Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija tel: (05) 37 34 750 OBVESTILA JULIJ 2024 AKTUALNO VROČINA NA DELOVNEM MESTU Maksimalne temperature na delovnem mestu Delavci ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju za določeno delovno nalogo potrebujejo več časa. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Maksimalno in minimalno temperaturo ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu, točne vrednosti temperature pa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Temperatura v delovnem prostoru Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu. Za izpolnjevanje teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Prav tako mora delodajalec zagotoviti: − da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih, − da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav, − da okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavaruje pred tem učinkom. Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. Tudi v primeru, da gre le za začasno preseganje teh vrednosti (denimo v vročih poletnih mesecih), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje, ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, kot so: − prerazporeditev delovnega časa, − krajši delovni čas, − pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, − ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, − zmanjšanje intenzivnosti dela, − prekinitev delovnega procesa,... Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu. Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme presegati: − 80% pri temperaturi zraka, enaka ali nižja od 20°C, − 73% pri temperaturi zraka, enaka ali nižja od 22°C, − 65% pri temperaturi zraka, enaka ali nižja od 24°C, − 60% pri temperaturi zraka, enaka ali nižja od 26°C, − 55% pri temperaturi zraka, enaka ali nižja od 28°C. Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%. Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C. Za gradbišča Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa normalno delo do +45 °C. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih določa, da mora delodajalec zagotoviti, da mora biti glede na uporabljene delovne metode in fizične obremenitve pri delu temperatura delovnega okolja med delovnim časom primerna za človeški organizem. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pa določa, da mora delodajalec v primeru, da delavci delajo na prostem, urediti delovna mesta na prostem tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Ukrepi delodajalca Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, morajo pa biti ukrepi opredeljeni v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavcem tudi naslednje ukrepe: − pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature; − popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo; − oblecite se v lahka in zračna oblačila; − seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam; − izogibajte se slani prehrani in začimbam; − najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje; − ne pijte alkoholnih pijač; − najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka; − če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči. Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti: − načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov; − načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti; − opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. ZAKONODAJA ROČNO PREMEŠČANJE BREMEN Do 1. avgusta 2024 mora delodajalec na novo oceniti tveganje in določiti preventivne ukrepe Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l.84/2023 z dne 2.8.2023) se začne uporabljati 1. avgusta 2024. V vmesnem obdobju morajo delodajalci na novo oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in po potrebi določili preventivne ukrepe. Kostno- mišična obolenja so eden od glavnih razlogov za odsotnosti z dela v Sloveniji. Težave, ki se kažejo se razlikujejo po jakosti –od blagih do zelo hudih, in vse do kroničnih in izčrpavajočih bolezni. Ročno premeščanje bremen v skladu z navedenim pravilnikom pomeni vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Delodajalci morajo delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali. Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, morajo delodajalci sprejeti organizacijske, kadrovske in tehnične ukrepe, uporabiti opremo in tak način dela, da zmanjša nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen. Delavci smejo ročno premeščati bremena na podlagi ocene tveganja za varnost in zdravje priročnem premeščanju bremen. Obveznosti delodajalca Priporočamo, da se čim prej obrnete na strokovne delavce, ki pri vas opravljajo storitve s področja varnosti pri delu, saj bo morda potrebno vpeljevati rešitve, ki terjajo tako denarna sredstva kot tudi čas. Presejalni test lahko izvede delodajalec tudi sam, ocenjevanje tveganja pa je strokovna naloga, ki jo lahko izvajajo podjetja oz. izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Obrazec, ki je na voljo preko spleta, je digitaliziran. 1.Izvedba presejalnega testa Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Presejalni test se izvede na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika, lahko pa se uporabi tudi presejalni test iz primerljive metode. Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je potrebno ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I. Delodajalci lahko pri tem uporabijo metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu in na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: spletne-aplikacije/ocenatveganj-bremena 2.Ocena tveganja Za ocenjevanje se lahko uporabi metoda iz Priloge 3 pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 pravilnika. Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o: − imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja, − ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika, − rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere), − ocenjeni stopnji tveganja in − ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj. Delavce, ki ročno premeščajo bremena, je potrebno tudi ustrezno teoretično in praktično usposabljati, kar je že obstoječa zahteva. Kaj morate storiti v primeru, da so stopnje obremenitve visoke? V oceni tveganja je potrebno opredeliti ukrepe, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski. Med tehnične ukrepe sodi tudi dvižna oprema, kot so dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče). Dodatne informacije in svetovanje: Svetovalni center OZS, tel. 01 58 30 553, svetovanje@ozs.si INFORMACIJE POKOJNINSKA REFORMA Izhodišča pokojninske reforme Predlog pokojninske reforme naj bi bil vložen v zakonodajni postopek na začetku prihodnjega leta. Glavni poudarek reforme je, da zavarovalna doba ostane nespremenjena, postopna pa se bo dvigala starostna meja. Nič pa se ne spreminja glede dejstva, da lahko tudi upokojenci ustanovijo podjetje oziroma ostanejo lastniki podjetja po upokojitvi. Zavarovalna doba ostaja nespremenjena Po izhodiščih predloga pokojninske reforme kot pogoj za upokojitev ostaja 40 let zavarovalne dobe. Postopen dvig zakonsko določene starostne meje Predlog vsebuje postopen dvig zakonsko določene starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let, od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto do leta 2035. Po veljavni zakonodaji se je mogoče starostno upokojiti s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, torej s 40 leti dela, in 60 leti starosti. Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ženske v povprečju odhajajo v pokoj pri starosti 61 let in osem mesecev, moški pa pri starosti 62 let in devet mesecev. Za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe bi se v obdobju od leta 2028 do leta 2035 vsako leto dvignila za tri mesece, postopno na 62 let. Za zavarovance z manj pokojninske dobe pa bi se dvignila na 67 let. Starostni pogoj za vdovsko pokojnino bi se po izhodiščih zvišal na 60 let. Nižanje starostne meje zaradi skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, pa bo predmet razprave. Dvig odmernega odstotka V skladu z novim predlogom, naj bi se odmerni odstotek postopno dvigoval s 63,5 na 65,5 odstotka in sicer za 0,25 odstotne točke od leta 2028 do leta 2035. Usklajevanje pokojnin Realna vrednost pokojnin v daljšem obdobju se v pokojninskem sistemu ohranja z zakonsko določenim načinom usklajevanja. Po sedaj obstoječi zakonodaji se pokojnine trenutno usklajujejo 60-odstotno z rastjo povprečne plače v preteklem letu in 40-odstotno s povprečno letno inflacijo. Pri usklajevanju pokojnin naj bi se postopno bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač. V formuli za usklajevanje bi delež rasti plač vsaki dve leti znižala za deset odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne bi dosegel 20 odstotkov. Delež rasti cen življenjskih potrebščin bi se medtem na enak način zviševal, dokler v letu 2033 ne bi znašal 80 odstotkov. Izenačitev višine prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce Vlada predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj. Prispevna stopnja delodajalca bi se postopoma zviševala, medtem ko bi se prispevna stopnja zavarovanca znižala, in sicer od leta 2026 do leta 2034. Glede izenačitev prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce je jasno stališče delodajalske strani, da prostora za dodatne obremenitve gospodarstva ni. Dvig zavarovalne osnove za samostojne podjetnike Med drugim vlada predlaga tudi dvig vdovskih pokojnin, spremembo načina usklajevanja pokojnin, samodejno vključitev v drugi steber ter zvišanje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike. Prav tako je napovedana preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne. Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove na 40 let Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katerakoli, ne nujno zaporedna. Daljše referenčno obdobje bi po mnenju vlade omogočilo, da bi višina pokojnine bolj odražala višino vplačanih prispevkov v aktivni dobi. V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki. Na tak način bi tudi z vidika zavarovanca želela uresničiti načelo, po katerem šteje vsako delo. Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, bi to nadoknadili z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka. KOLEKTIVNA POGODBA PAPIRNE DEJAVNOSTI Sprememba KP za papirno in papirnopredelovalno dejavnost Kolektivna pogodba za papirno in papirnopredelovalno dejavnost ima razširjeno veljavnost, kar pomeni, da zavezuje vse delodajalce, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, podpisnicah te kolektivne pogodbe dejavnosti, če kot glavno dejavnost opravljajo katero izmed naslednjih dejavnosti po SKD: − 17.110 Proizvodnja vlaknin − 17.120 Proizvodnja papirja in kartona − 17.210 Proizvodnja valovitega kartona in kartonske embalaže − 17.220 Proizvodnja gospodinjskih, higienskih in toaletnih potrebščin iz papirja − 17.230 Proizvodnja pisarniških potrebščin iz papirja − 17.240 Proizvodnja tapet − 17.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, objavljen v uradnem listu 52/2024 z dne 21. 6. 2024, vsebuje naslednje spremembe: 1. Dodatki Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden znašajo: − za nočno delo 3,96 € − nadurno delo 3,61 € − za delo na nedeljo 4,32 € − za delo na delo proste dneve po zakonu 10,81 €. 2. Najnižje osnovne plače Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred znašajo: Tarifni razred I. II. III. IV. V. VI./1 VI./2 VII. VIII. znesek 1.253,90 1.253,90 1.253,90 1.379,30 1.504,68 1.630,07 1.880,85 2.257,02 2.507,80 € € € € € € € € € 3.Stroški prehrane Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini 6,25 €. Delavcu, ki je upravičen do dodatnega povračila stroška prehrane, za vsako uro dela nad 8 ur pripada znesek 0,78 €. 4.Jubilejna nagrada Delavcu pripada jubilejna nagrada: − za 10 let pri zadnjem delodajalcu − za 20 let pri zadnjem delodajalcu − za 30 let pri zadnjem delodajalcu − za 40 let pri zadnjem delodajalcu v v v v višini višini višini višini 446,50 669,75 892,99 892,99 € € € € Aneks je začel veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporabljati pa se bo začel s 1. 7. 2024. KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI TRGOVINE Sprememba KP dejavnosti trgovine Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije ima razširjeno veljavnost, kar pomeni, da zavezuje vse delodajalce, ne glede na članstvo v delodajalskih organizacijah, podpisnicah te kolektivne pogodbe dejavnosti, če kot glavno dejavnost opravljajo katero izmed dejavnosti s področja trgovinske dejavnosti G po SKD: − 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil − 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in − 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), objavljen v uradnem listu 52/2024 z dne 21.6.2024, podaljšuje veljavnost za 2 leti, to je do 30.6.2026, ko se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela kolektivne pogodbe. Ne glede na določbo o prenehanju veljavnosti z dnem 30.6.2026, kolektivna pogodba preneha veljati naslednji dan po tem, ko je v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen predpis, ki ureja oziroma določa, da mora biti višina najnižje osnovne plače za I. tarifni razred v kolektivnih pogodbah oziroma najnižja osnovna plača pri delodajalcu, določena najmanj v višini vsakokrat veljavne minimalne plače, oziroma, da se višina najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah oziroma višina osnovnih plač pri delodajalcu veže na vsakokrat veljavno višino minimalne plače. S tem dnem se prenehajo uporabljati tudi določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe. PRISPEVKI IN DAVKI PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM FURS od marca 2023 dalje omogoča plačevanje obveznosti tudi s karticami Davčne obveznosti zavezanci lahko plačujejo z eračunom, Flikom in po novem tudi s karticami. Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N) določa od 1. januarja 2023 za samostojne podjetnike in druge fizične osebe z dejavnostjo poenoten rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Obe obveznosti je potrebno plačati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Postopek plačila V eDavkih se spletno plačilo izbranih obveznosti izvrši iz vpogleda eKarticaO preko gumba »ePlačilo za označene« oziroma iz vpogleda »Prejeti dokumenti« preko gumba »ePlačilo«. Na pregledu pripravljenih plačilnih navodil se izbere možnost ePlačilo in nato način plačila. Za zaključek plačila se vnesejo podatki v skladu z navodili plačilnega servisa in potrdi plačilo. Izvršena spletna plačila je mogoče preveriti tudi v eDavkih na vpogledu ePlačila, kjer so na povezavi »Postavke« na voljo podrobnejši podatki o plačilu in sicer o višini zneska, ki bo razporejen na posamezno izbrano vrsto davka. 1.Plačilo prispevkov z enim e-računom Družbeniki in samozaposlene osebe lahko prispevke plačujejo poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa FURS, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja eračuna« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. Prijavo na prejem e-računa za plačilo obveznih dajatev oddajte v svoji spletni banki. E-račun, ki ga boste prejeli v spletno banko nekaj dni pred iztekom roka za plačilo, bo vseboval vse podatke potrebne za izvršitev plačila. Prav tako se zmanjša tveganje, da bi pozabili plačati davčne obveznosti. Rok za plačilo akontacije in prispevkov je do 20. v mesecu za pretekli mesec. FURS zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravi zbirni plačilni nalog in ga pošlje zavezancu v obliki eračuna v njegovo spletno banko. Zavezanec plačilni nalog potrdi in s tem poravna obveznosti. Izdaja e-računa je vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in akontacije davka. Na ta način lahko predhodno akontacijo dohodnine in vse štiri obvezne prispevke za socialno varnost samostojni podjetniki poravnajo z enim plačilnim nalogom - e-računom. 2.Plačilo s Flikom preko eDavkov Finančna uprava je v sodelovanju z Upravo za javna plačila omogočila plačevanje davkov preko sistema eDavki s pomočjo Flika. Plačilo s Flikom omogočajo vse slovenske banke (razen trenutno Sparkasse, ki še pripravlja podporo), kar zagotavlja široko dostopnost in uporabnost storitve za vse davčne zavezance. Prednosti plačevanja s Flikom preko eDavkov: − takojšna izvedba plačila: Flik omogoča takojšnje izvajanje plačil, kar pripomore k nemotenemu poteku postopkov; − enostavna uporaba: plačevanje davkov s Flikom preko eDavkov je izjemno enostavno. Z le nekaj kliki v eDavkih lahko zavezanci hitro in brez težav izvedejo plačilo svojih obveznosti brez izpolnjevanja plačilnega naloga; − uporabniku prijazno: z enim plačilom se lahko plača več različnih obveznosti, ki se sicer plačujejo na različne račune. Kako uporabniki Flika izvršijo plačilo iz eDavkov? 1. Na vpogledu eKarticaO določite obveznosti, ki jih želite plačati in izberite možnost »Pripravi plačilna navodila za označene«. Plačilna navodila se lahko pripravijo tudi iz menija "Prejeti dokumenti", kar pomeni, da se lahko plačilo izvede tudi takoj ob vročitvi odločbe. Uporabnikom mobilne aplikacije eDavki pa je ta storitev na voljo tudi v "Koledarju" in obvestilu, ki ga zavezanec prejme kot opomnik tri dni pred iztekom roka za plačilo svoje obveznosti. 2. Na pregledu pripravljenih plačilnih navodil izberite možnost "ePlačilo" in nato način plačila Flik. 3. Vnesite svojo telefonsko številko ali elektronski naslov in potrdite plačilo. Postopek plačevanja je predstavljen tudi v kratkem filmu Plačevanje davkov s Flikom. 3.Plačilo s karticami Finančna uprava je razširila nabor načinov plačila, ki se jih lahko uporabi v eDavkih. Poleg spletne banke Bank@net in Flika je v eDavkih od zdaj mogoče izvršiti spletno plačilo davkov tudi s karticami MasterCard, Visa, Maestro in Diners club ter rešitvami mobilne telefonije mBills in VALÚ. Postopek kartičnega plačevanja obveznosti do Finančne uprave preko mobilne aplikacije eDavki si lahko ogledate v predstavitvenem videu Kartično plačevanje obveznosti do FURS . PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2023 je 2.220,95€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.332,57€ (60% x 2.220,95€), najvišja pa 7.773,33€ (3,5 kratnik PP 2023 = 3,5 x 2.220,95€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2024 dalje so v višini 544,04€, (vključen tudi obvezni zdravstveni prispevek v pavšalnem znesku 35€), najvišji pa 3.004,40€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (PODO-OPSVZ) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v obračunu niso pravilni in/ali popolni, ali če obrazec PODO-OPSVZ ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PLAČEVANJE PRISPEVKOV Pri plačilu davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatvah zavezanci z referenco na plačilnem nalogu določijo vrsto dajatve ali pa izberejo način plačila s katerim poravnajo več vrst dajatev, in sicer tako da, združijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma istemu IBAN računu. Uporabljena referenca pri plačilu vpliva na način zapiranja terjatev s plačili v davčnem knjigovodstvu. 1. Primer: plačilo z referenco na izbrano dajatev ali izvršilni naslov (npr. SI19 DŠ-45004; DŠ pomeni davčno številko zavezanca in šifra dajatve 45004 za prispevke za zdravstveno varstvo) zapre zapadle in nezapadle terjatve za izbrano vrsto dajatve. 2. Zapiranje s plačilom s splošno referenco (SI19 DŠ99996; oznaka 99996 določa, da se plačilo uporabi za vse dajatve na podračunu) pa se izvede šele, ko terjatve dospejo v plačilo in sicer znotraj prehodnega davčnega podračuna na katerega je prispelo. Pri uporabi splošne reference se prednostno zapirajo terjatve, ki so prej dospele v plačilo. 3. Z enim plačilom se lahko plača več vrst dajatev z združitvijo obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni, istemu IBAN računu: IBAN Referenca SI19 namen SI56 01100-8881000030 DŠ-99996 akontacija davka, prispevki (st. varstvo, zaposlovanje) SI56 01100-8882000003 DŠ-99996 Prispevki PIZ SI56 01100-8883000073 DŠ-99996 Prispevki ZZ Pravilno izpolnjen plačilni nalog je pogoj za pravilno evidentiranje prejetega plačila v knjigovodsko evidenco. V primeru pomote pri vpisovanju se lahko plačilo knjiži na napačnega zavezanca ali zapira napačno odprto postavko. V primeru odprte terjatve in obveznosti, lahko predlagate pobot, v primeru preveč ali napačno plačane dajatve lahko predlagate vračilo ali preknjižbo. Plačilo z enim e-računom Zavezanec lahko prispevke plačuje poenostavljeno, z enim plačilom vseh štirih prispevkov (PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti) in akontacijo davka na podlagi eračuna. Zavezanec se pri svoji spletni banki prijavi na prejem e-računa. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. V eDavke FURS 10. v mesecu vloži obračun prispevkov. Do 15. v mesecu zavezanec tako vložen obračun lahko popravi (v primeru bolniške ali druge odsotnosti z dela). Obveznosti je potrebno poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. Od 1.1.2024 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 46,87€ in sicer 11,72€ (povprečna plača oktober 2023 = 2.210,78€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 35,15€ (25% povprečne plače oktober 2023 = 25% X 2.210,78€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 3. Od 1.4.2024 do 31.3.2025 je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 46,28€ (doslej 42,19€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.19/2024 z dne 8.3.2024) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki od 1.4.2024 so 93,15€ (46,28€ + 46,87€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 46,28€ do 31.3.2025 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 46,87€ od 1.1.2024 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2020 90% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2024 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.998,86€ (90% povprečne letne plače za leto 2023, ki je 2.220,95€), najvišja pa 7.773,33€ (3,5 kratnik PP 2023 = 3,5 x 2.220,95€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 798,57€ (vključen tudi obvezni zdravstveni prispevek v pavšalnem znesku 35€) in največ v višini 3.004,40€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Za izplačila od 1.3.2023 do 28.2.2024 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.214,35 € (60% povprečne bruto plače za leto 2022, ki je 2.023,92 €). Za izplačila od 1.3.2024 do 28.2.2025 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju v višini 1.332,57 € (60% povprečne bruto plače za leto 2023, ki je 2.220,95€). Minimalna plača 2024 za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2024, je 1.253,90€. PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Prispevek za kratkotrajno delo od 1. januarja 6,63€ Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-O (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 1. 2024 v višini 6,63€ (0,30% PP za oktober 2023 = 0,3% x 2.210,78€) in se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Minimalna urna postavka od 3. februarja 7,21€ Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.9/2024 z dne 2.2.2024) določa od 3. februarja 2024 minimalno bruto urno postavko za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,21 € (doslej 6,92€). Zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov (na podlagi 130. c člena Zakona za uravnoteženje javnih financ) ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Minister, pristojen za delo, je na podlagi 6. člena Zakona o minimalni plači določil znesek minimalne plače, ki za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, znaša 1.203,36 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Minimalna urna postavka od 1. marca 7,21€ Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da začasno ali občasno delo lahko upokojenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Ne glede na navedeno lahko upokojenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur. Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-G), Ur.l.54/2022 z dne 20.4.2022 je določila, da bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Od 1. marca 2023 do 29. februarja 2024 bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 10.346,52 €, od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 pa ne sme presegati 10.781,07€. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina bruto urne postavke na osnovi spremembe zakona velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta. Od 1.marca 2023 do 29.februarja 2024 urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev ne sme niti nižja od 6,92 €, od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 pa ne nižja od 7,21€. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za april 2024 je znašala 2.343,89€, neto plača pa 1.487,66€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar april 2024 je znašala 2.310,71€, neto 1.470,29€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje februar april 2024 je znašala 2.312,20€, neto 1.470,20€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje predstavite vprašanje (tema svetovanja). Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05) 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. (05)37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj. Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. https://www.mojobrtnik.com/ MOZAIK PODJETNIH IZ URADNEGA LISTA 49 49 49 49 52 52 53 14.6. 14.6. 14.6. 14.6. 21.6. 21.6. 28.6. IDRIJA - Odlok o spremembi Odloka o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Idrija, na katerih se plačuje parkirnina IDRIJA - Sklep o določitvi javnih parkirnih površin v Občini Idrija, kjer se plačuje parkirnina IDRIJA - Sklep o določitvi območij kratkotrajnega parkiranja IDRIJA - Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost Aneks številka 4 h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije Poročilo o gibanju plač za april 2024 VSEBINA AKTUALNO................................................................................................................................................................................. 1 VROČINA NA DELOVNEM MESTU ..................................................................................................................................... 1 ZAKONODAJA ............................................................................................................................................................................ 2 ROČNO PREMEŠČANJE BREMEN ...................................................................................................................................... 2 INFORMACIJE ............................................................................................................................................................................ 3 POKOJNINSKA REFORMA ................................................................................................................................................ 3 KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI TRGOVINE ............................................................................................................. 4 KOLEKTIVNA POGODBA PAPIRNE DEJAVNOSTI................................................................................................................ 4 PRISPEVKI IN DAVKI ................................................................................................................................................................. 5 PLAČILO AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV Z ENIM NALOGOM ........................................................................... 5 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ....................................................................................................................... 6 PLAČEVANJE PRISPEVKOV .............................................................................................................................................. 6 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI ................................................................................................ 6 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ............................................................................................................. 7 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................... 7 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO .................................................................................................................................. 7 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ..................................................................................................... 8 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................... 8 PODATKI O PLAČAH ....................................................................................................................................................... 8 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA ........................................................................................................................................ 8 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE..................................................................................................................... 8 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................... 8 MOJ OBRTNIK ................................................................................................................................................................ 9 MOZAIK PODJETNIH ....................................................................................................................................................... 9 IZ URADNEGA LISTA ................................................................................................................................................................. 9 PRISPEVKI - JUNIJ 2024 ......................................................................................................................................................... 10 PRISPEVKI - JUNIJ 2024 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. najnižji ZASEBNIK Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 referenca SI19 SI19 SI19 SI19 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.332,57€ 1.998,86€ 7.773,33€ (60% PP 2023=60% X 2.220,95 €) (90% PP 2023=60% X 2.220,95€) (3,5 kratnik PP 2023) 486,72 303,85 4,00 4,00 798,57 1.892,81 1.080,51 15,54 15,54 3.004,40 324,48 214,23 1,19 2,66 2,67 544,04 PRISPEVKI SKUPAJ DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke je 60% PP za leto 2023 (PP je 2.220,95€), prispevki skupaj 544,04€ ( vključen OPZ 35€) 1.332,57 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2023 (60% x 2.220,95€= 1.332,57€) individualno 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 90% PP za leto 2023 (PP za 2023 je 2.220,95), prispevki skupaj: 798,57€ ( vključen OPZ 35€) 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2023 (3,5 x 2.220,95€), prispevki skupaj: 3.004,40€ ( vključen OPZ 35€) OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 16.000,00 € (mesečni do 1.333,33 €) - letni dohodek nad 16.000,00 € (mesečni nad 1.333,33€) mesečna olajšava € 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,47 224,83 244,42 407,67 291,67 241,97 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.330,33€ - mesečni bruto dohodek nad 1.333,33€ - za osebe do dopolnjenega 29. leta starosti 6. za zavezanca po dopolnjenem 70. letu starosti 7. za invalida s 100% okvaro 416,67 + (1.563,45 -1,17259 x bruto dohodek) 416,67 108,33 125,00 1.515,72 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 7.773,32 € letna olajšava € 5.000,00 + (18.761,40 -1,17259 x skupni dohodek) 5.000,00 2.698,17 2.933,00 4.892,00 3.500,00 2.903,66 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 416,67€ 1.300,00 1.500,00 18.188,61 DELOVNI DNEVI sklic prehodni račun 1.998,86€ DELOVNI PRAZNIKI 19 152 1 8 DELOVNI DNEVI JUNIJ 2024 OBRAČUN UR 46,28 46,87 SKUPAJ 20 160 93,15 PODATKI O PLAČAH Povprečna plača APRIL 2024 Povprečna plača JANUAR – APRIL 2024 Povprečna plača FEBRUAR - APRIL 2024 Povprečna bruto plača (PP) 2023 Povprečna bruto plača (PP) 2022 Minimalna plača od 1.1.2024 bruto € 2.343,89 € 2.310,71 € 2.312,20 € 2.220,95 € 2.023,92 € 1.253,90 € neto € 1.487,66 € 1.470,29 € 1.470,20 € 1.445,12 € 1.318,64 € STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK Pokojninsko, inval. zavarovanje Zdravstveno zavarovanje DELAVEC DELODAJALEC KONTO 15,50% 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% +35€ 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% Dohodnina LESTVICA SI19 DŠ-40002 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila ( neobdavčeno do zneskov po Uredbi) Znesek za prehrano Terenski dodatek Prevoz na delo Kilometrina za službeno potovanje Regres za letni dopust Dnevnice za službeno pot v Sloveniji na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela, prisotnost na delu nad 10 ur za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,99€ (Uredba Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.162/2022) Uredba (Ur.l.87/2022) Uredba (Ur.l.114/2021) Uredba (Ur.l.87/2022) Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec 6-8 ur 8-12 ur Uredba (Ur. l. 162/2022) nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 8.755,00 25.750,00 51.500,00 74.160,00 1.400,80 5.819,50 14.317,00 23.154,40 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.755,00 + 33 % nad 25.750,00 + 39 % nad 51.500,00 + 50 % nad 74.160,00 7,96 € + 0,99 € 4,49 € 0,21 € 140 € mesečno 0,43 € 2.343,89€ 9,69 € 13,88 € 27,81 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 729,58 2.145,83 4.291,67 6.180,00 116,73 484,96 1.193,08 1.929,53 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 729,58 nad 2.145,83 nad 4.291,67 nad 6.180,00