Št. 247 (15.691) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - m. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1 C nn lin POSTNNA PLAČANA V GOTOVM IOUULIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Verjetno jih ni bile Blilijon, kakor sami tnnio;~ ___ ^juiu v prihodnje p< n° računati. ‘"""S v,asmi]a m j Seoneja - spravila n Ce in ----- t Varčevala z demag J11* in popuhstičnin tezami, nas ne sme sii v napačno, on Važujoco analizo. N S11 San Giovanni v 111 P° središčnih u srednjega sloja, to zroke za nastoj ttte in nacizma Pfipisujejo nel tO-alomeščanstva, f^alo, da mu brez . Pitalizem po er proletariat s si erovanostjo v 7l°Ci socializ strani o{ ekonomske terne! Srednjega sloja 6a pojmovali eklosti, ni prav ,ec> nevarnost, ,. nepre tttične nestabil delec ni mirne sl°j tvorijo dar iCno vsi, raze: ev, siromakov 1 so potisnjei &6ga . Vski razred, v tmenu so se b Razredni boji n izgbn.skoraipc ., -*uuuaua( in zaseb: tirov, mene Sospodov z c anknjicem v drezposelnib "Ognejo biti Pustolovce\ pretvezo u Votii v uyst Sl2em, to r r°Ceno za ttezadovoljs de namene. plavi, < Racija ni Kotovo p£ J spretne državno t Nasprotni! zamahne i Pako težke ITALIJI / DVE MNOŽIČNI MANIFESTACIJI V PRIČAKOVANJU ODOBRITVE FINANČNEGA ZAKONA Desnica v Rimu proti vladi SKR v Neaplju za delo RIM, NEAPELJ - Desnosredinska opozicija je priredila včeraj v Rimu odmevno demonstracijo »srednjega sloja« proti finančnemu zakonu oziroma davčni politiki Prodijeve vlade. Berlusconi je zahteval, da premier in njegovi »nesposobni« ministri odstopijo, Fini pa je nadaljnje soočanje med večino in manjšino previdneje pogojil z umikom pooblastil vladi. D’Alema je zatrdil, da vrzeli med taboroma niso nezapolnjive, potrdil, da se vlada ne bo odpovedala svoji politiki, a je zagotovil Berlusconiju, da se nima česa bati, in predlagal javno manifestacijo v podporo vlade po odobritvi finančnega zakona. Prodi je dejal, da opozicija ni tehtno utemeljila svojih tez, in da bodo gospodarski ukrepi vlade ostali zapisani v zgodovini Italije kot najpomembnejši doslej. Bertinotti in Cossutta pa sta iz Neaplja premiera opozorila, da mu bo SKP kar zadeva politiko dela in zaposlovanja trn v peti vse dotlej, dokler ne bo vlada teh vprašanj zadovoljivo rešila. Na zborovanju brezposelnih sta potrdila, da socialnih konfliktov ni konec in da brez teh ne bo mogoča nobena oblika razvoja. Na 2. strani SLOVENIJA / DRŽAVNI ZBOR Dve opciji za volivce v Sloveniji LJUBLJANA - Slovenski volivci bodo danes tretjič od uvedbe večstrankarskega sistema izvolili svoj parlament. Do volitev prihaja v času hudih polemik, na njih pa nastopa skoraj 30 strank in več samostojnih kandidatov. Vse se seveda ne bodo prerinile v državni zbor, saj volilni sistem omogoča vstop v parlament samo strankam, ki zberejo najmanj 4 odstotke glasov. Sicer pa se Slovenci, če želimo sliko zelo poenostaviti, odločajo o dveh opcijah. Prva je »evropska«, ker umešča Slovenijo v prostor, ki ji pripada v postopku evropske integracije; to opcijo zastopa predvsem predsednik vlade Janez Drnovšek s svojo stranko LDS, podpirajo pa jo tudi ostale levičarske stranke. Draga opcija je »slovenska«, ker predstavlja Slovenijo kot otok radosti sredi razburkanega morja, povezana pa je z nacionalističnimi prizvoki. To opcijo zastopa Janez Janša, z njegovo SDS pa sodelujejo druge stranke slovenske desnice. V sredini, Čeprav bolj desno usmerjena, sta obe stranki, ki zbirata izrazito katoliške volivce, do sta SKD in SLS. Na volitvah bodo imeli pripadniki italijanska in madžarske manjšine pravico, da poleg politične stranbke volijo tudi za svoja zajamčena zastopnika v državnem zbora. Volišča v Sloveniji bodo odprta do 19. ure, neuradi volilni izidi bodo znani že drevi. __________SARAJEVO_____________ Odstavili gen. Rafka Mladiča Predsednica Plavšičeva klonila pritiskom, ki prihajajo iz Beograda BEOGRAD - Predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič je včeraj v skladu z odločitvijo parlamenta odstavila vojaškega poveljnika, generala Ratka Mladiča, pri tem pa izrazila obžalovanje, saj se je za zamenjavo morala odločiti le zaradi »dobro znanih stališč mednarodne skupnosti«. Zloglasnega osumljenca za vojne zločine bo na čelu novega generalštaba zamenjal v širši javnosti skoraj anonimni generalmajor Pera Golič. Srbski mediji so že pred dvema tednoma poročali, da je Plavšičeva podpisala dekret o »upokojitvi« približno 80 častnikov vojske bosanskih Srbov, vključno z Mladičem in njegovimi najbližjimi svetovalci. Pretres v vojski naj bi bil le zaključek dolgotrajnega spopada med probeograj-skim vojaškim poveljstvom in ultranacionalistič-nim političnim vodstvom, ki ga obvladuje Radovan Karadžič. Vendar pa predstavniki mednarodne skupnosti v BiH niso povsem prepričani, da se bo zadeva iztekla tako. Na 10. strani Šolniki in starši danes na volišča TRST, GORICA - Danes in jutri bodo na šolah odprti volilni sedeži za volitve v šolske zborne organe. Učno osebje in slovenski starši se bodo letos prvič udeležili volitev v pokrajinske šolske svete, ki so jih slovenski volivci doslej bojkotirali. Za udeležbo se je odločil enotni šolski odbor, ki združuje v svojih vrstah predstavnike Sindikata slovenske šole, političnih sil in organizacij, v katerih delujejo Slovenci. Solniki bodo volili tudi svojega novega predstavnika v Vsedržavni šolski svet, v katerem bo v novi mandatni dobi slovensko šolo v Rimu zastopala predstavnica goriških šolnikov Silvana Hvalič. Starši in šolniki pa bodo tudi tokrat bojkotirali volitve v okrajne šolske svete zaradi skrajno omejenih pristojnsoti in nezanimanja zanje. Na 5. strani Upokojencem dostavljajo čeke TRST - Medtem ko sodna preiskava o Tržaški kreditni banki gre svojo pot, se razmere pri samem poslovanju banke žal niso izboljšale. Dobrodošla pa je vest, da so začeli z izplačevanjem pokojnin, vendar ne na TKB, kjer so bile zamrznjene, temveč pri Credito Italiano. Nekaterim koristnikom so namreč te dni začeli dostavljati čeke, s katerimi lahko svojo pokojnino dvignejo pri okencih Credita Italiana., S položajem v TKB se ukvarjata tako DSL kot SSk: obe stranki se zavzemata za sanacijo denarnega zavoda in ne za njegovo likvidacijo, saj predstavlja TKB veliko poklicno bogastvo, ki ga nikakor ne kaže porazgubiti. Na 3. strani Minister Treu o Primorskem dnevniku TRST - Kriza našega dnevnika je bila včeraj predmet pogovora med sindikalnimi predstavniki uslužbencev in ministrom za delo Treuom, ki se je mudil v Trstu. Ministra so seznanili z zadnjimi dogodki in ga pozvali, naj čimprej podpiše odlok o kriznem stanju, kar bi omogočilo predčasne upokojitve in izplačevanje dopolnlne blagajne. S stanjem v Primorskem dnevniku se je ukvarjal tudi Piccolo in kot otiliko krat zadnje čase njegovo pisanje spet ni ustrezalo resnici. Ze naslov članka (Primorski dnevnik rešen) je netočen: je že res, da je bil podpisan odlok o izplačilu javnega prispevka za Primorski dnevnik, vendar na to bo treba čakati še vsaj dva meseca. Na 3. strani BeRjmARii& fTlAX! 1 Ulica Spilimbergo 209 Martignacco s Tel. 0432/678850, fax 657005 PEČI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG * -ifi □ Najnovejša tehnologija z visokim donosom toplote. □ Izdelava po vaši meri in okusu. □ široka izbira kaminov. □ Štedilniki za centralno gretje. PRODAJA V TRSTU: LA COMBUSTIBILE DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 RIM / DEMONSTRACIJA PROTI FINANČNEMU ZAKONU NEAPELJ / DEMONSTRACIJA SKR Beriusconi: Prodi naj takoj odstopi No Trgu San Giovanni velikansko množica RIM - Na Trgu San Giovanni, kjer so se odvijale doslej najvecje demonstracije v priredbi levičarskih strank in sindikatov, je bilo vCeraj pozno popoldne protestno zborovanje desnosredinske opozicije proti Prodijevi vladi in finančnemu zakonu oziroma navitju davkov. Na trg so udeleženci prišli v dveh povorkah, bilo jih je vec, kot so pričakovali sami organizatorji: milijon oseb morda ne, 800 tisoč pa. Demonstranti so vihteli zastave, prapore strank in gibanj, ki sestavljajo Kartel svoboščin, table in transparente z napisi proti davčni politiki in s pozivi, naj Prodi odstopi. Nad množico so viseli pisani balončki, priletelo je tudi dvomotorno letalo, ki so ga najele ženske iz Forze Italia, Čuti je bilo zvonce in bobnanje, nad vsem pa aplavze, s katerimi je staro in mlado pozdravilo prihod liderjev FI Berlusconija, AN Finija, C CD Casinija in CDU Buttiglioneja na glavni oder; ob tem sta bila namreč Se dva, namenjena parlamentarcem, deželnim predstavnikom in županom koalicije. Poseben pečat so demonstraciji vtisnili skrajni desničarji s petjem fašističnih pesmi, vzklikanjem žaljivih gesel na račun vlade in levice ter s stegovanjem rok v fašistični pozdrav; mladinci iz neke sekcije AN so kričali, da ne bodo pozabili »kameradov, ki so jih ubili služabniki države«. Zmernejši so prepevali italijansko in Berlusconijevo himno. Po velikem shodu "tihe večine" izpred veC kot 20 let je bilo to prvič, da je na ulice in trge stopila srednja buržoazija; Slo je za parado temnih dvo-rednih suknjičev, ki so bolj za v menedžersko pisarno kot pa poulično oglašanje. Protestniki so se pripeljali v Rim z 200 avtobusi in štirimi vlaki, prišli so z vsega severa, a tudi z juga. Povorko in shod je neposredno prenašala televizija (RA13), a v studiu imela ministrico za zdravstvo Rosy Bindi in poročevalca večine za finančni zakon Cherchija, katerima je posvetila več Časa kot predmetu prenosa. Berlusconi je to razkačeno označil kot znamenje, da drsimo v diktaturo. Sicer je vodja FI zahteval odstop vlade in zlasti Prodija, ki je v petek imenoval napovedano demonstracijo kot fokloro. To je žalitev za ves srednji sloj v državi, je dodal. Bolj diplomatski Fini je soglašal z oceno, da »se borimo za svobodo« in da z vlado ne bo nobenega dialoga veC, če ne umakne svojih pooblastil. Delo preizkusni kamen za vlado Bertinoffi in Cossuffa: Konfliktov ni konec NEAPELJ - Vzporedno z demonstracijo desnice v Rimu se je v Neaplju zaključil "pohod za delo" v organizaciji Stranke komunistične prenove, ki se je začel 27. septembra na Sardiniji po navdihu delovnega kolektiva SanFAntioco. Nabrežno Rotondo Diaz, kamor je pripešačila v povorki iz mestnega središča, je preplavila množica 200 do 250 tisoC mladih, ki čakajo na prvo zaposlitev, takih, ki so bili ob službo, in tako rekoč kronično rdeCe delavske zastave in transparente, na katerih je pisalo, da je delo osnovna pravica vsakogar in da mora Prodijeva vlada nemudoma sprejeti drugačno politiko na področju zaposlovanja. Seveda ni manjkalo vzklikov, a ne taksnih, ki bi izzveneli v grobo politično obračunavanje; bili so v skladu z zahtevami SKP, brezposelnih Dvigali so kakor sta jih na govorniškem odru spet nanizala tajnik stranke Fausto Bertinotti in njen predsednik Armando Cos-sutta. Pod odrom je bil tudi britanski laburistični poslanec Ken Coates, kar je pomenljivo. »Z demonstracijo 24. fe-bruarja smo v ljudeh obudili upanje, zdaj pa moramo prebiti molk o delovnih razmerah v Italiji,« je začel Bertinotti in istočasnost zborovanj v Neaplju in Rimu označil kot odraz dejanskega spopada med desnico in levico, »ki bi moral prebuditi iz sna tudi sindikat«. Predvsem pa je govornik izpostavil dejstvo, da »socialnih konfliktov ni konec, kakor bi to radi nekateri dopovedali javnosti«. Mi smo tu zato, da spodbudimo vlado, naj k plačevanju davkov prisili tiste, ki jih ne plačujejo, v Rimu pa so se zbrali oni, ki davkov ne marajo plačevati, je na- daljeval Bertinotti. Prodijevi vladi je sicer priznal, da s fi' nanCnim zakonom ni prizadela socialne države, to pa je tudi edino, kar je v njem pozitivnega, kajti premalo se ukrepa v prid najšibkejših slojev in praktično nic za spodbujanje zaposlovanja. »Naša stranka bi bila lahko v vladi, toda ostali smo zunaj nje, ker lahko na ta način učinkoviteje ščitimo najbolj izpostavljene plasti prebivalstva,« je še dejal ob pripombi, da si SKP prizadeva za »vidno avtonomno alternativo«. Armando Cossutta ga je dopolnil rekoC, da so reforme in delo samo različna vidika enega in istega boja, torej nujnega socialnega konflikta, brez katerega ne more biti nobenega razvoja in napredka. Po shodu so prireditelji pri' pravili koncert socialno angažiranih pesmi. NOVICE Stavke v prevoznem sektorju RIM - Kdor se bo podal na pot v prihodnjih dneh, bo imel celo vrsto preglavic: stavkali bodo uslužbenci javnih prevozov vseh mogočih sredstev. Začelo se bo že danes, ko bodo stavkali mornarji trajektov za Sardinijo in Sicilijo. V torek bo stavka železničarjev in sicer od 14. do 18. ure. Uslužbenci mestnih prevoznih podjetij pa bodo stavkah v toek, 26. novembra in v sredo 27. novembra, ko bodo prekrižah roke tudi v naši deželi. Paissan: Berlusconi ekstremist RIM - Poslanec Zelenih Mauro Paissan obtožuje Silvia Berlusconija, da se poslužuje besednjaka, iz katerega se cedi prazni ekstremizem. Če je že vodja zmernega pola, pravi Paissan, potem nima smisla, da govori o diktaturi, režimu, pomanjkanju demokracije. S tem na bi hotel samo ustvariti določen vtis, vse skupaj pa izpade sam o smešno. Mamila: aretacija 5 študentov TURIN - Policija je v Turinu aretirala pet univerzitetnih študentov, ki so jih zasačili na veselici, na kateri so servirali torte in Caj. Nič hudega do tu, samo, da so tako slaščice kot pijača bile polne ma-rijuane. Bili so prisotni še drugi trije študentje, ki pa so jih samo prijavili sodstvu, ne da bi jih areti-rali. veselico so organizirali v nekem stanovanju v ekskluzivni turinski mestni četrti, z njo pa so hoteli proslaviti 22. rojstni dan ene od aretiranih študentk. Dekleta in fantje, ki jih policija zasačila v stanovanju, so vsi otroci zelo premožnih in uglednih turinskih družin. Starši študentke, v stanovanju katere je bila veselica, so izrazili začudenje in poudarila, da je njihova hči zgledna študentka. FINANCA / GEN. IANNELLI »Polkovnik Autuori premeščen zaradi organizacijskih vzrokov« V Firencah predstavili novega odgovornega za službo Cigo FIRENCE - Zamenjavo polkovnika Giuseppeja Autuorija z majorjem Ignaziom Gi-bilarom so narekovali »razlogi notranje organizacije dela, brez vsakršnega zunanjega pomena, v skladu z našo zavezanostjo službi«. Tako je general Mario lannelli, direktor službe Scico pri finančni straži, novinarjem utemeljil zamenjavo odgovornega za poseben oddelek Gico v Firencah. Prisotna sta bila tako dosedanji kot novi odgovorni, vsekakor pa so vsi poudarjah, da se bodo vse preiskave, pri katerih je doslej sodeloval Autuori, nemoteno nadaljevale, s tem v zvezi tudi sodelovanje s sodniki v La Spezii. Ge- neral lannelli je nadalje pojasnil, da je vzrok za premestitev Autuorija »neformalni pogovor z novinarjem, opravljen iz vljudnosti, ki pa so ga takoj strumentalno izrabih«. Vendar pa dogodek nikakor ne zmanjšuje velikega spoštovanja, ki ga uživa Autuori. Na srečanju z novinarji so predstavili tudi novega odgovornega za službo Cigo: gre za majorja Gibilara, ki je v Palermu sodeloval s Falconjem, do premestitve v Firence pa je služboval v Milanu. Polkovnik Autuori, ki je odločitev o premestitvi sprejel »kot vojak«, pa odhaja na novo službeno mesto v Bologno. RIM / ISKALI SO GA 2E LETA Policija prijela zelo znanega mafijca Za Poganom so izdali že 5 zapornih nalogov igana i-laj bi b1 ri CoroiH aterim so r so ga v slettuneii' ižbi treh ki so nocnic6’ la so Paj Stecmr stevih11. lovezai11 obraCti' :ri Coro' liniral ]e e cigar®1 n hali)0: mafijs^1 MED VČERAJŠNJIM OBISKOM V TRSTU KRIZA TKB / PRI CREDITO ITALIANO Zagotovila ministra Treua glede PD in TKB Minister sprejel predstavnike našega dnevnika in banke Dostavljajo čeke za pokojnine Sodna preiskava brez večjih novosti Minister za delo Tizia-fto Treu je med vCe-rajsnjixn obiskom v Trstu sPrejel delegacijo sindikal-nih predstavnikov novinarjev in osebja Primorskega dnevnika ter uslužbencev Tržaške kreditne banke. Seje so se udeležili brdi predstavniki sindikalne zveze CGIL ter deželne-ga novinarskega sindikata. Pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvech je ministru Predstavil zelo težko situacijo našega dnevnika nr njegovo nenadomestlji-v° vlogo za slovensko nianjšino v Italiji. Treua je Ppzval, da Cimprej pod-PiSe odlok o kriznem stanju (dopolnilna blagajna, predčasne upokojitve) primorskega dnevnika, ki J6 stopil v veljavo v zaCetku leta, pristojni niedministrski odbor pa §a je odobril šele pred nekaj dnevi. Glede banke Pa je Zvech izpostavil katastrofalne posledice, ki bi jih imela morebitna prisilna likvidacija na manjšinsko, a tudi na tržaško, gospodarsko in družbeno tkivo. Minister je glede Pri-'Uorskega dnevnika obljubil, da bo podpisal ustrezni dekret takoj, ko ga bo zg°raj omenjeni medmin-strski odbor poslal ministrstvu za delo. To naj bi s® zgodilo v prihodnjih nneh. Glede TKB pa bo treu navezal stike z zak-tadnim ministrom Carlom ^zegliom Čiampijem in z fnnanjim ministrom Lam-bertom Dinijem, saj gre za problem, je podčrtal minister, ki neposredno zadeva tudi italijansko zunanjo Politiko. Minister Treu s predstavniki našega dnevnika in uslužbenci TKB Preiskava o Tržaški kreditni banki se sicer nadaljuje, vendar včeraj ni prinesla kakšnih otiplji-vejših novosti. Sodnik za predhodne preiskave Raf-faele Morvay, ki je pristojen za podpis morebitnih restriktivnih ukrepov, je bil sicer v svojem uradu, a kot ponavadi je bil tudi dokaj redkobeseden kar se njegovega dela tiče. V tednu, ki je pred nami, bodo morda odločih o zahtevi zadnjega osumljenca, ki je bil aretiran v okviru te preiskave, bivšega člana upravnega sveta TKB Suadama Kapiča. Njegov odvetnik je namreč že vložil prošnjo po preklicu zapornega naloga. Morvay ga je že zaslišal, delno je zasliševanju prisostvoval tudi namestnik državnega pra- vdnika Raffaele Tito, ki ga bo morda te dni tudi sam zaslišal. Kapiča dolžijo lažnih bilanc in lažnih družbenih sporočil. Poleg Kapiča je v zaporu ostal edinole bivši komercialni derektor TKB Milan Tavčer, medtem ko sta bivši direktor Vito Svetina in goriški podjetnik Tomasini v hišnem priporu, katerega pa je že pred dnevi zapustil bivši funkcionar Nedeljko Hrovatin. Na prostosti je tudi bivši sodirektor in zatem direktor Adrijan Semen, bivšega predsednika upravnega sveta pa so svojčas itak poklicali le na zaslišanje. Tudi pri drugem delu preiskave, za katero skrbi namestnik državnega pravdnika Federico Frez-za, ni nič novega prišlo na dan. Univerzitetni pofe- sor, podjetnik in politik Alessadro Querci je še v hišnem priporu, njegov sin Roberto, za katerim je bil izdan zaporni nalog, pa je v tujini, nekje v Švici. Milan Tavčer je vpleten tudi v ta del preiskave. Kar se samega poslovanja TKB tiče se žal razmere niso izboljšale. Edina novost, ki pa je v teh težkih trenutkih dobrodošla, se nanaša na izplačevanje pokojnin. Na TKB so bila namreč vsa izplačila ustavljena. Banka Credito Italiano pa si je prevzela nalogo, da upokojencem, ki so imeli račun na TKB, pokojnine izplača: nekaterim koristnikom so te dni začeli prihajati čeki, tako da lahko svoj denar dvignejo pri okencih omenjenega bančnega zavoda. Pojasnilo v zvezi z odlokom o PD V zvezi s položajem Primorskega dnevnika moramo žal ponovno ugotoviti, da poročanje tržaškega dnevnika II Piccolo še zdaleč ne odgovarja resnici. Vest, da je bil na zavzemanje senatorjev Oljke Fulvia Camerinija in Darka Bratine na oddelku za založništvo pri predsedstvu italijanske vlade podpisan odlok o izplačilu javnega prispevka za naš dnevnik, je seveda razveselila tudi nas. Vendar pa to, zal, še ne pomeni, da je obstoj 1 dnevnika zagotovljen, kakor je podčrtal II Piccolo, temveč prinaša nekaj upanja, da bo do tega prišlo. Odlok namreč pooblašča, da se predvidena sred-stva za leto 1995 izplačajo, vendar je potrebno v Rimu izvesti še postopek za izplačilo pri državnem knjigovodstvu, kar lahko traja več kot dva meseca. Kot že rečeno, gre za sredstva, ki jih predvideva italijanski zakon in zato ne vidimo razloga, da II Piccolo piše o »ogromni vsoti«, Se zlasti, ker gre za prispevke za leto 1995. Sindikalni odbor novinarjev PD POBUDA DSL / V ČETRTEK V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Javna razprava o TKB Slovenska komisija Demokratične stranke levice prireja v četrtek 14. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javno razpravo o dogajanju v zvezi s Tržaško kreditno banko. Razpravo bosta uvedla senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki bosta poročala tudi o pobudah za reševanje banke. Demokratična stranka levice, je rečeno v tiskovnem sporočilu stranke, želi z javno razpravo poglobiti politične, socialne in seveda narodne probleme, ki jih je sprožila kriza v Tržaški kreditni banki. Dogodki v banki vpli- vajo na različne ravni manjšinskega življenja in bodo imeli vrsto posledic, ki jih je potrebno čim bolje razumeti. Nujna je odkrita in neobremenjena analiza, ki pa se ne more zadovoljti s preteklostjo, z ugotavljanjem včerajšnjih krivd in krivcev ter z naštevanjem nastale škode. Poleg tega je treba namreč razumeti, kaj lahko kriza pomeni za manjšino in Trst, kaj se lahko naredi zato, da se jo v cimvečji meri omili in kako bo manjšina reagirala na dogodek, ki nima le sektorialnega odmeva. Treba je misliti na prihodnost, saj pomeni kriza v banki prerez s pretek- lostjo, ki ni le gospodarski. DSL želi odpreti širšo diskusijo o vseh teh aspektih, ker se zaveda, da dogajanje omogoča tudi najrazličnejše manipulacije in pritiske, ki nimajo namena reševati problemov, ampak jih hočejo izkoristiti v namene, ki niso v korist manjšine, predvsem pa ne vseh ljudi, podjetij in organizacij, ki jih je kriza prizadela. Zato so potrebne Cim manj obremenjene analize in čim bolj stvarni pogledi na sednajost in prihodnost. Za vse to je nujno odkrito soočanje z ljudmi, ki problema ne prikriva, a ga tudi ne omejuje na preteklost. STALIŠČE SSK TKB / TAJNIK DSL SPADARO r SODOBNI TRST / STUDIO ARJE 3h TKB je treba sanirati in ne likvidirati V igri je bodočnost Trsta Zapleti z banko zadevajo bistvene sektorje tržaškega gospodarstva Slovenska skupnost vztraja na stališču, da je treba lr2aško kreditno banko po možnosti sanirati in ne lik-Udirati. To v prepričanju, da bi likvidacija še poveča-a ogromno gospodarsko in socialno škodo, ki je že na?Mla, pa tudi upoštevajoč dejstvo, da gre za u'cinjanje enega izmed sredstev zaščite slovenske Manjšine v Italiji, ki pa je plod multilateralnega dogovora v okviru Londonskega memoranduma iz leta “54. V tem smislu je stranka večkratno in v raznih oblikah posegla pri vladnih predstavnikih v Rimu in lubljani. SSk zato z zanimanjem ugotavlja, da je zla-®.. Pp zadnjem obisku predstavnikov bank iz Slove-Pe in Hrvaške v Rimu možnost sanacije vendarle še Predmet pogovorov in preverjanj. Obžaluje pa, da je ežBlni odbor Furlanije-Julijske krajine, kljub svoji Tk-nični sestavi izrazil povoljno mnenje o likvidaciji in to kot enega izmed svojih zadnjih aktov pred odstopom. SSk nadalje jemlje na znanje sklepe, ki jih je sprejel | avni odbor SKGZ na svoji seji v Gorici z dne 6. t.m. n niu meni' da gre za pomemben korak v smeri prepotrebnega političnega razčiščevanja v vrstah Sloven- ,-vItaliji. SSk tudi dobro ve, da je veliko poštenih ti r?1 *n •Za naSo narodnostno skupnost zagnanih ljudi d* v tistih organizacijah, ki so zdaj v krizi in da so b1 t,2aPrav oni prve žrtve politike, ki očitno potrebuje lik revizijO' Sploh je med Slovenci v Italiji še ve-Dnt pravih energij na gospodarskem, kulturnem in P p učnem področju ter zgrešeno bi bilo, če bi vse me-jor!v 'ati koš s pavšalnimi ocenami, češ da smo za pogač * * sistema družbenega gospodarstva tako ali dru-e vsi krivi, oziroma, da je v naši narodnostni sku-ql 0sd vse zanič. Slovenci v Italiji bi vsekakor morali zadnjih dogodkih globlje preveriti oblike svoje or-j 'Zl'anosti, in sicer ob spoštovanju načel in metod nar 0krac'ie’ Pa tudi ob spoštovanju svoje specifične ve manjšinske narodnostne skupnosti. Dogodki v zvezi s Tržaško kreditno banko zadevajo, kot je že povsem jasno, področja, ki so za tržaško mestno gospodarstvo in za del deželnega življenjskega pomena. Ni naloga političnih sil, da bi dajale ocene o dejstvih, ki se kažejo v okviru sodnih preiskav: v pravni državi, kakršna je naša, imata Banka Italije in sodstvo glede na njune istitucio-nalne pristojnosti nalogo, da ocenita odgovornosti in se v zvezi s tem izrečeta. ' Velikega pomena pa je problematika, ki zadeva bodočnost vaznega in posebnega sredstva, ki pripada celotnemu tržaškemu in deželnemu gospodarstvu, in to v trenutku, ko vsedržavna politika vse bolj izpostavlja mednarodno vlogo Trsta in to tako na gospodarskem kot na političnem in kulturnem področju. Tudi najbolj kratkoviden opazovalec ne more mimo ugotovitve, da takšne vsedržavne in mednarodne izbire prinašajo Trstu nadvse pozitivno pospeševanje izmenjav in stikov. Tržaška kreditna banka je bila, ne oziraje se na njene sedanje negativne zaplete in posledične omejitve, sredstvo, ki je znalo ustvariti komunikacijske kanale med stvarnostmi, ki so bile prej povsem drugačne in ločene, in priložnosti za ekonomski in kulturni razvoj. Bolj kot kdajkoli prej Trst sedaj nujno potrebuje bančni zavod, ki bi v novem geopolitičnem položaju na čimboljši način odigral bistveno vlogo povezovalca in s tem pospeševal mednarodno sodelovanje v raznih sektorjih tržaškega in deželnega gospodarstva. Bančni zavod torej kot sredstvo, situirano v Trstu, ki pa bi postalo osrednji center širšega družbeno-gospodarskega prostora, na območju katerega v okviru Alpe-Ja-drana v celi Srednji Evropi prihaja do vse številnejših integracijskih procesov, pri tem pa se dodatno vrednoti tudi vloga manjšin. V Tržaški kreditni banki je zbrano veliko poklicno bogastvo, ki ga je sindikat v zadnjih letih ščitil in to v interesu zaposlenih kot tudi vsega mesta. Poklicno bogastvo se kaže v zvezah, znanju, tudi jezikovnem, in izkušnjah in je zato dodatna vrednost, ki je ne gre izgubiti, nasprotno, treba jo je v polni meri izkoristiti. Za taksne cilje se zavzema Demokratiča stranka levice. Ge pa bi se zaradi polemik in posamičnih interesov porazgubilo, bi to bil dodaten udarec za razvoj tržaškega gospodarstva in povsem v nasprotju z napori, da bi Trstu končno izborili mesto, ki mu pripada. Mislim, da se v Trstu, in na srečo ne samo v njem, vse več ljudi zaveda, za kaj gre, ko se govori in odloča o TKB. Včeraj odprli razstavo svojstvenega Christa V razstavni galeriji Studio Arte 3 so včeraj odprli razstavo zelo znanega bolgarskega umetnika Christa. V Trstu se sicer ne predstavlja s svetovno odmevnimi »podvigi«, kot so npr. »oblačenja« znanih palač in spomenikov, temveč z izborom del na papirju od let ’60. Razstava, ki bo odprta do 1. decembra, sodi v okvir letošnjih jesenskih prireditev Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope. Z razstavo Christovih del se odboru Sodobni 'Trst prvič pridružuje tudi galerija Studio Arte 3, pri organizaciji razstave pa so sodelovale Obalne galerije Piran. Sodelovanje piranskih Obalnih galerij pri pripravi najodmevnejše prireditve na področju likovne umetnosti v ok-vini jesenskih Dialogov dokazuje dvoje: po eni strani gre za nadaljevanje sodelovanja, ki se je začelo že pri prvih pobudah Sodobnega Tr- sta, po drugi pa jasno priča o dolgotrajnih vezeh Christa in njegove Žene jean Claude s slovenskimi likovniki. Kot so organizatorji poudarili že v glasilu Sodobni Trst, segajo stiki Christa s skupino slovenskih mnetnikov »Junij« že v leto 77. Christova razstava je odprta od torka do sobote med 17. in 20. uro, Zfiprh pa jo bodo 1. decembra, kot tudi prikaz del mladih oblikovalcev, ki so na ogled v galeriji Studio Tomtnaseo. Prav tako do 1. decembra pa so v tržaški postni palači razstavljene lutke, ki so nastopile v čeških animiranih filmih. V torek pa se bo začel Se glasbeni del Dialogov, in sicer s koncertom sodobne nabožne glasbe v katedrali sv. Justa. Sledila bosta Se dva koncerta, tržaška skupina Chromas En-semble bo nastopila 21., duo Luisa Stello (flavta) in Vesna Zuppin (klavir) pa 26. novembra. Nedelja, 10. novembra 1996 MARTINOVANJE LJUDSKA TRADICIJA / MARTINOVANJE NA PROSEKU MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOST Ko so kmetovalci polagali obračun pospravljene letine Na Proseku bo kot vsako leto veselo in živahno - Mladi se bodo lahko zavrteli na vrtiljaku, starejši pa bodo tešili žejo po osmicah Ze od p am ti veka pravijo, da se ob Martinovem mošt spremeni v vino. Vsaka primerjava s svatbo v Kani Galilejski in Kristusovim Čudežem, ki ga skušajo v modernem Času z vsakovrstnimi tabletkami in kemijskimi pripomočki zaman posnemati, je -seveda - odvečna, Ce izvzamemo njun skupni imenovalec: praznik. Martinovo je v ruralnem svetu predstavljalo slovo od kmečke delov- ne sezonef Kmetje so si na ta dan privoščili zaslužen počitek po celoletnem delu na polju, v vrtu, v hlevu, v vinogradu. S kapljico novega vina so si dali duška pred pretečo zimo in zalili kupčije, ki so jih sklenili na Martinovih sejmih. V zamejstvu je bil že v začetku stoletja daleč naokoli znano predvsem martinovanje na Proseku. Vzrok zanj je dobro znan. Ta dan ni bil le kmečki praznik, bil je tudi praznik vaškega pa-trona. Sveto in posvetno sta si tako podali roko: Ce so v dopoldanskih urah zvonili cerkveni zvonovi in vabili k mašnim obredom, so pa popoldne zacvenketale Čaše, iz katerih je vonjalo še po sladkem. Na martinovo so na Prosek prihajali kramarji iz drugih vasi in tudi iz oddaljenih krajev Furlanije. Prodajali so svojo robo: le-snino, lonce, obutev, obleke in sladkarije za otroke. DevinšCina je bila poglavje zase. Tam je krulilo in cvililo, da je bilo veselje. Mladi pujski in obilna, sto in več kilogramska svinje-ta so Čakala na kupce. NajveCji zamaščeni kalibri so bili nared za zakol, za pršute, klobase, špeh in krvavice; mlade prašičke je Čakala šele reja ob koritih, ki so - skupaj s hlevi -že od zdavnaj izginila iz kraškega vsakdana. Prašičji sejem pa se na DevinšCini - kot neuničljiv obred - iz leta v leto še obnavlja. Kupcev res ni veliko, nekaj pa se jih še najde, da se prodajalcem izplača pot do Proseka. Krulci ostajajo tako osrednja Martinova atrakcija, a tudi drugih značilnosti ne manjka. Stojnice na ulicah bodo jutri vabile domačine in goste s svojimi vsakovrstnimi predmeti in blagom. Moderni Cas je seveda neizbežno prinesel na pulte tudi nove proizvode: medtem ko so otroci nekoč stikali za frnikolami, si sedaj pašejo oci na vse bolj izpopolnjenih robotih, videoigrah in podobnih tehnoloških vragolijah. Tudi balončkov, pisanih žog in miniaturnih Prašičji sejem na Devinščini ena glavnih atrakcij proseškega martinovanja (f, KROMA) * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTI P - ENALOTTO PROSEK 140 TEL. 225286 ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE S A F E R s.n.c. Stefana & Barbara Sardo Prosek, 195 Tel. 225396 | EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN S PORFIDI ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 OPREMA DRŽ. CESTA 202 KRIŽIŠČE PRI PROSEKU TRST - TEL. (040) 225498 * klasično in rustikalno pohištvo * velika razstava modernega »po meri« * center kuhinj SCAVOLINI z možnostjo projektiranja in brezplačnih predračunov * oprema za vrtove, hotele in restavracije * zanimive ponudbe - veliko parkirišče, Društvena gostilna na Kontovelu domače vino z divjačino Kontovel 152 Tel.225168 pekarna slaščičarna bukavec prosek 160 - tel. 225220 Z lanskega martinovanja na Proseku (foto KROMA) živalic za hišni živalski vrt ne bo manjkalo. Starše bodo vsekakor prepričali, naj jih popeljejo v Mandrijo, kjer se že nekaj dni veselo vrti stari vrtiljak, ob njem pa se v luna parku obračajo še druge privlačne razvedrilne igre. Martinovo brez vina pa bi ne bilo Martinovo. Zato bo tudi letos kapljica tekla v gostilnah in osmicah, v katerih bodo ponujali tipično martinovanjski menu: klobase z zeljem. Domačini in gostej iz drugih okoliških krajev in iz mesta ga bodo, seveda, zalili z novim vinom, saj tako veleva stara, a sedaj že modernizirana Martinova tradicija. OGLASE PRIPRAVIL I® PUBL1EST Sri Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040-768697 SEMENARNA Zorn Semenarna - Kmečko orodje - Gnojila - Anti-parasitarna sredstva -Cvetlične vaze - Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje PROSEK 160 ^£()/i(rS/oo 'S mužo za c/om i/r fopj ort. Prosek 546 - Trst (ob travniku jelenov) tel. 040 - 225277 fax 040 - 251191 ŠOLSTVO / VOLILNI SEDE21 NA SO LAH BODO ODPRTI TUDI JUTRI Starši in šolniki bodo danes obnavljali pokrajinski in vsedržavni šolski svet Tudi tokrat bodo bojkotirali volitve v okrajne šolske svete zaradi skrajno omejenih pristojnosti Danes (od 8. do 12. ure) in jutri (od 8. do 13.30) bodo na šolah odprti volilni sedeži za VOLITVE V ŠOLSKE SVETE. Slovenski starši in učno osebje se bodo letos prvič udeležili volitev v pokrajinske šol-ske svete, ki so jih slovenski volivci doslej bojkotira-b- Za udeležbo se je odločil enotni šolski odbor, ki združuje v svojih vrstah predstavnike Sindikata slovenske šole, političnih sil in organizacij, v katerih delujejo Slovenci. Solniki bodo volili tudi svojega novega predstav-n|ka v VSEDRŽAVNI SOLSKI SVET. V novi mandat-bi dobi bo slovensko šolo v Rimu predstavljal šolnik z Goriške. Na listi Dom kandidirata dva profesorja, glavna kandidatka pa je prof. Silvana Hvalic. Starši in šolniki pa bodo tudi tokrat BOJKOTIRALI volitve v OKRAJNE SOLSKE SVETE, to pa zaradi skrajno omejenih pristojnosti in nezanimanja zanje, Lr se odraža v nesklepčnosti številnih sej tega organa. . SINDIKAT SLOVENSKE SOLE toplo poziva starše }b Solnike, da se volitev v POKRAJINSKI SVET udeležijo, volitev v OKRAJNE SVETE pa bojkotirajo. Kako glasovati GLASOVNICE za pokrajinski šolski svet so rdeče barve. Volimo tako, da prekrižamo rimsko številko, ki označuje izbrano listo. Preference, katerih število bo verjetno navedeno na glasovnici, izrazijo volivci jako, da prekrižajo kvadratek ob imenu izbranega kandidata ali kandidatov. GLASOVNICE za okrajni šolski svet so zelene bar-Ve- Teh glasovnic NE bomo sprejemali. GLASOVNICE za Vsedržavni šolski svet so rume-ba barve. Volimo tako, da prekrižamo rimsko številko izbrane liste in napišemo priimek izbranega kandidata ali vrstno številko kandidata na izbrani listi. VOLIVCI naj se na volišču predstavijo z VELJAVNIM osebnim dokumentom. , STARSI bodo ob prejemu glasovnice podpisali 'zjavo, da volijo le na eni šoli, in sicer na tisti, ki jo bbiskuje naj mlajši otrok. Na volitvah v POKRAJINSKI šolski svet bodo na Usti za učno osebje državnih OTROŠKIH VRTCEV Vzgojiteljice lahko oddale eno preferenco, na drugih bstah učnega osebja in staršev pa bo mogoče dodeliti bve preferenci. UČNO OSEBJE bo za izvolitev zajamcenaga pred-stavnika v Vsedržavnem šolskem svetu izrazilo eno Preferenco. Kandidati na volitvah Volitve v pokrajinski šolski svet Lista učnega osebja državnih otroških vrtcev št. II - Ziv-žav Kandidatka: Caterina Cink lista učnega osebja osnovnih šol št. II - Cicibani Kandidati: 1) Mirjam Mikolj, 2) Tatiana Cibic, 3) Majda MihaCiC, 4) Maura Čepar, 5) Edda Pregare, 6) Friderik Zeriali, 7) Olga Tavčar, 8) Katja Verginella, 9) Bruna Visintin. lista učnega osebja nižjih srednjih šol št. HI - Prijatelji Kandidatke: 1) Maria (Lučka) Peterlin, 2) Fiorella Bende Serio, 3) lia LegiSa. lista učnega osebja višjih srednjih šol št. IV - Tudi mi Kandidati: 1) Samo Pahor, 2) Davor PeCenko, 3) Loredana Guštin. Lista staršev št. IV - Starši Kandidati: 1) Vesna Cotar, 2) Zdenko Floridan, 3) Ingrid Kalan), 4) Ennio Kuret, 5) Maja Lapornik, 6) Marco Paulin, 7) Sonja Pernarčič, 8) Gigliola Vescovi. Volitve v Vsedržavni šolski svet Lista za nadzorno, vodstveno in uCno osebje državnih šol s slovenskim uCnim jezikom št. I - Dom Kandidata: 1) Silvana Hvalic, 2) Enzo Pavletič. Še 2 pismi v zvezi s kandidolurami Izvršni odbor Sindikata slovenske šole, ki je kot komponenta Šolskega odbora sklenil, da se tokrat udeležimo volitev v pokrajinski šolski svet in ki je organizacijsko izpeljal priprave na volitve v ta šolski zborni organ, ugotavlja v zvezi s pismom, ki je danes objavljeno na 5. strani Primorskega dnevnika z naslovom Šolske volitve in kandidati staršev, sledeče: Sindikat slovenske šole razume že samo odločitev o udeležbi na volitvah v pokrajinski šolski svet kot zavzetost za sodelovanje z vsemi, ki bodo v tem izvoljenem zbornem organu pokazali razumevanje za specifične potrebe naše šole in pripravljenost na sodelovanje v tem smislu. Sindikat slovenske šole, ki si je prevzel odgovornost za izpeljavo volitev med slovenskimi šolniki in starši, je glede nosilke liste staršev za volitve v pokrajinski šolski svet le osvojil dogovor med kandidati samimi, sklenjen na delovnem sestanku kandidatov dne 24. oktobra, in je s tem tudi seznanil javnost. Roditeljski zbori, področni sveti in zavodski sveti niso pristojni, da izrekajo mnenja ne o kandidatnih listah ne o nosilcih posameznih list. Sicer pa je bila na predvolilnem zborovanju, na katerega so bili preko medijev povabljeni vsi starši in pismeno tudi elani Šolskega odbora in ki je bilo dne 29. oktobra na osnovni šoli pri Sv. Ivanu, dana vsem prisotnim možnost diskusije o kandidaturah in o vsebini skupnega programa. Zal pa se je tega srečanja udeležilo, razen kandidatov samih in članov odbora SSS, 0 (nic) staršev, 0 (nic) predstavnikov učnega osebja in 0 (nic) članov šolskega odbora. Po vsem tem je torej jasno, da pri določitvi glavne kandidatke ni šlo za nobeno »vsiljevanje« in je zaprepašCenost avtorjev pisma povsem neutemeljena. Sindikat slovenske 'šole je v obdobju predvolilne kampanje želel sproti posredovati volilcev le izCrpne informacije o dogajanju v zvezi z volitvami v pokrajinski šolski svet in ne vsiljevati vnaprej določenih odločitev. Za odbor Vesna Danieli Z zaprepašCenostjo in začudenostjo sem prebrala pismo, ki so ga nekateri (žal bralcu neznani) starši poslali v objavo Vašemu dnevniku in ki ste ga objavili 9.11.1996. V pismu je govora o kandidaturi predstavnikov staršev v pokrajinski šolski svet. Podpisane bi rade opozorila le na sledeče: 1. kandidaturo na listi STARSI so najprej meni, potem pa sestavljalcem liste predlagali nekateri starši šol na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva, ne pa stranka ali stranke, kot je med vrsticami nekoliko nerodno zapisano. Strinjali pa se boste, da ima v demokratičnem sistemu vsak državljan pravico do lastnega političnega mišljenja, kar bršCas velja tudi za pospisnike pisma. Osebno sem občinska svetovalka v nabrežinski občini in sem bila izvoljena na listi Skupaj-Insieme, ki združuje različno mislece ljudi. 2. Kandidati na listi STARSI so demokratično in soglasno evidentirali glavno kandidatko. Naj povem, da je bilo teh sestankov več, da so bili nanje vabljeni vsi starši. Morda bi bilo bolje, ko bi svoje pripombe iznesli ob pravem Času. 3. Mojo kandidaturo, kot eno izmed glavnih na listi STARSI je na enem izmed feb sestankov med prvimi predlagal prav dr. Zdenko Floridan in jo tudi javno podprl, za kar se mu zahvaljujem. Pa še nekaj. Osebno globoko cenim in spoštujem vse predlagane kandidate na listi STARSI, saj vem, da lahko vsak izmed njih veliko naredi v korist slovenske šole. Naj se zahvalim tudi Sindikatu slovenske šole, ki si je veliko prizadeval, da bi zavest o pomembnosti volitev v pokrajinski šolski svet prodrle v našo javnost in da bi jih kot narodnostna skupnost kar najbolje speljali. Ne vem pa, Ce te jalove polemike dan pred volitvami naši šoli koristijo. Naj se v to zamislijo za nas, bralce, anonimni podpisniki včerajšnjega pisma. dr. Maja Lapornik ~{pbeOOEKNAPROSEKU|-| Poseg Budina pri prefektu Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je seznanil danes Prefekta Moscatellija z dogodkom, ki se je pripetil vCeraj v osmici na Proseku, kjer je karabinjer nabrežinske postaje nastopil nenavadno ostro in strogo v zvezi z dejstvi, ki so za naše kraje od nekdaj del domače tradicije, “udin je prefektu podčrtal potrebo, da se vsi, vključno pripadniki organov javne varnosti, seveda v skladu z zakoni, kolikor mogoCe skušamo ogniti zadržanjem, ki bi Po lahko manjšina doživljala kot nameren pritisk nanjo, danes tudi zaradi sedanjih zanjo posebnih zgodovinskih trenutkov. Manjšina je sestavni del te družbe in te države, je podčrtal Budin, zato se nroramo vse strani potruditi za Clm bolj konstruktivno in mirno sožitje. Prefekt Moscatelli, ki je v Ca-su izvrševanja svoje funkcije v našem mestu dokazal veliko občutljivost za tukajšnjo stvar-ll0sL njene značilnosti in njene Probleme, je podpredsedniku oželnega sveta Budinu oblju-d’ da se bo o dogodku na Pnn ,.e . ustrezno pozanimal in ak-[bviral. Nesreča ali usodni korak 17-tetnega dekleta: sedaj se na Kafinari bori za življenje Včeraj nekaj pred 13. uro so v Ul. Co-relli pohiteli reševalci Rdečega križa, prišla je tudi policija, na pomoC so poklicali gasilce. Na balkonu v drugem nadstropju nekega poslopja je ležalo težko ranjeno dekle, šele nedavno je dopolnilo 17 let. Odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na oddelek za oživljanje, prognozo so si zdravniki pridržali. Policija je uvedla preiskavo, saj ni bilo jasno, Ce je šlo za nesrečo ali za usodno odločitev. Dekle (znani sta le začetnici, .M.B.) je namreč padlo ali pa se je pognalo z zgornjega balkona v 3. nadstropju. Dolga leta uživala kovance V katinarski bolnišnici je umrla 45-letna Tržačanka, ki naj bi že celo desetletje uživala kovance. Na zdravljenje so jo sprejeli zaradi nevroloških težav, zanjo je skrbel center za umsko zdravje. Zdravniki na Katinari pa so opazili, da ji je trebuh nenavadno zatekel, tako da so se odločili za operacijo. V splošno presenečenje so odkrili, da je v želodcu bilo za veC kot 2 kg raznih kovancev. Po operaciji so jo premestili na oddelek za oživljanje, vendar so po treh dneh nastopile kardiološke komplikacije, ki so ji bile usodne. OD 17. NOV. DO 15. DEC. Glasbena srečanja v rojanskem Marijinem domu Slovenska župnijska glasbena šola in slovenska rojan-ska župnijska skupnost vabita na glasbena srečanja, ki se bodo zvrstila v prenovljeni dvorani rojanskega Marijinega doma od 17. novembra do 15. decembra 1996. Na teh glasbenih prireditvah bodo nastopili mladi poustvarjalci iz nase dežele in iz Slovenije. Koncertna dvorana je, po mnenju strokovnjakov, zelo primerna za podobne pobude, saj ima odlično akustiko in omogoča, zaradi svoje gradbene strukture, tesno povezavo med izvajalci in poslušalci. Pobuda je namenjena vsem ljubiteljem glasbene umetnosti in se uvršča v splošno prizadevanje zamejcev za kulturno rast, za utrjevanje narodne zavesti in ne nazadnje tudi za vsesplošno obogatitev celotne skupnosti. Koncerti bodo v nedeljah ob 17. uri. Vstop bo prost. O posameznih nastopih bomo pravočasno obvestili po radiu in v Časopisih. H.M. Priprave na Kraški pust Letošnji Kraški pust bo v soboto, 8. februarja 1997. Čeprav se bo komu zdelo mnogo prezgodaj, se je Odbor Kraškega pusta že nekajkrat sestal in na dan je z vso silo prišla želja, da bi bil letošnji jubilejni Kraški pust Čimbolj pester ter da bi trajal Cim dlje. Slišati je bilo razne predloge: od otvoritvene debate in brošure do razstave in defi-leja, da o skrivnostni žiriji sploh ne govorimo. Te in Se nekatere druge pobude, ki so zaenkrat še zavite v tajnost, bodo spremljale osrednjo prireditev-sprevod vozov in mask. Vendar je jasno, da brez pustnih delavcev s Krasa, Brega in Trsta, Kraškega pusta ni. Šušlja se, da so se nekateri že zaceli pripravljati, da jih ne bi Cas presenetil (manjkajo slabi trije meseci!), veliko je še neodločenih... Skratka, vsi tisti, ki bi radi sodelovali na 30. Kraškem pustu sp vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek, 28. novembra 1996 v prostorih doma Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, ob 20.30. NOVICE Danes »hvaležnica« v stolnici sv. Justa Danes ob 16. uri bo v stolnici sv. Justa »hvaležnica«. Vsi tržaški verniki so vabljeni na grob škofa Lovrenca Bellomija in k molitvi za novega škofa. Zahvalno mašo bo daroval msgr. Franc Vončina, združene pevske zbore bo vodil Edi Race. Slovesnosti se bodo udeležili skavti in narodne noše, kmetovalci pa bodo prinesli svoje darove in jih položili k oltarju. Poklon Vincenzu Giganteju Delegacija kongresnikov SKP bo danes ob 10. uri v Rižarni pri Sv. Soboti položila venec v počastitev Vincenza Giganteja, antifašista in po-bomika bratstva med Italijani, Slovenci in Hrvati v teh krajih. Slovesnost bo sovpadla z domnevno obletnico pokojnikove nasilne smrti, potem ko so ga esesovci zverinsko mučili. Gigante se je rodil v Brindisiju, posebno fašistično sodišče ga je obsodilo na 20 let ječe, po 8. septembru 1943 pa je ostal v Trstu in v imenu KPI sodeloval pri organizaciji partizanskega gibanja na Krasu, v Istri in na območju Reke. Jutri na Opčinah večer povezave slovenske levice Časopis Iskra prireja veCer povezave slovenske levice ob izidi knjige »Iskre in iskrice«, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Viljem Gergolet s spremno besedo Mirana Košute. Tovariško srečanje bo jutri 11. novembra ob 20.30 v knjižnici P. Tomažič v Prosvetnem domu na Opčinah; uvodne misli bo podal Stojan Spetič. Izvodi publikacije bodo na razpolago ob predstavitvi in vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 14. ure na sedežu zadruge v Ul. Tarabocchia 3 v Trstu. 6 Nedelja, 10. novembra 1996 TRST VnULNA KRONIKA Senator Camerini danes pri Sv. Ivanu Senator Fulvio Camerini se bo danes ob 11. uri na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu srečal s prebivalstvom. Prisotna bo tudi kandidatka za izvolitev v pokrajinski svet na listi TS 2000 Anna Maria Mozzi. Minister Antonio Maccanico utri v Trstu Postni minister Antonio Maccanico se bo jutri, 11. novembra, udeležil srečanja občinske liste TS 2000, ki predlaga Adele Pino za predsednico Pokrajine; srečanje bo ob 11.20 v dvorani Zodiaco hotela Savoia na Nabrežju Mandracchio St. 4. Minister Maccanico bo za tem sodeloval na zasedanju (v istih prostorih) o »Poštah in telekomunikacijah oziroma o prihodnosti v obmejnem mestu«, ki ga bo vodil novinar Michele Del Ben; zasedanja se bodo udeležili tudi župan Riccardo Hly, predsednik radiotelevizijskega odbora (CORERAT) Giuseppe Mariuz, deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi, predsednik deželne komisije za telekomunikacije Daniele Cortolezzi, predstavnik Insiel Giuseppe Germi in poverjeni upravitelj družbe Tehtal Massimo Zanzi. Predstavitev kandidata SSk na Proseku SSk priredi danes, 10. novembra, z začetkom ob 10.30 v prostorih Mladinskega krožka na Proseku (nad Kulturnim domom) srečanje s kandidatom za pokrajinski svet na listi Trst 2000 Markom Štoko. Kandidata bo predstavil v imenu krajevne sekcije SSk dr. Henrik Lisjak, sodelovah pa bodo tudi člani strankinega vodstva. Stranka komunistične prenove predstavlja kandidatke Na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3 bo jutri, 11. novembra, ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bo stranka predstavila svojih 9 kandidatk. Nabrežinska in dolinska DSL prirejata srečanja s kandidati Demokratična stranka levice - občinska enota Devin -Nabrežina prireja v sklopu volilne kampanje za pokrajinske volitve spoznavna srečanja s kandidati vseh Stilih volilnih okrožij. V torek, 12. novembra, ob 18. uri bo namreč v prostorih restavracije Al Carso v Mavhinjah srečanje z Igorjem Gabrovcem. V torek ob 20. uri bo predstavitveno srečanje tudi v dolinski Torkli. Krajevna DSL bo predstavila svoje kandidate v dolinskem okrožju. Srečanje SSk na Opčinah z Adele Pino Slovenska skupnost prireja v torek 12., ob 20.30. v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah srečanje s kandidatko za predsednika Pokrajine Adele Pino. Prisotni bodo tudi kandidati, ki jih Slovenska skupnost predlaga na tisti TS 2000; srečanje je odprto javnosti, zato so vsi vabljeni. Milje: srečanje kandidatk Oljke s komisijo za enake oportunosti Na sedežu republikanske stranke v Ul. Manzoni 6 v Miljah se bodo kandidatke Oljke (G. Pacco, V. Vodopivec, A. Deganello in C. Cocevar) v torek 12. ob 16.30 srečale z ženskami komisije za enake oportunosti; orisale jim bodo program o enakih oportunostih in socialnih politikah Oljke in se seznanile s predlogi, ki jih bodo iznesle predstavnice komisije. Vrsta pobud z Adele Pino BivSa podtajnica za Šolstvo Ethel Serravalle se bo v sredo 13., novembra, ob 16. uri udeležila srečanja z Adele Pino v dvorani Disco Verde na železniški postaji na temo »Avtonomija in šolske gradnje: vloga Pokrajine«. V krožku Salvemini pa že nekaj dni delujejo tri telefonske linije, preko katerih prebivalstvo lahko sporoči svoje nasvete kandidatki za predsednico Pokrajine; nasvete lahko vsakdo sporoči vsak dan od ponedeljka do petka, od 16. do 20. ure na naslednje tel. številke: 366-320, 368-987 in 371-616. Giorgio Rossetti pri DSMO Na sedežu Društva Slovencev miljske občine bo v sredo, 13. novembra, ob 20.30 srečanje s kandidatom za milj-skega župana Giorgiom Rossettijem. Sinoči pa je bilo na sedežu društva srečanje s predstvniki liste Milo. Pokrajina naj koordinira posege v korist ostarelih Na javni skupščini v Skednju je Dino Fonda, kandidat DSL za izvolitev v pokrajinski svet, govoril o vprašanjih, ki so vezana na problematiko ostarelih. Ugotavljal je, da so ostareti v pokrajini v večini in da se zato večajo problemi z njihovo oskrbo. Zaradi tega bi morala Pokrajina prevzeti vlogo koordinatorja raznih posegov v sodelovanju z občinskimi upravami in zdravstvenim podjetjem; ostarelim bi treba nadalje omogočiti, je dejal, da bi sodelovali pri raznih socialnih in kulturnih dejavnostih. SKP / KONGRES PRELOMNE NARAVE MAMILA / PODTAJNIK CORLEONj Nova politika za novo družbo Predlog zelenih | za uporabo lahkih mamil Jacopo Venier novi tajnik stranke? V osnutku tudi restrikcije Z obnovitvijo vodilnih teles in izvolitvijo sedmih delegatov, ki bodo zastopali tržaško federacijo stranke na državnem kongresu 15. decembra v Rimu, se bo danes zaključil tretji pokrajinski kongres SKP. Kakor je bilo razvidno že iz uvodnega poročila tajnika Giorgia Cancia-nija, je ta kongres prelomne narave: njegov cilj ni več uveljavljanje stranke, saj je na aprilskih volitvah dosegla 11-odstoten konsenz, temveč ta, da s prenovljeno kulturo politike odločneje poseže v bran družbe, ki jo »inte-rimperialistični in in-terkapitalistični« sistem radikalno spreminja. Skratka, Stranka komunistične prenove je zadolžena, da oblikuje gibanje, ki naj se predstavi kot alternativno obstoječemu družbenemu, ekonomskemu in političnemu sistemu, in se kandidira za voditeljico preporoda. Kako to doseči? Z odpravo sektaštva in kon-servatizma, ki ne dovoljujeta soočenja z drugače mislečimi in sklepanja zavezništev z drugimi političnimi silami. V resnici je bila najprej v kongresni dvorani Tržaškega sejma in potem na strankinem sedežu sredi mesta poudarjena volja po sodelovanju z vsemi naprednimi silami, da se le zaustavi ofenziva reakcionarne desnice in separatistične Severne lige. Canciani je v uvodnem govoru to jasno povedal, ko je obžaloval, da je Oljka zavrnila programski sporazum s SKP ob priliki skorajšnjih pokrajinskih volitev. Takšen sporazum, je dodal, bi bil potreben tudi kar zadeva tržaško in okoliške občine ter Kraško gorsko skupnost. V deželnem okviru je zadeva, kot vemo, drugačna, saj je dialog Oljka-SKP v teku. Poročali smo že, da je Canciani posvetil veliko pozornost problemu TKB. Proti njeni prisilni likvidaciji sta pri vladi osebno nastopila Berti-notti in Cossutta, s teh-nično-pravnega vidika pa tudi Nerio Nesi. Krah banke, stečaj Tripcovi-cha, prodaja Stocka in prelastninjenje Farmopla-sta so dokaz, da se oblast-veno-ekonomsko ravnotežje v Trstu preveša, slovenska manjšina (razen ene komponente) pa je žrtveno jagnje. Med povabljenci, ki so pozdravili kongresnike, je bil tudi pokrajinski tajnik SKGZ Branko Jazbec. Zahvalil se je za podporo, dogajanja v banki pa označil kot dramatična, saj se ruši sistem samoorga-niziranosti in samopomoči, ki smo si ga Slovenci zgradili v pričakovanju zaščitnega zakona, na izpolnitev obvez, ki sta jih sprejeli do nas osrednja izvršna oblast in deželna vlada, ki nam dolguje 13 milijard lir, pa še zmeraj čakamo. Jazbec je tudi obsodil način, kako zadevo TKB obravnava tukajšnji italijanski dnevnik; II Piccolo torej spet zagovarja interese tistih krogov, ki hočejo porušiti socialno in ekonomsko podlago manjšine. (dg) Podtajnik pravosodnega ministrstva Franco Cor-leone (na sliki) je včeraj v Trstu na manifestaciji federacije zelenih, orisal zakonski osnutek o regu-lamentaciji uporabe lahkih mamil. Corleone je namreč, kot parlamentarec zelenih, prvi podpisnik osnutka, ki ga je podpisalo preko sto parlamentarcev. Corleone je predvsem ugotavljal, da Prodijeva vlada na tem področju deluje za politiko zmanjšanja škode, ki jo povzročajo mamila, za vprašanje legalizacije uporabe mamil pa je pristojen parlament. Zal pa se dogaja, je dodal, da je v Italiji zelo težko vključiti besedo »legalizacija« v politično in sodno izrazoslovje. V državi imata namreč SSK / SREČANJE S KANDIDATOM VREMCEM Izkoristiti poravnavo stare krivice V Kulturnem domu na Colu je bilo v petek srečanje volilcev s kandidatom SSk na skupni listi TS 2000 za repentabrsko-zgo-niško okrožje inž. Vladimirom Vremcem. Večer je uvedel načelnik svetovalske skupine SSk v repentabrskem občinskem svetu Renco Milič. Med drugim je poudaril novost pri teh pokrajinskih volitvah v zvezi z okrožji, saj je Ustavno sodišče zaradi pritožbe sekcijskih tajnikov SSk iz tržaških okoliških občin odpravilo dosedanjo krivico, po kateri je imel veliko večino okrožij teritorij tržaške občine. Zdaj imajo ljudje iz okoliških občin - v skladu z zakonom- na voljo polovico okrožij. Naši ljudje bi morali izkoristiti poravnavo stare krivice, polnoštevilno sodelovati na volitvah in zaupati svoj glas domačim kandidatom, da dobi tudi okolica svojo težo v pokrajinski upravi. Pokrajinski podtajnik SSk dr. Andrej Berdon je orisal program in značilnosti skupne liste TS 2000, katere nosilka je predsedniška kandidatka Adele Pino in pri kateri poleg SSk sodelujejo tudi druge demokratične skupine. Zaradi večinskega volilnega sistema je treba povezovati sile in SSk je s to koalicijsko listo našla skupno govorico, kar zadeva spoštovanje naših pravic in zastopanost med samimi kandidati. Inž. Vladimir Vrmec pa je obsežno orisal razloge, zaradi katerih je sprejel kandidaturo. V težavnih časih, ki jih peživlja krajevna skupnost, želi po svojih izkušnjah in močeh pomagati pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine in reševanju splošnih problemov. Se posebej se je zaustavil pri problemih teritorija, kraškega parka in zahteve po priznanju zgodovinskih pravic srenj. Glede pokrajine pa je kandidat dejal, da si mora izboriti vlogo povezovalca pri skupnih projektih, ki zadevajo Tržaško, vendar ob strogem spoštovanju pristojnosti občin. Potrebne so ideje in delavnost. SSK / SREČANJE Z ROSSETTIJEM »Teritorij in razvojne možnosti miljske občine« Miljska sekcija SSk je priredila v petek zvečer v prostorih gostilne Al ponte pri Orehu javno razpravo na temo »Teritorij in razvojne možnosti miljske občine«, ob sodelovanju kandidata za župana na listi Oljke Giorgia Rossettija, kandidata za občinski svet Danila Savrona in arh. Roberta Bo-nata. Zelja organizatorja je bila, da se seznani kandidata za župansko mesto Giorgia Rossettija čimbolj direktno, kako pojmujejo tehniki, ki delujejo na miljskem področju, stanje in kateri so njihovi predlogi za razvoj miljske občine ter da tudi ostati občani povedo svoje na to temo. Na dan so prišle napake, storjene v teku osemdesetih let, ko se ni skušalo preurediti zastarelega regulacijskega načrta novim.razmeram, kronično pomanjkanje cest, ki so poleg tega slabo vzdrževane, dominantni odnos občine Trst tudi preko nadzora Pokrajine, in še bi lahko naštevati. Podanih je bil več predlogov, med temi tudi ta, da bi sodelovali pri izdelavi novega regulacijskega načrta direktno tudi občinski uradi. Rossetti je poudaril, da nasprotuje gradnji plinskih terminalov v milj-ski občini in da se bo zavzemal, da se na področju bivše rafinerije Aquile uredi sodobno pristanišče za kontejnerje. Savron je potrdil, da si bo prizadeval, poleg uresničevanja programa Rossettija, še posebej za rešitev konkretnih problemov, ki tarajo občane in na katere upravitelji Cesto pozabljajo. Na srečanju je tekla tudi beseda o manjšini. Zahtevano je bilo ovrednotenje in večja vidnost njene prisotnosti, tudi preko toponoma-stike. Pogovor se je dotaknil tudi stiske slovenske šole v Miljah in priprav za poimenovanje šole po Albinu Bubniču. Rossetti se je obvezal, da si bo prizadeval za ustanovitev urada, ki bi omogočal dvojezično poslovanje občine. riRADIO KOPER IN RADIO TRST Ah V Svetem Petni skupno radijsko martinovanje V petek zvečer sta Radio Koper in Radio Trst A priredili v Svetem Petru nad Dragonjo vsakoletno sakupno radijsko martinovanje. V bogatem enournem programu so nastopili domači zbori Pergula, folklorna skupina Savrinke in njihov me Sani zbor. Kot gost pa mešani pevski zbor Lipa iz Kostela na Hrvaškem. O letošnji letini in o novem vinu je tekel pogovor z vinogradniki z obeh strani meje. Večer pa sta popestrila Se harmonikarja Anton Špeh in Diego Delbello, člana skupine Saltin in mladi tržaški harmonikaš Denis Novato. Posnetek večera bo oddajal Radio Koper danes ob 10.30, Radio Trst A pa ob 17. uri. SKD Tabor Začetiški likovni tečaj za odrasle Likovno ustvarjanje ugodno vpliva na psihofizično počutje vsakega človeka, a večina odraslih se s to govorico ne izraža vec. Prava Skoda, saj nam pav ta govorica lahko pomaga sprostiti Čustvene napetosti, bolje spoznavati svet okrog sebe in priti v stik z našim globljim bistvom. Na podlagi treh pristopov, risanja, slikanja in oblikovanja, gradimo celostno podobo človeka, ki se bo z odkrivanjem enostavnih kreativnih principov spet lahko približal lepoti izražanja lastnega potenciala. TeCaj se bo pričel v petek, 15. novembra, potekal bo enkrat tedensko ob večernih uah od novembra do maja v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vodila ga bo akademska slikarka Ani Tretjak. Kdor bi se želel še vpisati na se tim-prej prijavi na tel št 220680. »podtalno prekupčevanje in prikrito uživanje« še zelo močan čar, medtem ko legalizacija namerava speljati na pravno raven socialno obnašanje zasvojenih, ki ga je treba upoštevati. Zato ne gre govoriti o boju proti uživanju mamil, je poudaril, pač pa o mamilih in o vseh njenih vrstah ter se lotiti reševanja vseh tistih problemov, ki jih povzroča njihovo uživanje. Zakonski osnutek predvideva predvsem določila o proizvodnji in prodaji ter vrsto restriktivnih normativov, ki gredo od prepovedi prodaje mlajšim od 16 leta starosti pa do prepovedi reklame in obvezne navedbe za zdravje možne škode. PRIREDITVE KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi vse člane in prijatelje danes, 10. t. m., 0 b 17.30 na MARTINOVANJE. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! ČASOPIS ISKRA prireja večer povezave slovenske levice ob izidu knjige Is kre in iskrice, ki sta jo napL sala Aldo Rupel in Viljem G ergolet. Spremna beseda Mi ran Košuta. Tovariško sreča , , nje bo jutri, 11. t. m., ob 20. 30 v knjižnici P. Tomažič - Prosvetni dom na O pčinah. Uvodna beseda Stoj an Spetič. Izvodi publikacije bodo na razpolago ob p redstavitvi in vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. 'do 14. ure na sedežu zadruge v Ul. Tarabocchia 3. SKD GRAD vabi na predavanje z diapozitivi Katje Kjuder PO KITAJSKI, ki bo v četrtek, 14. t. m, ob 20.30 v društvenih prostorih v Ba nih. Vabljeni! PD MACKOLJE vabi nap redstavitev knjige “MAČKU LJANSKA LJUDSKA NOSA ” in na razstavo na novo izdelanih noš v okviru niza pr ireditev “Oživljamo staro in lepo za sedanjost in bodočnost" v nedeljo, 17. t. m-, ^ 17. uri v Srenjski hiši v Ma čkoljah. Publikacijo bo preCl stavil g. Dušan Jakomin. stava pa bo odprta še v ponedeljek, 18., torek, 19. in5 ; edo, 20. t. m., od 16. do 20-ure, za šole po dogovoru na tel. št. 232250. Vabljeni! H SPISKE VEgi RAVNATELJ DZPIO »J° 2EF STEFAN« prosi dijake-ki so opravili maturo in k alifikacijski izpit na zavod od leta 1981 do 1995, d8 “ vignejo diplbmom do vkl) ^ čno sobote, 30. novem bra 1996. Po tem datumu D zavod vrnil diplome So skemu skrbništvu. TRST Nedelja, 10. novembra 1996 ZSKD Zadružna kraška banka vabita na gledališki dogodek v Dom Alberta Sirka v Križ EDUARDO DE FILIPPO BMJMIMA MAMTOAM© v glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč dramaturška priredba in režija MARIO URSIC glasba Giampaolo Coral in Alojz Milic s°delajejo Suzi Bandi, Tanja PeCar, Deva Pincin, Mitja kale, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Ru-Pel, Mattia Armani (za tehnično vodstvo) prva ponovitev: danes, 10. novembra, ob 16. uri OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s KD KRAŠKI DOM prireja MARTINOVANJE Z REZIJANCI danes, 10. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu Vabljeni! SKD SLAVEC Ricmanje-Log DRUŠTVO bivši borci in aktivisti ter Godba na pihala iz Ricmanj SLOVENSKIH SVEČANOST IZOBRAŽENCEV OB 50-LETNICI POSTAVITVE vabi jutri, 11.t. m. v SPOMENIKA PADLIM V NOB Peterlinovo dvorano Dr. Janez Gril in zgodo- danes, 10. t. m., ob 15. uri pred spomenikom padlim vinar France Dolinar: na vaškem pokopališču. ”NOVI IZSLEDKI SODELUJEJO učenci COS I. Trinko Zamejski Ric-tnanje, združeni MePZ Slavec- Slovenec, Godba na 0 ROZMANOVEM Pihala iz Ricmanj, priložnostni govor Neva Lukes. PROCESU” Zbirno mesto na vaškem trgu 14.45. Začetek ob 20.30. c-A so/ensm LCVthaa CC2EIM ZAVCO ZA PCKUCND l23CRA2EWtiE SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 obvešča, da je začel tečaj za negovalko za ostarele (700 ur) Namenjen je brezposelnim ženskam od 25. do 40. leta starosti. Tečaj je brezplačen, predvidena je štipendija. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v Trstu, tel. št. 566360. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 10. novembra 1996 LEON Sonce vzide ob 6.57 in zato-q6 °b 16.40 - Dolžina dneva '43 - Luna vzide ob 5.52 in ^tone ob 16.33. Jutri, PONEDELJEK, 11. novembra 1996 MARTIN VREME VČERAJ OB 12. *D; temperatura zraka 15,3 topinje, zračni tlak 1031,4 mb arasca, veter 17 km na uro zhodnik, vlaga 45-odstotna, , eoo jasno, morje rahlo razgi-st^’ temperatura morja 16,1 Rojstva in smrti RODILI SO SE: Sara Creva-v1, Elisa Susic, Jasmina Gru-en' Andrea Di Biase, Martina Furlan, Massimo Comuzzo. UMRLI SO: 74-letni Antonio Grison, 85-letni Salvatore Derosa, 61-letni Luciano Lan-do, 73-letni Armando Candini, 94-letna Giuseppina Pockar, 69-letni Silvestro Bozzai, 83-letna Natalia Ferluga, 94-letna Antonia Brissi, 82-letni Guido Vascotto, 76-letna Marina Iser-si, 71-letni Giuseppe Zulla, 84-letni Bruno Collarini, 54-letni Gerardo Capobianco, 73-letna Bruna Rossignoli, 88-letna Anita Falli, 90-letna Bruna Pantani, 87-letna Maria Petronio. M LEKARNE NEDELJA, 10. novembra 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, L argo Sonnino 4, A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo JUST - Drž. cesta 202-lil. km °Co1 (Callaia) anagr. št. 1683 ^10806-Fax 910924 ZEHA DENIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +7 +2+3 I ST/VAN Tel. 040/208912 Bazovica - Ulica Gruden 56 Tel. 9220034 Vas pričakuje u prijetnem Podeželskem ambientu s krnskim in lovskimi specialitetami. Ob večerih je na razpolago široka izbira pic. sPrejemamo rezervacije za božično kosilo in Silvestrovo večerjo. Zaprto ob torkih! Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Od PONEDELJKA, 11. do SOBOTE, 16. novembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Mi sdoppio in 4«, i. Michael Keaton. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - 16.20, 19.10, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.30 »11 professore matto« i. Eddie Murphy. NAZIONALE 1 - 15.15, 17.35, 20.00, 22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gas-sman. NAZIONALE 2 - 15.15, 16.55, 18.40, 20.25, 22.15 »La prava«, i. Jean Claude van Damme, Roger Moore. NAZIONALE 3 - 15.00, 17.25, 19.50, 22.30 »II momente di uccidere« i. Sandra Bullock. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. MIGNON - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Ritratto di signora«, i. Nicole Kidman. ALCIONE - 14.45, 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I racconti del cuscino«, r. Peter Greenaway. H ČESTITKE Draga ALENIA! Sprejmi najlepše Čestitke ob klavirski diplomi od Nerine, Martina in Antonia. V sredo, 13. t. m. bo praznovala pol stoleta NEVA KOZINA iz Boljunca. Vse najboljše in se mnogo zdravja in veselja ji želita Vida in Marta z družinama ter vsi sorodniki. V Certrtek, 14. t.m . bo praznovala KLARA BAUCAR svoj okrogel rojstni dan. Se na mnoga srečna leta ji Zeli Vida z družino. Alenia Zobec je diplomirala iz klavirja. Prisrčno ji Čestitajo sestra Elvia, starši, sorodniki in prijatelji ^3 OBVESTILA TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelo- vanju s šolo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. št. 040/212289 in 040/363878. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme danes 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15., 16. in 17. t. m. v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Opremo sprejemamo 14. in 15. t. m. od 18. do 20. ure. V Četrtek, 14 .t. m. bo Zvonko Vidau predvajal diapozitive 10-let-nice pohoda “Memorial Mirko Škabar", začetek ob 20. uri. SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI zbira pisma, razglednice, dokumente bivših internirancev v italijanskih zaporih, v konfina-ciji, Slovencev v posebnih bataljonih in prisilnem begunstvu. Zbrani dokumenti bodo z novo močjo osvetleli življenje in čutenje naših ljudi v pretekli zgodovini. Na voljo smo vsak torek in petek od 16. do 19. ure. ZENSKA SKUPINA TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da v ponedeljek, 11. t. m. odpade pevska vaja in vabi vse pevke, ki jim je pri srcu partizanska pesem, da se ji pridružijo vsak torek ( od 19. novembra) ob 20.30 v Partizanskem domu na PadriCah. NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgartu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Informacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. FOTO KLUB Anton Ažbe iz Škofje Loke prireja 1. slovensko študentovsko razstavo (dia). Tema A - prosta, tema B -potovanja. Sprejem dia do 15. novembra. Pravnilniki so na razpolago v Tržaški knjigami. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lu letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisah na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nad-str., tel. št. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040-361888 FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989, sive barve, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. St. 364212 - urad ali 327035 (13. in 14. ura). PRODAM Jamaha TT 600 S, letnik ’95, zadnji model, 6.000 km, še dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. St. 040/228333. DNEVNA soba (Neuevvilhelm stil) 1870 Wien, consol (Settecento veneziano) 1890 prodam. Tel. št. 040/766649 od 8.30 do 12.30. PO CENI PRODAM katali-ticno pec za 15 kg jeklenko. Tel. št. 0481/533960 Tusulin. PRODAM domač krompb in repo za kisanje. Tel. St. 200882. DVA MESECA staro samico irskega setterja prodamo po ugodni ceni. Tel. št. 040/302720 ob uri obedov. PRODAM dve teleti sivorja-ve pasme in tele rdeče bsaste pasme. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/226213 - Bazovica. ČRODAM kanarčke Mali-nua (dobre pevce).Tel. št. 040/220189 ob uri obedov. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 ČISTOKRVNE mladice kraškega ovčarja prodam po ugodni ceni. Tel. št. 228382 -Mojca ob uri kosila. LESTVE za nabiranje oljk dobite pri pohištvu KorsiC. PODJETJE išCe uradnico/ka, tudi brez izkušenj. Pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “ Uradnik". PODJETJE išCe osebe z večletno prakso za sodelovanje na področju zunanje trgovine. Pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 pod šifro “Podjetje". PODJETJE išče urad v okolici OpCin, najmanj 100 kv. m. Interesenti naj tel. na št. 040/201332 od 9. do 17. ure. IŠČEMO malo stanovanje ali hišo v najem na Proseku ali v okolici, največ 500.000 lir mesečno. Tel. št. 040/225912 ali 0337/549598. ZA KRAJŠE obdobje dajem v najem hišo na Krasu nebivajočim ali študenom. Tel. v večernih urah na St. 327214. BARI 85 58 71 66 33 CAGUARI 79 14 66 89 48 FIRENCE 81 7 85 74 10 GENOVA 7 20 1 15 19 MILANO 88 9 15 84 83 NEAPELJ 20 36 28 49 13 PALERMO 75 37 19 5 54 RIM 83 75 57 17 65 TURIN 66 51 11 78 84 BENETKE 39 19 ENALOHO 62 90 77 2 2 2 12 11 10 1 2 1 2 2 2 X KVOTE 23.958.600,- 1.161.500- 112.500- X 2 TORKLA PAROVEL je pričela z mletjem oljk na neprekinjeno izmeno. Oljkarji! Lepo vas prosimo, da si pravočasno rezervirate servis na tel. št. 040/231908 ali 227050. ŽELEZNINA TERČON Nabrežina obvešča cenjene stranke, da v zimskem Času posluje s sledečim urnikom: od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 18. ure. Tedenski počitek ostane ob sobotah. V BORIS SPORTS KLUBU - Športni center Ervatti BrišCiki se bo od 13. t. m. dalje odvijal turnir dvojic v igri “Freccette". Vpisovanje še jutri, 11. t. m. Bogate nagrade. Tel. št. 225028. V PIVNICI III. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo v petek, 15.t.m., ob 20.30 nastopala skupina Kraški ovčarji. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih. OSMICO ima odprto, ob priliki praznovanja sv. Martina, Godbeno društvo Prosek v SošCevi hiši na Proseku. OSMICO v Borštu ima Igor Barut. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Ušaj. Toči belo in Cmo vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu - tel. 229383. Zaprto ob torkih. PRODAM zaradi selitve v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju s krasnim pogledom na celoten zaliv in mesto, sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, dve kopalnici, pet sob, ena s kaminom, teraso in balkonom, garažo za dva avta in skupnim vrtom. Cena po dogovoru, prosto avgusta ’97, tel. v popoldanskih urah na št. 417689. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. L Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ZAHVALA Ob izgubi drage matere Sofije Kuret vd, Pregare se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se tako množično udeležili in z nami sočustvovali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Svojci Trst, 10. novembra 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 t Zapustila nas je naša mama Antonia Brissi vd. Malalan (Tončka) Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Zahvaljujemo se vsem, ki se je bodo spominjali. Žalujoči otroci Neslo, Paolo in Silvana ter ostalo sorodstvo Opčine, 10. novembra .1996 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Dore Ciani vd. Starc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnico spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala nosilcem krste in pevskemu zboru. Svojci Trst, 10. novembra 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi nase drage Silvane Sedmach se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre Skladu Mitja Cuk za dolgoletno oskrbo. Renato in družina Križ, 10. novembra 1996 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vladimira Zollia (Colja) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala bližnjim, posebno pa gospe Adui. Svojci Nabrežina, 10. novembra 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) 7. 11. 1993 7. 11. 1996 Ob 3. obletnici smrti nase drage mame in žene Ljubice Canziani se je z ljubeznijo spominjamo mož Angel, hčerka Magda in sin Branko z družinama Zabrežec, Trst, 10. novembra 1996 GORICA 8 Nedelja, 10. novembra 1996 Volitve v pokrajinski šolski svet Martinova nedelja nekako v znamenju volitev: v sosednji Sloveniji obnavljajo parlament in ponekod tudi krajevne uprave, v zamejstvu pa bodo danes in jutri volitve za sestavo Šolskih organov na državnem in krajevnem nivoju. Volitve zadevajo osebje na šolah in starše dijakov. Volili bomo naše predstavnike v Vsedržavnem šolskem svetu in pokrajinskem šolskem svetu, nadaljevali pa z bojkotom volitev v okrajni šolski svet. Za razliko od prejšnjih let, se bomo torej tokrat udeležili volitev v pokrajinski šolski svet. Zaradi pomembnosti in predvidenih izbir, ki jih bo moral ta organ opraviti v bližnji bodočnosti, je prisotnost predstavnikov slovenske šole potrebna in koristna. Volišča, bodo odprta danes od 8. do 12. ure in tudi jutri od 8. do 13.30. V KULTURNEM DOMU Predpremiera filma "Meja” Giroldijevo delo bodo prikazali v petek, ponovili v soboto V četrtek se je pričela nova sezona filmskih večerov Gorica - kinema. Pobuda Kinoateljeja pa je letos bogatejša. Poleg filmov, ki izpolnjujejo že najavljeni program, bodo ljubitelji filmske umetnosti deležni še dveh izjemnih dogodkov: v petek, 15. t.m. bo v Gorici predpremiera (v državnem merilu) najno-vejšega filma Franca Giral-dija ”La frontiera” (Meja). Gez približno mesec dni pa bo še dragi izjemni filmski dogodek, ki ga pripravljajo ob stoti obletnici prve filmske projekcije v mestu. To bo v nedeljo, 8. decembra. Dogodek bo, napovedujejo prireditelji, več kakor sama obeležitev stote obletnice, ko so v našem mestu prvič zavrteli celuloidni trak. Toda vrnimo se, k petkovi predpremieri filma SPET NAS LAHKO OBIŠČETE -6s5^ Tei. št. 0481/32804 ODPRTI SMO: PETEK in SOBOTA od 18. ure dalje NEDELJA od 10. ure da!je NOVICE V Tržiču bo jutri nastopil saksofonist Michael Brecker Jutri ob 21. uri bo tržiško občinsko gledališče gostovalo najbolj pričakovan jazz koncert drugega polletja. V organizaciji društva Acli iz Romansa bo nastopil ameriški saksofonist Michael Brecker. Jazzman iz Philadelphie sodi danes med vodilne saksofoniste, za sabo pa ima izredno bogato in plodno kariero. Sodeloval je z izredno velikim številom glasbenikov, njegove note lahko slišimo na več kot 500 plošč. Z bratom Randyjem je v letih sedemdeset sestavil solidno postavo, kasneje je vodil skupino Steps Ahead, zadnjih deset let pa se predstavlja kot lider raznih bendov. Tehnično zelo talentiran, zmagovalec različnih grammyjev, spremljevalec različnih rock glasbenikov, Michael Brecker igra raznolik jazz, ki sega zdaj v rock glasbo, zdaj v fusion in električno glasbo, a ne pozabi nikoli na prvine akustičnega jazza. Breckerja bodo spremljali pianist Joey Caldarazzo, basist James Genus in bobnar Jeff Watts.(aw) Tečaj informatike za otroke V Dijaškem domu bodo v okviru široko zasnovanega vzgojnega in izobraževalnega načrta priredili tudi tečaj informatike za otroke od 7. do 13. leta. Predvidoma bodo sestavili dve skupini slušateljev. Program predvideva začetno stopnjo spoznavanja, oziroma uvajanja v svet računalništva, kasneje pa tudi pridobivanje osnovnega znanja za uporabo različnih programov pisanja, risanja, obdelave podatkov, pa tudi vključevanja v svetovni računalniški sistem Internet. Informacije in prijave v Dijaškem domu do vključno 20. novembra. Naporen dan za gasilce Neobičajno naporen dan so imeli goriški gasilci. Nekaj pred 12. uro so pohiteli v bližino železniške postaje. V stanovanjskem bloku na ulici Duca d’Aosta 222 so zaznali vonj po plinu. Gasilci so posegli pravočasno, zatem pa zadevo prepustih dežurni ekipi mestnega podjetja. Dobre pol ure zatem so pohiteli v Vileš kjer je ogenj zajel nekaj naprav v tovarni lepenke. Zaradi lahko vnetljivega materiala so na pomoč poklicali tudi kolege iz Tržiča. Na srečo hujšega ni bilo, saj so ogenj v kratkem povsem pogasili. Uro zatem so bili na prizorišču prometne nesreče na državni cesti med Mirnom in Rupo. Goriški gasilci so v petek zvečer v Krminu, nekaj pred 22. mo, pomagali pri reševanju 52-letnega Gualtiera Bemardellija, ki je, hudo bolan, ostal zaklenjen v stanovanju v ulici Re-sistenza 23. Bemardellija, ki je bil videti znatno šibak, so prepeljali v bolnišnico. režiserja Franca Giraldija, sicer starega "znanca” sodelavcev Kinoateljeja in pobud, ki se rojevajo v tem krogu. Zgodba, ki jo tokrat pripoveduje je zgodovinsko in geografsko povezana z našimi kraji in dogajanji v tem stoletju. Emi-dio Orlich je avstrijski oficir med prvo svetovno vojno, Dalmatinec, ki hoče dezertirati in se priključiti italijanski vojski, Franco Velich pa je italijanski oficir okupatorske vojske v Dalmaciji med drugo svetovno vojn, ki se približa partizanom. Njuna življen-ska izbira je tako nasprotna, a oba v bistvu doživljata isto tragedijo, tragedijo ljudi na meji. Petkova predpremiera bo v Kulturnem domu. Predstavo pa bodo ponovili v soboto. LEKSIKON O ŠKOFIH SVETEGA RIMSKEGA CESARSTVA Zanimiv prispevek k odkrivanju manj znane (skupne) preteklosti Govor tudi o goriških in tržaških škofih Ervvin Gatz je cerkveni dostojanstvenik, ki že nekaj let živi v Rimu, kjer vodi zavod Collegium Teu-tonicum. V Rimu je imel tako možnost vpogleda v bogate vatikanske arhive in ko je tam odkril že na začetku tega stoletja tiskani biografski leksikon francoskih škofov, je menil, da je treba nekaj podobnega narediti tudi za nemške škofe. Tako je že leta 1983 izšla prva knjiga tega leksikona za obdobje med leti 1803 in 1945. V knjigi je tisoč gesel, oziroma imen. Ko je Gatz z delom nadaljeval, je svoje zanimanje razširil na vse škofe nekdanjega Svetega rimskega cesarstva. Torej tudi na Avstrijce, Švicarje, Luksemburžane in s tem v zvezi tudi na tiste, ki so na ozemljih omenjenih in so- sednjih dežel bili drugih narodnosti. Že pri zbiranju gradiva za prvi zvezek je imel 63 sodelavcev, od teh jih je bilo 6 iz Avstrije, 2 iz Italije, 1 iz Slovenije. To je profesor Lojze Dolinar iz Ljubljane (svojčas je bil v škofijskem arhivu v Ljubljani, že nekaj let pa dela v Arhivu Slovenije, večkrat smo ga že poslušali v Gorici, na raznih shokov-nih srečanjih). Kasneje sta izšla še dva zvezka, eden za obdobje 1648- 1803, dragi pa za obdobje 1448-1648. V pripravi je četrti zvezek za obdobje 1198-1448. O pravkar izdani knjigi, ki so jo dan prej predstavili v Ljubljani, je na petkovem srečanju v Gorici, v predavalnici Državne knjižnice, na pobudo Instituta za družbeno in ver- GRADIŠČE / POKRAJINSKA MANIFESTACIJA SL Proti davčni politiki in finančnem zakonu Severna Liga je v Gradišču v petek zvečer priredila protestni shod in pohod proti finančnemu zakonu in davčni politiki osrednje (rimske) vlade. Govoril je deželni tajnik gibanja Roberto Visintin, ki je ostro kritiziral politiko Prodijeve vlade, ki da v bistvu nadaljuje staro prakso. Napovedanih predstavnikov Lige na deželni in državni (padanijski) ravni svetovalca Asquinija in poslanca Paglierinija, ni bilo. Na Trgu Unita se je zbralo okrog sto manifestantov. Manifestacija je bila pokrajinskega značaja. (Foto Bumbaca). sko zgodovino govoril nemški prelat, večer pa je, za goriške razmere primerno zaokrožil profesor Luigi Tavano, ki z Gatzem sodeluje pri sestavi leksikona v delu, ki se nanaša na škofe, ki so službovali v Gorici in Trstu, oziroma, ki so službovali v raznih krajih Svetega rimskega cesarstva, ki pa so se rodili v teh krajih. V glavnem so ti cerkveni dostojanstveniki izhajali iz srednjega plemiškega sloja. Med njimi pa so bili tudi predstavniki bogatih in znanih plemiških družin. Takrat so bile pač take navade. Duhovnik z Goriškega je bil n.pr. za pomožnega škofa nekje na Nemškem plemiču - škofu, ki je na to mesto prišel ko mu je bilo komaj 15 let. Škofi sicer prihajajo tudi iz revnih kmečkih družin. To velja tako za Furlane, kakor za Slovence. Za škofe iz slovenskih družin velja ugotovitev, da so jih pošiljali na čelo škofije v Ljubljani. Se zlasti zaradi tega, ker je na Kranjskem bilo zelo razvito luternast-vo, medtem ko na Goriškem krasu, te nevarnosti, ni bilo in so torej na čelo škofije prihajali ljudje iz "zdravega ” okolja. Škofje rojeni na Goriškem so v velikem številu bili imenovani na čelo škofij v Trstu, istrski Padni, Ljubljani. Postavili pa so jih na čelo cerkvenih skupnosti tudi v Mariboru, Pas-sau, Salzburgu, Pragi, Olomucu in še marsikje drugje. Profesor Tavano je na srečanju povedal tudi, da so prav v zadnjem času prišli do novih in zelo zanimivih spoznanj. Marko Waltritsch KRONIKA / VRSTA PROMETNIH NESREČ V GRADIŠČU IN RONKAH Vlačilec zapregel avtomobil in ga stisnil ob ograjo Kaki dve uri je bil v petek zvečer močno oviran promet v predmestju Gradišča zaradi dveh prometnih nesreč v dveh križiščih. Obe sta se pripetili ob uri, ko je promet najbolj gost in to je povzročilo dodatne težave. Manjša nesreča se je zgodila pri zagrajskem mostu, kar je povzročilo prve zastoje. Skoraj sočasno pa je v križišču državne ceste št. 305 in ulice Venuti vlačilec madžarske registracije stisnil ob železno ograjo avtomobil v katerem se je peljala 31-letna Viviana Vizzi iz Romansa. Tovorno vozilo je avtomobil zapreglo, šofer pa je dogajanje opazil, ko je bilo že prepozno. Voznica je imela kljub vsemu veliko sreče. Avto znamke renault 5 je uničen, oziroma precej ožji, kakor je bil sicer, sama pa jo je odnesla samo z obilno mero strahu. Težke telesne poškodbe pa je v prometni nesreči, ki se je zgodila v Ronkah, v petek zvečer, zadobil 53-letni Livio Tolloy, ki je na zdravljenju v glavni bolnišnici v Trstu s prognozo ozdravitve v treh mesecih zaradi številnih zlomov in poškodb glave in okončin. Tolloya je med poskusom prečkanja ceste z motorjem zadel 16-letni Matteo De Nittis. Slednji je zadobil le nekaj manjših poškodb. Po nesreči, oziroma trčenju v pešca je motor drsel precej metrov stran in ob tem oplazil nasproti vozeči avtomobil. Veliko sreče je imela tudi 24-letna Monica Faccio iz Starancana, ki je na državni cesti med Mirnom in Rupom silovito trčila v zidek in prometni znak ob cesti. Avto fiat 127 je dobesedno vrglo v zrak, pristanek pa je bil zelo trd. Razen strahu in nekaj bunk, in seveda škode, hujšega ni bilo. Nesreča se je zgodila okrog 13.30 menda med poskusom prehitevanja. Avtomobil je zaneslo na levo stran ceste. Na sliki - foto Bumbaca -prizorišče petkove nesreče v Gradišču. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 1. do 8. novembra 1996. RODILI SO SE: Jasmin Lutman, Lorenzo Crascek, Matteo Napolitano. UMRLI SO: 67-letni Rin° Bortolotti, 65-letni Aldo Paulin, 90-letna Maria Bressan vd. Margarita, 74-letni Tazia-no Gadini, 70-letniSalvatore Nuvoletta, 83-letni Carlo Ba-dini, 86-letna Antonietta Rug' giero vd. Wiquel, 92-letni Au-gusto Mischis, 73-letni Mario Dolgan, 35-Ietna Annunziata Troha por. Zaccariello, 83-let-na Gemma Ferro vd. De Tomasi, 77-letna Anna Musina vd. Cainer, 67-letni Giovaniu Mario Pelos, 76-letna Vittoria Polacco vd. Brazzach. OKLICI: Daniele Turus in Elisabetta Sellan, Enzo Mti" dieri in Donatella Porcedda. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Adrijane Dornik, daruje učno in neučno osebje OS Peter Butkovič - Domen 170 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk - Gori- ^3 obvestila OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH sporoča, da bodo uradi na županstvu jutri' 11. t.m. zaprti zaradi praznovanja patrona. Tehnični urad bo v torek in sredo redno odprt. V sredo bo odprt tudi od 15. do 18. ure. M PRIREDITVE KNJIŽNICA DAMIR FBI' GEL vabi spretne učence in vse, ki radi ustvarjajo, v otroško delavnico, v ponedeljek, 11. t.m., uh 16. uri v Krizno ulico. Obvezne so škarjice! AVTOBUS za martinovanje društva upokojencev odpelje ob 15. uri s Travnika, s postanki pri gostilni Primožič, v Podgori, v Standrezu in v Sovodnjah. KINO GORICA CORSO 16.00-18.00-20.00' 22.00»I1 professore matto«. TRŽIČ COMUNALE 15.00-17.30' 20.00-22.30»Ritraho di signO' ra«. Režija Jane Campion. P ^ . . LEKARNE DEŽURNA LEKARNA v GORICI BASSI RITA, Ul. don B«' sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52' tel. 410701. POGREB! Jutri: 8.30, Giuseppina To® masi vdova Cabrini, iz spl°SIie bolnišnice v cerkev c Podturn1* in na glavno pokopali5*-6, 10.50, Ardellina Simonit vdova Giovanazzi, iz bolnišnice Jan6 za od Boga v Tržič; 13.15-dora Marega por. Falzari.1 splošne bolnišnice v MarianO' 11.11.1986 11.11-1996 Ob 10. obletnici tvoj® ga odhoda dragi Slavko se te s hvaležnostjo i*1 ljubeznijo spominja Cvetka LETOS AVGUSTA /PLANINSKA MINIODPRAVA Tudi člani SPDG so se povzpeli na streho Evrope Vreme je bilo kakor naročeno - Vzpon s francoske strani po tridnevni aklimatizaciji v dolini Veny in Ferret V drugi polovici avgusta, sp je skupina planincev z Gorskega, nekateri med njimi so tudi elani SPD, odpravila v Dolino Aoste z namenom, da stopi na najvisji vrh Alp, tdont Blanc (4.806 m). Skupi-uo so sestavljali Sabina Grahek, Katja Gargiulo, Robi Go tič, Marko Humar, Igor Devetak, Ivan Sirk in Marko Jarc. Prve tri dni so se zadrževali ua italijanski strani bele gore, kjer so si s pohodi nabirali kondicijo in predvsem skrbeli ?a aklimatizacijo. Prvega dne je bila na vrsti dolina Veny v Ueposredni bližini Cour-^ajferja. Cilj kratkega izleta je kila koca Elisabetta na skrom-ui višini dva tisoč metrov. Od te koče je lep pogled na Mont Plane, predvsem na ledenika ^iage in Brenva. Kdor vsaj uialo pozna zgodovino evropskega alpinizma si lahko sa-810 predstavlja kaj pomeni gledati prvič od blizu stene, ki so jih osvajali alpinisti kot nPr. Cassin, Bonatti in drugi. Drugega dne je bila na vrsti dolina Ferret, ki jo zapira gre-oen-meja s Švico. Prav v to smer je bil na programu vzpon in sicer do bivaka Fiorio 12.800 m), ki je izhodišče za kit. Dolent, ki je na tromeji med Italijo, Švico in Francijo. Tretji dan aklimatizacije je Predvidel krajši pohod po ledeniku du Geant nad kočo torino na višini okoli 3.500 m. V nedeljo 18. avgusta so se Ulani odprave na vse zgodaj preselili na francosko stran. V lutru je skupina najprej z Zič-ulco in nato z vlakcem, dosegla Le nid d’Aigle (Orlovo gnezdo, 2.372 m višine) od koder se začenja pot proti kl°nt Blancu. Od tu so se odpravili proti koči Dome de G°uter (menda najvišja oskr-kevana koča v Alpah, 3.800 m visine). Kljub ne ravni prijet-^ poti in relativno nepotreb-n‘m in slabo pritrjenim vr- vem, je skupina v približno treh urah dosegla postojanko in na ledeniku nad njo razpela šotore. Drugega dne, ob treh zjutraj se je začela pot proti vrhu. Na poti je bilo ničkoliko ljudi, ki so s svojimi svetilkami tipali v pobočje gore. Ljudi je bilo toliko, da bi lahko definirali vzpon sodelovanje pri procesiji. Ob osmih zjutraj so na strehi Evrope sta- li Marko Humar, Igor Devetak, Robi Cotič, Sabina Grahek, Ivan Sirk in Marko Jarc. Vreme je bilo odlično in vremenski pogoji so bili nasploh idealni. Ozek preobljuden in izpostavljen ledeni greben je brez velikih problemov zdržal naval gornikov. Pri sestopu je bilo že opaziti, kako so začele na spodnjem ledeniku zijati opasti. Seraki, ki so se komaj odvili iz ledenega objema noči so bili pripravljeni na skok v dolino. 2e istega dne se je skupina iz Goriškega vrnila v izhodiščni tabor na italijansko stran. Tokrat je bil pogled proti žarečemu vrhu gore, v večernem zatonu, mnogo večji užitek, kot nekaj dni pred vzponom.Slika zgoraj, na vrhu, spodaj, z naporne poti po ledeniku. (MJ) TV PRIMORKA Danes oddaja o krizi TKB Zlom Tržaške kreditne banke je hudo zamajal zamejsko gospodarstvo in ne samo to. Vsa manjšinska organiziranost namreč čuti posledice globoke krize, ki je zajela slovenski denarni zavod. V tem kontekstu se je začelo tudi ostro preverjanje znotraj same manjšine, kar v teh težkih časih predstavlja še dodatno obremenitev. Katoliški krogi, predvsem pa stranka Slovenske skupnosti za krizo v Tržaški kreditni banki krivijo sistem, ki ga je predstavljala zamejska levica, v prvi vrsti pa Slovenska kultumo-gospodarska zveza. O tem ter o drugih problemih, ki so vezani na zdajšnje stanje bo tekla beseda na oddaji TV Primorka, ki bo na sporedu danes, v nedeljo, ob 19.25, ponovitev pa bo v torek ob 22.10. Gostje v studiu bodo predstavniki Slovenske skupnosti, deželni tajnik Martin Brecelj, pokrajinski tajnik za Goriško Aleš Fi-gelj in Damjan Terpin. ”Tu in zdaj” "Tu in zdaj ” je naslov srečanja, ki bo v Sredo, 13. t.m. ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Ronkah. O trenutnem utripu, težavah in volji ter iskanju načina za pre-moščanje težav v katerih se nahaja manjšina, bo govoril prof. Aldo Rupel. Govor bo tudi o ponatisu knjige "Zaznave in odtenki”. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL-GORICA KONCERTNA SEZONA 1996-1997 Kulturni center Lojze Bratuž Drevored 20. septembra, 85 - Gorica KONCERTI V VELIKI DVORANI GLASBENA SREČANJA V KOMORNI DVORANI Sobota, 16. novembra, ob 20.30 AKADEMSKI PEVSKI ZBOR "TONE TOMSIC“ Zlati jubilej Stojan Kuret, dirigent Sreda, 27. novembra, ob 20.30 MIRAN DEVETAK, klavir Haydin, Rachmaninov, Bartok, Prokofjev Sobota, 14. decembra, ob 19.30 VDIH- IZDIH Flavta, Oboa, Klarinet Reinecke, Loeillet, Poulenc, I. Florjane Sreda, I 5. januarja, ob 20.30 TRIO LORENO Škerjanc, Brahms, Šostakovič Sobota, 25. januarja, ob 19.30 Nagrada ROVERE D’ORO 1996 Adrian Pinzaru, violina Sobota, 16. februarja, ob 20.30 GORENJSKI SLAVČEK A. Foerster Nedelja, 17. februarja, ob 17. uri Opera in balet SNG v Ljubljani Sobota, 22. februarja, ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... Zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija Sobota, l. marca, ob 19.30 KADAR CIPRESI SUMIJO Samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli v Glasbenem ateljeju E.Komel Sobota, 22. marca, ob 20.30 SLOVENSKI KOMORNI ZBOR IN ORKESTER D. Scarlatti: "Stabat Mater" F. Schubert: "Missa in C“ Mirko Cuderman, dirigent Sobota, 5. aprila, ob 20.30 GODALNI KVARTET GLASBENA MATICA Robert Stanič, klarinet - Sijavus Gadijev, klavir Prokofiev, Šostakovič, Schumann Sreda, 16. aprila, ob 19.30 DAMJANA BRATUŽ in svet Bela Bartok Nedejja, 20. novembra, ob 17.30 BRUCE VOGT, klavir Schumann, Brahms, Lizt, Fischer Sobota, 17. maja, ob 19.30 Srednja glazbena skola PAVEL MARKOVEC ZAGREB REDNI ABONMA: 100.000 lir, ZNIŽANI: 50.000 lir, VSTOPNICE: 15.000 lir, 8.000 lir, VSTOPNICE ZA OPERO: 30.000 lir NA RAZSTAVIŠČU V soboto sedmič Skupaj za UNICEF Srečanje manjšinjskih skupnosti ob glasbi, besedi in gastronomiji i Letošnja prireditev "Insieme per 1’Unicef- Skupaj Unicef’ bo v soboto, 16. novembra na gospodarjem razstavišču v ulici della Barca. Prirejajo jo, le-°s že sedmič, kulturna združenja, ki delujejo v ok-ltu skupnosti Sicilijancev, Apulijcev, Kampanij-Cev> Sardincev in Lukancev v sodelovanju z Zvezo sl°venskih kulturnih društev ter pod pokroviteljst-vom pokrajinskega in deželnega odbora organiza-Cl)e Unicef. Pobuda, ki so jo v nekaterih krogih ^Prejeli zelo skeptično in ji napovedovali kratko I 1 ima iz leta v leto večji odziv. Ljudje, ki izhajajo ^ različnih kulturnih in družbenih okolij so našli , .Pni imenovalec v plemenitem cilju zbiranja ma-rialne pomoči za v tolikih državah sveta ogrožene jnke in v želji po medsebojnem spoznavanju, nkrivanju in krepitvi prijateljstva, i Glede sobotnega srečanja velja posebej zabe-žltL da bo bogatejše za novo pobudo, ki sta jo j^hogočila pisatelj Marco Carminati in Goriška . anilnica. Udeležencem 7. srečanja "Skupaj za nicef” bo namreč na razpolago 400 izvodov vj.P.Se "Per chi tifano gli angeli? ” (Za koga na-set ° an8eL)> v kateri Carminati predstavlja de-t ,.z8°db otrok, na različnih koncih sveta, ki za-1 vojne ali drugih razlogov živijo v bedi in po-cpi • anju. Izkupiček od prodaje knjig bodo v °L namenili v Sklad Unicef. PLANINSTVO/ ZANIMIVA ZGODBA V LETU JUBILEJEV Kako so se Štanderci leta 1946 skušali povzpeti na vrti Triglava .......... Slovensko planinsko društvo v Gorici, ki je ob koncu lanskega leta obeležilo petdesetletnico obnovitve, bo v prihodnjih mesecih priredilo še nekaj pobud v sklopu jubileja. Člane in prijatelje, ki so bili v društvu prva leta po koncu vojne je zaprosilo za sodelovanje, zlasti km zadeva zbiranje, oziroma nudenje informacij in materiala, ki bi prišel v poštev za zbornik. Zanimiva je recimo zgodba skupine mladincev in mladink iz Standreža, ki so se avgusta leta 1946 odpravili na Triglav, a so prišli samo do Kredarice, zaradi neprimernega vremena namreč. Fotografijo na kateri je skupina pred planinskim domom na Kredarici, nam je posredoval 68-letni Herman Nanut iz Standreža. Na sliki so poleg Hermana še Lado Nanut, Stano Nanut, Dušan Brajnik, Lilijana Beltram, Emica Mučič. Na fotografiji naj bi bil tudi neki Saksida iz Renč. Na zahtevno pot so "mulci” šli brez primerne opreme in hrane, na povabilo bratov Nanut. Iz Idrije, kjer je živel eden od bratov Nanut, so se odpeljali v Ljubljano, od tam do Mojstrane z vlakom in nato peš v Vrata in na Kredarico. Bilo je, se spominjata dva od udeležencev, Herman Nanut in Dušan Brajnik, ob neki veliki proslavi. S Kredarice so jo mahnili v Bohinj in tam so se poti ločile. SKLEPI VRHUNSKEGA ZASEDANJA SREDNJEEVROPSKE POBUDE Podiranje političnih in gospodaiskih pregrad Drnovšek in Kračun na več dvostranskih srečanjih GRADEC (STA) - Politično in gospodarsko sodelovanje znotraj Srednjeevropske pobude (SEP) in sodelovanje z drugimi organizacijami, izmenjava pogledov o dejavnostih SEP, varnost in integracija v Evropi ter prispevek SEP k obnovi BiH in Hrvaške so bile osrednje teme letošnjega dvodnevnega vrhunskega srečanja predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Članic SEP, ki se je včeraj popoldne končalo v avstrijskem Gradcu. Letošnji vrh je bil tudi v znamenju razprave o morebitnem članstvu ZRJ v SEP. Za ' navezavo stikov z ZRJ so zadolžili tri države: sedanjo predsedujočo SEP Avstrijo, prihodnjo predsedujočo BiH in predsedujočo v preteklem letu Poljsko. Udeleženci srečanja so podprli stališče, da mora proces vključitve ZRJ v SEP potekati v skladu z običajno proceduro ob sprejemanju novih Članic. V skladu z načelom sodelovanja z drugimi organizacijami so se udeleženci graškega vrha zavzeh za poglobitev odnosov tudi z drugimi državami izven območja SEP (Grčijo, Turčijo, Rusijo). Gostitelj, avstrijski kancler Franz Vranitzky, je na novinarski konferenci po koncu vrha poudaril, da je bil cilj letošnjega zasedanja predvsem omogočiti pohticni dialog vsem državam SEP, ki imajo v procesu evropskega združevanja različne položaje. Vranitzky se je ob robu srečanja zavzel tudi za gospodarsko sodelovanje evropskih držav z Ukrajino in BiH. Na zasedanju so razen predstavnikov Članic SEP sodelovali še predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj, Evropske komisije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropske investicijske banke, gospodarske komisije ZN za Evropo (ECE) in Sveta Evrope. V sklepni resoluciji o gospodarskem in političnem sodelovanju so premieri in zunanji ministri Članic SEP med drugim podprli poglobitev gospodarskega sodelovanja z zasebnimi in javnimi ustanovami ter se zavzeh za podporo procesom tranzicije. Pozornost so namenili tudi transportnim in infrastrukturnim projektom in v okviru tega sodelovanju z ECE in Evropsko komisijo, še posebej v okviru programov PHARE in TACIS. Med polnopravne Članice SEP so sprejeli Moldavijo, ki je poleg Avstrije, BiH, Italije, Hrvaške, Makedonije, Poljske, Slovaške, Slovenije, Češke, Madžarske, Albanije, Bolgarije, Romunije, Ukraji- ne in Belorusije postala 16. Članica organizacije. V petek je na zasedanju predsednikov vlad spregovoril tudi Janez Drnovšek, ki je izpostavil pomen SEP kot možnosti prenosa informacij dveh Članic EU (Avstrije in Italije) ostalim pridruženim članicam. Ob tem je poudaril, da je Slovenija zelo zadovoljna z delom SEP, saj nam je prav ta organizacija v preteklosti omogočila številne neformalne stike z ostalimi državami. Premier Drnovšek, ki je vrh SEP izkoristil tudi za vrsto krajših dvostranskih srečanj, je še dejal, da Slovenija podpira širitev SEP in se zavzema za krepitev varnostnih sistemov, ki bi pripomogli k urejanju razmer v regiji. Slovenski zunanji minister Davorin Kračun, ki se je ob robu srečanja ločeno sestal s kolegi iz Albanije, BiH in Ukrajine, pa je v govoru na plenarnem zasedanju poudaril, da so pogledi SEP na področju pohtike in gospodarstva zelo podobni slovenskim ter da se Slovenija zavzema predvsem za uspešno izvedbo infrastrukturnih projektov. Dodal je, da SEP pomeni veC kot le regionalno sodelovanje, saj je pogosto pomagala premagovati pregrade med dvema popolnoma različnima gospodarskima sistemoma. Slovesna ustanovitev Euroforja FIRENCE (Reuter, MS.) - Francija, Italija, Španija in Portugalska so včeraj ustanovile skupne sile za hitro posredovanje, ki jih bo v prihodnosti mogoCe uporabiti v humanitarnih operacijah in operacijah za ohranjanje miru v konfliktih, kot je na primer ta, ki pustoši v vzhodnem Zairu. Na ustanovni slovesnosti v Firencah so se zbrali obrambni ministri štirih držav in približno 250 pripadnikov njihovih vojsk (na Reuterjevi sliki). Enote, znane pod imenom Eurofor, bodo imele glavni štab v Firencah, poveljeval pa jim bo španski general Juan Ortuno SucE, ki bo lahko računal na največ deset tisoC mož. »Današnja slovesnost predstavlja prvi in predvsem najpomembnejši korak v procesu utrditve vojaškega sodelovanja, ne le med štirimi državami, ampak v vsej Evropi,« je izjavil italijanski obrambni minister Beniamino Andreatta in dodal, da Eurofor in mornariško partnertvo, imenovano tudi Emomarfor, »dajeta našim državam instrument, sposoben krepitve skupne varnostne pohtike«. Vloga Euroforja, katerega pripadniki bodo ostali na domačih tleh v svojih mahCnih enotah, je opravljanje humanitarnih operacij in misij ohranjevanja ter vsiljevanja miru. Na voljo bodo vsem desetim državam Članicam Zahodnoevropske unije (-ZEU), Natu in Združenim narodom. »Za naše države ima ta obveza znatno težo in pomen, zato jo moramo podpreti z odločnostjo, tako da bo postala kredibilna, ne le operativno, temveC tudi in predvsem politično,« je izjavil Andreatta, Štirje ministri so se po slovesnosti sesti na pogovorih, na katerih so se po besedah francoskega obrambnega ministra Charlesa Milhona osredotočili na vprašanje, kako se odzvati na grožnje varnosti območju ob Sredozemlju. O Euroforju so se štiri države dogovorile že maja 1995 na zasedanju ZEU, do polne operativnosti pa bo minilo vsaj še eno leto. Andreatta je včeraj ostalim državam ZEU sporočil, da so do-borodošle v vrstah Euroforja, in skušal zavrniti strahove, da je namen teh enot »mihtarizacija odnosov med severom in jugom«. »Takšne vojaške enote so povsem običajen instrument zunanje in varnostne pohtike štirih demokracij... v iskanju miru in stabilnosti na območju evropskega Sredozemlja.« i BIH / EPILOG SPOPADA MED VOJAŠKIM IN POLITIČNIM VODSTVOM REPUBLIKE SRBSKE NOVICE General Mladič odstavljen Predstavniki mednarodne skupnosti niso prepričani v uspeh Plavšičeve BEOGRAD (Reuter, M.S.) - Predsednica Republike Srbske Biljana Plavšič je vCeraj v skladu s odločitvijo parlamenta odstavila vojaškega poveljnika, generala Ratka Mladiča, pri tem pa izrazila obžalovanje, saj se je za zamenjavo morala odločiti le zaradi »dobro znanih stališč mednarodne skupnosti«. Zloglasnega osumljenca za vojne zločine bo na Čelu novega generalštaba zamenjal širši javnosti skoraj neznani generalmajor Pera Golič. Srbski mediji so že pred dvema tednoma poročali, da je Plavšiče-va podpisala dekret o »upokojitvi« približno 80 Častnikov vojske bosanskih Srbov, vključno z Mladičem in njegovimi najbližjimi svetovalci. Pretres v vojski naj bi bil le zaključek dolgotrajnega spopada med probeograjskim vojaškim poveljstvom in ul-tranacionalistiCnim političnim vodstvom, ki ga obvladuje Radovan KaradžiC. Vendar pa predstavniki mednarodne skupnosti v BiH niso povsem prepričani, da se bo zadeva konCala le pri zahvali Plavšičeve za »vse, kar so Mladic in njegovi sodelavci storili za srbski narod v štiriletni vojni«. »Pozdravljamo vse, kar kaže na to, da bo vojska prišla pod neposredni političen nadzor,« je izjavil tiskovni predstavnik Iforja, major Simon Haselock. »Neo-pravljanje javnih ali vo- jaških funkcij je vsaj na nek način potrditev daytonskega sporazuma,« je še dodal in opozoril, da bo treba še vsaj nekaj dni »počakati in videti«, kaj se bo zgodilo. »Od vojaškega vodstva še nismo dobili nobenih sporočil o zamenjavi.« Tiskovni predstavnik Carla Bildta, visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH, je ocenil, da je še prezgodaj za razglasitev zmagovalca v spopadu med političnimi in vojaškimi voditelji Republike Srbske. »Takšne poteze smo že videli v preteklosti,« je izjavil Colm Murphy. KaradžiC je namreč Mladiča skušal odstaviti že lani, vendar je vojska zavrnila njegov ukaz, kar se utegne zgoditi tudi po včerajšnjem izrednem sestanku poveljstva vojske RS. Nizozemski radio je že pred sestankom dobil izjavo Mladičevega namestnika Ma- nojla MihajloviCa, ki je dekret predsednice razglasil za nepomembnega in napovedal zavrnitev ukaza. »Le parlament lahko odpusti Mladiča. NiC se ni spremenilo in nič se ne bo spremenilo,« je izjavil Mihajlovič, tudi eden izmed odstavljenih. Novi poveljnik, general Pera Golič, po Natovih podatkih doslej ni imel nikakršnega vpliva. Rodil se je leta 1938 v bližni GlamoCa v jugozahodni Bosni in Hercegovini. Končal je vojaško akademijo v Beogradu in visoko šolo za politične znanosti. V bosanski vojni je bil Golič od leta 1992 poveljnik pete kozarske brigade in poveljnik posebno dobro opremljene in udarne »taktične enote štiri«. Za Goličevega namestnika je Plavsičeva imenovala še bolj neznanega generala Dragana JosipoviCa. Vlada v Sarajevu je Mladičevo odstavitev označila kot »prvo fazo«. Svetovalec predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine Alije Izetbegoviča, Mirza Hajrič, je namreč izjavil, da Mladičeva odstavitev ne pomeni drugega kot prvi korak, saj sodi Mladič v Haag, pred- sednica Republike Srbske Biljana Plavšič pa ga tamkajšnjemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije lahko preda, saj ima to- vrstna pooblastila. Hajrič je izrazil tudi prepričanje, da bo Mladič kljub odstavitvi v zakulisju Republike Srbske še naprej igral pomembno vlogo. Bo general Mladič tokrat odšel brez boja? (Reuter) Volitve v vzhodni Slavoniji marca prihodnje leto? ZAGREB (STA/AFP) - Vodja delegacije Srbov iz vzbo- 11 dne Slavonije Vojislav Stanimirovič je vCeraj sporočil, da bodo lokalne volitve v vzhodni Slavoniji predvidoma marca prihodnje leto. Stanimirovič je to sporočil novinarjem po srečanju s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom in vodjo začasne uprave Združenih narodov v vzhodni Slavoniji Jacquesom Kleinom v Zagrebu. V primem, da bodo lokalne volitve marca, bi se mandat mirovnim silam na tem območju iztekel aprila prihodnje leto. Po sklenjenem sporazumu med hrvaškimi oblastmi in srbskimi predstavniki iz vzhodne Slavonije morajo namreč mirovne sile na območju ostati še najmanj mesec dni po lokalnih volitvah. Jelcin se dobro počuti MOSKVA (STA) - Iz Kremlja so včeraj sporočiti, da se zdravstveno stanje Borisa Jelcina štiri dni po operaciji se naprej izboljšuje in da se predsednik dobro počuti. Ru" ska tiskovna agencija Interfax je še sporočila, da se je ruska vlada odločila s pomočjo 100 milijonov mark, ki jih je dobila od Nemčije, obnoviti tehnično opremo v Baku-Ijevem kardiološkem centru v Moskvi, kjer dnevno opravijo približno 12 by-pass operacij. Uspešna izstrelitev rakete Topol MOSKVA (STA/AFP) - Ruska tiskovna agencija Interfa* je sporočila, da je mska vojska vCeraj uspešno izvedla izstrelitev rakete vrste Topol. Raketo Topol RS-12N brez jedrske konice so izstrelili s kozmodroma v Plese-eku na severozahodu Rusije. Raketa je uspešno dosegla cilj na 8.000 kilometrov oddaljeni Kamčatki. V atentatu ubit izraelski vojak MAR2AJUN (STA/AFP) - V včerajšnjem atentatu na jugjj Libanona, za katerega je odgovornost že prevzel proiransB Hezbolah, je bil ubit en izraelski vojak, trije pa so biti ra-njeni. V napadu naj bi uničiti tudi izraelski tank in topni" ško baterijo. Na zborovanju o vzhodnem Timorju aretirali 60 ljudi KUALA LUMPUR (STA/AFP) - Policija je vCeraj v malezijski prestolnici Kuala Lumpur aretirala 60 lju" di, med njimi tudi tri novinarje, ki so se udeležili pre" povedanega zborovanja o razmerah, ki vladajo na vzhodnem Timorju. Policija jih je aretirala potem, k° je približno 300 privržencev vladajoče stranke skušal0 preprečiti zborovanje VOLITVE NA NAŠIH ŠOLAH ■ Dve novosti Nekaj tisoč slovenskih staršev in šolnikov s Tržaškega in Goriškega bo danes in jutri volilo svoje predstavnike v pokrajinska Šolska sveta, šolniki pa bodo izbrali še svojega predstavnika v Vsedržavnem Šolskem svetu. V obeh primerih gre za novost. Letos se bodo slovenski volilci prvič udeležili volitev v pokrajinska šolska sveta, učno osebje pa bodo prvič izvolilo v najvišji državni posvetovalni organ šolnika iz Gorice. Šolski zborni organi so nastali sredi sedemdesetih let po velikem študentskem in splošnem družbenem yrenju, pouličnih protestih in zahtevah po demokratizaciji javnega življenja. Ma-' nifestantom je bilo vsaj na »uradnem« papirju zadoščeno s pooblaščenimi odloki, ki so ustanovili šolske zborne organe. Po prvotnem namenu naj bi postali stalni spremljevalci Šolskega življenja, da bi ne bila sola izključno domena šolnikov in vodstvenega osebja, kot je veljalo v Času Pred študentsko pomladjo konec šestdesetih let. Namera je bila hvalevredna. Marjan Kemperle ga obveščanja so zaCela poročati o novih šolskih organih kot o nekakšnih »parlamentih«, v katerih naj bi udejanjali novo šolsko demokracijo. Resnica je bila malce drugačna. Že ob prvem poskusu je postalo jasno, da bodo ostala pričakovanja dijaških množic neizpolnjena. O tem zgovorno pričajo podatki o udeležbi na šolskih volitvah: njihov odstotek je obratno sorazmeren s stopnjo šole. V osnovnih šolah se starši zanimajo za delovanje šolskih organov, na nižjih srednjih šolah je njihovo zanimanje že manjše, na višjih pa skoraj skopni. Seveda, govorim o splošnem pojavu, ne o posameznikih, ki si prizadevajo, da bi iz dela teh organov izšlo vendarle kaj pozitivnega za posamezno šolo. Od ustanovitve zbornih šolskih organov so slovenski starši volili svoje predstavnike le v svete otroških vrtcev, medrazredne svete osnovnih šol, razredne svete nižjih in višjih srednjih šol, področne in zavodske svete. Volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, bojkotirali, ker je enotni šolski odbor smatral, da je bilo slovenskim predstavnikom zajamčeno preskromno število mest, da bi lahko v njih uveljavili svoja mnenja in poglede. Ob tem se je pojavil Se poseben, lahko bi zapisal »tipično slovenski problem«: vprašanje šolskih okrajev. Časopisni stolpci še pričajo o polemiki, ki se je takrat ob zadevi avtonomije zamejske šole razplamtela med dvema taboroma, med zagovorniki enega in zagovorniki dveh okrajev. Razklanost je - kot se pogosto ponavlja v vrstah naše skupnosti - storila svoje: tako nismo dobili ne enega ne dveh okrajev, še vedno pa govorimo o šolski avtonomiji, ki smo jo ciklično bolj ali manj glasno zahtevali vse do današnjih dni. Z volitvami v okrajne in pokrajinske šolske svete torej doslej ni bilo problemov. Pred njimi smo se odločili za bojkot in nato do naslednjih volitev pozabili nanje. Okrajni in pokrajinski sveti so se med- težave s sklepčnostjo, vsekakor pa so iznesli svoja mnenja o šolskih vprašanjih, ki so se sproti pojavljala na dnevnem redu. Mnoga od teh so zadevala tudi slovenske Sole, o njih pa so se izrekali italijanski predstavniki. Tako se je dogodilo, da so se pred slabima dvema letoma izrekli tudi o naCrtu o racionalizaciji šol na Tržaškem, ki ga je bil izdelal tržaški šolski skrbnik. NaCrt je predvideval med drugim tudi združitev obeh slovenskih mestnih didaktičnih ravnateljstev v eno in združitev dveh slovenskih nižjih srednjih šol. Predstavniki italijanskih staršev in šolnikov so seveda posvetili veliko pozornost razpravi o krčenju števila italijanskih šol, prav malo pa slovenskim šolam. Naposled so naCrt v celoti zavrnili, vključno z delom, ki je zadeval slovenske šole. Slovenskega glasu v bran slovenskih šol pa med razpravo ni bilo slišati. Prav ta »podrobnost« je že konec ta sprožila v enotnem šolskem odboru razpravo o umestnosti slovenske udeležbe na volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete. Odbor je takrat razpravljal tudi o perečem vprašanju racionalizacije. Obe zadevi sta se nekako prepletali. Po eni strani je bilo poudarjeno, da bi bilo treba vse sile uperiti proti prisilnemu krčenju slovenskih šolskih struktur, po drugi strani pa so elani odbora ugotavljali, da bi slovenski glas v pokrajinskem šolskem svetu vendarle nekaj pomenil, ko bi svet že spet razpravljal o racionalizaciji. Odločitev je padla jeseni. Sklenjeno je bilo, da se bomo letos udeležili volitev v pokrajinski šolski svet, bojkotirali pa volitve v okrajne svete. Sindikata slovenske šole na Tržaškem in Goriškem sta nato postorila svoje: zbrala sta kandidate uCnega osebja in staršev, na javnih srečanjih sta jih predstavila in orisala program, poskrbela sta za kapilarno informiranje staršev, seveda z namenom, ^^$8% da bi se jih Cim tri udeležilo volitev. Uspeh na volitvah bo namreč odvisen tudi od udeležbe. Vštric z razpravo o udeležbi ali bojkotu volitev v pokrajinski šolski svet je potekala tudi razprava o novem predstavniku slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu. Vsi dosedanji elani tega posvetovalnega organa so bili s Tržaškega. Napočil je torej Cas spremembe, da bi slovenske šole v Rimu predstavljal goriški Solnik. Sprva so bila mnenja o novosti sicer deljena, naposled pa je vendarle prišlo do skupne odločitve o goriških kandidatih, ki nastopata pod starim, preizkušenim geslom liste Dom. Obe novosti - udeležba na volitvah v pokrajinski šolski svet in goriški kandidat za Vsedržavni šolski svet -sta zanimivi in odpirata nove možnosti pri obravnavanju zamejskega šolskega vprašanja. Kakšno težo bosta imeli v bodočem obravnavanju slovenske šole v Italiji, pa bo v mnogocem odvisno od udeležbe na današnjih in jutrišnjih volitvah. Množična udeležba jim bo dala potrebnega elana, da se v naši skupnosti uveljavita. i "J 2 Nedelja, 10. novembra 1996 NEDELJSKE TEME Milje lahko odigrajo strateško vlogo ob meji Volilna kampanja za obnovo miljskega občinskega sveta in izvolitev novega župana je v določenem pogledu živahnejša od priprav na pokrajinske volitve. Mestece, ki ga določeni krogi vse vztrajneje na-zivajo »istrsko-beneško«, s Čimer želijo eni poudarjati večjezične in kulturne korenine ondotnega prebivalstva, drugi pa si na ta naCin samo krepijo politične postojanke, igra v resnici strateško vlogo. Vprašanje je le, kako si to vlo- go kdo zamišlja: kot špekulacijo ali kot adut za nemoten razvoj ob miroljubnem sožitju? Brez strpnosti in skupnih naporov za blagostanje vseh sestavin prebivalstva očitno razmaha ne bo. Ali pa bo enosmeren, torej samo v korist nekaterih. Vzdušje v Miljah, kot smo ga občutili v teh dneh, je Čudno, zaznati je močan pritisk desnice in nazadnjaških sil; skratka, takšno, da je treba biti preudarni - posebno še mi, Slovenci. Gospodarske razmere v občini niso spodbudne. Dokler so imeli ladjedelnico Fel-szegi oziroma Alto Adriatico in obrat pri Sv. Roku, problemov z zaposlenostjo ni bilo, po njihovem zaprtju pa se je položaj na mah zaostril. Ce k temu prištejemo še afero z ladjedelnico Cantieri Trieste, a tudi neizpolnjena pričakovanja glede predvidenega razmaha tekstilne tovarne Sitip, potem ni podoba lokalne industrije nic kaj rožnata, novih pobud pa tako in tako ni. O tem smo pogovarjali z Jurijem Vodopivcem (na gornji sliki), bivšim občinskim svetovalcem, sicer pa zagnanim kulturnim delavcem in uglednim predstavnikom krajevnega slovenskega življa, še mnogo preden je prevzel hvaležno, toda obremenjujoče predsedstvo Društva Slovencev miljske občine. Izza svoje pisarniške mize v podjetju Mehanoplast na območju industrijske cone pod Plavjami in nedaleč od mejnega prehoda Rabujez-Skofije, nam je Vodopivec pojasnil, da se je začelo nekaj pravzaprav premikati ravno s pomočjo te cone, kamor se je že preselilo marsikatero miljsko podjetje. V samem mestecu se je občutno razvila še zlasti trgovska dejavnost: odprli so bla- govna skladišča, ki se jim vsak četrtek pridruži še semenj, tako da navalijo nanj(e) poleg okoličanov tudi trume kupcev in slovenske in hrvaške Istre in s Kvamera. Med krošnjarji, ki jih vabijo z mičnimi ponudbami, je predvsem veliko Furlanov, ki dodobra obvladajo slovenski in hrvaški jezik. To pa to, kaj šele dvojezičnost... Kako je s tolikanj razbobna-nim načrtom Marina Muja? Projekt je star skoraj že 20 let in predvideva, da se pri Sv. Roku uresniči velika srednjeevropska marina; zasnovan je bil kot protiu-jk tež množitvi turistic-nih privezov ob takrat še jugoslovanski obali. Danes so razmere drugačne, vseeno pa je naCrt še zmeraj zanimiv, je odgovoril Vodopivec. Med problemi, ki povzročajo med skoraj 14.000 občani hudo kri, je ta Cas zlasti kočljiva zamisel, da se na območju bivše naftne rafinerije A-quila v Zavljah zgradi podzemno skladišče tekočega plina. NaCrt je izzval splošen odpor, ker bi bilo skladišče v neposredni bližini gosto naseljenega predela. Ljudje še zdaj ne morejo pozabiti miniranja za izvrtanje železniškega predora skozi Dolgo krono, ki je poškodovalo hiše, je poudaril Vodopivec, zato ne marajo tvegati: glavno vprašanje ni toliko v skladišču kot takem, temveč v cestnem odvozu plina, ki bi neprestano ogrožal varnost ljudi in okolja. Ce hoCe občinska uprava razviti industrijo in z njo zaposlovanje, je za to dovolj prostora v Dolini Oreha; zemljišče, kjer je bila rafinerija, naj bi rajši temeljito sanirali in preoblikovali v prijazen krajinski prostor za rekreacijo in letovanje; tako bi vsaj za krajši Cas zadržali goste, ki so namenjeni Cez mejo, in jih seznanili s krajevnimi arheološkimi, arhitektonskimi, gastronomskimi in drugimi zani- mivostmi občini ter seveda z bogato navtično-turistiCno ponudbo. Ozrimo se na kulturno polje. To je oži\'elo, odkar lahko Milje spet razpolagajo z Verdijevo dvorano, ki je bila dalj časa zaprta zaradi preme-ditvenih del. V njej se \Tstijo gostovanja tržaških in zunaj-pokrajinskih gledaliških skupin, koncerti, pa še kaj, je povedal naš prijazni sogovornik. Vtis pa je vendarle tak, kot da je za MiljCane osrednja kulturna prireditev... pust. Če bi skozi vse leto delali tako, kot delajo tiste tri mesece, ko se pripravljajo na maškerado, potem bi bilo mesto na trdnih gospodarskih nogah, je s tem v zvezi nekomu ušla hudomušna opazka. Seveda ni, da bi kritizirali, saj gre za neplačano in požrtvovalno delo, ki ga označujejo podjetnost, pridnost, iznajdljivost, od tega pa imajo lepo korist tudi gostinci in trgovci; posebno še, ker je tod tudi poletni pust z zaba\mimi predstavami in bogato ponudbo kuhinjskih dobrin. Zal sta zadnja leta upadla odmevnost in zanimanje za izvirno kulturno-mnetniško pobudo še iz Časov Bordonovega županovanja, to je mladinske gledališke postavitve pod milim nebom (Teatro ragazzi in piazza), ki so odjeknile tudi na mednarodni ravni. Kako naprej - to je odvisno zdaj le od prihodnjih upraviteljev in politične volje. Drugače v mestecu ni kakšne posebne prosvetne dejavmosti, paC pa se po-voljno razvija šport, začenši pri košarki, nogometu, tenisu in kajpak veslanju; rezultati dela z mladimi so obetavni. Pa preidimo k Društvu Slovencev miljske občine, ki mu je bil dolgoletna duša vsepovsod priljubljeni Kiljan Ferluga, a ga zdaj, kakor že rečeno, vodi ravno Jurij Vodopivec. Društvo predstavlja hrbtenico naše skupnosti v Miljah, saj kot nestrankarska organizacija spremlja njen kulturni, poli- tični in socialni utrip. V njegovem sklopu blesteče izstopa pevski zbor "Jadran": kot edini in uradno priznani zbor v miljski občini ne nastopa samo na Prešernovih proslavah ali, kot se jim po novem pravi, ob vsakoletnem dnevu slovenske kulture in med drugim na tradicionalni zaključni veselici ob koncu šolskega leta, temveč daje pečat tudi uradnim slovesnostim v počastitev dneva vstaje (25. april) in padlih za svobodo (1. novembra). Društvo Slovencev miljske občine prireja vsako leto kulturno zaznamovane poučne izlete v Beneško Slovenijo, Rezijo in Slovenijo (tudi v partizansko bolnico Franjo), sicer pa svoje narodnoobrambno poslanstvo dopolnjuje prek tesnega sodelovanja s šolskim svetom, ki jamči nadaljnji obstoj in razvoj naše kultme, pesmi, jezika. Ob tem prihajata v poštev otroški vrtec in celodnevna osnovna šola, katere poimenovanje po Albinu Bubniču bodo slovesno obeležili maja 1997. Kakor je znano, se je postopek za poimenovanje dolgo vlekel, saj je bila prošnja zanj MILJSKE KORENINE Občina Milje se razprostira na površini 15, 23 kv-km in ima okoli 13.800 prebivalcev. Mestece leži ob vznožju griča, kjer so razvaline Starih Milj Castru^1 Muglae). V boju za neodvisnost od oglejskega patriarhata so se povezale z Benetkami, a v spopadu prl Chioggi podlegle Genovežanom (1354), ki so jim naselje uničili. Prebivalci so se zato preselili v naselbino ob ribiškem pristanu in se potem formalno podredili Benetkam (1420). Od Starih Milj je pokonci le Šf bazilika iz obdobja med 9. in 11. stoletjem z zanimivimi freskami. Zgodovinsko jedro današnjih Milj )e strnjeno okrog mandraCa, Marconijevega trga z gotsko stolnico (1500) in rektorsko palaCo s slovitim le' vom sv. Marka na pročelju. Mestece se je z leti razširilo vzdolž vsega morskega obrežja tako v vzhodno smer do Zavelj, kjer se je preko naftne Čistilnice Aquila povezalo s tržaško industrijsko cono, kakor v zahodno smer do Sv. Roka in naprej proti meji- v Miljskih gričih so razvili intenzivno vinogradništvo, sadjarstvo in zelenjadne vrtove. vložena že pred vec kot 10 leti. Zakaj se je tako zavleklo? Zato, ker so prošnjo nekajkrat za\rmili, ker so se dokumenti »izgubili« in tako naprej. Društvo Slovencev miljske občine, ob katerem delujejo na Miljskem še Slovenski skavti in Sola Glasbene matice, se to pot ni vključilo v volilno kampanjo. »Na dveh predloženih listah imamo sicer po enega kandidata, vendar smo se odločili, da kot društvo ostanemo na ravni opazovalca,« je pojasnil Vodopivec in obžaloval, da ni prišlo do skupne koalicije, ki bi bolje ustrezala političnim potrebam v občini- Kot je razvidno iz Vodopivčevih besed, je DSMO v preteklosti vselej sodelovalo pri izbiri slovenskih kandidatov v mestno skupščino, tokrat pa so mu to očitno preprečile nezaželjene in nekoristne zdrahe znotraj levice. In vendar bi lahko Milje postale referenčni okvir za ovrednotenje mnogokulturnosti in načela mednarodne solidarnosti ob spoštovanju narodnostne ia jezikovne identitete vsakogar- Drago Gašperlin Obnovitev občinskega sveta Pogovori s kandidati Giorgk) Rossetti: S konkretnimi predlogi Oljka načrtuje razvoj miljske občine Giorgio Rossetti, 58-let, dvakratni evropski poslanec, sicer pa večkrat tržaški občinski in pokrajinski svetovalec tejnik nekdanje KPI, je kandidat Oljke za miljskega župana. Oljka je predstavila pro-Sram, v katerem je del na-^enjem normalnim upravnim 2adevam, kot so vsakdanja vPrasanja občanov, šola, ce-sle. cestne in druge povezave, Promet in pa ureditev kanali-Zacije, ki je za Milje velikega Pomena. Drugi del pa zadeva Predloge za razvoj Milj, s ka-.rimi bi bile manj podvržene lzoiram drugih. Po mojem Mnenju so bile namreč Milje v teh letih nekako utesnjene f^ed Trstom in mejo, preko Katere se je dejansko odvija ®amo maloobmejni promet. Uanes se stvari spreminjajo in v tem okviru lahko Milje odi-§rajo samostojno vlogo. V mi-® .rh imam predlog o preureditvi območja Monteshella iz Naftnega in energetskega cen-ra v pristaniško območje, redlog izvira tudi iz ugoto-v*tve, da bodo v kratkem že ^Črpali vse možnosti za razši-ritev pristaniškega območja v trstu, zato se bo morala dejavnost širiti drugam. V Biljah so odlični pogoji za razvoj pristaniške dejavnosti, SaJ je morje dovolj globoko, Pristanejo pa lahko tudi trajekti. Predlog se nadalje na-tjezuje tudi na drugačno gledanje o zaščiti naravnega kolja, saj predvideva boni-rkacijo celotnega območja. ..rugi sklop predlogov, ki smo Jul v okviru Oljke izdelali, se ttatiasa na turisticno-trgovin-. razvoj Milj. V zvezi s tem J® velikega pomena realizacija aerta Marina Muja. Lahko že Povem, da je podjetnik, ki bo zPeljal naCrt - v prvi vrsti po- stavitev valobranov - že podpisal dogovor z bančnimi zavodi, tako da bodo najkasneje v začetku decembra že stekla prva dela. Zastavili smo tudi že delo v zvezi z miljskim pustom, prepričani smo namreč, da je v sedanji obliki že dosegel najveC, kar je mogoče. Zato smo se povezali z Mauri-ziom Cecconijem, ki je kot beneški odbornik dal pustu v beneški laguni novega zaleta. In končno je tu Se vprašanje istrobeneske identitete, s Čimer mi označujemo pluriet-nicno kulturo, ki je značilna za Milje. Po naši oceni je treba in je mogoCe ovrednotiti to kulturo, zato pa je nujno pospešiti stike z Istro, tako s slovenskim kot s hrvaškim delom. Kakšne koalicije bodo po vasem možne po volitvah, seveda Ce Oljka osvoji absolutno večino? Sestava zavezništva bi morala biti povsem naravna, s Čimer mislim na koalicijo s Stranko komunistične prenove. Upam, da v zadnjem delu volilne kampanje ne bo prišlo do zaostritve polemičnih tonov, ki sem jih slisal prejšnji veCer na shodu SKP, se posebno mi je žal, da je bil tako polemičen kandidat stranke za župana. »Retrospektivne« polemike nas ne zanimajo, kot tudi ne zanimajo miljskih občanov, ki želijo predvsem razmišljati o bodočnosti Milj. Predvsem pa polemike ne bodo pripomogle k izoblikovanju enotnega tabora po 17. novembru. Kaj pa glede vprašanj slovenske manjšine, splošnih vprašanj, ki pa se deloma kažejo tudi v ndljski občini. Slovenska manjšina doživlja izredno dramatično obdobje, mogoCe eno najbolj dramatičnih v tem stoletju. Zato je v tem trenutku potrebno in prav, da Oljka manjšini izreče človeško in politično solidarnost. Vendar pa solidarnost ne zadoSCa, potrebni so tudi konkretni posegi, zato da se v manjšini ponovno ustvari ozračje zaupanja in sodelovanja. S tem pa bi med drugim preprečili, da bi prišlo -kot že prihaja - do nepotrebnih polemik. V konkretnem se nameravam držati načel, ki so bila od nekdaj vodila Evropske skupnosti, Evropske unije in konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Skratka v dokumentih, nekateri so med drugim zelo nazorni in podrobni, ki jih je izdelal evropski parlament, je veliko nasvetov, tudi glede poštne in občinske uprave. Ne gre namreč zgolj za zagovarjanje načel, temveč za njihovo konkretno izvajanje. V vsakodnevnem življenju je namreč treba in je mogoče spoštovati načela s pobudami, ki stanejo malo ali celo nic, vendar pa gre za dejanja, ki ko velikega političnega pomena. Sergio Milo: Obračun našega dosedanjega delovanja je zadovoljiv Sergio Milo, 58-letni docent inženirstva na tržaški univerzi in dosedanji miljski župan, je kandidat za ponovno izvolitev na Celo miljske občinske uprave na listi »Avanti Muggia - Rina-scita-Preporod «. Katere so glavne točke vašega volilnega programa? Naša lista, ki je tudi edina s slovenskim nazivom, predstavlja nadaljevanje prejšnje uprave. Zato smo prevzeli del programov iz leta 1993 in jih nameravamo izpeljati do konca tudi v smislu proračuna za leto 1996, ki smo ga že odobrili. V dveh letih smo dosegli približno 75% zastavljenih ciljev, ki jih je paC bilo mogoCe doseči, ostale bomo zasledovali v novi mandatni dobi. Kaj pomeni, da smo že realizirali nekatere programske točke? Ce govorimo n.pr. o vprašanju ostarelih, to je problem, s katerim smo se sicer že spoprijeli, a je problem, ki bo trajal v nedogled. Ce pa govorimo o prenovitvi avtobusne postaje, to je' problem, ki ga lahko rešimo enkrat za vselej. Obračun dosedanjega delovanja je torej zadovoljiv, tudi ker smo rešili vrsto perečih odprtih problemov, ki smo jih podedovali od prejšnjih uprav. Spoprijeli smo se z vprašanji novega občinskega tajnika, novih zakonov, ki so zavirali javna dela itd. Nas prvi cilj je torej zaključiti, kar je Se odprtih problemov iz prejšnje upravne dobe, in pri tem naj omenim le ureditev civilne zaščite, ovrednotenje slovenske manjšine, podporo milj-skemu pustu. Na novo pa se moramo spoprijeti z velikimi vprašanji našega teritorija, ki je osnovni resurz za prenovitev gospodarstva Milj, ki je bilo industrijsko mesto z ladjedelnicami in naftno industrijo, danes pa ima te velike brazde, obenem pa ima tudi velik potencial. Smo na sticiscu dveh evropskih smernic, sever-jug, vzhod-zahod, in bomo to prednost izkoristili. Naše območje je treba na novo povezati z morjem in zato urbanistični naCrt predvideva nekatere smernice, ki smo jih že izpeljali (ovrednotenje zelenja in uporabe teritorija nasploh, zmanjšanje splošne naselitvene zmogljivosti itd). Glede odnosa z morjem predvidevamo dve osnovni območji: teritorij od izliva Glinščice do Ospa bomo posvetili pristaniški dejavnosti, od Ospa do meje pa turizmu in v prvi vrsti rezidencnemu in navtičnemu turizmu: načrt Marina Muja se prav te dni premika z mrtve točke, glede navtičnega turizma in vzdrževanja plovil pa je to odlična možnost, ki se bo lahko razvila na območju nekdanje ladjedelnice pred Miljami. V tej logiki seveda ni prostora za skladišča tekočega propana pri Zavljah, za metanski terminal Snam, za noben eneigetski pol in to ne samo zaradi nevarnosti, ki bi jo predstavljal, in zaradi neznatnega Števila delovnih mest. S tem v zvezi naj omenim tudi potrebo po obnovitvi Zavelj in ureditev prometa skozi to naselje in Se zlasti prenovitev območja nekdanje Aquile, za kar so nam že dodelili del potrebnih sredstev. Tu nameravamo mediti prista- niške dejavnosti, saj bi bilo dovolj prostora za nov VII. pomol, ki ga bo Trst Se tako potreboval po privatizaciji pristanišča, in to novo pristanišče bi bilo dostopno brez problemov za avtocestne in železniške povezave. Pristanišče bi se lahko razširilo tudi na ravnino pri Orehu, kjer bi bile primerne privezi za trajekte. Kaj pa glede morebitnih zavezništev po volitvah? Bom zelo neposreden: nekaj ljudi se je v občinskem svetu vedlo na nedostojen način, s temi ljudmi noCemo vec imeti nobenega opravka. Gre za ljudi, ki so jih izvolili na večinski tisti in so jim volilci poverili točen mandat, potem pa so ti ljudje uničili občinsko upravo, pri kateri so sami sodelovali, brez nobenega opravičila, ki bi ga do sedaj poznali, in so se sporazumeli s fašistično in secesionisticno desnico, da je njihova uprava padla. S takimi popolnoma nezanesljivimi in kratkovidnimi ljudmi se ne bomo nikoli mogli pogovarjati. To pa seveda ne pomeni, da se ne bomo soočali z vsemi ostalimi. Nimamo torej nobenega problema z Demokratično stranko levice, s tistimi Šestimi osebami pa ne bo nobenega soočenja. Gre za samo navidezno osebni problem, pravi problem je politične narave. Kaj pa glede odnosa javne uprave do slovenske manjšine? Ze v prejšnjem svetu smo naredili vse mogoCe in tudi nemogoče, da smo podprli in valorizirali Slovence naSe občine. Rekel bi, da so to bili povsem razumljivi in celo banalni posegi, ki jih je zahtevala slovenska manjšina, kot n.pr. prenovitev občinskega statuta (ki potem žal ni bil odobren), pri Čemer se je angažiral odlični svetovalec Sa-vron, in prevod statuta samega v slovenščino. Predlagali smo tudi poimenovanje ulice po župniku Kompareju. Kot vidite, tudi glede tega imamo Ciste raCune. Aldo Kermac SKP Aldo Kermac je doma iz Marezig, 0(lil se je 1. aprila 1928. Njegova j^uzina je bila pod hudim fašistic-Bi pritiskom in ko se je oCe vrnil z zapora, so se morali odseliti, leta v 32 so odšli v Trst, na Kolonko-ec-V vojnem obdobju je sodeloval z »Rdečo pomočjo«, delil je letake . Podobno. V Tovarni motorjev se j D — zaposlil februarja 1943, zatem je n r v. Tovarni velikih motorjev, v Pokoj je odšel leta 1983. Bil je v Pevskem zboru Jadran iz Milj, ka-ievf6 Prese^il leta 1971, aktiven oil tako v domačem društvu kot sindikatu CGIL, tokrat pa je prvič, a se predstavi tudi na volitvah. »lvn^maC ^KP) nastopa na listi mlje naprej« in si je v svojem r Qgramu zastavil skrb za vse, kar Povezano z manjšino, za njeno eljavitev na kulturnem in politic-m področju. V tem smislu bo PJašanja Slovencev v miljski obci-lzP°stavljal tudi v svoji stranki evjZja,ern s pomočjo stranke skusal entirane težave tudi reševati. ed prvimi konkretnimi naloga- jv, • . ravnili 1VU11ZV1C UH. II lil IldiUj Hert tUc^ poimenovanje ulice po fteH puimeiiuvčmjt; uuutj jji lu .avno preminulem Kiljanu Ferki s' duši miljskih Slovencev, služi. sj taksno priznanje več kot za- Vladimira Vodopivec DSL Vladimira Vodopivec (DSL) se je rodila 12.5.1971 v Miljah. Po diplomi na Zavodu združenega sveta Jadrana v Devinu se je vpisala na univerzo Ca’ Foscari v Benetkah, na fakulteto za tuje jezike in slovstva z zgodovinsko usmeritvijo in prav v tem obdobju pripravlja diplomsko nalogo. Diplomirala je tudi na Goethe institutu, kolikor ji je čas dopuščal pa se je vedno udejstvovala vmiljskem kulturnem življenju, v Društvu Slovencev iz miljske občine ter tudi pri Sv. Barbari. Vodopivčeva nastopa pod znakom Oljke. To je njena prva volihia kampanja. Ob skupnem programu Oljke pa se bo kot Slovenka Se posebej zavzemala za večjo strpnost med obema tukajšnjima kulturama, za obojestransko spoznavanje in ovrednotenje kulturnega življenja miljskih rojakov, krepitev njihove narodne zavesti. Kot drugo točko svojega programa pa si je zastavila zaščito okolja, ovrednotenje naravnih lepot Milj, perifericnih območij. Nekatera obljudena področja so namreč brez ceste, luCi, kanalizacije, a druga, pomembna z naravoslovnega stališča, niso ovrednotena kot bi si zaslužila, kot na primer jezerca pri Orehu. Branko Zerial SKP Francesco (Branko) Zerial se je rodil 8.1.1936 v Boljuncu, v Milje se je preselil leta 1958. Po poklicu je bil obrtnik, sedaj je upokojenec. S politiko se je začel ukvarjati že v mladih letih, med vojno je bil kurir, zatem je politiko opustil zaradi drugih obveznosti, spet pa se je zaCel udejstvovati v šestdesetih letih, na listi Frausin, kar 18 let je bil v rajonskem svetu, od ustanovitve je pri pevskem zboru Jadran, od letošnjega aprila pa tudi pri zboru F. Venturini. Zerial (SKP), ki nastopa na listi »Naprej Milje«, se bo po eni strafii zavzemal za razna vprašanja širšega pomena, po drugi pa ne bo zanemarjal na prvi pogled morda obrobnih zadev, ki pa lahko grenijo in otežujejo vsakdanje življenje ljudi. Posebno prizadevanje bo skupaj z ostalimi vložil v pridobitev novega sedeža za društvo, saj so sedaj v Šolskem poslopju. Občina pa je svojcas že obljubila primeren prostor, a se nic ni premaknilo. Prizadevanja so usmerjena tudi v poimenovanja Sole po Albinu Bubniču, a se. najveC v angažiranje mladih ljudi: starejši skušajo biti sicer povsod prisotni, vendar jim moči pešajo. Fulvio Zuppin SKP Fulvio Zuppin je doma s Škofij, kjer se je rodil 16.4.1939, v Milje se je preselil leta 1954. Bil je zaposlen v Tovarni motorjev, ki jo je zaradi poškodbe zapustil leta 1963. Bil je član tovarniškega sveta CGIL. Po odhodu iz tovarne je odprl obrtniški obrat v industrijski coni. Osem let je bil občinski svetovalec, sedel je tudi v rajonskem svetu v Zavljah. Zuppin (SKP) kandidira na listi »Milje naprej«, in sicer tako za pokrajkinski kot za občinski svet. V svojem programu ima na prvem mestu konkretizacijo zahteve (v obliki dokumenta) po uveljavitvi slovenske kulture v Miljah. Poleg tega si bo prizadeval za slovenskega prevajalca na miljski Občini in seveda za reševanje sprotnih problemov, ki se bodo v političnem življenju zastavljali glede Slovencev. V sedanjem trenutku je to zelo važno, saj je govor o spremembi ustave, v tem okviru bodo za isto mizo tudi predstavniki francoske, nemške in albanske manjšine, ne pa naše manjšine. Kongresu, ki se zaključi danes, je predstavil resolucijo, v kateri je med drugim zahteva, da smo ob tej mizi prisotni tudi Slovenci. Danilo Savron Ssk Danilo Savron (Ssk) se je rodil 24. septembra 1945 v Portolah, stanuje v Stramarju. Do nedavnega je bil zaposlen v skedenjski železarni, zatem se je odločil za podjetniški poklic. V svojem dosedanjem političnem udejstvovanju je bil tajnik miljske sekcije SSk, elan pokrajinskega ter deželnega sveta stranke. Seveda je tudi elan Društva Slovencev iz miljske Občine. Savron nastopa pod znakom Oljke. V primeru izvolitve si bo prizadeval za druzbeno-gospodarski in kulturni razvoj občine, a tudi zato, da bi prispeval k ovrednotenju slovenske prisotnosti v njej. Se zlasti bo skusal uresničiti tri programske točke: razvoj celotnega občinskega ozemlja, vključno s perifernimi območji, ki so bila doslej precej zanemarjena; izboljšanje občinskih infrastruktur in služb (ceste, javna razsvetljava, kanalizacija itd.); razvoj dejanskega sodelovanja s sosednjim omboCjem v Sloveniji. Kot je tudi sam zapisal v volilnem letaku, ki ga je naslovil, občanom, se seveda prepoznava v programu, ki ga je izdelal županski kandidat Rossetti, tudi v posvetovanju s z ostalimi strankami koalicije. /^/TRIEgE O V S PORfg" (i, 0 0 Kandidat za župana: Kandidat za župana: Kandidat za župana: Kandidat za župana: Kandidat za župana: Kandidat za župana: Giampaolo Stimamiglio Sergio Milo Edoardo Marchio Giorgio Rossetti Pierpaolo Olla Roberto Dipiazza Kandidati: Kandidati: Kandidati: Kandidati: Kandidati: Kandidati: Pierpaolo Pergolis Diego Apostoli Oliviero Magris Nevio Bessi Omero Leiter Italico Stener Iris Aimo Mauro Bussi Paolo Tutta Andrea Brecevich Sergio Salerno Maurizio Grotto Tullia Audoli Aldo Chermaz Sabino Taccardi Paolo Cigui Walter Scabich Mario Vascotto Luisa Benvenuto Sergio Demarchi Claudio Vesnaver Cristina Cocevar Ricci Nicoletta Benvenuti Gioacchino Italo Santoru Fulvio Bronzi Caterina Katja Depretis Costante Bosello Diego Crevatin Barbara Cavalieri Claudio Grizon __ Adriana Cominotto Giovanni Franceschinel Silvana Villatora Stefano Decolle Claudio Ferrari Elide Furlan Barmasse^ Alessandro Cosoli Mauro Gori Lučiano Scurce Alferia Deganello Mosetti Ida Lapi Verzier Franco Degrassi Morgana Filannino Loredana Guadagno Perca vassi Danilo Slokar Roberto Ellero Michele Piga Rosella Gabrieli Antonio Giorgi Bianca Maria Millo Rigoni Giovanni Bergamo Angelo Ruggiero Giglio Franco Rajevich Giorgia Gašperini Monia Leone Giorgio Millo Pietro Florio Mario Gili Rina Anna Rusconi Giorgio Gavinel Pasquale Lombardi Franca Milocchi Dennis Calabrese Stefano Gregori Navarro Gomez Gabriella Guidotti Elena Marchesan Lavinia Minozzi Alessandro Gerloni Rolan Marino Loredana Tamai Renzo Maggiore Giovanni Marchesich Silvia Robba Luca Novak Giovanna Pacco Borgheggiano Alfredo Mari Marco Masotti Luciano Samez Massimiliano Tion Giuseppe Rizzi Adi Tarlao Gianni Millo Moris Novello Nereo Tarlao Liliana Saetti Danilo Savron Bruna Zambiasi Ferdinande Parlato Tatiana Novello Stefano Tarlao Gabriella Clabot Gianmarco Scarpa Fabio Postogna Sergio Pozzali Pasquale Turco Alessandro Falanga Otello Tibaldi Paolo Prodan Alessandro Pomasan Piero Veronese Franco Lonzar Adriano Turco Mara Scheriani Remigio Rautnik Francesco Žerjal Emilio Benedetti Moreno Valentich Walter Verduno Massimo Zulini Zuppin Fulvio Roberto Villani Vladimira Vodopivec Lino Vlahov Kako bomo čez teden dni volih za tržaško pokrajino in za miljsko občino Volilci v tržaški pokrajini bodo prihodnjo nedeljo volili predsednika pokrajine in nov pokrajinski svet, obdani miljske občine pa tudi župana in občinski svet. Dva razpusta Do volitev na pokrajini prihaja po dolgem obdobju komisarske uprave, ki jo je povzročila suspenzija predsednika in pokrajinskega sveta po zadnjih volitvah zaradi veC prizivov na upravno sodišCe. Vsebinsko najpomembnejši je bil priziv Slovenske skupnosti, ki je ugovarjala razdelitvi pokrajine na okrožja, ki niso upoštevala osnovnega volilnega zakona, po katerem glavnemu mestu pokrajine ne sme biti dodeljena veC kot polovica vseh okrožij. Ta priziv je obravnavalo tudi ustavno sodišCe, koncnma razsodba pa je bila v prid Slovenski skupnosti, tako da so morali na novo določiti volilna okrožja, pri Čemer jih ima občina Trst sedaj dvanajst, medtem ko jih je prej imela dvaindvajset. Na osnovi te razsodbe ustavnega sodišCa je bil pokrajinski svet razpuščen in razpisane so bile nove volitve. Tudi do volitev v Miljah prihaja po predčasnem razpustu občinskega sveta, do katerega pa je prišlo zaradi političnih razhajanj znotraj koalicije, predvsem med predstavniki DSL in SKP. Nekaj splošnih določil Vsi volivci so že prejeli volilno potrdilo. Kdor ga ni prejel, naj se obme na pristojne občinske urade, ki mu ga bodo izdali. Volilno potrdilo je sestavljeno iz treh delov. Predsednik volišCa bo prihodnjo nedeljo ohranil en odrezek, dva dela pa vrnil volivcu. To potrdilo mora volivec ohraniti, kajti potreboval ga bo dva tedna kasneje za morebitni drugi krog volitev, tako za predsednika pokrajine kot tudi za miljskega župana. Prvi krog volitev bo prihodnjo nedeljo, 17. novembra, morebitni drugi krog pa v nedeljo, 1. decembra. Obakrat bodo volišča odprta samo v nedeljo od 7. do 22. ure. Glasove za prvi krog volitev bodo prešteli v ponedeljek, 18. novembra, glasove za drugi krog pa v nedeljo, 1. decembra takoj po zaprtju volišC. Pokrajinske volitve Tržaški pokrajinski svet šteje, poleg predsednika, še 24 svetovalcev. Na teh volitvah se je predstavilo 12 strank. Štiri stranke zavezništva Oljke (Zeleni, DSL, PPI in TS2000) podpirajo istega predsedniškega kandidata, ki je Adele Pino, drugega kandidata Renza Co-darina podpirajo tri stranke desnice (Forza Italia, NZ in CCD-CDU), vse ostale stranke pa se predstavljajo s svojim kandidatom za predsednika. Vsak volivec lahko odda svoj glas za stranko in s tem že avtomatično izbere predsednika in svetovalca. Stranka, oziroma koalicija, s katero je povezan izvoljeni predsednik, bo prejela 60 odstotkov vseh svetovalcev, ostala svetovalska mesta pa si bodo opozicijske stranke razdelile po proporCnem sistemu. V kolikor v prvem krogu noben kandidat za predsednika ne prejme veC kot polovice glasov, bodo v drugem krogu volivci izbirali med kandidatoma, ki sta prejela v prvem krogu največ glasov. V drugem krogu bo za predsednika izvoljen kandidat, ki prejme veC glasov. Tudi v tem primem bo pokrajinski svet sestavljen glede na število glasov, ki so jih stranke prejele v prvem krogu volitev. Volilci bodo za pokrajinske volitve prejeli glasovnico rumene barve, na njej so že natisnjena imena kandidatov za predsednika pokrajine. Volivec odda glas tako, da prek-rižCa znak stranke za katero želi voliti, ali ime kandidata za svetovalca. Ni pa veljaven glas, v katerem bi volivec prekrižal samo ime kandidata za predsednika, ali bi poleg kandidata za predsednika prekrižal tudi simbol neke stranke, ki s katero izbrani predsedniški kandidat ni povezan. Da se izognemo napakam, je najbolje, da prekrižamo samo znak stranke, za katero nameravamo glasovati. Občinske volitve v Miljah V Miljah bodo izvolili župa-na in 20 občinskih svetovalcev-Predstavilo se je šest kandidat' nih list, vsaka s svojim kandi' datom za župana. Volilni sistem je podoben si' stemu za pokrajinske volitve, vendar ni enak. Stranka, ozire' ma koalicija, s katero je pove-zan župan, bo prejela 13 svetovalcev, opozicija pa so bo p° proporCnem sistemu razdeld3 preostalih 7 svetovalskih mest-Tudi v Miljah bodo volih v dveh krogih in tudi v Milj^jj bodo za razdelitev svetovalskih mest veljali izidi prvega kroga- Glasovnice za miljske občin' ske volitve bodo sive barve-Vsak volilec lahko glasuje za župana, za stranko, ki je s tem županom povezana in za eneka izmed kandidatov iste stranke, kar stori tako, da na glasovnic0 napiše ime in priimek kandid3' ta. Skratka, za občinske voliti6 lahko volilci oddajo tudi prefe' renCni glas. j NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. novembra 1996 ^ ^ Stranke in kandidati za pokrajinski svet Predsednik __ Okrožje Dennis Visioli S A io Kreus /«?—>% TRIBOE 0\ S portS 'iB#1 Laura Tamburini Adele Pii Devin-Nabrežina 1 Bogomil Gabrovec Walter De NValderstein Nadja Debenjak Zompicchiatti Tommaso Bianchi Nevo Radovič Sergio Pozzali Devin-Nabrežina 2 Stanislava Mokole Carlo Franzosini Eugenio Brissi Giovanni Righi Luigi Benvenuto Monica Leone Devin-Nabrežina 3 Giuliano Goat Walter De VValderstein A. M. Fmocchiaro Depangher Giovanni Righi Marino Vocci Luisa Benvenuto Devin-Nabrežina 4 Elena Legiša Walter De VValderstein Igor Gabrovec Marina Domini Guadagni Dimitri Žbogar Morgana Filannino __ Milje 1 Diego Apostoli Gabriella Lenardon Perini Luciano Gelleri Gianmarco Scarpa Adi Tarlao Antonio Giorgi _ Milje 2 Lavinia Minozzi Gabriella Lenardon Perini Claudio Mutton Piero Pešce Gerardo Francese Luisa Benvenuto Milje 3 Bruno Steffe Gabriella Lenardon Perini Fulvio Mitri Maria Luisa Onor VValter Scabich Giampaolo Stimamiglio Milje 4 Luciano Samez Diego Rota Fabio Vallon Paolo Paoli Giuseppe Ferraro Giacomo Mazzarolli Milje 5 Fulvio Zuppin Diego Rota Emanuele Zaia Bruno Buzzurro Alessandro Capuzzo Marco Masotti Dolina 1 Bruna Zorzini Spetič Alessandro Sgambati Willy Mikac Cristian Cociancich Daniele Novak Fulvio Bronzi Dolina 2 Giuliana Zagabria Alessandro Sgambati Sandy Klun Roberto Raffaele Sergio Mahnič P. Elena Marchesan Zgonik - Repentabor Maurizio Sigoni Alberto Russignan Dino Fonda Fausto Ciacchi Vladimiro Vremec Remigio Rautnik Trsti Igor Canciani Graziano Poropat Uroš Koren Giovanni Cola Marko Stoka Massimo Zulini Trst 2 Sergij Lipovec Donatella Ferrante Simonutti Livio Schreiber Giulio Lonzar Maria Trevisan Giampaolo Stimamiglio Trst 3 Claudio Zaccai Donatella Ferrante Simonutti Sabrina Prid Fermeglia Diego Angelini Fabio Petracci Alessandro Pomasan _Trst 4 Daniela Coletta Alberto Russignan Diego Lo Presti Andrea Druscovich Angela Benvenuti Gasparo Giorgio Marchesich Trst 5 Luciano Komel Alberto Russignan Paolo Scommegna Paolo Riosa Dino Norbedo Giorgio Marchesich Trst 6 Claudio Sibelia Paolo Evangelisti Franco Colonna Ulrico Bianchi Renata Brovedani Alessandro Cosoli __Trst7 Lorenzo Lorusso Carlo Franzosini Emilio Medici Maria Pia Monteduro Silvi Giovanni Marchi Giampaolo Stimamiglio Trst 8 Francesca Longo Paolo Evangelisti Matteo Apollonio Giorgio Dimario Ferruccio Diminich Luisa Benvenuto Trst 9 Licia Chersovani Carlo Franzosini Maurizio Pessato Claudio Grim Anna Mozzi Moris Novello Trst 10 Federica Fontana Sara Scrinzi Evangelisti Stefano Garbellotto Francesca Richetti Giuliana Grison Iris Aimo __Trst 11 Mauro Minni Roberto Valerio Matija Jogan Arnaldo Pastrovicchio Alessandro Gilleri Pierpaolo Pergolis Trst 12 Zdravko Babic Roberto Valerio Monica Paganoni Sereno Detoni Zoltan Kornfeind Pierpaolo Pergolis s n P kJi f\ Predsednik Okrožje Renzo Codarin Mario Bussani Pier Paolo Della Valle Pietro Rosenvvirth Devin-Nabrežina 1 Fausto Gallo Massimo Romita Aldo Rampini Corrado Quadracci Dario Chiatti Dejan Bevilacqua Devin-Nabrežina 2 Mauro Brako Vinicio Scapin Massimo Orlando Marino Vittor Dario Chiatti Dejan Bevilacqua Devin-Nabrežina 3 Michele Stoppa Piero Degrassi Gregorio Brazzano Luciano Kocman Dario Chiatti Franco Linassi De vin-N abrežina 4 Ugo Erti Giustiniano Zanolla Claudia Bossi Ferluga Raimondo Carli Rita Ressmann Franco Linassi ^Miljel Paolo Cecchi Alfredo Mari Bruno Baldas Sabino Taccardi Ida Lapi Verzier Lisa Gollino _Milje2 Carlo Marsich Maurizio Grotto Mara Scheriani Paolo Tutta Franco Rajevich Lisa Gollino JMilje3 Silvio Stolfich VValter Verduno Lino Vlahov Paolo Tutta Michele Piga Lisa Gollino ^Milje 4 Vanda Alessio Eisabetta Sulli Liliana Cerulli Massimiliano Coos Michele Piga Marco Borri Milje 5 Claudio Grizon Ferdinande Parlato Gianni Milk Oliviero Magris Claudio Ferrari Davide Bertok ^Pplina 1 Roberto Drozina Franco De Mori Marino Valle Raffaele De Mitri Giangiacomo Cescon Tiziana Campari __Dolina 2 Maria Grazia Palombaro Giovanna Candotti Ladi Minin Danilo Slokar Giangiacomo Cescon Tiziana Campari __Zgonik - Repentabor Antonella Gasparini Cok Alessia Rosolen Lorenzo Spagna Martin Petelin Aldo Crevatin Tiziana Campari ^TretJ. Roberto Correa Sergio Marcon Franco Gerin Alessandro Falanga Francesco Černigoj Dino Mancarella 'Jpgt 2 Massimo Marzulli Sergio Giacomelli Luisa Vok Dennis Calabrese Antonio Mandella Franco Linassi _Tret 3 Manuele Brako Augusto Truzzi Enzo Kermol Liliana Saetti Fabio Lonegher Davide Bertok __Tret 4 Alessandra Relli Nicola De Cata Sergio Battisti Pier Paolo Sancin Sara Puissa Cusma Davide Bertok 'JTrst 5 Gianluigi Pesarino Gabrk Laurini Marka Gruden Vlach Manlio Giona Boris Giugovaz Elena Giuffrida _Trst6^ Pasquale Barilla Davide Fermo Flisabetta Fachin Pier Paolo Sancin Rina A. Rusconi Navarro G. Marco Borri __Trst 7 Giuseppe Giubilo Fulvio Sluga Maurizio Bucci Franco Lonzar Lorena Nauta Marchetti Dino Mancarella __TRt8 Aldo Cogliati Marco Vascotto Fulvio Tamaro Costante Boselk Leida Giorgini Cossutta Marco Borri -_Trst9 Antonella Pulsator Angela Brandi Locchi Patrizia Psacharopulo F. Massimiliano Coos Alberto Bossi Elena Giuffrida -JTrstJ^ Massimo Varrecchia Aldo Debelli Antonietta Vascon Sergio Rudini Rkcardo Fortuna Elena Giuffrida Albino Debernardi Bruno Benevol Giorgio Candot Sergio Zerial Salvatore Angelo Ruda Dejan Bevilacqua Trst 12 Lorenzo Pieri Sergio Dressi Silvia Acerbi Claudio Rocco Nicoletta Benvenuti Dino Mancarella NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. novembra 1996 LUCIJAN VOLK. ODBORNIK IN SVETOVALEC V LETIH 1970 - 1980 Od asfaltiranja cest do Basaglie pa vse do manjšinske konference Pred volitvami za tržaško pokrajinsko skupščino smo zaprosili dva dolgoletnega slovenska pokrajinska odbornika in svetovalca, naj nam opišeta pomen in vlogo Pokrajine v letih, ko je bila ta ustanova nadvse aktivna. V desetletju 1970-1980 je bil dan pokrajinskega sveta in skoraj ves čas tudi pokrajinska odbora Lucija Volk, izvoljen na tisti socialistične stranke. V katero obdobje sodi vaSe udejstvovanje v pokrajinski upravi in kakšne so bile takratne politične razmere? V tržaško pokrajinsko upravo so me leta 1970 izvolili prebivalci iz volilnega okrožja, ki je segalo od Stivana po vsej na-brežinski in zgoniški ter delu tržaške občine od Proseka do Barkovelj. Tu je imela socialistična stranka, ki me je kandidirala, tradicionalno najmočnejšo volilno bazo, zlasti med Slovenci, a tudi med Italijani. Leta 1970 je tržaška Pokrajina - po dolgoletni stagnaciji, ki so jo njenemu delovanju vsiljevale nestalne večine in posledične komisarske uprave - naposled dobila stalno vodstvo. Levosredinsko pokrajinsko vlado so sestavljali - poleg demokratičnega predsednika Zanettija - 4 efektivni odborniki in 2 namestnika. Meni je bil poverjen resor za javna dela, kot edini zastopnik socialistov sem pa moral skrbeti tudi za vse ostalo delovanje uprave. Ob hkratnem vodenju Kmečke zveze, ki je tudi doživljala zelo razburkane čase razlaščanj in krepitve delovanja na sindikalnem in skrbstvenem področju, mi ni bilo prav lahko. Vprašujete, kakšne so bile tedaj pohtične razmere. V državnem merilu je trajalo vlečenje vrvi med KO in PSI, da bi v levosredinskih vladah prevladah prenovitveni krči italijanske družbe. Na krajevni ravni smo imeli opravka z nekoliko bolj odprtimi demokristjani, ki pa so imeti v svoji sredi še močno jedro nazadnjaških in protislovenskih sil. Za primero: v koalicijski program smo vsiliti obvezo, da bomo postaviti na vseh pokrajinskih cestah dvojezične smerokaze. Zadevni sklep sem moral dobesedno sam napisati (ob pomoči slovenskega uslužbenca): predvideval je postavitev nekaj več kot 120 tabel, med njimi seveda tudi z nazivi »Trst«. Toda demokristjani so se uprli, češ kaj bodo rekli naši ezuli v Nabrežini, na Proseku in v drugih krajih. Zanettiju sem povedal, da me ne bo na odbo-rove seje, dokler ne odobrimo tega sklepa (nekak politični štrajk).' Po nekaj tednih je vendar šlo (kompromisno: samo 5 Trstov in, začuda, nič Katinare). Seveda ni šlo brez ceha: izbranim kolegom pokrajinskega odbora je bilo treba postreči s pristno kraško večerjo! Pokrajinski svet je pa sklep brez problemov potrdil in smerokazi so biti postavljeni. Ponovno sem v pokrajinski svet iz istega volilnega okrožja bil izvoljen še leta 1975. Tedaj so se biti odnosi med socialisti in KD že močno skrhati. Število svetovalcev se je povečalo od 24 na 30, zato sta bila poleg mene izvoljena še socialista Carbone in Centis. Za skoraj 2 leti je enostranski odbor vodil demokristjan Zanetti, od 1977 do 1978 sem nato bil z enako zadolžit- vijo v levičarskem odboru PSI-KPI, ki ga je vodil socialist Gher-si, od leta 1978 do 1980 pa sta vstopila še socialdemokrat in član SSk. Tedaj sem se že vrnil k Primorskemu dnevniku in sem se zato odpovedal nadaljnjim kandidaturam. Kakšno vlogo je imela Pokrajina in kakšni so bili njeni odnosi z drugimi krajevnimi oziroma z deželno upravo? V času, ko sem bil med njenimi upravitelji, je Pokrajina imela kar precej pristojnosti. (Glede na teritorialne pristojnosti smo Zanettija (in Ghersija) imeti za norca: če je župan »prvi meščan«, je predsednik Pokrajine »prvi kmet«.) Imela je tudi mnogo denarja, ki je delno ostal od prejšnjih nestalnih in komisarskih uprav. Odnosi z Državo in Deželo so biti sicer oteženi z običajno trnovo potjo birokratizma, toda s političnim kadrom je šlo bolje. Ko je npr. tedanji socialistični minister za javna dela Lauricella po obisku v deželi bil na kosilu s socialističnimi upravitelji, sem mu povedal, da ne mislim biti odbornik za javna dela brez denarja, in da bom odstopil, če Rim ne bo dodelil tudi Trstu denar za ceste: v nekaj dneh sem dobil iz ministrstva telegram, da je naši pokrajini dodeljenih nekaj sto milijonov, s katerimi smo urediti skoraj vse ceste v tržaški pokrajini. V tistih letih se je naposled Pokrajina začela tudi truditi v iskanju sodelovanja z manjšimi krajevnimi upravami, zlasti glede gradnje t.i. turističnih cest in kmetijstva. Koliko in kakšno delo je bilo opravljeno v resorjih, za katere ste bili vi pristojni? Kot sem omenil, smo v tistih 10 letih na področju javnih del narediti mnogo: asfaltirati smo na novo skoraj vse ceste, popraviti, ali obnoviti vse šole, ki so bile v naši pristojnosti, popolnoma obnovili umobolnico (od stavb do vseh napeljav). Posebno angažirani so biti tedaj socialisti pri preureditvi službe za umsko zdravje. Pri tem sem bil tudi osebno angažiran v prizadevanjih, da prepričamo prof. Franca Basaglio, da pride v Trst vodit reformo, ki je bila vzor za novo zakonodajo na tem področju. Usoda mu, žal, ni bila mila, toda pred nepričakovano smrtjo mu je vseeno uspelo izpeljati popolno reformo psihiatrične službe in je zapustil (skupaj z ženo) v vseh, ki smo z njim sodelovali, nepozaben spomin. Bil je zares genialna osebnost, povsem predan svojemu poslanstvu vračanja dotlej zavrženih in zatiranih (po prvem obisku v prostore umobolnice nisem mogel večerjati) v življenje »navadnih« ljudi. Takoj je tudi doumel potrebe naSe stvarnosti, tako da je ob prehodu zdravljenja umske bolezni od centraliziranega lagerja pri Sv. Ivanu na več centrov po vsem ozemlju, dobilo svoje mesto tudi več slovenskih psihiatrov in socialnih asistentk. Spominjam se, kako mi je bil resnično hvaležen, ko sem mu ob nekih novoletnih praznikih podaril dvojezično izdajo Prešernovega Krsta pri Savici in kako je bil zadovoljen, ko smo na Stadionu 1. maja skupaj priredili »praznik konja Marka«, na katerem so poleg njegovih varovancev in sodelavcev sodelovati s spisi in igrami tudi učenci italijanskih in slovenskih osnovnih šol. Bi lahko izpostavili kakšne vidnejše pobude, še posebno v odnosu do naše narodne skupnosti? Najpomembnejša pobuda tržaške pokrajinske uprave v tistih letih je bila prav gotovo prireditev konference o manjšinah, ki je potekala na Pomorski postaji od 10. do 14. julija 1974. Priprave zanjo so potekale že leto prej, sam sem pa sodeloval v prireditvenem odboru, ki jo je Sel predstavljat v več evropskih prestolnic, na njej pa sem bil v vodstvu komisije za družbenogospodarska vprašanja in sem predložil referat o »družbenogospodarskih premikih v tržaški pokrajini in slovenski narodnostni skupnosti«. V njem sem obravnaval vprašanje odtujevanja slovenske zemlje z razlaščanjem za gospodarstvo in ezulska naselja, s čimer sem se močno zameril zlasti demokristjanom. Po obsegu in pomenu bi takoj nato omenil prvo konferenco o kmetijstvu na Tržaškem, ki je potekala leta 1978 na tržaški univerzi. Sam sem vodil »politični« pripravljalni odbor, ki je naročil strokovni komisiji vrsto specializiranih poročil s podrobnimi predlogi za utrditev in razvoj kmetijstva na Tržaškem. Zanimivo je omeniti, da je komisijo vodil prof. kmetijske ekonomije Prestamburgo, sodeloval v njej je tudi prof. Bratina, ki sta sedaj oba parlamentarca Oljke. Po vrsti velja spomniti na uvedbo pokrajinskih vinskih razstav, ki so gotovo precej prispevale k izboljšanju in ovrednotenju domačih vin. Ob tekmovanju med zvečine že na občinskih razstavah nagrajenih vin so se vsako leto v drugi občini (in z njihovo pomočjo) zbirati v velikem številu domači vinogradniki (ki so jim razstave pomenile zasluženo priznanje) in množica prijateljev žlahtne kapljice. Na pokrajinskih vinskih rzastavah je bil vedno tudi kulturni in strokovni program, z nastopi slovenskih in italijanskih folklornih skupin (pa tudi s klasičnimi koncerti) ter okroglimi mizami o perečih vprašanjih krajevnega kmetijstva. Niso bile torej zgolj »šagre«. Prav ob prireditvi vinske razstave je npr. Pokrajina prispevala k uresničitvi parka v Mačkoljah, v katerem je nato lahko nastopalo tudi gledališče. Tudi po mnogo letih mi je kdaj prijetno ob misli, da mi je uspelo (ob pomoči več ljudi, ki sem jim vedno hvaležen) uresničiti zamisel prof. Apiha (ob proslavah 50. obletnice priključitve Trsta k Italiji) o nakupu in ureditvi Kraškega muzeja (oz. kulturnega središča) v Repnu, kjer je nato dobila svoj sedež Kraška gorska skupnost. Zadovoljen sem tudi, da mi je uspelo ugoditi predlogu vnetih naravnovarstvenikov (dr. Gioit-tija, dr. Stanka Budina in drugih), da Pokrajina prevzame skrb za botanični vrt »Carsiana« pri Zgoniku in tudi izdajo vodiča v italijanščini in slovenščini zanj. Zdi se mi vredno omeniti tudi dogovor, ki ga je Pokrajina dosegla ob posredovanju med graditelji in kmečkimi predstavništvi, da pri izpeljavi velikih cestnih povezav na Krasu zgradijo primerne podvoze za prehod kmečke mehanizacije in živine in se izognemo žalostni izkušnji hitre ceste (Tarvisiane), ki je odrezala gmajne in obdelane površine od vasi. Med deti, ki (si domišljam, da tudi po moji zaslugi) niso bila izvedena, je pa nameravana zgraditev nekakšne »vpadnice« od Božje- ga polja po tunelu pod Kontove-lom in po barkovljanskem bregu do glavne železniške postaje. Ta cesta, ki bi iznakazila Prosek, Kontovel in barkovljanski breg, naj bi služila furlanskim deželnim svetovalcem, da se hitreje pripeljejo na nov sedež Dežele, ki so ga tedaj baje misliti urediti v bivšem postajališču ob morju (Idroscalo). Kaže, da je takrat na Deželi bilo denarja na pretek, saj so si na primer zamislili tudi odkup stare železniške postaje ob začetku Miramarskega drevoreda, ki so jo potem le zrušiti in je sedaj tam le še eno parkirišče! 2e v prvem mandatu je Pokrajina namestila Slovenko v službo za prevajanje in tolmačenje, a zdi se mi, da smo jo posamezniki in ustanove premalo zaposlili. Sam sem (sopodpisnika svetovalca SSk Brezigar in KPI Iskra) ob posodobitvi pravilnika pokrajinskega sveta predložil dopolnilo, ki je dovoljevalo rabo slovenščine pri delu skupščine. Sklep je bil sprejet, toda oporekal mu je deželni nadzorni organ, pa tudi priziv na Državno upravno sodišče žal ni zalegel, tako da je vprašanje še odprto. Razmere so se medtem temeljito spremenile, nekaj korakov v smeri decentralizacije je bilo narejeno. Kakšno vlogo bi morala po vašem mnenju imeti pokrajinska uprava danes, še posebno glede na razpravo o in- stitucionalnih reformah in o* prehodu na federalistično ureditev države? Z institucionalnimi vprašanji se zadnje čase posebej ne ukvarjam, saj o njih beremo malone vsak drugi dan kakšno »kunštno« zamisel, kot če bi lahko javne ustanove prikrojevati »iznajdbam« prvega, ki zjutraj vstane. To se mi zares ne zdi resno, kot še manj, da bi odločitve prepuščati kar nekakšnim referendumom, kjer naj bi odločala nekakšna večina, primerno »poučena« od običajnih TV rek-lamizerjev pralnih praškov ali shujševalnih diet. Politika naj bi ne bila šušmarstvo, prosim. Pokrajini je po izgubi skrbi za umobolnice ostalo kaj malo pristojnosti, še zlasti pri nas, ko igra vlogo palčka med velikanoma Občino in Deželo, zraven je pa še Kraška gorska skupnost. Zdi se pa mi, da so vsekakor nujne korenite reforme državnega ustroja s hitro vzpostavitvijo decentralizacije, z veliko večjo pristojnostjo (zakonodajo) deželnih in (izvršilno) občinskih uprav. Obenem je pa najbrž potrebno koordinirati delovanje zlasti manjših Občin in tako vlogo bi lahko imela morebiti Pokrajina, seveda z novimi nalogami in ustrojem. Mislim pa, da se te spremembe ne delajo čez noč, niti zato, da je ustreženo trenutnim potrebam in računicam plešastih namišljenih »političnih menažerjev«, ki se obračajo po vetru lastne osebne koristi. Predvsem je treba uvesti pravilo (ki velja v vseh razvitih demokracijah na svetu), da je osebna korist strogo ločena od javne-Potem je treba točno razporediti pristojnosti in odgovornosti, da se bo vedelo »kdo pije in kdo plača«. Britanski laburisti s° baje svoj program za prihodnje politične volitve napisati na papirju, ki je velik kot zavojček cigaret. Ne zdi se mi slaba zamisel, v poplavi obljub, ki je bomo deležni tudi ob teh pokrajinskih volitvah. Od nekdaj pa mi j® prijala ideja, da bi morali vsi kandidati predložiti voljlcem svoj življenjepis (da zvemo, kaj znajo) in premoženjsko stanje (kot vsaj moralna zavora pred skušnjavami). Pa kaj, po rezute' tu zadnjih parlamentarnih volitev, si ne delam velikih utvar, čeprav je sicer optimizem obveznost vseh dobromislečih lju' di, manjšinske skupnosti pa se zlasti. Vprašanja postavila Vlasta Bernard Previsoki stol V tistem desetletju (1970-1980), ki se je zdelo za pričakovanja Slovencev v Italiji ugodnejše, je bilo vloženih v parlamentu več zakonskih predlogov za »globalno zaščito«. V Rim je zato odšla tudi delegacija načelnikov svetovalskih skupin tržaške Pokrajine, da bi od obeh parlamentarnih skupščin zahtevala pospešitev obravnave teh osnutkov. Sprejela sta nas predsednika senata in poslanske zbornice (poleg načelnikov parlamentarnih skupin t.i. »ustavnega loka«). Po kratkem čakanju v razkošni presobi palače Mariama nas je najprej sprejel demokrščanski predsednik senata Fanfani. Odprla so se izredno visoka vrata (kljuka je bila približno na višini prsi) in oglasilo se je vabilo k vstopu. Videti pa ni bilo nikogar. Znižali smo pogled in zagledati Fanfanija. Posedli smo po dragocenih foteljih, on pa na stol, tako da so mu noge bringljale od tal. Toda takoj je pokazal, da ni »majhen« človek: ob našem zatrjevanju, da je za uzakonitev zaščite ves »ustavni lok«, nam je sicer obljubil svojo pomoč, s prebliskom v nenavadno iskrivih očeh pa hudomušno pristavil: »Če je res tako, kaj pa čakajo parlamentarne skupine.« Predsednik poslanske zbornice, komunist Ingrao, je pokazal veliko zanimanje pa tudi poznavanje problema in zavzetost za njegovo rešitev. Od tega srečanja se spominjam tudi našega muzanja, ko je slovensko senatorko, ki je našo delegacijo spremljala (pok. Jelka Gerbec) prijateljsko nazval »tovarišica Gerber«. Za nekaj časa smo jo nato med nami kar tako nazivali. »Država smo vsi« Pokrajinska uprava je bila pristojna tudi za strokovno šolstvo in je v tistih letih kar zapored zahtevala ustanovitev slovenskega strokovnega zavoda. Ker iz ministrstva ni hotelo biti potrebnega odloka, je spet romala v Rim pokrajinska delegacija »ustavnega loka«. Izredno prizadevna sen. Grbčeva nam je izposlovala sestanek z demokrščansko podministrico Fal-cuccijevo. Posedli smo okrog mize in podrobno utemeljevali nujnost ustanovitve zavoda za potrebe slovenske manjšine. Zelo prijazna, a zelo plaha gospa nam je zagotovila, da bo o tem poročala ministru. Tedaj mi je prekipelo. Morda malce nevljudno, toda kolikor mogoče civilno sem gospo opozoril, da »smo država vsi«, prav tako pokrajinski svetovalci kot parlamentarci in ministri, in enako odgovorni pred ljudmi, M so nas izvolili. Zato bo naša delegacija dolžna, ko se vrne v Trst, primemo obvestiti javnost o poteku in uspehu posredovanja. Nastala je majhna zadrega (nato mi je Jelka oporekla »majhno nevljudnost«), nakar je podministrica obljubila kar največjo zavzetost. Nedolgo potem pa me je prijetno presenetila odločitev ministrstva, da se slovenski tehnični zavod vendar lahko odpre in je bilo treba poskrbeti za dodelitev ustreznih prostorov. DR. ZORKO HAREJ. ODBORNIK IN SVETOVALEC V LETIH 1980 - 1990 Čas, ko smo bili Slovenci sestavni del tržaške kulture Profesor Zorko Harej je bil Prvič izvoljen za pokrajinske-|a svetovalca leta 1980. Na Pokrajini je Slovensko skupnost zastopal več kot deset let in v tem Času je bil tudi za daljše obdobje odbornik za kulturo. 2 Vami je resor za kulturo v okviru Pokrajine prvič prev-?_el slovenski predstavnik, ^skšen pomen ste pripisovali temu dejstvu in kako ste to sPecifiko skuSali vtisniti svojemu delu? »Na to mesto sem prišel Pripravljen. Hodil sem v sole, Se ukvarjal z glasbo, že od mladega organiziral ali poma-gal organizirati razne nastope, Predvsem pevske; dosti skušenj sem si nabral predv-Sem v letih, ko sem bil pro-gramist na radiu in je bilo tre-,a veliko in hitro programirali, še prej zbrati material in iz niega izbrati najprimernejše Za oddajanje. Za moj curriculum vitae so vedeli na Pokrajini, kar mi je Pomagalo pri delu. Vprašanje l6 bilo, s kolikimi sredstvi bom razpolagal, kaj in koliko mi bodo pustili, da naredim. Sedanji upravni sistem namreč predvideva vodečo večino ju opozicijo, ki nekako pok-hcno nasprotuje vsemu, kar večina dela in načrtuje. Slišal S6m tudi, da se nekateri Zgražajo, češ, da ne bi smel Slovenec krojiti kulture v Tr-slu. Tako pritožbo sem slišal javno enkrat na zasednaju političnih tajništev. Kolikor Vem, s te strani ni bilo večjih iežav. K delu sem pristopil irot kulturnik in tudi pred-jtavnik rojakov, ki so me voli-1 in poslali na Pokrajino. S svojim delom sem hotel obogatiti in razširiti krog kultur-rrih pobud in jih odpreti slovenski kulturi.« Iz pregleda dela, ki ga je °dbornistvo opravilo pod Vašim vodstvom je razvidna YaSa velika ljubezen do glasbe. Temu specifičnemu re-Sorju ste posvetili še posebno pozornost, kot izhaja iz vrste koncertnih pobud, še posebej Pa s spodbujanjem raziskav. vUka je prišlo do enih kot do drugih? »Za glasbo sem se zanimal Vse Življenje. Vedel sem, da s Pomočjo večje javne ustanove akršna je Pokrajina, lahko mesnicim kako večje delo. Po posvetovanjih s sodelavci se I6 porodila zamisel o raziska-v,1 glasbene preteklosti na baškem, ki sem jo omejil do ata 1950. Delo, ki smo ga zaceli leta 1984, je trajalo štiri ®ta. Vsako je bilo namenjeno obravnavi ene glasbene zvrsti: zborovski, komorni vokalni, mstrumentalni in simfonični, orrec vsakega leta je bilo iz-edenih nekaj značilnih pri-erkov iz obdelane snovi. Raskava je dokazala, da mnogo banih in uvlejavljenih slo-enskih skladateljev je roje-m v Trstu ali so tu živeli, pakot na pr. Kogoj, Adamič, ahor, Volarič, Mirk, Rožanc, a]drih, Vogrič, Švara, Ventu-Ui, Vrabec; dokazala je tudi, a sta v drugi polovici Prejšnjega stoletja živela v Tr-re Slovenca Fr. Ch. Presche-i , m H. Ippaviz, znana po avirskih kompozicijah. SQ ?c®.rtI v okviru raziskave udi oživili nekatera imena Pulitzerjevemu sodelavcu arh. Franju Kosovelu.« Navadno zastavljenih načrtov ni mogoče v celoti izpolniti. Kaj ste želeli izpeljati, pa Vam ni usnelo ali na samo italijanskih skladateljev, slavna v preteklosti, kakor so Sinico, Ricci, Rota, Bianchini, Visnovitz, predvsem Zuccoli, ki sem ga kot orgelskega komponista poznal že med študijem v Gorici in Smareglia, znan operni skladatelj, ki ga doma malo izvajajo. Na sporedu simfoničnih koncertov leta 1988, je bila tudi VrabCeva simfonična pesnitev Tri dobe, vsaj v Italiji prvič izvedena, ki je nletela na ugoden sprejem pri ševilni tržaški publiki, ki je polnila tržaško stolnico. Pri pobudi sta sodelovala Deželni sedež RAi za Furlanijo-Julij-sko krajino, predvsem uredniki slovenskih glasbenih oddaj N. kralj, J. Bann J. Sluga, ter Tržaški mestni zbor, predvsem njegov dirigent M. Sofianopulo. Glavni raziskovalec muzikolog G. Rado le je iz izsledkov raziskave sestavil knjigo Ricerche sulla vita mu-sicale a Trieste (1750 - 1950). Knjiga na 365 straneh je izšla leta 1988. V njej je posebno poglavje posvečeno glasbeni dejavnosti tržaških Slovencev. Poleg tega osrednjega projekta smo maja 1988 izvedli osem koncertov sodobne glasbe in v letih 1984/85/86 niz božičnih vokalnih in instrumentalnih koncertov.« Po drugi strani je zaznavna Vaša skrb za ovrednotenje krajevne kulturne dediščine. Pri tem mislim predvsem na nekaj odmevnih razstav, kot sta npr. bili Kamnita hiša in pa Človek in trta. »Stare kraške hiše, hlevi, borjači, ograje, portali so me vedno pritegovali, morda ker sem v mladih letih živel v takih prostorih, iz katerih diha zgodovina, civilizacija, miselnost, čustvovanje prejšnjih rodov. Z razstavo o kmečki arhitekturi na Krasu, z naslovom Kamnita hiša, in s katalogom, ki je izšel ob razstavi, smo želeli dati svoj prispevek k spoznanju človekovega bivališča na Krasu, ki je zgodovinsko in z vsakdanjimi stiki povezan s Trstom. Gre za dragoceno kulturno premoženje, ki je v nevarnosti, da se izgubi, če ga ne bosta podprli skrb in zanimanje prebivalstva in primerno zavarovale pristojne ustanove, kar so dokazovali strokovnjaki na posvetih po razstavi. Pri izpeljavi pobude so poleg odborništva sodelovali strokvnjaki Semerani, Galluzzo, Sgubbi, Križnar, Schumann, Gasparro in s pričevanji Černigoj in Spacal. Razstava je imela dvojezična napise tudi zunaj pred razstavnimi prostori; tudi katalogi so bili v slovenščini in italijanščini. Razstava Človek in trta je bila v Kraškem muzeju v Re-pnu in je požela lep uspeh pri slovenski in italijanski publiki. Zanimiv in izčrpen je katalog. Toda pri tej pobudi je pokrajinska uprava nudila prostore, ki so njena last, pokroviteljstvo in finančno pomoč. Uresničila jo je Narodna in študijska knjižnica.« Ko govorimo o odmevnih razstavah, vsekakor ne moremo mimo velikega dogodka iz leta '88, ko je bil v bivši konjušnici miramarskega gradu prikazan pomemben opus Maxa Fabianija. Kako je priš- lo do razstave, s katero so se organizatorji lahko nato pohvalili tudi v širšem evropskem prostora? »O Maksu Fabianiju sem slišal govoriti in sem nekaj bral. Bil mi je domač, ker je živel v Gorici in v Štanjelu. Ta veliki duh arhitekta in urbanista, Človek slovenske, italijanske in avstrijske kulture, ki je s svojim delom te kulture obogatil, mi je bil dolgo v mislih in v srcu. Rad bi ga bolje spoznal in prikazal v kraju, kjer je bil skoraj doma. Pomenil sem se strokovnjakom za Fabianija, arhitektom Marcom Pozzet-tom, naredil program in proračun in ju predstavil odboru in pristojni komisiji. Opozorili so me, da je razstavo o Fabianiju pripravljala tržaška Občina, a da se je vsa stvar zavozljala in ustavila v občinskih uradih. Uporabil sem politične in prijateljske zveze, da se je stvar ugodno rešila in smo lahko zaceli z delom. Težave so bile pri pridobivanju strokovnjakov za sodelovanje in iskanju razstavnega materiala, ker Fabniani je delal v Italiji, Jugoslaviji, na Češkem, Pojskem, v Avstriji, v Nemčiji. Delo, pri katerem so sodelovali znani izvedenci, kot na pr. Ravnikar, Wurzer, Cappellato, Prelovšek, Miani, Piva, Garzarolli, Podrecca, Van der Ham, katerih delo je koordiniral univerzietni profesor Pozzetto, je steklo in poleti 1988 je bila Fabianijeva razstava v Konjušnici parka Miramar pripravljena. Izčrpen prikaz velike Fabniajeve osebnosti je katalog, ki je izšel ob razstavi v obeh jezikih z naslovom: Mak Fabiani. Nove meje v arhitekturi. Razstava je romala še v Karlsruhe, Bologno in Ljubljano.« V letih, ko ste odgovarjali za kulturo, je bilo opravljeno tudi precej navzven ne preveč opaznega dela, kot je npr. popis raznih dejavnosti. Tako so bili zbrani podatki glede knjižnic. »Zamisel o povezavi knjižnic na tržaškem ozemlju ni moja. Podedoval sem jo od prejšnjih odbornikov. Uresničitev zamisli se mi je zdela važna. V ta namen je bilo treba najprej ugotoviti, koliko je knjižnic na Tržaškem, kje in kakšne so. Raziskovalno delo se je odvijalo v letih 1984/85. Pri delu smo se naslonili na strokovno pomoč Mesine knjižnice. Rezultat raziskave je bil nadvse zanimiv. Popisanih je bilo večidel knjižnic, ki imajo nad 1000 knjig, vsega kar 329 enot. Rezultate zanimive raziskave smo predstavili na vsedržavnem študijskem dnevu. Toda vse to zamudno delo je bilo opravljeno z namenom, da se na Pokrajini ustvari center, ki bi razpolagal s podatki o knjižnicah in knjigah, vse te enote povezoval in se naposled vključil v vsedržavni bibliotečni sistem. V pristojni komisiji načrt ni prodrl. Večina je bila proti in delo se je ustavilo.« Nekaj let je dovolj odmaknjen za oceno o tem, katera od navedenih pobud je bila takrat in je še danes najpomembnejša oz. katera je Vam najbolj pri srcu? »Težko bi se odločil za eno samo pobudo, ker so območja različna in drugačni zorni koti. Tako bi raziskavi o glasbeni preteklosti, razstavam o kmečki arhitekturi na Krasu in o Maksu Fabianiju moral dodati vsaj še razstavo o Pulitzerju Finaliju, znamenitem arhitektu ladijskih notranjščin madžarskega porekla, ki je bila povezana s slavno zgodovino tržaškega pomorstva. Zanimivo, da so s tem evropsko priznanim mojstrom sodelovali Černigoj, Mušic in nekaj Časa tudi Spacal. V okviru razstave je Pokrajina podelila posebno priznanje edinemu preživelemu delno? »Nameraval sem organizirati v Trstu Festival evropskih manjšinskih gledališč, ki naj bi se ponavljal vsaki dve leti. V ta namen sem že imel kontakte z manjšinskimi gledališči v Španiji, Jugoslaviji, v Avstriji. Precej ugodno začetno razpoloženje se je počasi skvarilo; zmanjkala je podpora in načrt padel v vodo. Tako usodo je imel tudi načrt za mednarodni simpozij o novih možnostih sodelovanja v srednjeevropskem prostora, ki bi ga morala tudi dežela podpreti na osnovi zakona o miru, ki daje velik poudarek manjšinskim skupnostim.« In še sklepna ocena: kako bi presodili takratno kulturno snovanje v okviru pokrajinske uprave v luči današnjih razmer in seveda s posebnim ozirom do Slovencev? »Cas, ki sem ga preživel kot odbornik na Pokrajini, je bil pozitiven zame in, upam, za tiste, katerim je bilo moje delo namenjeno. Uresničil sem nekaj večjih akcij z ozirom na manjšino, ki so bile, menim, v splošno korist. Slo je v glavnem za promocional-ne dejavnosti, kakor so jim pravili - malo za institucionalne, ki jih ima Pokrajina v tem sektorju malo. Vendar se da pri taki upravni in politični ustanovi, kakršna je Pokrajina, marsikaj narediti in vec bi se dalo, ko bi bile uprave trdnejše, ne podvržene stalnim krizam in menjavam vodstva. Da sem mogel izpeljati svoje načrte, se moram zahvaliti prijateljski naklonjenosti kolegov, predvsem dragocenim sodelavcem gospema Mezzena in Cvitko ter g. Peruchu iz Urada za kulturne dejavnosti, ki ga vodi dr. Zaninijeva. Primerjati sedanji položaj na Pokrajini s tedanjim, je težko, ker sedanjo upravo vodi komisar z začasnim mandatom, ki se v glavnem omejuje na administriranje nujnih zadev. Ostalo Čaka na boljše Čase.« Vprašanja postavila Breda Pahor L UOMO E LA VITE ČLOVEK IN TRTA 18 Nedelja, 10. novembra 1996 OGREVANJE 7^ UČINKOVITE IZBOLJŠAVE PRI OGREVANJU STAVBE ZMAJŠUJEJO STROŠKE Ko govorimo o učinkoviti rabi energije v stavbi, je pomembno odpraviti vzroke zaradi katerih je potratimo preveč. Ti vzroki so lahko v sami zasnovi stavbe, stopnji toplotne zaščite in načinu uporabe oziroma odnos uporabnika do vrač-ne rabe nenrgije. Študije si pokazale, da je več kot 80% energetsko varčevalne zmogljivosti pri stanovanjskih zgradbah mogoče doseči s sanacijo inle 20% z ukrepi na ogrevalnih sistemih. Pri tem najprej pomislimo na ogrevalni sistem. Najučinkovitejša pot k racionalni rabi energije je poskrebeti, da bo skozi ovoj stavbe prehajalo čim manj toplote, da bo prezračevanje nadzorovano in zadostno, da bomo izkoristili obnovljive vire energije - sonce. Nato se posve- OBVEZNI PREGLED PEČI IN GORILNIKOV Med obveznostmi za vzdrževanje ogrevalnih naprav spadajo tudi določila Dekreta predsednika republike št. 412 z dne 26. avgusta 1994. Dekret obvezuje vse lastnike in upravljalce ogrevalnih naprav, da zahtevajo od inštalaterjev "knjižico o neoporečnem delovanju peči", če je naprava izpod 301.000 Kcal/h in "atest o neporečnem delovanju centrale” če ogrevalni sistem presega 301.000 Kcal/h. Ta knjižica je "osebna izkaznica” ogrevalnega sistema in se vanjo zabeležijo vsa vzdrževalna dela, ki jih mora lastnik hiše opraviti periodično in sicer vsaki dve leti kontrolo dima za naprave izpod 301.000 Kcal/h ter letno splošno kontrolo. Peči, ki ne odgovarjajo zahtevanim parametrom je treba zamenjati. Vse teste in popravila morajo opraviti za to usposobljeni inštalaterji, kot predvideva zakon št. 46/90. tirno zboljšanju učinkovitosti ogrevalnega sistema, kajti le tako bodo prizadevanja obrodila pričakovane sadove. Z ukrepi na stavbi zmanjšuemo potrebo po ogrevanu, z ukrepi na ogrevalnem sistemu pa vplivamo, da je zagotavljanje te toplote potrebno čim manj goriva. Potrebno tolpoto za ogrevanje zgradbe določa predvsem njena zasnova, stopnja toplotne zaščite ovoja zgradbe, kakovost vgrajenega stavbnega pohištva, način in obseg prezračevanja zgradbe. Vplivajo še drugi dejavniki, povezani z režimom uporabe stavbe - npr. število oseb v nej, uporaba svetil in drugih električnih naprav, ki pri svoem delovanju oddajajo toploto v prostor in jih imenujemo notranji to- plotni vir. Posebno je treba povdariti pritok sončnega sevanja, saj prav tako zmanjšuje potrebo po toploti, ki jo moramo sicer zagotoviti z neobnovljivimi viri energije. Razmerje med gorivom in potrebno toploto za ogrevanje je odvisno od izkoristka ogrevalnega sistema. Učinkovitost slednjega lahko zboljšamo že ob rednem vzdrževanju in z manjšimi vložki, kadar gre za večje naložbe, npr. zamenjava kotla ali prehod na novo kurivo, je smiselno razmisliti o ukrepih na sami stavbi. Najprej moramo toplotno izolirati njen ovoj, šele nato prilagoditi in posodobiti ogrevalni sistem. Sicer bi bil kotel predimenzioniran, deloval bi s slabšim izkoristkom in pričakovanih energetskih prih- rankov ne bi bilo mogoče uresničiti. S tehničnega stališča je najprimerneje najprej sanirati zgradbo in prilagoditi temu ogrevalni sistem. (M.S.Z.-D&d) DELAVNICA 8 tako da bo namesto njega i vratih še naprej Tom- Aiello - Primorje Nasprotnik Primorja, ki je lani odlično igral v tej skupini (4. mesto 49 točk), si trenutno deli zadnje mesto s S. Čarmanom in Flumignanom. Domačini so premagali le S. Canzian in iztržili točko proti Maraneseju, ter doživeti štiri poraze. Zato bodo danes igrali na vse ati nič, ker se hočejo Se vedno bo manjkal tu- oddaljiti iz spodnjega dela le-JTMassimo Goriup, Iti bo mo- stvice. Vse to še bolj zapleta jv odsedeti še eno tekmo kaz- že tako napeto stanje, ki vlada ' “Zmaga bi nam prišla iz- ' " ' e<*o prav, saj točke močno Potrebujemo. San Luigi je si-j® Zel° soliden nasprotnik, ki V13 stiri točke več kot mi, to-03 če bodo fantje Pričam v svoje sposobnosti in a.h od sebe vse, sem pre- ligrati ] obnosi Marson. Sovodenjci iščejo ® enega igralca na sredini SUšča - ime bi moralo biti ‘nano ze v teh dneh-in ko bo začetku decembra lahko zai-Fa( tudi Bregant, upajo, da l ,.9 lU(ti rezultati bistveno kot so bili doslej. Mossa-Zaija nmA nePremagana Zarja prihaja v goste k Mossi, ki so m 'Pzačetku mnogi prištevali s . glavne favorite. Že lani .Je Mossa dobro odrezala, J je s 47. točkami pristala na Petem mestu. Ekipa se je letos precej ojačila, na trenerski ki P ,Pa .se(li Angelo Cupini, j )? lani vodil ekipo Sovo-r N’ °d koder je prišel tudi k*05!6) 80 domačini icer doživeh dva tesna pora-im . ri®3113. S. Canzian) in 7°al° ^to štiri točke manj od riJe’ kar pomeni, da bodo „n ^ gotovo jurišali na zma-dai tiaz?vci se dobro zave-1°, da so pred težko vv.p i oii.iin jjiuule- nrins Postavo. Zaradi četrtega Prebil izključen Pri-sta’ ^d^ikelj in Sclaunich pa DosVPlSkodovana- Zaradi Poskodh pa m teden ^ ^ p vno trenirala Dussoni in di imVaili.in niua nastop je tu-vi v?raSilv’ ^ okrnjeni posta-ht se Bazovci proti močne- V0l)iffSoS.OtOVOZadO" v taboru Primorja. Po grmenju se je na proseški klub usula še toča. Društvo ima probleme z igriščem, rezultati doslej niso biti najboljši, na zadnjih tekmah pa je ekipa tudi razočarala s prikazano igro, tako da je bil poraz v zaostati tekmi s Lucinicom neizbežen. Ne bi radi govoriti o tehničnih izbirah, očitno pa je bilo, da se Škabar, ki je bil lani nenadomestljiv v vlogi »libera«, na sredini igrišča ne znajde. V nogometu velja pravilo, da je solidna obramba predpogoj za dober rezultat. Po zadnjih bledih nastopih je upati, da bo prišlo do sprememb, čeprav ima trener Bidussi probleme. Peter Stoka je sicer presedel kazen zaradi izključitve, toda Mantovani je kaznovan še za eno kolo, Pescatori in Auber pa še nista pozdravila poškodb. Kot vidimo, bi torej v okrnjeni postavi tudi ena sama točka predstavljala za Primorje že lep uspeh. 1. AMATERSKA UGA Vesna - Riviera V Križ prihaja novinec Riviera, ki je lani zasedla drugo mesto v B skupini 2. AL skupaj z Venzonejem, katerega je nato premagala z 2:0 v odločilnem dvoboju in si s tem zagotovila pravico do dodatnih tekem z drugouvrščenimi ekipami ostalih skupin, nato pa še napredovanje. Dosedanji rezultati dokazujejo, da se gostje v višji ligi ne znajdejo najbolje, saj so premagali le Opicino in Reanese, z Me-deuzzo pa so igrali neodločeno. Zato vlada med navijači Vesne optimizem. Končno trener Nonis ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Trener Zarje Palcini Malusa in Sannini sta presedela kazen in bosta na razpolago, pod vprašajem je le Cer-chi zaradi bolečin v hrbtu. 2. AMATERSKA LIGA Kras-Torre Repensko igrišče bo danes prizorišče dvoboja med novincema. Nasprotnik Krasa je namreč lani zmagal v 3. AL, skupina F, kjer je igrala dober-dobska Mladost. V 24 tekmah je Torre zbral kar 53 točk. Tudi letos še kar dobro igra. Po porazu v prvi tekmi s Pro Ro-mansom je premagal Villesse, CGS, Pro Cervignano in v nedeljo prepustil točko Portua-leju. Pri Krasu pa je stanje hudo. Poškodovana sta oba vratarja in odborniki si prizadevajo, da bi si na novembrski borzi zagotoviti tretjega vratarja. Seznam poškodovanih se nadaljuje z Bratovichem, Vatto, Surecom, Norbedom, Sucem, Salicejem, Berjavec pa je izključen. Zato bo moral trener Valdevit napraviti pravi čudež, da bo poslal na igrišče 11 nogometašev. Prav zaradi tega si v taboru Krasa ne delajo iluzij, vendar upajo, da bo po temnih oblakih posijalo tudi sonce. Portuale - Primorec Trebenci, ki predstavljajo pravo presenečenje začetnega dela prvenstva igrajo proti pri-staniščnikom, s katerimi so si lani delili deseto mesto na končni lestvici. Medtem ko so Trebenci letos zbrali že 11 točk, jih je Portuale le sedem in zaradi te- ga danes starta na zmago. Delati račune brez krčmarja pa je vedno tvegano, posebno če računamo, da so doslej nogometaši Primorca igrali prepričljivo in spraviti v zagato marsikaterega nasprotnika. Sicer bi se proti Portualeju Trebenci verjetno sprijaznili tudi z delitvijo točk. Isonzo-Breg Brežani so startali s ciljem, da ne razočarajo svojih navijačev in si zagotovijo obstanek v ligi, po petih kolih pa so sami na vrhu lestvice s 13. točkami. Upajo, da se bo ta sijajna serija nadaljevala, čeprav se zavedajo, da bo današnji nasprotnik trd oreh. Isonzo je namreč lani izpadel iz 1. AL in je zato startal med favoriti in doslej, čeprav ima štiri točke manj od Brega, še ni doživel poraza. Za Brežane, ki bodo morati na igrišče brez Prašlja, Sancina in Paolija, ki so poškodovani, bi bila tudi točka vsekakor dobrodošla. 3. AMATERSKA LIGA Venus-BregB Po dobrem začetku, so Brežani v zadnjih nastopih precej popustiti in vpetih tekmah še niso zmagali. Tokrat Mladost - Buttrio Nogometaši Mladosti imajo danes proti Buttriu eno samo izbiro. Morajo namreč zmagati in to čim bolj prepričljivo. Gostujoča ekipa je namreč zadnja na lestvici, doslej pa je Buttrio osvojil eno samo točko. Doberdobci so tudi letos načrtovali boj za vrh, doslej pa z rezultati vsekakor ne morejo biti zadovoljni. Zato bodo danes prav gotovo storili vse, da z dobro igro in tudi prepričljivo zmago pokažejo, da ambicije niso bile nerealne. domači šport Danes Nedelja 10. novembra 1996 KOŠARKA MOŠKA B UGA 17.30 v Oderzu: Legnoflex - Jadran TKB NOGOMET ELITNA UGA 14.30 v Trebčah: San Sergio - Juventina PROMOCIJSKO UGO 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Luigi; 14.30 v Moši: Mossa - Zarja; 14.30 v Aiellu: Aiello - Primorje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Riviera 2. AMATERSKA UGA 14.30 Kras - Torre; 14.30 v Briščikih, Ervatti: Portuale -Primorec; 14.30 v Turjaku: Isonzo - Breg 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Buttrio; 14.30 v Trstu, Sv. Alojzij: Venus - Breg B; 14.30 na Proseku: Gaja -Montebello Don Bosco NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku, Ul. Mochetta: Lucinico - Mladost; 10.30 v Bazovici: Zarja - Ponziana NAJMLAJSI 11.30 na Opčinha, Viti. Fanciulo: Roianese - Gaja ZAČETNIKI 9.15 v Krminu, Ul. Gorizia: Cormonese - Sovodnje; 10.00 v Domju: Domio A - Primorje ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley 93 - Kontovel; 11.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Bor Jutri Ponedeljek, 11. novembra 1996 KOŠARKA MLADINCI 20.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran TKB - Bor Radenska Obvestila SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirk vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Cmem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul. Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in oh četrtkih od 19. do 20. ure.ftel. 0481/33029). SKBRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SKBRDINA organizira v Domu Brdina na Opčinah sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo danes odprt od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, Id bo v soboto, 16. t. m., v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija. Za informacije vsak dan (razen srede) na društvenem sedežu, tel. št. 422696. saj ekipe. Tri točke (zmaga nad rezervnim moštvom Latte Carso), 18 prejetih in šest danih golov dovolj jasno pričajo o tem. Glede postave Brega ne bi smelo biti večjih problemov. Izključen je le Kozina Gaja - Mont Don Bosco Kljub ne najboljšim rezultatom pri Gaji položaja ne dramatizirajo, čeprav morala ni na višku. V torek se je vodstvo sestalo z nogometaši in ugotoviti, da lani situacija ni bila mnogo boljša. Dobre volje je veliko in ekipa je kompetitivna. Že danes bomo verjetno videti še en nov obraz, to je Vescovo, ki je že igral pri Bregu. Medtem si v tabora Gaje veliko prizadevajo za ureditev travnatega igrišča, na katerem bi morali igrati prihodnjo sezono. Prav zaradi tega vsi upajo, da bo po delnih spodrsljajih Gaja začela s serijo prepričljivih zmag. (B. Rupel) DEŽELNO IN POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO Primorje ugnalo San Canzian Visok poraz Juventine - Tudi Vesna in Sovodnje praznih rok DEŽELNO PRVENSTVO Primorje - San Canzian 2:0 (0:0) Strelca: v 55. min. Emili, v 88. min. Bassn PRIMORJE: Murri, Cavanna, Lovrečič, Blanco, Bukavec, Braini, Ban, Moimas (V 85. Fogar), lozza (v 50. Miliani), Emili, Milkovič (v 60. Turk). Primorje je po dobri igri v drugem polčasu premagalo solidno ekipo San Carmna, ki je bil pred to tekmo na tretjem mestu. Prvi polčas sicer ni bil preveč zanimiv, saj je igra potekala predvsem na sredini igrišča. Gostje so sicer imeli nekaj več od igre, vendar pa priložnosti za gol ni bilo. Drugi del je bil veliko bolj živahen, Proseča-ni pa so povedli z lepim golom Emilija iz prostega strela z roba kazenskega prostora. Primorje je nato zaigralo še bolje, v 60. minuti pa je bil zaradi nešportnega reagiranja izklčjučen Miliani in rdeče-rameni so zadnje pol ure igrali z igralcem manj. Vendar pa tega na igrišču ni bilo opaziti. San Canzian je bil sicer nekajkrat nevaren, vendar je vratar Murri vedno dobro so biti namreč nevarbni praktično vsakič, ko so prodrli v kazenski prostor. Na drugi strani je imela tudi Juventina nekaj lepih priložnosti in po golu Franchija bi lahko znižala tudi na 2:3. Toda namesto tega so bili uspešni domačini, ki so tako visoko zmagati. POKRAJINSKO PRVENSTVO Vesna - Chiarbola 0:1 (0:1) VESNA: Gruden, Cossutta, Beno, Toncich, Steffe, Germani, Bulli (v 46. Urdih), Castellana, Pussini, Šušteršič, Cetina (v 84. Cividin) • Proti Chiarboli je Vesna tudi z nekoliko smole potegnila krajši konec. Edini zadetek je padel že v 16. minuti, od takrat pa so imeti križani več od igre in tudi nekaj lepih priložnosti. Toda napadalci niso biti dovolj natančni, nagovalca. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi igralci, posebej pa še Murri in Mi-mas. (Gorazd) Aquileia - Juventina 5:1 (3:0) Strelec za Juventino: Franchi v 46. minuti JUVENTINA: Zagato, Federici, Prinčič (De Francisco), Screm, Milotti, Pibiri, Tartaglia, Franchi, Gallo, Ballaben (Pahor), Donati. Standrežci so v Ogleju zaigrali bolje kot na enkrat pa je goste rešila prečka. Povejmo še, da je Chiarbola od 10. minute igrala le z desetimi igralci, ker je sodnik izključil enega od gostujočih igralcev. Como - Sovodnje 3:2 (1:1) Strelec za Sovodnje: Fabjan v 25. in 57. minuti SOVODNJE: Pisk, Jarc, Fajt, Devetak, Petea-ni, Bernardis, Giacomelli, Figel j, Florenin, Fabjan, Miklus (Ožbot). Sovodenjci so proti Comu doživeli tesen poraz, kateremu so botrovale nekatere sumljive sodniške odločitve (dvomljiv prvi gol domačih) in pa tudi to, da so imeli Sovodenjci precej težav tudi zato, ker so prvič igrati pod reflektorji. Na splošno pa niso igrati slabo in bi zaslužili točko. V 70. minuti je bil pri izidu 2:2 zaradi drugega opomina izključen Peteani in domačini so le pet minut kasneje z igralcem več dosegli zmagoviti zadetek. Nedelja, 10. novembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 10. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Lotharja Zagroseka. Sopranistka S. Pat-chell, mezosopranistka A. Elster, tenor J. 0’Neal in basist M. Eder. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 10. t. m., ob 17. urizadnja ponovitev (red druga nedelja) »A me gli occhi, please!« z Gigijem Projettijem. V abonmaju odrezek St. 11 (moder). Od 12. do 17. t. m. »UnTndimenticabile se-rata« (Nepozabni večer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campani-le. Režija Antonio Calenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Od 15. do 24. t. m.: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pran-zo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Predprodaja vstopnic od torka, 13. t. m. Za informacije lahko pokličete na tel. 390613. Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« Danes, 10. t. m., ob 11. uri »Žabji kralj« v izvedbi La Contrada. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KRIŽ Dom Alberta Sirka Danes, 10. t. m., ob 16. uri: Eduardo De Fi-lippo »Filomena Marturano«. V glavnih vlogah igrata Miranda Caharija in Livij Bogateč. Režija Mario Uršič. MILJE Gledališče Verdi - Gledališče za mladino Danes, 10. t. m., ob 16.30: gledališče Tan-gram Teatro iz Milana »Metamacchinosi«. KOROŠKA KOTMABA VAS Farna dvorana: danes, 10. t. m., ob 14.30 premiera igre »Lažnivka« v izvedbi gledališke skupine SPD Gorjanci. V gostilni Pichler: v torek, 12. t. m., ob 19.30 diskusijski večer »Prepir ločuje - pogovor povezuje«, narodna skupnost v politiki, gospodarstvu in religiji. BOROVLJE Na glavnem trgu: jutri, 11. t. m., ob 10. uri Martinov trg. CELOVEC V Modestovem domu: v sredo, 13. t. m., ob 19. uri nastop mladinske skupine SPD Do-brač z igro »Kužek laja mijav mijav«. BRNCA Kulturni dom: v petek, 15. t. m., ob 19.30 »Burkaški misterij« premiera. Režija Sergij Verč. VELINJA VAS Gostilna Seher - Bikovska kulturna jesen: v petek, 15. t. m., ob 20. uri koncert z glasbeniki jazza »A Band from Home«. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v petek, 15. t. m., ob 19. uri literarni večer z domačimi avtorji. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom Jutri, 11. t. m., ob 20.30 srečanje ob izidu knjige »Iskre in iskrice«, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Veljem Gergolet, spremna beseda Miran Košuta. Uvodna beseda Stojan Spetič. TRST Kinodvorana Madonna del Mare (Trg Rosmini - Ul. Sturžo 4): danes, 10. t. m., ob 18. uri film »Via da Las Vegas«, po filmu debata na temo »Odvisnost«. To bo prvi film ciklusa »Da bi razumeli odvisnost«, ki ga prireja združenje Hy-perion v sodelovanju s Cappello Underground. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna Sezona 1996/97 V lorek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnea kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo Jutri, 11. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. t. m., ob 20.30 nastop akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ob zlatem jubileju. Dirigent Stojan Kuret. TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-liere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, tržl^turistična ustanova, Studio Bassa-nese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v cmobelem Piera Ninfe z naslovom »Lhmiverso del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova-, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Ju-lijske krajine. Galerija Minerva (Ul. S. Michele 5): razstavlja Graziella de Comelli Tretjak. Galerija Isis (Ul. Corti 3/A): v torek, 12. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »La Madonna della salute nel cuore di Triesle«. OPČINE Zadružna Kraška banka: do 14. t. m. je na ogled razstava akademskega slikarja in ilustratorja Vladimira Lakoviča. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Umik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: do 16. t. m. je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija: na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga Druško-viča »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). GLEDALIŠČA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana (<<< SMG v koprodukciji z gledališčem Glej: BUTTERENDFLV Režija: Matjaž Pograjc Jutri, 11. novembra ob 19.30: za KONTO in IZVEN. SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Torek, 12. novembra ob 19.30 Četrtek, 14. novembra, ob 19.30 Petek, 15. novembra, ob 19.30. Odprto mladinsko E. Filipcič-.VESELJA DOM Režija: Nick Upper Sobota, 16. novembra, ob 19.30: IZVEN SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana W. Shakespeare: HAMLET Jutri, 11. novembra, ob 19. uri: zaključen - Gimnazija iz Kranja G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB Sreda, 13. novembra, ob 19.30: abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Četrtek, 14. novembra, ob 18. uri: abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Petek, 15. novembra, ob 19.30: abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). Mala drama D. Mamet: OLEANNA Sreda, 13. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Petek, 15. novembra, ob 18. uri: za IZVEN in KONTO. E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Sobota, 16. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. Mala drama I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Torek, 12. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. Petek, 15. novembra, ob 22. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE UUBLJA-NA Krekov trg 2. Liubliana S. Makarovič: SAPRAMISKA, Sobota, 16. novembra, ob 11. in 16. uri. Veliki oder N. Simončič: VELIKI KIKIRIKI Sobota, 16. novembra, ob 17. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Torek, 12. novembra, ob 15.30: abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN Sreda, 13. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma SREDA T Psrtljic* POLITIKA, BOLEZEN MOJA Jutri, 11. novembra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO Singer - Sokolovič: NORCI IZ HELMA Torek, 12. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Jutri, 11. novembra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO SNG OPERA IN BALET Župančičeva!. Liubliana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FIDELIO PREMIERA: 14. novembra, ob 20. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana F. Sehovič: KURBE, komedija Petek, 15. novembra, ob 19.30. Sobota, 16. novembra, ob 19.30. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Gledališče lutk KONJ: DON JUAN Sobota, 16. novembra, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOB Rotovški trg 2. Maribor Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Danes, 10. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. CANKARJEV DOM FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART FEST: PREDPREMIERE: SMESNO, Patrice Lecon-te, 10.11.; RESTAVRACIJA, Michael Hoffman, 11.11. ; TEMNO SRCE, Michael VVinter-bottom, 12.11. ; ODTRGANA TRAGEDIJA, Goran Ma-kovič, 13.11.; GEORGIA, Ulu Grosbard, 14.11; PREŽIVETI PICASSA, James Ivory, 15.11.; OTROCI, Larry Clard, 16.11.; LOM VALOV, Lars Von Trier, 17.11; PERSPEKTIVE: 10.11. : BOŽANSKA KOMEDIJA, Joao Cesar Monteiro, ob 18. in 21. uri; 11.11.: VAŠKA, Peter Gothar, ob 18. uri; DRAGI MOJSTER, Pavel Koutecky, ob 21. uri; 12.11. : GALOP, Krzysz-tof Zanussi, ob 18. in 21. uri; 13.11.: VAJENCA, Pierre Salvadori, ob 17.30; UJETNIK KAVKAZA, Sergej Bodrov, ob 18. uri; MOJ MOŠKI, Bertrand Blier, ob 21. uri; 14.11.: GAJ ZRE GIL-BERT GRAPE A, Lasse Halstroem, ob 17.30; DREVORED, Steve Bu-scemy, ob 18. uri; UJETNIK KAVKAZA, Sergej Bodrov, ob 21. uri; 16.11. : HOLLOVV REED, Angela Pope, ob 17.30; URADNIKI, Kevin Smith, ob 18. uri; TATOVI, An-dre Techine, ob 21. uri; 17.11. : KROGLE NAD BROADWAYEM , Woody Allen, .ob 17.30; SUSAN-NA, Antonio Chavarrias, ob 18. uri; URADNIKI, Kevin Smith, ob 21. uri; FOKUS, ob 17.30: ŽIVETI ŽIVLJENJE, Goe-ran du Errs, 10.11.; ZASEBNOST, Thrainn Ber-telsson, 11.11.; DALEČ POTUJEJO OBLAKI, Aki Kaurismaeki, 12.11; DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Kinoteka): ODSTEKANA PARADA, Susan Todd, Andrevv Young, 10.11.; ŽIV ZAZIDAN, Hannes Schone-mann, 12.11.; IZ DENE-VNIKOV JEAN SEBERG, Mark Rappaport, 13.11.; BITKA ZA DRŽAVLJANA KANEA, Thomas Lennon. Michael Epste-in, 14.11.; ATLANTIK, Jan Roed, Kristian Petri, 15.11. ; V ISKANJU RICHARDA, Al Pacino, 16.11. ; ŽIVALSKA LJUBEZEN, Ulrich Seidl, 17.11.. GLASBA Jutri, 11. novembra, ob 19.30: ORGELSKI VEČER: JEAN GUILLOU. Mojster orgelskih improvizacij in glavni organist v cerkvi svetega Evstahi-ja v Parizu se bo predstavil z deli Bacha, Vivaldija, Handela, Liszta in im-privizacijami po izboru občinstva. RAZSTAVE Razstave fotografij Chiare Samugheo (1. predverje, prost vstop) NARODNI DOM Celje Torek, 12. novembra, ob 19.30: KVARTET EN- ZO FABIANI. Solisti: Lidija Grkman, violina, Marko Kodelja, violina, Sonja Vukovič, viola, Pavle Rakar, violončelo MAGISTRAT -RDEČA DVORANA Torek, 12. novembra, ob 19.30: iz cikla MLADI VIRTUOZI: Boštjan Lipovšek, rog, Klemen Golner, klavir. Prigram: Beethoven, Schu- bert, F. Strauss, R. Strauss, Gliere, Debussy, Bozza. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA Torek, 12. novembra, ob 19. uri: Klavirska šola prof. Sija-vuša Gadžijeva: Mateja Gruntar, Miha Stokelj, Valentina Pavio. KLUB MKN2 Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 15. novembra: gang-greenovski BATTALION OF SAINTS (Boston) in ANONIMUS (Ljubljana). RAZSTAVE KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Razstava plakatov iz Sarajeva (do 19.11.) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 9. Ljubljana Razstava fotoreporterja Dela, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slik Milene Usenik (do 11.11.) GALERIJA SKUC Stari trg 2!. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. (15.11.) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli.» Ljubljana Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava umetnika Romana Makšeta. (do danes) DLUM. Židovski tra Ig Maribor Na ogled je razstava Ivana Goisnikerja in Vojka Pogačarja. (do 25.11.) GALERIJA KOMPAS Slovenska 36. Ljubiji na Na ogled je razstava umetnika Alija Hafizovič Haf: BRAZGOTINE Likovni projekti Sarajevo 1992/1996 FARA- prodajna galerija Škofja Loka Na ogled je razstava slikarja Lojzeta Tarfila (do 5.12.) GALERIJA KOS Stefanovo 5 Ljubljana Na ogled je razstava slik Marije Rus. (do 27.11) ARS - Prodajna galerija Čevljarska 2. Ljubiji na Na ogled je razstava gra' fičnih listov Milena Gregorčiča, (do 5.12) DOGODKI IN ZANIMIVOSTI Nedelja, 10. novembra 1996 Argentinski predsednik se rad razkazuje v družbi lepih, slavnih in stasitih gospa V argentinskem mestu Mar del Plata se je pretekli teden začel 12, mednarodni filmski festival. Predsednik Carlos Menem, sicer znani ljubitelj lepih žensk, je izkoristil priložnost in se nastavil fotografom, obkrožen s filmskimi divami Jacgueline Bisset, Elso Martinelli, Gino Lollobrigido in Raguel VVelch. (Foto: Reuter) Brunejski sultan kupil 200 vstopnic za izbor miss sveta NEW DELHI (STA/AFP) - Brunejski sultan, najbogatejsi človek na svetu, je pokazal precejšnje zanimanje za letošnji izbor miss sveta. Sultan je namreč kupil kar 200 najlažjih vstopnic po vec kot 700 ameriških dolarjev. Organizatorji so potrdili, da so vstopnice rezervirale tudi nekatere pomembne hollywoodske osebnosti in elani britanske kraljeve družine, vendar njihove identitete še niso odkrili. Prodali so tudi že polovico najcenejših vstopnic, £a katere je treba odšteti od 50 do 80 dolarjev. Prireditev no 23. novembra v mestu Bangalore na jugu Indije Oglobljen, ker je rQdar namazal z gorčico RAVENSBURG (STA/dpa) - SodišCe v nemškem mestu Ravensburg je nekega 39-letnika kaznovalo s 1750 markami globe, ker je radarsko napravo namazal z gorčico in jo tako onesposobil. Sodišče je najprpj razmišljalo o ka-zni v višini 500 mark, vendar se je na koncu odločilo za višjo globo, ker je, tako so zapisali ^ obrazložitvi, »uničil javno napravo, ki služi kot latentna zaščita pred nevarnostjo«. Modre misli o vinu Tri čaše, Ze si rekel zbogom križu, tri vrče, Ze si blizu paradižu. Dobro vino in lepa Zena -to sta dva najlepša strupa. Pil sem, da bi vas pozabil, da bi me prenehala prega-bjati vaša slika... Toda, ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno! Enostavnost je glavna značilnost letošnje mode Čimbolj enostavna kratka obleka v kombinaciji z vzorčastimi - najbolje mrežastimi - črnimi nogavicami je modna zapoved letošnje jeseni, ki se ji ni izognil nobeden izmed najslavnejših modnih ustvarjalcev. Majhni živijo dlje GRAND FORKS (-STA/AFP) - Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da pritlikave miši živijo dvakrat dlje kot njihove normalno velike sorodnice. Skupina raziskovalcev je primerjala dolgoživost 28 normalnih in 34 pritlikavih miši, ki so živele v istih pogojih in dobivale enako hrano. Ugotovili so, da živijo male miške precej dlje. Pritlikave samičke so v povprečju živele 470, samčki pa 350 dni dlje od normalno velikih miši. Fi-ziologinja Holly Brown-Borg, ki je vodila raziskavo, meni, da je vzrok za to razliko v izločanju rastnega hormona. Poleg tega, da ti hormoni regulirajo rast, presnovo in imunski sistem, tudi pospešujejo proces staranja. Manjše izločanje teh hormonov pri pritlikavih miših upočasni proces staranja, ima pa tudi negativne posledice - upočasnjuje odziv imunskega sistema na škodljive mikroorganizme. Ameriški znanstveniki so ob tem opozorili na rezultate podobne raziskave izpred nekaj let, ki so jo opravili pri 400 moških. Raziskava je pokazala, da ljudje nižje rasti živijo v povprečju pet let dlje kot visokorasli. Znanstevni-ki menijo, da bodo rezultati raziskave podlaga za ponovno proučitev uporabe hormona rasti pri zdravljenju starejših ljudi, obolelih za aidsom in pritlikavih otrok. Tudi živali ljubkujejo svoje male potomce Prav globoko se je morala skloniti žirafja mamica, da je poljubila svojega mladička, ki je pred dobrim tednom pokukal na svet v živalskem vrtu avstralskega mesta Perth. Ne več kot meter visoki žl-rafji samček bo že v letu in pol zrasel do višine petih metrov, saj pripada najvišji živalski vrsti na svetu. m ■ ■ 8P H! ■ SPR! "• ?m OV1 ‘VNVS ‘JLNV3V 'HNLL ‘VA3 'Nvm ‘1S0A11'1L3NS ‘vciNrava ‘OLOIVN ‘NH1VV ‘ISONtQTNO>rVN3 ‘01 ‘nn ‘SI ‘vloso ‘38 ‘liciAvn ‘V)iHWN ‘mis ‘HV31 ‘30 '01 ‘vminNV ‘NVSSIN ‘V3AOMIS ‘033VSI ‘N03CI0 ‘0303110(1 ‘¥333X308103 'V3TV3V3S / PRISTAŠ IK0N0- KLAZMA UAL SLIKAR IN KIPAR (AMEDEO) RITMIČNO GIBANJE TELESA PRIPOVED. LITERARNO DELOV VERZIH NEKDANJI PREDSED. ZDA REAGAN IRIDU SLOV. SKLADAT. IN ARANŽER SOSS DELAVEC V LESARSKI STROKI PERZIJA STANJE SKRUŠE- NEGA ČLOVEKA RIMSKI ZGODOVINAR (PUBLIUSC.) AVTOR: MARKO OREŠČEK SASA PAVČEK DEL SKELETA ALBAN. POLITK INIDELOG (RAMIZ) PERZIJSKI KRALJ MESTO V DRŽAVI MAHAVAŠTRA (INDIJA) SREDOZEM. ZELENA RASTLINA KOT ZAČIMBA NAJVECJI JADRAN, OTOK ITAL. PESNICA NEGERI ""oseba!" SIRI POLITIKO !MPER|. -JUZMA ŠPORTNICA, KISE UKVARJAŠ SKAKANJEM ZENSKA, KI PRODAJA Revije PO —JJUCAH GLASBILO Z VEC STRUNAMI CL0V.V MLAD. LETIH KONCERTNA ALI PLESNA _DV0RANA PRIT, ADIZE V S. ITALIJI VRSTA GOBE (MLECNICA) AM. ASTRONAVT ARMSTRONG MNOŽICA IZSELITEV znamka- Japonske- ga AVTOMOBILA LETNI OBROK LOJZE OBLAK KISLA REPA ALI ZEL (STAR.) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) AJDOV KRUH PRISTAN. ZA JAHTE OLGA gracelj AMER. FILMSKI IGRALEC (W00DY) AMER. PEVKA (AMANDA) ŠTORKLJA (PREKMURSKO) VEČJI KOS POHIŠTVA NEMŠKA VALUTA DLETO SP0-SEV. REZILOM 3R. MATEMAT. IFRANC0IS! GRADBENI MATERUAL RIMŠKi CESAR, (KALIGOLOV JttSLEDL BERILU KRAJ OBRNJEN 00 SONCA OZNAKA KOS POHIŠTVA IGOR SAMOBOR SEKALEC PRI SLONU URADNA USTINA SLOV. PESNICA N0W LOJZE DOLINAR LASTNOST ENAKOMERNEG/ AM. IGRALKA GARDNER NIZOZEMSKA "nemško- mesto 08 REKI J0CHER__ ZELOPOVEC. TOK VODE DOMAČE ZENSKO IME ANTON OCVIRK JOHN ADAMS LASTNOST snetljivega RADIOAKTIV. KEM ELEMENT (Ul PRVA ZENSKA PO BIBLUI 'IlovT- jeziko- slovec LiOflAR OKRAS KORINT- SKIH STEBROV / GL. MESTO REPUBLIKE JEMEN LJUDSTVO V LAOSU 'LLSnVRHcMI lOUABIOpOA :A3XIS3H RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) I in 40 (Milje) ■ 7.00 Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh H 7.05 Sv. Mihaela) RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 I Kotiček: Gustav Sl TV dnevnik I Športna tribuna I Alpe Jadran RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet- Posebna priče ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Nabožna oddaja Sedmi dan: Pred 50. leti v Krakovu Slavnostna maša ob 50-letnici papeževega duhovništva Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Zelena črta (vodi Sandro Varmucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roneato, G.P. Ga-leazzi, don Mazzi) Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Variete: Domenica in iilčil Dnevnik Športne vesti Nan.: Uno di noi - Pravica do sreče (i. Gioele Dix, H. Von Stetten, L. Lante della Rovere) Dnevnik Film: Utz (dram., VB '91, r. G. Sluizer, L A. Mul-ler-Stahl, Benda Fricker) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Potihoma - Nočni pogovori (vodi G. Marzullo) Dokumenti Dok.: Amami Alfredo Nočni dnevnik Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik Nedeljski Disney Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Barbara D’ Uršo) Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Aktualna odd..: Teleca-mere(vodi Anna La Rosa) Film: L’ ora delle pištole (vestern, ZDA ’67) Risanke, 16.30 nanizanka Film: Wyoming terra sel-vaggia. (pust, ZDA 71, i. Jack Elam, S.Forrest) Šport: IP v košarki Tgs Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Inganno fatale (dram., ZDA ’95, i. P. bergin, Kate Vemon) Nan.: Law and Order Dnevnik in vreme Zidovska kultura Variete: Tenera e la notte - Nežna je noč Film: Intrighi in Oriente (pust., VB ’36, r. A. Mar-ton, i. James Mason) Doc mušic club RAI 3 Variete: Fuofi orario Dober dan, glasba! Film: II boxeur e la balle-rina (kom., ZDA 78) Film: Arco di tronfo (dram., ZDA '48, i. I. Bergman, C. Boyer) Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Film: Cassandra Crossing (dram., VB 76, i. S. Loren, R. Harris) Avtomobilizem: zadnje poskusne vožnje za SP Touring Car (iz Suzuke) Film: Giorno maledetto (dram.. ZDA ’54, i. S. Tracy, Robert Rvan) Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja# 2. del Nočni dnevnik, vreme Variete: Fuori orario Nad.: Piccolo mondo moderno (’84, 2. del) Nan.: Giudice di notte, 6.45 A cuore aperto, 7.30 Giuste sentenze Night Line Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Nan.: Havvaii Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat Stelle della moda Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Calimero, Puffi Film: Mr. Jones (dram., ZDA ’93, i. Richard Gere, L. Olin, A. Bancroft) Film: Mille bolle blu (kom., It. ’93, i. C. Biga-gli, P. Bonacelli), 0.45 Night Line Nan.: Kojak CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Dok.: Pet celin (vodi Lu-ca Bignami), 10.30 dok. oddaja o potovanjih in naravoslovnih zanimivostih: Galapagos, 11.00 Natura - Avventura Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Paola Barale) Nan.: Časa Vianello (i. Raimondo Vianello, Sandra Mondaini) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Vacanze di Natale ’91 (kom.. It. ’91, i. C. De Sica, M. Boldi, A. Ronca-to, O. Muti, E. Geggio) Aktualna odd.:Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Film: Obietlivo privato (krim., ZDA '91, i. An-drevv Stevens, Shannon Tweed), vmes (0.30) nočni dnevnik Pregled tiska Aktualna odd.: Nonsolomoda Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam in Magazine Variete za najmlajše: La nostra inviata Manuela IBBU Risanke, 10.55 variete Bim Bum Bam ^ Nan.: Street Justice Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.15 Grand Prhe (vodi Andrea De Adamich) Film: Airtport ’80 (dram., ZDA 79, i. A. Delon) Film: Ghostbusters 2 (fant., ZDA '89, r. I. reit-man, i. Dan Aykroyd) Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: College Variete: Nedeljski «Mai dire gob Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti -Ne pozabite zobne ščetke (vodita Gerry Scotti, Ambra) Film: La reluta (krim., ZDA ’90, r.-i. Clint Ea-stvvood, Charlie Sheen) Italija 1 šport Film: II gatto di Brooklyn... (kom., 73) S TELE 4 22,00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Šport: rokomet lige Al Risanke: Mrs. Pepperpot 23.510 Športna oddaja Film: L’ amaro ritorno Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Gremo v kino MONTECARLO 19.30, 23.30, 1.50 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nanizanka Variete: II grande gioco del mercante in fiera Montanellijeva nedelja Športna odd.: Crono Variete: Retromarsh Boks: Tyson-HolyfieId (SP WBA v težki kat.) Dnevnik, nato film IT Slovenija 1 Videostrani Otroški program: Sredi galaksije zavij levo, 25. del avstralske nan. Poročila Otroški program: Ziv zav L. Bernstein: Koncerti za mlade, pon. 2. oddaje Poročila Vsi smo ena družina, 8. del japonsko-kanadske dokumentarne serije Obzorja duha Ljudje in zemlja Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor ’96 Poročila Hugo, ponovitev tv igrice Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodi-stria Poročila Dlan v dlani Velika punčka, francoski film Vsebina /e na strani 31, TV dnevnik 1 Zavrtimo stare kolute Po domače Včeraj, danes, jutri Vklop v volilni studio Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme Šport Zrcalo tedna Vklop v volilni studio Zoom Volitve '96 JB TV dnevnik 3, vreme *!• Šport v nedeljo Poročila TV jutri, videostrani Koper Kvalifikacije za SP v nogometu: Slovenija - BiH, pt6" nos iz Ljubljane Vsedanes - Volitve '96 Peter Pan club Huckleberry Finn, risanke Kam vodijo naše stezice TV dnevnik Nočni sodnik, tv serija Vesolje je... Žrebanje loto Istra in ... Prepričevanje, 1. del tv nad TV dnevnik Nedeljski športni dnevnik »Histria Jazz« - Ellingtoni-ana, 1. del TV dnevnik - Volitve '96 6" Slovenija 2 Perje frči, švedska risanka Tedenski izbor: Videošpon Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Nedeljska reportaža Sova: Kvantni skok, 17-del ameriške nanizanke Kinoteka: Elena in možje, francoski film Košarka NBA - Action Kvalifikacije za SP v nogometu, Slovenija - BiH PEP v namiz. tenisu (M)'' Maximarket Olimpija -Lavalois Tenis, finale ATP PEP v rokometu (Z): Krim Electa - VValle V najboljših družinah, Prevzetnost in pristranost, Ciklus filmov J. Pogačnika: Grajski biki, slovenski cb film Novice iz sveta razvedrila OVEN 21.3.-20.44 Preveval vas bo občutek, da vas partner skrivoma, nadzira in vam omejuje svobodo, najbrž zato, ker enako počenjate vi. Prej boste odnehati, prej boste polno zadihali. BIK 21.4.-20.5.: Naklonjenost ene osebe vam že zdavnaj več ne zadostuje, zato se vaše od vse pogosteje obračajo k novim obrazom. Ampak ce vam ne zadošča eden, kako bi vam lahko mnogi? DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Prihaja čas, ko boste Slovenija 1 5.00, 6,00, 8.00, 9,05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila: 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8,30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročilo; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.35 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.30 V računalniku; 19.30 Volitve 961, vmes (22.00) Zrcalo dneva, vreme, promet. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13,05 Slov. madrigalisti; 14.05 Zabav- na igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20,15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.30 Sodoni literarni portret; 22.30 Oratorij (C. Monteverdi); 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz. UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8,50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30-18.00 Na športnih igriščih; 14.00 Du, jes?!;15.00 Power play, 15.30 DIO; 17.30 Poročila, osmrtnice; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10,00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12,30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport, Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Lučka na daljnem severu (M. Malenšek, 2. del) 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Tragedija človeka -V Rimu (prir. in r. A. Jurc); 14.35 Zabavna glasba; 15.00 Iz krajevnih stvamostii; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Martnovanje 96, nato Revival; 19.20 Napovednik. 7,15, Radio Opčine 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6,00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (J. An-doišek); 18.00-18,30 6 X 6 - Domače uspešnice. svojemu sopotniku zmožni brez vsakršnih zavor razkriti svoja najgoblja Čustva, ki jih gopte zanj. Ne dvigajte torej nepotrebnega prahu. RAK 22. 6. - 22. 7.: Predajati se boste sanjarijam o lagodnem in razsipnem življenju. Karseda uživajte v svojih fantazijah, kajti ko ho napodi Cas bogatenja, boste morali biti realnejši. LEV 23,7.-23.8.: Nekaterih dogodkov ni mogoče pospešiti, zlasti tistih, ki jih poganja muhasta volja dingih. Odpovejte se torej svojim muham in složno zaplešite Z njimi. DEVICA 24,8. - 22,9.: Partner vam bo odtal, da ste neznaten zaplet brez potrebe prenapihniti v veliko težavo. Ce jo res Čutite tako, mu nikar ne nasedajte, ampak se izživite do kraja. TEHTNICA 23.9.-22. 10.: Neprenehoma boste presojati, primerjali in analizirati, zato boste spoznali marsikaj novega; med drugim tudi to, da se vse premalo poglabljate v dejstva življenja. ŠKORPIJON 23. 10.-22.11.: Brez posebnega truda boste pritegnili pozornost doveka, za kalen# ste še pred kratkim zaman potegovali. Mic hudega, de ste se ze malce ohladili; on je je se vroč. STRELEC 23. 11- 21.12.: Vaši možgani bodo dciiiBS nenavadno aktivni, zato jih skušajte usniedti ***'■' ^ na nek povsem neznan tir, nato pa dopustite intuiciji: da vas popelje do cilja. Blizu je. KOZOROG 22.12. - 20. L: Bolj boste zatrjeva-B svojemu sopotniku, kako radi ga imate, hujši bodo njegovi sumi; Potrudite se lord, da se.o vaši ljubezni prepriča brez lepih besed. H; VODNAR 21.1 vendar vas bodo moicuuu pume jjviogimc v -Ko se boste zvečer naposled osanuh, bo vaša glava* polna novih vtisov, v trenutku mrknila, RHH 20.2.-20.3.: Partner bo omenil nekega, ki Je v njegovem srcu nekoč igral pomembno dogo, vi p3 se boste, pdzvati z izlivom ljubosumja. Tudi vi mu ra* zbijte kako od svojih avantur. / A RAI 3 ^6* slovenski _ program 28 rnsT: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) £a Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) ■Šm Kotiček: Gustav BEl Tv DNEVNIK ■1^3 Športna tribuna RAI 1 Jutranji dnevnik ■Sil Jutranja oddaja poletni ■ Unomattina, vmes (7.00, I 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, I 9-30) dnevnik ■**' Film: La carovana deli’ alleluja (vestern, ZDA ’65, r. J. Sturges, i. Burt Lancaster, Lee Remick) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz VVesta -Uspavanka za cawboya (i. Jane Seymour) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Oddaja o aktualnih do- 20.45 '20.50 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 1.15 godkih: II fatto (vodi En-' zo Biagi) Variete: La Zingara (vodita A., Cloris Bosca) Film: II fuggitivo - Begu-nes (krim., ZDA ’93, i. Harrison Ford, T. Lee Jones, Sela VVard) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dokumenti Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Quattro passi fra le nuvole (kom., It. '42) RAI 2 7.00 8.05 8.35 10.50 11.00 11.30 13.00 14.00 14.50 16.15 16.05 18.05 18.30 18.45 19.55 20.30 20.50 22.00 23.30 0.35 Variete za najmlajše Protestantizem Film: Avvocato di me stessa (kom., ZDA '52, i. Glenn Ford), 10.00 nan. Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: La clinca della Fo-resta nera Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Vreme, šport in dnevnik Sereno variabile Nan.:-Un caso p er due -Primer za dva Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) TV film: Tu sei la mia fa-miglia (kom., ZDA '94, i. B. Dennehy, J. Bisset) Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu, šport Film: Quartiere ("87) ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 15.30. 17.00 18.20 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.45 0.30 Jutranji dnevnik Film: II caso Mattei (dram., It. ’72) Videosapere: Vstop prost, Kinematografija, Potovanje po Italiji dok. o živalih, Media/Mente, itd. Dnevnik Nan.: ENG - V živo Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Eurozoom Športno popoldne: nogomet B in C lige. SP v cik-lokrosu Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. I. Di Benedetto), vreme Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (vodi P. Villoresi) Dnevnik, deželne vesti Boks: Colombo-Pizzami-glio (supervelter kat.) Nan.: Man with a camera Dnevpik, pregled tiska RI-TE4 6.20 7.00 9.00 12.25 13.30 14.00 14.15 15.35 17.45 18.55 19.25 20.40 23.00 Nan.: Kojak TV film: New York New York (’95, i. S. Gless) Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara. 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvag-gio, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o lepoti in zdravju Nad.: Sentieri - Steze Film: Pepote (kom., It. ’56, i. P. Calvo) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Variete: Campioni di bal-lo (vodi Amadeus) Film: Psycho 2 (dram., ZDA '82, r. R. Franklin, i. A. Perkins, V. Miles), 1.25 Night Line |s| CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualne teme v oddaji: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters (i. Sela VVard, W. Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. R. Ceriotti) Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Senti chi parla adesso! - Look Who’s Talking Now! (kom., ZDA ’93, i. John Travol-ta, K. Alley, O. Dukakis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik ITALIA 1 6.10 9.15 9.45 10.20 12.25 13.00 14.25 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 22.30 0.00 0.30 0.40 2.05 2.00 3.00 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Superboy Pianeta bambino Nan.: Hercules Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajše Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel aira, 15.30 Sweet Valley High Variete: Planet Nan.: Cinque in famiglia, 17.30 Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.:' VValker, Texas Ran-ger, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira Film: Senza esclusione di colpi - Bloodsport (pust., ZDA '89, i. C. Van Damme, Bolo Yeung) Variete: Ponedeljkov «Mai dire gol» Šport: rally Aktualne teme: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Forever Knight Film: Aenigma (srh., It. ’88, i. John Martin) S TELE 4 19.30 13.40 15.00 17.00 20.30 21.30 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Nan.: Beverly Hillibillies Rokomet lige Al Nogomet: Triestina -Mob. Ponsacco Športna oddaja Košarka lige Al: Pall. Trieste - Viola R. Calab. (J) MONTECARLO 13.00 11.00 12.00 14.00 15.00 17.00 17.50 20.30 23.30 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nad.: Gospodov glas, 11.30 Acapulco Bay Nan.: quincy Nan.: Gharlie’s Angels Variete: Tappeto Volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Varieteja: Zap Zap, 19.55 Sei forte! Variete: Roxy Bar Film POP TV / PONEDELJEK, 11. NOVEMBER, OB 20.00 Micki in Maude Ameriška komedija, 1984 Režija: Blace Edvvards. Igrajo: Dudley Moore, Amy Irving in Ann Reinking (na sliki) in drugi. Televizijski novinar Rob je srečno poročen s pravnico Micki, poleg tega ima še srečno razmerje s čelistko Maude. Micki si od vsega želi le uspešno kariero, Maude moža, Rob pa ima obupno željo po otroku. Ko Maude zanosi, se Rob poroči tudi z njo. Kmalu zatem nepričakovano zanosi tudi Micki. Zaljubljen in poročen z obema ženskama Rob zaživi dvojno življenje, polno kompliciranih komičnih zapletov, ki zahtevajo polno mero domišljije in iznajdljivosti... TVS 1 / SOBOTA 16. NOVEMBER, OB 15.20 Kosilo na travi Francoska komedija, 1959 Režija: Jean Renoir. Igrajo: Paul Memisse, Catheri-ne Rouvel, Jacqueline Morane, Fernand Sardon in drugi. Filmski junak je biolog Etienne Alexis, ki kot vrhunski genetski ekspert uspešno zagovarja in uveljavlja umetno oploditev. Profesor Alexis pa je tudi kandidat za predsednika Združenih držav Evrope, v katerih naj bi v prihodnosti živeli boljši ljudje. Kot svetovljan je zaročen z nemško aristokratinjo, njuno ljubezen pa lahko spremljajo in občudujejo tudi televizijski gledalci. Cas filmske zgodbe je pač prihodnost, v kateri je televizija še kako prisoten in učinkovit medij. Moči medijev pa se seveda zavedajo tudi profesorjevi sodelavci, zato pripravijo - kosilo na travi, ki naj bi bilo predvsem neke vrste tiskovna konferenca v eksotičnem okolju... Prizor iz filma Slovenija 1 5-00,6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00, 11.00, 2 00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; '9.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; °'40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 amostna kultura; 15.30 Dogodki in odme-V|; 17.05 Pred volitvami; 19.45 Lahko noc, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z na-rni: 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slovenski Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5U0,6.00,6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30,11.30, '2.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Bevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-9led; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki .ecina; 11-00 Ekološke teme; 13.40 Obvesti-'T 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost izbira gla-pbo; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 16.15 opevki tedna; 16.40-Tema popoldneva; 7.35 V računalniku; 18.00 Študentski rock; •30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Promet; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 Sl;8'00' 9'00' ia00' um 12.00, 13.00, •00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena ^atineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertl-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertniv odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13,55 Lo-candina; 16.00 E., stote freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (6. odd.); 9.40 Zenski ustvarjalnosti na rob; 10.30 Intermez-zo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: DPZ Devin; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Kultura interkulturnosti; 18,20 Slov. glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik: Posprava po jesenskem delu prvenstva. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481 -532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošto) t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL 6 O o 666 §s - VREMENSKA SUKA Nad severno in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Področje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji počasi slabi. V višinah doteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi razmeroma topel in bolj vlažen zrak. . ;:Si C X ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA sredisce HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*, ■\"X\ C A TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste Gradascica Dvor Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 500 m......................................... 9 1000 m......................................... 7 1500 m......................................... 5 2000 m.......................................... -1 2500 m.......................................... -3 2864 m.......................................... -5 k / V , / v i —— i HHHHi Milijardna škoda in več kot tisoč mrtvih v Indiji NOVI DELHI - Ciklon, ki je v preteklih dneh pustošil po indijski zvezni državi An-dra Pradeš, je povzročil za več kot milijardo dolarjev škode, ob tem pa je bilo tudi več kot 1000 smrtnih žrtev, pravijo krajevne oblasti. Po izjavah predsednika deželne vlade bo potrebnih 20 do 30 let, da bo kmetijstvo spet doseglo raven izpred stihije. V nekaterih okrajih so vsi nasadi popolnoma uničeni. Na sliki: razdejanje v indijski vasi. Milijon dolarjev vreden model prekooceanke Trtanic V mehiškem mestecu Popotla, ki leži kakih 30 km od ameriške meje, so pred tem da končajo gradnjo modela britanske prekooceanske ladje Titanic, ki se je potopila leta 1912. V gradnjo so vložili več milijonov dolarjev. Dvesto tisoč zasvojencev MOSKVA - V Sankt Peterburgu je kar na 4,8 milijona prebivalcev 200 tisoč zasvojenih z mamili. Mesto in bližnja okolica, trdi Sef policijskega oddelka za preprečevanje razpečevanja mamil, so postali pravi probleme za varnostne organe. Sankt Peterburg je križišče, kjer se križajo poti najrazličnejših prekupčevalcev, ki jim je ozemlje nekdanje Sovjetske zveze zelo uspeSna pot za tihotapljenje mamil proti zahodu. Po mnenju policijskega funkcionarja se bo število zasvojencev v tem ruskem mestu do leta 2000 še podvojilo. Korupcija v Pekingu PEKING - Zhou Beifen-ga, ki je elan ene najbolj znanih kitajskih družin, so obsodili na smrt zaradi korupcijskega škandala, v katerega je bil vpleten tudi njegov oče, voditelj najveCje pekinške železarne. Zhou, M je bil šef hongkonske aovlekel kar 45 vo-iljev kitajske partije. Zaradi tega si pred Časom podžupan Pekinga vzel življenje, sekretar mestnega komiteja partije pa je bil ob funkcijo. Škandal je bil tudi vzrok za odstop pekinškega župana, ki sicer ni bil vpleten vanj, bil pa je dober znanec sekretarja mestnega komiteja. Slo je baje za ogromne vsote denarja, M se suCejo okrog 3,5 tisoC milijard lir. Ribiči ulovili torpedo LECCE - Posadka italijanskega ribiškega čolna Francesca L, ki je ribaril štiri milje južno od kraja Santa Maria di Leuca, so bili dokaj presenečeni, ko so v svoji mrež odkrili Sest metrov dolg in 800 kg težak torpedo, ki so ga zamenjali za veliko ribo. kasneje so ugotovili, da gre za orožje italijanske izdelave in najbrž za ostanek iz druge svetovne vojne. Luska kapitanija iz Leeceja je poklicala vojaške pirotehnike, ki bodo v prihodnjih dneh torpedo razstrelili. Brodolom kitajske ladje MOSKVA - Pri ruskih Kurilih je včeraj doživela brodolom kitajska ladja Nangkhai, za katero so v prvih urah mislili, da je tanker in da bi uhajanje nafte iz trupa lahko povzročilo ekološko katastrofo. kasneje pa so ugotovili, da je ladja sicer prevažala kemično gnojilo, vendar da ni nevarnosti onesnaženja. Nafta, ki jo je opaziti na površini morja, je ušla iz rezervoarjev ladje. 28 mornarjev kitajske ladje sta rešili ruski ladji Juri Orjol in kapitan Sergejevski. Kaže, da gre brodolom pripisati neurju, ki je včeraj divjalo na območju Kurilskib otokov. Kenguruja v nemškem zoološkem vrtu sta se obj®10 zaradi strupenega mraza, ki je te dni zajel Nemčijo