Stev 217,
Trst, v ponedeljek 5, avgusta 1912
Tečaj XXXV! L
IZHAJA VSAK DAN trti »b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. ijotraj.
Fcaamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto i.) v mnogih
Uvbakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št- Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergn itd. Zastarele fiteT. po 5 nvć. (10 stot.) *>clae! SH računajo NA MILIMETRE v širokosti 1 tolone.	Trgovinski in obrtni og-lasi po 8 st. min.
<**mrtuice, zahcale. poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O mm. Za oglase v tvksto lista do 5 vrst 20 K, v-aica &(.d*Ijna vrsrn K Mali og!'t'"<i po «*• stot. beseda, n>ij-sa%rj p,i 40 stot- Ogiajsi? -prejema Inseratni oddelek opravo ^AliDOnti". — Plačni«5 *e izključno le npravi „Edinosti". Pišljivo In tožijvo Trstu.
Glasilo političnega druitva „Edinost*4 ra Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
m oek> l«*o 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;um>
ročk« bres dopošlane naročnine, se uprava ne osira Itnialu mm n«4»I]ik« Icdaoj* „ZDIHOSTI" rtu«: M Ml« Uto Kron 5-90, U R«i Uta Kron 2-«0.
Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-ruta parna m m sprejemaj« 1» rekonisl aa ne vra&eje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo listau
UREDNIŠTVO: u!loa Giorgia Galattl 20 (Martdni dao). Izdajat«^ in odgovorni nrednik^TEPAN GODTNA. Li*tnlš koađoroi] li^ta .Edinost". - Natisnila Tiskari* _Frtfnf\*t*. vpisan* udruga z omejenim poroštvom v TnUu Bih:* Gior^io Oalatti štev. 2<i. ranilnitnl račun Štev. 841-652. TELFFOfl Tl-5-

krajem, ki naj bi bil ravno princ Said JgJ^ mOfllggl SUgtO tllU Z- OB"
Crir.gorsko-turški mejni spor.	Sasta 1912.
ČETI NJE 4. (Kor.) Uradno poročajo,	< Ta seja je dokazala, kako vpliva vro-da je prišio v kolašinskera okraju na	čina na gospode poslance. Taka lenoba se črnogorsko-turški meji do zopetnega spo-	jih je polastila, da se pri tako važnem pada med Turki in Crnogorci. Turki so	predmetu, kakor je vprašanje tramvaja, napravili ponoći 200 metrov daleč od meje	zaradi katerega je bila tudi ta seja skli-na Črnogorski strani okope. Zjutraj so	cana, ni noben član večine oglasil k be-Turki napadli na polje prihajajoče Orno-	sedi! Da, kmalu bi ne bili mogli niti gorce, Prišlo je do spopada, v katerem je	sprejeti predlaganih predlogov mestnega bilo več ljudi ranjenih na obeh straneh,	odbora: za veljavnost sklepov se namreč Boj je trajal do noči.	zahteva navzočnost vsaj dveh tretjin (54) Vse črnogorsko obmejno prebivalstvo	in absolutna večina (41) vseh članov je pograbilo za orožje in je pomagalo ob-	sveta. Navzočih je pa bilo komaj 56 sve-mejni straži. Črnogorci so končno zavzeli	tovalcev, med temi 8 socijalistov (ki so okop in ga popolnoma razdejali, kakor	Proti pogodbi občine s tramvajem svoj tudi turško obmejno stražnico. Crnogorci	čas obstruirali, oziroma sedaj glasovali) in so imeli 10 mrtvih in 15 ranjencev, Turki	6 Slovencev, tako, da če bi se bili od-pa 60 mrtvih. Ob meji je velikansko raz	stranili le 3 Slovenci ali socijalisti, bi ne burjenje.	bili mogli sklepati veljavno, in če bi pri Prehod skozi Dardanale.	sklepanju ne glasovali Slovenci z večino, RIM 4. (Izv.) »Messagero" poroča iz	bi predlogi propadli I To je vendar že ruskih diplomatičnlh krogov, da Rusija z	višek malomarnosti, ki si jo dovoljuje ve-vso odločnostjo zahteva pravico prostega	cma mestnega sveta, da bi Italija lahko napačno umela to za-'prehoda ruskega črnomorskega vojnega	Po prečitanju zapisnika je župan preradi njene tripolitanske vojne. Ker torej brodovja skozi Dardanele. Pričakovati je,	čital zahvalo dr. Lorenžuttija, primanja niso prišle njegove zahteve glede utrdb meje j da Rusija v najbližjem času oficijelno iz-	občinske bolnišnice, za čestitke od strani čo veljave, je nadvojvoda odstopil Evgen1 reče to zahtevo. Kakor se zatrjuje, se	občine ob priliki njegove 40 letnice. Predno od poveljstva tirolskega armadnega zbora. \ Francoska in Angleška strinjate s to rusko	fe i« Prešlo na dnevni red, je zaprosil
Proti mladočeški politiki.
»
PRAGA 4. (Izv.) Narodna socijalna i strcnka je imela danes tu velik ljudski j
BRZOJflUNE UE5TI.
Nadvojvode izstopajo iz armade.
DUNAJ 4. (Izv.) Dunajski listi poročajo, da v najkrajšem času izstopi iz armade nadvojvoda Josip Ferdinand, kakor so že izstopili nadvojvode Fran Salvator, nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Evgen.
Nadvojvoda Josip Ferdinand se namerava po svojem izstopu iz armade posvetiti gospodarstvu na svojih posestvih in se naseliti med — italijanskim prebi valstvom.
Iz nemških krščansko - socijalnih krogov prihaja v javnost vest, da je nadvojvoda Evgen v zadnjem maršalskem svetu, ki se je vršil pod predsedstvom cesarja, zahteval, da se izvedejo načrti bivšega šefa generalnega štaba Konrada - Httzen-dorfa z ozirom na utrdbe proti Italiji. Ker se je pa poudarjalo pri tem posvetovanju, da bi mogle take naprave vzbuditi v Italiji pomisleke, ali celo kaj hujšega, je maršalski svet odklonil nadvojvodovo zahtevo. Poudarjalo se je baje prav posebej,
• zahtevo.
Za Jukićevo pomiloščenje.
besedo
1 svet. P u e c h e r, ki je rekel, da ima težke pomisleke glede sklepov, sklenjenih Minolega ponedeljka je začela v Za- v stvari proračuna v prejšnji seji. Vlada shod, na katerem sta govorila poslanca j grebu razprava proti pravniku Jukiču in je potrdila izdatke, ne pa pokritja. Zato Fresl in Lisy, ki sta oba označila sedanje j tovarišem radi poznanega napada na se imamo vseeno držati enkrat sklenje-stanje češko-nemških spravnih pogajanjj j Čuvaja .Državno pravdništvo predlaga za nega proračuna, čeprav nastane iz tega za zelo neugodno za češki narod. Zlasti jukiča smrt na vešalih. Tem povodom ob koncu leta večji deficit. Nedopustno
donaša ^Hrvatska Rieč" v Šibeniku to-U-pa da je, proračun od časa do časa spre-predlogo:	minjati: potem manjka proračunu one
Prejeli smo s pošto predlog, za katc-' solidne podlage, ki jo mora imeti. Iz tega rega prosi brezimni dtpošiljatelj, da ga po- vzroka se mu zdi sklep prejšnje seje ponatisnejo vse hrvatske in slovenske novine: 'polnoma nezakonit in zato ničev ter bi ga „Ker se čuje, da Luka Jukič mora. vsled tega lahko vlada zopet ovrgla. V biti obsojen na amrt in v najkrajšem Času, izogib tega prosi župana, da se, če je dokler se bo Čuvaj še nahajal na dopustu,' njegovega mnenja, posluži § 110 obcin-obešen skupno z nekim navadnim zločin-' skega statuta in ne izvrši sklepa.
Župan je odgovoril: Kolikor morem presoditi veljavnost sklepov na podlagi vladinega reskripta, na podlagi izjave vla-dinega komisarja In na podlagi pogovorov s poslednjim, smatram sklepe za popolnoma veljavne, vendar jemljem na znanje interpelacijo svet. Puecherja in se bom še javil s stvarjo.
Drugo točko dnevnega reda je tvorilo nadaljevanje razpravljanja o predlogih mestnega odbora glede sklenitve pogodbe s tramvajsko družbo.
Kakor znano, je mestni svet v svojih sejah dne 7., 8., 11., 12. in 13. marca t. 1.
voščenkami. Njihovi modri plameni so se mešali z dnevno svetlobo, ki je prihajala skozi odprti zgornji hodnik v stari dvorec, ncs.č na sebi že temnilo in senco črnih sten stolne cerkve.
Pred vhodom v škofove sobe so sprejemali goste dvorni župan, kanonik „a iatere", mladi škofovi ceremonijarji in tajniki, vodeč jih iz ozkega predsobja v prvo dvorano, kjer so gledali s sten nanje portreti zagrebških škofov, začenši tam od Bakaća ali DraŠkoviča. Ta dvorana je oiia »palača**. Tu so škofje pod slikami svojih prednikov pogoščevali svoje povabljence- Odtod se je prihajalo skozi manjšo sobo v novo urejeno slavnostno dvorano, ki je vsa plamtela v sijaju in svetlobi. Veliki svetilniki, kandelabri, ži-randoli z brezštevilnimi voščenimi svečami so zalivali vse z valovjem svoje luči, a visoka zrcala, ki so zavzemala stene od tal
pa sta čim najostrejše napadala politiko Mladočehov in njihovega voditelja dra. Kramara. Med shodom je prišlo do burnih demonstracij, kjer se je dru. Kramafu očitalo izdajstvo naroda.
Na shodu je bila sprejeta ostra resolucija proti sedanjemu načinu spravnih pogajanj.
Italijansko-turika mirovna prgajanja. DUNAJ 4. (Izv.) Vzlic italijanskim' cein, ki je bil nedavno v Zagrebu na smrt oficijoznim dementiiem se vzdržuje trditev! obsojen, se predlaga :
o neposrednih italijansko-turških mirovnih; 7) da VSf poslanci vseh hrvatskih In pogajanjih na švicarskih tleh. In c'a je i slovenskih dežel gredo korporativno v Išl s stvar tem verjetnejša, se imenujejo tudi \ prošnjo na Njegovo Veličanstvo, da Juklća imena, Italijo zastopa bivši italijanski po-j pomllosti.
slanec profesor Guido Fusinato, Turčijo i 2) Da se občinski zastopl vseh hrvat-pa princ Said Halim.	j sklh in slovenskih dežel potom tozadevnih
Turški pogoji za sklenitev miru so,: zaključkov obrnejo na Nj. Veličanstvo v Išl da turška vlada prizna italijansko okupa- j s prošnjo, da Jukiča pomllosti". cijo Tripolitanije in Cirenaike ter upravo j Ta predlog je vreden priporočila in po italijanski vladi. Italija pa prizna oku-j prosimo naše občinske zastope, da store piranim deželam politično samostojnosti sklepe v zgornjem smislu, da se prepreči pod suvereniteto sultanovo in lastnim pod- j nizko maščevanje krvlželjnega tirana Čuvaja !
PODLISTEK.
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksaver Šfcndor GJalskl. — Prevel A. E.
Dva ali tri dni pred plesom ni bilo več mogoče dobiti stanovanja pri „Jager-hornu*4 niti v „Ogrski kroni^, ravnetako tudi ne pri „Kronprincu avstrijskem" in niti tudi pri „Cesarju avstrijskem44 ne. Vsaka najmanjša sobica je bila oddana že aneve in dneve prej. Za konje je bila prava stiska. Nikjer ni bilo več prostora zanje. Celo sam grof Pejačevič je moral svojo dragoceno četverovprego namestiti pri Črnem orlu« v spodnji Ilici. Vse je bilo namreč prenapolnj eno in tudi v za» sebnih hišah ni bilo več prazne sobe: i..ti v hlevih prostega prostora.
Končno je napočil željno pričal: ni dan. Slavnost z graničarji je uspe < jajne. Junake so sprejeli na Karle. - a cesti: oddelek novoustanovljene meščanske mestne čete z godbo, vod kaptolske meščanske milice in stotnija domačega c. k. Radoševičevega pešpolka. Nato so obavili
čemer je škof, namestnik banske časti, izpregovoril v imenu maziljenega kr. apostolskega Veličanstva odlikovanim šereža-nom dolg latinski govor, nekoliko besedi pa tudi v hrvatskem jeziku. Po slavnost nem činu je povabil vse odlikovane častnike na obed, med ser(žane pa je razdelil j zlatnikov in odredil, d* se posebej pogoste v eni nitgovih „marefikih" hiš v Vlaški ulici.
Večerna plesna zabava pri škcfj je bila, kakor vedno, tako tudi takrat, napovedana od šestih zvečer. Gostje pa so začeli prihajati že okrog petih, ko se pred dvorcem in v preddvorju niso že porazvrstilt škofovski bantierijalci v svojih slikovitih modrih uniformah huzarskega kroja. In kakor je čas potekal vedno bolj, je bila vrsta prihajalcev vse daljša in številnejša. Nekako četrt ure pred šestimi so se jele vr»titi kočija za kočijo in moglo se je le počasi naprej. Škofovski pandurji in komorni strežaji so pridno sprejemali od gostov šale, mantilje, plašče in ogrinjače ter vodili goste svečano- drzno do stopnji-šča, kjer so jih prevzemali hišni častniki Njegove Prevzvišenosti, da jih povedejo v gornje nadstropje pred škofa.
I hodniki i dvorane i dolga vrsta sob,
pa do stropa, so odbijala ves ta plameneči sijaj v stokratnem odsevu.
Škofa ni bilo v dvorani. Sedel je v takoimenovani »cesarski sobiM in je tam ijubeznjivo sprejemal svoje goste, od katerih je najimenitnejše in najčastnejše pridržki pri sebi. Hitro so ga obkrožili mnogoštevilni gostje; na svileni rumeni slavnostni čin po navadi in predpisu, pri' vse je bilo razsvetljeno z brezštevilnimi garnituri v empirskem slogu je bilo pro-
pooblastil mestni odbor, da sklene s tramvajsko družbo pogodbo, po kateri bi ostala občini pravica, da prevzame 1. 1923 vse črte tržaškega tramvaja v svojo last pod pogojem, da plačuje tramvajski družbi potem skozi dobo 25 let gotovo odškodnino za to. Ta odškodnina bi po prvotni zahtevi tramvajske družbe imela znašati letnih K 500.000*—ki se je pa pozneje na podlagi pogajanj med občino in tramvajsko družbo, oziroma sklepa mestnega sveta z dne 13. marca t. 1. znižala na 450.000 K. Vsled osebne intervencije gospoda župana pri tramvajski družbi je ta sedaj zopet znižala odkupnino na 440.000 kron, toda zato zahteva, da se občina zaveže, da na vsak način prevzame tramvaj v letu 1923.
V tem smislu se je glasil predlog mestnega odbora. K debati o tem predlogu se je oglasil edino le svet. P u e-c h e r, ki je izjavil v imenu svoje stranke, da bodo glasovali proti temu predlogu. Njegova stranka se drži principa popolne in direktne municipalizicije tramvaja. Ker pa je bil mestni svet v marčnih sejah zavzel v tem oziru svoje principijelno stališče, ne bodo socijalisti tega predloga obstruirali, temveč enostavno proti njemu glasovali. Ne glede na to pa priporoča, naj bi se gledalo na to, da se sedanji skozi in skozi pomanjkljivi in nemoderni tramvajski promet v velemestu Trstu izboljša in spopolni.
Pri sledečem glasovanju je bil predlog mestnega odbora sprejet s 3 glasovi Slovencev in italijansko - liberalne večine.
Javni seji je sledila tajna.
Domače vesti.
Vljudna prošnja. Ponovno prosimo vse one narodne družine, ki jim je mogoče, da za češke dijakinje, ki pridejo 6. t m. (torej že pojutrišnjem) v naše mesto, odstopijo kako posteljo, naj to naznanijo vratarfcl wNarodnega domau, gospe Blčkovlt bodi pismeno, bodi ustmeno. Posebno se s to prošnjo obračamo tudi do vseh v Trstu bi-vajočih čeških družin.
Poiebni vlak na Bled. Poživljamo tozadevna društva, ki tega še niso storila, da javijo nemudoma Sokolu, koliko izletnikov se je prijavilo za posebni vlak na Bled. Privatniki naj se blagovole javiti še do srede večer pri vratarici „Narodnega doma", ker se v sredo večer sklepa o prireditvi posebnega vlaka.
Šikane. Dne 3. t. m. zjutraj ob 8. uri sem bil na Goldonijevem trgu. Ob hišici tržiega nadzornika sem opazil, kako je
štora le za gospe, dočim so se gospodje morali porazvrstiti ob stenah, pod visokimi slikami članov cesarske hiše.
Ko je na stolpu sv. Kralja odbila ura šest, je bilo že polno gostov. Škof je odšel s svojim spremstvom v dvorano in tu stopil med goste, počaščujoč mnoge in premnoge z milostivim nagovorom. Ob vratih na altani so se zbrale mlade deklice prvih in najglasovitejših imen. Skof se je ustavil pri njih in potolažil najbližjo, konteso Oršičevo, glasovito strastno plesalko, da koncert ne bo trajal dolgo in da se ples kmalu začne. Lepa, rdeča in čila kontesa se je globoko poklonila in poljubila škofu roko, potem pa se je poredno nasmehnila in vprašala, ali pridejo tudi odlikovani šerežani na ples, ker bi želeli videti te krepke ljudi v rdečih plaščih. Skof ji je dobrohotno in šaljivo zapretil, toda ni imel časa, da bi odgovoril kaj, ker je stopil prednej tridesetičar Šumagov'č in neprestano delal globoke poklone.
—	Nisem pozabil amice Lacica ! — mu je rekel Škof.
—	Poljubljam roko, excellentissine domine, — se je zažarelega in blaženega lica zahvalil tridesetičar, debel, majhen
človek, kateremu je bil staromodni svetlo-
I	• •
' modri frak preozek na vseh koncih m
Su Uli II.
„EDINOST št 217
V Trstu, dne 5 avgusta 1912.
tam službujoči mladi mestni stražnik silil neko kmečko dekle, naj gre v hišico ter pokaže, kaj da ima v jerbasu, katerega ji je bil odvzel. Dekle se je branilo v slovenskem jeziku, med tem ko jo je stražnik priganjal v laščini. Ker ni kmetica hotela v hišico, je stražnik pogledal v posodo in našel, da ima mladenka že nakupljeno blago, da pojde domov !
Mesto da bi revi vrnil jerbas, kate« rega ni imel pravice vzeti jej, ker ni imela nič na prodaj — jo je konečno teral v hišico in tržni komisar, drugi mladenič, jo je kaznoval na eno krono globe, ker da se ni pokorila stražniku ! Revica je morala s pandurjem na magistrat plačat ali pa pustiti jerbas z blagom! Zakrivila pa je samo to, da je ob hišici prodaj ajočo kmetico vprašala, počem prodaja gobe l To so lahonske prijaznosti za rev nega kmeta, ki ni zakrivil druzega nego to, da je — Slovenec ! O da, da, to so — vkljub vsem ljubljanskim „Dnevom" cvetke
—	kulture!	Očividec.
Slovanski krčmarjl pozor! Pišejo nam : Iz popolnoma zanesljivega vira smo do znali (F. Ivaniševič in Suban Ivan), da oba nadzornika krčmarske zadruge pobirata pri krčmarjih denar za pokritje stroškov zadnje volilne borbe!
Pri sebi imata pole papirja, na katerih so baje Že mnogi podpisali po io in več kron. Neki Dalmatinec ju je pognal iz lokala, kar naj posnemajo vsi Slovani gostilničarji ! Ta dva človeka sta uradnika, katera plačujejo gostilničarji s svojimi žulji in kot taka si upata zapovedovati onim, ki ju plačujejo, da mora sleherni plačati najmanj io K !
Nehrvate strašita s poplavo Hrvatov
—	Hrvatom pa pravita, da je odbor tako sklenil! Nesramno je, da si ti ljudje upajo nadlegovati naše gostilničarje, ki naj bi Še plačevali onim, ki so jih na volitvah opeharili ! Iztirajte ta „nadzornika« in pošljite ju „nadzorovat" ono, za kar sta mastno plačana. Slovani ne dajo vinarja za lahonske agitacije, ako nočejo dajati sami sebi pljuske v obraz !
Krčmar.
Tržaška mala kronika.
Trst, 4. avgusta.
Tatica — okradena. Pri družini Carlo-magno v ui. deUe Poste 12 ]e bila za pestunjo neka lepa 17letna Furlanka Vittoria Depoi. Punčka ]e bila lepa, pa je hotela biti še lepša in se je zato nališpala z razno zlatnino, ki pa je bila slučajno last gospe Carlomagnove. Vse skupaj je bilo vredno 200 kron in lepa Furlanka je izginila s to zlataino.
Depolova pa je hotela spraviti ukradeno zlatnino v denar in je naprosila neko Seidlovo, naj ji proda prstan, ki ga je sama ukradla. Seidiova je vzela prstan In
—	ni je bilo več.
Depolova je naznanila policiji, da ji je Seidiova ukradla prstan, a namesto da bi bila dobila prstan nazaj, je šla sama v zapor. Ker je pa bil pri tej okrogli zadevi navzoč tudi mož Seidlove, ki je poduradnik v javnih skladiščih in je na policiji po krivem izpovedal, da ima svojo ženo nekje v Istri, so priprli tudi njega z okradeno tatico vred.
krajih. In zmagoslavno je pohitel iz dvo rane, da takoj razširi to vest. Izročil je namreč škofu prošnjo, da bi mu podelil kako Škofovsko posestvo, ker je želel postati plemič in si pridobiti ped zemlje, kamor bi se umaknil po dosluženih letih.
Dovršivši škof svoj „cercle", je odredil, da se začne koncert, in je sedel v veliki dvorani v svoj naslonjač, galantno ponudivši mesto poleg sebe na desni grofici DraŠkovič-Kulmerjevi, na levi pa generalici baronici Libendorfovi.
Dva ali tri stole naprej je sedela mlada vlastelinka Ženika Žitkovičeva, bolj ljubka in dražestna nego lepa. Bila je vedno vedre duše in veselega značaja in ravnotako se je vedno trudila, da pove ali stori komu kaj prijetnega in za kar je mogla misliti, da ga razveseli. Tako je tuli sedaj čestitala škofu, da je nanovo dogradil dvorano. Vse jej je bilo všeč. Na svoj Živahni, razveseljivi način je hvalila dolgost in visokost dvorane; zrcalom sj kar ni mogla načuditi dovolj. In ker je nedavno Čitala Goethejevega »Wilhelraail> ali „WahlverwandschaftenB, je takoj prešla v neki didaktičen ton in pripovedovala, kako bi se prav lahko dala napraviti kaka krasna loggia v italijanskem I slogu. •	(Pride še). !
Sreča v nesreči. FeHce Decampo, mož, ki jih ima okrog 40 na svojih plečih, se g£ je nekoliko preveč nasrkal in je zgrešil pet Možakar je namreč namesto preko „rdečeg* mosta" zašel v „kanal". Posreči je bilo navzočih nekaj treznejših ljudi, ki so ga rešil iz neprostovoljne kopelji.
Vesti iz Istre.
Javni shod na Manžanu poleg Kopra, ki ga sklicuje deželni poslanec gosp. Jo?-. Valentič za v nedeljo 11. t. m., se bo vršil takoj po kočanem razporedu tamošnje prvt narodne slavnosti, in sicer okoli 6. ure pop. s tem-le dnevnim redom : 1. Naš politični in gospodarski položaj. — 2. Slovenske paroplovno društvo med Koprom in Trstom.
V	nedeljo torej vsi ca Manžan, da pc zdravimo naše zveste brate, ki tako krepko in neustrašeno branijo naš dom pred nasilnostjo laži — italijanstva na Pomjanščini!
Zloba opatijskih Nemcev. Neki opatijski nemški žabi zopet ne daje žilica miru, pa si je zatoikel v glavo, da mora na vsak načir zopet kaj namazati proti tukajšnjim Slovencem v tisti graški cunji, ki sliši na ime „Deutsche Stimmen aus itd.**
V	zadnji številki opisuje neki slučaj, ki se je pred nedavnim dogodil in je v stvar vpleten tudi neki orožnik nemške narodnosti, katerega morajo oni že kot takega, a po sebej še iz hvaležnosti proti zapovedniku tega orožnika, ki poučuje opatijsko nemško fanfaro, braniti in če bi bilo možno tudi potegniti iz blata, v katerem tiči.
Pa ne bo nič, nemška butica, ker laž Ima kratke noge, a marsikateri član do plsnikove družbe pa še krajšo pamet. Da je poročnik, ki se je nahajal v družbi več svo jih prijateljev, nastopil na način, kakor je nastopil, je pač to zahtevala njegova častniška čast, katere bi si pač noben častnik nt pustil blatiti po orožniku, ki je bil tisto noč do polnoči v gostilni, a ki je iz gostilne šel šele v stražnico, se adjustirai in potem na stopil službo. Da je vse tisto mazanje v „štimcah" tendencijozno zavito, je v dokaz že to, da ta grdoba omenja Še celo poštne uradnice, ki so gotovo v tistem času najlepše spale, in jih s tem denuncira poštnemu ravnateljstvu v Trstu, ki seveda ni ostalo gluho, ko gre proti Slovenkam, in je takoj uvedlo nekako preiskavo.
Dopisnik teh vrstic, ki je bil sam v oni družbi, pa izjavlja pod pošteno besede in najenergičneje, da v tej družbi, ki je sestajala iz samih gospodov zrele pameti, sploh ni bilo nobene dame, a Še manj pa kakšne poštne uradnice; in je to, kar je dopisnik napisal v „štimah" podla laž, on pa podel lažaik, za kar me more pač vsak trenotek pozvati pred sodnijo in v tem pogledu rad dovoljujem uredništvu, da mu da moje ime na razpolago.
S tem je menda dovolj dokazano, kakšnih podlih sredstev se poslužujejo opa tijski Nemci v svojem sovraštvu proti Slovencem, katerim oni niti do pete niso do-rastli v nobenem pogledu. Pa pride že ura plačila, in pa čas, ko bodo še zelo pc-nižni.
Za danes samo toliko. Poštni upravi pa Čestitamo, da je dala najizboraejo karakteristiko o sam! sebi s tem, da se slepo pokori takim... individuvom !
Iz Buzeta. Minole nedelje so imeli tu kajšnji Italijani zabavo v prid zloglasni »Lege nazionale". Došle so italijanske glasbe iz Roča, Huma, in Draguča.
Ob dohodu teh glasb v Buzetu je zastirala menda Dragučka glasba pozdrav na buzetska „velika vrata" en komad. Preciznost je bila taka, da ti je bilo mašiti ušesa in da je hrro priskočil na pomoč buzetski italijanski glasbeni učitelj s svojo glasbo da reši kolikor se je dalo rešiti, a pomagalo je malo, kajti „fiaško* se je že zrcalil na obrazu vseh. Ah, te prodane obraze ti je biio lahko razločevati kakor zamorca med belimi ljudmi. Zabava je sicer mirno prošla; sa: so si izbrali v veselični prostor obzidano dvorišče v sredini propadle trdnjave buzet-skega „grada*.
Sicer ni naš namen, da bi se protivili italijanskim zabavam, dokler jih obiskujejo pravi Italijani. Obžalujemo pa opravičeno, da tako zloglasno institucijo, kateri je edini namen ta, da odnaroduje našo slovansko mladino podpirajo se svojo udeležbo celo orožniki slovanske narodnosti se svojim družinami In se svojim poveljnikom na čelu. In med njimi se je nahajal — če se ne motim — celo neki bivši slovenski deželno
Austro - Američana
= brza zveza z Ameriko.	=
Odhodi iz Trsta: Trst - New-York : „Argentina" dne 10. avgubta. Trst - New-York in Filadelfija: „Georgia4', 24. julija. Trst-Filadelfija: „Teresa", 14. avgusta. Trst - New-Orleans: „Emilia", 17. avgusta. Trst - Al menja -Teneriff - Rio de Janeiro - Santos -Montevideo in Buenos Ayres: „Sofia Hohenberg", 25. julija. „Atlanta", 8 avgusta. — Dohodi v Trst, Reko, Benetke: -Argentina, 17/7. „Kai.ser Fr.»nz Joseph 27/7.; iz New-Orleansa :
„Gertyw, 27/7.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piccoto št 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia &. C o, Trst. ulica Ponterosso št 3, I. n.
99
Slavija
uza], žaram banka o Prosi
Rezervni fondi K 53,758.28524. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390.60361. Dividend se je doslej izpl. K 2^96.081*85. Po velikosti druga vzajemna zavar. nade države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ulica Caserno 12,
TELEFON St. 21-47.
NUOVO
)f dtel provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.

Avstrijska paroplovna flel. drnžba „Dalmatia"
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Metković A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako Boboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Po v ra tek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trat-Metkovlć C. (p štna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratekv četrtek ob 6-15 uri zjutraj. rrst-KcrČula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj, rst-šiben-k (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj, rrst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne, Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne Povratek v*aki četrtek ob 7' 15 uri popoldne
ZALOGA PflLMflTINSKEG/l VINU
(lastni pridelek Iz Jesenic pri Omišu) w
F*l?p Ivaniševič - Tnmt
ulica Valdirlvo št. 17. — Telefon it. 14-05
Prodaja na drobno in na debelo. 1 . !.■->
GtOSTILNE: .AirAdria", ulica Nuova JL 11 1* »Al fratelli dalmati, ulica Zudecche it. 3, v katerih
■	toči svoja vina I. vrste. —	*
Pri zdravju + fllla Salute
GlOVANNI SAMBO
TKSr - borzni trs 3t. 14 - TRST
(zraven kavarne Franfai^) Pod vodstvom GUSTAVA GALA.
Higijenski predmeti tucat po kron 2, 4, G, 8 10 lo Diskretne pošiljat ve na deželo, poštnine prosto, če se pošlje denar naprej. Nadalje: elastične nogavice in obveze za skrčene žile, paa -vi, Huspenzorji, .zravnala. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pet«, rjuhe iz gumija, pokrivala za kope! banje in posode, cevi iz gumij;*, irigatorji itd Itd
Nepromočljlvl, pristni angleški površniki Konkurenčne cene po meri. Konkurenčne cene.
ni

TRATTORIA
JUT Antico Pompe!
Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
«10 i
1 Slovenci in meščani!
PilpMuh M i lamama oUlutru. - Toči m ItmtM vino: Mns, iitnko, furlansko In belo. Sulnfeldiko ptvo. Dobm kuhinja s raccormnlmJ mrallml ln cocklad J«dlU. — Z* obilan oblak •• toplo priporoča
FRANJO MAM1N&BK.
ffl
31
UDE
3E
nr
.CflfK Goldoni'
Trst, Piazza Carlo Soldonl it Z
Fllaie naravne In prve vrate. ČaaopUt ti lluitraelje. POSTREŽBA TOČKA. Za obilen oblik se um j topleje priporoča
F SANJO MARntfBK.
30
ŠIL
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane Št 13, za to se Vam toplo priporoča u dani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIMI
tBBSsmassss
predmeti za darove
steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine po skrajno nizki ceni.
7rg ponterosso št 6.
tn >
K
e
N
e
0 dobfoznoni zalogi izgotovljeniii oblek
ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne m Ali'Antico ussaro
Poeenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd.
po izredao nizkih cemh, tako <(a se ni b?ti ooštene konkurenca.
Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete.
Udani VtTTORIO PISCUR.
•v o
N O
30 <
C*
=i
RUĐOIiF SCHULTZB
- IZ BERLINA konoeeijonlrani zebotehnlk - ■
Piazza Barrlera vecehia# uhod ulica Sette Fontane Stev. 2, n.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. w»w Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočfh slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
V Trstu, dne 5. avgusta 1912.
zborskl kandidat iz Doline! Ali se ti ljudje zavedajo svoje narodnosti? Dvomim. Da morajo biti državni uslužbenci v vršenju svoje službe nepristranski, je popolnoma prav; nikdo pa ne sme zahtevati od njih, naj se odpovedo zvestobi do svoje narodnosti in da bi podpirali družbo, ki hoče naš narod uničiti. Kajti biti Slovenec in obenem Italijan — to pomenja, da si ali neznačajnež, ali pa nevednež.
Hrvatsko-slo vensko ak. fer. društvo „Istra" bo imelo svojo IV. redno glavno skupščino povodom sokolskega zleta Vite-žičeve župe v Voloskem dne 11. t. m. ob 9. uri zjutra| v „Narodnem domu". Dnevni red: pozdrav predsednika, poročila pojedinah funkcionarjev, poročilo revizijskega odbora, volitev novega odbora in even-tualia. C.anl! Pokažite zanimanje za društvo! Udeležite se v čim večem številu I Radi oskrbe bi bilo želeti, da vsakdo, ki se na-meruje udeležiti, že poprej obvesti kolego A. Flego, pravnika v Voloskem, pisarna dr. Poščića.
Telesna vzgoja žene.
(Uvodnik priročne knjige za vaditeljski tečaj Havličkove župe. — Spisal Antonin Sebanek.)
llazvidno je, da eo vsi navedeni predsodki docela neutemeljeni. Toda imamo jih, treba je z njimi računati in glavno je to, da skrbimo za njihovo odstranjenje.
Šola bi mogla tu z uspehom delati k iztrebljenju teh zastarelih predsodkov in k širjenju pravih pojmov, začenši pri zorni mladini. Toda kako je možno pričakovati pomoči od te strani, ko današnja obSna ljudska šola sploh ne odgovarja modernim zahtevam naše dobe ! ?
Predvsem zavzema šola k vzgoji deklic tako stališče, kakor bi bila vsaka ženska na večnost obsojena k slabosti, oslabelosti in omehkuženju. Leta 1883 je bila proglašena telovadba na dekliških šolah za neobligatni predmet. To je bila voda na mlin teh boječih mater, ki varujejo svoja deteta pred vsakim večjim gibanjem in katere najrajše vidijo, da se igrajo male deklic e v kotu s punčkami. In ako tudi obiskujejo nekatere deklice šolsko telovadbo, učenje takega „n e-obligatnega" predmeta ni mnogo prida.
Drugi so zopet tega mnenja, da naj šola nudi deklicam to, kar rabijo v gospo, din'-stvu, pri perilu, ža šivalnim strojem — VBe drugo, kar ne spada k temu, ni za deklice. Zato zahtevajo tudi ročna dela te vrste, kakor tudi šivanje, kvačkanje, slikanje, modeliranje ves čas eolskega pouka, in ako ne zadostuje čas v šoli, nadomeščati morajo to deklice z marljivostjo doma.
To neprestano sključeno sedenje v šoli in doma s sočasnim zanemarjanjem telesnega razvitka prinaša deklicam daleko sežno škodo na zdravju in številne nevarnosti. Ravno, pokončno sedenje, ki traja dalje časa, zahteva nepretrganega in znatnega napenjanja hrbtnih in vratnih mišic. Toda mišičevje šol3kih deklic, ki se ga ni okrepilo z nikako telesno vadbo, je jezmožno odpora, vretence in vezivo sta še mehka in izpremenljiva. Odtod pri deklicah številni zakrivljeni hrbti z naprej nagnjeno glavo in z mrtvo visečimi lehtmi, ali bočno skrivljeno hrbtenico.
Matere z bolestjo opazujejo te posledice nepretrganega sedenja. V to, da bi se izgubljeno telo zravnalo, ali da bi se končno uravnala Bkrivijena hrbtenica, sili nerazumna mati svoje mlade deklice, da oblečejo korzete. Matere so mnenja, da koristijo tako svojim hčeram k lepi rasti — pri čemer jim je največ zil najmanjšo ožino čez pas — ali b tem le še bolj slabe telesno odporno silo deklic, itak že dovolj uničevano po trajnem sedenju in neprimerni vzgoji v šoli. Redno uporabljanje korzeta oslablja hrbtne mišice deklet, tako da pozneje ne morejo biti niti za trenotek brez tega oklepa, ako se hočejo držati pokoncu.
Nezadostno gibanje in trajno sedenje v slabem zraku prenapolnjene učilnice učinkuje tudi uničujoče na delovanje pljuč in srca, povzročuje nezadostno hranitev telesa s krvjo. Površno dihanje pri sedenju in vBled tega kri, ki ima malo kisika, povzročujeta pri deslicah zelo razširjene slučaje Blabosti, slabokrvnosti in bledičnosti. Ta splošna slabost daje povoda k nervoznosti, utripanju si ca, podpira pričetek jetike in je vzrok poznejše nepravilne menstruacije.
Ko je deklica odrasla šoli, se peča mati nadalje z vzgojo hčere v duhu prej [omenje-
„EDINOST" št. 217.
Str An m.
nem, ako Be sploh briga za njeno nadaljno vzgojo. V premožnejših rodbinah se pridružujejo doraščajoča dekleta pri opravilih ki zahtevajo sedenje; nekoliko let posedava pri klavirju, izgotavlja čepice, črevlje, pokrivala in podložke za svetilke, katerih ne bo nihče rabil, vdelava razne dečke in deklice na brisalke, ki se jih ne sme nikdo dotakniti. Pred izdatnejšim gibanjem je dekle vedno zavarovano, zadoščati ji mora miren izprehod, na katerem se mora vesti 15 letno dekle kakor velika dama. Vsak hitrejši korak ali poskok in hitrejši obrat je za dek lico nespodoben. Na takih izprehodih se kri v žilah skoro ne gane in pljuča skoro niti De dihajo.
Še slabejše je v tem oz ru v revnih rodbinah. Tam mora komaj šoli odrasla deklica, da se sama preživlja; krči se za šivalnim strojem nad šivanjem ali podobnimi deli, ali pa po ves dan vdihava zatohli in izprijeni zrak v tovarnah. Doma pa mora pomagati materi: zibati, varovati male otroke, delati ročna dela.
Ni čudno, da deklica, vzgojevana od zorne mladosti po tem načinu in obložena z delom, izgublja hrepenenje po svobodnem zdravem gibanju. Duši Be v njej vsak svobodnejši pojav telesne energije, sili se jo k miru, negibanju toliko časa, da se privadi takšnemu življenju. Pa je tudi razumljivo., da od take generacije deklet, ki same niso spoznale dobrodejnega vpliva telesnih vaj in same niBO bile od nikogar poučene o napač nosti dosedanje vzgoje, ni možno pričakovati radikalnih izprememb v vzgoji poznejših rodov.
Ker niti šola, niti družina ne skrbite za zdravo in razumno vzgojo hčera v teles nem oziru, je popolnoma na mestu, da je to prevzelo Sokolstvo, ustanavljajoč pri društvih ženske odseke. Vadba žensk v teh od-be kih poskuša do gotove meje nadomestiti to, kar je bilo zanemarjenega po šoli, v kolikor je splofi možno popraviti škodo, ki je nastala v telesu vsled pomanjkanja zdravega gibanja in nerazumnega gospodarstva v življenju. Priroda ne odpušča !
Treba je pripomniti, da so tudi druga društva, ki jim je ravno tako namen gojitev telesnih vaj, n. pr. športna društva. Toda šport zahteva mnogo svobodnega časa in tako velikih stroškov, da Be mu morejo posvetit le premožnejši sloji. Zato tak šport ne odgovarja pravilu, da je telovadba potrebna vsakemu posamezniku brez razlike; ne glede na to, da so športne vaje, kakor se goje redno danea pri nas, preveč enostranske.
Toda Sokolstvo se ne zadovoljuje le s telovadbo žen; zanima se tuli za dekliško mladino, da bi se pri deklicah že v zgodnji mladosti vzbudila želja po telesnem zdravju in vzdrževala pri njih ljubezen do telovadbe. Kajti, kdor je enkrat okusil v polni meri dobrote, ki izvirajo iz pravilne telovadbe, bo videl v tem i v zreli dobi in pogosto tudi v visoki starosti veselo osveženje in telovaiba mu bo neizogibna vsakdanja potreba.
Ali je ženskam telovadba v resnici potrebna ?
Poglejmo pred vsem, kakšen vpliv ima telovadba na človeka in kaj ji je možno do seči pri ženi.
Pri vadbi telesa pljuča močno dihajo, v nje prihaja več zraka in z njim več kisika, srce bije hitreje in močneje, nastaja krep-kejši obtok krvi po vsem telesu in boljša preskrba vseh delov in organov telesa s krvjo, bogato kisika. Korist telesa, prepoje nega z dobro okisličeno krvjo, je zdravje. A obenem pridobiva tudi mišičevje, ako imi dovolj kisleca, na zmožnosti in sili.
A zdravja in sile potrebuje žena v mno gih okoliščinah, Ks'cor mati spoznava ženska potrebnost zdravja in sile najbolj v tistih Časih, ki bo zanjo najhujši v vsem življenju. Splošno je potreba, da bi doseglo telo ženske dolo čeno razmerje in določenih sil, ako hoče biti, ko doraste, zmožno materinskih namenov. Poleg tega more dati in ohraniti živ ljenje zdravemu in močnemu zarodu, kakor, narobe sprejema dete od matere vse boleha-nje. Da bi pa bil bodoči zarod zdrav io močan, to mora biti splošna težnja v našem malem narodu. Žena je torej tudi odgovorna svojemu narodu za krepkost generacije, ki jej daje življenje.
Poleg fiziologičnih učinkov ima telovadba tudi psihologične učinke; prispeva k prebuditvi nekaterih duševnih lastnosti, vpliva na razvitje poguma. Treba je tu imenovati posebno vztrajnost, energijo, pogum, ki bo
Novi dohodi za pomlad tn leto !
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Birrler^ vecchia 38 in Via dei liettorl 1, t GOBICI, na Starem trga 1. — V SPLITU, ul. Star. sada 314.
naznanja aiav. občinam, da je preskrbela svoje prodajalno
s svežim poletnim, žraim in barvnim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja.
Poštni paket 3 kg netto
I
I	lekarnar v Ljubljani
i	proti povzetju K 5'60. i
pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji
<3. PICCOLI
Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah.
Moja stara
iskuSnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v svrho dosege in ohranit e nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz lllijlvega mleka Steckenpferd,
znamke „Steckenpferd", Bergmann & c©., Deoin (Tetschen) na Labi. Komad po 80 vin 9e dobiva \ lekarnah, mirodilnicah, parfemerijah in drugih trgovinah. Ravno tako se je obnesla Bergmannova lili-j ina krema „Manera-1 za ohranitev nežnih beah d*m-akih rok; V tubah po 70 vin. ae dobiva povsod.
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R.BL AHA-TRST
ULICA CASERMA ŠT. 4.
TELEFON 16-31.
prej „mizarska zadruga v solkanu"
POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE.
POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH.
SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE • TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. -
UME TN! ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdirame zobov brez Z vsake bolečine Z
Dr J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Dr. Peenik
Zrst, via S Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 l/» — 1- - -
!
prva in edina pisarna — v vojaški stvari —
(kencesijonlrana od o. k. namestnlitva)
Trst, ulica della Caserma 5, IL n.
Daja nasvete in informacije o vsem, kar =e tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpoSilja vsako vrsto proSecg vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ženit ve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede paezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je z as to-
Eati stranke pred oblastnijami.— ReSevenja i tro in točno. — Vrtine ure: Ob delavnikih. od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nada^j ah in praznikih od 10. do 12. o po Id.
Kron 6200!!
AUTOMOBIL! FORD 1911
Kajvadja tavarne. sveta. Izdslcvanto letno 40*000 »disage tipa CHASSIS 20 HP še«! razclii tipov kad1!
„FOBD" J«) n»jfv>poln»J6a, najaltrejla ln najelcaaomlču^jc* tai Jlb obctojl. - GENEBALKI ZAHTOPNJK
ANTOM SKERL . TRSI
Piazza Goldo.-.l IO-II. Tal 1734
'elit* aa.itralna gtrag«, uJOc del Beabl 16, vogu u'loa Base*«« r&LEFO* 2247. - 8T0CK PNEUM GOODRICH iamef.kai^kf) Automobili na posodo po saier^l oeat.
Vftcstvo la Tstirifcv»nje artczaobllo*, — — Solidna poalrei ■
Poskusite FI- Coliiiin" ki ie naJ" GOVOKAVO »OCUUUII finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljSih prodajalničah.
I
Zakaj naj rabimo samo
„Onramove" svetilke?
1.	„Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot"sve-tilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico.
2.	„Osrmove" svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 toka.
3.	„Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo.
4.	Vsaka pristna „Osraraova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom*4.
Dobiva se povsod! Dražba 0srAmf>vih svetilk z o. z.
Dunaj.

R. tnasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo 81. 10
Prevozno podjetje
2051
Svrsjms mcaituaiOG talflrtBpnfcii blata iz litile, tetaTiianje n tat
POftLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE.
mr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^b
Tovarna cemeata .PORTLAND- ▼ Splleta. PRODAJA NA DROBNO.	CBNB BREZ KONKURENCE.
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TBT, dL Stadton 9.6 - TSlefoc 22-8S (hita Slsdaltiču Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Koloniji iztur.
3E
n p
3Cf
Stran IV.
„EDINOST" št. 217.
V Trstu, dne 5. avgusta 1912.
posledice pravilne vadbe. Poleg tega pa nam natančno in hitro obvladovanje vseh mišic, telesna okretnost, ki se doeeza s telovadbo, daje v zvezi z zavestjo moči samozavest, ki tro odločnost, gotovo prisotnost duha. Te lovadba ohranja dalje duševno svežoBt, zvišuje veselje do dela in vzbuja čut k nepretrganemu delovanju.
Poleg zdravja in moči je potreba ženi tudi teh imenovanih lastnosti pri vsakem njenem poklicu. Hoče li žena kakor mati za doščati redno vsem svojim preštevilnim opravkom v gospodinjstvu in pri vzgoji dece, ne sme biti Blaba, brez volje, ne sme zgubiti duševne čilosti takoj po prvem večjem naporu. Ne smemo tudi pozabiti, da mati kakor prva vzgojevalka deteta jemlje nase odgovornost za pravo njegovo vzgojo. I^ahko pričakujemo, da deklice, vsled telovadbe navdahnjene od veselja do življenja in zdravja, bodo najboljše matere in vzgoje valke. One bodo gotovo svoji deci prve učiteljice telovadbe, ker so nje dobrote poizkusile same na sebi. Vzgojiti narodu zdrav in krepak zarod — to je najbolj zaslužen črn domoljubja; ravno tako, kakor se more iz kazati mož, ki s političnim delom pridobiva vseh možnih pravic svojemu ljudstvu.
Toda Jpotreba po moči, okretnosti in duševni BvežoBti postaja se jasnejša, kakor Litro je ženi namesto, ali poleg dela pri gospodinjstvu skrbeti in delati za prehrani lev. V današnji dobi ni dano vsaki ženi, da bi imel mož skrb za nje preživljanje. Ne samo možje, ampak pogosto morajo tudi žene prevzemati boj za obstanek, boj s skrbjo in grozečo bedo. Dandanes ne velja več pregovor: „Žena spada na dom !w Sedaj se je razširilo polje delovanja, na katerem je možno ženski ohraniti življenje, dostojno človeka. Ali ženska, ki hoče ostati v ravnotežju, mora biti opremljena z daleko večjo telesno in duševno prožnostjo, nego v prejšnjih dobah. A tu je po ubijalnem dnevnem delu za ženo brez pomisleka potrebno te lesno gibanje, osveženje in razveseljenje. cesar vsega je možno najti v telovadnicah.
(Zvršetek pride.)
Slovenci! Slovani!
edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji fc svojim! Udani ALOJZU POVH. ™
lfniinnvP7viira anton kepensek j*
miJIljU VG^IHl/a edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia fit. 9. — Izdeluje tm EnjigoveSka priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	171(
FOtO^rSifE Antona Jeikiča naslov: ^Trst, ul.
»lica 7.
dtlle Poste 10, Gorica, Gosposks
4444
Moderne spalne sobe SStESS
dele izdeluje M. Majcen, mizar, ul.ca Relvedere 28. ogel Torquato Tasso.	55
Josip Gregorič, Trstu priporoča slavne
mu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jebtvin in zalogo vsakovrstnega olja; po naročilu se pošilja tudi na dom; Lvaležni pozdrav.
Ifitmiicm ttaro železo in kovine. A. Cernpca VVu|iUJblII Trst, ria dell'Olmo 12.
1401
ftlnFOn*! pripoznano sredstvo za uničenje sie-frlui dl^d) nic. Zaloga: ulica Btadion Stev. 10 NaroČita: Ferriera Trst 37, - gkrinjar.	405
Ppinnrnna 8e občicetvu pordajalno krtač, I |l pUiU Ud čopičev. Popravlja se vsakovrstne krtače po zmerni ceni. — Vida Koprive, via Masni mo
Stalni krajevni agenti
Bprejmfjo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avatro-Ogrski. — Ponudb« pod „Merkur", Brno Neugasle 20.	244
3 P
K,-!-
Prodajalnica ur in dragocenosti
€*. Bucher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso It. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.

DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
Gostilna „Alla CoionUuT
J rst, ulica Commercfale št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo.
Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila
vedno na razpolago.
POSTREŽBA TOČNA. — CENE ZMERNE.
Za obilen obisk se priporoča udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik.
ALKALAI
Trst, ulica Lazzaretto vecchio št. 45.
^ priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvomiške cene.
Restavracija Ražem
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
Bogomil F ino
= = urar in zlatar = ==
Trat, ulica Vlncenzc
Bellšni št. i 3 Bgjprort etrne it. Aitoas io?eit|
Bogat Izbnr ur
TĐttie vrste, kako:- tu<i*j nhanor, prstanov r £ija< amuti In brez filj um satov, iensfco rerlžice, zl*»tej 1» urebrr.e za moSkr.f tse i o konkurentnih ctnah\
Podpisani JOSIP MOLAR, gostilničar na Senenskem trgu v Gorici uljudno naznanjam p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da
XQT se preselim
s 1. avgustom t. I. v dobro znane gostilniške prostore
„Pri Belem Zajcu"
v Nunski ulici v Gorici, kter bodem točil domača vina in stregel z dobro kuhinjo.
Za obilen obisk se priporočam udani
Josip Molar.
Bnai
Odprla se je
nova dalmatinska
točilnica vina
v Barkovljah
u lira Peraro'o št (Bovedo) - h ša Ščuka. -
Toči se dalmaiinsko vino od Omiša Črno, opolo in belo, Puntigamsko pivo. Vsakokratna hladna jedila. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča
Matija Buiić,
lastnik.
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav.
Cene znenie. Priporoča se za obilen obisl
Zaloga obuvala
—— in lastna dehivnfca
I * si lin r> ^B3r
M tlllVl ulica Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moške, žensk* in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako lil/ki !i
iii ^merilih cenah. —
Zfl_o_neLKl norotojo ofto
Oglase (Inserate) treba nastavljati ne aa Uredništvo lista, in na na Tiskarno »Edinost«, na na „Narodni Dom" in ac ia „Hotel Balkan14 v Trstu, ampak edino
m Jnseratnl oddelek'1 našega liste
=s »11 na Upravo. =
Urednifttvo, Tiskarna, Narodni do in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki na rof.tjo oglate v našem listu in £eL6, d: «ado Uti točno uvrSCeni. — — — —
ta s
O <y
2 c > rt o —
CL <?
M O.
a n e
H/t O
JP £
CU Gl
I Dnevnih Edinost
;| v Trstu i;
je izdal in založil sledeče knjige :
1.	„Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 1 60.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan SjergjejeviČ Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1.
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Fgralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poitmna za posamezno knjigo ja 10 vinar.
Zaloga mingralnih vod vsake vrste
m»
ZALOGA: Kalsdorf, Radein Rogatec itd.
tržafta posojilnica in hranilnica
v laotni fiffif I reglttrovaaa zadrugi z ? i&srai HIBI« | ;; o«e|eiiiB porottvoB n
Telefon št. 952.
Trst Ptazzn Cosenno 2, Ln. (obod po Slavnih stopnicah).
vloft aprejsms od--
tod! al od is	M II 01
jih obrastaj«	TB (4 |0
Intiil dlTtk od hranftnfb vlog plaćaj« zavod sem. Vlaga aa lahko po ano krono. Foaojlla daj a aa vknjiibo po dogovora Ns naanjioa po aa sastava
v 6»/.'/• b aa amorttaaoljo aa dalj« o dobo po dogovora.
r.
o o
Uradna ara: od 9.—12. ura dopolodna in od	popolodna. Isplafioja aa
vsaki daa ob oradnih orah. — Ob &eda> ijah ia prasnikih ja o r a d uprt
PoMn - hranllnlčal rafton 816-004.
„ _________ijaaa vanoatao aalloa ta akraaka vradaaat. ptplrjsv, ttttta IM.
kakor tadi hraaUas paUaa, a harial aa aajaapaiaaja aavaja itaditi svojo daco.
Odhajanje In prihalanle ulakoj
od 1. maja naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr. državna žclezniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in med postaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak. Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj.
9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana,
Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. tt.OO E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.85 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 822 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec
Praga, Dunaj, Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose.
Prihod v Trst.
5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Colovea, Mons-kova, Inomosta, Bolc&na, Beljak-, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7(4 Iz Dunaja (čez Divačo—Heipelj) 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). R.25 M Iz Buj (in medpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Draidan, Prage, Linea, Dn-nrja, Celovca, Beljaka, Jesenio, Goric« (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja).
10	17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
1.29	E iz Pariz-, Monakova, Peljaka, Goric« 12 43 M Iz Pereča in medpostaj.
2 00 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draždan Prs^e. Dunaja.
S 07 0 Iz Pule, Herpelj ln medpostaj. 4.32 M Iz Buj ln medpostaj. .3« B Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
7OO 9 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža. Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 730 B Iz Borolina Draždan, Prage, Linca, Dunaja , Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova. Dunajf, Jesenic. G rice lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10-23 0 It Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo-
11	15 0 iz Duoaja, Celovca, Beljaka. Gorice
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
9.30	O iz Portorose, Kopra. 9 37 O iz Gorice.
9 41 O iz Divače, Herpelj.
Južna želcznica.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazionc)
42 B preko Cervinjana v Benetke, v Kim, Mi m, Videm 1'outebo. Čedad in B do Kormii a (Oormon?) preko'Nabrežine. (i.20 O do Goncc preko Nabrfžine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan. Pariz. London.
8.10 B v Ljubljano, Danaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B oreko N.ibrefine v Kormin, Videm Milas Rim.
9 00 O preio Koralna v Videni in daPo l\ O
preko Tržiča v Tervinjan. 9 55 0 v Ljubljano, Dunsi, Zasrreb, Budimpenc, 1^.10 O v Kormin in Videm. 12.50 O preko Cervinjana v Benetke—Miian 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zairrab). i.lO O v Kormin (se zvezo v AjdovSčinc Vil m
Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. «35 B v Ljubljano, Dunaj, OHteDde, Keko. 3.50 preko Cei-vinjana v Benetke, Milan. m
proso Kormina v Videm. 8 05 B t Kormin in Italijo,
S.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim, 5*o ».20 O v Kormin («e zvezo v '""trvinjan). 11.44) O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Bndimpeilo
Prihod v Trst. O c Dunaja, Budimpešte. B t Dunaja, Ljufcijane Ostendo ln Lonr! na O iz Kormiua iu Cervinjana preko Bivia B iz Italije preko Eormina in Nabrežju*. B z Dunaja, L. ubijane, Zagreba, BaditnutV.s
in Beke.	F
O c Dunaja, Ljubljane in Keke B i* Kormin^ preko Bivia ia B Iz	®
preko Cervinjana. 0 iz Italije preko Kormina m Nabrežine O iz Italije preko Cervinjana in Bivia O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke O iz Vidma preko Kormina in bivia. O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. O iz llalalije preto Cervinjana in Nabre^>» O Iz Italije preko Kormiti* in Nabrežine. B iz It*lije preso Kormma m Nabrežine B z DuL&ja in Budnupe^te. E iz Londona, Pariza, Hilana, Benctefc
Vidma in Kormina. 0 iz Vidma preko Kormina m Bivia iti Iz Italije preko Cervinjana.
6 10 6.30 7.40 S 59 9 15
l i Ir5 1 j 50
12.13
2.07
2.17
a.10
5 85
655 7 »o
s.51 9.00
11 i'3
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O osebni vlak, B — brzovlak, M = meianec.