Razne vesti. 61
Razne vesti.
v Ljubljani, 1.5. februvarija i899.
— (Iz kronike društva »Pravnika«.) Na glavni skupščini izvoljeni odbor je izvolil načelnikovim namestnikom g. dra. D. Majarona, blagajnikom g. I. Gogola, tajnikom g. dra. Pirca, knjižničarjem g. Mil-činskega, v uredniški odbor poleg g. dra. Majarona kakor urednika »Slov. Pravnika« pa gg. svetnika Polca, tajnika Kavčnika in pristava dra. Foer-sterja. — V zadnjem času sta bila dva društvena večera v »Nar. domu« in sicer dne 23. pr. m. in 6. t. m. Obakrati je bil prost razgovor o raznih vprašanjih iz sodne prakse, na drugem večeru je bila poleg tega diskusija, katero je vodil g. sodni tajnik Kavč ni k in sicer »o pristopu k dražbenemu postopanju, kadar so dražbeni pogoji že ustanovljeni in se na zemljišči nahajajo stvarna bremena«. Prvega večer se je udeležilo 10, drugega pa 14 članov.
— (Shod kranjskih notarjev za 1. 189 8) se je vršil dne 18. decembra min. 1. v Ljubljani. Poleg letnega poročila, računov o dohodkih in izdatkih, proračuna ter volitve treh namestnikov v zbornico, bila so na dnevnem redu jako važna poročila in sicer: 1. Poročilo o nameravanem zakonu, po katerem naj se v prihodnje napravljajo listine za pridobitev nepremičnin v vrednosti do 100 gld. pri sodiščih (poročevalec g. dr. Rupert Bcžek); 2. o nedeljskem počitku (poročevalec g. Luka Svetec); 3. o stanji notarijata na Kranjskem (poročevalec g. dr. Albin P oz ni k). Po živahni debati o prvem poročilu sklenila se je nastopna resolucija: »Kolegij kranjskih notarjev priznava in uvideva, da se z zakonom z dne 23. maja 1883, drž. zak. štev. 82 in 83 ni dosegel njegov smoter, uravnati brzo soglasje zemljiške knjige s katastrom, da je torej potrebno poskrbeti z novimi zakonitimi sredstvi strankam, katere naj ne trpi v bodoče več škode, povzročane jim vsied dejstva, da so zamotani pravni njihovi odnošaji v zemljiški knjigi, niti radi tega, da zgineva napram onemu dejstvu zaupanje v javno knjigo, da je potrebno ukreniti hitro soglasje zemljiške knjige s katastrom. — Sploskoma odobrava torej notarski kolegij načrt visoke justične uprave, vsprejcti v XIV. zasedanji poslanske zbornice v stenograiični zapisnik pod št. 173 z leta 1898,
62 Razne vesti.
izdani glede  delitve  zemljiških  parcel v tej smeri, da se dopušča v bodoče na podlagi priprostega osnutka začasna delitev parcel dotlej, da ne postane z došlim osnutkom ces. kr. evidenčnega zemljemorca končno vrejena (defi-nitivna); istotako sc zlaga notarski kolegij z dopustljivostjo, upeljavati poziven postopek v svrho brezbremenenega odpisa na podlagi priprostega delitvenega osnutka, uvažujoč, da so ta sredstva prikladna smotru, uravnati hitro z manjšimi stroški soglasje zemljiške knjige s katastrom.   Uvažujoč slednjič, da namerava visoka vlada doseči ta smoter z druge strani z dopustljivostjo, napravljati v bodoče zcmljeknjižne listine o pridobitvi zemljišč z vrednostjo do 100 gld. pri sodiščih brezplačno, razumno seveda zgolj za ubožne stranke, tak izreka obvezno kolegij  kranjskih notarjev, da spada naprava listin in poverilo istih v področje notarjev; uverjen, da bi se naložilo z na-pravljanjem listin pri sodiščih   slednjim — itak po  novih  civilnopravdnih zakonih z delom preobloženim oblastvom ~ prehudo breme, da se ponudijo kranjski notarji  narejati listine o pridobitvi zemljišč vrednih do 100 gld., kedarkoli se kani takojšnja vknjižba, ubožnim strankam brezplačno, toda proti temu, da se odpove visoka vlada kolkovini od listin, poveril inzemlje-knjižnih vlog, ter proti temu, da odškodujc notarje, kateri izdelavajo itak mnogo sodniških poslov brezplačno, napram pomnoženemu brezplačnemu uradovanju vsled napravljanja listin brez plačila — na kak drug način, t. j. da se jim v bodoče odkažejo obligatorno po sodiščih sodniška opravila, vzlasti poverijo vse ostalinske razprave, glede odplačila v doslej veljavnem obsegu. Kranjska c. kr. notarska zbornica predloži to  resolucijo visokemu C. kr. justičnemu ministcr.=tvu, izločivši iz vladnega načrta člene VI. do XIII., odnosno nadomestivši jih z ukazom, da se poveri brezplačno napravljanje zemljeknjižnih listin o pridobitvi zemljišč do 100 gld. vrednosti, kadar se namerava takoj izvršiti zemljeknižen prepis, — ubožnim strankam na korist — mestu sodiščem pa c. kr. notarjem«. — Glede nedeljskega počitka odobril se je sklep notarske zbornice, katera je svoj čas z ozirom na to, da prihaja velik del prebivalstva le ob   nedeljah, kadar jc prost, v notarske pisarno radi pravnih opravil, sklenila, da ostanejo notarske pisarne tudi ob nedeljah dopoludne odprto, da pa sme pomožno osobje notarja vsako drugo nedeljo po vrsti iz pisarne izostati.  — Zadnje poročilo vzelo se je le na znanje. —  Ker g. dr. Fran Vok ni sprejel lanske izvolitve, notar g. Viktor Globočnik pa je mej letom umrl, vstopila sta na nju mesto lansko leto izvoljena namestnika gg. Anton Komotar in Stanko Pirnat, c. kr. notarja, prvi na Vrhniki in drugi v Mokronogu, kakor člena v zbornico, in namestniki bili so na tem shodu izvoljeni gg. dr. Rupert Bežek, Janko Rahne in dr. Anton Šlamberger. Pred zaključkom tega shoda izrekel je g. Niko Lenček poročevalcem za marljivo in stvarno izdelana poročila, predsedniku g. Ivanu Gogoli pa za spretno vodstvo tega shoda toplo zahvalo zbranega kolegija. Iz letnega poročila odobraval se je z dobro-klici sklep notarske zbornice, po katerem se je proglasil notranjim njenim uradnim jezikom slovenski jezik, in predsedniku se je izrekla še posebna zahvala za njegovo neustrašeno zvrševanje tega sklepa. Po shodu imeli so notarji skupen obed v »Narodnem domu«, pri
Vabilo na naročbo in sodelovanje. 63
katerem se je napivalo navzočnemu g. Luki Sveten radi njegovega odlikovanja povodom cesarjeve petdesetletnice.
— (Za ravnopravnost slovenščine pri graškem nadso-dišči.) Dne 29. decembra je bila pri c. kr. nadsodišči v Gradni prizivna razprava, na kateri je zastopnik g. dr. Hrašovec lahko — prvi slučaj! — slovenski govoril. Ta dogodek so javna glasila beležila z različnimi komentarji. Vsa so soglašala v tem, da borba za ravnopravnost pri graškem višjem deželnem sodišči še ni završena, treba tudi: da se razprava okliče, da sodniki, vzlasti poročevalci govore, da se zapisnik piše, da se razsodba proglasi — vso v slovenskem jeziku.
— (Radi napisov kat. občin v zemljiških knjigah v obeh dež. jezikih) imela je enketa pri deželnem predsedstvu v Ljubljani (glej »Slov. Pravnik« 1898, str. 157) dne 3. t. m. svojo drugo sejo, katere so se udeležili vsi člani, za deželnosodno predsedstvo ta pot g. sodni svetnik dr. Kavčič. Rešila je drugo polovico gradiva in se še enkrat snide radi par dvomljivih slučajev.