smo dosegli popoln poraz osnih drZav.
■tKako se nam je posrečilo premagati tiste temne dni, ko smo se sami upirali in ko se je zdelo, da ni sence upanjat Prema-gali^prno jih, ker nam je ves imperij z zdruZeno močjo prihitel v uri nevarnosti na pomoč. Nobeno prizadevanje, ki bi ga kateri koli del našega imperija posamič napravil, ne bi bilo enake velikanski skupni in prostovoljni sili, ki je bila ravno zaradi tega teka uspeina, ker je bila premišljena. Zmagali smo, ker so bili moZje in lene Velike Britanije in njenega imperija pripravljeni, da se odločno bojujejo za obrambo svobode in če treba da dajo tudi svoje Življenje, da morejo drugi uživati svobodo.
.V teh temnih dneh smo se tesno zdrutili in vtdeii smo, kako smo odvisni drug od drugega.
*Zdaj Živimo Ze leto dni v miru in mogoče je, da bi kdo izmed nas pozabil, kaj se je zgodilo med septembrom 1939 in majem 191,5. Vsi želimo, da se spor ne obnovi; delamo za mir in varnost vseh dr lav v okviru svetovne organizacije. Toda za dosego teh namenov nam je potreben čas. Dokler ne bo vsaka stvar zadovoljivo urejena, moramo biti močni, ker predstavlja sila ključ miru in vojne.
eZato ponavljam: Ne smemo pozabiti.
cDokler bomo ostali združeni in močni, bomo lahko s zaupanjem korakali proti našemu cilju trajnega miru*.
Sklenitev sporazuma
ned letam in aserttjfaKi“""
Napredovanje sovjetskega umika
ZAPISKI
De Gasperi in Kar del j
Ministrski predsednik De Gasperi je v petek zvečer na neki tiskovni konferenci izjavil, da si želi Italija mirovno pogodbo, ki Je ne bi kaznovala, ker bi to dokončno podrlo pičle upe nove demokratske Italije. Dodal je, da so jugoslovanske ozemeljske zahteve v Julijski krajini nepravične in da bi ustvarile iredentistični problem. De Gasperi je priznal moralno ob. vezo Italije, da plača vojno škodo, trdil pa je, da Je to zaradi gospodarskega položaja države trenotno nemogoče.
Podpredsednik jugoslovanske vlade Kardelj Je v soboto na neki tiskovni konferenci izjavil, da je prepričan, da predlogi ne temelje na sovražnosti do njegove države, ampak so osnovani na netočnih podatkih. Tiskovne konference so se udeležili razni zavezniški dopisniki. Kardelj je izjavil, da jugoslovanska vlada »ne bo odgovarjala za to, kar bi se lahko zgodilo*, če konferenca zunanjih ministrov v pogledu italijansko - jugoslovanske meje ne bi sprejela Jugoslovanske meje.
Na vprašanje, naj pove, kaj bi njegova vlada storila, če bi bile odločitve konference zanjo neugodne, Je Kardelj izjavil: «Naše zadržanje bo odvisno od okoliščin. Ko bo prišel trenotek, bo vlada storila potrebne korake.*
Na drugo vprašanje, če je jugoslovanska vlada pripravljena, da se že v naprej obveže, da bo spoštovala morebitne sklepe konference, je Kardelj odgovoril: «Danes ne morem dati nobene zadevne izjave. Vsaj kar se mene osebno tiče, mislim, da naša vlada pred ljudstvom ne more prevzeti odgovornosti za odločitev, ki daje drugi državi področja, na katerih bivajo Jugoslovani. Dejstvo, da so meje, ki Jih predlagajo Velika Britanija, Združene države In Francija za Jugoslavijo neugodne —- je pristavil Kardelj — so potegnili izvedenci, ki so se opirali na napačne podatke. Mogoče je — je poleg tega dejal —
Amerika pripravlja poročilo o Španiji
Franco Cisti politične nasprotnike
WASHINGTON, 6. maja. Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson je v petek na tiskovni konferenci izjavil, da mislijo Združene države predložiti pododboru Varnostnega sveta poročilo o vprašanju, če položaj v Španiji ogroža mir in mednarodno varnost.
V soboto so v Madridu aretirali Vincenta Horcha, ki je v preteklosti zavzemal važen položaj v upravi španskega Rdečega križa. Obdolžili so ga, da ima štampiljke, ki Jih je za podpisovanje listin uporabljal socialistični izvršni odbor. Njegovi prijatelji trde, da ni bilo v njegovem stanovanju nobene štampiljke. Pred nekaj dnevi so aretirali tudi Virginia Martineza, ki so ga obdolžili tajnega socialističnega delovanja. Policija je bila v teh dneh posebno pozorna, da bi odkrila vrste tajnega političnega delovanja. V teh dneh so bili člani tajnega gibanja posebno delavni zaradi preiskave, ki Jo vodi Varnostni
svet o španskem vprašanju. Njihova prizadevanja gredo v prvi vrsti za ustanovitvijo «vlade», v kateri bi bile bastopane po večini osebe, ki žive v Španiji. Menijo, da bi ta vlada uživala doma in zunaj večji ugled kot Giralova vlada. Doslej ni videti, da bi prizadevanja, ki skušajo utrditi »tik med levičarskimi elementi po eni in katoliškimi ter monarhističnimi elementi po drugi strani, rodila uspehe.
Španski minister za narodno vzgojo je v soboto izjavil, da se je vlada odločila predati zavezniški komisiji za Nemčijo vso nemško imovino javnega ali uradnega značaja, ki Je v Španiji.
da hočejo zavezniki nagraditi Italijo za njeno vojskovanje ob zavezniški strani.*
Po konferenci je Kardelj izjavil »Reuterjevemu* dopisniku:	«Ne
vem, če nam bo konferenca .zunanjih ministrov dala to, ka hočemo; vem pa, da Jugoslavija nikoli ne bo sprejela meje, ki so jo predložile Velika Britanija, Francija in Združene dižave.*
V soboto se je vrnila v Pariz zavezniška komisija, ki je odšla v pre del obmorskih Alp.
Bolgarska poročevalska agencija Javlja, da Je včeraj odpotoval v Pari* uradnik bolgarskega zunanjega ministrstva Nejkov. Njegova misija je v zvezi z bližnjimi razpravljanji o mirovni pogodbi z Bolgarijo.
LONDON, 0. maja — Dopisnik agencije «BBC» javlja iz Teherana, da je izvedel od perzijske vlade, da sta perzijska vlada in aserbejdžansko odposlanstvo v petek zvečer dosegli spo- ^	_____ _______
razum o bodoči upravi aserbejdžana in da bodo te dni objavili [ SovjeUki rabi izkušene nem-
Ceškoslovaika je spremenila svojo prvotno odločitev, da bo izgnala vseh dva in pol milijona Nemcev, ki so bili v dobi pred Mo-nakovem orodje v Hitlerjevih rokah, s katerim je uničil Češkoslovaško. Ker bi ji ostalo samo devet milijonov prebivalcev, Podkarpat-sko Rusijo je morala odstopiti
Arabski odpor
proti poročilu komisije
Proglasitev splošne stavke
KAIRO, 6. maja — Kairski dnevnik »El Mokattam* poroča, da so v znak protesta proti poročilu anglo-ameriške preiskovalne komisije za Palestino za petek 10. maja proglasili v vseh arabskih državah splošno stavko. Dnevnik dodaja, da so poleg tega predlagali sklicanje kongresa predstavnikov vseh arabskih držav, na katerem naj bi razpravljali o poročilu komisije.
Vrhovni arabski odbor za Palestino je v četrtek po peturni seji, na kateri je razpravljal o poročilu anglo-ameriške komisije, imenoval pomožni pododbor, ki naj bi določil načrte za mobilizacijo mladine arabskih držav. Pododbor bo organiziral velike sestanke po vsej Palestini In ustanovil narodni arabski sklad za financiranje arabske nacionalne stvari. Odbor je poslal britanskemu ministrskemu predsedniku Attleju protestno pismo.
Iraški ministrski predsednik Tavfik Suvaidi je v Bagdadu opredelil poročilo anglo-ameriške komisije kot napadalno, nečloveško in nepravično do Palestine in Arabcev. Med drugim Je dejal: »Poročilo je povzročilo veliko začudenje. Po mojem mnenju ima sovražni značaj do Arabcev. Noben Arabec ne bo odobril tega nepravičnega predloga*.
V soboto so bile v Bejrutu v znak protesta zaprte vse trgovine. Poročilo komisije je povzročilo velik odpor tudi v uradnih in ljudskih krogih v Libanonu. Po nekem četrtkeveb poročilu so univerzitetni slušatelji v Aleksandriji v torek pridedill demonstracije, čim so začeli krožiti glasovi o reviziji anglo-egiptovske pogodbe. Med demonstracijami so vrgli nekaj bomb in kamenja, kar pa ni povzročilo škode.
»Reuterjev* dopisnik poroča iz Jeruzalema, da se je v petek zbralo v starem delu Jeruzalema približno 3.000 arabskih demonstrantov, ki so nosili napise z raznimi gesli: «Palestina je arabsko kraljestvo*, »Palestina mora biti arabska*, itd. Britanske čete in policija so napravili pri damaskovskih vratih barikade iz bodeče žice ter zaprli tudi druge dohode v staro mesto. Demonstralits v starem mestu so nato razpršil; kesneje so uradno sporočili, da se Je položaj pomiril.
CHURCHILL BO GOVORIL
London, 6. maja Winston Churchill bo v Četrtek v teku kratkega obiska na Nizozemskem govoril pred nizozemskim parlamentom.
V petek zvečer Je bil Churchill častni gost na banketu, ki so ga priredili za petdesetletnico ustanovitve konservativnega lista «Daily Mali*.
pogoje.
Neko »Reuterjevo* poročilo javlja, da bo danes perzijski ministrski predsednik Sultaneh iz Teherana javil svetu popolni umik sovjetskih čet iz Perzije.	____
Dopisnikovo poročilo pravi, da predvidevajo, da bo pokrajina spet prišla pod nadzorstvo osrednje vlade in da bodo njeno vojsko uvrstili v perzijsko. Malo pred prihodom toga poročila je aserbejdžanska radijska postaja Tabriz (česar pa niso mogli jasno slišati v Londonu), verjetno javljala točke pogodbe med Aserbejdžanom in sosednjo pokrajino Kurdlstanom.
Ena izmed točk pojasnjuje, da morajo vsak sporazum z osrednjo vlado predložiti v odobritev obema pokrajinama.
Pogodbo v Teheranu je ro poročilih podpisal voditelj aserbejdžan-ekega odposlanstva Plševarl.
Perzijski poročevalec v Newyor-ku je v soboto zvečer izjavil, da je perzijska vlada uradno obveet.ia perzijskega veleposlanika v Združenih državah Huseina Alo, da so sovjetske čete popolnoma izpraznile štiri severne {»krajine v Psr-z.ji in da se hitro umikajo iz Aserbejdžana.
Poročevalec je pristavil, da je perzijska vlada poleg tega obvestila Alo, da upa, da se bodo sovjetske Čete do 6. maja popolnoma umaknile iz Perzije. Sesti maj je datum, ki je določen v sovjetsko-pfcrzijskem sporazumu.
Kot poroča radijska postaja Tabriz, so priredili sinoči v narodni skupščini v Aserbejdžanu na čast sovjetskih častnikov, ki so danes v zgodnjih jutranjih urah zapustili Tabriz, velik sprejem. Na podlagi sovjetsko-perzijske pogodbe morajo vse sovjetske čete z današnjim dnem zapustiti prerijsko ozemlje.
Kot poroča »Reuter* Is Teherana, so v soboto aretirali iahovega svetnika Karima Reahtia, o katerim mislijo, da je naklonjen Britancem. Obtožili so ga, da dela proti narodni vladi.
mn umi m
Pariz, 6. maja
Včeraj so Francozi z «da» ali *ne» glasovali za ali proti ustavi, ki jo je 19. aprila adobrila narodna skupščina. Glas je imelo približno 25 milijonov Francozov. Volivni boj med pristaši nove ustave (komunisti in socialisti) ter nasprotniki ustave (v glavnem katoliško ljudsko republikansko gibanje) je bil precej oster.
Pariška radijska postaja sporoča, da so dokončni izidi včerajšnjega referenduma (razen Korzike) naslednji:
«da» - 9,130.784 glasov;
«ne» - 10,670.993 glasov.
Kakor dodaja pariška radijska postaja, izidi na Korziki ne bodo znatno spremenili položaja.
Komentator pariške radijske postaje je glede številnega pritoka volivcev dejal: «Francozi so razumeli, da bi bilo vsako vzdrževanje od glasovanja slično dezertacijiz.
Dopisnik »BBC* v Parizu označuje Izid referenduma kot presenečenje, in sicer prijetno za krščanske demokrate, za mnoge radikalne socialiste ter za vse desničarske stranke, ki so se izjavile proti u-stavi.
Ker je referendum odklonil vladni načrt sa ustavo — pravi dopisnik — pomeni to udarec za komuniste in socialiste, ki so ga ne šemo podpirali, temveč so bili tudi prepričani, da bodo zmagali. Francoski narod jp s tem pokazal, da noče mešati vprašanja vesti s strankarskimi zadevami.
Člen predložene in zdaj odklonjene ustave, za katerega je vladal najbolj ogorčeni spor, je predvideval vsemogočni parlament z eno samo zbornico, ki naj bi jo izvolil narod z neposrednim glasovanjem.
Dopisnik naglaša, da bi bile volitve za redni parlament v mesecu juniju že po novi ustavi, č« bi bila z referendumom sprejeta. Ker p« Je glasovanje izpadlo proti vladnemu načrtu za novo ustavo, bodo v Juniju Francozi volili novi začasni parlament za dobo največ 7 mesecev. Naloga tega novega parlamenta bo predložiti drugačni načrt ustave.
Ske strokovne delavce, toda ti morajo biti zanesljivi. Zanesljivi protinacisti dobijo takoj dovoljenje, da ostanejo, toda takšnih je malo. Ostalim, ki so resnično spremenili sinje nazore, je Češkoslovaška pripravljena dati češkoslovaško državljanstvo;
To je zelo velikodušno dejanje, če pomislimo, kaj je morala Češkoslovaška pretrpeti zaradi Nemcev, toliko bolj velikodušno; če vemo, da so Življenjske prilike na Češkoslovaškem že danes mnogo boljše, kot bodo še mnogo let v Nemčiji. Videli je, da na nesrečo tega mnogi Nemci ne znajo pravilno ceniti. Poročilo iz Sudetov pravi, da moZje in Žene rajši gredo preko meje v porušeno Nemčijo, odločeni, da ostanejo Nemci in trpijo, ker morajo oditi.
Z ozirom na takšno njihovo duševno razpoloženje je boljše, če odidejo. Tako zapuščajo Češkoslovaško v organiziranih skupinah ter jemljejo s seboj svoje premoženje brez velikega trpljenja:	družine
potujejo skupno, bolniki in invalidi lahko ostanejo, dokler se njihovo stanje ne izboljša. Vprašanje je, če ti Nemci cenijo to dobro ravnanje, ali pa ga izenačujejo z množičnimi izgoni, kakor so jih delali njihovi rojaki v drugih deželah. Odgovor je dvomljiv.
NEODVISNOST FILIPINOV
PRIHODNJI SESTANEK VARNOSTNEGA SVETA
New York, 6. maja
Agencija «Reuter» poroča, da je glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie včeraj zvečer izjavil, da bo imel Varnostni svet prihodnji sestanek v sredo 8. maja ob 19. uri (Greenvvichz. Dejal je, da bo eno izmed vprašanj dnevnega reda perzijsko vprašanje.
Obletnica češkega upora
Včeraj je bila prva obletnica začetka upora čeških rodoljubov proti necističncrm zatiralcu. Upor se je začel nekaj dni prej, preden so se predale nemške oborožene sile na Češkem in Moravskem.
V	tem času je bila Slovaška in vzhodni del Moravske z Brnom že osvobojena. Svobodo so ji prinesle junaške čete Rdeče armade. Prvi upor na Slovaškem je bil 29. avgusta 1944 v Banski Bistrici. Ta upor so nacisti na barbarski 'način zadušili. Vse reditelje odpora in ujete rodoljube so Nemci postrelili. To pa je samo Se povečalo odpor in množice slovaških in čeških partizanov so se vedno bolj večale.
Poleg brigad in drugih vojaških formacij v okrilju zavezniških vojska na zahodu ter slavne češke divizije pod poveljstvom generala Svobode, sedanjega češkoslovaškega vojnega ministra, ki se je borila ob strani Rdeče armade, so tudi drugod, Posebno v Jugoslaviji, češki rodoljubi stopili v boj proti nacistom. Zelo znana je brigada *J0n Žižka*, ki Je v Jugoslaviji postala slavna. Veliko je bilo tudi Cehov in Slovakov, ki so se bojevali v italijanskih partizanskih divizijah «Garibaldiz, «Osoppo» in drugih.	4
V	prvih dneh maja 1945 so nacistične čete še vladale na Češkem in morile nedolžne ljudi. Šestega maja so zmagovite englo-ameriške čete pregnale Nemce iz Plzna, devetega maja pa je slavna Rdeča armada pod poveljstvom maršala Konjeva ofvobodila Prago. Tako se je končala nadvlada nad Cehi in Slovaki.
Ceškoslovaška republika je včeraj svečano proslavila osvoboditev. Spomnila se je svojih sinov, ki so padli v bojih proti Nemcem- Istočasno pa se zaveda, da mora za vse narode nastopiti nova doba resnične svobode in demokracije — brez pri-stranosti in sovraštva. S takimi smotri je šel češkoslovaški narod pod vodstvom tvojega predsednika dr. Edvarda Beneša na delo, da si zgradi demokratsko državo.
Četrtega julija bo nova država stopila v vrsto svobodnih in neodvisnih narodov: filipinska republika, ki je bila doslej 45 let pod ameriško zastavo.
Ze dolgo je tega, ko so v Zdru-ienih državah priznali, da se Filipini s velikimi koraki bližajo neodvisnosti. Ce ne bi bilo vojne na Pacifiku, bi fo Filipini te zdavnaj dosegli.
Filipinska republika ima zdaj prvega neodvisnega predsednika. Pri demokratskih volitvah je bil nedavno izvoljen general Manuel Roxas (izg. Rohas), dosedanji predsednik Sergio Osmena pa je bil porazen. Dejstvo, da je volilo med 70 in 80% Filipincev — nekaj izrednega pri demokratskih volitvah — dokazuje, da je bilo zanimanje zelo veliko. Po velitvah je Osmena izjavil, da bo general Roxas imel vso njegovo podporo.
Energični general Roxas šteje 5+ let. V vojni proti Japoncem se jet najprej boril kot poveljnik filipinskih čet na ameriški strani. Po zasedbi je navidezno pristopil na japonsko stran, zaradi česar so mu v sedanjem votivnem boju nasprotniki očitali, da je zkvisling*. Toda gen. Roxas je ves čas tsod-e-lovanjat n Japonci deloval za zavezniško zmago. Na to so proti koncu vojne prišli tudi Japonci in ga zaprli. Njegov načrt je okrepiti demokracijo in ustavno vlado na Filipinih.
Danes ss dogaja na vsem svetu, da dobivajo svoje države posamezni narodi, ki so bili zaostali ali pa niso imeli sreče, da bi si doslej priborili naodvisnost. Nedavno smo videli, da je komaj četrt milijona transjordanskih Arabcev dobilo neodvisnost in svojo drZavo. Zdaj sc v teku pogajanja za neodvisnost Indijcev in Indonezijcev. Britanski minister Bevin je na konferenci v Parizu predolzil neodvisnost Cire-najke in Tripolitanije ter ustanovitev Velike Somalije, kateri naj bi Abesinija odstopila del somatskega ozemlja. Načela Atlanske listine pravijo, da ima vsak narod — pa naj bo Se tako majhen — pravico na svojo samostojno in neodvisno drZavo. Formiranje novih samostojnih držav je v teku; nekateri narodi so Ze dobili neodvisnost, drugi jo pa Se bodo. S tem Je najboljše dokazano, da so načela Atlantske listine Živa.
MYR0N C. TAYL0R
PONOVNO V VATIKAN
VVashington, 6. maja Predsednik Truman je izdal v petek izjavo, v kateri pravi med drugim: eProsil sem Mgrona C. Taglorja, naj se z naslovom veleposlanika vrne v Italijo kot moj osebni zastopnik pri papežu.
Ko so prenehale sovražnosti, seje Taylor vrnil v domovino, da bi poročal in se posvetoval. Z zanimanjem in koristjo sem preučil poročila o njegovih raznih avdijencah pri papežu. Čutim, da bo lahko nadalje koristil stvari krščanske civilizacije, če bo spet nostopil službo v Italiji. Pri izvrševanju svojega odposlanstva bo imel kot prej razgovore ne le s papežem, ampak tudi z drugimi osebnostmi duhovske-ga, laičnega iti političnega sveta».
Slovensko narodno gledališče:
E. O' Neill: „Ana Christie"
(Premiera 29. aprila 1946)
Slovensko narodno gledaltiče za' Trst in Primorje je pod vodstvom Ferda Delaka zaključilo svojo prvo sezono. V okviru prvomajskih proslav je v torek 29. aprila ob 20. uri uprizorilo v gledališču Fenice Eu-gena 0’Neilla dramo v treh dejanjih s Ana Christie*. S to predstavo je Slovensko narodno gledališče najdostojnejle prispevalo svoj delel k proslavam 1. maja v Trstu.
Eugene 0'Neille, Noblov nagrajenec in trikratni odlikovanec s Pulitzerjevo nagrado (znana ameri-Ika novinarska nagrada) je v svoji drami sAna Christie* podal na realističen način zgodbo iz iivljenja ljudi, ki so navezani na morje in jim je to vse. Morda je prav zaradi tega, ker se snov drame tiče mornarjev, predstava le bolj ugajala nalemu primorskemu ljudstvu, ki je tako tesno navezano na morje. Ni pa samo prvi moment — odlika podanega iivljenja — važen v Neil-lovi drami. Drama vsebuje mnogo vet In to je tisto, kar daje človeku misliti in premišljevati. Ta moment je socialno — psihološki — moralni moment.
Ana Christie, ki je prišla na Primorskem prvič na slovenski oder, nam je povedala svojo ialostno zgodbo. Se kot deklico jo je poslal njen oče Chris Chrlstopherson, ki je bil kapitan, k svojim sorodnikom na farmo. To zaradi tega, da ne bi bila na ladji in da je ne bi osvojil esatan morje*. Na farmi so Ano izrabljali za delo in ko je dokončala 17 let, jo je onečastil njen najmlajSi bratranec. Zaradi tega je Ana pobegnila, odSla v mesto, in si poiskala slulbo. Toda moSki so jo neprestano zalezovali. Zaradi razočaranj je odila v javno hiSo; pozicija jo je zaprla in jo poslala v bolnišnico. Ko so jo odpustiti, se je po IS letih vrnila k svojemu očetu, ki je vedno Serilaril po morju.
Zdaj jo je spet videl, lepo in svežo. VH so jo ljubili. Toda Ana je bila utrujena in razočarana nad preteklostjo zaradi mož, ki so jo prevarali.	-
Stari Chrie je bil kapitan m premogovni barki, zasidrani v pristanišču v Neto Yorku. Morje je bilo daleč, toda njega Sum je bilo sli-SaU na krov. Tu je Ana spet začela svoje življenje in pozabila na svojo žalostno dekliško preteklost. Sovražila je motke.
Toda morje, ta stari nepridiprav, je neko noč, ko so pluli, vrglo na brod brodolomce. Med temi je bil neki Irec, kurjač, srSat in miSlčast, močan in nedosegljiv: Mat Burke. Btl je sin morja. Ana ga vzljubi, on ji ljubezen vrne.
Oče Chris ljubi svojo hčer. Mat ljubi Ano. Oče ne dovoli svoji hčeri, da bi se poročila z Matom. Med obema pride da spora, takrat pa Ana razočarana izpove svojo pre-tekost, ker noče, da bi bila od kogar koli odvisna. Pove obema svojo preteklost in krivdo mož, ki so jo spravili v greh.
Tu pridemo do najmočnejše scene v drami: Mat, mladi mornar, ki je mislil, da bo dobil z Ano neo-madeževanega dekleta, ko spozna vso njeno nečisto preteklost, Ano prekolne. Mat je hotel tisto dekle in ne lene za denar. Zaradi žalosti je pobegnil z ladje.
Toda le vedno je morje, ki ureja življenja teh ljudi in odloča o njih usodi. Ana je hči morja, Mat je Sin morja.
Mornar Mat ni mogel več živeti brez Ane. Bil je edini mož, ki ga je Ana ljubila. Vse je lahko pozabiti, pravi Burke, če Ana prisele, da je edini mol, ki ga je ljubila.
Ana je prisegla. Mat jo je vzel, stari Crts pa je plul dalje po morju, ker je to bila njegova usoda. Pri izbiri igralcev za to predstavo je imelo Slovensko narodno gledališče srečno roko. Vsem nastopajočim so vloge elelale* in so jih rešili najboljše. Kar je pa najvažnejše, znali so ustvariti kontakt med odrom in občinstvom, ki je za uspeh predstave neobhodno potreben.
Glavno vlogo Ane Christie je odigrala Ema Starčeva. Vsa njem pojava nam je dala prepričljivo sliko razočaranega, utrujenega dekleta, ki mu je potreben počitek. Posebno dobro je odigrala snidenje z očetom v prvem dejanju in razkritje svoje preteklosti v drugem dejanju. Izvrstno se je znala poglobiti in prikazati različm čustva, kot veselje, ljubezen, jezo, razočaranje itd.
Milana KoSiča moramo oceniti z dveh strani: bil je režiser in igralec. Rešil je obe nalogi; kot režiser je z dobrim poznavanjem okolja uspel, da je igra potekala neprisiljeno in prepričujoče postavljeno v čas in okolje dogodka; kot igralec nam je podal vlogo Aninega očeta, tako kot bi jo kdo drugi le težko mogel podati. Bil je resničen oče, ki nadomestuje svoji hčerki mater.
Marti/ Omenovo, Chrlsovo priletno prijateljico, je odigrala Angela Rakarjeva z njej prirojeno sverjstve-nostjo. Morda je nekoliko motil njen preveč za to priliko prirejen hreščeč glas, kar pa dobrega vtisa igre ni moglo pokvariti.
Preveč zanesenjaško, a opravičljivo zaradi zaljubljenosti v Ano, je igral Rado Nakerst vlogo Mata Burka. Najboljši je bil pač v sceni, ko sta se prepirala s Chrlsom za
hčer: na eni strani je bilo videti
starost, na drugi strani pa Je kipela moč in zavest, da lahko človek premaga vse težave.
Ostale manjše vloge so odigrali Polde Dežman, Stane Razstreien, Sandi Valič, Mario MarSie in Josip FiSer.
Sceno je danim prilikam zelo o-kusno in praktično opremil R. Hla-vaty.
Občinstvo je igralce nagradilo s cvetjem in ploskanjem.
Ob priliki premiere je izSel gledališki list St. 4, ki ga je uredil Jože Tiran. Kot uvod ima odlomek Fr. Albrechta (/.Slovensko gledališče, Ferdo Delak je napisal članek uigra, ki m na naSem repertoarju». Veliko prostora je posvečeno «Pro-slavi 25. obletnice gledališkega u-stvarjanja Justa Košute*, nato sledi vsebina GNdllovc drame sAna Christie*. Dalje je prikazan pregled predstav, gostovanj in dela Slovenskega narodnega gledališča Od 10. februarja do 29. aprila t. I., Nada Gabrielčičeva pa je napisala ((Kramljanje o naSih gostovanjih*. Gledališki list, ki je opremljen z mnogimi slilcamt, je zaključen s poslanico, ki jo Je poslalo Slov. nar. gledališče Mednarodni razmejitveni komisiji, ko je bila ta v Trstu.
A. P.
ZANIMIVOSTI
Na leningrajskem znanstveno raziskovalnem arktičnem zavodu so preučili novi magnetski aparat, ki ga Je nedavno iznesel docent leningrajske univerze Brunclli. Aparat je težak 20 kg in ga je mogoče spraviti v navaden zaboj. Novega magnetskega aparata se bodo posluževale ekspedicije, ki bodo odlle na Daljni sever.
NAJDBA ZAKLADA V TOKIJSKEM ZALIVU
Glada dviganja zaklada v Tokij-
skem zalivu, pri čemer pomagajo
civilisti in ameriški častniki, pojasnjuje Reuter, da so našli samo eno palico platine, ki je bila pod enim iztred pristaniških pomolov, približno 2 metra globoko. Pristojne oblasti Zavezniške voj aSke u-prave sb prijele obširno raziskovanje po v9emr japonskem ozemlju, da bi našle lastnike japonske vojske, za katere domnevajo, da so potopili v omenjenem zalivu žlahtne kovine v skupni vrednasti 2 milijard dolarjev. Izvedli so, da so bile palice, ki so jih skrili malo pred japonsko predajo, namenjene fi-nsnciraftju »japonskega preporoda.* v izvestni bodočnosti.
Poročilo o zakladu je podala neka japonska plesalka. Po zatrjevanju deklice, naj bi potopili v morju dva tovorna avtomobila zlata, srebra in platine. Po njenem mnehju so lanskega julija delavci pod nadzorstvom častnikov japonske vojske potopili tovor v morje in so bili prepričani, da bodo palice dobro skrite in bi jih vsakdo iniel za staro železo. Zavezniške oblasti, ki z rezervo sprejemajo zadevna pomočila, nadaljujejo svoja raziskovalna dela.
Reka Segura je v južni Španiji prestopila bregove in poplavila pokrajine Alguenaz in Santa Cruz, kjer je podrla 60 odstotkov hiS.
IZBOLIŠAVANIE
ZEMLJIŠČ

-1./... c	-
Tisoče hektarjev močvirnatega in neplodnega zemljišča so v Veliki Britaniji v tej vojni spremenili .v polja, da bi pridelali hrano, katere je tako zelo primanjkovalo. Tudi zdaj je zaradi velikega pomanjkanja hrane po vsem svetu vsak hektar zemlje važen v boju za zagotovitev prehrane in režite v ljudi 'pred lakoto. Slika nam kaže dve članici britanske poljedelske ženske službe, ki je v vojni pomagala v poljedelstvu, posebno pri izboljševanju zemljišč.
Proti morskim psom
General Lee pregledal
88. divizijo
Oddelek pionirjev postavil most čez Sočo v dveh urah
Gorica, 6. maja
V petek je pregledal, v Gorici general John H. Lee, glavni poveljnik ameriških sil na sredozemskem področju, v spremstvu poveljnika divizije generala Brianda Moora, 88. divizijo kModrih vragov*. General Lee je obiskal radijsko
postajo, glavni divizijski stan ter vojašnico (/Modrih vragov» na go-riikem področju; v teku dneva je pregledal četo «A* 313. pionirskega polka; ki je pred kratkim zgradila v treh urah 85 metrov dolgi pontonski most čez Sočo ob železniškem mostu. Ob navzočnosti generala
Leeja, je četa v tekmovanju ponovila postavitev mostu; za to delo je porabila samo dve uri. Most ima nosilnost 48 ton in more vzdržati najtežje ameriške tanke.
Delo je general Lee pohvalil in izrazil zahvalo pionirjem in njihovemu poveljniku poročniku Johnu Fu-lbrightu.
8. maj praznik
Trst, 6. maja
Polkovnik A. C. Bovman, višji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, je naznanil, da bo 8. maj popolni praznik po vseh zakonskih predpisih ln veljavnih določbah za narodne praznike.
Dan so proglasili kot praznik v spomin na končni razpad nacistične Nemčije in fašizma.
Na predvečer 1. maja so na sedežu okrajne falangistične skupine eAu-ztlio Social» (združenje za pomoč) na trgu sv. Bernarda v Madridu eksplodirale tri bombe. Dve nadaljnji sta eksplodirali 1. maja, in sicer v dveh trgovinah v predmestni četrti Madrida eCuatros Camimos*. Eksplozije niso povzročile nikaklh žrtev. Aretirali so nekaj mladeničev, pri katerih so nafti legitimacije neke republikanske organizacije.
V židovskem mestu Tel Avivu so se gostje na neki poročni pojedini zastrupili, ker so uživali zastrupljene jedi. Nevesto in 60 udeležencev poročne gostije so prepeljali v bolnišnico; 45 so Jih pridržali na zdravljenju.
• • •
Koncem aprila je v svojem stanovanju v Blendloum (Bucklngham-shire) v starosti 60 let umrl znani angleški romanopisec in pesnik Ed-tvard Thompson. Bil je velik poznavalec indijskega jezika in literature. Bil je tudi osebni prijatelj Gandhija in Rablndranata Tagoreja.
Ribiška ladja «Angle» je lovila ob novofundlandski obali, ko je zasledila dolg vlak sardin, ki je obljubljal obilen ribji lov. Ladja je spustila mreže in križarila okoli vlaka sardin, da bi jih zajela v največjem številu. Bila Je že na tem, da združi oba konca mreže v vrečo in začne vleči gomazeče sardine na krov.
Prav tedaj pa ee je pojavila jala lačnih morskih psov, ki so bili tedaj zelo številni ob novofundlandski obali. Zasledili so hitro lepo priliko za obilno pojedino. Obrnili so se proti mreži, kateri je grozilo, da jo bodo vsak trenotek raztrgali na drobne kose. Toda nenadoma so se premislili obrnili proti morju in odplavali.
Morski psi so bili globoko razžaljeni. Ribiška ladja je vlekla za seboj dve veliki platneni vreči novega sredstva ameriške vojne mornarice, ki ni prav nič ugajalo morskim psom. Bilo jim je v taki meri neprijetno, da so rajši pustili priliko za bogato pojedino in odplavali na lov za boljšo priliko. Iznajditelji tega sredstva proti morskim P«om so vedeli, da morske pse zelo odbija duh po razpadajočem truplu morskega psa. Izvleček iz razpadajočega morskega psa se je pokazal še mnogo učinkovitejši. Na srečo pa se je pokazalo, da stvar, ki tako odbija morske pse, nima nobenega slabega vpliva na človeka. Proizvodu so dodali nekaj čme barve, da bi ga naredili vidnejšega za morske p:e.
Mod ribiči je pomenil letos sredstvo proti morskim psom, ki varuje mreže pred napadi požrešnih morskih psov. Ribiči, ki So poskusi-
li novo sredstvo proti morskim psom, so ugotovili enako dober uspeh. Samo kapitan ladje «Serafl-na», Philip Nlcastro, je vedel povedati zelo nenavaden dogodek: neki zelo požrešni morski volk se ni ustrašil odvratnega sredstva, ampak se je pognal proti Vreči ln Jo požrl brez kakršnega koli vidnega slabega učinka. Edina možna razlaga je, da sredstvo sicer žali oči in vonj morskega psa, da pa ne škodi njihovim želodcem.
„Streptomicin“
V Kopenhagenu so kot prvi del britanskih slik iz 20. stol. po glavnih mestih Evrope otvorlli razstavo, na kateri je na ogled približno 100 slik. Slike so iz znane londonske zbirke eTate Galery*. ki je zdaj ponovno, vendar pa Sele delno odprta.
V četrtek je v Neu> Yorku umrl eden izmed najbolj znanih pionirjev na področju medicinskega raziskovanja v Združenih državah, 83 letni dr. Simon Flerner. Bil je sin avstrijskega lekarnarja, imel je itevilna odlikovanja raznih vlad in univerz. Največje uspehe je dosegel na področju zdravljenja meningitisa. Odkril je serum proti tej zavratni bolezni. Velike uspehe je imel tudi pri zdravljenju okvar hrbtnega mozga. Znan je postal, ko je odkril povzročitelja otroške paralize in sredstva proti tej bolezni. Flex-ner je bil organizator in prvi ravnatelj Rockefellerjeve g/. zavoda za raziskovanja na medicinskem področju. Ob koncu življenja je bil predsednik sveta za javno zdravje v državi Nem York. Poleg tega je bil tudi člain posvetovalnega odbora ministrstva za javno zdravje.
Na konferenci upravnikov zavo• dov in univerz ter svetovalcev za
inozemske difale v Združenih državah so stavili predlog za strpnost, prijateljstvo In enako ravnanje z inozemskimi dijaki ter proti razlikam katere koli vrste. Konferenca je bila prejlnji teden v Chicagu. Sklical jo Je zavod za mednarodno vzgojo na poziv ameriškega zunanjega ministrstva, da bi razpravljala o važnih vprašanjih, ki so se pojavila zaradi velikega Števila inozemskih dijakov, ki so zaprosili za vstop na kullurne zavode Združenih držav. Konjerenca je med drugim preučevala tudi vprašanje programov za te dijake. Trenotno je v Združenih državah okoli 12.000 inozemskih dijakov. Stlrt tisoč jih je iz latinske Amerike, ostali so iz vseh delov sveta.
«World Telegram* iz New Torka je poročal, da more nova iznajdba imenovana «-treptomlcin», ki jo proizvajajo v raziskovalnem laboratoriju zasebne dečje klinike ((Zdravniškega središča* v New Yorku, ki so specializira za otroške bolezni, rešiti življenje otrok, ki so oboleli na meningitisu.
Dnevnik pravi, da je odkritje objavila dr. Hattie E. Alexander, rav. nateljloa zavoda za raziskovanje meningitisa, ki deluje s podporo iz sklada, ki ga Je ustanovil Edwa:’d S. Harkness in njegova mati
((Streptomicln* so do zdaj uporabili v 25 primerih otroškega meningitisa, začvtue primere so hitro in popolnoma ozdravili, medtem ko Je v štirih težjih primerih «strep-tomicin*, ki so ga uporabili skupno s «Sulfabiacinom» in specifičnim ferumom proti meningitisu, ki ga pridobivajo iz zajcev, povzročil prav tako popolno ozdravljenje.
List dodaja, da bo po zaslugi novega proizvoda postal meningitis manj nevaren in bo izgubil značaj 10096 Bnrtne bolezni.
ANGLEŠKI IZVOZ
Po zaključku vojne je postal izvoz industrijskega blaga važna postavka povojne obnove Velike Britanije. Posebno izvoz avtomobilov in motorjev Je moral zadovoljiti povpraševanje, ki je prihajalo iz vseh delov sveta. Slika nam kaže zaboje avtomobilskih Ogrodij in strojev na obali pri Shisnvicku, odkoder jih bodo po reki prepeljali v obn^orska pristanišča kjer Jih bodo naložili na prekomorske parnike.
Novi železniški vozni red
Trst, 6. maja 1 Železniški odsek opozarja, da so odložili za nedoločen čas novi splošni vozni red na vseh železniških progah tržaškega področja, ki bi moral stopiti v veljevo danes.
Vsi vlaki bodo vozili še nadalje Po sedanjim voznem redu.
NAPAD NA PRODAJALCE PRED KOLODVOROM
Trst, 6. maja
V soboto zvečer okrog 18. ure je prišla na trg LtbertA skupina oko. 11 sto ljudi, ki so napadle osebe, ki prodajajo v bližini parka pri kolodvoru kruh, cigarete itd. Zaključek neprijetnega dogodka Je bil tak, da je bilo nekaj oseb ranjenih, devet pa aretiranih.
Napadalci so bili razdeljeni v več skupin; civilna policija, ki so jo telefonlčno poklicali, Je aretirala devet oseb. Na kraju dogodka so našli nož,
Policija je aretirala naslednje osebe: Karla Sancina, Marta Zap-pardona, Buggera Blaseclcha, Giuseppe. Breesana, Nazarla Bazessla, Giovanna Stabulicha, Rudolfa Horvatina, Rudolfa Bralča ln Jakoba Miltčiča,
IZ SLOVENIJE
Zvezno f.nnncno ministrstvo je
izdalo pravilnik, po katerem je preneslo na Osrednji odbor združenja vojnih invalidov FLRJ izključno pravico nadrobne prodaje srečk Državne razredne loterije. Na osnovi tega pravilnika je Zdruie. nje Invalidov s 1. majem prevzelo v prodajo ln razpečavanje vseh 15.000 celih srečk, pri čemer bo Prejemalo 10% provizijo nominalno vrednosti srečk. Na ta način bo v bodoče namesto zasebnih podjetij vodilo celokupno razprodajo srečk Državne razredne loterije Združenje vojnih Invalidov.
Slovenija razpolago z vsemi predpogoji, da. postane vzorna turistična dežola. Ima planine, Jezera, niorje in številne zdravilne vrelce. Prav.lno Izkoriščanje teh priročnih zakladov bo prinašalo mnogo dohodkov narodnemu gospodarstvu. Ze pred vojno je turizem prinašal letno preko 100 milijonov dinarjev dohodkov. Zdaj so ustanovili enotno Turistično društvo Slovenije s predsednikom dr. Žižkom Cirilom na čelu. V odbor so prišli delegati obeh slovenskih tujsko prometnih zvez, Slovenskega planinskega društva, Putnlka in Glavnega odbora sindikatov.
Po zakonu o agrarni reformi Je
pr.šlo v Sloveniji v zemljiški aklad nad 60.000 ha obdelovalne zemlje. Delitev zemlje je v glavnem končana. Doslej je prejelo to zemljo 28.000 agrarnih Interesentov ln 1750 kolonistov- V »Ljudski pravici* beremo, da so delitve v splošnem potekale v redu, da pa Je kljub temu sem In tja prišlo do velikih napak. N. pr. v v črnomeljskem okraju je okrajna agrarna komisija pristajala na »ljudsko* mnenje, ki so ga organizirali razlaščenci, bogatejši kmetje, del duhovščine ln zapeljani nezavedni agrarni interesenti. Posledica tega Je bila, da je prejelo vinograde 26 takih posestnikov, ki imajo nad 8 ha zemlje. Med temi so tudi 3 posestnici, ki imajo od 19 do 24 ba zemlje.
šahovska zveza med okupacijo dosledno držala kulturni molk, ter da vso okupacijo ni bilo niti ene šahovske prireditve. Sporgn-l se Je Je tudi velike izgube slovenskega šaha zaradi smrti mojstra Furlanija ln sijajnega amaterja Sorblja, ki sta. padla v osvobodilnem boju-Na občnem zboru so podali pregled organizacijskega dela ln vseh dosedanjih šahovskih prireditev. Na zboru so sklenili, da bodo glede na vključitev šaha v flzkulturo preimenovali Slovensko šahovsko zve. zo v Šahovski odbor Slovenije. Soglasno so izvolili novi odbor pod predsedstvom Tumherja Eda.
V okviru zadnjih množičnih prvomajskih proslav Je Društvo upodabljajočih umetnikov Iz Ljubljane priredilo na Jesenicah umetniško razstavo. Poleg znanih slovenskih umetnikov razstavljajo svoja dela tudi jeseniški umetniki, ki doslej javnosti niso bili znani. Umetniško slike so razstavili tudi številni jesenski delavci, ki so se v okviru ljudske prosvete združili ln ustanovili klub umetnikov.
Pogreb Jožeta Ravnikarja
Včeraj zjutraj je velika množica prisostvovala pogrebu Jožeta Ravnikarja, trgovca iz Barkovelj, ki je umrl v soboto zaradi ran, ki jih Je dobil v Trstu dne 30. aprila.
Na čelu sprevoda, ki se Je vil po ulici Carduocl In Ghega, so šli partizani z zastavami. -Sledila je godba, ki je igrala pogrebne koračnice, nato so šla dekleta z venci in krsta, pokrita z jugoslovansko zastavo. Krsti je sledila pokojnikova družina ln veliko število ljudi.
Sprevod se je ustavil na trgu LibertA, kjer Je zbrani množici govoril Vojimir v slovenščini ln Gustinčič v italijanščini. Oba govornika sta trdila, da je bil Ravnikar »žrtev organiziranega fašističnega zločina*; pozvala sta Zavezniško vojaško upravo, »da naj ščiti življenja Tržačanov in da naj napravi konec sedanjemu položaju*.
Po govorih Je avto prepeljal krsto v Barkovlje, kjer so pokojnika položili k počitku.
Uradni list ZVU
Pokrajinsko predsedništvo sporoča, da je izšel Uradni Ust št. 17 Zavezniške vojaške uprave, ki vsebuje samo uradne odredbe.
PREHRANA
7 ARETACIJ ZARADI NAPADA NEKE SKUPINE V HI SO NA OPČINAH
Trst, 6. maja
Včeraj v prvih jutranjih urah je policija Julijske krajine aretirala pet žensk in dva moška, vse z Opčin, ker so v soboto popoldne vdrli v neko hišo na Opčinah.
Gre za hišo ženske, ki naj bi po nekaterih domnevah dala policiji podatke, zaradi katerih so v četrtek aretirali štiri moške, osumljene, da »o 2. maja ranili štiri osebo. Vse štiri aretirance bo nato zaradi pomanjkanja dokazov izpustili.
Očividci včerajšnjega dogodka so povedali, da Je približno ob 17.30 uri številna množica, med katero so bile tudi ženske, skušala vdreti v hišo; udeleženci so razbili s sekiro okno, nato raztresli po hiši pepel, polili z vodo pohištvo ter uničili mizo in odnesli različne predmete. Iz hiše so poizkusili Izgnati ženo in njenega nečaka; to Je preprečil neki zavezniški častnik, pozneje pa so štirje britanski vojaki razpršili množico in varovali hišo pred morebitnimi napadi.
V soboto zvečer so odpeljali ženo na policijo; v prvih jutranjih urah nedelje so izvedli aretacije.
Razdeljevanje živil. Sepral sporoča, da se Je danes začelo razdeljevanje naslednjih živil za potrošnike mesta Trsta:
Sladkor: 100 gr za vse skupine potrošnikov; cena 135 lir za kg.
Piškoti: 500 gr za otroke do 4 let In za bolnike; cena 154 Ur za kg.
Konec razdeljevanja piškotov bo 11. maja, sladkorja 31. maja.
V občinah po pokrajini so danes začeli razdeljevati naslednja živila: Moka za polento: 1 kg za vsakega potrošnika, cena 20 Ur za kg; cel grah: 500 gr za vsakega potrošnika, cena 30 lir za kg; paradižnikova mezga: 70 gr za vsakega potrošnika, cena 95 Ur; sladkor: 100 gr za vse skupine potrošnikov; cena 135 Ur.
Razdeljevanje tobaka. V tekočem tednu od 6. do 11. maja bodo potrošniki dobili po 30 cigaret Nazio-rali. Opozarjamo prodajalce, da ni dovoljen dvig drugih vrst tobaka.
Obsodba dveh roparjev
V soboto dopoldne je bila pred porotnim sodiščem razprava proti Brunu Stlbelu in odsotnemu Josipu Pellizonu; oba sta bila podčastnika republikanske narodne straže.
Obtožnica jima Je očitala, da sta Izrabila svoj čin, ko sta 24. junija 1944 ustavila pomorskega kapitana Ivana Busetta in zahtevala, da se legitimira. Ko je ta pokazal dokumente, m>u je Pellizoa Iztrgal iz rok listnico, v kateri je bilo okoU
6.000	lir; nato je zahteval še zapestno uro.
Po govoru branilcev je sodišče obsodilo Pellizona na 12 let ln 7 mesecev zapora ln na globo 18.000 lir, Stibela pa na 6 let zapora in
9.000	lir globš.
PRIJAVA IMOVINE
Glede na dolžnost prijave imovi-no nemških ia japonskih državljanov, lahko prizadeti dvignejo odgovarjajoče obrazve na prefekturi v sohi St. 51 med 10. in 12. uro.
PREHRANA
Razdeljevanje mleka, Sepral
sporoča, da so danes začeli'razdelje-
vati naslednje mleka;
vrste in količine
V Itotmarl vasi so pokopali zavedno Slovenko Frančiško Nemčevo, ki je vse gestapovsko in drugo nemško nasilje ni uklonilo. Pogreba se Je udeležilo ogromno število Slovencev.
Nedavno je bil v kavarni Slon v Ljubljani prvi občni zbor Slovenske šahovske zveze po osvoboditvi, katerega so se udeležili številni de. legati, kil so zastopali 26 šahovskih sekcij in krožkov. Prof. Bajec, ki je vodil občni zbor, je izjavil, da je
Pred nekaj meseci je izdal Slo-veneki knjižni zavod »Slovenski zbornik* kot ponatis Ilegalne izdaje iz leta 1942. Prvotne Izdaje, ki predstavlja že muzejsko redkost, skoraj ni bilo vec mogoče dobiti. V kratkem bo izšlo se več takih ponatisov. Pripravljalo celotno »Delo*, organ komunistične partije Slovenije, prvi letnik Slovenskega poročevalca In prvi letnik Ljudske pravice.
Umrli so: Batič Jurij, trgovec, Inž. arh. A. Menaša, Lavrič Janja, akademlčarka, Nikolaj Križnar, profesor, Košir Vinko, uradnik OLO, predsednik KO sindikata, elan KP ln partizan, Lovrenc Gabrijelčič, železniški upokojenec. Izlakar Alojzija, vsi v Ljubljani; Ivan Mole, monter na Vrhniki, ivan Klajbes v Križah pri Tržiču, Ivan Potrpin v Dobovcu, Nuška Blatnik v Lukovici, Gorjup Ivan v Klakah, Mlel Bučar v Kranju, Jože Pograjc v Zagorju.
izhlapelo mleko: po 8 škatel otrokom do 4 let; po 4 škatle osebam nad 65 leti; po 6 škatel bolnikom v domači oskrbi; po 4 škatle nosečim ln doječim materam ln delavcem, ki so zapostleni pri izdelavi strupenih izdelkov;
mleko v prahu: po 1500 gr otrokom do 4 let; po 750 gr osebam nad 68 leti; po 1000 gr bolnikom v domači oskrbi; po 750 gr nosečim In doječim materam in delavcem, ki so zaposleni pri Izdelavi strupenih izdelkov; po 500 gr vsem potrošnikom v strarosti od 4 do 65 let.
Cene mleku: škatla izhlapelega mleka 24 lir; mleko v prahu 68.50 lir za kg.
NesreCa
V bolnišnico so pripeljali 20 letnega delavca Gluseppa Vec-chiatta, katerega Je v ulici Ca-dorna povozil vojaški tovorni avtomobil. Vecchiatto ima zlomljeno stegnenico ln bo okreval v treh tednih.
PULJ
Skočila je skozi okno
V petek sl J« zaradi slabega
Uspeha v šoli hotela končati življenje 13 letna dijakinja Ltliana Marini iz Strašic. Okoli 22. ure je skočila skozi okno tretjega nadstropja, visokega 13 metrov in obležala na kamnitnem tlaku. Prepeljali ao jo v bolnišnico v ulici Brigata Pavla, kjer ao zdravniki ugotovili razne zlome ln poškodbe. Njeno stanje Je zelo kritično.
Mišji strup je zavžila
V soboto ponoči so pripeljali v gorlško bolnišnico 24 letno Ireno De Frari, stanujočo v ulici Tran-salpina 4, ki je iz neznanega vzroka zavžila precejšno količino mišjega strupa. Kljub vsem zdravniškim poizkusom,, da bi ji rešili življenje, je nesrečnica v soboto popoldne Izdihnila.
RADIO
PRAVNA POSVETOVALNICA TRGOVSKEGA UDRUZENJA
Trgovsko udruženje Javlja, da bo začela poslovati ob četrtkih med
15, ln 16- uro pravna posvetovalnica; izkoristiti jo bodo mogli samo člani udruženja.
Ponedeljek, 6. maja 17 prenos lz Vidma; 18 plesna glasba; 18.30 ciganske melodije; 10 ženska ura (slov.); 19-30 cesk* pesmi; 19.30 XXIV. Ljudska glasbena ura:	Sovjetska glasba;
20.30 glasba vseh narodov; 21 predavanje v ital.; 21.15 simfonična glasba; 22 Igra v Ital.; 22.30 plesna glasba.
Torek, 7. maja
7 glasba za dobro jutro; 7.50 pe-a ra Jutranja glasba; 11.30 pestra
glasba; 12 lahka glasba; 12 30 prosvetno predavanje v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester; 14 predavanje V ital.; 14.15 pregled vesti.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
P. G. WODEHOU$E
20.
MIVIN/lli PSMITH
Začasna organizacija za civilno letalstvo je objavila, da bodo na severnem Atlantiku razmestili 13 ladij, ki bodo po radiu oddajale meteorološka poročila mednarodnim letalskim uradom.
Skoraj sta prispela v Herald Square, ko sta slišala za seboj glas:
»Oh, saj je vendar gospod Wind-sor!»;
Obrnila sta se in videla elegantnega moža, ki se jima je bližal s stegnjeno roko.
»Videl Btrn vaju, ko sta prišla na ulico lz hotela »Astor*, je veselo dejal, »in aom rekel sam pri sebi: 'Saj vendar poznam tega moža!’. Vsekakor, naj me obesijo, če sem se spomnil, kako se Imenujete. Sledil sem vaju in nenadoma sem se spomnil*.
»Res?* je vljudno vprašal Billy.
»Res, dragi goepod. Nikoli vas še nisem do danes osebno spoznal, toda videl sem toliko vaših slik, da se ml zdi, da sva stara prijatelja.
Prav dobro sem poznal vašega očeta, gospod Windsor; ln prav vaš oče ml je pokazal vaše Bilke. Me. nim, ali prav za prav: gotov Bem, da ate že večkrat slišali govoriti o meni: Jack Lane. Vaš oče je zdrav?
Je že veliko časa, odkar ga ne vL d;te?».
»Dolgo. Zadnjič, ko ml je pisal, mi je sporočil, da je bil zdrav*.
»Boljše, boljše Je zanj. Res je. močan je kot hrast, stari Joe Wlnd-sor. Vedno smo mu rekli Joe, veste*.
»Menim, da ste ga spoznali v Missouriju?*. je vprašal Billy.
»Prav tam; v Missouriju. Dobra prijatelja sva bila. Torej, gospod VVlndsor, glejte: zgodaj je še; ali ne bi, vi in vaš prijatelj, prišla z menoj, da pokadimo cigareto in so nekoliko pogovorimo. Stanujem v bližini, v Triintrideseti Aveniji. Veselilo bi me*.
»Ne dvomim*, je odgovoril Bil-ly; »toda bojim se, da vas bova morala prositi, da nama oprostite*.
»Nimate časa?*.
»O, dal*.
»Pojdimo, torej!*.
»Ne. prosim*.
»Zakaj torej ne? Ni daleč*.
»Ker nočeva. Lahko noč*.
Billy ae je odločno obrnil ln od-tci. Neznanec Je za trenotek po. čakal, nato je šel na drugo stran
ulice.
Psmith je spregovoril:
»Popravite me, Če se motim, prijatelj Wlndsor», se je obotavljal, »toda, ali se vam ne zdi, da ste bili nekoliko... nekoliko ostri, recimo, t. starim prijateljem vaše družine?*.
Billy Windsor Je počil v smeh.
»Ce bi se moj oče Imenoval Jo-žet, ali v kratici Joe, namesto da bi se imenoval Viljem, kot jaz*, je odgovoril, »če bi bil vsaj enkrat v Bvojem življenju v Missouriju — kar meni ni znano — in če bi me bil slikal v moji mladosti, bi že morda odšel v družbi tega gospoda. Toda, ker je stvar popolnoma drugačna, sem menil, da je boljše, da nisem sprejel vabila*.
»Globoke so te vode. prijatelj Vindsor! AH hočete reči, da...».
»Ce ne bodo poizkusili nič boljšega, mislim, da ni treba, da se jih preveč bojiva. Sprašujem se, kaj mislijo, da sva. Ali mislijo, da sva kmeta, ki nista nikdar še videla mesta? Ali sl hočejo izmisliti šalo, kakršne beremo v humorističnih
listih?*. Huda jeza je bila v Billy-I jevih besedah.
»Torej mislite, da pogovor ne bi bil preveč prijeten, če bi sprejeli vabilo prijatelja Lakea In če bi šla, >. njim pokadit cigareto in se pogovarjat?*.
»Uredili bi, da ae ne bi mogla vec bavitl z najinim listom*.
»Slišal sem toliko govoriti o bogati ameriški gostoljubnosti!* je zamrmral Psmith.
»Taksi, gospoda?*.
Rdeč taksi Je šel počasi po ulici navzdol, mimo Psmitha ln Billyja, Ellly je odkimal z glavo.
»Vsekakor ne bi bil taksi slaba misel*, je dejal Psmith.
»Toda prav ta ne, če vam Je vseeno*.
»Ali žali v nečem vaš estetični okus?*. »Nekaj Ima, kar povzroča, da se moj estetični okus naravnost upira*.
»Ah! Književniki Imamo veliko takšnih predsodkov; toda nič ne moremo proti temu. Sužnji smo svojega značaja. Potemtakem, pojdiva peš. Na vse zadnje, noč je lepa in midva s-a mlada In čvrsta*.
Prispela sta do Dvaintridesete Avenije; Billy se je ustavil.
greva peš*, je dejal. »Ali ne bi hoteli. da se peljeva z železnico?*.
»Kot vam ugaja, prijatelj Wind-sor. V vaših rokah sem.
Prehodila sta gesto Avenijo In sa napotila proti postaji železnice. Prav v tistem trenotku je prispel vlak. »Alt ste opazili, prijatelj Wind-sor», je čez nekaj časa dejal Psmith, »da greva prav v nasprot-
no smer; oddaljujeva se od vašega
stanovanja, namesto da bi se mu bližala? Vstopila sva v vlak, ki je namerjen proti visokemu mestu*.
»Vem*, je kratko odgovoril Blly.
»Ali Imava določeni cilj?*.
»Vlak potuje mimo 101. Ulice. Tam bova Izstopila*.
»In potem?*.
»Potem bova prišla nazaj*.
»Nakar*, je dejal Psmith, »mislim, da bova odpotovala v delfijo ali v Chicago, ali Kam drugam. Dobro, dobro, v vaših rokah sem, prijatelj Wiidsor. Ni še pozno; spremite me kamor hočete. Veaka pot nas stane pet centov, a denarja imava precej v torbici. Dva mladeniča sva, ki brezbrižno razsipata svoje premoženje; naj naju pustijo na miru*.
Izstopila sta v 101. Ulici ln jo
prehodila. Na sredi se je Billy spet ustavil.
»Ali Je kaj novega, prijatelj Windsor?» Je potrpežljivo vprašal Psmith. »Ali ste si izml»H» kakšno novo zabavo?*.
Biiiy — je šel nekoliko korakov ra prej. Prav v tistem trenotku jo zagledal Psmith v bližini avtomobil, ki je SaKal lzve« ulične svetlobe. v senčnem prostoru.
»Taksi, gospoda?* je vprašal šofer, Ko sta prijatelja šla mimo.
»Zdi se ml, da vam danes midva povzročava precej sitnosti*, mu j® odgovoril Bllly. »Zakaj pa tak o zapravljate svoj denar? Drugod bi prav gotovo zaslužili več kot tu*.
»Vsekakor ao takšna srečanj* zelo prijetna*, je posegel vm«' Psmith.
»Najino zasledovanje vas pt*v gotovo ovira*, je pripomnil Blltf’ »Stanujem na 14. cesti,''zdaj grev* domov*.
»Lahko me sprašujeta, gospoda* je odgovoril šofer. »Ne razum® vus*.
»Ah! Menil sem nasprotno*. J dejal Billy. »Lahko noč*.
Spet sta se napotila proti P staji in vstopila v vlak.
(Nadaljevanje prihodnjih