Zlati godbeniki
Z največjim številom osvojenih točk dosedaj, 321, so godbeniki Rudarske godbe Velenje petič osvojili zlato medaljo na 13. svetovnem glasbenem prvenstvu, kije bilo od 3. do 27. julija v Kerkradeju na Nizozemskem. V treh tednih se je na prvenstvu zvrstilo 240 pihalnih orkestrov iz 25 držav in skupno 16.000 glasbenikov.
V nedeljo zvečer so zlate godbenike po vrnitvi domov pred glasbeno šolo pričakali mnogi Velenjčani, k lepemu sprejemu pa so svoje prispevali tudi šoštanjski godbeniki. Ko je bilo čestitanja konec, sta predsednik godbe dr. Franc Žerdin in dirigent mag. Ivan Marin razrezalo tudi slavnostno torto.
■ foto: vos
ISSN 0350-5561
9
V notranjosti bo delno jasno, možne popoldanske nevihte.
številka 30
četrtek, 31. julija 1997 160 tolarjev
Matura na Centru srednjih šol Velenje
V poprečju zadovoljni
K letošnji maturi je na Centru srednjih šol v Velenju pristopilo 171 dijakov, največ med njimi, 125, je bilo gimnazijcev (maturo so opravili 104, v poprečju so dosegli 19 točk, 5 je ni, 16 jih ima popravne izpite); med 17 dijaki elektro šole je maturo opravilo 9 dijakov, 3 imajo popravne, 5 pa je bilo neuspešnih; od 17 dijakov računalniške šole jih je maturo opravilo 11,6 jih ima popravne; med 3 dijaki rudarske šole, ki so opravljali maturo, so bili uspešni vsi, na strojni je bilo med 9 dijaki 5 uspesnih, 3 imajo popravne, eden pa mature ni opravil.
»Zoki« najboljši na svetu
Zoran Rednak, član balinarskega kluba Velenje Premogovnik, je v Maroku osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka v hitrostnem zbijanju. V torek dopoldne ga je sprejel župan
S svečane podelitve maturitetnih spričeval, prisotni so bili maturantje in njihovi starši, na
Velenjskem gradu v ponedeljek zvečer, (foto vos)
Z rezultati so na Centru srednjih šol v poprečju zadovoljni, maturo je opravilo 77 odstotkov tistih, ki so k njej pristopili, na Gimnaziji je maturo opravilo 83,2 odstotkov dijakov, na tehničnih šolah pa le 60,9 odstotkov tistih, ki so k njej pristopili. Za razliko od lani, ko je bil uspeh mature na teh šolah skoraj 100-odstoten že v prvem poskusu, je letos bistveno slabši. »Neuspeh delno pripisujemo dejstvu, da se nekateri na maturo niso želeli dodatno pripravljati,« pravi
Peter Robida, direktor Centra srednjih šol Velenje.
Andrej Kuzman, ravnatelj Gimnazije pa je povedal, da so med gimnazijci štirje dosegli 30 in več točk: Tina Močilnik in Nika Lendero 30 ter Matija Žerdin in Urška TVebičnik 33 točk. Tem bo spričevalo podelil minister, s 25 točkami in več (ti bodo prejeli spominsko darilo) pa je maturo opravilo 19 dijakov.
■ mkp
Umrli stirije člani družine
V petkovi hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na nadvozu magistralne ceste v Arji vasi, so izgubili življenje štirije od petih članov družine Husič iz Šaleka V Velenju. Trije, 36-letni Ferzudin, 35-Ietna Emina, 11-letni Mirnes so bili takoj mrtvi, v celjski bolnišnici pa je zgodnjih jutranjih urah v soboto umrl tudi 13-letni Mirel. Za življenje 11-letnega Miralema se zdravniki še borijo. Iz celjske bolnišnice so ga v ponedeljek odpeljali na pediatrično kliniko v Ljubljano. Več na strani 15.
■ mkp \-
Mestne občine Velenje Srečko Meh, mu iskreno čestital in izročil priložnostno darilo. V pozdravnem nagovoru je župan posebej poudaril nujnost ukvarjanja mladih s športom in rekreacijo in nujnost, da mesto mladim zagotovi pogoje za takšno udejstvovanje. Srečko Meh je dejal tudi, da mladi potrebujejo prvake in rekorderje, vendar ne izključno kot oboževane idole, temveč predvsem kot vzornike, ki jim lahko sledijo na športnih prizoriščih, pri tem pa zaobidejo cesto in njene nevarne stranpoti. V sproščenem pogovoru s številnimi predstavniki balinarskega športa je župan zagotovil pomoč pri izgradnji pokritega balinišča. Več na športni strani.
■ jp, foto vos
V soboto se bo ob Velenjskem jezeru pričel zlet tabornikov Slovenije - največje letošnje mladinsko srečanje v državi.
Stran 13.
j—jT-r | T |

V nedeljo se bo spet začela najbolj postranska stvar na svetu: novo nogometno prvenstvo v prvi ligi, prve tekme slovenskega pokala pa so igrali že konec minulega tedna. Velenjske "rudarje" sta v Kopru do prve tretjine druge polčasa mučila huda pripeka in povsem zaprta igra gostiteljev, Telmont Šmarja. Ko je v 69. minuti Vidojevič le našel pravo pot mimo mnogih nog v domačem kazenskem prostoru, je bilo razmišljanja o morebitnem velikem presenečenju konec. Gostje so dosegli še dva zadetka, drugega (na posnetku) Miro Rad. Stran 16.	■ vos
►<] IfeJl IAJ I VELEBLAGOVNICA	H M VELENJE
Kdor išče, ta najde	... v NAMI!
d d
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
>
9770350556014
DOGODKI
31. julija 1997
v v
Na kratko iz Šoštanja
Temeljni kamen za nov blok konec avgusta?
Če bo šlo vse po načrtih, doslej je šlo, potem bodo temeljni kamen za nov šoštanjski stanovanjski blok v takoimenovanem kareju ob Paki položili konec avgusta. V tem času na levem bregu že urejajo kanalizacijo. Šoštanj bo tako dobil 54 novih nujno potrebnih stanovanj. Spodnjo etažo pa bodo namenili različnim lokalom. 35 stanovanj v tem bloku je že prodanih, ostanek bodo ponudili na prostem trgu.
Skorno - prenavljajo dva odseka
Prebivalci Skornega so v teh dneh zadovoljni. Pospešeno potekajo dela na dveh odsekih lokalnih cest, Skorno - Lekše dolg 1600 metrov in Pirečnik - Anclin dolg 260 metrov. Vrednost naložbe je 20 milijonov tolaijev, denar za obnovo pa so v Šoštanju namenili iz proračuna.
Zadovoljni z obiskom kopalcev
Daje šoštanjski bazen med domačini priljubljen, ne gre dvomiti. Upravljaci so zadovoljni z obiskom v vsakem sončnem dnevu, zato si teh do konca poletja želijo še veliko. Prejšnji teden, v sredo, so prodali v tej sezoni rekordno število vstopnic, več kot 700. Posebej pa jih je veselilo dejstvo, da na šoštanjski bazen prihajajo tudi kopalci, ki se do njih z vlakom pripeljejo po železnici iz Spodnje Savinjske doline, veliko jih prihaja predvsem iz Šempetra.	■ mkp
Ste oddali vlogo za znižano plačilo vrtca?
VELENJE, 31. julij 1997- Danes je zadnji rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca, ki jo je treba oddati v Vrtcu Velenje, če želijo starši, ki imajo otroke v njem, uveljavljati znižano plačilo.
Ker je treba kot prilogo oddati tudi odmero dohodnine za preteko leto, te pa veliko davkoplačevalcev še ni prejelo, je dovolj, pravijo na upravi Vrtca, da starši pravočasno oddajo obrazec VRT 1. Odločbo o odmeri dohodnine pa bodo oddali potem, ko jo bodo prejeli. Staršem, ki vloge ne bodo oddali pravočasno, se lahko zgodi, da bodo morali od 1. septembra naprej za otroke, varnovance Vrtca Velenje, plačevati poln prispevek. Ta pa je precejšen, saj znaša 85 odstotkov ekonomske cene programa, v katerega je otrok vključen.	■ mkp
Prijateljske vezi z Republiko Češko
dbljiibljeha^pomoč prizadetim v poplavah
Veleposlanica Republike Češke v Sloveniji Jana Hybaškova je prejšnji teden obiskala Gorenje, d. o. o., v Velenju, kjer sije najprej ogledala razstavni prostor in filma o Gorenju in Sloveniji. Po pogovorih z vodstvom Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Trgovina si je ogledala še proizvodnjo v programih Kuhalni in Hladilno-zamrzovalni aparati.
Kot je na pogovoru povedal direktor Gorenja Trgovina Vincenc Turk, želi Gorenje še povečati trgovinsko poslovanje s partnerji na Češkem. Vrednost prodanih velikih gospodinjskih aparatov na Češko znaša okoli 20 milijonov nemških mark, vrednost uvoženih traktorjev Zetor s Češke pa dosega polovico Gorenjevega izvoza v to prijateljsko republiko. Veleposlanica Jana Hybaškova je poudarila, da že dolgo pozna Gorenjeve gospodinjske aparate kot kakovostne in tudi cenovno primerne, zato upa, da se bo izvoz na Češko še povečal. Prav tako je izrazila prepričanje, da bi lahko povečali tudi uvoz različnega materiala iz izdelkov češkega izvora.
Med drugim je beseda stekla tudi o poplavah na Češkem, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič pa je obljubil pomoč prizadetim v poplavi preko poslovne enote Gorenja v Pragi.	■ Hinko Jerčič
Območna organizacija RK Velenje

Nič več podaljševanja
Vlada Republike Slovenije je na svoji seji v začetku letošnjega aprila sklenila, da po 31. juliju ne bo več podaljševala začasnega zatočišča za državljane, ki so se zatekli v Slovenijo pred vojnimi grozodejstvi iz območja Federacije Bosne in Hercegovine ter Republike Srbske. Izjema so seveda tisti, ki imajo status beguncev urejen do 31. decembra letos. S tem so vso delo v zvezi z begunci odvzeli Rdečemu križu in ga prenesli na upravne enote.
Na velenjskem RK ne skrivajo razočaranja, ker so izvedeli za to kasneje kot begunci. Vse od leta 1991, s pri-
hodom prvih beguncev iz Hrvatske, pa do omenjenega dne, so namreč skrbeli zanje. Darinka Herman, sekretarka Območne rorganizacije RK Velenje je poudarila, da najbrž ni bilo malo dela poskrbeti v določenih obdobjih tudi za do 8000 ljudi s takšnimi in drugačnimi težavami. Za zdaj živi - predvsem v mestni občini Velenje - še 160 beguncev iz BiH, po 31. juliju pa naj bi jih bilo še približno 100.
Vsi ti so si torej morali urediti dokumente v skladu z zakonom o tujcih, seveda če so izpolnili pogoje, sicer pa se bodo morali vrniti domov.
Krvodajalska akcija za Zavod
V poletnem času je potreb po krvi več kot običajno. Da bi si zagotovili potrebne količine najpomembnejše življenjske tekočine, so se na Zavodu za transfuzijo krvi iz Ljubljane obrnili po pomoč na velenjsko območno organizacijo RK. Tako bo ta organizirala dvodnevno krvodajalsko akcijo danes (v četrek), 31. julija, in v petek, 1. avgusta, in sicer v prostorih doma učencev v Velenju. Akcija bo prvi dan trajala od 7. do 15. ure, drugi dan pa od 7. do 14. ure.
Utp
Zaposlovanje
Najtežje do zidarjev in zdravnikov
VELENJE - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje povezuje šest upravnih enot - Dravograd, Mozirje, Radlje, Ravne, Slovenj Gradec in Velenje, kjer je zaposlenih blizu 43.700 delavcev, največ od tega v Velenju - skoraj 19.500 in najmanj v Dravogradu, blizu 2.500. Prevadujejo delavci s III. in IV. stopnjo zahtevnosti (35 odstotokov), sledijo delavci s I. in II. stopnjo (blizu 30) in V. stopnjo zahtevnosti (dobrih 23 odstotkov), najmanj je tistih s VII. stopnjo (5,6 odstotka).
Ko so analitiki zaposlovanja v Območni enoti primerjali izobrazbeno strukturo zaposlenih v republiki in na območju, so ugotovili, da je v območni enoti Velenje nadpovprečen delež zaposlenih od I. do IV. stopnje zahtevnosti in podpovprečen delež tistih od V. stopnje navzgor. Anketa napovedi zaposlovanja podjetij za letos pa kaže, da se bo do konca tega leta še povečal delež zaposlenih s III. in IV. stopnjo zahtevnosti, ob tem pa, če bodo podjetja napovedi uresničila, tudi tistih s VI. in VII. stopnjo. Med prvimi desetimi poklici, po katerih je bilo ali še bo v podjetjih letos največ povpraševanja, pa najdemo gradbenike, elektrikarje, delavce brez poklica, izdelovalce oblačil, mehnike - strojnike, lesarje in gozdarje, obdelovalce kovin, ekonomiste ter vzgojitelje in učitelje. Zanimivo, da letos med prvimi desetimi usmeritvami po številu potreb ni več rudarjev, metalurgov in trgovcev. Podjetja so tokrat v svojih napovedih prvič navedla tiste poklice, s katerimi imajo največ težav, ko jih iščejo. Kar štiri upravne enote od šestih so med take uvrstile zidaije in zdravnike.
■ mkp
nnnm
Občina Šmartno ob Paki
Nic vec težav s cesto Fajdiga -Klančnik?
Na pobudo župana občine Šmartno ob Paki Ivana Rakuna so se prejšnji torek zvečer v gostišču Pod lipco sešli na skupni sestanek krajani spodnjega dela vaške skupnosti Podgora, natančneje predstavniki domačij, ki so vezani na cesto Fajdiga - Klančnik. Tema pogovora je bila posodobitev te ceste do dveh domačij, ki še nista povezani z obstoječo asfaltno cesto. Poleg župana so se pogovora udeležili tudi nekateri njihovi sosedje in predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik.
Glede na razprave o tej zadevi na seji občinskega sveta, je najbrž kdo med udeleženci pričakoval dokaj buren dogovor. A izkazalo se je, da so se krajani med sabo že prej dogovorili in uskladili, kje naj bi potekala povezovalna cesta. Predlagali so traso po Fajdigovem dvorišču in nato priključitev na cesto, ki vodi iz spodnjega dela kamnoloma. Zupan jih je sicer opozoril na to, da bi bila ugodnejša in tudi koristnejša za občino možnost posodobitve ceste, ki vodi med polji, nanjo pa je vezanih 12 lastnikov tamkajšnjih zemljišč. Po tej cesti naj bi bil namreč, po predvidevanjih, mogoč tudi dostop do čistilne naprave. Zbrani krajani so kljub temu vztrajali pri svojem predlogu. Med drugim so se tudi dogovorili, da bodo pred začetkom kakšnihkoli del na trasi morali krajani oddati pisna soglasja.
O sklepu dogovora bodo sedaj spregovorili člani odbora za javne gospodarske službe pri občini. Kot smo izvedeli, bodo prav tako predstavniki občine že začeli pogovore tudi s potencialnimi izvajalci posodobitvenih del. V letošnjem občinskem proračunu za to cesto namreč ni predvidenega denarja. K tej naložbi naj bi prispevalo svoj delež tudi podjetje Gradiš, ki upravlja s kamnolomom v Podgori. S tem naj bi se vsaj malo oddolžilo za težave, kijih povzroča obratovanje kamnoloma okoliškim krajanom. Več kot jasno pa je že danes, da tudi brez sofinanciranja krajanov naložbe ne bo mogoče uresničiti. ■ tp

Češka veleposlanica Jana Hybaškova sije z zanimanjem ogledala proizvodnjo v programih Kuhalni in Hladilno-zamrzovalni aparati.

Pomembno je seveda okolje
Še zdaleč ni vseeno, v kakem okolju živimo! Krajani Šaleške doline so to spoznali že zdavnaj, ko so se odločno uprli temu, da bo njihova dolina postala dolina smrti. Krajani širšega regijskega območja to spoznavajo tudi, ko si prizadevajo za čim boljše zbiranje in odvažanje odpadkov. Malo drugačno prizadevanje za "čistejše" okolje je snovanje nove regije. Očistili naj bi se vpliva iz spodnjega konca Savinjske doline in zaživeli v prijetnejšem okolju. Čeprav vsi na območju Saše za to ne dajejo rok v ogenj. Tudi v Sloveniji zadnji čas nekateri opozarjajo, da mora paziti, v kakšnem okolju se bo znašla naša država. Želimo na zahod v pravo Evropo, nekateri pa nas bi radi spet potisnili na vzhod in jug. Celo nekatere formulacije v pridruževanju Natu in Evropski skupnosti naj bi imele tak južnjaško-vzhodnjaški navdih. Mi pa smo na take vrste onesnaževanja močno alergični. Pa čeprav je tudi res, da z nekaterimi razpravami in tudi dejanji dokazujemo, da tja res sodimo. Med zadnja taka dejanja gotovo sodi dogodek iz naše metropole, ko je direktor enega od podjetij zaloputnil vrata pred samim županom in precejšnjo skupino evropskih strokovnjakov in "denarnežev". Glas o nas bo zagotovo po tem spet močno segel v domala vsako evropsko vas.
Zadnji čas pa so pri nas in v svetu tudi zelo zanimive razprave o vremenskem dogajanju. V dosedanjih vročih poletjih so nas mnogi strokovnjaki prepričevali, da se obeta "vroča doba", saj se
preveč segrevamo, zdaj nekateri napovedujejo mini ledeno dobo. Res pa je, da se vreme obnaša noro. Ob tem pa je seveda mesto tudi za najrazličnejše nore razlage tega pojava. Višek je gotovo obrazložitev nekaterih ruskih astrologov, da je močno neurje v Evropi posledica širitve Nata. Ce je tako, potem smo lahko kar veseli, da so nas odrinili iz prvega kroga. Že tako imamo dovolj vremenskih nevšečnosti, tudi vključitev v Nato pa nas verjetno ne bi oborožila s tisto vrsto orožja, da bi se bili sposobni spoprijeti z naravo. Pred leti smo imeli pri nas dober raketni sistem za boj proti toči. Kakor hitro so se zgrnili točni oblaki, je začelo pokati. V oblake so se zapodila tudi letala. Res je, da je vseeno ponekod toča sklestila pridelek, ampak kmetovalci so se vseeno počutili bolj zavarovane. Zdaj je naša obramba pred točo očitno povsem razpadla, kot da bi se tudi pri tem prepirali, kakšno orožje naj bi naba vili za obrambo. Tako se v času, ko se prepiramo, kako naj naše kmetijstvo zavarujemo pred Evropo, ne znamo skoraj ničesar zavarovati pred vremenskimi neprilikami. Tudi tam ne, kjer bi se lahko. Kadar govorimo o okolju, torej vidimo, da ima to veliko razlag in obrazov. Prijaznih in neprijaznih. Prijaznih ho več, če bomo tudi ljudje prijaznejši. Na vse mogoče načine.
■ m
Era, Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, d. d., Velenje
Prva skupščina delničarjev
V sejni sobi mestne občine Velenje so se minuli torek sešli na prvo skupščino delničarji Ere, TVgovine z živilskimi in neživilskimi izdelki, d. d., Velenje. Poleg sprejema poslovnika in statuta družbe so na njej spregovorili še o poteku lastninskega preoblikovanja podjetja, o oblikovanju sklada lastnih delnic, o poslovanju družbe v preteklem letu, izvolili nove člane nadzornega sveta ter sklepali o delitvi čistega dobička in o višini sejnine za člane nadzornega sveta.
Predsednik začasne uprave - generalni direktor Ere, d. d., Gvido Omladič je ob tej priložnosti delničarje seznanil, da od oktobra leta 1995 poslujejo kot delniška družba, katere večinski lastniki (60%) so zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci, 20% so prenesli na Sklad Republike Slovenije za razvoj oziroma kupila jih je Krekovo družbo, delničarja pa sta še pokojninski in odškodninski sklad, vsak s po 10 %. 898 delničarjev razpolaga s 70.306 delnicami, nominalna vrednost ene delnice pa znaša 10.000 SIT. Na predhodnih zborih notranjih delničarjev so potrdili cilj: razpršenost lastništva, kot to prevideva delniški sporazum, ter se dogovorili o organiziranju notranjega trga delnic.
Na prvi skupščini družbe so potrdili vse predlagane sklepe začasne uprave, kar pomeni, da so glasovali proti predlogom sklepov odškodninskega sklada.
Sicer pa je bilo minulo leto za 579 zaposlenih v d. d. oziroma 712 v celotnem sistemu Ere nadse uspešno. V zanje jubilejnem letu (45 let delovanja) so namreč dosegli 51,8 milijona tolarjev čistega dobička, kar je za 181,5 %več od dobička v letu 1995 in za 175,1% več od pričakovanega dobička. Po Omladičevih besedah so k temu precej pripomogle uresničene načrtovane aktivnosti sprejetih "Strateških usmeritev in programa tržnega prestrukturiranja Ere kot celote", kjer so med drugim na novo oblikovali poslovno funkcijo razvoja in marketinga, še poglobili vsebinsko združitev vseh živilskih programov, izvedli nekatere
spremembe v hčerinskem podjetju Vino - vse s ciljem okrepiti prisotnost Ere na lokalnem in širšem slovenskem prostoru. Seveda pa pri tem ne gre prezreti prizadevnosti vseh zaposlenih. Pomemben je tudi podatek o naložbah. Lani so zanje namenili 160 milijonov tolarjev, od tega 59 milijonov za obnovo in dograditev objektov, ostalo za logistiko, trgovinsko in ostalo opremo. "Prihod konkurence je zahteval precejšnjo mero prilagajanja, rezultati sprejetih ukrepov pa kažejo, da so na pravi poti. Za nami je precej naporno obdobje, glede na izhodišča za nadaljnji razvoj pa smemo z optimizmom zreti v
Hranilno-kreditna služba Šoštanj
Novosti so se dobro prijele
i
i
| V Sloveniji posluje 62 I hranilno-kreditnih služb. Po I obsegu hranilnih vlog je na I petem mestu hranilno-kred-I itna služba Šoštanj. Med I njenimi približno 2500 ak-I tivnimi varčevalci so pred-I vsem kmetje, člani kmetijske I zadruge ter delavci, zaposleni I pri obeh ustanoviteljih -' Trgovskem podjetju Era
Velenje in Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Seveda pa opravljajo vse vrste tolarskih depozitov, tolarskih depozitov z devizno klavzulo, vodenje žiro in tekočih računov ter ostali plačljivi promet tudi za druge občane občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Vodja HKS-a Anica Vrabič I pravi, da je posebnost teh I služb v primerjavi z ostalimi I bankami ta, da ne smejo ■ opravljati vseh bančnih | poslov. "Menim pa, da imamo | druge prednosti. Zaradi | manjšega števila naše stranke | bolje poznamo in tudi medse-| bojni odnosi so pristnejši. Pri | opravljanju dejavnosti se | držimo zakona, naših aktov in | pravilnikov, vendar so lahko | posli tudi stvar dogovora med | službo in stranko." To zlasti vel-I ja pri najemanju namenskih I in nenamenskih kratkoročnih I ali dolgoročnih posojil.
Anica Vrabič
Po besedah Vrabičeve so se novosti, ki dopolnjujejo seznam dejavnosti, dokaj do-bro"prijele" med njihovimi strankami. Vzajemni skladi Kmečke družbe (Galileo, Rastko in Bont) so zanimivi za tiste, ki radi tvegajo več, manj ali pa nič. Menjalniški posli za zavarovalnico Slovenika, katere lastnice so Zadružna kmetijska banka, Zveza HKS in Kmečka družba, je ob naštevanju dejavnosti prav tako vredno omeniti. Še najslabše seje "obnesla" kmečka kartica, s katero so se hranilno-kreditne službe pojavile na denarnem trgu. Menda imajo že pripravljen nov predlog, kako vzbuditi zanimanje zanjo med širšim krogom občanov.
Lansko poslovno leto so sklenili s solidnim finančnim rezultatom. Ob preverjanju letošnjih polletnih dosežkov kaže, da tudi ob koncu leta 1997 ne bodo ti nič slabši. Manjšo negotovost vnašajo, pa ne za varčevalce, ampak za same hranilno-kreditne službe, le napovedane nekatere spremembe. "Letos jeseni bo v prvem branju v slovenskem parlamentu zakon o bankah in hranilnicah. Po teh predlogih HKS-i, takšni, kot so bili do sedaj, ne bodo ostali. Od najbolj črne možnosti (izbris hranilno-kreditne službe oziroma priključitev te h kakšni drugi banki) so odstopili, v obravnavi pa bosta dva predloga: združitev vseh HKS-ov v eno hranilno-kreditno službo s sedežem v Ljubljani; druga možnost pa predvideva povezovanje teh služb na regijski ravni. Predvidevamo, da bo nova organiziranost takšnim službam, kot je naša, po eni strani odvzela samostojnost, po drugi pa omogočila širitev poslovanja na področju bančništva. Dodatno ponudbo naj bi predstavljala možnost opravljanja tudi deviznih poslov, ki jih do danes nismo smeli,« je še povedala vodja HKS Šoštanj Anica Vrabič.	■ tp
prihodnost." Omladič je še povedal, da je tudi revizijska družba pri pregledu finančnega poslovanja ugotovila, da podatki odražajo realno sliko stanja.
Čistega dobička letos ne bodo delili. Tako so se namreč dogovorili na prvi skupščini družbe, raje ga bodo tokrat namenili za razvoj in za sklad lastnih delnic.
* V nadaljevanju skupščine so izvolili še petčlanski nadzorni svet (v njem je tudi predstavnik delavcev), ki za zdaj vodi družbo in ki bo po konstituiranju imenoval enočlan-sko upravo. Ob koncu pa so določili še višino sejnine za člane nadzornega sveta. 400 nemških mark neto za predsednika in 300 DEM neto za člane sveta je menda med najnižjimi sejninami v primerjavi z drugimi delniškimi družbami po Sloveniji.
mtp
so
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani občani!
Novo v LB Splošni banki Velenje d.d.
s 1. avgustom
NIŽJE OBRESTNE MERE za
dolgoročne potrošniške kredite
-	doba 24 mesecev 10% + TOM
-	doba 36 mesecev 11 % + TOM
-	za stanovanjske kredite 11 % + TOM
Telefonske informacije: 063 854-251
int. 303, 249.
Podjetje za urejanje prostora PUP Velenje
Vrsta zahtevnih projektov
"Naše podjetje je lani, sploh pa letos, naredilo kar precej korakov v svojem razvoju. Ne toliko v tehnično-tehnološkem smislu kot v obvladovanju storitev, ki jih nudimo občanom " je z zadovoljstvom ugotavljal direktor Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje Jože Mraz. Pri tem je imel v mislih predvsem aktivnosti glede ravnanja z odpadki.
Poleg že tradicionalne spomladanske očiščevalne akcije so letos prvič organizirali zbiranje kosovnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, v kateri so se občani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki odzvali presenetljivo zelo dobro. Malo manj dobro v prav tako prvič izvedeni akciji ločenega zbiranja posebnih odpadkov (zdravila, zaščitna sredstva, akumulatorji). V številkah: spomladanska očiščevalna akcija 1040 m3, kosovni odpadki 1484 m3 in posebni odpadki 707 kg. Do letošnjega decembra bodo izdelali koledar vseh treh zbiralnih akcij za prihodnje leto, da bodo občani vnaprej vedeli, kdaj in kje bo kakšna akcija potekala. Nakup novega pometalnega stroja, katerega storitve bodo ponudili vsem trem občinam, podjetjem za urejanje dvorišč in parkirnih prostorov je naslednji omembe vreden korak. Bolj kot minula leta so se v prvi polovici leta potrudili še pri spomladanski ponudbi cvetja. Se ti ukrepi odražajo tudi pri poslovanju? "Se. V letošnjih petih mesecih smo lansko izgubo v višini 37 milijonov tolarjev nadomestili z dobičkom. Trdim, da dobiček ni bil samo rezultat lani decembra uveljavljenih višjih cen storitev predvsem za ravnanje z odpadki, ampak tudi našega dobrega dela."
Glede na ugotovitev sogovornika o izredno povečanem kakovostnem čiščenju po mestu nas je seveda zanimalo, kako da tega niso opazili člani komisije
Jože Mraz: "Ne predvidevamo novih dejavnosti, ampak se bomo še bolj trudili kakovostno opraviti obstoječe. Naša želja je postati izvajalec javnih gospodarskih služb. Za to smo najbolj usposobljeni, tako kadrovsko kot tudi tehnološko."
turistične zveze pri ocenjevanju urejenosti mesta Velenje. "Naš trud ne bo viden tako dolgo, dokler ne bodo razmejene mestne površine in dokler ne bodo v ožjem delu mesta površine "postavljene" pod javni servis. Premalo je le urejena zelenica pred občinsko stavbo. Mestna občina Velenje naj bi v letošnjem proračunu pred-
videla za vzdrževanje cest, zelenic, talno in siceršnjo signalizacijo, zimsko službo in podobne storih>e približno 100 milijonov tolarjev, kar je za odpravo številnih pomanjkljivosti premalo. Ta denar bo komajda zadoščal za tekoče vzdrževanje."
Po besedah Jožeta Mraza bo za zaposlene PUP-a druga polovica leta vsaj tako, če ne še bolj naporna kot prva. Uspelo so namreč s svojo ponudbo "prodreti" tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Z občino Gornji Grad so že podpisali pogodbo o odvozu odpadkov, z občino Nazarje pa so zadeve v pripravi. "Naj pri tem poudarim, da mi ne želimo siliti nikamor. V Mozirju smo povzročili kar nekaj prepiha, pa tudi ni bilo nikakršnih spodbud o obojestranskem sodelovanju." Nakup novega stroja in oprema gospodinjstev s posodami za ločeno zbiranje odpadkov ne bo majhen zalogaj. Kot tudi ne ureditev koncesijskih razmerij med občinami, pridobitev ustreznega certifikata ISO ter nadaljnje aktivnosti glede lastninskega preoblikovanja podjetja. Do konca leta pa si morajo med drugim priskrbeti še projekt in lokacijo za novo kompostarno in reciklirno dvorišče.
■ tp
Osnova za izračun storitve odvoza odpadkov ni več velikost stanovanja, ampak število izpraznjenih posod, spremenili so tarifni sistem. Tu imajo občani precejšnje možnosti vplivanja na višino plačila storitve*: Z njimi se namreč lahko pogodijo, ali bodo vzeli manjše posode ali jim jih bomo odvažali dvakrat ali štirikrat na mesec. V poslovnem in seveda tudi ekološkem interesu podjetja je, da je odpadkov čim manj. »Mi bi radi vozili pravilno prebrane odpadke tja, kamor sodyo - na lokalno komunalno deponijo samo odpadki iz sive posode, kjer naj bi bile res samo smeti, iz rjave biološke odpadke, iz zelene posode pa steklo in papir. Glede tega imamo še precej težav in jih bomo še najbrž nekaj let imeli. Čeprav nisem zagovornik kazenske politike, bomo očitno morali pri tem vključiti inšpekcijske službe in sprejeti ustrezne ukrepe oziroma kazni za kršitelje.«
Ko Gorenjevi delavci počivajo, vzdrževalci pripravljajo pogoje za nov zagon
Na voljo imajo 340 milijonov tolarjev
i
Blizu 4000 delavcev Gorenja Gospodinjski aparati je v teh dneh že na kolektivnem dopustu. Delali so še v soboto, 26. julija, v obeh izmenah, čeprav prvotni plan koriščenja dopustov na to soboto ni računal. A trg si želi Gorenjevih proizvodov, v Gorenju pa vedo, da so od njega odvisni. Vrnili se bodo 18. avgusta in najbrž bodo prijetno presenečeni že, ko bodo stopili na dvorišče tovarne. V Gorenju dajo veliko tudi na zunanji videz, ne samo na brezhibnost tekočih trakov in urejenost delovnih prostorov: nove asfaltirane površine, zakitane cestne razpoke, obnovljene j talne označbe in cestna razsvetljava, I zamenjani dotrajani prometni znaki
Med kolektivnim dopustom bo I okoli 210 od 276 delavcev Vzdrževan-I ja poskrbelo, da bo ob njihovi vrnitvi I vse tako, kot mora biti tudi v I proizvodnji. Tako vsaj zagotavlja | Zdenko Hriberšek, direktor | Vzdrževanja, ki je od prvega maja | naprej, skupaj s sodelavci, pripravljal | operativni načrt izvajanja teh del, ki | so za Gorenje Gospodinjski aparati
tudi finančno zgleden zalogaj, veljal jih bo okoli 3,7 milijona nemških mark oziroma 340 milijonov tolarjev! Veliko bo novega, veliko bo treba prenoviti in obnoviti, popraviti. Pri tem si bodo Gorenjevi vzdrževalci pomagali tudi z zunanjimi izvajalci, s kar 32 podjetji iz Slovenije in skoraj vse Evrope.
Največ novosti za pralno-pomivalne aparate
Program Pralno-pomivalnih aparatov bodo v času kolektivnega dopusta dobesedno prekopali po dolgem in po čez. »To bo potrebno zaradi posodobitve in tehnološke prenove linije pralnih strojev. Montirali bomo ekspalirni stroj za boben, gre za novo tehnologijo pri izdelavi pralnega stroja, ki jo premore že vsa svetovna konkurenca. Zaradi velikega povpraševanja po pralnih strojih s 1400 in 1500 obrati ter več, bomo prestavili linijo bobnov in pripravili vse potrebno za novo, ki je že naročena in bo v tovarno prispela po kolektivnem dopus-
tu,« pravi Hriberšek. Novim teho-loškim posegom bo treba prilagoditi tudi transporterje, da bodo v Gorenju lahko še naprej uspešno izdelovali pralne stroje nove generacije. »Gre za kompletno obnovo krmiljenja talnih in visečih transporterjev, ki so stari več kot 20 let. Nadomestili jih bomo s sodobnejšimi in modernejšimi ter Simensovimi krmilniki. Ta dela bomo izvajali v dveh fazah, računamo pa, da bomo to posodobitev zaključili že do konca leta.«
Streha nad štedilniki ne bo več puščala
Saj morda že zdaj ni, a v prihodnje zagotovo ne bo. V Kuhalnih aparatih bo največji in finančno najbolj zahteven zalogaj sanacija strehe. »V Gorenju imamo izdelan desetletni plan obnove streh. Letos bomo obnovili 13.200 kvadratnih metrov streh nad Kuhalnimi aparati. Odstranili bomo črno kritino in zamenjali dotrajane plošče. Po prvotni zamisli naj bi menjali celotno konstrukcijo strehe, vendar pa smo po temeljiti proučitvi tega
I
stiskalnic, zaprtega sistema krogoto-1 ka hladilne vode in obnova razto-1 pljevalnih bazenov v Galvani, kar bo I nov korak v ekološki osveščenosti I Gorenja.	i
Zdenko Hriberšek, direktor Vzdrževanja Gorenja GA: »V Pralno-pomivalnih aparatih bo največ sprememb. Dobesedno prekopali ga bomo.«
problema ugotovili, da tak poseg še ni potreben, zato bomo zaenkrat menjali samo kritino,« pravi direktor Vzdrževanja.
Nekaj novosti se obeta Kuhalnim aparatom tudi v proizvodnji, med njimi rekonstrukcija transferne linije odvoznega dela traku, vseh štirih
Zamrzovalne omare dobijo nove maske
V programu Hladilno-zamrzoval-ni aparati bodo v času kolektivnih dopustov zamenjali tri maske za izdelavo obodov zamrzovalnih omar s sodobnejšimi, kijih izdelujejo v podjetju Indop. »To bo potrebno zaradi dotrajanosti obstoječih,« pravi Zdenko Hriberšek. Nekaj sprememb se obeta tudi v sistemu emajliranja hladilnikov, sanacije tlakov...
Če človek pomisili, da je za vse to (ni pa našteto vse) vzdrževalcem na voljo samo toliko dni, kot jih je, lahko spozna, da mora biti že pred pričetkom teh del vse načrtovano do potankosti. Proizvodnja ne pozna zamud, trg pa si jih hitro zapomni.
| Milena Krstič - Planine
Gorenje za Triglav
Darilo ob pravem času
Na območju jame Škale nastaja rudarski muzej
Pristno okolje in vonj po premogu
V	zadnjem tednu pred odhodom na kolektivni dopust so v programu Pralno-pomivalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati v Velenju začeli redno proizvodnjo pralnih strojev Simple & Logical; enega izmed prvih izdelkov nove generacije so podarili Triglavskemu domu na Kredarici.
"Sploh pa velja novi pralni stroj za najprijaznejšega in se ponaša z najmanjšo porabo vode v Evropi," je poudaril Franc Košec, direktor programa Pralno-pomi-valni aparati, ob predaji aparata pilotu helikopterja Jožetu Vercetu v Dvorski vasi pri Begunjah.
V	četrtek, 25. julija, je pralni stroj Simple & Logical prišel s tekočega traku, dan pozneje je bil prepeljan iz Velenja na Gorenjsko, za kar je prevoz podarila LB Splošna banka d.d. Velenje, v soboto pa je z njim na pristajalni plošči ob Triglavskem domu na
Kredarici pristal Strojev helikopter z dragocenim tovorom.
"Zares nam darilo Gorenja veliko pomeni," je povedal oskrbnik in vodja meteorološke postaje na Kredarici Janko Rekar. "Ze sedaj smo	imeli
Gorenjev pralni stroj. Po štirinajstih letih je sicer še vedno dober za pranje, vendar bo nov Gorenjev pralni stroj velik prispevek k odpravljanju ekoloških zagat. Stroj, kot nam je znano, porabi manj vode in elektrike, izkoristek pralnih detergentov brez fosfatov je tudi brez izgub. Sicer pa peremo v domu le perilo osebja, saj planinci prinašajo s seboj posteljno perilo...'"
Ekologiji tudi sicer namenjajo veliko pozornosti na najbolj oble-
gani planinski postaji, kije posebnost tudi v evropskem merilu. Na višini 2515 m namreč v Evropi ni koče, ki se ne bi oskrbovala z žičnico. Pred leti so tudi s pomočjo Gorenja Servis zabetonirali pristajalno ploščo, zadovoljni pa so tudi s sedanjim helikopterskim prevoznikom. Z vodo sicer nimajo težav, so pa kljub temu namestili varčne pipe. Namestili so sončne celice s kolektorji za toplo vodo. Odpadke stiskajo in jih vozijo v dolino, želijo pa tudi postaviti vetrnico.
"Darilo iz Gorenja prihaja ob pravem času in tudi za pravi namen. V nedeljo smo stroj preizkusili in deluje brezhibno," je še povedal Janko Rekar.
Direktor programa Pralno-pomivalni aparati Franc Košec (v sredini) ob predaji pralnega stroja pred prevozom na Triglav ■ Hinko Jerčič
So generacije, katerih življenje je tesno povezano z rudarjenjem v dolini. Premogarji so bili dedje, očetje in sinovi, njihovi vnuki pa danes komaj kaj vedo o tem, kako so včasih delali. Če jim tudi pripovedujejo, si težko predstavljajo, da je bilo delo trdo in nevarno. Za danes bi še nekako šlo. Možnost za ogled premogovnika se tu in tam še pojavi. Rudarski muzej, prve ideje o njem v Premogovniku Velenje so vzklile leta 1994, za prve obiskovalce naj bi bil odprt že ob prihodnjem rudarskem prazniku, pa bo nekaj posebnega. Postavljen v avtentično okolje jame Škale, kjer so v Velenju leta 1875 začeli odkopavati premog in z njim zdaj sklenjujejo, z ohranjenimi objekti na površju, bo nazorno prikazal delo premogarjev nekoč in danes. Dopolnil in popestril bo turistično ponudbo območja, saj bo ogled za obiskovalce posebno doživetje.
Rudarski muzej bo nekaj posebnega (faleč naokoli tudi zato ali pa predvsem zato, ker bo postavljen v naravno okolje, v tisto, ki bo še stoletja dolgo prepojeno z vonjem po premogu. V Sloveniji in Evropi že obstojajo podzemni muzeji, vendar gre za klasične rudnike, kjer so kopali rudo, ne premog. V Evropi se s podzemnimi premogarskimi muzeji ponašajo lc v Angliji.
»Iz tistih prvih začetkov odkopavanja premoga v jami Škale je ohranjen jašek, ki še obratuje. Zgradili so ga leta 1889. S tem, ko Premogovnik Velenje zaključuje odkopavanje na tem področju, se je postavilo vprašanje, kaj z objekti, ki so služili kot servisni objekti pri pridobivanju premoga na
Marjan Moškon
površju. Vodstvo Premogovnika se je odločilo, da teh objektov ne odstranijo, ampak jih spremenjene v avtentičen muzej ohranijo zanamcem,« pravi vodja projekta Majan Moškon.
Muzej bo obsegal zunanji del, poleg jaška je ohranjena tudi strojnica, lam-parna, kopalnice in drugi objekti, ter podzemni del v globnini 150 metrov, kjer bo na skupni dolžini 1200 metrov podzemnih poti prikaz rudarjenja od začetkov do danes. Na poti se bo
Ena od scen, ki bo v rudarskem muzeju 150 metrov pod zemljo. Prikazuje začetek rudarjenja, ročni odkop premoga. Rudarji so prihajali na delo v jamo v svojih oblačilih, zaradi vročine so se velikokrat slekli, s seboj so nosli od doma tudi malico in pijačo, največkrat jabolčnik. Prizor kaže nakladanje premoga v leseni hunt s »triglcom« in orodje, ki so ga
potrebovali pri delu.
obiskovalcem zvrstilo 33 scen, opremljenih z avdio-vizualnimi efekti, ki jim bodo pričarale razmere iz obdobij, v katerih se bodo znašli. »Podzemni del rudarskega muzeja bo razdeljen v tri dele. V prvem, najstarejšem, bodo . prikazani začetki, ročno pridobivanji premoga na odkopu z lesenim podpom jem, lesenimi hunti, orodje in oblačila. Vse bo izgledalo tako kot v tistih časih, tudi oprema in predmeti bodo tisti, ki so jih uporabljali takrat. Čeprav precej opreme iz najstarejšega obdobja manjka, veliko se je je še pred idejo o postavitvi muzeja izgubilo, se tnidimo, da bi je našli čim več. Doslej smo jo nekaj dobili v Mežici in v Trbovljah, nekaj smo jo prestavili iz muzeja na gradu, tako da bomo lahko prikazali tudi prve začetke rudarjenja v jami.
Drugi del bo prikazoval obdobje med obema vojanam in prva leta po drugi svetovni vojni, ko so v premogovniku že uvajali prve elek-trostrojne naprave, transporteje, vrtalne stroje, merilne instrumente in jekleno podporje.
Tretji, novejši del, pa bo prikazoval uvajanje hidravličnega podporja in mehanizacijo, ki je rudarjem močno olajšala	delo,«
navdušeno prepoveduje Marjan Moškon. Prav toliko kot podzemni del pa bo zanimiv tudi zunanji. Že zato, ker bodo obiskovalci v trenutku, ko bodo prišli na ogled muzeja, doživljali delo premogarjev. Dobili bodo obleko, čelado, svetilko, obiskali bodo kopalnice, garderobe, posebej zanje pa bodo uredili še staro gostilno ...
Ne gre pa spregledati še nečesa, kar se snovalcem rudarskega muzeja lahko šteje v posebno čast - niso pozabili na invalide. »Ogled želimo omogočiti prav vsem, tudi invalidom na vozičkih Pot bo taka, da se bodo lahko po njej peljali.« ■ Milena Krstič -Planine
31. julija 1997
INTERVJU
KAK VAS 5
Jakob Presečnik, župan občine Mozirje:
»Brez samoprispevka na Rečici in v Mozirju ne bo šlo«
V državnem zboru je precej poslancev, ki so obenem tudi župani v svojih občinah in ta dvojnost v zadnjem času precej razvnema strasti v posameznih občinah. Bodisi z nadomestnimi volitvami novih županov, bodisi s hudimi spori med župani in občinskimi sveti. Župan in poslanec je tudi Jakob Presečnik, ki je na čelu mozirske občinske uprave, kot predsednik parlamentarnega odbora za okolje in infrastruturo pa ima veliko dodatnih zadolžitev. Da ne bo pomote, v občini Mozirje ne gre za nikakršne spore ali pregrete odnose med županom in občinskim svetom.
Za
nezdružljivost funkcij
Zakon o poslancih omogoča nepoklicno opravljanje funkcije župana, če to določa tudi občinski statut. V statutu občine Mozirje je zapisano, da je funkcija župana praviloma poklicna, s soglasjem občinskega sveta pa je lahko tudi nepoklicna. Po tej plati je torej zadeva urejena, kaj pa o tem meni župan Jakob Presečnik?
»Javno sem že povedal, da bom med pobudniki spremembe zakona o poslancih, da bi bili funkciji nezdružljivi. Menim, da je težko uspešno opravljati obe funkciji in če te spremembe ne bo, bom svoje prepričanje upošteval na naslednjih lokalnih volitvah. Povsem jasno je, da občani posebej v manjših občinah z manjšimi občinskimi upravami potrebujejo župana, saj se nanj obračajo z mnogimi problemi, ki velikokrat tudi niso v njegovi pristojnosti. Zupan ljudem svetuje v mnogih zadevah, tudi osebnih, zato mora biti prisoten veliko več, kot mu to omogoča dvojnost njegove funkcije.«
Ponedeljek naj bi bil poslancem namenjen za stike z volivci, za poslanske pisarne, v primerih županov tudi za delo v občini in mozirski župan to upošteva v največji možni meri, žal pa se zadeve zapletajo, zaradi pomanjkanja časa seveda. »Vparlamentu se je nakopilčo veliko zaostalih in drugih zadev, zato imamo sedaj včasih seje državnega zbora tudi ob ponedeljkih. Sem je treba prišteti še ostale obveznosti poslancev, v mojem primeru seveda vodenje parlamentarnega odbora za okolje in infrastrukturo. To je izjemno široko področje ministrstev za okolje in prostor ter za promet in zveze, torej imam zares veliko zadolžitev, ki terjajo ogromno časa in dela na terenu,« po-
jasnjuje svoj položaj Jakob Presečnik.
Kakšen kos
proračunske
pogače?
Zgornjesavinjske in zadrečke občine imajo v državnem zboru neposredno in posredno kar štiri poslance. V kolikšni meri lahko (dodatno) pomagajo svojemu okolju? »Jasno je, da si kaj posebnega ne moremo privoščiti. Tudi država ne more investirati le pri nas, treba je upoštevati državo kot celoto in zlasti stroko. Kar pomislimo na tista področja, ki poslancev sploh nimajo,« pravi župan in poslanec.
Kolikšen bo torej košček proračunske pogače za pet občin? »V usklajenem proračunu bo gotovo tudi delež za nas. Konkretno o cesti Ljubno -Luče. Nekaj bo zagotovo že letos, večji delež za nadaljevanje gradnje pa zanesljivo prihodnje leto. Možnosti, da bi dela nadaljevali že letos, so zaradi časovne stiske majhne in tudi osebno menim, da bo najbolje letos stvari temeljito pripraviti in na podlagi dvoletne pogodbe naslednje leto resno pričeti dela. Dveletni načrt velja tudi za posodobitev ceste do mejnega prehoda Pavličevo sedlo, ki je tudi v programu Phare, jasno pa je tudi, da smo v zadnjem času na našem področju s pomočjo države že veliko naredili in še bomo.
Podlaga za takšne obete je tudi junija sprejet interventni zakon, ki za preplastitve regionalnih magistralnih cest namenja 2, za lokalne ceste pa 1,7 milijarde tolarjev. Vtem se bo našlo nekaj tudi za nas,« pravi Jakob Presečnik.
Komunalne vojne naj bo že enkrat konec!
Letošnje leto je v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini v znamenju komunale, zlasti smeti in odpadkov, pojavljajo pa se še nove medobčinske »zadeve«. Lastno komunalno podjetje je ustanovila občina Gornji Grad in tudi upravlja osrednje odlagališče, v Gornjem Gradu in Nazarjah so ravnanje s komunalnimi
odpadki zaupali velenjskemu podjetju PUP, občini Ljubno in Luče se še nista odločili, v Mozirju pa so pred nedavnim ustanovili lastno podjetje Okolje, ki bo nadomestilo sedanje JP Komunala Mozirje, za slednje je seveda nujno opraviti še zapuščinsko razpravo med petimi občinami. Odvoz smeti in odpadkov so ponudili tudi ostalim občinam, prav tako opravljanje ostalih komunalnih storitev. Potreben je torej dogovor, ob tem pa rešiti tudi problem zaposlenih v dosedanjem podjetju, razlaga Jakob Presečnik.
Prvotni načrt skupnega komunalnega podjetja za občino Mozirje se je torej izjalovil, v Nazarjah pa so se odločili, da bodo v upravljanje prevzeli vodovodni sistem Letošč, ki s pitno vodo oskrbuje nazarsko in velik del mozirske občine. Jakob Presečnik pravi: »To je
in bo velik problem. Ne glede na občinsko mejo sta občini vsestransko povezani. Problemi seveda bodo nastajali, v konkretnem primeru vodovoda pa je vendarle treba upoštevati še skupni kanalizacijski sistem s čistilno napravo. To sta oskrbovalna sistema za obe občini, zato morata problem reševati skupno. Če se ne bosta uspeli dogovoriti, bo moralo posredovati ministrstvo za okolje in prostor, kije to dolžno storiti po zakonu. Osebno sem prepričan, da je veliko bolj pameten dogovor med občinama, brez posredovanja od drugod. Seveda pa moramo zagotoviti zelo pregledno upravljanje z obema sistemoma, da se ne bi niti slučajno primerilo, da bi katerokoli podjetje služilo na račun druge občine ali na račun občanov iz te druge občine.«
Savinjski gaj ni (pre)velik problem
Zupan Jakob Presečnik
meni, da vsi očitki iz Savinjskega gaja na račun občine Mozirje in njega osebno niso čisto na mestu. »Občinski svet je sprejel osnove za zakupno pogodbo za ta objekt in to bomo kmalu uredili Osebno velikih sporov ne vidim, če pa nisem sprejel predstavnikov vrtnarjev, je bila to izjema v časovni stiski. Velja soglasje občinske sveta, da z najemom rešujemo zadevo tako dolgo, dokler ne sprejmemo odloka o upravljanju Savinjskega gaja in dokler ne rešimo lastninskih zadev, kipa so resnično problematične."
Kako bo s samoprispevkom?
Dokaj vroča tema zadnjega obdobja sta tudi izgradnji popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji in večnamenske telovadnice pri osnovni šoli v Mozirju. Dva velika zalogaja sta to za občino Mozirje, v današnjih časih še posebej. »Za gradnjo osnovne šole je zemljišče že pridobljeno, razen majhnega dela, ki ga je treba vrniti župnišču, z njim pa smo se že dogovorili, da ga po sklenjenem postopku odkupimo, izdelana je tudi celotna projektna dokumentacija. Tudi za telovadnico že imamo zemljišče, razen majhnega dela, kije v zapuščinskem postopku, izdelava projektov pa je tik pred koncem. V občinskem proračunu smo zagotovili sredstva za letošnja začetna dela, od države pa pričakujemo sklepe o sofinanciranju. Oba objekta sta v državnih načrtih, spret pa nastaja problem državnega proračuna. Upam, da bomo v letih 1998 in 1999 deležni proračunskih sredstev. Seveda pa je popolnoma jasno, da brez samoprispevkov na Rečici ob Savinji in v Mozirju teh objektov ne bomo zgradili. Tudi kredite bo moč najemati le ob stalnih lastnih denarnih virih. V obeh krajih sicer trdijo, da bi referendum za samoprispevek uspel, če dobijo trdna zagotovila, da bodo z gradnjo zares pričeli. Če samoprispevkov ne bo, je gradnja silno vprašljiva, razen če se v obeh krajih ne dogovorijo za kak drugačen način zbiranja sredstev, kar pa je tudi vprašljivo,« meni Jakob Presečnik.
mjp
Predsednik PZS Andrej Brvar:
»Omiliti vplive množičnosti v
planinah
«
Stoletje in precej let čez je minilo, odkar so slovenski planinci v zanosu narodnostnega prebujenja in v veliki vnemi po slovenstvu v slovenskih planinah spodbujali množičnost v naših gorah. Bile so pač takšne razmere in te razmere so se kasneje bistveno spremenile. Ob vsej dobrohotnosti je prav ta množičnost v planine in njihove postojanke prinesla tudi slabosti, zlasti glede varovanja okolja.
Tega se je kmalu zavedla tudi slovenska planinska zveza in je še pred dobrim desetletjem pričela razmišljati, kako ublažiti slabe posledice vse večjega obiska v gorah. Njen prvi načrt in namen je bil razpršiti obisk v času in prostoru. Preprosto to pomeni, da je želela ljubitelje gorskega in planinskega sveta iz že kar »romarsko božjepotnih gora in postojank« preusmeriti tudi na gorska prostranstva v Sloveniji. To ji je v precejšnji meri uspelo, za planince in ljubitelje gora so postali zanimivi in privlačni tudi dolenjski, notranjski in drugi hribi ter gore, izven ožjega dela Julijcev s Triglavom ter Kamniških in Savinjskih Alp. S skrbjo za večjo usposobljenost in boljšo opremljenost ljubiteljev planinskega in gorskega sveta so dokaj uspeli in obiske gora »raztegnili« na vse letne čase, čeprav planince prav pri tem čaka še veliko dela in naporov.
Ob večji varnosti v gorah pa želi slovenska planinska zveza zagotoviti tudi večjo skrb za okolje. Tako je že leta 1990 pričela oblikovati načrt ekološke sanacije planinskih postojank. Brez lastnih izkušenj na tem kočljivem področju je poiskala pomoč pri uveljavljenih strokovnjakih v nekaterih razvitih evropskih državah, prav v tem času se veseli dobrodošle pomoči avstrijske vlade in razumevanja slovenskega ministrstva za okolje in prostor, dosežki so že vidni, novih nalog pa je kljub temu veliko. Kakorkoli že, prvi uspehi in izkušnje z njimi veliko obetajo.
»Na nesrečo s(m)o poskušali v gore prenesti standard iz doline in na vso srečo je ta poskus propadel,« pravi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar in nadaljuje: »Že pred leti so strokovnjaki ugotovili, da najpomembnejša strateška surovina v naslednjem tisočletju ne bo več nafta, temveč zdrava pitna voda. Pri tem je seveda izjemno pomembno dejstvo, da je večina izvirov vode v Sloveniji prav pod planinskimi postojankami. To moramo upoštevati in tudi že ukrepamo. S polnim zagonom smo pričeli projekt ekološke sanacije planinskih postojank in pri tem že beležimo spodbudne dosežke.
Že 29 planinskih postojank si zagotavlja potrebno energijo s sončnimi celicami in v petih smo že uvedli suha stranišča. Ta načrt uresničujemo naprej, poskrbeli pa smo in še bomo tudi za dodatne ukrepe. Vsekakor želimo odpraviti pranje perila v postojankah, zato imajo planinci, ki rjuhe prinesejo s sabo, v kočah popust. Najbrž se bo že v prihodnjih letih zgodilo, da bodo morali planinci pri oskrbniku rjuhe kupiti, če jih ne bodo imeli s sabo. Zaradi zmanjšanja odplak smo namerno osiromašili ponudbo jedi v planinskih postojankah in jo omejili na najnujnejše jedi, na pravo planinsko hrano pravzaprav,« poudarja Andrej Brvar.
Predsednik slovenskih planincev je vesel udeležbe programa Phare, prav tako razumevanja slovenskega ministrstva za okolje in prostor in v tem trenutku je posebej zadovoljen s pomočjo vlade in strokovnjakov iz sosednje Avstrije. Skupno so namreč že pričeli projekt ekološke sanacije 31 planinskih postojank v Karavankah ter Kamniških in Savinjskih Alpah. »Dodatno sem zadovoljen tudi ob dejstvu, da se projekt sanacije širi iz Julijskih tudi na Kamniške in Savinjske Alpe, saj si to zaradi svojih lepot in zgodovinskega pomena tudi zaslužijo,« dodaja predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar.
mjp
11.11 Illl 11III

Ljubno ob Savinji
Občinski praznik, 750-letnica in flosarski bal
Na Ljubnem ob Savinji bodo v soboto in nedeljo z že 37. flosarskim baloni sklenili desetdnevne prireditve, ki jih namenjajo 750 - letnici prve omembe Ljubnega v pisnih virih in letošnjemu prazniku občine Ljubno, lepo dejstvo je, da so vse prireditve izvedli in na njih sodelovali domačini sami ter se tako predstavili sami sebi in mnogim obiskovalcem. Precej razstav, kulturnih in drugih nastopov so in bodo do konca tedna še pripravili. Med ostalim so v ponedeljek zvečer slovesno predstavili bogato opremljeno in obsežno knjigo o zgodovini Ljubnega , v torek so na občinski hiši odkrili spominsko ploščo Celjski legiji Maistrovih borcev, na bregu ob Savinji pa dva spominska kamna, ki pričata o višini vode ob katastrofalnih poplavah v letih 1730 in 1990, sreda je bila v Radmirju namenjena otrokom, njihovi ustvarjalnosti in veselju.
Danes, v četrtek, bodo na prostoru ob Savinji izvedli veliko kresovanje z nastopom domačih godcev v čast jutrišnjemu občinskemu prazniku. Slavnostna seja občinskega sveta bo tako jutri, v petek ob 19.00, ob 21.00 pa bo v središču kraja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku in 750 - letnici, ki jo pripravljajo še posebej skrbno in veselja tudi ne bo manjkalo.
Zadnja dva dni v tednu se bodo razvedrili v družbi Ijubens-ki flosarjev na že 37.flosarskem balu. V soboto bo ob Savinji družabni večer s flosarji in velikim ognjemetom, v nedeljo ob 15.30 pa bo udiranje flosa s flosarskim krstom in ostalimi zanimivostmi.
■ JP
r~-----------------------------------------------1
Županja občine Ljubno Anka Rakun:
»Obletnica je obveza za
prihodnost«
Na Ljubnem ob Savinji v teh dneh slavijo 750-letni-co prve omembe kraja v pisnih virih, v petek bodo proslavili letošnji praznik občine Ljubno, slavje pa v soboto in nedeljo sklenili s 37. flosarskim balom. Veliko praznovanje je to, ob tem pa je županja Anka Rakun povedala naslednje:
»Star pregovor pravi - bodimo skromni, saj je bilo veliko narejenega, še preden smo se mi rodili. Čestitam vsem krajanom Ljubnega ob 750-letnici, kolikor je preteklo od prve omembe kraja v pisnih virih. Bogata je naša preteklost, tista, ki smo jo in še bomo v teh dneh priklicali na svetlo. In ta preteklost nas toliko bolj obvezuje za prihodnost. Sama sem ji zavezana še posebej, a se uresničevanja zadanih ciljev res ne bojim. Zakaj ne? Ker vem, da mi bodo pri trdem delu pomagali dobri in marljivi domačini. Ti se bodo najbolj izkazali prav ob prazniku, kajti njihova pozornost in sodelovanje se kaže tudi v tem, da so in bodo prisotni na prav vseh prireditvah v desetih dneh, da jih bodo sooblikovali in izvedli.
Se enkrat čestitam kraju in krajanom ter upam, da se bomo v času praznovanja in tudi kasneje dobro počutili in še lepše razumeli; vsem čestitam tudi ob prazniku občine Ljubno, vsem občanom in gostom ter bralcem Našega časa in poslušalcem Radia Velenje pa velja povabilo na vse prireditve do 3. avgusta.«
Peti dan turizma na Solčavskem
GD Šmartno ob Dreti
Prapor za devetdeset letnico
Lepega vremena v soboto zvečer in pozno v noč so se posebej razveselili gasilci v Šmartnem ob Dreti, pa seveda številni gostje, obiskovalci in krajani. Gasilci so namreč obeležili 90 - letnico svojega društva. V zadnjem obdobju so se izkazali s temeljito prenovo svojega doma, pri čemer sta jim bila v veliko pomoč Telekom in krajevna skupnost, ki sta v njem dobila nove prostore, obletnico pa so proslavili z razvitjem novega društvenega prapora.
V prijetnem okolju lepo urejenega rekreacijskega središča Račnek so se zbrali številni gasilci, gostje in krajani. Prava množica krajanov je za prapor prispevala žebljičke, trakove pa so pripeli občina Nazarje, krajevna skupnost Šmartno ob Dreti Pizzeria Turky in trije krajani skupaj. Seveda so pregledali preteklost društva in obljubili še boljše delo v prihodnje, podelili zahvale, priznanja in odlikovanja, k slovesnemu vzdušju je veliko prispevala godba Zgornje Savinjske doline, o vedrem vzdušju pozno v noč pa tudi ni moč dvomiti.	■ jp
Prejšnji prapor bo spomin na pretekle uspešne čase, sedanji
je obet za še večje dosežke
Rečica ob Savinji
Lovsko srečanje na Stonu
Člani rečičke lovske družine ob svojem domu na Stonu, visoko nad dolino in v osrčju lepega gorskega sveta, že veliko let prirejajo veselo in razvedrilno srečanje za vse lovce in krajane. Tudi letos je bilo pestro in zanimivo - v vlečenju vrvi, malem nogometu na planinskem pašniku in streljanju z zračno puško so se pomerile ekipe iz krajevne skupnosti Rečice in bližnje okolice. Zagrizenih, športnih in razvedrilnih »bojev« je bilo veliko, zmagovalci pravzaprav niso najbolj pomembni, pomembno je druženje veselih ljudi dobre volje.	■ jp
Vlečenje vrvi ima veliko pasti ali samo eno samo.
Radmirje
Pet novih cestnih odsekov!
Prejšnja sreda je bila za vas Radmirje velik dan. Z veliko lastnega dela in prispevkov ter z izdatno pomočjo občine Ljubno so namreč sklenili obsežno akcijo posodabljanja krajevnih cest in se tako po dolgih letih spet upravičeno veselili napredka na cestnem področju. Kdor čaka, dočaka, so dejali in zadovoljni in ponosni odprli kar pet odsekov z asfaltno prevleko. Temu je treba dodati, da so v občini Ljubno letos na tem področju postorili res veliko, saj so podobne odseke že prej odprli na Ljubnem in okolici in v petek še v Okonini. S tem so pri-
dobili novih 6.000 kvadratnih metrov asfaltiranih cest v skupni vrednosti 10 milijonov tolarjev. Od tega jih je 6 prispevala ljubenska občina, 4 pa krajani s svojim delom in prispevki.
V Radmirju je dela usklajeval Franc Terbovšek, sicer občinski svetnik na Ljubnem, ki je ob tem veselo povedal: »Res, to je za nas vse v Radmirju velik in lep dan. Hvala krajanom za pridno delo in prispevke, hvala županji za njeno razumevanje, spodbude ter vses-transko pomoč, hvala tudi občinskemu svetu, kije pravilno ocenil, kam vložiti sicer pičla
Ljudje so bili veseli in županja Ljubnega Anka Rakun je z zadovoljstvom prerezala trakove
proračunska sredstva. Moja želja je, da bi nas nove ceste povezovale ne le prometno, temveč tudi človeško, kar naj bi bila nova kvaliteta v naših medsebojnih
odnosih in s tem največja pridobitev. Naj se solidarnost izkaže tudi ob bodočih naporih za napredek našega kraja.«
Mjp
Nova Štifta
Veselje gasilcev in krajanov
Konec minulega tedna je bilo slovesno in veselo v Novi Štifti. Člani domačega gasilskega društva in vsi krajani te v hribih razprostranjene vasi so z lepo slovesnostjo blagoslovili in krstili novo kombinirano gasilsko vozilo, najbolj primerno za te kraje in razmere. Vredno je 78.000, ki so jih zbrali s pomočjo občine Gornji Grad, Uprave za zaščito in reševanje in podjetja Sintal, največ pa so seveda prispevali člani gasilskega društva in krajani.
Podelili so seveda tudi priznanja in odlikovanja ter se poveselili kot se za gasilce in z njimi zadovoljne krajane spodobi.
MlP
Krst za dušo in srce in za večjo varnost pred požari
Lep obet za še lepše
jubileje
Turistično društvo Solčava je sodelovanju z vsemi dejavniki v Solčavi in Logarski dolini ter krajani v soboto in nedeljo petič zapored izvedlo svojo vsakoletno prireditev »dan turizma na Solčavskem.« Peta obletnica je morda na prvi pogled skromna, vendar so v Solčavi vsako leto pridno bogatili svojo prireditev, letošnja izvedba pa z vso svojo raznolikostjo zares obeta še višje jubileje in še lepše prireditve.
Resničen prikaz kurjenja oglja je mnoge pritegnil in nikogar
razočaral
Najbolj odmeven je bil gotovo sobotni prikaz nekdaj zelo znane solčavske ohceti z obveznim in zanimivim šranganjem ter vsem, kar k ohceti sodi. Če si je kdo v Logarski dolini privoščili nekaj minut hoje po senčnem gozdu gaje gotovo pritegnilo kurjenje oglarske kope, oglarji pa so vsakega zadovoljili z zanimivimi pripovedmi. Na ogled so bile najrazličnejše razstave, od domačih ročnih del in jedi, do zdravilnih zelišč, gob in lovskih trofej, lepa je bila razstava likovnih del Zdravka Bruneta, pestra je bila ponudba rekreacije, domačini do dobro predstavili tudi lepote Solčavskega v celoti.
Dolgčas gotovo ni bilo nikomur od številnih obiskovalcev, tudi v nedeljo popoldne ne, ko so ob dobri ponudbi in razigranem Viliju Resniku vsi zares uživali.	■ jp
Razstave v zadružnem domu so tudi privabljale pozornost
--, .Bi-
Pri Francu Pečovniku v Ravnah se bodo v nedeljo srečali čebelarji
i KS Ponikva pri Žalcu
Vse manj čebel -■ kaj pa čebelarjev?
V nedeljo, 3. avgusta, ob 16. uri bo pri čebelarju, častnem predsedniku čebelarske družine Ravne Francu Pečovniku, začelo brenčati. Na tradicionalnem srečanju, ki ga že vrsto let pripravlja družina, ena aktivnejših ne le v Dolini, ampak tudi širše, se bodo zbrali domači čebelarji, prišli pa bodo tudi od drugod in najbrž bo med njimi spet veliko tistih, ki se sami s čebelami ne ukvarjajo, jih pa njihovo delo, razmišljanje, znanje in izdelki zanimajo. Konec koncev bo na srečanju poskrbljeno tudi za ples, to, da ne plešejo radi samo čebelarji, pa se tako ve. Čebelarji bodo lahko prisluhnili strokovnemu predavanju, se preizkusili vkvizu (tega Ravenčani prirejajo že deset let zapored, v njem pa se pomerijo stari in mladi čebelarji) ali, če niste ravno čebelar, na medenem srečelovu ...
Čebelarska družina Ravne šteje 80 članov, vodi pa jih predsednik Karel Centrih.
Zanimivo, da predsednik ni Ravenčan, živi v Velenju na Gorici, kjer ima tudi nekaj panjev čebel, nekaj pa v Topolšici. A če je v človeku prisotna ljubezen do teh mar-liivih živalic, potem tudi kraji in razdalje niso ovira. Čebelarji imajo radi naravo, od nje je odvisno, kakšen in kako zdrav bo izdelek. »Tudi mi čutimo, da se v tem ravenskem delu proti Smrekovcu, Uršlji gori, Šentvidu, Zavodnji, suši smreka, tako se suši tudi cvetje. Zato nas živo zanima vse, kar se v naravi dogaja in zato si tudi prizadevamo, da ohranimo to čim manj poškodovano. Predvsem kemija nam rada naredi kaj škode in ljudje, ki denimo škropijo sadno drevje v nepravem času. Čebelarji pa opažamo tudi, da je vse manj čebel. Naj navedem podatek: pred šestimi leti smo imeli še 3.004 panje, danes ji nimamo več niti 2.000,« pravi Karel Centrih.
Pri delu s čebelami ne gre brez znanja. Vsako leto zato
&
4jfi |
Kare/ Centrih : »Pripraviti takšno srečanje je zahtevno. Zato si čebelarji najbolj želimo, da bi nam ob strani stalo vreme.«
na srečanju poskrbijo za kakšno zanimivo predavanje. Doslej jim je različna znanja posredoval prof. Edo Senegačnik. » Tokrat pa se nam bo pridružil mlad in ambiciozen veterinar in čebelar iz Vojnika, ki je obenem tudi naš pospeševalec.«
Člani čebelarske družine iz Raven bodo najtTolj veseli, če bo v nedeljo med njimi veliko ljudi. Pravijo, da vabijo medse prijatelje narave in ljubitelje dobre volje. Takih ljudi pa je, verjamejo ravenski čebelarji, veliko.
■ Milena Krstič - Planine
I
I
I
Šole ne marajo čebelarjev?
Predsednik družine Karel Centrih je malo zagrenjeno ugotavljal, da se je v zadnjih letih med mladimi marsikaj spremenilo. Šole se za čebelarjenje ne zanimajo več in vse manj je tistih, ki bi bili pripravljeni za to navduševati mladež. Na šoštanjskih šolah so v zadnjih letih propadli trije čeberski krožki (dva v Šoštanju in eden v Ravnah), ki so bili v času, ko jim je bil mentor Franc Hudomal in tudi prej izjemno uspešni. Zdaj na šolah menda pravijo, da to ni v programu in da se jih to ne tiče. Škoda.
Slovesno ob krajevnem prazniku
Prebivalci krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu so minuli konec tedna praznovali svoj krajevni praznik. Za boljše poznavanje oziroma orientacijo je potrebno povedati, da leži ta dokaj razvejana krajevna skupnost na severnem obrobju Savinjske doline in le dober streljaj nad poznano kraško jamo Pekel. Od kar nekaj krajevnih znamenitosti velja omeniti zanimiv podeželski muzej in svoje dni zelo čist in uporabljen potok Ponkvico, ki izvira tik pod vasjo. Po slabem kilometru poti po površju ponikne na Loškem polju in zopet priteče na dan v jami Pekel v obliki 4 metre visokega slapu, ki danes, ko je urejen dostop do njega, predstavlja eno od številnih zanimivosti te jame.
Novo cesto je odprla najstarejša krajanka tega zaselka, 78-
letna Marija Vasle.
Za uvod v praznovanje krajevnega praznika so se domačini skupaj z gosti, med njimi je bil tudi žalski župan g. Milan Dobnik, zbrali v tamkajšnjem domu krajanov, kjer jim je domači moški pevski zbor skupaj z recitatorji in člani folklorne skupine, slednji so nastopili kasneje na "terenu", pripravili krajši, a prisrčen kulturni program. Krajevni župan g. Ivan Jelen je v svečanem nagovoru orisal delo in dosežene rezultate v minulem obdobju. Ti po njegovih besedah niso tako skromni, saj so kljub številnim preprekam, s katerimi se srečujejo in so na prvem mestu tiste finančnega izvora, izpeljali vse, kar so načrtovali. Še vedno pa jih čaka veliko dela. Tako med drugim želijo v kraj napeljati kabelsko televizijo in zamenjati dotrajane orgle v domači cerkvi. Kot prednostna naloga pa jih čaka rekonstrukcija povsem dotrajane krajevne ceste od Vodosteča do križišča Šentilj - Ponikva. V dolgoročni plan pa so zapisali tudi napeljavo vodovoda v zaselek Podkraj. Prav slednja naloga pa bo zaradi dokaj redko poseljenih gospodinjstev, kar celoten projekt precej podraži, težko uresničljiva.
To trditev je kasneje potrdil tudi župan g. Dobnik. Ob tej priliki so najzaslužnejšim posameznikom podelili krajevna priznanja. Višek svečanosti pa je bila predaja namenu zelo lepo urejene avtobusne postaje v zaselku Studence in nekaj več kot kilometer asfaltirane ceste do domačij Gmajšek in Flenač. Blagoslovitveno svečanost je opravil njihov rojak g. Milan Jezernik, ki že več kot 50 let živi v Vatikanu in je v vseh teh letih naredil veliko za dobrobit svojega rojstnega kraja Gornje Ponikve, kakor se je ta kraj nekoč imenoval.	■ mh
Stanke niso kar tako pustili
Marsikje, predvsem na podeželju, še vedno negujejo stari običaj šranganja. Ko želi ženin skupaj s svati nevesto odpeljati v drugi kraj oziroma v drugo faro, mu postavijo pregra-jo ali šrango in ne pustijo ga naprej, dokler neveste ne odkupi.
Tudi plešivški fantje prešnjo soboto niso zlahka pustili iz svojega kraja sokrajanke, neveste Stanke Klančnik, po katero je prišel ženin Zvone Liker z Velikega Vrha (občina Šmartno ob Paki) s svati.
Za cvetlico z njihovega vrta so zahtevali kar debelo mošnjo tolarjev, saj jim je ženin napravil precej škode, kot so povedali ob navzočnosti velikega števila krajanov, ki so z zanimanjem, zlasti mladi, spremljali ta dogodek: pohojena trava, ukraden zrak, ki ga je dihal, ko je hodil po vrtu, preganjena divjad, zastrupljen zrak, ki gaje ženin zastrupljal s svojim avtomobilom, oprašena pročelja hiš mimo katerih se je vozil v kraj, odškodnina za stražo, ki so jo morali postaviti, da so ga zalotili... Odškodnina je bila astronomska, zato so sledila precej dolga pogajanja
ženina in njegove priče s plešivskimin fanti. Na koncu so se le zgli-hali. Domače fantovsko vrtnarsko društvo je nevesti izročilo tudi lepo darilo in ji zaželelo veliko sreče na novi poti.
■ vos
Zlatoporočenca Katarina in Anton Seher. Njej je bila priča nečakinja dr. Marjanca Sreš - Žerdin (pred pol stoletja je bil Katrinina priča njen pokojni oče), njemu ponovno Emil Vojtkovsky, tako kot pred 50. leti v
Murski Soboti.
prehojeno pot mnogih rodov. Gospa Katarina je s svojo milino in toplino iskala ravnovesja med interesi in cilji družinskih članov. Dom je postal prav po njeni zaslugi neprecenljiva vredno-
ta in vir resnic,« je med drugim v svojem svečanem nagovoru zlato-poročencema poudaril župan mestne občine Velenje.
Naj bo še dolgo tako, pa jima voščimo v Uredništvu. ■ mkp, foto: vos
Zlatoporočenca Katarina in Anton Seher
Botrinstvo že deluje
Pol stoletja skupaj. Uradno. Spoznala sta se že deset let prej v Ljubljani, kjer je bila ona, Katka, rojena Sreš, uslužbenka, on, Anton Seher pa študent. Poročila sta se 26. julija 1947 v Murski Soboti. Natanko 50 let kasneje, v soboto, 26. julija, pa sta si v Velenju, v dvorani glasbene šole ob prisotnosti mnogih, kiju imajo radi in ju spoštujejo, rekla še enkrat da. Ta odločitev je bila kratka in jasna, o njej in o minulih letih pa so tkali spomine kasneje, v veliki družbi, v vili Široko v Šoštanju. Na zlati poroki jim je zapel kvartet Mavrica Kje so tiste stezice in Rož, Podjuna, Žila, je odmevalo v prostoru. »In, ko so se oglasile še orgle ... To nam bo za vedno ostalo v spominu ...,« je ves pod vtisom jubileja pripovedal dva dni kasneje zlato-poročenec.
Dogodek so ozaljšale številne čestitke in stiski rok. Zupan Srečko Meh se je z dopusta vrnil dva dni prej, da ju je lahko še enkrat poročil.
Telegram jima je poslal Milan Kučan, predsednik države. »Vidiš, botrinstvo (Anton Seher je bil boter predsedniku ob njegovem častnem skoku čez kožo, op. avto/ja j že deluje,« je čestitko ženi na kratko pokometiral Anton.
Anton Seher se je rodil v Borovljah na Koroškem, z družino pa se leta 1920 samo tri tedne po plebiscitu, preselil na Senovo, Katarina je iz Bratoncev. »Kako ste napisali,« je vprašal. »Bratoncev? Dobro, tako je knjižno. Rekel pa sem iz Bratonec. Smeli bi napisati tudi tako,« je pojasnil.
Devet dni po poroki je moral on, diplomirani inžiner rudarstva, po cesarskem dekretu v službo v bosanski Kakanj, od tam, kjer se je leta 1949 rodila hči Ana Katarina, je pot mlado družino leta 1951 zanesla v Miljevino pri Foči, kjer se je tri leta kasneje rodila Margareta, leta 1962 so bili že v Mostaiju in dve leti kasneje v Velenju. Tri vnuke imata Primoža, Tjašo in Andrejo. »Vse bi še šlo, če bi bilo dovolj časa, tega pa je vedno premalo, «je tarnal Anton. »Od 1. julija letos teče že 10. leto, kar se ukvarjam z
zgodivno Premogovnika Velenje. Obsežno delo je to. Za drugo knjigo imam pripravljenih že 950 tipkanih strani, računam, da bo izšla spomladi prihodnje leto. Žena je morala zaradi nastajanja knjige prevzeti ševilna druga bremena. Tolikokrat bi rada šla na kunta - kinte, pa mi prigovarja, greva, greva ...A nekako ni časa. Tudi, če grem, so moje misli drugje.«
Več časa bo, ko bo knjiga zunaj. Če si gospod Seher že pred tem ne bo omislil kaj novega. Saj bi bilo konec koncev škoda, če bi svoje znanje, izkušnje, modrost, hranil samo zase.
»33 let je družina Seherjev vpeta v življenje Šaleške doline. Antonov prispevek v razvoju Premogovnika Velenje je neprecenljive vrednosti. Mlajšim rodovom je s svojim natančnim in temeljitim raziskovanjem zgodovine premogovništva omogočil vplogled na težko, a smelo
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Šolske knjige
Ne odlašajte z nakupom!
Čeprav je čas počitnic, ko si šolarji oddahnejo od kon-trolk, zaključnih izpitov, mature in drugih šolskih obveznosti, pa je tudi čas priprave na novo šolsko leto. Šolarji, predvsem pa njihovi starši, se soočajo z novo skrbjo, kdaj in kje kupiti šolske knjige.
Kot vsako leto je na tem področju dejavnih več ljudi. Mladinska knjiga in Kulturnica sta tudi letos sprejemali prednaročila, tako da bodo tisti, ki so knjige in delovne zvezke že naročili, te dobili okoli 15. avgusta. Takrat bo razvidno, ali jih bo dovolj ali ne. Vendar, kot pravi Robert Polnar, vodja poslovne enote Mladinska knjiga, računajo, da letos pri dobavi ne bo težav, saj so cene vseh učbenikov že določene. Prejšnja leta je ravno zaradi teh prihajalo do spora med državo in založbami, saj Ministrstvo za kulturo določa cene, s katerimi pa se založbe pogosto ne strinjajo in zato zaustavijo tiskanje ali zadržujejo knjige ter s tem izsiljujejo višje cene. Ker so cene, ki se gibljejo okoli 30.000 tolarjev za komplet učbenikov in delovnih zvezkov, vnaprej določene s strani države, knjigarne ne morejo dajati popustov. Zato pa vam v Kulturnici ob večjem nakupu podarijo nagrado, v Mladinski knjigi pa imate možnost plačila na tri ali štiri čeke.
Tisti, ki knjig še niste naročili, lahko to storite v Kulturnici, kjer še vedno sprejemajo prednaročila za zamudnike. Potrebno čtivo pa lahko kupite tudi brez naročila, tako v obeh velenjskih knjigarnah kot tudi na stojnici na Cankarjevi, kjer prodajajo rabljene knjige do petdeset odstotkov ceneje ter imajo na zalogi vse za osnovne šole in nekaj za srednje. Slednje je tudi težje dobiti, saj večina učencev hrani učbenike za maturo, knjigarne pa imajo te literature manj kot osnovnošolske, ker srednje šole še niso izdelale natančnih seznamov.
Povpraševanje po knjigah trenutno še ni veliko, vendar prodajalci priporočajo, da z nakupom pohitite vsaj do 1. septembra za osnovne šole in do 10. septembra za srednje, sicer lahko katero izmed knjig razprodajo in je kasneje ni moč naročiti, ker založbe tiskajo le
Kulturnica (zgoraj) in stojnica na Cankarjevi (spodaj).
toliko, kolikor predvidevajo, da je potrebno. Da ne bi prišlo do pomote pri nakupu, priporočajo tudi, da prinesete s sabo seznam
13.
poletne kulturne prireditve
Velenjski grad, petek, 1. avgusta 1997, ob 20.30
KONCERT
Moški pevski zbor Rothenbach Allgiiu (VVengen)
Dirigent: Peter Kurzemann
Moški pevski zbor Kajuh Velenje
Dirigent: Janez Kolerič
Moški pevski zbor iz Rothenbacha blizu Wengena obstaja že 15 let. Dirigent Peter Kreuzemann je z zborom posnel tudi CD ploščo.
Njihov repertoar obsega pesmi evropskih narodov in nemške narodne pesmi. Zbor je v Velenju gost Moškega pevskega zbora Kajuh, ki bo zapel gostom v pozdrav.
Vstopnine ni!
predpisanih knjig za določeno šolo, saj šole v svojih programih uporabljajo za isti letnik različne knjige, kar je razvidno predvsem pri tujih jezikih.
Ker pa knjige v Sloveniji niso ravno poceni šport in ker nekateri nimajo seznamov ter bodo jeseni še vedno brez potrebnega čtiva, šole tudi letos organizirajo izposojo. Takih knjig sicer ni dovolj za vse učence, so pa vsekakor dosti cenejša rešitev, če jih drugje ne dobite.
Izbiro torej imate. Ali kupite nove ali stare knjige ali pa sijih preprosto izposodite, samo pravočasno se je potrebno odločiti in pozanimati zanje, da ne ostanete praznih rok.
M Julija Kočar
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU
Moka T 500-25/1 kg	59.90	Pomarančni džus 2 I	225.00
Sladkor 50/1 kg	115.90	Jeruzalemčan 12/1 I	419.90
Testenine 500 g	89.90	Pivo zaboj	2.619.00
Čokolino 1 kg	689.90	Weisser riese 3,6 kg	699.90
Riž Splender 1 kg	119.90	Detergent za posodo 1,5 I	169.90
Kompot breskev 850 g	159.90	Prašek Persil 6 kg	1.599,00
Olje zvezda 12/11	164.90	Toal. papir 10 rol	249.00
Kis za vlaganje 3 I	359.90	Kotni brusilnik kb69a	10.990.00
Pokrovi za vlaganje	439.90	Krmni ječmen	31.90
Sadni sirup 31	599.00	Krmna koruza	31.90
NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIV0, VIS0, IN EUR0CARD-0M.
***
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!
***
ID DSd
0.0..
BODITE ZVEST) VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra!
T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE VTERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LET0VAN3E NA KOPAH ▼ LETNA KARTA ZA TENIS
_ IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
>
§ K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
||	▼ TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila,
s= § čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
SS S	T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila,
.=§ S pijače, gospodinjski pripomočki
S §	T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina,
g g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela
S tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, 5 S ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
% g	T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje/moška, ženska in 3 s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
||	T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje S s /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
|§	T TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje/diskont § ^ pijač, papirna galanterija, pisala/
Likovniki med
potrošniki
V območni pisarni Zveze potrošnikov Slovenije v Velenju že od odprtja razstavljajo svoja dela člani Društva šaleških likovnikov.
Razstavljalci Arpad Šalamon, Irena Guček, Iztok Sovine in sedaj Ana Ojsteršek so doslej skupno postavili na ogled že več kot 50 del in s tem popestrili in poživili ambient.
M J- Pelko
Del ciklusa razstave Ane Ojsteršek.
Rogla
Srečanje voznikov Slovenije
V organizaciji Zveze ZSAM Slovenije in predvsem ZSAM Zreče, je bilo minulo nedeljo pri hotelu Planja na Rogli 6. srečanje voznikov Slovenije, v okviru tega pa je razvitje prapora ZSAM Zreče.
Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Janez Dolenc, ki je poudaril bistvene probleme šoferskega poklica in članstva v Zvezi ZŠAM Slovenije ter prednosti, kijih tako povezani poklicni vozniki in drugi delavci v prometni panogi lahko uveljavljajo. Ostro je kritiziral vladne organe in pristojna ministrstva, ki ne razumejo, da so promet in transport, prometna varnost in razvoj Slovenije nedeljivo povezani s statusom poklicnega voznika, cestno-prometno varnostjo in razvojem tega dela gospo-
darstva.
Po povorki uniformiranih članov in članic ZŠAM Slovenije, v kateri so sodelovali tudi člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline, Žalec in Velenje, so se udeleženci prijetno zabavali v lepem vremenu in ob številnih možnostih rekreacije.
Slovenski šoferji se bodo letos sestali še enkrat, 6. septembra, v
Nm cm Mestu na Tradicionalnega srečanja slovenskih voznikov na Rogli so se udeležili tradicionalnem	tu{J/ č/an(- ZSAM zgornje Savinjske doline, Žalca in Velenja
državnem tekmovanju poklicnih	. , , , , v voznikov in avtomehanikov, n(f1 dokazovalo lepo število regije.
kjer bo svoje znanje in spret- tekmovalcev iz sirse celjske	■ Jože M,k!avc
31. julija 1997
KULTURA, PORTRET
MAŠ CAS 9
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Novi glasovi
Časopisna in radijska redakcija je bila v zadnjih dneh julija dodobra zdesetkana. Nič čudnega, druga polovica julija je čas, ko bi bili radi vsi na dopustu. Tisti, ki smo ostali, se tudimo po najboljših močeh.
Na pomoč za ta čas smo priklicali nekaj mladih, ki so s svežimi idejami in drugačnim pristopom popestrili medijski prostor. Julija Kočar, Peter Lojen in Edin Biščič so pisali in snemali. Julija Kočar je pri tem ugotavljala, da Velenjčanov poleti že tako ni veliko doma, da pa tudi tisti, ki so, niso kaj prida zgovorni. Povedali bi še že kaj, ko pa je treba dodati še ime in morda fotko, če gre za anketo, je pa že težje. Hočejo in želijo biti in ostati anonimni ter imeti svoj mir.
Med radijskimi moderatorji pa ste najbrž že osvojili nekaj novih glasov tistih, ki so bili na zadnji avdiciji Radia Velenje najuspešnejši in so dobro opravili tudi potrebno šolanje za pred mikrofon, Majo Sopolšek, Karmen Petek in Marka Milešiča. Veliko časa za uvajanje niso imeli, dani so bili v program in vsi po vrsti so se odlično znašli.
Julija Kočar, naša nova poletna moč. Absolventka novinarstva se je že med študijem veliko preizkušala. Najraje dela, je rekla, za otroke, zato občasno sodeluje tudi s PIL-om.
Gostovanje v Dalmaciji
Lep zaključek uspešne sezone
Za Mešani pevski zbor Celeia iz Celja, ki v svojih vrstah združuje pevce iz Celja, Žalca, Gomilskega, Šempetra, Šmartnega ob Paki, Vinske Gore in Velenja, bo ta sezona ostala res nepozabna. Ob častitljivem jubileju, 25-letnici delovanja, je pod strokovnim vodstvom dveh Velenjčanov, novega zborovodje Matjaža Kača in ob pomoči profesorja magistra Žličarja zbor v svoj repertoar vključil kar trideset novih pesmi. Nov repertoar so pevci predstavili kar na trinajstih koncertih v tej sezoni, ob jubileju pa so izvedli tudi tri uspešne jubilejne koncerte, katerih gostje so bili člani dalmatinske klape Mastrinka iz Splita.
Za zaključek naporne sezone pa je zbor čakala še ena preizkušnja. Skupaj z moškim oktetom Voglarji iz Vinske Gore, ki ga vodi isti zborovodja, se je namreč odzval povabilu prijateljev iz Dalmacije in se v začetku tega meseca podal na štiridnevno gostovanje v Split in okolico. Bila je to nagrada vsem pevcem za uspešno in predano delo v sezoni,
I____________
prav tako pa tudi predstavitev naše, slovenske pesmi domačinom ter tujim gostom in turistom, ki so z veseljem prisluhnili.
V	Splitu so bili pevci prvi večer gostje slovenskega društva Triglav Split, ki združuje približno štiri tisoč tam živečih Slovencev. S solzami v očeh so pozdravili slovensko pesem, slovenski konzul v Splitu pa je za vse pripravil sprejem in se prisrčno zahvalil.
V	petek je zbor skupaj z oktetom Voglarji in domačo klapo Mastrinka z dveurnim koncertom v Kaštel Starom, sodeč po članku v Slobodni Dalmaciji, nadvse uspešno otvoril "Letnje
kaštelanske večeri".
Zadnji večer je bil nekaj posebnega. Ne samo zato, ker je ravno na ta dan slavil svoj rojstni dan predsednik zbora g. Andrej Božiček, pač pa tudi zato, ker je zbor v Kaštel Lukšiču na svojem zadnjem nastopu v sezoni resnično dokazal, da pesem privabi solze v oči, če je zapeta s srcem. Ta večer se je pesem tudi po koncertu razlegala še dolgo v noč, saj sta tako Mešani pevski zbor Celeia iz Celja kakor oktet Voglarji iz Vinske Gore s tem zadnjim koncertom zaključila ne samo gostovanje, pač pa tudi doslej najuspešnejšo pevsko sezono.	■ žb
se
• • ■

31. malega srpana

Leta 1956
Na današnji dan pred enainštiridesetimi leti je izšel Velenjski rudar. Izmed številnih člankov smo za naš današnji prispevek izbrali članek z naslovom "Mlada godba":
"Na proslavi Dneva rudaijev smo imeli priliko poslušati prvo javno izvajanje mladih članov rudarske godbe. Sodeč po obrazih poslušalcev in aplavzu so mladi godbeniki navdušili prisotne. Mladinska godba na pihala se je ustanovila pred osmimi meseci. Mladinci so dobili inštrumente, ki jih je nabavil rudnik iz sredstev sklada za prosto razpolaganje. Inštrumenti sicer niso novi, toda so uporabni. Teoretični in praktični pouk jim je nudila Glasbena šola preko svojih inštruktorjev. Največ zaslug za tako dober in hiter uspeh gre kapelniku tovarišu Grebenšku. Neutrudno je vadil svoje fante in tudi uspel.
Na svojem prvem nastopu
so izvajali za njih precej težka dela. Slišali smo v njih izvedbi valček "Na Polabi", koračnico "Turino"inpotpuri iz Verdijevih oper. Želimo mladi godbi, da bi se še naprej tako uspešno in s tempom razvijala."
Rudarska godba na pihala ima v Velenju že dolgo in bogato tradicijo.
Leta 1962
"Okrajno šahovsko prvenstvo v Velenju" je naslov članka mariborskega Večera:
" Velenjski šahisti so včeraj začeli okrajno prvenstvo, na katerem sodeluje 8 društev iz celjskega okraja. Posamezniki se borijo za naslov okrajnega prvaka v šahu. Organizator srečanja je velenjska Svoboda oziroma njena šahovska sekcija. Za prva mesta imajo nedvomno največ možnosti Celjani. Toda tudi domači šahisti bodo poskusili vse, da bi se čimbolje plasirali."
Leta 1968
Nekaj let kasneje so v istem časopisu objavili tudi novico iz Šmartnega ob Paki:
"Trgovsko podjetje Vino iz Šmartnega ob Paki bo te dni dalo na trg še novo vrsto tipiziranega belega namiznega vina. Imenovali so ga "Zeleno zlato". Poročajo, da bodo z njim najprej postregli na veliki turistični prireditvi hmeljarjev, ki bo v nedeljo v Braslovčah. Pred tem so v Šmartnem ob Paki že dali na trg tipizirano vino z naslovom "Veseli Martin"."
Očitno so Šmarčani hoteli že z imenom novega vina konkurirati proizvajalcem piva, vendar "ta pravih" ljubiteljev tekočine, pripravljene iz "zelenega zlata", tudi ime ni moglo premotiti. Proizvajalci piva so namreč še vedno med najbolje stoječimi slovenskimi podjetji, namiznega belega vina iz Šmartnega ob Paki z imenom "Zeleno zlato" pa že dolgo ni več v prodaji.
■ Damijan Kljajič
Zaleščanski portreti 17
LOJZE OJSTERSEK
Ojsterškov Jurij je bil dedec in pol. Ne le, da je z eno roko kosil, da je z eno roko dvignil vsakega možaka s stolom vred na mizo - celo poročil se je v drugo pri petinšestdesetih letih, potem ko mu je umrla prva žena. Skoraj štiri desetletja mlajša druga žena Jožefa, doma s Kozjaka, mu je 17. junija 1933 povila sina Lojzeka. Lojzekovi polsestri Elizabeta in Marija sta takrat že odšli od doma, nekaj več se je družil le s polbratom Ivanom. Živeli so v hiši v Starem Velenju /nad današnjim gasilskim domom/, mati je bila doma, oče je bil železniški delavec in hkrati s Skazom iz Šaleka oskrbnik na Velenjskem gradu. Grof Coronini je rad prišel k njim na obisk, oče pa je z gospodo tudi znal. Bil je sicer nepismen, a vedno urejen, v temni obleki, s srebrno uro in srebrno verižico, znal je nemški in za silo italijanski ...
Lojzek zdravja in moči ni prinesel s sabo na svet. V nasprotju z očetom, ki do svoje smrti pri petinosemde-setih nikoli ni bil bolan, je v predšolski dobi prebolel vse od davice, preko škrlatinke, vnetja ledvic do vnetja srednjega ušesa, prva šolska leta pa je bil čisto krastav. Do začetka druge vojne se je v glavnem igral, dali so ga v vrtec /pogoj je bil, da je imel svoje čevlje/, izdelal pa je tudi prva dva razreda slovenske osnovne šole v konjušnici. Nemce je pričakal ob glavni cesti, bili so čisto prijazni, še čokolade in kruha so jim delili. Spet je dobil vnetje srednjega ušesa in oglušel! Po dveh letih, nekega dne opoldne, pa je naenkrat zaslišal cerkvene zvonove. Sluh se mu je vrnil kakor po čudežu.
Kot vsi mulci njegovih let je bil tudi sam navihan, kljub vojni ga je bilo povsod polno. Ko se je zrušilo letalo pod Goro Oljko, je bil s prijatelji pri zašlih padalcih nad Pesjem pred Nemci. S Sevčnikarjevim Francijem sta z nemškega tovornjaka pred šolo zmaknila dva zaboja, v enem je bila municija, v drugem pištole. Nekega dne so slišali, ko so prišli k sosedu Oblišarju pri kosilu partizani in ga pred očmi družine ustrelili. Pred koncem vojne bi lahko šel za partizanskega kurirja, pa ga starši niso pustili.
Če ne bi bilo tistega tretjega maja 1945, bi se vojna zanj čisto srečno iztekla. Tako pa se je s prijatelji v gozdu šel vojno in smola je bila vtem, da je bilo orožje čisto ta zaresno. In prijatelj ga je po nesreči ustrelil skozi pljuča in roko; življenje mu je rešil Camlekov Friderik, ki ga je na rokah prinesel iz gozda in ga skupaj z Lojzovimi starši prepeljal v Topolšico.
Ko so ga zakrpali, je po vojni končal osnovno šolo in se odšel na rudnik učit za mizarja, obrtno šolo pa je obiskoval v Velenju in jo 1951. leta tudi končal. Od vajeniške dobe se spomni predvsem, da so morali kar naprej s svežim zelenjem krasiti Titov in Stalinov portret na steni, potem pa je prišel Informbiro in je bil zadolžen, da sname Stalina. Pri tem je bi neroden, slika je padla na tla, se obrnila - Stalinu je na hrbtni strani delal družbo kralj Peter...
Prvo pravo službo je dobil na rudniku kot fizični delavec na zunanjem obratu, lesni žagi, postal je kurir in imel na skrbi obračune stojnin za železniške vagone /kasiral je kar v gotovini, dinarje in vse tuje valute/, takrat pa se je tudi že ukvarjal s športom. Največ je igral rokomet s fanti, ki so hodili na celjsko gimnazijo /Korunovim Frančekom, Kmeclovim Alešem, Markom in Matjažem, Rudijem Ževartom, Cesarjevim Frančekom, Končanovim Valterjem, Centrihovim Edvardom, Zagajškovim Dragom, Hudovernikovim Rudijem, Kotnikovimi Jožetom,Tonetom in Ivanom, Kolškovima Tvrdkom in Vitom, Melanškovim Pubom, Jelenovim Teodorjem, Valencijevim Hajnijem, Korpnikovim Nandetom, Koželovima Karlijem in Emilom.../ in 31 .avgusta 1952 so celo ustanovili rokometni klub - sam je prispeval bone in denar za žogo.
Leto kasneje je Lojze odšel k vojakom. Priljubljeno opravilo med dežurstvom je bilo čakanje pod drevesom na odpadlo listje, natikanje na žico in štetje. Nekoč mu je bilo tega dovolj, pa je šel raje v vodnikovo posteljo spat. Na zagovoru je komandantu garnizona povedal, da Titov vojak ni tako neumen, da bi buljil v drevo in čakal na odpadlo listje, da ga bo lahko prešteval. Odtlej je imel mir, pa tudi svoje tovariše je rešil. Zaradi tega dogodka in ker je bil dober tekač na srednjih progah, mu je bilo v vojski laže, bil je član reprezentance 5. armadnega območja in veliko časa je prebil na pripravah in tekmah.
Po vojski se je na rudniku najprej spet zaposlil kot delavec, potem je malo pleskaril /šef mu je bil Ivo Gorogranc/, nato pa je šel na čelo v jamo. Vmes se je še vedno ukvarjal z rokometom in atletiko, poleg tega pa je nekaj kratkih mesecev opravljal še poklic zakonskega moža. Šestinpetdesetega leta je namreč na plesu v Savinjski dolini spoznal brhko Marijo in se z njo 26. maja poročil. Že po pol leta pa sta ugotovila, da nista najbolj za skupaj in sta se ločila. Malo po tem, 19. novembra, pa se je rodil sin Bojan /danes je uspešen obrtnik v Ajdovščini/, ki ga je mamica Marija prepustila Lojzetu in njegovi materi.
Iz jame je po šestih letih odšel k jamomercem, najprej za figuranta, potem za tehničnega risarja in nazadnje za rudarskega tehnika geodetske smeri. S tem njegove kariere na rudniku še ni bilo konec, leta 1972 je namreč postal arhivar, nekaj kasneje knjižničar in potem še fotoarhivar. Dobre pogoje za fotografsko arhiviranje je imel šele, ko je postal direktor Avberšek, prej pa ga je direktor Janežič celo nahrulil pred vsemi in mu prepovedal vstop v jamo, ko je v Informatorju leta 1977 objavil reportažo, v kateri je opozarjal na nevarnost nakopičenih smeti. Čez nekaj mesecev je v jami res zagorelo in od takrat je Janežič Ojsterška pozdravljal čez cesto... Ojsteršek je s svojimi prispevki vedno opozarjal na to, da se napake odpravijo, pa če je bilo to komu všeč ali ne.
Poleti leta 1964 je na obisk k materi in sestri iz Djakova v Slavoniji prišla Ana Česnik. Potjo je zanesla v hotel Paka in Lojzeta tudi. Že prvo novo leto po usodnem srečanju je Lojze preživel v Djakovu, 29. maja 1965 pa sta se z Ano poročila. In 15. maja 1967 se je rodil Aleš, ki je pred dnevi napravil zadnji izpit na novinarstvu. V stanovanju na Šaleški cesti so živeli do leta 1977, ko so se preselili v novo hišo, tik ob stari očetovi, na Žarovi ulici.
Dvema stvarema se je ob službi posvečal ves čas. Kot atlet je bil član mariborskega Branika, kasneje Kladivarja iz Celja, potem pa je pomagal ustanoviti Atletski klub Velenje/1968/, kjer je bil trener in organizator. Klub je doživel več vzponov in padcev, dokončno pa se je ustalil šele ob obisku Tita v Velenju leta 1969, ko so Dermol, Hrastel in Ojsteršek na ta račun staknili naročilnico za milijon dinarjev opreme. To je bila cena, da so atleti tovarišu Titu držali zastave, Lojze pa mu je, tako kot pred leti Hruščovu, kot tehnični risar risal pot po Velenju. Očitno Lojzetov način dela nekaterim v klubu ni bil pogodu, zato so ga leta 14.12.1973 izključili.
Takrat se je Lojze Ojsteršek še bolj posvetil fotografiji. Že res, da je rad fotografiral že takoj po vojni, toda izključno za svoje veselje. Leta 1962 je v takratnem Rudarju objavil prvo karikaturo "Korunov toucek", ki ga je že pripeljala pred sodnike, a je bil oproščen. Odtlej je stalno prisoten v Rudarju, Našem času, Delu, Večeru, v različnih revijah. Na vse te naslove je redno pošiljal fotografije z novicami iz Šaleškega prostora. Poleg reporterske fotografije je posnel veliko dokumentarne o razvoju doline/propadanje Družmirja naprimer/, snemal je portrete, jamo in rudarje, naravo, kulturno dediščino, je med ustanovitelji nekoč znanega fotokluba Zrno... Ko so tistega bližnjega leta zaprli Janšo, je začutil priložnost in od takrat dalje posnel obsežen dokumentarni cikel o "slovenski pomladi"... Objavljenih je imel že ničkoliko fotografij vsepovsod, najbolj znana pa je zanesljivo tista z Dolancem, ki se mu klanja neka delegacija - objavili so jo skoraj vsi slovenski časopisi in revije.
S politiko se ni ukvarjal nikoli, stežka je celo leta 1982 sprejel funkcijo predsednika krajevne skupnosti Staro Velenje. V blagajni so imeli velik minus, a v štirih letih uspeli predvsem z udarniškim delom zgraditi toplovod.
V pokoju je od leta 1989, kar pomeni, da je le še več časa s fotoaparatom v roki, še več časa v foto temnici, za pisalnim strojem. Kakšnega četrt milijona fotografskih posnetkov čaka, da jih uredi, dela fotodokumentacijo za občino, Vegrad, Rdečo dvorano, fotografira in piše novice za časopise, fotografsko pa skrbno spremlja tudi obetavno tenisačico Katarino Srebotnik.
In resno razmišlja, da bo nekoč napisal spomine. V njem se je namreč nabralo veliko, pri svoji pedantnosti je skrbno hranil vse dokumente iz preteklosti - dostikrat je prihajal v spore z ljudmi bodisi v službi, pri športu, bodisi zaradi svojih prispevkov v časopisih, ker je zagovarjal poštenje in pravičnost, kot pravi.
Marsikatero poleno naj bi pod njegove noge priletelo tudi zato, ker ni bil v Partiji. Trmasto /trma je zanesljivo ena njegovih značilnih lastnosti/ je prepričan v svoj prav in spomini bodo zanesljivo žgečkljivo branje in ogledalo za marsikaterega Zaleščana.
■ U. Hrast
Antonija in Simon Pungartnik iz Raven pri Šoštanju
Ju bo grelo sonce letošnjo zimo?
Antoniji in Simonu Pungartniku iz Raven pri Šoštanju najbrž sonce že dolgo ni sijalo tako toplo kot v teh dneh. Ko soju aktivisti tamkajšnje krajevne organizacije RK letos spomladi seznanili s svojimi namerami, sta sicer spoznala, da v svoji nesreči nista sama, da so razmere, v katerih živita, opazili tudi drugi in jima sklenili pomagati. Od minulega torka dalje pa sta prepričana, da ju je na njuni življenjski poti sreča tudi zares obiskala. Delavci podjetja Cigrad so namreč takrat opravili zemeljske izkope.
Na straneh našega tednika smo o razmerah, v kakšnih živita Antonija in njen srednješolec Simon, že pisali. Naj kljub temu zapišemo še enkrat, da je prostor, ki naj bi bil kuhinja, bolj podoben črni, na pol razpadajoči drvarnici; dnevna soba, ki naj bi bila hkrati spalnica in učna soba, je bolj zavetrje kot toplo družinsko ognjišče. Zadnjega dela hiša praktično nima, je le nekaj zložene opeke. O kopalnici ni ne duha in ne sluha. Splet okoliščin ju je privedel tako daleč, da ob skromni penziji sama hude preizkušnje ne zmoreta več. »Vsa ta leta smo jima sicer pomagali s paketi prehrane in higiene, vendar to ne zadošča več. Pungartnikova potrebujeta nov dom,«je povedal Jože Jančič, predsednik ravenskega RK. »Zavedamo se, da izgradnja novega, čeprav skromnega
doma za Antonijo in Simona ne bo lahek zalogaj. Vendarle pa ne moremo biti nemi opazovalci, kako živita. Odločeni smo, da bomo zadevo izpeljali do konca. Potrkali bomo na vrata dobrih ljudi, se
Marjan Kotnik: »Ne skrbijo me toliko zlobni jeziki in to, kako bomo hišo »spravili« pod streho. Bolj me skrbi, kako bomo lahko začeto delo dokončali. Bo že. Če smo začeli, bomo tudi končali, seveda ob podpori tistih, ki vedo, da lahko majhen dar rodi veliko srečo.«
Jože Jančič: » Prepričan sem, da je okoli nas veliko dobrih ljudi, ki se bodo vključili pri
izgradnji novega doma po	oglasili pri podjetnikih, obrt-
svojih zmožnostih in sposob-	nikih tudi v večjih firmah_
nostih. Človek v stiski rabi	Upamo> da ne zaman in da
pomoč sočloveka. «	h()do VSL odpdi dlam p() vvo//7;
zmožnostih in sposobnostih,« se je vključil v pogovor predsednik gradbenega odbora za izgradnjo novega doma Pungartnikovima Marjan Kotnik. Ob našem obisku je bil Simon na gradbišču, njegova mama Antonija pa je vse skupaj opazovala iz notranjosti podrtije. Če bi jo vprašali za mnenje, bi najbrž rekla tako kot pred časom: »Pomagajte, dobri ljudje. Razumite mojo stisko. Življenjska preizkušnja je samo zame prehuda.«
Ko so z idejo seznanili vodstvo občine Šoštanj, so naleteli na precejšnjo mero razumevanja. Svojo obljubo o plačilu stroškov za pridobitev potrebnih dokumentov je to že izpolnilo. Tudi nekateri krajani Raven so izrazili pripravljenost pomagati sedemčlanskemu odboru. Se pa najdejo tudi taki, ki jim namesto pomoči mečejo polena pod noge. »Mi smo prepričani, da opravljamo dobro delo in da pri tem ne bomo sami. Natančen seznam sodelujočih, prispevkov sokrajanov, ostalih občanov, podjetij in obrtnikov bo na voljo vsem, kadarkoli bo hotel kdo vanj pogledati in
Začelo se je zares. Do konca letošnjega avgusta naj bi objekt že pokrili, konec novembra pa Antoniji in Simonu
izročili ključe novega doma.
stanje preverjati.«
Do sedaj se je na posebnem žiroračunu nabralo komaj 70 000 SIT, naložba pa naj bi (po predračunu) veljala 3,5 milijona tolarjev. V teh dneh bodo štirje člani gradbenega odbora hodili od hiše do hiše in izročali položnice, seveda tistim, ki bodo izkazali pripravljenost pomagati. Ne le ti, tudi ostali lahko nakažejo svoj prispevek na ŽR: 52800- 620-80331 00 24020- 101 s pripisom »solidarnostna pomoč za izgradnjo hiše za Antonijo Pungartnik, Ravne 99, Šoštanj.« Še tako skromnega prispevka bodo nadvse veseli.
Če bo šlo vse po načrtih, bo Antoniji in Simonu sreča mila konec letošnjega novembra, ko naj bi jima izročili ključe novega doma. Doma v pravem pomenu besede, takšnega, kot ga doslej nista poznala: toplega, prijaznega domačega ognjišča. Da na ta dan težko čakata, je najbrž več kot jasno. Še ena takšna zima, kot je bila minula, bi, vsaj Antoniji, pošteno načela zdravje.
■ tp
Lovska družina Oljka Šmartno ob Paki
V pričakovanju pomembnega jubileja
34 rednih in 4 častni člani - to je ena najmlajših lovskih družin v Sloveniji - lovska družina Oljka iz Šmartnega ob Paki. V teh dneh vso skrb namenjajo pomembnemu jubileju - 50-letnici delovanja družine. Zaznamovali ga bodo sicer bolj skromno, prireditev pa načrtujejo za konec avgusta. Ob tej priložnosti bodo izdali poseben zbornik o razvoju, uspehih in delovanju družine, na proslavi pa bodo zaslužnim podelili priznanja.
Imena sedmih ljudi (danes od njih živi še eden) so zapisana med pobudniki za ustanovitev zelene bratovšičine pod goro Oljko s ciljem: gojitev in ohranjanje divjadi. "V družini se združujemo ljubitelji narave in živalstva in ne tisti, ki bi radi streljali. Tako je bilo pred ustanovitvijo, tako je še danes. Vse dosedanje organizacijske spremembe tega niso omajale in upamo, da tudi v prihodnje ne bodo," nam je povedal predsednik lovske družine Oljka Šmartno ob Paki Franc Zohar.
Na 2400 hektarjev velikem lovišču (sega od gore Oljke, Velikega Vrha, Skornega do treh potokov in do meje z občino Žalec) gojijo predvsem srnjad. Visoka divjad (jelenjad, divji prašiči, gamsi) so na njihovem lovišču
prehodni gostje. Mala divjad (fazani in zajci) so zaradi urbanizacije, prometa, uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu - tako kot drugje po Sloveniji - v upadanju. "S srnjadjo res dobro gospodarimo, tako glede kakovosti kot po številu. Za primerjavo: leta 1947 smo na našem lovišču uplenili le 3, pet let nazaj že 110 komadov. Letošnji plan je nekoliko nižji, dogovorili pa smo ga (tako kot vsa ta leta nazaj) z Zavodom za gozdove in Lovsko zvezo Slovenije. Naš cilj je zdrava, lepa in močna divjad." Vse prihodke od uplenjene divjadi vlagajo v lovišča v obliki krmljenja, vlaganja žive divjadi, izgradnjo lovskih naprav, vzdržujejo krmne njive za prehrano divjadi. Po njihovih pravilih mora omenjenih 34 članov opraviti v te namene približno 1000 delovnih ur.
Poleg gospodarjenja in organizacijskih zadev namenjajo pozornost še športnemu lovstvu, predvsem streljanju na glinaste golobe, kjer je njihova ekipa dosegla v zadnjih letih zavidljive rezultate v slovenskem merilu. Svoje pa zahteva tudi vzdrževanje njihovega doma v Skornem. O težavah tokrat ne govorijo toliko, čeprav bi lahko. Sploh o trenutno enem največjih problemov
——------- . . . .... : ..„afi:
nespoštovanju zakona in odloka veterinarske inšpekcije glede potepuških psov.
50 let je velik in pomemben jubilej, pravijo, sploh zaradi tako uspešnega razvoja družine oziroma kar lovstva na Slovenskem. Po besedah sogovornika na tem področju ne gredo samo v korak z drugimi, ampak celo prehitevajo zahod.
Tudi po praznovanju jubileja bodo člani šmarške zelene bratovščine ostali zvesti svoji osnovni nalogi.
11ipravljajo petletni sied- £jan|- ze/ene bratovščine v teh dneh namenjajo pozornost pripravam na primer-njeroeni in enoletni kratkoročni	no obeležitev jubileja - 50-letnico uspešnega delovanja družine.
plan, in ko ju bo potrdilo re-	,.... . .	, .. .
r	publisko ministrstvo za kmetijstvom
prehrano, dilem o nadaljnjem delu ne bo več. Doseženi uspehi jim bodo spodbuda za vsaj tako uspešno delo tudi v prihodnje. Najbrž bodo potrebne, četudi jim novi zakon o lovstvu, ki ga pričakujejo, bistveno zadev ne bo postavil "na glavo". Zaradi nejasnih izhodišč namreč za zdaj še ne vedo, kaj jim bo prinesel.
■ tp
Rekli so:
Franci	Zohar,
predsednik lovske družine Oljka Šmartno ob Paki glede mnenja nekaterih krajanov Skornega, da dom nima "duše", da sodelovanje med njimi in lovci ni "z roko v roki". "Posebnih sporov nimamo, prihaja pa do težav zaradi različnih interesov. Mi
imamo svoje, krajani svoje. Trudimo se dobro sodelovati z vsemi in tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bi bilo to v obojestransko zadovoljstvo. Glede tega, da dom nima "duše", le toliko: poskušali bomo zadeve urediti tako, da bo za vse prav. Zato pričakujemo od krajanov malo več strpnosti."


NAS VAS 11
REZANJE ŠOŠTANJA
DOPUSTI
V Šoštanju živijo poleg javnosti izpostavljenih osebkov tudi mnogi, čisto navadni ljudje, Iti jih ni videti za vsakim vogalom oh vsaki priložnosti. So skromni, tihi, po svoje zadovoljni, obdani z vsakdanjimi težavami, ki praviloma niso nič večje ali manjše, kot so težava povprečnih Slovencev po vsej mladi državici. Pa vendar je mogoče Šoštanjčane razdeliti vsaj na tri vrste meščanov. Stare Šoštanjčane, kot se radi imenujejo in ki še živijo v Šoštanju in na tiste, ki so mesto zasedli nekako po letu 1975 in ki so danes skoraj zanesljivo v večini. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na tiste stare "Šoštanjčane", ki so se v enakem obdobju odselili, pa se jim še vseeno zdi, da se Šoštanj brez njih ne bi mogel vrteti. Vsi ti pa so, v obdobju, ko je (bil?) Šoštanj eno redkih naselij v Sloveniji, kjer (je?) število prebivalcev upada(lo?), vendarle zgradili nekakšno medsebojno harmonijo in razporeditev po raznih lokacijah, ki si jih mnogi jemljejo za svoje in skrbijo, da so bolj ali manj dobro obiskane. Tako bi lahko govorili tudi o turistično-dopustniški ponudbi Šoštanja, ki pa v glavnem zadovoljuje le domačine, saj je znano, da se tazaresni turisti raje napotijo mimo Šoštanja, naprej v Topolšico, kjer so v hotelu in prikupnih privatnih nastanitvah deležni takšnih in drugačnih uslug.
Stari Šoštanjčani ki živijo tod, pa se poleti najpogosteje zadržujejo na pločniku pred trgovino Mera, pred Urbancom, Ciglerjem, ali za nekdaj ponosnim šoštan-jskim hotelom. Prav poseben status pa ima gostilna Grudnik, kjer se združujejo tudi vsi tisti, ki se bolj ali manj spoznajo na šport. Kakšnega posebej elitnega lokala za šoštanjsko gospodo ni; v razcvetu socializma pa so bile zelo obiskane: kavarna v Hotelu Kajuh, Vila Široka in znamenita gostilna Eržen, a so se tudi ti lokali prilagodili povprečni večini. Stare gospode pa v Šoštanju itak ni več, medtem ko se mlajši, ki si že lahko nadenejo takšno ime, raje odpravijo kam drugam.
Tisti drug. stari Šoštanjčani, ki so se razselili po Velenju, Lokovici, Florjanu in še kje in ki bi še naprej radi uravnavali utrip mestu, bolj ali manj tavajo, kadar jih pot prinese v njihov rojstni kraj. Še najbolje se znajdejo pri nekdanji Movhovi slaščičarni, ki pa se danes ponaša z imenom Miš-Maš ter z grobim betonskim drevoredom, kot spomenikom neumnosti, za katero pa trgovci, peki in slaščičarji niso prav nič krivi.
Še najbolj neustavljivi so otroci in najstniki večinskih, (priseljenih) Šoštanj čanov, ki jim nič niso svete nekatere "kultne znamenitosti", prirasle k srcem starih Šoštanjčanov. Ti mladi dajejo utrip poletnim ulicam in trgom, da tudi Šoštanj občasno zadiha, kot pravo mesto z neustavljivimi rolkerji, prešernimi kolesarji in pešci, ki se motivilijo čez vse ceste, zvečer pa kot zaljubljeni pavlinčki postajajo pod svetilkami v parku in si šepetajo bogve kakšne silno pomembne skrivnosti. A tudi za tise malo večje mladostnike in nikoli odrasle alternativce je tukaj poskrbljeno, saj imajo vsak svoje kotičke, kamor se lahko zatečejo, Iger si izmenjajo mnenja in kjer s svojimi nazori nikogar ne motijo. Pa lahko zato rečemo, daje za Šoštanjčane v Šoštanju poskrbljeno v času dopustov tudi če te preživijo kar doma.
Seveda pa tudi tisti, ki najdejo čas in denar za oddih v znanih letoviščih, kot vsi, na koncu radi pridejo domov in si dopust, če se le da podaljšajo na robu šoštanjskega jezera, kjer jih sicer res pričaka dominantna veduta s pridihom žvepla, a tudi prikupna lesena gostilnica, kjer se zbirajo stari in mladi, resni in neresni, zaljubljeni in osmaljeni ter tako vztrajno in zanesljivo oblikujejo novo priljubljeno lokacijo za oddih, ki že dolgo ni več monopol ribičev, tudi po zaslugi njihove odprtosti.	Perorez
Velenjska trta velikanka
Verjetno le malo Velenjčanov ve, da v Starem Velenju za Bizjakovo tiskarno raste prava trta velikanka. Čeprav so pogoji za njeno rast prej slabi kot dobri (okoli trte je namreč asfalt), je obseg trte 60 cm, njeno steblo je dolgo že okoli 15 m, vsako leto pa na trti še vedno dozori okusno grozdje. Starost trte je zelo težko določiti, vsekakor pa gre za zelo staro rastlino, ki lahko morda konkurira celo znani trti na marborskem Lentu. Velenjska trta "velikanka" dokazuje tudi zgodovinsko dejstvo, da je^vinogradniška tradicija v naših krajih dolga in bogata. Morda bi veljalo razmisliti in trto v prihodnosti pravilno negovati in tudi zaščititi kot naravni spomenik.	■ dk
Fotografija: Rudi Bizjak ob velenjski "trti velikanki".
Za gospodinjce
Iz Gorenja so začeli prihajati še kuhalni aparati s pametjo. "Odslej bodo lahko kuhali tudi moški!" pravijo gospodinje.
Zgodovina se ponavlja
Spet bodo naši fantje v sestavi avstrijskih čet!
Različno do cilja
Prav v dneh, ko gredo h koncu razprave o razdelitvi žalske občine, slišimo, da so se začele razprave o tem, da bi se kmetijske zadruge tega območja spet združile. Združeni naj bi bili bolj učinkoviti.
Večji raj
Končno je le prišlo do zakupne pogodbe za Savinjski gaj. Torej se zdaj res tu obeta pravi cvetlični raj. Če res držijo napovedi, da je le to motilo še večji razvoj.
Kažipot
Velenjski Kažipot še enkrat kaže našo skupno pot. S srečanjem mladih na temo: Evropa, naš skupni dom.
Regijske Golte
Golte so nastale kot regijski projekt, seveda nekdanje velike celjske regije. Zdaj naj bi jih spet rešila regija. Tokrat ožja Savinjsko-šaleška. Regija, ki je šele v povojih, naj bi tako rešila kroničnega bolnika.
Pijmo
Tudi zadnji velenjski popevkarski "festival" je pokazal, da Slovenci raje pijemo, kot pa imamo radi sijoče zvezde in rožice. Seveda pa je tudi res, da kdor pije, je v rožcah in pogosto vidi veliko svetlečih zvezd.
Nekoč in danes
Nekoč so bile zelo pomembne karte, če smo želeli dobiti razne stvari, ker je bilo pomanjkanje zaradi težke preteklosti. Danes so mnogim zelo pomembne karte, da bi zvedeli, kako težka bo njihova prihodnost.
Enakih misli
V Šoštanju se vsaj v nečem večina svetnikov strinja z županom. O tem, da je treba izterjati od Teša in premogovnika čimveč denarja. O tem, kako, pa se bojda pota že spet razhajajo.
Kolo sreče...
Odkar je trener Miloš Šoškič na vozičku, se priprave velenjskih nogometašev dobro sučejo.
Etnološka paberkovanja 27
avgustu In tvi ...
Piše: mag. Jože Hudales
V avgustu še marsikje traja žetev, o čemer priča tudi staro slovensko ime zanj - veliki srpan. V hribovskih krajih, kot so Bele Vode, so npr. želi še vse do srede avgusta. Mednarodno ime pa je mesec avgust dobil po rimskem cesarju Avgustu, ki je dosledno uveljavil že omenjeno julijansko koledarsko reformo. Po nasilni smrti Julija Cezarja se namreč njegovih reform niso držali in so prestopno leto uvedli kar vsaka tri leta. Cezarjev naslednik Avgust Oktavijan je zato tri prestopna leta izpustil in od leta 8 pr.
n. št. so si nato prestopna leta sledila vsaka štiri leta vse do leta 1582, ko je bil julijanski koledar potreben novega popravka.
A o tem kdaj drugič; medtem ko so po hribih še želi, pa so se v dolinah že lotevali najpomembnejšega avgustovskega dela - mlatve. To je bilo najbrž najtežje sezonsko delo naših prednikov, ki so jo že od konca 19. stoletja v vse večjem obsegu opravljali strojno. Marsikje v Šaleški dolini so v tem času že dobili prve mlatilnice "na gepl", ki jih je poganjala voda ali pa živ-
ina, vendar so ročno matili še tudi v prvih povojnih letih. V 19. stoletju pa so prav povsod še mlatili s cepci na posebnem delu gospodarskega poslopja, ki so mu v dolini običajno rekli pod ali pa gumno ("gobno"), kjer so žitno snopje razpostavili v "krene" tako, da je bilo klasje obrnjeno proti sredini. Krene so nato mlatili dvakrat, odstranili slamo, ostanek pa še enkrat "pomlačevali". Potem so z vejalnikom prečistili zrnje in ga porinili na sredo poda, okoli pa postavili nov krene. Iz enega krenca, ki so ga končali v eni uri, če je mlatilo šest mlatičev, so ponavadi dobili poldrug škaf zrnja (nekaj več kot 40 kg).
Običajno so mlatili po vsej vasi naenkrat in začeli so navsezgodaj, saj je bila za hišo prava sramota, če so začeli pri njih cepci odmevati nazadnje. Že takoj po začetku dela pa so morali biti mlatiči zelo pazljivi, saj zaradi sosednjih mlatičev večkrat niti pomalicati niso utegnili. Paziti so
morali na svoje orodje, še večjo sramoto pa je pomenilo, če so jim sosedovi mlatiči uspeli pod snopje podtakniti brezovo metlo, tako da so "metlo klepali". Če so storilca uspeli ujeti na meji kmetije, so ga "križali" (npr. v Šaleku) tako, da so mu skozi rokave suknjiča potisnili metlo in mu roke privezali nanjo, ga pomazali s sajami ipd. V Škalah pa so ga še pretepli s koprivami, v okolici Velenja pa kar s cepci. Če je storilec uspel ubežati, je moral gospodar pripraviti odškodnino; zapregel je vola in na voz naložil okrašeno metlo, s sabo pa je vzel tudi vino, žganje, pogačo itn. Zvečer so mlatiči z obeh kmetij to družno pojedli in če so si dobili še godca, so se po gumnu tudi zavrteli - dekleta so seveda prišla kar sama.
Ob mlačvi so na gospodarskem poslopju postavili okrašeno smrečico - "koš". Tudi to so morali mlatiči varovati pred sosednjimi mlatiči noč in dan. V Topolšici so ukraden "koš"
običajno obesili kar na drevo ob glavni cesti, da so ga lahko vsi videli, spodaj pa so na kosu papirja podrobno opisali svoj podvig. Zelo zanimiv spomin na starodavne običaje ob mlačvi pa se je ohranil v okolici Velenja, kjer so mlatiči na gumnu na-pavili "straha" (žitni duh), ki so ga morali prav tako varovati ves čas mlačve. Posebno pozornost so, podobno kot pri žetvi, posvetili zadnjemu snopu in tisti izmed mlatičev, ki je zadnji udaril po snopu, je "babo ubil", zato so ga zavezali v zadnji otep slame. Seveda pa je šlo pri tem le še za šalo; spomin na nekdanje verovanje v žitnega duha je že zdavnaj zbledel.
Ob koncu mlačve so prav povsod, kjer so lahko, poskrbeli za obilno jedačo in pijačo. Iz kašč je takrat izginila še zadnja krača in zadnji kos mesa - do novih kolin pa je bilo še daleč...
In je Kristus pobegnil!
V dopustniških poletnih dneh, ko v paški dolini zmanjka nogometnih tem, pride v vročih debatah ob hladni pijači na vrsto tudi kaj drugega. Denimo večno rivalstvo med Šmartnim in Rečico. No, zadnjič jo je velik rečički »lokalpatriot« v besednem dvoboju s svojim šmarskim nasprotnikom pošteno »skupil.« Smarčan mu je namreč zmagoslavno oznanil, da morajo biti Rečičani res veliki »čudaki« (in še kaj je dodal), saj jih je zapustil še Kristus z Binovega križa in se tudi po letu in pol še ni vrnil.
Nove šaleške knjige iz Gorenjevega hladilnika
Ob vsestranski parlamentarni podpori zakona o pomoči kulturi sta se predsednik OO LDS Velenje in predsednik Sveta MO Velenje Drago Martinšek ter predstojnik Urada župana MO Velenje Dušan Ajtnik odločila za konkretno pomoč v podporo šaleški knjigi. Glavnemu uredniku Založništva Pozoj Velenje (s stolčičem na Efenkovi 61) sta poklonila velik Gorenjev hladilnik, da bodo lahko poletne redakcije iz bogatega knjižnega programa "lepše stekle". Pozojev urednik, pisatelj Ivo Stropnik, je darilo sprejel smrtno resno in hladilnik takoj napolnil z rokopisi, ki v letošnjem letu niso pridobili republiške subvencije in občinske podpore. Nove šaleške knjige bodo odslej prihajale naravnost iz Gorenjevega hladilnika!
Vodnjak, ki to ni
Mnogi kraji imajo vodnjake in tudi v Starem Velenju niso hoteli biti izjema. Po prenovitvi trga so zgradili tudi vodnjak, ki pa je v tem letnem času prav takšen, kot kaže op-tometrov posnetek.
Poletno ploho si seveda zaslužijo tisti, ki vanj mečejo stvari, ki sodijo v smetnjake. Ob tem pa na trgu očitno ni nikogar, da bi si vzel hipec času in poskrbel za njegovo čistočo. No, optometer je zvedel, da so menda nekateri predlagali, da bi vanj nasuli zemljo in v njo posadili cvetlice, pa so bili drugi proti!?	■
12 m VAS_ MNENJA IN ODMEV, KRIŽANKA
Javni protest Republikancev
Slovenija je Bosni in Hercegovini namenila tri milijone dolarjev za obnovo tistega, kar so tamkajšnji prebivalci povsem zavestno uničili. Pri vsem tem je zaskrbljujoče dejstvo, da Slovenija z BiH nima urejene delitvene bilance, čeprav smo v to republiko vložili ogromna finančna sredstva, na katera bomo ob takšni politiki lahko verjetno pozabili. Nihče javno ne spregovori, kolikšen je bil naš delež pri financiranju tamkajšnjih premogovnikov in elektrarn, gradnji podjetij in vsega ostalega. Nihče ne omeni, da so vodilni delavci v naših podjetjih, katerih domovina je bila ravno BiH, v zadnjih dneh skupne države prav mrzlično vlagali denar v to republiko in tako načrtno oškodovali naše premoženje za nemajhne denarje. Čeprav nas prebivalstvo BiH ni podpiralo na naši osamosvojitveni poti, so naši politiki za njihove državljane v Sloveniji naredili mnogo več kot za svoj lasten narod. Dali so jim državljanstva, poskrbeli so za njihove begunce, jim razdelili certifikate in odprodali stanovanja, do katerih niso imeli prav nobene pravice, vsaj
večina izmed njih ne. Nikogar izmed naših politikov ne skrbi dejstvo, daje v mnogih naših mestih slišati na cestah in v urbanih naseljih veliko več balkanščine kot pa našega maternega jezika. V skupino teh ljudi ne sodijo le tisti, ki so se v državo preselili pred nekaj leti, nam tuj jezik vsakodnevno in povsod uporabljajo tudi tisti, ki so bili v Sloveniji rojeni in za katere seje zatrjevalo, da so nesporno slovenski državljani.
Sedaj ko je vojne konec, ko bi morali začeti vračati begunce, pa se vlada odloči nameniti finančno pomoč BiH, ki bi bila veliko bolj sprejemljiva, če bi najprej in dodobra poskrbeli za lepši vsakdan nas Slovencev in Slovenk. Mar to pomeni, da bomo Slovenci zopet finančno podpirali republike bivše SFRJ, pri tem pa zanemarjali sami sebe, kot so sedanji predsednik vlade dr. Drnovšek in njemu podobni politiki počeli nekaj zadnjih desetletij. Nedolgo tega smo bili priče vladnih floksul, s katerimi so zavračali povišanje plač železničarjem, kot smo bili priče njihovim lažem, zakaj ne morejo povišati pokojnin in nameniti več denarja sociali, zdravstvu in razvoju gospodarstva. Po njihovem bi vsak tak korak pomenil pravo
katastrofo za Slovenijo, ko pa neki državi, s katero nimamo urejenih nobenih premoženjsko-dolžniških razmerij, poklonijo tri milijone dolarjev pomoči, pa to za državo ne pomeni prav ničesar. Predstavniki vlade vse bolj pozabljajo, da je večina slovenskih družin vse bolj revnih, ker za razliko od njih niso pri koritu, iz katerega bi si lahko vzeli, kolikor bi se jim zahotelo. Takšno podlo zatiranje lastnega naroda v istem trenutku pa lažno demonstriranje neke pravne in socialne države, kar naj bi služilo za zavajanje demokratičnih evropskih držav, si dovolijo le tisti državniki, ki nikakor ne morejo pozabiti njim najljubšega enopartijsko stalinističnega režima, ki ga je v Sloveniji iz dneva v dan več.
■ Republikanci Adolf Štorman
Povezovalna cesta - zadnjič
Pibernikovim je bilo postavljeno več vprašanj. Na veliko večino niso odgovorili tako, kot je bilo pričakovati.
Na nek način so sodelovali pri poškodovanju ceste. Vso zadevo bi radi preobrnili, da želim narediti medijsko afero, da gre za golo
favšijo. Gre pa za resno zadevo - za cesto, poškodovana je. Prej ni bila. Zdaj pišejo, da je to le še ena zgodba tistih, ki sebi dovolijo vse, drugim pa.... Pišejo, da sledijo pritožbe vseh tistih, ki so doslej počeli popolnoma enako. Kot, da se krajanom in občanom nebi bilo treba vsaj opravičiti za storjeno. Zapisali so, da je narobe zastavljeno vprašanje - kdo bo plačal škodo. Najbrž bomo popravilo plačali vsi občani.
Res je pa, da podjetje Cigrad ni izvajalo prevozov, da niso rušili ceste. V prejšnjem prispevku to ni bilo prav zapisano. Prevažali in rušili so drugi. Cigrad zasluži za to nevedbo opravičilo.
■ Predsednik gradbenega odbora za cesto magistrata -Orožmov križ Iztok Janžovnik
Ko postaneš presežna delavka
Se ne tako dolgo nazaj zaposlene delavke v restavraciji velenjske Name izražamo bolečino zaradi nesreče, ki nas je doletela tako-rekoč preko noči. Ostale smo na cesti, brez službe. Zaradi ukinitve gostinske ponudbe oziroma obra-
tovanja restavracije smo bile z odločbami opredeljene kot presežne delavke. S podpisom sklepov nam je v roku 6 mesecev prenehalo delovno razmerje, s tem pa smo bile postavljene pred vrata zavoda za zaposlovanje. Čeprav je bila restavracija dana v najem - tam se namreč še vedno opravlja gostinska dejavnost - pa v matičnem podjetju z gospodom direktorjem na čelu ni bilo posluha oziroma skrbi, da bi se zaposlile pri novem delodajalcu. Se težje nam je, ker smo bile v podjetju zaposlene od 16 do 25 let in smo se mnogokrat odrekle marsičemu v prid podjetja, s katerim smo živele.
Sedaj smo doma in mislimo na naše nekdanje podjetje, se sprašujemo, koliko je danes vreden delavec, ki je vložil toliko časa in truda v pričakovanju varne jeseni življenja.
Pa še to. Po izteku 6 mesecev nam je bila obljubljena odpravnina. Ko ni bilo ne odpravnine in tudi ne obvestila, zakaj je ni, smo šle v nekdanje podjetje povprašat gospoda direktorja. Sprejel nas je z besedami: "Marš ven, drugače pokličem policijo, ni denarja!"
Sprašujemo se, kako lahko človek, ki je šele kratek čas na tem delovnem mestu, govori tako, saj
31. julija 1997
smo pričakovale nekaj čisto drugega-
pozabljene nekdanje delavke ■ velenjske Name
"O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama!"
Tovariš Vrbič, v Našem času ste mi očitali, da si drznem reči: "6 let je minilo od takrat, ko ti je Bog naklonil svobodo, domovina moja ...". Vas razumem. Ko so pred leti na proslavi v Mariboru učenci recitirali Cankarjeve čudovite besede (iz Kurenta): "O, DOMOVINA, KO TE JE BOG USTVARIL, TE JE BLAGOSLOVIL Z OBEMA ROKAMA ...", je polovica (verjetno "rdečih", ! Popitovih, kot jih v članku vi omenjate) zaradi besed Bog in domovina iz protesta zapustila dvorano.
Jaz sem zaradi ljubezni do domovine in Boga zapustil "Popitove", vi pa bi po vaših člankih sodeč protestno zapustili dvorano, ker bi vam ob besedi DOMOVINA in BOG (kot sami pravite) šlo na "bruhanje".
■ Martin Pustatičnik
NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE NAMA
► ;
m
VELEBLAGOVNICA VELENJE
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foitova 10,3320 Velenje, najkasneje do ponedeljka, 18. avgusta, s pripisom "ŠOLA".
1.	nagrada: šolski nahrbtnik
2.	nagrada: šolski nahrbtnik
3.	nagrada: šolski nahrbtnik
Prijetne počitniške dni vam želi veleblagovnica NAMA Velenje!
Nagrajenci nagradne križanke VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE, objavljene v tedniku Naš čas, dne 10.7.
Pravilna rešitev: NOVO V NAMI - PALMERS.
1. nagrado - izdelki Palmers - prejme: JOŽICA PUNGERTNIK, Piešivec 42 a, 3320 Velenje; 2. nagrado - izdelki Palmers - prejme: MARTINA SLATINŠEK, Radmirje 34, 3333 Ljubno ob Savinji; 3. nagrado - izdelki Palmers - prejme: VESNA BOROVNIK, Paski Kozjak 48, .3320 Velenje. Nagrade prejmete z osebno izkaznico na Kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama v Velenju! Čestitamo!
																izkušen vojaški au po- utični voditeu, poznavalec strategije		lastnost, značilnost stra-sineža		strokovnjak za tra-siranje	lopa za vozila		vetrni jopič s kafugo		hrvaški pesnik ujevič		1	greta gapeo		|	sandi 1 »divji lov« 1		&1AOD kotmh funkcij		sl. FILM. igralka rina		stgrškj filozof iz mileta		ITALIJANSKO gofo/je		vzom radija paca	
									BPPP			ES^ibhhb																													22	
				Sli								< j	j**!																													
							&							v" 1 1		urjenje, \a1a					2A-									posmeh, prikrito norčevanje		del kolesarske dirke										
																																silicij										
																sf^nsko žen. ime, fopular. popevka											17	kdor išče							4-							
																												thcmas EDiŠON														
									13 mli ............							gorovjev s.arabiji							9		vojaško poveu-s1v3		operni spev					15			pva novak						zves1a DQMAČA znu	
																																			reklamna imitacija izdelka							
																vel turško jezero											mestona japonsk															
							h "														16				16							obrambni okop									5	
																				i l			i									serviser orožja										
nemški		bolgar. mesto 06 vznožju rodopov			hči ojdi-ba injo-kastev gr. mitol			sirog opomin, šolska ka2bm		izsiljen neodločen. po-10zaj	m&to vha freia			letov v sr.daima-cijipodbi-okovom	privlačnost										-												neon nauk o pridelov. vina					
ob mu nc vec	prelo-stol,														andrej NCMAK																											
	jbelo-1912														2					zut1ma bakran kositra (zvonovi)	robert er1acher		zvezda v orlu										izumitelj te1efona									
(gerhard, »h<alci<<i																							spr slovan										prevaja-ieck1abus									
iflovi-scepri kofru								8								obrab-ubvlost				10								...vesel koseski		25									desertnovino iz okolice kraja tokai, na madžarskem			
																												glmesio ugande														
bankovec za sto enot															am. rim. igraijca uean, »vi-vazaima«!	pcmrzn-jen sneg									eisen-		smbocaz														šban. kitarist in sklad/jej	
																izguba pr1merj.											mestona madžars.															
usm> v1teu perzijske države										a mesto mozam-bka						15					rekav votvcdn		12							pekgams-kl krau												
																					drog na jamecru									afnfnc. kamm^ia												
										prekop																																
ctca gracbj		6						am igralka biack										ninq rc6ic					sobica, celica												cr3an \ga							
								pesnik zac										okrasna rasilna					angl mitol krau												grška pokra).							
naeou zdrava fuača											sotočje, s1ekanje									mestov siriji (alep)												trebušni tifus										
																				veletok v egiptu												oiga meglic										
samosk-runi£c vkrsc. mitol											obžalovanje					7									preprost lesen plug							49	ime vec papežev								cecil young	
											karli arhar																						peter tomažin									
	.N. TC	)LSTOJ j																							AKTIVEN UDELEŽENEC OLIMPU.							3										
	o .- 1 - « » - ? - ■				SLOV. PISATELJICA PEROCI					20				VRSTA GOLOBA											PERJE PRI REPI							AM. FILM. IGRALEC (SPENCER,										
	1		2			3			I5 i >		6			7	8	3	10		11 112 i t			15		14"		15 116 i i			v ;i8 i i			19	20	24		12		25		24		
31. julija 1997
ZANIMIVO
HOROSKOP
OVEN OD 21. 3. DO 21. 4.
Zakaj se ne bi za nekaj časa umaknili v samoto in pri sebi razčistili o starih zamerah. Se posebej na ljubezenskem področju. Tukaj ste že predolgo časa negotovi in ne veste ravno, kaj bi storili. Storite nekaj tudi za svoje zdravje, ki vam v zadnjem času ne služi najbolje. Finančno boste morali malo zategniti pas, sicer boste marsikaj obžalovali.
BIK OD 22. 4. DO 20. 5.
Razmislite malo o svojih dejanjih, ki se ne skladajo z vašimi besedami. Na glas obsojate nekaj, medtem ko v privatnem življenju ravno to storite. Ce ne boste iskreni, lahko izgubite dobrega prijatelja. Drugače vas konec tedna čakajo nepričakovani obiski, ki lahko prinesejo dobre in slabe novice. Sprejmite jih takšne kot so.
DVOJČKA OD 21. 5. DO 21. 6.
Kar ste si že dolgo prizadevali na delovnem mestu, bo naletelo na prijazna ušesa, tokrat vas bodo poslušali, kar vam bo dalo več samozavesti in energije. Ne porabite pa je za neumnosti, temveč jo pametno razporedite. Morda bi bilo dobro, če bije nekaj vložili v ljubezensko razmerje, sicer lahko pričakujete nesoglasja.
RAK OD 22. 6. DO 22. 7.
Prijateljem že nekaj časa ne zaupate preveč. V prihajajočem tednu se boste še oddaljili od njih, vendar se temu občutku ne prepustite preveč. Prišel bo dan, ko boste vedeli, kaj je bilo resnično, kaj pa zlagano. Ljubezensko področje bo začinjeno z avanturami, v katere se ne spuščajte, če ste s sedanjim partnerjem
zadovoljni in ga ne želite izgubiti.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Nekaj več nesoglasij pričakujte na delovnem mestu, vendar ne skrbite. Nič resnega se ne bo izcimilo iz njih. Ohranite hladno kri in trezno glavo, pa bo vse v redu. Srečali boste staro ljubezen, ki vam bo zopet pognala kri po žilah. Premislite o svojih občutkih. Ali je vredno začeti nekaj, kar je bilo nekoč že
obsojeno na propad?
LEV OD 23. 7. DO 23. 8.
Prišel je čas, da si oddahnete in naberete novih moči. Prekipevali boste od energije, polni boste novih zamisli, to pa bo seveda pozitivno vplivalo na vaše bližnje. Odnosi z družino, partnerjem, prijatelji, sodelavci bodo lepi in plodni, finančno se boste še okrepili, tako da nimate kaj skrbeti. Pred vami je lepo
obdobje.
DEVICA OD 24. 8* DO 23. 9.
Posvetite se svojemu zdravju in telesni pripravljenosti. Ce bo prišla bolezen, bo marsikateri načrt, ki ga že dolgo želite uresničiti, splaval po vodi. Odločiti se boste tudi morali, kaj je za vas pomembnejše, to, kar pričakujejo drugi, ali to, kar si želite sami. Ce ste še samski, se vam ta konec tedna obeta zanimivo srečanje, iz katerega se lahko razvije tudi kaj več.
ŠKORPIJON OD 24. 10. DO 22. 11.
Ne bahajte se toliko s svojimi dosežki, ker vas ne bo nihče poslušal, kvečjemu lahko izgubite pomembnega prijatelja. ]e že res, da ste vanje vložili veliko svoje energije in truda, vendar bo še veliko priložnosti, da dokažete, kaj ste resnično sposobni, težavo iz preteklosti, ki vas je že dalj časa obremenjevala, pa boste končno razrešili.
STRELEC OD 23. 11. DO 22. 12.
Avanture, v katere bi se radi spustili, so lahko usodne za vaše ljubezensko življenje. Ne pa seveda v primeru, da ste samski. Poletje je pravi čas za zabavo in nova poznanstva. Izkoristite svojo energijo za to, da vam bo toplo pri srcu in da boste končno enkrat tudi vi srečni in zadovoljni. Nek stari prijatelj vam bo kar naprej dajal napotke. KOZOROG OD 23. 12. DO 2O. 1.
Imate kopico dobrih prijateljev, ob strani vam stoji tudi družina, torej se ne bojte zapletov, ki so možni ob koncu tedna. Vsaka težava ima namreč tudi dobro plat, torej se iz vsega skupaj poskušajte kaj naučiti. Na delovnem mestu so možna napredovanja, bodite odločni in povejte, kaj si želite
in kaj pričakujete.
VODNAR OD 21. 1. DO 19. 2.
Zelo pozitiven za vas bi bil oddih. Četudi imate na plečih še tako odgovornost, morate tudi vi kdaj pa kdaj dati možgane na pašo. Ne iščite kar naprej napak pri drugih in ne kazite na njih. Marsikdo vam zna to grdo zameriti. Na ljubezenskem področju boste zelo občutljivi, ne bojte se, tudi za vas se bo našel princ na belem konju.
RIBI OD 20. 2. DO 20. 3.
V prihajajočih dneh vas bo nekdo nekam povabil. Sprejmite povabilo, družba vam bo zelo ugajala in domov se boste vrnili zidane volje. Dobro bi bilo, če bi malo popustili v svoji trmi in pokazali več razumevanja ter volje za druge. Ali ste
že pomislili kdaj na igre na srečo? Poskusite, sreča se vam utegne nasmehniti!
Zlet tabornikov Slovenije v Velenju
Pod skavtsko lilijo največja mladinska prireditev v Sloveniji letos
Od 1. do 10. avgusta bo ob Velenjskem jezeru potekal Zlet tabornikov Slovenije. Skupaj ga pripravljata Zveza tabornikov Slovenije in Šaleška zveza tabornikov. Gre za veliko taborjenje, na katerem pričakujejo okoli 800 tabornikov - popotnic in popotnikov, skavtinj in skavtov iz Slovenije in tujine.
Andrej Oman, tehnični vodja zleta:" Zlet pripravljamo že leto in pol, opravljenega je ogromno dela, kar bo sicer najbolje vidno, ko se bodo pričeli odvijati res številni programi. Poleg tabornikov iz Slovenije na zletu v Velenju pričakujemo še prijatelje iz Italije, Avstrije, Belgije, Irske, Hr\'aške, Makedonije in Jugoslavije."
Tema zleta bo Energija
Ta se bo najbolje odražala v Slovenski razvojni vasi, kjer se bodo taborniki v sedmih zletnih dneh spoznavali z različnini (obstoječimi in alternativnini) viri energij, obiskali bodo Premogovnik	Velenje,
Termoelektrarno Šoštanj in si ogledali postopek ločenega zbi-
ranja odpadkov.
Taborništvo, etnologija, kultura, šport...
Poleg programov povezanih s temo zleta - Energija, bo za udeležence zleta potekalo preko 60 delavnic in programov. Organizatorja zleta sta se odločila izkoristiti številne kulturne in naravne znamenitosti okolice Velenja ter samega zletnega postora, kjer številne možnosti ponuja ravno Velenjsko jezero. Pripravljajo eno in dvodnevne izlete, udeležencem bodo na voljo gorska kolesa, kajaki, kanuji, jadralne deske, številna športna orodja, velenjski taborniki pa kot dobri gostitelji postavljajo zletnikom nekaj nenavadnih presenečenj v obliki poligonov, s katerimi so se spoznali med obiski evropskih in svetovnih skavtskih zletov v Avstraliji in na Nizozemskem. Enega izmed njih so poimenovali Proga preživetja (iz lastnih izkušenj lahko namignem, da jo bodo preživeli vsi, suh, čist in
Zletni znak vsebuje dva sončka, ki ponazaijata prijateljstvo in druženje. Sonce je del narave in ponazarja tudi življenje.
spočit pa se z nje zagotovo ne bo vrnil nihče).
Potni list za Evropo
Projekt "Europe for You" (Evropa zate) je projekt, s katerim želi evropska skavtska regija vzpodbuditi mlade, da med popotovanji po Evropi spoznavajo različne družbene sisteme, skušajo razumeti spreminjanje Evrope in pripomorejo h graditvi pravične in tolerantne družbe, ketere del s tem postajajo. Na zletu bo potekala akcija Potni list za Evropo, taborniki pa bodo skušali z aktivnim delom v njej pripomoči k razvijanju ciljev tega evropskega projekta.
Otvoritev
Svečana otvoritev Zleta tabornikov Slovenije bo v
soboto, 2. avgusta, ob 10. uri na zletnem prostoru ob Velenjskem jezeru. Zlet bo svečano otvoril predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Obiskovalci, ki bi želeli spoznati delo popotnic in popotnikov, skavtinj in skavtov, ste na ogled zleta prisrčno vabljeni.
■ Leši
Pripravljalni odbor zleta
Predsednik - Tone De Costa, Milko Okorn, Andrej Oman, Janez Krušič, Tadej Pugelj, Emil Mumel, Sebastjan Zaverla
Jamboree
Začetnik skavtstva Robert Baden Povvel je prvi jamboree organiziral leta 1920 na olimpijskem stan-dionu na londonskem Wembleyu. Izbral je izraz jamboree, ki ga je pobral iz jezika enega izmed afriških plemen. To je oznaka za srečanje plemen, pomeni pa "noro praznovanje". Besedi je želel dati nov pomen "najbolj prijaznega in veselega druženja mladih". To mu je vsekakor uspelo.
Posezonska znižanja in razprodaje
Še vetlno previsoke cene
Visoke cene kolekcije in obutve pri nas niso nič novega, in ker si povprečen delavec le s težavo privošči najnovejše modne hite in oblačila zasoljenih cen, vsako sezono trgovine pripravijo posezonska znižanja ter razprodaje različnih artiklov.
Če se v tem času sprehodite po mestu, lahko vidite, da skoraj v vsaki prodajalni s tekstilom in obutvijo ponujajo od 20 do 40 ali 50 odstotna znižanja poletnih artiklov. Kupite lahko marsikaj, od brisač, zaves, otroške konfekcije ter raznih kril, ženskih oblek, majic ter perila, pa tudi čevlje vam na veliko ponujajo. Stvari so raznolike, in če ste ženska ali otrok, brez težave najdete kakšno stvar zase. Če pa ste moški, vam pri konfekciji ne preostane drugega, kot da niste izbirčni ali pa ponosite lansko. Izbira za moške je v večini trgovin slabša. Kakšno majico, srajco ali kratke hlače že dobite, večje nakupe pa si, če nimate res sreče, težje privoščite.
Razprodaje so sicer prav zanimiva in dobra stvar, vendar so cene pri nas, v primerjavi s tujino, še vedno višje in za nakup na veliko za marsikoga neprimerne. Celo to se dogaja, da je popolnoma enaka stvar na razprodaji v eni trgovini dražja kot tista na razprodaji v drugi. Trgovke pravijo, daje prodaja vseeno uspešna in da so razprodaje množično obiskane, vendar po nekaj obiskih sama nisem dobila takšnega vtisa, saj so bile skoraj vse trgovine prazne. Mogoče sem izbrala le neprimeren čas. Tu in tam se je sicer našlo še nekaj kupcev ali le naključnih radovednežev, ki so svoje mnenje o razprodajah in znižanjih izrazili takole:
Jožica Šile, 55 - Razprodaje niso več tisto, kar so bile. Včasih
so bile dosti večje gneče. Danes, kljub temu da so stvari znižane, ljudje nimajo toliko denarja in kupujejo le, kar najbolj potrebujejo, včasih pa so kupovali vse po vrsti. Mislim, da so znižanja še vedno premala, da bi si ljudje lahko kaj privoščili, zato si tudi sama le ogledujem.
Aleksander Lozič, 49 -Razprodaje so vsekakor dobra stvar, vendar se sprašujem, če so to res razprodaje, ne pa da najprej dvignejo cene, nato pa jih znižajo. V tujini so cene še vedno bolj ugodne, vendar se za malenkosti ni vredno voziti tako daleč. Mislim, daje pri nas izbira sicer dobra in ponavadi najdem kar iščem, vendar bi bilo dobro, če bi bilo ponujeno bolj kakovostno blago in ne ostanki iz skladišča.
Milka Es, 62 - Dobra stvar so te razprodaje in znižanja, zato je vredno pogledati, kaj imajo. Izbira ni slaba,
Razlike so tudi med posameznimi trgovinami, saj so v ljubljanski Nami, cene kljub popustu, še	vedno
najvišje. Moti me tudi to, da so ponekod prodajalke zelo neprijazne, ker razprodaje niso v nji-
hovem interesu, saj jim nalagajo dodatno delo.
To so bila mnenja nekaterih kupcev, če pa se želite o ponudbi in cenah tudi sami prepričati in vseeno prihraniti kakšen tolar, pohitite, kajti večina razprodaj in znižanj traja le do 2. avgusta.
■ Julija Kočar
saj se sama ne morem odločit, kaj bi kupila. Kar pa se samih cen tiče, so za nekatere stvari primerne, otroška oblačila in obutev pa bi lahko veliko bolj znižali, kajti kljub znižanju, so še vedno predraga.
Janko Kapfer, 50 - Mislim, da je za moške izbira veliko slabša kot za ženske, poleg tega so cene še vedno dosti višje kot v tujini in bi tem znižanjem pri nas bolj težko rekel razprodaja.
~ 10bvestilo o spremembi
poslovnega časa za organizacijske enote Lekarne Velenje in sicer:
OE LEKARNA VELENJE
od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure
OE LEKARNA ŠOŠTANJ
od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. to od 8. do 12. ure opustov (julij, avgust) tka od 8. do 15. ure, v:
do 18. ure, v v času
od ponede
od 7. do 13.
AŠM
OB
v ponedelje 15.30 ure četrtek od 12. do 20. ure
Organizacija dežurne službe
k, sreda, petek od 7. Odo

ČETRTEK, 31. julija
SLOVENIJA 1
10.45 Hoganova druščina, 2/26 11.10 Cadfael, 3/9 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 9/13 Poročila
Kolo sreče, tv igrica Novice iz sveta razvedrila TV prodaja Obzornik
Ouasimodove čarobne dogodivščine Tom in Jerry Ljubezen boli, 8/10 Kolo sreče Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.5/ Šport Tednik
V ogenj, ang. drama, 1/3 Odmevi, vreme Šport 22.45 Poletna noč: sledi Pacific drive, 3/39 Sestre, 7/22 Tednik, ponovitev
SLOVENIJA 2
13.00 13.05 16.00 16.25 17.00 17.10
17.35 17.45 18.40 19.15
20.05 21.05 22.00 22.35
23.15 00.05
15.25 sledi
18.30 19.00 19.30 20.05
21.55 22.25
23.20
Poletna noč, ponovitev Pacific drive, 2/39 15.55 Sestre, 6/22 16.45 Nogomet Filmski triki Skrb za zemljo. 12/13 Dnevnik, vreme, šport Alas de Mariposa, španski film
/Ne/znani oder Koncert orkestra SF-Schubert: simfonija št. 7 Koncert simfoničnega orkestra akademije za glasbo, 2. del
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 02.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nad. Partnerja, nan. Taksi, nan. Dangerfield, nan. Zlatolaski, nan. Varuška, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur
Družinski album, nad. Newyorška policija, nan. Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Partnerja, nan. Playboy
Mirna noč, amer. film 24 ur, pon.
09.30
09.55 10.00
11.00 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15
20.30 20.35
21.40
23.10 23.15 23.20 23.25 23.30
GRAD PUSTOLOVŠČIN, pon. 3. dela nad. EPP/Vabimo k ogledu NAJ SPOT, pop in dance glasba TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: MINI 5, otroška glasbena lestvica, t.del EPP /VABIMO K OGLEDU JIH POZNATE? TONE FORNEZZI - TOF, pogovor v studiu
TVEGANA LJUBEZEN, ameriški film, drama REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
09.45	Ljubezen boli, 8/10
10.35	Alas de Mariposa, špan.
	film
12.20	Mladi virtuozi
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.35	Omizje
15.35	Razgaljeni Hollywood, 4/5
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Čebelica Maja, 3/24
17.35	Pravljia o carju Saltanu, 1/6
17.50	Saga o McGregorjevih,
	18/26
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Igre brez meja, Ormož
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.45	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 4/39
23.15	Sestre, nanizanka
00.05	Brane Rončel izza odra
PETEK, 1. avgusta
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
12.10	Mostovi
12.40	Slovenski utrinki
13.10	Očim, franc. film
15.10	Jake in Ben, 11/13
15.55	Zgodbe iz školjke
16.25	Poletna noč, ponovitev
sledi	Pacific drive, 3/39
16.55	Sestre, 7/22
17.45	Mali čudeži, ang. dokum. oddaja
18.35	V ogenj, ang. drama, 1/3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Pobeg iz Alcatraza, amer. film
22.00	Sedem čudes sveta, 1/4
22.50	Parada plesa
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00
00.00 00.30 01.00 02.30
09.00 09.45
10.50 10.55
12.25 12.30 20.00 20.05 20.10 20.15
20.30 20.35
21.05
21.55
22.20 22.25 22.30 22.35
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Zaliv ljubezni, nan. Partnerja, nan. Taksi, nan.
Newyorška policija, nan. Zlatolaski, nan. Računalniški guruji, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nan. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Zvezdne steze IV., amer. film
Seks s... Playboy
Mokre sanje, erotični film 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja JIH POZNATE? TONE FORNEZZI - TOF, pon. pogovora v studiu EPP/VABIMO K OGLEDU TVEGANA LJUBEZEN, ameriški film, drama TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: MINI 5, otroška glasbena letvica, 2. del
EPP/VABIMO K OGLEDU KASKADERJEVE VRAGOLI-JE, dokumentarni zapis ANNE IZ GREEN GABLESA pon. 3. dela nad. GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
SOBOTA, 2. avgusta
SLOVENIJA 1
07.50	Radovedni Taček
08.05	Taborniki in skavti
08.20	Zgodbe iz školjke
08.50	Irke, po starom spijsane
09.30	Saga o McGregorjevih, 18/26
10.20	Hugo, tv igrica
10.50	Maja in vesoljček,
slovenski film
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 12/28
16.20	Parada plesa
17.00	Obzornik
17.10	Svet narave
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Ženska, amer. film
21.40	Povej naprej
22.15	Poročila, vreme
22.45	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 9/22
23.15	Sestre, 9/22
00.05	Policist nadzornik, amer. film
SLOVENIJA 2
13.45 Pobeg iz Alcatraza, amer. film
15.40 Poletna noč, ponovitev sledi Pacific drive, 4/39 16.10 Sestre, 8/22 17.00 Atene: SP v atletiki, prenos 20.00 Poletni festival Lent: Jose
Feliciano, koncert 21.00 National geographic, 5/20 21.50 Vvrtincu 22.20 Sobotna noč
08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.45 16.30 17.45 18.30 19.30 20.00
22.15 23.00 00.30 01.00 02.00 02.30
09.00 09.45
10.50 10.55
12.25 12.30 20.00 20.05 20.10 20.15
20.30 20.35
21.05
21.55
22.20 22.25 22.30 22.35 23.25 23.50
TT\A
Mrčeski, risana serija Kužek Moriti, risana serija Munkci, ris. serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Brez zavor Grand prix magazin Računalniški guruji, serija Beverly Hills, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Robocop, nan. Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur
Kres ničevosti, amer. komedija Odpadnik, nan. Podoba, amer. film Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Divji klovn, nemški film
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja JIH POZNATE? TONE FORNEZZI-TOF, pon. pogovora v studiu EPP/VABIMO K OGLEDU TVEGANA LJUBEZEN, ameriški film, drama TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: MINI 5, otroška glasbena letvica, 2. del
EPP/VABIMO K OGLEDU KASKADERJEVE VRAGOLI-JE, dokumentarni zapis ANNE IZ GREEN GABLESA pon. 3. dela nad. GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
605. VTV MAGAZIN, pon. VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA,
3. avgusta
SLOVENIJA 1
08.50	Čebelica Maja
09.15	Otroci Polderjev, 4/6
09.55	Nedeljska maša, Šentjernej
11.00	Rojen med divjimi živalmi
11.30	Dlan v dlani
12.00	4x4
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.05	Igre brez meja, ponovitev
14.55	Otok zakladov, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Otroški svet, 8/12
17.35	Po domače
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Kamra
21.15	Večerni gost
22.05	Poročila, vreme, šport
22.20	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 6/39
22.50	Sestre, 10/22
SLOVENIJA 2
10.20	Konec tedna, 5/7
11.35	Vvrtincu
12.05	Poletna noč, ponovitev
sledi	Pacific drive, 5/39
12.35	Sestre, 9/22
13.20	Aida, opera
15.55	Motociklizem za VN Brazilije
16.55	Atene: SP v atletiki, prenos
21.20	Alpe Jadran
21.50	Jakovo otroštvo, 2/8
22.40	Svef čudes, 13/13
23.10	Šport v nedeljo
23.55	Koncert tria Luvvigana,
festival
00.25	Alpe Jadran
08.00 Kimba beli levček, risana serija
08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija
10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Herkul, nan. 12.45 Obraz tedna 13.15 Kratka romanca, amer.
komedija 15.00 Samski stan, nan. 15.30 Gola resnica, nan. 16.00 Snežni vihar spomladi,
nemška drama 17.30 Razbite sanje, amer. film 19.20 Vreme 19.30 24 ur
20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Detektivka Lea Sommer, nan.
23.00 Živeti in umreti v Los
Angelesu, amer. kriminalka 01.00 24 ur, pon.
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA:
09.00 GULIVER, otroška igrica 09.45 604. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
10.05 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 10.20 ŠPORTNI GOST 10.40 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja VTV -VAŠE TELEVIZIJE 11.10 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.35 605. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 12.00 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.30 EPP
12.35 GLASBENI GOST: SKUPINA
FARAONI 13.05 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 13.35 VIDEOSTRANI 17.00 GRAD PUSTOLOVŠČIN,
pon. 3. dela nad. 17.25 JIH POZNATE? TONE
FORNEZZI - TOF 18.35 ANNE IZ GREEN GABLESA,
pon. 4. dela 19.25 TVEGANA LJUBEZEN,
ameriški film 20.55 HOROSKOP 21.00 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 4. avgusta °
SLOVENIJA 1
11.30	Otroški svet, nan.
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
14.10	Kamra
15.10	Večerni gost
15.55	Dober dan, Koroška
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.30	Mejniki, 10/50
17.45	Jake in debeluhi, 18/23
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Župnik za 10 tednov, 6/6
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.35	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 7/39
23.05	Sestre, 11/22
23.55	Videoring
SLOVENIJA 2
13.05 Šport v nedeljo
Irke, po starom spijsane Koncert tria Luvvigana Jakovo otroštvo, 2/8 Poletna noč, ponovitev Pacific drive, 6/39 Sestre, 10/22 Sedem čudes sveta, 1/4 Atene: SP v atletiki, prenos Karaoke
Bratovščine Sinjega galeba, 5/8
Dvakrat rojen, ang. dokum. oddaja
Brane Rončel izza odra
13.50 14.30 15.00 15.50 sledi 16.20 17.05 17.55 20.50 21.50
22.20
23.10
10.00 11.00 12.00
13.00 14.00 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 22.30 23.30 00.30
04.30
09.00
09.45 09.50 10.10 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35
21.05
21.55
22.20 22.25 22.30 22.35 22.40
v3
Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Detektivka Lea Sommer, nan.
Na sever, nan. Morska deklica, serija Zlatolaski, nan. Računalniški guruji, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur
Mali Buddha, amer. film Dinastije Monroe, nad. Partnerja, nan. Lavvrence Arabski, amer. film
24 ur, pon.
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 605. VTV MAGAZIN, pon. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja STUDIA SIGNAL ŠIŠKA
50 IN ENA KAPRICA -KONCERT ŠTEFANA MILENKOVIČA GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 5. avgusta
SLOVENIJA 1
09.55	Jake in debeluh, 18/23
10.45	Egipčan, amer. film
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.45	Po domače
15.05	Mednarodna obzorja
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti 17.25 ' Otroci polderjev, 6/6
17.40	Hana Lovisa, 5/5
17.50	Havajski detektiv, 7/25
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Špiclji, amer. film
22.10	Homo turisticus
22.30	Odmevi, vreme, šport
23.10	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 8/39
23.25	Sestre, 12/22
00.25	Videoring
SLOVENIJA 2
12.25	Sobotna noč
14.25	Dlan v dlani
14.55	Poletna noč, ponovitev
sledi	Pacific drive, 7/39
15.25	Sestre, 11/22
16.15	Alpe Jadran
16.45	Župnik za 10 tednov, 6/6
17.35	Atene: SP v atletiki, prenos
20.20	Razgaljeni Hollywood, 5/5
21.10	Osamljeni planet, pustol. serija
22.00	Rockyjevve gibljive slike,
ang. film
23.35	Svet poroča
07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00
21.40 22.30 23.00 00.00 02.30
09.30
10.00 10.05 10.55 12.00 20.00 20.05 20.10 20.30 20.35 20.55
20.05 21.20 21.40 21.45 21.50 21.55 22.15
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Partnerja, nan. Munkci, ris. serija Dinastia Monroe,-nan. Zlatolaski, nan. Računalniški guruji, nan. Zaliv ljubezni, nad. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Nevarni Havaji, nan. 24 ur
Greh nedolžnosti, amer. drama
Sedma nebesa, nan. Taksi, nan. Partnerja, nan. Vse o Evi, amer. film 24 ur, ponovitev
IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: Oddaja STUDIA SIGNAL ŠIŠKA
EPP/ Vabimo k ogledu 50 IN ENA KAPRICA, pon. TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM EPP/VABIMO K OGLEDU 606. VTV MAGAZIN GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA
606. VTV MAGAZIN, pon. VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 6. avgusta
SLOVENIJA 1
09.45	Havajski detektiv, 7/25
10.35	Špiclji, amer. film
12.35	Svet čudes, 13/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
15.35	Svet narave
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Utonilo je sonce, 4/6
17.45	Melodije morja in sonca
18.15	Hoganova druščina, 3/26
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Cadfael, 4/7
21.25	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Šport
22.45	Poletna noč:
sledi	Pacific drive, 9/39
23.15	Sestre, 13/22
SLOVENIJA 2
13.30	Svet poroča
14.00	Homo turisticus
14.15	Poletna noč, ponovitev
sledi	Pacific drive, 8/39
14.45	Sestre, 12/22
15.30	National geographic, dokum. serija
16.25	Filmski triki
16.55	Atene: SP v atletiki, prenos
21.40	Omizje
23.10	Koncert Big banda RTV
07.00 10.00 11.00 12.00 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00
02.00
09.00 09.45 10.05 10.10
10.20 10.35 10.55 12.00 20.00 20.05 20.10 20.15 20.30 20.35
21.00 22.00
22.25 22.30 22.35 22.40 22.45
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Zaliv ljubezni, nan. Partnerja, nan. Taksi, nad. Sedma nebesa, nan. Zlatolaski, nan. Računalniški guruji, nan. V družinskem krogu, nan. Zaliv ljubezni, nan. Santa Barbara, nad. Zlatolaski, nan. Družinski hlevček, nan. 24 ur
Za večno, amer. film Pri nas doma, nan. Taksi, nan. Partnerja, nan. Kako zelena je bila moja dolina, amer. film 24 ur, ponovitev
kanali 27 46
52
DOBRO JUTRO
606. VTV MAGAZIN, pon.
EPP / Vabimo k ogledu
GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI
ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM EPP /VABIMO K OGLEDU GRAD PUSTOLOVŠČIN, 4. del nad.
VIDEO TOP ročk glasba
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Peter Rihtarič (tehnični urednik). Milena Krstič-Planinc. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: MATISK, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 |e "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.___^J
31. julija 1997
MODRO KRONIKA

POLICIJSKA ' " '"- ' v-' v	POSTAJA
VELEN	JE ? Jllilillplllli',: : - : ' ' 1 •
V dveh nočeh izginili trije clii
V	noči na sredo, 23. julija, je neznanec s parkirnega prostora na Tomšičevi v Velenju ukradel Renault Clio, rdeče barve, registrskih številk CE 82-71P. Lastnik Joško V. iz Velenja je oškodovan za vsaj 1.200.000 tolarjev.
Naslednjo noč sta iz Velenja izginila še dva avtomobila. Ponovno je bil na udaru rdeč Renault Clio na Tomšičevi. Na njem so bile nameščene registrske tablice CE G4 - 765. Ivan B. iz Velenja je oškodovan za 1.100.000 tolarjev.
S parkirrtega prostora pred stanovanjskim blokom na Starem trgu pa je izginil bel Clio, registrskih oznak CE 95 - 72R. Nevenko K. iz Velenja je oškodovan za 1.500.000 tolarjev.
Policisti niso lovili sami sebe
Marsikdo se je v sredo, 23. julija, zvečer spraševal, kaj se dogaja in ali se nemara po Velenju ne lovijo policisti. Pa se niso. So pa takoj po tistem, ko so okoli pol osme ure zvečer dobili več telefonskih obvestil, da neznani moški po Velenju hodi z nožem v rokah, vmes pa izsiljuje denar, takoj stopili v akcijo. Ko jih je opazil, se ni ustavil, ampak seje pognal v beg in prijeli so ga šele po kilometru v bližini občinske stavbe. 19-letni Z. N. iz velenjske Gorice je do takrat, ko so ga prijeli enega od občanov že oropal, enega pa poskušal, vendar mu ni uspelo. Zoper Z.N. zdaj policisti pišejo kazensko ovadbo.
Okradli konjenike in bar Terano
V	torek, 22. julija, je neznanec vlomil v prostore čajne kuhinje upravne zgradbe Konjeniškega kluba Velenje v Škalah in ukradel 55.000 tolarjev, v ponedeljek, 28. julija, pa je vlomilec obiskal Terano bar v Šoštanju in odnesel dokaj polno denarnico. Boštjan E iz Velenja je oškdovan za 33.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA
torjem lažje poškodoval, njegov sopotnik 16-letni Damjan D. iz Raduhe pa huje.
V Solčavi zgorela hiša
V	jutranjih urah, 22. julija, je izbruhnil požar na starejši, nenaseljeni stanovanjski hiši v Solčavi. Hišo je požar popolnoma uničil. Nastalo gmotno škodo, vzrok požara in tudi lastnika, še ugotavljajo.
Okradli Jumba
V	torek, 22. julija, ponoči, je neznanec skozi odprto okno splezal v gostišče Jumbo v Radegundi. Odnesel je kasetnik, CD, ojačevalec in mešalec glasbe, nekaj menjalnega denarja, za povrh pa še dve steklenici žgane pijače. Marjana O. iz Velenja je oškodoval za okoli 500.000 tolarjev.
Vlom v vikend
Neznani storilec je v četrtek, 24. julija, kar sredi dneva vlomil v vikend v Spodnjem Pobrežju, v občini Nazarje. V vikendu je brskal po omarah in predalih, odnesel pa dva para uhanov. S kaznivim dejanjem je Ano L. oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJ ŽALEC
I

Hudo poškodovana otroka
V	soboto, 26. julija, ob 16.40 je iz smeri Motnika proti Ločici pri Vranskem vozila osebni avto 23-letna Maja J. iz Ločice. Ko je pripeljala v blagi levi nepregledni ovinek, je zapeljala desno na bankino. Od tam je sunkovito zavila na levo tako, daje vozilo drselo po vozišču, se prevrnilo ter obstalo na kolesih. Med prevračanjem sta iz vozila padla voznica in 3-letni Matej, 1-letna Anja pa je ostala v vozilu. V nesreči se je voznica lažje poškodovala, oba otroka pa hudo.
Čelno trčenje v Prekopi
V	nedeljo, 27. julija, je ob 23.35 48-letna Ljubljančanka Veronika J. vozila osebni avto iz smeri Gomilskega proti Vranskem. V bližini Prekope je na ravnem delu vozišča zapeljala na levo stran ceste, v tistem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila 28-letni češki državlajn Ctibor C. Vozili sta čelno trčili, v nesreči pa se je voznica Veronika J. hudo poškodovala. Gmotno škodo na vozilih so ocenili na okoli 800.000 tolarjev.
Z avtom v motor
V nedeljo, 27. julija, ob 21.20 je 18-letni Rafael K. iz Raduhe vozil kolo z motorjem iz smeri Rogovilca proti Lučam. Ko je v Robanovem kotu pripeljal po mostu čez potok Belo, je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila 22-letni Bojan O. iz Solčave. S prednjim delom vozila je trčil v zadnje kolo voznika kolesa z motorjem in ga zbil po vozišču. V nesreči se je voznik kolesa z mo-
Mozirski policisti imajo novo številko
Policija Mozirje je sporočila, da ima novo telefonsko številko. Ker jo je dobro poznati, jo objavljamo. Po novem se vam bodo policisti v Mozirju oglasili na številki 833-422, njihov faks pa je 833-692.
■ mkp
Petčlanska družina Husič iz Saleka se je peljala na pogreb očeta in dedka
Tragedija. Štirje mrtvi, za življenje petega se zdravniki še borijo
Včeraj (sreda) so se na pokopališču v Podkraju pri Velenju poslovili od štirih članov družine Husič iz Šale-ka, žrtev tragične in nepojmljive nesreče, ki se je pripetila v petek, 25. julija, ob 17.12 na magistralni cesti pri Arji vasi. V njej so umrli 36-Ietni Ferzudin Husič, 35-let-na Emina in dva od njunih treh sinov, 11 -letni Mirnes (mrtvi so bili na kraju nesreče), v bolnišnici, zgodaj zjutraj naslednjega dne, pa je umrl še 13-letni Mirel. Za življenje petega člana družine, 11-letnega Miralema, z Mirnesom sta bila dvojčka, se zdravniki še borijo. V ponedeljek so ga iz celjske bolnišnice prepeljali na zdravljenje v Pediatrično kliniko v Ljubljano.
Žrtve tragične nesreče so po slovesu v Velenju odpeljali v Bosno, v bližino Tuzle, kjer jih bodo položili v skupni družinski grob. Družina Husič v Velenju in ne drugod
v Sloveniji, ni imela sorodnikov, zato je za slovo poskrbel kolektiv Premogovnika Velenje, kjer je Ferzudin delal. Emina, skrbna mati, ki ni bila redno zaposlena, je s priložnostnim delom, ki sta ga opravljala oba z možem, pomagala, daje družina zaslužila kakšen tolar za priboljšek.
Tragedija družine Husič, ki je žalostno odjeknila med tistimi, ki so jih poznali in med tistimi, ki jih niso, se je začela v petek, ko je Ferzudin dobil sporočilo od doma, da mu je umrl oče. Družina ni potovala na dopust, kot se je sprva domnevalo, bila je na poti, da se poslovi od enega svojih, peljala se je na pogreb očeta in dedka v Bosno. Ker družina ni imela avtomobila, sije tega za na pot sposodila od prijatelja. Husiči, doma iz vasi pri Tuzli, so tako namesto enega, pokopali pet svojih.
Uradno policijsko poročilo govori, daje 36-letni Ferzudin Husič vozil osebni avtomobil
Umrle člane družine Husič bodo pokopali v njihovem domačem kraju, v Bosni. V torek so jih prepeljali na pokopališče Podkraj, od njih so se prijatelji iz Velenja
poslovili včeraj.
Kristijan O. iz Zgornjega Gabrnika. Voznik tovornjaka je s silovitim zaviranjem in umikanjem skušal preprečiti trčenje, vendar mu ni uspelo. Vozili sta silovito trčili, posledice pa so grozljive.
Svečke na mestu nesreče še brlijo.
■ mkp, foto: vos
po magistralni cesti iz Velenja proti Arji vasi. Ko je pripeljal v neposredno bližino ostrega desnega preglednega ovinka v bližini delovišča avtoceste, je z vozilom nenadoma in iz neznanega vzroka zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik tovornega avtomobila 26-Ietni
Omahnil v globino
V	sredo, 23. julija, se je v kraju Prelska pri delu na svoji nedograjeni hiši huje poškodoval 49-letni Vlado S. iz Prelske. Okoli 19. ure je pri žaganju desk izgubil ravnotežje in omahnil približno 2,8 metra globoko na nedokončano stopnišče. Pri padcu seje huje poškodoval.
Za tatove vse bolj zanimivo gradbišče
Včasu med l.in 17. julijem je neznanec z gradbišča avtoceste Arja vas - Vransko ukradel 35 komadov litoželeznih pokrovov za odtočne jaške. Podjetje Pontello Tirrana Scavi iz Ljubljane je oškodoval za okoli 700.000 tolarjev. Da pa je gradbišče avtoceste za tatove zalo vabljivo, priča še ena kraja. Izginili sta dve roli filca, ki jih uporabljajo pri gradnji. Policisti so dejanja osumili trojico iz okolice Vojnika, za katere so ugotovili, da so filc naložili na lahek priklopnik pripet k osebnemu avtomobilu in ga odpeljali. Italijansko firmo s sedežem v Ljubljani so oškodovali za 150.000 tolarjev.
Niso pa zanimiva samo gradbišča. Izpred gostišča Božič v Šempetru je neznanec odpeljal nezaklenjeno gorsko kolo znamke Scott, tip Bandera in z dejanjem Jožeta K. oškodoval za 70.000 tolarjev.
V	sredo, 23. julija pa je osumljeni 29-letni Mirko S. iz Žalca s parkirnega prostora na Slandrovem trgu v Žalcu odpeljal osebni avto znamke Peugeot, last Agice O. Imela pa je srečo, saj so že isti dan popoldne policisti z Vrhnike Mirka prijeli, avto pa vrnili lastnici.
V	noči na nedeljo, 27. julija, je neznanec vlomil v leseno brunarico ob Žovniškem jezeru, kjer si izletniki in kopalci lahko pogasijo žejo. Iz brunarice je odnesel večjo količino pijače, cigaret in sladkarij, s čimer je lastnico Ano T. iz Podvrha oškodoval za okoli 66.000 tolarjev.
Precej prepalašen pa jo je ucrl s kraja vlomilec, ki seje v ponedeljek, 28. julija, hotel lotiti gostišča Kolodvor v Žalcu. Ker so se tam za take primere dobro zavarovali, se je ob vlomu sprožila signalno varnostna naprava in nepridipravu ni uspelo odnesti prav ničesar.
SIPAK Sistemi pakiranja d.o.o. - v stečaju SIPAK Oprema d.o.o. - v stečaju SIPAK Plastika d.o.o. - v stečaju
po sklepu stečajnih senatov Okrožnega sodišča z dne 11.7.1997 pod opr. št. 33/95, 2/96 in 13/96 objavljajo
ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
i.
a)	Proizvodna hala z dvoriščem v skupni izmeri 2.079,00 m2, pare. št. 728/2, vi. št. 2792 k.o. Velenje;
b)	Oprema in stroji po spisku in cenitvi;
c)	Material in gotovi izdelki po spisku in cenitvi;
d)	1/3 trafo in toplotne postaje;
vse skupaj kot celota po najnižji prodajni ceni 73.650.000,00 SIT
2.
a)	Poslovna stavba s funkcionalnim objektom in dvoriščem v tlorisni izmeri 377,00 m2, pare. št. 725, vi. št. 2792 k.o. Velenje;
b)	Pisarniška oprema po spisku in cenitvi;
c)	1/6 trafo in toplotne postaje;
vse skupaj kot celota po najnižji prodajni ceni 23.850.000,00 SIT
3.
Dvorišče in dovozna pot v skupni izmeri 1470,00 m2, pare. št. 727/7, vi. št. 2794 k.o. Velenje, se kupcema pod zap. št. 1 in zap. št. 2 dodeli do 1/3 nerazdelno.
Podrobneje je obseg premoženja, ki je predmet ponudbe, razviden iz:
-	Cenilnega poročila o vrednosti nepremičnin z dne 10.1.1997,
-	Cenilnega poročila strojev in opreme z dne 13. 2.1997,
-	Cenilnega poročila trafo in toplotne postaje z dne 13. 2.1997,
-	Cenilnega poročila strojev in opreme z dne 9. 7.1996.
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun SIPAK Sistemi pakiranja d.o.o. Velenje - v stečaju, št. 52800-690-67383 pri Agenciji RS za plačilni promet Velenje z namenom "varščina za pismeno ponudbo".
Ponudba mora obsegati ponujeno ceno in plačilne pogoje. Ponudbi mora biti priloženo dokazilo o plačilu varščine, izpisek iz sodnega registra za pravno osebo oziroma dokazilo o državljanstvu za fizično osebo.
Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa se vrne
po končani izbiri najugodnejšega ponudnika.
Najugodnejši ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8
dneh po opravljenem izboru in plačati kupnino na žiro račun stečajnega
dolžnika v 15 dneh od podpisa pogodbe.
Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se
pogodba razveljavi, varščina pa obdrži kot odstopnina.
Prodaja se po načelu "videno-kupljeno".
Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
Informacije in dogovor o času ogleda nepremičnega in premičnega
premoženja so pri g. Satler po telefonu (0609) 617-005.
Rok za zbiranje ponudb je do dne 1. 9.1997.
Ponudbe se pošljejo priporočeno po pošti na Okrožno sodišče v
Celju s pripisom: "Stečajni postopek St 2/96 - ponudba za prodajo -
ne odpiraj".
Odpiranje prispelih ponudb bo dne 4.9.1997 ob 9. uri v sobi 109/1 Okrožnega sodišča v Celju.
T——
Telmont Šmarje - Rudar 0 : 3 (0 : 0)
V nedeljo brez Vidojevica
Velenjski prvoligaš seje podobno kot drugi prvoligaši uvrstili v osmino slovenskega pokala. Tekma je bila v Kopru, saj na igrišče v Gažonu, kjer domuje novi tretjeligaš Telmont, Velenjčani niso hoteli igrati, ker menda tamkajšnje igrišče ni niti na ravni drugoligaških kaj šele prvoligaških.
Domači, ki imaju v ekipi tudi nekaj izkušenih igralcev, med njimi nekdanjega Koprčana Okčiča, so se Velenjčanom upirali z edinim možnim načinom, ko si nasproti stojita takšni enajsterci - z zaprto igro.
V zelo vročem popoldnevu so gostje potrebovali kar precej časa, da so našli luknjo v njihovi zgoščeni obrambi. To seje zgodilo šele v 59. minuti, ko je Vidojevič z udarcem z glavo po lepem predložku Kokola načel Telmontovo mrežo. V 70. minu-
novega prvenstva.
Rudar: Dabanovič, Hribar, Miškič, Kosič, Balagič, Breznik (od 43. Javorniki), Caushllari, Brezič, Vidojevič (od 70. Gajser), Rad, Kokol.
Živojin Vidojevič - v ponedeljek so mu v slovenjegraški bolnišnici operirali ličnico.
■ vos
ti je Brezič poslal lepo žogo pred domačega vratarja, Rad pa jo je z glavo usmeril v mrežo. Sedem minut pred koncem srečanja pa se je po lepi samostojni akciji med strelce vpisal še Gajser, ki je zamenjal Breznika.
Tekmo je sodil Matjaž Bohinc iz Škofje Loke, vendar z njegovim sojenjem Velenjčani niso bili najbolj zadovoljni, saj sta bila kar dva prekrška, ko bi bil lahko pokazal na belo točko. V 39. minuti je Vidojevič ušel svojemu čuvarju, ki gaje potem odrinil, v 51. minuti pa se je Caushllari nevarno bližal vratarju gostiteljev, domači branilci so ga potiskali kot kegelj, pa (tudi) nič. Je pač Škofjeločan ocenil, da mora biti za belo točko le konkretnejši prekršek. Bolj kot to je vodstvo Rudarja prizadelo, da je v enem izmed dvobojev Nedeljko Vidojevič ostal s počeno lično kostjo, zaradi česar je bil v ponedeljek v Slovenjgraški bolnišnici operiran in prav gotovo v nedeljo ne bo mogel igrati v prvi tekmi
V nedeljo začetek novega prvenstva
Martin Steiner: "Želimo čim višje!"
Za Rudarjevega trenerja Miloša Šoškiča in njegovega pomočnika Josipa Vugrinca je bila pokalna tekma pravi preizkus pred nedeljskim gostovanjem pri ekipi SET Vevče v prvem krogu novega prvenstva in Olimpijinim gostovanjem v drugem prvenstvenem krogu v sredo v Velenju. Prepričani smo, da Velenjčani še niso pokazali vsega, kar zmorejo in znajo, kajti v Kopru je bilo pač najvažnejša uvrstitev v naslednji krog, ker v šestnajstini pokala ni povratnih tekem.
Vugrinec je takole ocenil Rudarjevo igro v Kopru: "V
prvem polčasu so bili naši igralci zelo nezbrani, kar se je odrazilo pri njihovih slabih in nenatačnih strelih. Imeli smo popolno premoč (razmerje v udarcev s kota 13:3 za Rudar - o.p.). V drugi polčasu se je pokazalo, da imamo več moči, tudi zbranost je bila boljša in plod tega so bili trije zadetki; to je bilo povsem zasluženo, saj nasprotnik skorajda ni imel pravih priložnosti za zadetek. V odmoru smo seveda igralce spomnili, da smo prvoligaš, da si spodrsljaja, no o njem niti nismo razmišljali, ne smemo privoščiti, pa čeprav so v pokalnih tekmovanjih velikokrat presenečenja. "
Z mislijo pa je bil Vugrinec že na nedeljskem prvenstvenem srečanju: Čeprav ta ekipa še ni dolgo skupaj, smo dobro pripravljeni na zahtevne boje za prvenstvene točke in prepričan sem, da bodo tudi rezultati takšni, kot si jih želimo."
Vemo cilji Rudarja so v novem prvenstvu zelo visoki, najvišji doslej. Pred tremi leti, ko so že začeli razmišljati o jubiljnem letu, so celo napovedovali boj za državni naslov. Čeprav tega sedaj ne poudarjajo na ves glas, smo prepričani, da so o naslovu začeli ponovno razmišljati, ko so se odoločili, da bodo pripeljali novega trenerja in kar devet novih igralcev. V petek je z njimi podpisal pogodbo (dveletno ) še peti "korontanec" -Peter Šumnik.
'Martin Steiner, direktor kluba pred nedeljo pravi: "Želimo se uvrstiti v nega izmed evropskih pokalov. Četrtrto mesto je spodnja meja, ki bi bila za nas še sprejemljiva. Skratka želimo biti uvrščeni čim višje, da bi s tem 50-letnico kluba proslavili kar najbolj dostojno. Prav zaradi jubileja pripeljali toliko nogometašev, čeprav jih je veliko tudi odšlo."	■ vos
Velenjski atleti po MEPA:
»Naša
Šmartno • Faktor Črnuče 4:0 (0:0)
Dobro le v drugem polčasu
Nogometaši Šmartnega so v nedeljo odigrali pripravljalno tekmo z moštvom iz Črnuč. V prvem polčasu je bila igra izredno nezanimiva, obe ekipi sta igrali le med obema kazenskima prostoroma in nista imeli nobenih priložnosti. Zlasti Šmarčani so v napadu igrali brez vsakih zamisli, v obrambi pa dosti bolje kot na prejšnjih tekmah.
V drugem polčasu so domači zaigrali veliko bolje in so s hitro igro v sredini ter napadu povsem nadigrali goste. Začelo se je
Avgust Reberšak, predsednik NK Šmartno:
»S prvim avgustom NK ESO Tech Šmartno«
Na novo prvenstveno sezono v drugoligaški konkurenci se marljivo pripravljajo tudi šmarški nogometaši, trenirajo doma in igrajo prijateljske tekme, vodstvo kluba pa ima ob tem polne roke dela. Prvenstvo v drugi ligi bodo pričeli štirinajst dni za prvoligaši, torej 14. avgusta, dotlej pa morajo v Šmartnem postoriti še marsikaj. Predsednik kluba Alojz Reberšak torej ima kaj povedati.
»Prva novost je gotovo ta, da bo naš klub od 1. avgusta naprej nosil novo ime, to je NK ESO Tech Šmartno. Z novim sponzorjem smo se dolgo in temeljito pogovarjali in smo zelo veseli, da nam je v težkih časih priskočil na pomoč. Seveda ima sponzor svoje pogoje, mi pa obveznosti do njega, saj nikakor ne moremo blatiti njegovega imena. Pogoj so seveda dobre igre in dobro mesto na Icstvici. Uspeh bo uvrstitev do petega
v 51.minuti, ko so gostje v kazenskem prostoru zrušili Fajdigo, Mernik pa je z 11 metrov povedel domače v vodstvo. Že v 54.minuti je Spasojevič s prostim strelom povišal izid, domači pa so nadaljevali hitro in kombinatorno igro. Stojko je v 65.minuti s strelom s 25 metrov še tretjič premagal gostujočega vratarja, končni izid je v 85.minuti postavil Spasojevič s svojim drugim zadetkom, sicer pa so domači zamudili še nekaj lepih priložnosti.
Nogometaši Šmartnega bodo v četrtek ob 17.00 na igrišču v Mozirju odigrali tekmo s Šoštanjem, v soboto na svojem igrišču še s ptujsko Dravo, srečanje pa bodo pričeli ob 17.30.
ŠMARTNO: Kališek, Doler, Bulajič, Irman, Mernik, Stojko, Fajdiga, Spasojevič, Podgoršek, Smajlovič, Jeseničnik, igrali pa so še Pižorn, Stefančič, Vodovnik, Mešič, Češnovar, Zlodej in Kos.	■ Janko Goričnik
mesta, še sprejemljivo bi bilo sedmo mesto, vsakršno nižje mesto pa bi pomenilo velik neuspeh,« pravi Avgust Reberšak.
Dosedanji sponzor velenjska ERA seveda šmarskega nogometa ni zapustil. ERA bo pomagala vsem mlajšim selekcijam, uprava kluba pa ima še eno zahtevno nalogo. To je izvedba skupščine kluba, na kateri bodo morali organizacijo in registracijo kluba končno uskladiti z zakonskimi določbami. Klub je namreč še vedno le nogometna sekcija pri TVD Partizan, zato morajo skupščino opraviti še pred pričetkom prvenstva.
Bližnji in letošnji cilji so jasni, kaj pa načrti za malo daljši rok? »Naša osnovna naloga je ustvariti moštvo, ki bi dalj časa igralo skupaj in dosegalo primerne rezultate, čeprav je jasno, da bodo posamezni igralci prihajali in odhajali, dobra sveža kri pač nikoli ne škodi. Pred letošnjim prvenstvom kakšnih korenitih sprememb v igralskem kadru ne bo. Res je cena igralcem na slovenskem tržišču precej padla, vendar nas tepejo stare obveznosti. Glede na možnost dvojne registracije se dogovarjamo z velenjskim Rudarjem, saj lahko z dvojno registracijo za nas igrajo trije igralci do 21 let. Na ta način smo se z Rudarjem že dogovorili za Jeseničnika in Mernika in se pogovarjamo še naprej. Iz Šoštanja seje vrnil Smajlovič iz mariborskega Železničarja Bulajič, v delo s prvim moštvom smo vključili precej obetavnih mladincev. Sicer v tem trenutku ekipa še ni kompletna, kmalu pa bomo rešili tudi to kočljivo zadevo,« meni predsednik šmarskega nogometnega kluba Avgust Reberšak.
■ vos, jp
Peter Pole s, najboljši Slovenec
pričakovanja smo izpolnili!«
Tako je na kratko ocenil nastop petih atletov velenjskega atletskega kluba na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani trener štirih od njih Boris Šalam-on, kije bil v Ljubljani tudi vodja moštva za šprint, ovire in štafete. Dejstvo je, da je že uvrstitev štirih velenjskih atletov in ene atletinje v slovensko reprezentanco za tako veliko tekmovanje, izreden uspeh in velika spodbuda za njihovo bodoče delo, prav tako velika je tudi spodbuda za vse ostale, ki jim sledijo.
»Res, naša pričakovanja smo izpolnili. Peter Poles se je na 400 metrov z ovirami uvrstil v finale, kar je bil njegov letošnji cilj. Osvojil je sicer vedno nehvaležno četrto mesto, vendar je to zelo velik uspeh, dodati pa je treba, da je v dveh tekih dvakrat izboljšal svoj osebni rekord. Drugi naš adut Matjaž Krajnc je za malenkost zgrešil finale na 400 metrov, občutno je izboljšal svoj dosedanji najboljši dosežek in se spustil pod 48 sekund, osvojil pa je deveto mesto. Jana Pugeljje na 100 metrov tekla kolikor v tem trenutku zmore, bila pa je članica štafete 4x100 metrov, ki po enajstih letih izboljšala slovenski rekord in tekla pod 47sekundami. Gutman je že na prvenstvo odšel kot rezerva za štafeto 4x400 metrov in tudi ni nastopil, je pa to gotovo velika izkušnja zanj, saj bo mladinec še naslednje leto. Tudi najmlajši Boštjan Buč, sicer varovanec Toma Popetrova, se je izkazal. Verjetno je za tako mladega tekača, ki bo mladinec še dve leti, 3000 metrov z zaprekami še predolga proga, je pa dejstvo, da je svoj osebni rekord popravil kar za 13 sekund. Prav na podlagi izredno hitrega napredka so ga uvrstili v reprezentanco in ob tem velja dejstvo, da je to nov velik up velenjskih srednjeprogašev,« je zadovoljen Boris Šalamon.
Kot eden od vodij slovenske reprezentance je Boris Šalamon dejal, da so naši mladi atleti in atletinje na evropskem prvenstvu dokazali, da sodijo v evropski mladinski vrh, dosegli so nekaj vidnih uvrstitev, žal pa jih niso kronali z medaljo, tudi zaradi velike smole Sonje Roman v teku na 1500 metrov.
Peter Poles je skupaj s Celjanom Groskom, ta je nastopil v metu kopja, s četrtim mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. V zvezi s Petrom je Boris Šalamon dejal, da sta se na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu v avstralskem Sidneyu pogovarjal kdo od naših bo izpolnil normo za naslednji Sidney, to so olimpijske igre leta 2000. Trener pravi, da bo glede na stalni napredek Petru Polesu to uspelo, kako pa Peter ocenjuje svoj nastop v Ljubljani?
»Nastop na tem velikem tekmovanju mi je dobro uspel. Uvrstil 1 sem se v finale, v predteku in finalu sem obakrat popravil svoj osebni rekord, žal pa sem za las zgrešil bronasto kolajno. Ždaj, ko sem vse skupaj prespal, sem zadovoljen, je pa res, da sem pred pivenstvom po tihem pričakoval tretje mesto in medaljo. Vedel sem, da sta Rus in Slovak močnejša od mene, nisem pa poznal Nemca, kije bil na koncu celo drugi. V Ljubljani sem obakrat tekel taktično zelo dobro, v finalu pa meje motil veter v prsa prvih 200 metrov, predvsem pa nehvaležna osma proga. Skoda, da je imela Sonja Roman to veliko smolo, saj bi po mojem mnenju celo zmagala in s tem kronala dobre uvrstitve nas ostalih.« Peter si bo sedaj malo odpočil, nato nastopil na slovenskem pokalu, za tem privoščil malo daljši odmor, nato pa bodo prišli na vrsto novi naporni treningi, seveda tudi uspehi.	■ vos,jp
Smučarski skoki
Zanimivo na Ljubnem
Čeprav v smučarskih skokih ni več počitka, je bil del julija krajši čas tudi za počitnice. Večina mlajših članov smučarsko skakalnih klubov tako v tem času že trenira na skakalnicah v Sloveniji, drugi pa se morajo kljub velikim stroškom odpravljati na treninge v tujino, če hočejo biti v stiku z najboljšimi. To se dogaja tudi Velenjčanom, ki jih je nekaj na pripravah v Zakopanih na Poljskem.
Na Ljubnem ob Savinji je bila v soboto vsakoletna tekma za mlajše kategorije za pokal flosarja. Nastopilo je 57 upov iz sedmih klubov. V posameznih kategorijah so bili najboljši - dečki do 9 let: Rok Tancar (SSK Fužina Bohinj); do 11 let: Sašo Tadič (SSK Ljubno BTC), 4. Aljoša Čutuk (SSK Velenje); do 13 let: Gašper Juvan (SSK Ljubno BTC), 2. Dejan Plevnik (SSK Mislinja); do 15 let: Grega Verbajs (SSK Račna),2. Gašper Slatinšek (SSK Ljubno BTC) 9. Grega Kotnik (SSK Velenje).
Jubilejna sezona NK Rudar Velenje
VSTOPNICE
V PRODAJI
NK RUDAR VELENJE
Dobite jih v tajništvu kluba, Cesta na jezero 7, ali na RLV, v tajništvu sindikata.
Dodatne informacije: Tel.: 063/856 - 656, 861 -111, 853 - 312 int. 1917 ali 1612. Cena: 10.000 SIT ob plačilu na tri čeke, 9.000 SIT pri plačilu z gotovino.
Lastniki stalnih vstopnic brezplačno prejmejo kartico popustov BALA, s katero lahko v številnih velenjskih lokalih koristijo od 2 - 30 % popuste. Kartica BALA bo v prosti prodaji s 1.8. za 3.000 SIT.
Zoran Rednak
Mladinski svetovni prvaki
ii.
Nov šaleški športni junak je član BŠD Velenje I Premogovnik Zoran Rednak, ki je v Casablanci v I Maroku osvojil naslov mladinskega svetovnega prva-I ka v najbolj privlačni balinarski disciplini - hitrostnem [ zbijanju. Zoran je sploh prvič nastopil v državni | reprezentanci in na velikem tekmovanju in se takoj za-| vihtel na svetovni mladinski vrh. V njegovem klubu so | seveda izjemno veseli in ponosni, da je Zoran zaupanje in povabilo v reprezentanco obrestoval kar z zlato medaljo ter poudarjajo, daje to rezultat pravilnega vrednotenja njegovih sposobnosti, pravilnega usmerjanja in seveda izjemnega talenta.
Zoran Rednak je samozavesten fant, zbran in hladnokrven, ko je to najbolj potrebno, in prav s temi vrlinami je v dramatičnem boju za medalje v Casablanci opravil z nasprotniki. Finalni boji so bili prava športna drama, saj so imeli trije od štirih finalistov enak rezultat. Zoran je šele po dodatnem metanju premagal mladinskega svetovnega rekorderja iz Italije, v drugem polfinalu je Francoz ugnal Hrvata, v boju za zlato medaljo pa je Zoran z izjemno vzdržljivostjo in zbranostjo za las premagal Francoza.
Hitrostno zbijanje je Zoranova najljubša disciplina, je pa tudi najbolj naporna. Tekmovalec teče pet minut naokrog, v tem času mora čim večkrat metati in seveda čim večkrat zadeti, ob enakem izidu tekmecev je treba vse ponoviti še v dveh minutah in pol.
»Pred odhodom v Maroko sem pričakoval medaljo, a ne zlate. Ko sem se po prvem metanju uvrstil med osem najboljših sem de-I jal, da bom svetovni prvak in to se je tudi uresničilo,« je samoza-| vesten Zoran. »Ta dan je bilo v Casablanci res čudovito, saj so kar | trikrat dvignili slovensko zastavo in trikrat zaigrali našo himno. Dve zlati medalji je namreč osvojil še Damjan Sofronievski iz Škofje Loke, osvojili smo največ zlatih medalj in vsi so nam zavidali. Zame je bil to nepozaben dan, saj sem na mladinskem svetovnem prvenstvu nastopil prvič in zadnjič, čez dve leti bom namreč že prestar za mladinsko konkurenco. Res, zelo sem vesel, kot je vesela moja družina, kot so veseli balinarji v Velenju in vsej Sloveniji.«
Zoran je odlično končal drugi letnik kovinarske šole in se vpisal v prvi letnik rudarske in je prepričan, da jo bo uspešno končal kljub treningom in tekmovanjam. Sicer pa izhaja iz zelo športne družine. Oče in oba brata so se in se še ukvarjajo s špor-
Med sprejemom pri velenjskem županu Srečku Mehu
(foto: jp)
tom, to je nogomet, balinanje, tudi smučarski skoki so v družini. »Oče pravilno trdi, da se je bolje ukvarjati s športom, kot da te zapeljejo cesta in njene stranpoti,« dodaja Zoran. Zelo resno je pričel balinati pred dvema letoma, vseskozi je njegov trener Željko Voglar, ki ga Zoran zelo ceni in spoštuje. V klubu so v zadnjih letih močno napredovali, saj so se letos uvrstili v prvo državno ligo, z okrepitvijo iz Rogaške Slatine pa je njihov naslednji cilj super liga. In ta cilj ni edini, je pa povezan z drugim, pravzaprav z dolgoletno željo velenjskih balinarjev. Ta želja je seveda pokrito balinišče, ki je seveda pogoj za tekmovanje, predvsem pa za redno vadbo v vsakem vremenu in vsakem letnem času. Balinarji seveda načrte že imajo izdelane. Upajo, in to so ob Zoranovem velikem uspehu znova na glas povedali, da se bodo zdaj le odškrnila kakšna vrata, ki bi pomagala zgraditi ta prepotreben objekt. Župan Srečko Meh je na sprejemu za Zorana to že zagotovil, sicer pa je bilo zanimivo mnenje enega od prisotnih na sprejemu, daje Zoran z naslovom svetovnega prvaka en steber za pokrito balinišče že prinesel; če še to ni dovolj, bo prinesel še kakšnega, saj je dovolj dober in dovolj mlad. ■
RK Gorenje
Novi Saftescu, Senica, Rozman
V	torek dopoldne sta se začela pripravljati na novo tekmovalno sezono tudi oba velenjska rokometna prvoligaša - ŽRK Vegrad in RK Gorenje.
V	ekipi Gorenja ni večjih sprememb. V primerjavi z lansko ekipo ni Koste Semerdjijeva (odšel za ženo v Italijo), in Saše Iliča, na katerega pa v klubu niso več računali že pred koncem minulega prvenstva.
V	staro okolje se je vrnil iz Mlinotesta Iztok Rozman, vratar Aleš Anžič je dobil konkurenco v vratarju Urošu Senici, ki je prišel iz Sevnice, iz Andorja so dobili Romuna Sorina Saftescuja. Z Velenjčani trenira tudi Boštjan Kavaš, igralec Pomurke. Ta slovenski kadetski reprezentant želi rokometno pot nadaljevati v Velenju, vendar mu klub ni dovolil odhoda. Njegov "spor" je bil tudi na arbitražni komisiji pri RZS, ki pa je odločila v korist dosedanjega kluba. Kavaš se je vseeno odločil, da bo treniral v Velenju, kjer ima (bo imel) seveda veliko večje možnosti za napredovanje. "Z vodstvom Pomurke se bomo skušali sporazumeti, da bi nam tega igralca vsaj posodili," nam je v torek povedal predsednik Gorenja Franc Plaskan. Podobno kot lani je trener Tone Tislej tudi letos v prvo ekipo vključil nekaj mladih rokometašev (Tamšeta, Gavriloskega, vratarja Lainščka, Friclja, Oprešnika.)
Rokometaši bodo najprej opravili testiranje, potem dopoldne nabirali oziroma vračali moč v fitnesu v Beli dvorani, popoldne pa trenirali.
"Prihodnje teden bomo dopoldne še naprej v fitnesu, popoldne pa bomo že več pozornosti namenjali taktiki. Od 12. do 17. julija bomo na pripravah v Kranjski Gori, nato bomo spet vadili doma, in že začeli igrati prijateljske tekme; od 20. do 29. julija pa bomo na
Balinanje
Verlič in Grenko
Na novem štiristeznem balinišču v Rogaški Slatini je BŠD Športni center v počastitev občinskega praznika izvedel
1.turnir	mladih od 15 do 25 let. Največ uspeha so imeli Velenjčani, najboljši pa so bili -hitrostno zbijanje: 1. Mitja Verlič (GIP Vegrad), 2. Simon Rednak in 3. Siniša Moravac (oba Velenje Premogovnik); klasična igra posameznikov: 1. Dejan grenko (Velenje Premogovnik),
2.	Bojan Spoljar (Megrad) in 3. Simon Rednak (Velenje Premogovnik). ■ Boris Knavs
KMN FORI Skale
SRP 97 ii!
pozivni
turnir
KMN FORI Škale bo v soboto na igrišču pri OŠ Škale organiziral 11.pozivni turnir za slovenski revialni pokal 97. Turnir bo trajal od 13.00 do 21.00, nastopile pa bodo ekipe Mizarstvo Krošelj iz Boštanja, Salus iz Ljubljane, ŠD Preska iz Medvod, Škvorc&Co. iz Ljubljane, Puli iz Benedikta, JDG Avrigo Bar iz Nove Gorice, Saloon Mins iz Velenja, ŠD Revoz iz Novega Mesta in KMN FORI iz Škaf
pripravah v Kobaridu, 30. julija bomo sodelovali na Lovrekovem memorialu v Sevnicu in spet nadaljevali priprave doma, kjer bo v začetku septembra tudi Jarnovičev memorial," je povedal v torek trener Tone Tiselj in še dodal:
"Začetek prvenstva bo zelo težak, zato moramo biti že za prve prvenstvene tekme dobro pripravljeni. No, lahkih tako ali tako ne bo, vmes pa bomo imeli še evropsko tekmo. Verjetno bo tudi tu nasprotnik zelo močan glede na to, da v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze v pretekli sezoni naši klubi niso bili uspešni. Po točkah smo na repu lestvice in žreb nam lahko že v prvem krogu nameni zelo težkega ali celo najtežjega nasprotnika."
Začetek prvenstva bo 13. septembra, v prvem krogu bo Gorenje gostilo Dobovo, nato pa gostovalo v Celju. ■ vos
ŽRK Vegrad
Zelo oslabljene
Ženska ekipa bo v primerjavi z lansko zelo spremenjena, predvsem pa oslabljena. Odšle so Mirela Vujovič, vrnila se je nazaj v Bosno, Dejana Stevanovič je postala članica Robit Olimpije, Barbara Hudej bo rokometno pot nadaljevala v Riminiju, pri tamkajšnjem istoimenskem prvoligašu v Italiji, Tanja Raukovič in tadeja Kralj pa bi menda rade v Žalec. Za zdaj je to le njuna želja, saj Juteks zanju še ni plačal odškodnine.
Mali nogomet
Za pokal občine
Klub 81 bo 9.avgusta izvedel turnir v malem nogometu za veterane nad 35 let. Na rokometnem igrišču v Šmartnem ob Paki bodo celodnevni turnir pričeli ob 8.00, prijave pa sprejemajo do četrtka, 7.avgusta, na naslov Klub 81, 3327 Šmartno ob Paki, ali na telefon 885-149 Podgoršek) dopoldne, 885-252 (Podgoršek) popoldne in 885-007 (gostilna Malus) čez dan. Prijavnina je 7000 SIT in jo je treba poravnati do žreba, ki bo 7.av-gusta ob 20.uri v gostilni Malus, ŽR pa je: 52800-678-000-00-58377 ali na blagajniški dokument, v prijavnino pa je vštet obrok hrane za 8 oseb.
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje ' Tel.: 063/861-026, fax 851-821
• E R V I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING
PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ
0609 638 714
Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme
Aleš Turk v Fortuni iz Koelna
Prava potrditev vrednosti!
Dolgoletnemu nogometašu celjskega prvoligaša Alešu Turku iz Šmartnega ob Dreti je uspel veliki met. Vesel, zadovoljen in ponosen je, da je podpisal zavidanja vredno dvoletno pogodbo z nemškim dru-goligašem Fortuno iz Koelna; zadovoljenje, daje eden redkih slovenskih nogometašev, ki mu je uspelo napredovati v tako močno ligo, da je sploh prvi iz Zgornje Savinjske doline in precej širše, pa tako ni treba razpredati. Na vprašanje, koliko je denarno vredna ta mamljiva pogodba, seje le nasmehnil, pri čemer je razkril očitno (pre)zado-voljstvo.
Aleš med svojimi pred odhodom v Nemčijo: ob njem njegova Barbara in srečna mama Stanka, za njim oče Štefan, ki s sinom tudi dosega svoje življenske cilje ter brat Ernest, ki pridno stopa Aleševi nogometni poti
Žogo je seveda pričel brcati v domačem Šmartnem ob Dreti, nadaljeval v nišjih selekcijah mozirskega Elkroja in že kot šestna-jstletnik zaigral za takratni Elkroj v prvi slovenski ligi. V Mozirju ga je vodil Bojan Prašnikar in za njim je v sezoni 89-90 odšel v Celje k takratnemu Ingrad Kladivarju, pri celjskem prvoligašu je ostal celih sedem let in zanj odigral preko 270 uradnih tekem. Bil je stalni član prve enajsterice, dvakrat je nastopil za slovensko reprezentanco, takrat pa mu jo je v zelo nepravem času zagodla poškodba.
»V klubu sem vedno in vsak trenutek dajal vse svoje znanje in sposobnosti. Z mojimi igrami so bili zelo zadovoljni, pa vseeno je prišlo po sedmih letih do določenega zasičenja. Tudi za bodočnost sem želel kaj več zaslužiti in v letošnjem prestopnem roku sem pričel iskati drug klub. Pri tem moram poudariti, da sem v Celju z vsem izredno zadovoljen, klub je odlično urejen in voden, počutil sem se res kot doma in pravzaprav ni bilo potrebe po novem klubu, nikakor pa ne slovenskem, čeprav sem imel ponudbe.
Dobre igre so mi ponudile možnost igranja v Nemčiji in menežer Karel Herzog mi je našel nemškega drugoligaša Fortuno iz Koelna, ki jo trenira sloviti Bemd Schuster, nemški reprezentant in igralec Barcelone ter ostalih velikih evropskih klubov. Že pred odhodom na preizkušnjo sem si dejal: četudi ne uspem, mi bo stik in delo s takšnim trene/jem veliko priznanje in zadovoljstvo,« pravi Aleš, ki je danes že v Koelnu. Pa se je vse izteklo enkratno. Na preizkusnih tekmah je Aleš igral proti prvoligašu Herthi, Kaiserslauternu in Stuttgart Kickersi. Ker ga trener ni odslovil že na začetku, je upanje raslo, dokončno pa se je potrdil prav proti Stuttgartu. Na vseh tekmah gaje Bemd Schuster preizkušal na različnih mestih, proti Stuttgartu je dosegel celo zadetek, se kar težko poškodoval, »vendar sem stisnil zobe, za ničesar na svetu ne bi odnehal, take prilike nisem smel izpustiti iz rok,« pravi. Deset minut pred koncem je sicer zapustil igrišče, a je trenerja navdušil že prej in takoj po tej tekmi je bilo jasno, da bo ostal v Koelnu. To je zahteval Bernd Schuster.
»To je zame velika čast. Ce te sprejme takšen trener, je to potrdilo, da nekaj veljaš. V Nemčiji ne more uspeti vsak, zahtevajo in cenijo pač vzdržljivost in trdo delo. Upam, da bom letošnjo sezono dobro začel, da se bom naslednjo dokončno potrdil in si morda celo odškrnil vrata nemške prve lige. To bi bil gotovo vrhunec moje kariere.« ■ j p
Plavanje
Jure in Ivan državna prvaka
Pretekli petek,. Soboto in nedeljo je bilo v Kamniku državno prvenstvo za kadete in mladince, na katerem je nastopilo 205 velenjskih predstavnikov. Njihov nastop je bil izredno uspešen, saj so skupno osvojili 7 medalj, 4 zlate in 3 bronaste. Najboljši je bil Jure Primožič, kije postal trikratni državni prvak na 200, 400 in 1500 metrov prosto in bil z Blažem Medveščkom iz Maribora najuspešnejši plavalec v mladinski konkurenci. Juretova rezultat na 200 in 400 m prosto sta tudi klubska rekorda.
Na prvenstvu je s svojimi uvrstitvami izredno presenetil Ivan Vrhnjak, kije med kadeti zmagal na 1500 metrov in bil tretji na 400 m prosto. Z novima klubskima rekordoma in bronasto kolajno na 100 m prosto za kadete se je odlikoval Bojan Knez, pri mladinkah pa je bronasto kolajno na 200 m prsno osvojila še Mateja Udovičič.
Kadeti-50 m prosto: 4. Bojan Knez 26,28 (klubski rekord); 100 m prosto: 3. Bojan Knez 57,08 (klubski rekord); 200 m prosto: 4. Bojan Knez 2:06,35,5. Ivan Vrhnjak 2:06,97; 400 m prosto: 3. Ivan Vrhnjak 2:23,74, 8. Bojan Knmez 4:33,72; 1500 m prosto: 1. Ivan Vrhnjak 17:05,37; 100 m hrbtno: 10. Peter Rovšnik 1:11,80; štafeta 4x100 m prosto: 4. Velenje (Vrhnjak, Kotnik, Rovšnik, Knez) 3:58,20; 4x200 m prosto: 4. Velenje 8:48,95; mladinci-20U m prosto: 1. Jure Pirmožič 2:00,68 (klubski rekord); 400 m prosto: 1. Jure Primožič 4:13,36 (klubski rekord); 1500 m prosto: 1. Jure Primožič 16:53,07: mladinke-400 m prosto: 9. Anja Jandrok 5:03,94; 800 m prosto: 7. Anja Jandrok 10:26,95; 100 m prsno: 4. Mateja Udovičič 1:20,19; 200 m prsno: 3. Mateja Udovičič 2:52,33.
■ Marko Primožič
18 NilŠ VAS	OBVEŠČEVALEC	31. julija 1997
		
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju: 855-492, v otroškem dispanzerju 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo!
Zdravniki: Četrtek, 31. julija -dopoldan dežurni dr. Grošelj, popoldan dežurni dr. Vrabul, nočni dežurni dr. Vrabič in dr. V. Renko
Petek, 1. avgusta - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Kozorog Soboto, 2. avgusta in nedeljo, 3.
avgusta - dežurni dr. Mijin in dr. Friškovec
Ponedeljek, 4. avgusta - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. V.Renko in dr. Slavič
Torek, 5. avgusta - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dr. Veternik in dr. Friškovec
Sreda, 6. avgusta - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. O.Renko
Zobozdravstvo: V nedeljo, 3. avgusta - dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
POLETNI DELOVNI ČAS LEKARNE ŠOŠTANJ: julija in avgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002)
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 1. do 8. avgusta - Tomo Wankmuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke: Edvard Krebs, Dobja vas št. 67 in Mojca Merzlak, Skorno št. 40; Vojko Trebižan, Kromberk, Breg št. 12 in Barbara Merzlak, Skorno št. 40; Stane Šmigoc, Velenje, Šaleška c.št. 19 in Matejka Paulovič, Velenje, Prešernova c.št. 4; Anton Likeb, Veliki vrh št. 39 in Stanka Klančnik, Plešivec št. 15; Tadej Zagoričnik, Velenje, Cesta pod parkom št. 31 in Sonja Lubinič, Topolšica št. 61. 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Katarina in Anton Seher iz Velenja, Cankarjeva c. št. 2/b. Smrti: Marija Viher, roj. 1928, Janškovo selo št. 1; Pavla Šerdoner, roj. 1911, Parižlje št. 33; Viktorija Kramberger, roj. 1949, Velenje, Koželjskega ul. št. 3; Frančišek Kristan, roj. 1931, Dole št. 30; Ljudmila Škrabl, roj. 1925, Velenje, Žarova c.št. 12; Marija Petkovnik, roj. 1914, Zavodnješt. 18.
NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA od 1. 7. 1996 dalje
Banka Celje je znižala izhodiščne obrestne mere za pravne osebe in zasebnike. Nove izhodiščne obrestne mere so:
•	kratkoročna posojila	T+ 9,5%
•	dolgoročna posojila	T+ 10,5%
Vse podrobnejše informacije za pravne osebe so Vam na voljo na sedežu banke, Vodnikova 2, Celje, tel. 063 431-000, za zasebnike pa v ekspoziturah naše banke.
So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
| banka celje
V varnem zavetju tradicije
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 21 .julija do 27. julija 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 21. julija do 27. julija 1997
11 Šoštanj
topolšica veliki vrh
821.7. 22.7.
123.7.
; 24.7. Z 25.7.
126.7. 27.7.
\KOMUNALNO IPODJETJE |velenje
3320 Velenje
Koroška 37jb
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
SE ISCETE PROSTOR POD SONCEM ZA PRIJETEN DOPUST?
OGLASITE SE V NOVI
TURISTIČNI AGENCIJI
d.o.o.
V VELENJU, NA SONČNEM GRIČU 7
i letovanje ob morju, v planinah in zdraviliščih i letovanje z lelalom in ladjo • zanimivi izleti in potovanja • aranžmaji po znižanih cenah • ugodne cene letalskih vozovnic
Delovni čas: od 8. -13. in od 16. -18. ure. Tel. & las: 864-240
GIP Vegrad Velenje razpisuje zbiranje ponudb za oddajo in najem, z možnostjo odkupa, proizvodne prostore na lokaciji DOM 101 Selo. Prostori so primerni za proizvodnjo, servisno in trgovsko dejavnost.
Proizvodna hala	2.134,47 m2
Aneks pritličja	
* pisarna	25,00 m2
* pisarna	7,50 m2
* garderoba	15,60 m2
* toplotna podpostaja	13,50 m2
* sanitarije	15,50 m2
* WC	6,70 m2
* trafo postaja	9,00 m2
Aneks nadstropja:	
* jedilnica	31,00 m2
* pisarna	9,80 m2
* pisarna	15,36 m2
* pisarna	14,40 m2
* pisarna	14,10 m2
* pisarna	7,70 m2
* pisarna	18,80 m2
Zunanje deponije	9.000,00 m2
Zainteresirani poslovni partnerji dostavijo svoje ponudbe s	
programom dejavnosti v roku 15 dni od objave.
Informacije: ga. Kramperšek Branka tel. 861301.
A IM O Vi: LE K JI
ČETRTEK, 31. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitkr 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 5. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 6. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko -izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30.Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Strokovnjak svetuje -pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KINO
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 1. avgusta, ob 23. uri
Predpremiera
SANJSKO MOŠTVO - akcijski Režija: Tsui Hark Vloge: Jena Claud Van Damme, Mickey Rourke, Dennis Rodman... Dolžina: 90 minut Jack Quinn je najboljši vohun v boju proti teroristom. Vendar hoče izpreči in zaživeti normalno življenje z ženo in še nerojenim sinom. Toda na zadnji nalogi mu spodleti. Zgreši nevarnega terorista, ki svoje maščevanje usmeri na njegovo ženo in nerojenega otroka saj Organizacija Ouinna takoj po neuspelem poskusu spravi na varno. Toda Quinn hoče nazaj v igro, da bi rešil svoja najdražja iz terorističnih krempljev. Pri tem mu lahko pomaga le smrtonosni preprodajalec orožja Yaz... Akcijski film, v katerem spoznamo nevarni svet mednarodnih vohunov.
Nedelja, 3.8. ob 18. uri BREAKDOWN - triler Režija: Jonathan Mostovv Vloge: Kurt Russell, Kathleen Ouinlan,... Dolžina: 96 minut
Jeff Taylor je mestni človek, vajen udobja, ki ga prinaša civilizacija. Ko se mu sredi puščave pokvari avtomobil se znajde na povsem neznanih tleh in v neobvladljivi situaciji saj njegove žene, ki jo je nekdo, ki je ponudil pomoč na cesti in odpeljal v bližnje postajališče za tovornjakarje, enostavno ni nikjer. Na cesti mora tako Jeff poiskati rešitev zase in za ženo. Pomoči in zatočišče ni nikjer. Triler, ki vam ne bo pustil dihati. Za dolga potepanja z avtom po samotnih poteh pa se boste odslej odločali le po dobrem premisleku.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 1. avgusta ob 20. uri BREAKDOWN-triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 3. avgusta ob 20. uri BREAKDOWN - triler
Filmi v avgustu: PLAČANEC, BATMAN IN ROBIN, UMOR V BELI HIŠI, VULKANO, EMMA, IZGUBLJENI SVET, ZELO OSEBNO. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure, ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
■n
E R A
PRODAJAMO RABLJENO HLADILNO TEHNIKO
•	2 stenski vitrini
•	2 delikatesni vitrini
CENA VSEH VITRIN BREZ PROMETNE DAVKA ZNAŠA 70.000 SIT. Ogled na objektu ERA MARKET, Efen vsak dan, razen nedelje od 7,do 22. uri
Informac _. 041-670-812-g.
31. julija 1997
MALI OGLASI
ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV IN PETROL B, po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164 od 9. do 20. ure.
TERENSKI AVTO, LADO NIVO DIESEL, motor mercedes 220, letnik 86, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-057.
OSEBNI AVTO ZASTAVO 126 P,
letnik 87, reg. do 7/98, prodam. Telefon 895-128.
VECPOSLOVNIH PROSTOROV ODDAMO V NAJEM. (Enega 50 m2 in dve pisarni po 14 m2). Parkirni prostori so na razpolago. Vse informacije so vam na voljo po telefonu 852-420.
ENOSOBNO STANOVANJE 33 m2,
KTV, centralno ogrevanje, telefon, prepis takoj, prodam. Telefon 063-862-100.
DVOSOBNO STANOVANJE V NAZARJIH 64 m2 v pritličju, centralna, prodam. Telefon 833-648. POMIVALNI STROJ,poceni prodam. Telefon 861-150. NEDOKONČANO HIŠO PRODAMO Telefon 892-191. GARSONJERO NAJAMEM. Telefon 855-769.
JUGO KORAL 60, 12/89, nujno prodam. Telefon 063-412-150. LOKAL 20 m2 na Stantetovi v Velenju, prodam. Telefon 856-065 zvečer.
RABLJENO SPALNICO, s francosko posteljo in toaletno mizico, prodam. Telefon 892-182. TELICO ČRNO BELO, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 859-081.
CITROEN VISO 1,1 RE letnik 84, registriran do 6/98 prodam. Telefon 852-349.
TRI TELICE sivo rjave 70 do 100 kg, prodam. Telefon 893-578.
KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev,prodam. Telefon 882-460 zvečer.
DTL 4, letnik 87, reg. do 11/97 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-066.
NUDIM ZIDARSKA IN FASADERKA DELA. Mobitel 041-669-511.
KRAVO, težko, za zakol, prodam in kupim mlado simentalko, do 3 teleta. Telefon 893-014. ZASTAVO 101, letnik 86, na novo registrirano, ohranjeno, prodam za 1250 DEM. Telefon 865-086. TEMNO RJAVO raztegljivo kuhinjsko mizo vel. 1,4 x 0,8, s štirimi stoli, prodam. Telefon 892-263. ZASTAVO 126 P, letnik 88, prodam. Telefon 858-579.
GOSTINSKI LOKAL S KUHINJO IN INVENTARJEM oddamo v najem dobremu gostincu. Telefon 063-882-926, od 16. do 22. ure.
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 0631720 - 003,720 - 660,720 - 662
ZAHVALA
Ob izgubi najinega sina
MITJA GRIMŠIČA
se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem Trenda, Gorenja GA in Gorenje Servisa za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi gospodu župniku.
Žalujoča mama in ata
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, tašče in ome
VIKTORIJE KRAMBERGER
12.12.1949 - 24. 7. 1997
iskrena hvala vsem, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, ji darovali cvetje in sveče ter z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se kolektivu vrtca Ciciban, VVZ Velenje in gospe
Jožici Notersberg za besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu
župniku za opravljen obred in gospodu Avberšku za nagovor. Hvala vsem prijateljem, znancem in hišnemu svetu Koželjskega ul. 3. Hvala za opravljene pogrebne storitve in prijazen odnos pogrebni službi Usar. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Maks, sin Smiljan z Ženo Slavico, vnuk Tomaž, hčerka Metka s Sašom.
Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, tipljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

Ko se strnejo vse poti in ostane le spoznanje, da Te ni,
začutiš, kako je odšlo, kar je bilo in kar bi lahko bilo lepo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, tašče in sestre
FRANČIŠKE KOVAČ
31.1.1929 - 26. 7. 1997
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter z nami sočustvovali.
ŽALUJOČI VSI NJENI
GOLF JXD , letnik 88/12, model 89, modre barve, prevoženih 103.000 km, z dodatno opremo, prodam. Telefon 063-892-259. KATRCO letnik 91 ali 92 kupim. Telefon 857-825. BIKCA starega 3 mesece in teličko staro 14 dni, prodam. Telefon 893-552.
AKVARIJ 60 L ugodno prodam. Telefon 855-818. DVE STREŠNI OKNI z žaluzijami, rabljena, 85 x 65, prodam. Telefon 852-487 zjutraj ali zvečer. R-4 ZA PREVOZ TOVORA, letnik 91, reg. vse leto, prodam. Telefon 893-600.
MALO STANOVANJSKO HIŠO V
ZADREČKI DOLINI, prodam. Kličite po 17. uri po telefonu 856-899. PRODAM VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO na Ljubnem ob Savinji. Telefon po 17. uri 856-899. STANOVANJE V ZASEBNI HIŠI ODDAM. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika, Naš čas p.p.86, Velenje z oznako šifre "Ugodno".
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 29. julij 1996, ko si za vedno odšel od nas, naš dragi
IVAN ČEKON
iz Florjana 260
Zahvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji.
Ne prebudi Te srca glas, počasi pije solze čas. Veter joče za spomini, hlad domuje v bolečini. V srcih naših še živiš, čeprav tam daleč, daleč spiš.
V SPOMIN
2. avgusta bo minilo eno leto, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
JOŽE ČANČ
Ob obletnici se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke.
Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo Te!
Žena, sinova in vnukinje
Tak čudno je naše življenje s svojo mračno zavestjo, da se pesem konča v plitvem jarku za cesto, da se včasih konča preden se je začela brez zemlje in brez neba kot roža nedozorela.	V SLOVO MIRNESU IN MIRELU HUSIČU
(Kajetan Kovič)	učitelji in učenci OS Salek Velenje.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite ter spomnite se kako sem trpel in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil
ZDRAVKO MEVC
iz Raven pri Šoštanju 8. 2.1922 - 25. 7.1997
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedka in pradedka ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala velja gospodu dr. Lazarju, patronažni sestri Teji, gospodu dekanu, pevcem, govornikoma in praporščakom.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
muk
Navdušenje ob razglasitvi rezultatov seje poleglo, prav tako presenečenje ob sprejemu ob vrnitvi v velenjski glasbeni šoli v nedeljo ponoči, življenje se je utirilo v normalne delovne in počitniške dni, a ostajata prijeten občutek in zadovoljstvo: namreč, da imamo v Velenju enega najboljših pihalnih orkestrov na svetu. To so godbeniki in godbenice -le štiri so bile tokrat med njimi - petič zapovrstjo potrdili s svojim nastopom 25. julija na svetovnem prvenstvu glasbenikov v Kerkradeju na Nizozemskem.
20.000 ljudi je navdušeno spremljalo mimohode in glasbeno-plesne nastope
več kot 20 pihalnih orkestrov.
Predsednik Rudarske godbe dr. Franc Žerdin je nazdravil desetim godbenikom, ki so dosedaj
sodelovali na vseh svetovnih prvenstvih in so torej petkrat zlati.
To prvenstvo se je vsaka štiri leta, letošnje pa je bilo 13. po vrsti in seje odvijalo pod naslovom "Svet se srečuje v glasbi". Začelo seje skromno: leta 1949 sta se srečala dva prijateljska pihalna orkestra, leta 1951 je bilo prvo mednarodno glasbeno tekmovanje, čez štiri leta pa je že pre-rastlo v tekmovanje amaterskih glasbenikov z vsega sveta. Vsako leto je bilo bogatejše in je štelo več udeležencev, in tako je na letošnjem sodelovalo že 240 orkestrov iz 25 držav sveta, v treh tednih pa je bilo za krajši ali daljši čas v Kerkradeju, ki šteje 52.000 prebivalcev, okoli 16.000 glasbenikov. Velenjski godbeniki so bili v Kerkradeju in Nemčiji, kjer so bivali, saj leži Kerkrade na nemško-nizozemski meji, štiri dni. Poleg nastopa na tekmovanju v petek, 25. julija, so tretji dan poslušali nastope drugih orkestrov v svoji kategoriji, četrti dan, v nedeljo, ki je bila tudi zadnji dan prvenstva, pa so si na stadionu v Kerkradeju ogledali še nastop pihalnih orkestrov v korakanju in šovu. To je bila za vse prava paša za oči in ušesa, posebej zanimivo pa je bilo opazovati, kako je 20.000 gledalcev na stadionu uživalo v predstavi več kot 20 pihalnih orkestrov.
"Stari mački", ki so petič postali zlati.
Prebivalci Kerkradeja in okolice namreč tri tedne živijo s prvenstvom in se množično udeležujejo tekmovanj v posebej za ta prvenstva zgrajeni dvorani in na prostem ter koncertov znanih glasbenikov, skupin, parad, sejmov...
Tekmovanje se sicer odvija v različnih kategorijah, saj posebej tekmujejo dirigenti, kompozi-torji, bobnarji, fanfare in več skupin pihalnih orkestrov. V skupini harmoničnih pihalnih orkestrov, kamor spada tudi velenjska rudarska godba, je letos v prvi kategoriji, ki je najboljša od treh, nastopilo 24 orkestrov. Komisija s točkami ocenjuje nastop orkestra z obvezno skladbo in s skladbo po lastni izbiri. 288 zbranih točk zadostuje za zlato
medaljo, največje možno število točk pa je 360. Velenjski god-
beniki so si letos priigrali zlato medaljo s 321 točkami, kar je največ dosedaj in na to so posebej ponosni. Že takoj po odigranih skladbah je bil vodja orkestra magister Ivan Marin zadovoljen in je skorajda napovedal, da bodo prejeli zlato medaljo. Vendar pa do razglasitve niti sam ni upal, da so igrali tako dobro. Zato je bilo zadovoljstvo in veselje vseh članov orkestra zelo veliko. Težko je reči, komu je medalja pomenila več: dirigentu, ki mu je bila potrdilo, da dela pravilno in vodi odlično ekipo glasbenikov, tistim desetim "starim" mačkom, ki že dolgo igrajo pri rudarski godbi in so bili zraven pri vseh petih zlatih medaljah, ali tistim skoraj golobradim glasbenikom, ki so prvič okusili nastop na tako velikem tekmova-
nju in k svojemu prvemu zlatu pridali svoj košček?! Vsekakor so bili veseli vsi, saj so dobili zlato plačilo za ves trud, ki so ga v dolgih urah vaj vložili v učenje zahtevnih skladb, za znanje, ki so si ga nabirali na vajah, koncertih, tekmovanjih. Pa tudi zlato plačilo za ljubezen do glasbe, ki jih združuje, vleče naprej, jim daje voljo in energijo za vaje, nastope... Brez ljubezni do glasbe ne bi bili tako dobri in vztrajni. Pravzaprav dobijo prvo priznanje za svojo kakovost vedno znova s potrditvijo svoje kandidature na svetovnem prvenstvu. Tja namreč lahko pridejo le najboljši pihalni orkestri, ki jih priporoči nacionalna zveza pihalnih orkestrov. Iz Slovenije so letos nastopili trije pihalni orkestri: poleg velenjskega še Pihalni orkester železarjev iz Raven na
Koroškem in Pihalni orkester Videm iz Krškega. Tudi ta dva orkestra sta dobila zlati medalji. Pihalni orkestri, godbe ali "pleh muzike" so na Nizozemskem, v Nemčiji, Španiji in še kje zelo popularni. Na Nizozemskem imajo večje vasi celo po več mu-zik, brez njihovega igranja pa ne mine še tako skromno slavje. Tudi v Sloveniji poznamo tradicijo delavskih pihalnih godb,ki niso manjkale v vseh trdnih delavskih središčih. Jesenice, Trbovlje, Ravne na Koroškem, Idrija, Velenje... Ponekod vztrajajo že dolga leta, drugod ponovno vznikajo, gotovo pa ima godba prav v Velenju veliko privržencev, kiji radi prisluhnejo in spremljajo vsak njen nastop. Zato smo petega zlatega odlič-ja veseli prav vsi!
■ Diana Janežič
ODLIČNI PLAČILNI POGOJI
Zlati fantje so si zadnji dan svetovnega prvenstva ogledali show program pihalnih orkestrov.
stolp SlWA|
0X-NAM0M
Vvalkmanzuro - PH3LIPS
vireh barvah

GOTOVINSKI POPUSTI (5-7%)
POSOJILA (1-2 LET)
ODLOG PLAČILA (3-6 ME!
iHMHHBHBHaMHH
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
Zlato plačilo za trud in ljubezen do glasbe