gt. 6. V Goriei, v torek dne 20. januvarja 1903. Letnik V. Izhaja vs:ik torek m Molioto v loilnu ob 11. uri |)n.'.l|)ol«li.M za inwsto tor oi 'A. uri |,o|")|(ln" '"' 'I"*«»»- Ako uadcnata dnpva prasmk i/i.h- dan prcj ob G. zv.-čer. Stan" |»o posh pn-jemau ah v Goriei na dom poS'ljan «.-flolotn«. K K.f pollntno -i K. i" *'lrllKi.o H. I'rodiijst sf v dona v tübakaniiih Schwarz v Šolakih ulicali in .lel- lersiU v Nuiinkili ulirali po H vin. IX \J Jl\j a \j JnL (Zjutrunje i/danj<'.) trednihtvu in upravoiitvo ie nahajata v «X ;i r o d n i t i s k ar n i», ulica Wttnnni n. At. 9. Doj'iso jf nasloviti na uredniiMvo, oglase in naroOnmo pa na upravniätvo «Gorice». Oglasi sp ralumjo po petit- vrstah in sic«-r ako so tidkajo i-krat po 12 vin.. 2-krai po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako s<- vočkrat tiskajo, raču- nijo sr po pogoiibi. Izdajatolj in odgovorni umlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" iodgov. J. Marušič). Razniere na Francozkein in nasa drxava. Tu in lain je vredno zanimati so nckoliko zato velezanimivo „moderno Krancozko', — saj se tadi Francozi včasib zanimajo za nas in našo državo. Nedavno je francozki list „Figaro*1 pri- nesel članek, s katcrem se peča po malo vse t.'vropako časopisjo. „Figaro1' namreö pise o neizogibnem razpada naäe države. Ta razpad da morajo provzročiti nepreatani narodnostni boji v monarhiji, posebno pa sovrafitvo mej Nemci in Slovani. Ta boj so bodo naravno tako poojstril, di poseže vmes Nemöija v prilog Nemccm, Rusija pa v prilog Slovanom. Konec teh „itervenoij" pa da bode — delilev monarhije. List „Figaro*4 je torej natanjöno nasl'kal usodo, ki čaka naäo državo baje že v doglednem času. Zdaj pa poglejmo mi malce v Francijo da vidirno, ako ne čaka — in morda tudi že v doglednem času — jednaka ali vaaj podobna usoda tudi njo. Sumljiva znamenja kažejo, da niti Francija niti Francozi niso več to kar so bili v onih časih, koje Francija slovela kot močna in bogata država, — namreč navduäeni rodoljubi. V Francijo se je po usodni vojni leta 1870—71 za- neslo toliko državnemu in narodnemu obstanku nevarnega tujega gradiva, da so postale v njej danea mogoče stvari, v očigled katerih bi se zudnji Napoleonov mužketir v grobu obrnil, ako bi vedel o njih: Krščanska zavest in morala sta padli na najnižji nivö in narodno izdajstvo je na dnevnem redu. „Dokler je bil Francoz dober kristjan*', tako je vzkliknil na nekem shodu neki monarhistični kan- didat, „je bilo dobro za trancozko dotno- vino, ko pa je izginila iz nje verska za- vest, premagaljoje sovražnik in danes sama ob sebi razpada". Kako resniene so te hesede, doka- zuje pač dojstvo, da jo v Franciji mogei priti na krrnilo vlade mož, ki s sovražno roko odstranjuje vse, kar ie še zdravega na francozk»m telesu. Ni treba Se doka- zovati, da so verske kongregacije storile '.a dobro Francije voč nego more stor.ti deset Combesovih vlad, kajti če bi ne bile »torile drozega, vzgajale so v naroda zdravi franco zki patriotizem. In te kongregacije je ta človek začel od slranjevati na način, kakor bi bile one nasprotno od tega kar so, namreč kakor bi bile za obstanek driave najnevarnejäe institacije. Nedavno pa se je t& mož tako-le izrazil: „Moj t den aklep je, da, ako ostanem ie dve leti na kr- milu, do tedaj na Francozkem ne bode reö nobene kongrega- c i j «, i) e 2 e n s k e n e in oz k e, n e avtorizovane in neavtorizo- v a n e". Torej niti ne takih, katerim danes isti Cornbei postavno dovoli ob- stanek. Vidi se torej, da morajo tega rnoža voditi in vse drugi nego sarno po- litični nagibi. Dočim pa Combesova vlada z rso brezobzirnostjo zattra katoliäke kori- gregacije, pa i3ta vlada očividno 3iri — pruski protestantizem v Franciji. Dokaz tcinu je že čez 1000 protestantskih župnij v dr?Hvi in pa dejstvo, da je v tekoči pror^ an vlada postavila n a d p o 1 d r u g i inilijon Irankov /.a vzdrževanje protestantizraa in protestantskih Sol. Ako to ni narodno izdajstvo, kaj naj je potem ? Reči se mora: Nemčija v Franciji j a S e hitro in prijahuia bode do — cilja, kajti Nemčiji je resno do tega, da ostrani iz Evrope svojo najhujäo nasprot- nico Francijo ker potem j*»j bode — tako vsaj upa — s pomoöjo (razpada?) Avstrije iahka stvar proti — Rusiji. In kako raste moč aovražnikov Francije, to dokazujejo zopet dopol- nilne volitve v francozki senat, ki so se vrSile v početku tega meaeca. Pri teh volitvah je bil na delu ves izdajski prusožidovski aparat in izid istih je bo- gato povračilo za to delo. Pri teh vo- litvah je bilo izvoljenih 64 vladinih pri- «taäev naaproti 32 protivladinim. Combes je torej nad vse zadovoljen z itidom teh volitev in svojo zadovoljnost je Ie \o- kazal s tern, da je razpustil zopet nekaj katoliäkih kongregaeiji in je desetim de- kanom t Skofiji Vannes odtegnil plačo. Poaledice vladine zmage v senat pa so se pokazHle tudi pri volitvi zbornicnega predsO'lnika. Pri tej volitvi je zmagal ho- cijalni demokrat Jaur^s i<5itaj: Sore) z 214 glaaovi. Po volitvi go vzklikali nje- frovi aomiiljeniki: rŽivel socijalizem!14 ter ma zmage pijani «tigkali roke Jeden na- sprutni poslanec pa je vzkliknil: „Živela Alzacij a-l.o ta r i ngija !u Pornen tega vzklikn pu najbolj pojasnjuje nacijona- listiör.o novinstvo, ki imenuje Jaareta „soirraznik* vaeh prijateijev in prijatelja vseh aovražnikov Francije" in ki dostavlja, da ne bode dolgo, ko bode celo neinäki eesar Viljem ImIiko predsedaik fnacozke zbornlce. 0a so vpnzori v Francji po teh vo- litvah še hujia gonJK proti katoliianom, je saino ob sebj umevno, ker „boj proti katoličanom itak stoji zapisan v poli- tic; n e m kodeksu — Vsenemčije . Po vsem tem .si torej „Figaro" lnhko napravi paralelo mejrazpadom Avstrije in razpadom — Francije. Politico i pregled. Oriavni zbor Tako dolge seje, k8kor je bila zadnja ^eja poslanske zbomice, ki je trajala bi ur, na?, parlament Se ni do- 2ivel. Zadnja seja poslanske zbornice, ki je pričela v četrtek dne 15. t m. ob 11. I uri predpoludne. trajala je s triurnim 1 presledkom, do 41 ^ popoludne v soboto. 1 Če je že devetorica čeških radikalcev in ; čeških agrarcev bila v stanu vstrajati to- liko časa, koliko časa bi pa še Ie vztra- ! jali vsi čežki poslanci, ako bi ae hotelo ! premagati njih obstrukcijo a tem, da bi i se jih hotelo utruditi, kar se je hotelo doseči in s» je tudi deloma doseglo na- sproti zgoraj omenjeni devetorici. Poleg tega jo treba äe oporaniti, da je iraela omenjena devetorica Ie devetnajat nujnih . predlogov na razpolaganje in da ni mogla I ve<5 priti do drugih, kjer je za vsak nujni * predlog potreba dvajset podpisov, a jih ; devetorica toliko ni mogla spraviti akapaj, ker so Mladočehi sklenili, da raustavijo obstrukcijo gledt' prve točke dnevnega rcda, namreč gled^ bruseljske pogodbe. Ako bi tega ne bilo, potem bi tudi nujnih predlogov ne zmanjkalo in tako bi ob- strukcija t'ajala lahko mesece in mesece, predno bi ^amogla zbornica po določilih ¦edanjega državnoihorskega opravilnika priti do razprave prve točke dnevnega reda. h tega je razvidno, kako potrebna, je preoanova državnozborskega opra- vilnika, ako ae noče 5e nadalje pustiti, da vsaka se tako rnajhna peiöica po- slancev onemogoči parlamentarno de- lovanJK Torej posrečilo se je vendarlft apra- viti v sobotn prvo branje zakonnkega načrta gled6 bruseljske sladkorne po- godbe pod streho ter ji zbrati poaebni odsek, kateri ima nnlogo, da se o tem predmetu posvetuje ter o njem poroča zbornici v jedni prihodnjih sej. Jutri ob 11. uri predpoludne ima poslanaka zbor- nira zopet svojo sejo. Avstro-ogrika nagodba. V pftkovi geji je minist^rski pred- sednik dr. Körber povržno označil razne točke in zakonske načrte. katere obsega nagodba med obema državnima polovi- cama, ki se je sklenila dne 31. decembra 1902 Obris teh točk in zakonskih načr- tov, katerega je podal dr. Kürber poglan- ski zbornici, je napravil na po^lance äe precej ugoden utis in se Ie danes od raznih strani priznava, da je dr. Körber v resnici znal med nagodbenimi poga- janji, braniti koristi jtostranske državne polovice. Sedanja nagodba, ki bode tra- jala 10 let, obsega marsikaj dobrega za naäo državno polovico, česar se je po- grešalo v poprejšnji nagodbi. Cesarjev manifest?! Poljski list „Przedswit1* piäe, da je doznal iz gotovega vira, da izda naš ce- sar v kratk^m ta-!e manifest: „Mojina dragim narodom! Dal sem Vam pra^ice, ki jih hočem verno in poäteno varovati; tej svoji odločbi sem pripravljen žrtvo- vati vse, razun dobra države. Toda tažno stanje stvari in narodovega zastopništva, poaebno v zadnjih letih. me sili, da v obrano pravic, kojih celokupnost mi je pri sreo, podvzamem rešilne korake. Na- ročil aem tfidaj svoji vladi, da mi pred- loži v najkrajšem ča3u projekt o pre- membi reda dosedanjfga parlamentarnega zasedanja, a za ta projekt bo podlaga: reforma volilnega reda za državni zbor in deželne zbore, ki bo odgovarjala duhu časa. Po resnem proučenju teh dveh pro- USTB.K. Iz arhiva pfa Sii. Attemsa v Poilpri. (Konec.) V vasi Gorici je leta 1481 imel takratni goriäki grof svojo hiäo in lopo (ät. 76). Neka druga lopa (logia) se omenja pri pokopališču fame cerkve i.St. 79>. V vasi Gorici je bil tieki dvor (hofsiat), katerega je Wolfgang Statzner leta 1501 dobil od kralja Mak.similijana v fevd (at. 95). V istem kraju so Vid in Frančižek iz Dornberga ter Peter Rufael takrat imeli svoje hiše, Sigmund „vnnder der Vesten" svoj skedenj in vrt ter Virgilij „vom Graben" pa svojo brajdo (at. 95). Kakor so imeli prebivalci zgor- njega dela Gorice svoj javni prostor ali plac, tako tudi probivalci spodnjoga dela (platea inferioris Goritie) (St. 113). V spodnjem delu Gorice je že v 14. stoletju stal utrjen stolp ali t u r e n. Zadaj za tem turnom se je na eni strani razprosliralo goriško polje (hinter dem turm in dem veld) (ät. 64, 57, 74, 92, 111). Na drugi strani so pa bile hiäe »pod turnom" (de sub turri) tarn, kjer je sedaj goriäko predmestje Št. Rok ali Podturen (at. 89). Neka druga, lurnu podobna utrdba je bila pri Soči tarn, kjer je bil na- pravljen most čez njo. Nemci so jej rekli „Isnitzthurm" (§t. 114). Vladarji so izrcčali varstvo tega turna posebnim ka- pitRnom. Leta 1522 je bil Konrad iz Orzona tu za kapitana (it. 117). Poglejmo nekoliko po goriäki okolici. Tu iraamo Travnik, kjer je bil Že leta 1519 poseben prostor, namenjen javnosti (super Traunich iuxta platea Traunich) (ät. 113), potem cer kev s v. Klare (St. 93), dalje R a f u t (in dem Rafaldt) (at. 74, 92,111), Staro g o r o (in monte Slara gora, in dem alten perg) (st. 44, 74, 76, 89, 92, 94, 110, 111) in gozdič Liškur (Lesekur, Lyskur) v bližini Stare goro (št. 89, 93). V goriški okolici so pa bili äe drugi kraji, katerih lega je rnanj znana, tako Sublevada („in loco dicto Sublenada pertinente Gorilie") (ät. 113) (Sublenada- Pod Livado ?), potem Rennberg (Rennlberg,Ramberch) in pa Renn weg (št. 57, 74, 92, 111, 113). Omenja se, da je leta 1508 rastlo v goriäki okolici mnogo hrastov in le malo drugih dreves (st. 104). V imenovanih regestih so navedeni nekateri goriäki glavarji (capitanei). namrec Ivan Rabatta (ät. 52) in Gotardus Krayger (ät. 55), poiem vicekapitani, kakor Wolfgang Elacher (ät. 83), Hiero- nimus de Attemis (ät. 96, 97, 99, 103) in Jurij de Egch (ät. 127). - Izraed g a- s t a 1 d o v po goriäki okolici (gastaldiua contrate Goricie) se omenjajo Urban Jer- nejčiC (ät. 78), Ludovik Spindler (ät. 83) in Matevž Tauber (ät. 127). — Leta 1608 so Benečani postavili Petra Venerija za svojega proyizorja v Gorici (ät. 104). Pod habsburäko oblastjo sta bila leta 1510 Andrej H«rrer o b 1 a a t n i k (phle- ger) v goriäkera gradu ter Lenard iz Ortzona pa upravitelj ^verweaer) goriäkega glavarstva (ät. 105). — Izmed ätevila notarjev so nam iz rečenih re- gestov znani: Matevž (ät. 52), Nikolaj (ät. 52). Friderik, sin ranjkega Nikolaja iz Tolmina (ät. 55), Marko, sin notarja Ni- kolaja (ät. 56), Anton, imenovan de Bet- the, ki je priäel iz Cedada (ät. 61), Ivan Ketner, ki je bil ob enein tudi sodnik (Zt. 72, 73, 76, 77, 78, 79, 83, 84, 89), Nikolaj, sin ranjkega notarja Marka (ät. 79) ter Jakob Florius, ki je priäel iz Portogruara (ät. 106, 107, 120, 127). — V imenu takratnega goriäkega grofa je leta 1405 Jurij iz Groppensteina razso jeval prepire (ät. 52). Hieronymua de Attimis je bil nekaj časa kancelar v Gorici (ät. 112, 115). V neki listini iz leta 1471 ae omenja Matevž „Schulmai- ster" kot posestnik neke brajde v goriäki okolici (ät. 74). Če beseda Schulmaister na dotiönem mesto ni priimek, bi smeli iz tega imena sklepati, da 10 Goriöani takrat v svoji sredi imeli tudi i o 1 o in u Č i t e 1 j a. Kar se tiče prebivalcev, ki ao v lö. stoletja živeli v Gorici, lahko v marsi- katerem trdimo, ako se oziromo na nje- govo ime, da je bil a 1 o v e n s k e na- rodnosti, tako n. pr. Lucija Jeruzalomka (ät. 57), Urban Jernejčič (ät. 77, 78), Ra- tael Ivančič („Ibanczicz") (ät. 79), Fridp- rik Hrovatin (ät. 78). Petelin (ät. 78, 86), Matija Slana („Zlana") (ät. 89) itd. — Med prvotno prebivalsivo se je nasolilo precejänje ätevilo Nemcev, kar bi smeli sklepati iz dotičnih nemäkih imen Ome- njajo se: Ivan Kuchler in Jurij Stier, ki sta priäla z Bavarskega ^.ät. 55), Peter Snabil (ät. 56), Jakob Spinnär (ät 72), krčmnr Lenart Greiner (ät. 72), Erazem ' Praittnawer (ät. 72), Ivan Prettenawer (ät. 68), cevljar Ivan Hunt (ät. 73), stro- jar in ätacunar Peter Meilinger, ki je bil frankovskega rodu (ät. 84), Hof »r (ät. 78), ' hiäni posestnik Henrik Schütcz (ät. 79) in drugi. Mnogo jih je priälo iz Halije, da so se potem naselili v Gorici, kakor ' Tramontanus, ki je priäel iz Cedada (ät. 56), notar Jakob Florius je dospel, kakor smo že omeiiili, iz Portogruara. Na ta naöin se je v Gorici čedalje bolj mno- žilo ätevilo Neslovencev. Nekatere ebrtnike in roko- delce, ki so v 15. stoletju 2iveJi v Go* jektov jinm bom podeliJ cesarsko aank- cijo. Resorme v nail irmadl. Komaj je rešeno eno kritično vpra- äanje med obema vladama, namreč n a- g o d b e n o vpraäanje, le je na vrsti drugo, in sicer novi vojni zakon. In tndi to vpraäanje hoc> biti reäeno.. Parlamentoma je zdaj predložen samo načrt vojne postave xa dobo enega ieta, a v vojni upravi se na vse preteg« dela na to. da se pronči vpraäanje o dveletni vojaäki sluibi Vprašanje o dveletni to- jaški službi, kakor je apeljana v fran- cozki armadi, je poatalo tudi v Av- striji akatno V vojnem ministerstvu so niso Se prav odloöili za to; ali to vpra- äanje jt* v zvezi z povisanjem Stevila novincev. O^rska zbornica najbrže äe ta mesec sprejme pred log o dveletni službi ki so ga stavile tako opozieijske, kakor i vladine ?! ranke. Vojno ministerstvo zdaj L vso marljivostjo izdeiava obäiren ekspoze o dvoletni vojni slnžbi iin jemlje pri ten» dele v obzir izku^nje drug'h držav. Ob jednem «e v vojni upravi dela na novem oboroženju topnižtva. Raznft komisije poskuäajo razne modele novih topov in sejim pri tern zelo mudi. Novih iznajdb za topove je toliko, da jih pri- haja v?ak dan po nekoliko v ministerstvo. VJada se bo torej v kratkem unrala od- ločiti. Vprašanje o novem vojnem za- konu je torej združano z vpraäanjem reornanizacije v t"pniätvu, ali poslednje zahteva zopet ogromn h žrtev od pre- bivalstva. Te naloge morata rešiti par- lamonta še to leto in nba zastopa so bod»Ma potrudila. da za žrtve. ki jih do- vclita za povišanja števila novincev in novega orožja dobimo tudi dveletno vo- jaško službo. Merodajni krogi pravij^, da o ugodni rešitvi teh vpraäanj ni no- benega dvoms. Nemškl prestolonaslednik potuje v Rusljo. Nemšk1 prestolonaslednik se je 16. t. m. odpeljal v Petrograd. Namen poto- vanja ni znan. Novoletni vsprejeml n« rutkent dvoru. V sredo so se vršili na raskern dvoru navadni novoletni vzprejemi. Gar vzprejel je jako prijazno vožčila od ita- lijanskega in francozkega po«*lanika, ne pa tako od tarškega, nasproti katere- mu je bil car Nikolaj jako hladen. — Doäle so ter se odposlale jako prisrčne častitke srbskemu kralju terčrnogorskemu in bolgarskemu knezu. Italijanska krwljica Helena je brzojavno ceätitala carici ter izrazila svoje vesMje nad tern, da bode v kratkein videla carico v Rimu. Krlva poročlla o Rusiji Ruski listi protestirajo proti razäir- jevanju krivih poročil o Rusiji. Razni Rusiji sovražni listi prinaäajo namreč ven in ven pravljice o neredih na ru- skih vseueiliščih. o političnih d^monstra- cijah rurfkih dijakov itd. itd. Ti listi so n. pr. pisali, da je iz Moikve izgnanih dvajset tisoč brezposelnih delavcev, da so se dogodili veliki neredi v Saratovu in potem, da so aretirane v Petrogradu odlične osebe. Vsa ta porocila so zlobna izm.šljotina Rusiji sovražnih elementov. No, da je tržaaki „Piccolo" jeden tak „vir:, to je tudi že znano. Sultan v stlski. G.'asom najnovejših poročil iz Cari- grada se nahaja turžki sultan v precejšnji stiski. Na eni strani zahtevajo od njega rici, smo že navedli, tako n. pr. krfanarja Greinerja, čevljarja Hunta ter strojarja in ätacunarja Meilingerja. Znani so pa Se drugi, kakor krojač Marin (št. 73j, štaeunar Lavrenc (ät. 73), ätacunar Kri- štofor (št. 79) itd. Med goriäkimi raeäöani se omonjajo bratje Nikolaj, Ivan, Lenart in Andrej Fecel (st. 57). Znane so nekatere p 1 e m e n i t a- äke rodovine, ki so v 15. stoleijn imele razna posestva v Gorici ali pa v njeni okolici, tako n. pr. Attemsi (ät. 76, 77, 78, 79, 84, 86, 89), Bruederli (ät. 74, 78, 79), Hdbatta (ät. 57), Thurni (ät. 57, 74), Prodolonerji (ät. 79, 84), Rihenberžani (fit. 57, 74;, de Postcastro (št. 76), Or- zonci (št. 89) in drugi Razen Gorice se v rečenih reges tin navajajo tudi drugi kraji po Goriškeca, katerib pa tu ne bodemo naätevali. Onoe- nimo naj le, da Izvestja Muzejskega dru- ätva za Kranjsko le 12 let izhajajo v Ljubljana. Vsak letnik ima po äest se- šitkov ter stane 4 K. Ne samo v letoänjih Izvestjih, temuč tudi že v prejänjih let- nikih je bilo priobčenih več sestavkov, ki bolj ali manj razjasnjujejo preteklost goriäke dežele in njenih posameznih lelow temeljitih reform za vijalete v ovropaki Turčiji, na drugi mu pa primanjkuje ener- žij« ter drobiža, dn bi izvcl vae, kar se aahteva od njega. Diplomutie ga vzne- mirjajo v enomer, a tndi Seih ül-Islam mu ne da mim. Nedavno je imel ta v držarnem svetu vpriöo »ultana nekako tak-le nagOYor ,Kaj naj neki pričakujemo od driave, v Irateri »o prazne dzamije, a polne pivnice Turäke iene hodijo na prostem z nezastrtira obrazom, otroke nam vzgajajo nemäke in Jrancoske, po največ ix dornovine pregnane odgojiteljice. naši öastniki in uradniki pa popivajo doma in celo v uradu. Alah je obrnil svoj obraz od nas in od ta do popolnega propada naäe domovine je le on korak*' Te besede ao na vse napravile zelo vni- devalen vtis. Njih prva posledica je znana stroga prepoved pijančevanja. Vsak nrad- nik, kdor pije v javnem lokalu, izgubi službo. Vsled tega se doma tem bolj pije. Vr svoji veliki stiski se je sultan brzo- javno obrnil do kneza Kerdinanda in g>i prosil. naj i?a no zapusti. „Skuäajva", pravi sultan, „odvrniti katastrofo". ki preti od skupnih sovrainikov Turöiji in Bolirariji". Prebivalstvo giriikiM občio in krajev (iJaljo.i Sodni okraji, Prebivalatvo ^i| občine in kraji , ,890 , |9Ooll!^ ft< ^ w b Sutlni okrajKubftrid: :. Brejrip.j ... 1240 Breginj .... 656 Logje...... 399 RobediAče ... 185 2. Drežnica . . . 955 Drožnica . . . 317 Jezerca .... 69 Koseč .... 149 Magozd .... 133 Ravna..... 327 3. ldrsko .... 604 Idrsko . . . . • 539 Mlinsko .... 66 4. Kfbarid . . . .1168 Kobarid . . . . ! 760 Sužid...... 254 Svino .... 154 5. Kred..... 1353 Borjana .... 479 Kred..... 428 Potoki .... 184 Staro Selo . . : 262 6. Livek..... 612 7. Ljubušnje . . . 1544 Kamno .... 439 Km..... 173 Ladri..... 216 Ljubaänjö ... 113 Selce..... 61 Smast .... 261 Vnno .... 281 8 Sedlo...... 809 Homec . . . . ! 61 Podbela . . . 240 Sedlo..... 300 Stanovišče . . ; 208 9. Trnovo . . .. i 309 1272 4- 32 679-f 23 394- 5 199-f- 14 1012+ 57 343, + 26 69 156'+ 7 140+ 7 304 — 23 597- 7 524— 15 73, + 8 1237J+ 69 818,-f 58 273'-+- 19 146|— 8 1380-f- 27 632:-f 53 381 — 47 178— 6 289j-f 27 596— 16 1532— 12 413— 26 175+ 2 202- 14 115+ 2 51 — 10 279+ 18 297!+ 16 816|+ 7 57— 4 244;+ 4 328-+ 28 187 — 21 303 — 6 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Imeiiovanje. — Avskultant pri tu- kajšnjem okrožnem sodišču g. dr. Franc Bressan je imenovan za koncepista v železniškem ministerstvu. Za „Šolski Dom" so vplačali za mesec december p. n. gg.: prof. Bežek Viktor 2 K, dež. posl. Bolko Leopold 10 K, prof. Jakob Cebulwr 2 K, okr. äol. nadz. Finžgar Franc 4 K, sodni tajnik Fon Josip 2 K, sodni svetnik Gabrijelčič Mihael 2 K, J—k A. 2 K, notar Kavčič Josip 2 K, kaplan Kovačič Aloizij 2 K, odvetn. konc. Kovačič Srečko 2K, „Kro- jaška zadruga" 20 R, kaplan Ličan Josip 3 K, vadn. učitelj Mercina Ivan 2 K, prof. Novak Gustav 2 K, dr. A. N. Papež 2 K, dr. A. Pavlica 5 K, kavarnar Pečenko Filip 3 K, rač. nadsvetaik Pirjevec Ivan 2 K, uradnik „Centr. poa." Premrou Sve- toslav 2 K3 prof Gvaiz 2 K prof. A. Šantel 5 K, kaplan Setničar Fran 2 K, vadn. učitelj Sivec Fran 2 K, vadn. katehet Tabaj Andr. 2 K, not. kandidat Terkuö Ferdinand 2 K, trgovec Zornik J. 2 K, krojač Čnfer Franc 2 K. Naše upravniätvo je prejelo: Bog- dan Reven 10 K, duhovnik iz okolice 10 K, Batič Valentin, kaplan v Tolminu 10 K, Murovec Ivan, dekan v Cerknem 20 K, Vidmar Ivan Nep. dekan v Bovcu 10 K, Franke Franc, vikar v Oseku 5 K (ravno toliko za „Alojzijeviäce"), za- morec v bralnem društvu v Oseku 1 K 20 vin. Predsedništvu je poslal Ivan Golja, c. kr. tin. svetnik v pokoju 20 K. Vsem rodoljubnim darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala! Vntiu primerna premiHljevani'». — Dr. Henrik T u m a čuti ? sobi poklic, katerega mu pa noben razsoden človek ne priznava, da hoče nam goriä- kim Slovencom narekovati, koga naj si izberemo za svojega voditelja. Pred par leti in dokler je njemu tako kaz:ilo, bil je dr Tuma mnenja, da bi morala v na- äih občinah dahoväcina prevzeti nekako vodilno ulogo Ko se mu je pa ta zame- rila, ker je prehitro spoznala, kam pes taco moli, zaöel je proti nji najodurnejäo ^onjo in odreka ji danes vsako pravico vtikati se v na^e javne zadeve. Zdaj pa nam hoče ta mož diktirati nove voditelje. Ti pa so naäi ljudski uöitelji. Üocim se ni ta rnož do pred par leti prav malo ali čisto nič brigal za na^e ljudske uči- telje, putezati se je začei vzadnjern času z nenavadno vnemo za nje ter nažel je v njih jedino prave rešitelje in voditcljc našega ljudstva. To se je posebno poka- zalo pri razpravi o zboljšaniu učiteljskih plač, ki se je vržila v zadnjem zasedanju naäega deželnepa zb-ira. Doeim so se učitelji zadovoljili z načrtom ziikona, ka- terega je izdelftl dotični šolski odsek hotel je dr. Tuma celo preko želj učite- Ijev äe za mnogo p^višat« njih dohodke. Odkod izvira vendar ta prevelika skrb dr. Tumi? za naze ueiteljo, ko je !)il M dr. Tuma 5e pred par leti rnnenja, d:i so naši ucitelji dovolj plncani in da ni sploh potrpba, da ueitelj vsak dan je meso Tudi o izobrazbi naših učiteljev ni imM dr. Tuma še pred par leti posebno ugod- nega mnenja, dočim jih danes v vsakem oziru povzdiguje v deveta nebe^a, ter jih hoče po vsi sili postaviti na^emu ljudstvu za voditelje. Ali propričani smo, da bi bil dr. Tuma koj jutri drugega mnenja, ako bi ne hoteli učitelji več ple- sati, kakor bi jim on codel, ter da bi bil on prvi, ki bi v tem sluöaju glasoval*zo- per povišanje ußiteljskih plač, češ, kje naj vzame naš ubogi posestnik denar, da bode zamogel premagovati doklade, ka te:e mu bode provzročevalo to poviäanje učiteljskih plač". Krfčati in grmeti bi začel dr Tuma po kmetskih shodih, katere bi prirejal v ta namen rekoč: Podlaga slo- venskega naroda jeslovenski kmet. Kmečki stan je zaradi tega za nas Slovence naj- imenitnejši in i\ to nikakor ne gre, da bi se tako imeniten stan, kakor je za nas kmečki stan, gmotno uničeval, da se zboljäa stanje drugega stanu, ki j*» za nas Slovence manj važen od kmečkega stanu. Tako, pravimo, bi robnel in kričal dr. Tuma po kme'iskib shodih, ako bi ljudski učitelji, katerim pripisuje danes vodilno ulogo med našim ljudstvom, ne hoteli plesati, kakor bi jim on godel. Mi seveda stojimo v tem pogiedn glede voditoljstva našega ljudstva na vse dru«em stali.sču, kakor stoji dr. Tuma, ki ni hotel in noče nič drugega nego sam priti do voditeljstva, kntero je hotel najprej doseči s pomočjo duhovžčine, a ko to ni šlo, vrgel se je na učiteljstvo, katero hoče porabiti za to, da se po njegovem hrbtu spleza na ono mesto, po katerem tako vroče hrepeni. In ho ne straäi pred nobenim sredstvom, naj bi bilo to še tako iHodepolno za naš narod, da le doseže svoj cilj. Picsna vaja v Goriški Gitalnici se bode vr.šila v soboto točno ob 8. zvečer. Viptvska železnica. — V kratkem dobimo na vipavski železnici še jeden tretji vlak, ki bode odhajal iz Gorice v Ajdovščino okolu poludne. BohinJNkn zeh'zniea, — Danes se dovr.^i politični obhod bohinjske že- leznice in sicer na progi od Podbrda pa do Št. Petra. Poataja pri Sv. Luciji se bode imenovala sv. Lucija - Tolmin in železniški kolodvor pomakne se bližje k sv. Luciji n^go je bilo nam'jnjeno vprvotnem načrlu. Druge postaje do Podbrda pa bodo Podmelc, Grahovo, Hudajužna in Pod- brdo. V sobQto se je vršil politični obhod v Solkann. Solkanci so zahtevalt, naj bi se v Solkanu napravüo postajaüäöe za osebe in pa nnkladališče za tovorno blago. To prošnjo so podpirali v imenu gozd- nega erara tudi zastopniki tukajänjega gozdnega ravnateljstva. Upati je, da se ustreže ti opravičeni želji. Pri Občinah so že začeli delati predor. To delo sta prevzela biväa podjetnika vipavske železnico. Dela za zidaaje železulce preko Karavauk bodo oddana äe ta mesec. Kmalu začno potem zidati tudi progo. V nrftfjoru delo hitro napreduje. C. kr. kmetijska družba. — V nedeljo se jo vräila v novih prostorih c. kr. kmetijske družbe goriäke dopolnilna volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer za skupino mesta Gorice in za goriški sodni okraj. Izvoljeni so bili gg.: Prol. čebular, JakonOiö Anton, Klančič Anton, Mervic in dr. Tuma. Do- sedaj so b:li iz te skupine voljeni samo Italijani. IlazŠlrjenje artilcrijskc vojaSnice. Artilerijska vojašnica se razäiri še zaje- denkrat toüko, kakor je aedaj, Vanjo ho- čejo spraviti vse ätiri tu nahajajoöe h« baterije, ki so s i'asoma pomnože äe za dve Opeka mu je padla ua glavo. — Ivan Sardon iz Orenovelj, 3t«nujoč na goriškem gradu, opravlja tezaäka dela pri popravljanju neke hide v Gi^diäki ulici. — V Oetrtek je vzdigaval opeko. Pri tej priliki pa mu je padel z visocine kos opeke na glavo ter ga tako močno raniJ, da so ga morali koj spremiti v bolniänico. „Vinarsko in sadjarsko druStvo za Velik«» Zablje in Uobravlje v Vel. Zubljah" bode imelo dne 25. t. m. ob 2 in pol uri pop. svoj I občni zbor a sledečim dnevnini redom : 1. Poročilo predsednikovo ; 2 Poroeilo tajnikovo; 3. Pornüilo blagajuikovo Jj 14. pr. točka a ; 4. Vplačevanje udnin g 6. pr., točka l>; ft. Morebitni vsprejem novih clanov • ü. Popolnitev odborn ^ !:"> in 14. pr, točka /' in il I. stav.; 7. Poroeilo o brezobrest- nem posojilu ; 8. Kuzni predlogi in na- sveti. K obilnt udeležbi vubi odbor. Uazpis nateraja za en ätipendij iz ustanove Franca Ulzmana v letneui znesku 570 K za dijake srednjih ali viäjih SmI, \l rodbine obit^lji ustanoviteljeve, cvcntuelno za tuk(j, ki so pristojni v ob- emi Toinaj, ali v občini Laniäce in končno za dijake tržadke okolice. Prošnje je predložiti do 1.0. te- bruvarja 1903 c. kr. namestniStvu v Trstu. Natanenejši podatki se pozvedo na c. kr. namestniätvu, na c. kr. okrajnib glavarstvih v Sežani in Kopru, na mestnem magistratu v Trstu, v občinah Tomaj in Laniäce ter od ravnateljstev srednjih äol. Družba sv. ülohorja. — Bliža se čas, ko bo treba odposlati udnino za družbo sv. Mohorja v Celovec. 1'rosimo vse dosedanje ude, naj zvesti o^taneji in naj poskrbijo, da še drugi pristopijo. Udnjna iznaža 2 K na leto. V Gorici se udnina plačuje pri g. cerkovniku Jos. Čigonu v stolni cerkvi. Grozua uesret-a. — V petek je jla Ana Perhavc, stanujoča v ulici del Rivo ät. 12, v novo luko po opravku. M^dpo- toma je naletela na nekaj raztreäenu kave. Videča druge ženske, ki pobirajo po lleh, se je tuai ona sklonila, ali — zadnjikrat v svojern življenju. Ne pazeča na zelezniäke vozove, katere tarn vedno premikajo, je reva priäla pod tak voz, kateri jej je odtrgal obe nogi pod kole- nora. Vsled silnega adtoka krvi je takoj nastopila smrt. Truplo ponesreöenke so prepeljali v mrtvaänico pri sv. Juätu. Zlat deuar ki je pri nas od iae- soca septembra v prometu, znaäa do danes vrednosti 24547 milijonov kron v kornadih po 10 in 20 Irron. Vrnilo se je tega denarja v blagajno 116 17 milijonov kron; torej ga je v prometu äe 12967 m lijonov kron. Nadobudna mladiua. — V petek so dijaki VII. razreda ljubljan.ske realke i^ostali od pouka, ne vedoč, da se aka- demična svoboda začenja äe le po maturi Za obrtnlke. — Trgovinsko mini- sterslvo je izdalo poroeilo o pospeäevanju malega obrta v 1. 1901. Na razpolayo je4 imelo okolu 600.000 K, posamezne de- žele ter trgovske in obrtniäke zbornice so prispevale nad 400.000 K. Na Dunaju se je vräilo 98 mojsterskih kurzov, ka- terih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo 200000 K podpore. Izven Dunaia je bilo v 124 strokovnih knrzih brezplačno pouOevanih 3329 obrt- nikov, več drugih kurzov je vlada z de- narjem podpirala. Raznim obrtniskim za- drugam je trgovinsko rriinisterstvo dalo motorjev, strojev in orodja za 780000 K, posojil 150.000 K, podpirala je 158 obrt- niäkih razstav. Po posredovanju trgovin- skega ministerstva so rnali obrtniki ztt armado oddali raznega blaga za 850.000 K. — Koliko podpor so dobili slovensifi obrtniki, nam ni znano. Državna nagrada učencem glasbe. — Naučni minister je doloöil letno na- grado 1000 K iz državnih sredstev za učence vseh konservatorijev in glasbenih Sol. Prva nagrada se podeli Že tekoöe leto. Prosilci za to nagrado morejo biti le ucenci zadnjega Ieta na imenovanih zavodih in njihove kompozicije inorajo biti plemenitega zadržaja kakor: opere, operni deli, oratoriji, sinfonije, overture, koncerti z orhestrom in dvorni glasbeni izdelki večjega sloga. Vsak pro- silec sme predložiti le jedno svoje delo in je mora poslati naučnemu ministerstvu do 31. dec. vsakega Ieta; podelitev na- grade se vräi nneaeca julija naslednjega Ieta. Z ozirom na to pa je dovoljeno vložiti za tekoce leto proänje äe do 31. suäca. Zuačajen u^ltelj. — 0 uöitelju Mediču, ki je pri zadnjih občinskih vo- litvah v Jesenicah na Gorenjakem volil z Nemci piäe „Slov. Narod" da je v Ljubljani Slovenec, na Savi Nemec, v larovžu klerikalec, a v gostilni liberalec. Vpraäamo kakc značaje naj vzgaja tak učitelj mod našim Ijudetvom. Srednjväolstvo v Avstriji. — V Avstriji je v tekočem Solskem lotu 219 gimnazij; od teli je na KranJRke.m si, na Štajerskem 9, na Koroäkor» 3 na Pri- morskem 7. Realk je v Avstriji 213 Vseh diiakov na Mvstrijskih gunnazijHb jo bilo začetkom tekoöeg« šolskpga lot« 75 76H. od leh je na Kranjslmm 1728 gimnazijcev, na Štajerskem 2782, na Koroškem 950, na Primorskem 3244. Kealcev je v Av- striji ob istem času bilo 39.928 in sicer na Kranjskem 634, na Štajerskein 1116, na KoroškP"1 #** 'n na PrimorBkom 1727 Vsoh srednjeäolcpv v Avstriji je torej 110 691. Sredwja sola priprnvnica za diuriiiat*»« Mrnsko deželno nndsn- diäce '^'' l*i<-*rni^t'i in a t u r a n t a pmti drw'vni f>Itiöi 2 K lit) v. Nad to avstrijsko po.sebnosljo vljnl;i v pri/.adptih krogih vcliko ctfon'mij». Vt'lik pož.ir. V znani norišnici feldhot v Grailcii je na^t.-il včeraj vplik požar Snirt v jnhnlnifi. — \' (jradcu je v ;irlilerijski vojasnici konj tnpniöarja Kr Keiohela lako simil v trcbuh, «Im je na M.'Pfltu umrl Zv«"/a s|o\. šf.ijci skill u<"itelj<\ in untcljic Tako -c iiiK'nuj»1 novo druAtvo katero so o.sjiovali na Stajer-knn <\nv. ui:ite!ji in ucileljice. To drusbo .v je postavilo na «trogo narodno staliSče Dosrdaj so obslajala na Siajer^keni rkrajna ueitelj^ka druAtva. ki so odpo- šiljala svfije odposlance k ..Lehrer hundu" v Gradcc : odslej se pa to ne bo veO godilo ker imu to no\o druStvo po svojih pravilih natncn liHViti se z vsemi vpra- $nnji !*lovenskib uüteljev in ucite'jic na istajerskern. Naroi'ila na no\i carlnski tarif. — DvoniH in drzaxna tikarna vabi vse industrijske in gospodarske korporacije, naj se naroče na novi carinski tarif za ceno 30 v izvod, ki se bo pri njej do- bival tako.j, ko ga vlndi predložiU parla- mentorna Ob enein naj se takoj prijavt število ZH željenih izvodov. V knjigi bodo tudi primerjajoce tabele mej sedanjim in prejsnjini earinskim tarifom. l'oslcdicc hižnjivi!i ^asniknrskih poroell. Zadnjič ho po dunajski ži- dovski ,.Oeslerr. Volkszeitung" razni listi pnsneli vest, da je soprog nadvojvodne Stelanije, grof Elerner Lonyay zapintil svojo s^progo, ker je spoznal preveliko socijalno razliko nie. Crednistvo lista j*» hitro stisnilo rep in obžaluje /.nioto. b jstavlja pa, da je o«eba, ki je bila zmo/.na one laži, vredna vsega zamčevanja, tako da bi bilo pod častjo zusledovati jo sodnij- sko. — Ta dostavek j>e da prav dobro porabiti za i/.vestnc cisebe. v Gorici Komedlja v ponlanski zboruici. — Kukor je znano, so Oe^ki radikalci v zadnji aeji ^ovorili izkljuono le v ee.^kem jeziku, katerega podpredsednik dr. Kaiser prav nič ne razume. Navadno so sc» na- hajali v zbornici oni sami, drugi poslanci bili so pa v koridorjih in po buletib, kjer so dremali, popivaii in tarokirali in so prišli v zbornico le ko je bilo treba jjla- sovati. Na ta način govorili so češki po- blanci kar so jim je zljubilo ter ujjaniali burke po avoji volji. Tuko so je pripetil nek smeäüti slučaj, ko je govoril posla- nec Kubr. Med njegovim govorom okolu jedne ure popolunoči prikažese v zbor- nico njegov tovariö poslanec Fressl. Ko ga Kubr zagleda, obrno se proti njemu ter ga nagovori tako-le : Hvala Bi^gu, da si vendar jedenkrat priäel, dragi moj prija- telj Korn'tj sein te čakal. Dokler si ti pri 'neni, sem gotov, da se ne posreči pred- sedniku, da mi odvzame besedo. Ako začneš ti razbijati s pokrovc'ki po pultu, je vspeh gotovn izdatnejši, nego ga do- sežem jaz s svojim govorom. Opomniti je treba, da je Kubr nasproti Fresslnu, ki je majhen mnžitek pravi velikan Po- tolaži se potolaži, mu odgovori Fressl. Ne boj se za me, jaz že storim svojo dolžnost Navzoči Gehi smejali ao se na ves glas. Podpredsednik dr. Kaiser, ki ni mčesar razumel, gledal je ves osupnjen okolo sebe. Potem pa vpraäa Fressl Kubra: Hočeš li črne kave? Np, mu od- govori ta, jaz pijem vodo. Povej mi raje, kaj naj gi vorim; saj ne vem vec nič po- vedati o zavarovanju. Govori o zavaro- vanju predsednika, mu odgovori Fressl. Pustimo ga pri miru, 3ajjodober človek, odgovori Kubr. Govori pa o zavarovanju parlamenta, mu reče Fressl. A kaj še, odgovori Kubr, saj ne bi takega zavaro- vanja hotel prevzeti noben zavarovalni zavod. Naš parlament je itak na smrtni postelji. In tako pogovarjala sts se ta dva poslanca skoro poldrugo uro, dokler se i -.;% nista naveliöala in je na to začel govo- riti drugi govornik. — Ali ni to tletno ! Dekle, ki je tri niesrce npnlo. - Na kliniki psihijatra dr. Wagnerja na Dunaja, se je zbu 'ilo te dni dekle, ki je spalo iri rn*»sece. To dekle se iinenuje ßprta Fischer in je h'i nekega ogrskega trgovca. Preneäeno je bilo na kliniko dr Wagnerja dne 16 oktobra 1902. Med dolgirn spanjem sta zila in »rc4 bila po- polnoma pravilno. Ako so pa vbadali dekle /- iglo, ostalo je popolnoma neob- i'ulno in se ni ganilo. Dekletu so vlivali dvakrat na dan h posebno pripravo re dilne tekoč-ine. Pred nekaj dnevi je za- čelo dekle odpirati oči in je postajalo občutljivo Konečno pa He je do cela zdra- milo in r<; jelo smejati na ves glas. Dekle, pravi, da ne ve prav cisto nič- o te'T', kar se je god ilo ž njini te tri meser:e StirinaJHtiobrni zbor podpornc^a druStva /a Mlovenske vlsoko^olce na Duiinjii. ihaljp.) L)ru.štvp.na glavnioa je /.našala koneem I. 1900 ol K 17.012 96 I'retecenn leto se j<' pomnožila sarno za t>0 K, u«tanovnih prispevkov ^ dvor nega svelnika dr. Mirko Ploja, Ivana Ltizarja in Krame1. Tom po 20 K, tako da znasa sedaj 17 072 95 K Prispevki udov, podpornikov in dobrotnikov so zrmšali 34(il K \)1 v Ti dohodki so ae proti lanskninii letu zmanjSali za čez 4<>0 K ! l'odpf»r je bilo razdplp-nib 4:>3o' K in sic»*r meseia okiobra !. 199.r) K : i 1902 pa m januarija v 56 slucijih tW K li-br. v 07 «liifajih 490 K, m. marcH v 01 xluOajib 520 K, m aprila v 81 -lucajih 300 K, in ma|a v 47 slucajib 062 K. junija v 00 «lucajih 604 K, m. julija v 14 slučajib 22ü K — Pro- Hilcev je bilo 78 in sicer: 32 juristov, 31 lilozos.iv, 4 modicinci, 2 t«*hnika. 2 akad. kiparja, 3 agronorni, 1 »*ksp aka- dt'inik, 1 slu>atelj v lehn muzeju Po kronovinab j<; bilu: 40 iz Kranjske. 28 \i Stajt*r.-ke, H \i Prirnorske, 2 iz Ko roskf1 Po stanu svojib stari^ev bilo je sinov krneck* %& stanu 30, delav^ke>{a stanu 7 obrtni^kega stanu 16, urad- ni^kega .stanu (pro! i 3, uöit*'ljslce^a stanu 9, zelerniAkih sprev. uralnih slu^ in enakib 6 lazlicnih dru^ih 5 — PoroCili M tajnika in bia^ujnika bill ste sprejeti \>rvi ugovora enoglMsno V irnenu pre iflednikov poroöal je g dr. Prnnožič. Vrse druAtvene knjigp in blagajntt so v vzornem redu. G. blagajniku dr. KI Se^hunu i^reOe zbor za iijt-gov velilci trud v korist druStva enoglasno zahvalo. Konec pnde i Štrajk (lunujskih kr«»JH^»'\. — V nedeljo so iiueh dunajski krojncri >bod, na kat»*rem s(j sklenili, eučili>0u bodeta 21 ! m pro- movirana doktorjen» prava brata pnnca Miroslav in Jaroslav Loltkovu: /a lakotjo sta umrla poljska [ilemiča mož in žena, osemdesetletni MHtzki>'vitz in njegov a sopro^a Viktonja Obožala sla namreč popolnoma, all sra movala sta se prositi. Zadnji čus sta ledla stare trde krušne žkorije, katere jimaje donasala neka beračica. Ko so jima poile ^e te žkcrije. nista imela nič vt'c kaj jesti, in tako so ju naAli te dni mrtva v postelji. Na sinrt obsojenl yrijt't na Heki. — Francoskfga podanilai Riharda Lu- ciena je pnjela, režka policija, ker je po- sku.^al ulom ti v neko stanovanje. Sedaj se jo zanj oglasila pariška policija. Pred meseci je bil Lucien pred parisiko vo- jaško sodnijo obsojen na smrt, a posre- čiio se mu je uiti, predno so izvršili ob- sodbo. Francoska polic'ja ga je zasledo- vala kot dezerterja. Sedaj bo Lucten izroden svoji domovini, kjer mu bo v kratkem upibnjena luč življenja. IJmevno je, da Lucien nima prav nič domoto2ja. Žrtve igrali^a Hloute Carlo. — Italijanski listi poročajo, da sta zadnje dni izginila v igrališču Monte Carlo dva ruska kneza in jeden angležki lord. Sploh se poroča, da se gods tarn straSne reči. Samomori, roparski napadi in umori so tam skoro vsaki dan na dnevnpin redu. Cudno vendar čudno, da se kaj takega kakor je igraliäce Monte Carlo ne da od- praviti. Siicg na LaSkein. — Letosnja huda zima tirja v ltaliji precej žrtev. Tako n. pr. Be poroča iz Brescije, da je v tamo- šnjem pogorju vse pod snegoni. Mnogo koč gorskih prebivalcev je podrtih, ve- liko domače živali je poginilo vsled la- kote in mraza. Pota so vsa zametana in promet z vnanjim svetom skoro nemo- goč. Cesta iz Beluna v Cotnelico je po- polnoma zasuta s zneženimi plazovi. Pri Colenzi so naäli zmrzneno žono ob če- bru, ko je prala. Lakota je prignala tudi volkove iz gor v nižavo. Sv. Marka kujižuica v Beiietkah. — Iz Benetk se poroča, da ao izpraznili oni del knjižnice sv. Marka in one dvo- rnne dožove palace, ki se nahajajo ? bližini Loggia Foscara, ker so se tu po- kazale v zidovih velike razpoke NajnovejSi oratorij Perrodan Feuerl. ki je zaöe'a gor"'i |'i je /. njim vred z^orel i l)rii>t\o proti -uroviin i/razotn je osnoval AnLfl'7. Ar Gr»-vilit) Malpot»H UruAtvo txj vz^ojevalo mladino in prire- jalo javna preiavanj.i. Ako bi se tako druAtvo u'tnnovilo tudi v Gjrici, bi imelo v „Soc'inerrr uredni5tvu dovolj opratrka Ari'tlraui odcruli. V Kerolinu je poiicija pnj«Wa Avstnjca Heorika Pa- riz^rja, ki 2e desetletja živi v Berolinu in se. bavi z oderuitvom. OSkodoval je rnnogj visokostoj^c: h os^b. Prislf bodo baje ^lianjjlozn»4 stvari na dan. Serum protl tifusu - Iz Pariza »e poroč-a lislom. da je prolesor Chan- t e rn e B. ki je leto in dan pioučeval ti- Jjs v Kgiptu, izna»el serum proti tej slra^ni bolezni. Strukovnjaki v zdravil- stvu 80 mnenja, da so bill njegovi uspehi i Kairu izvanredni iu dt je Cbaoteme- so? serum najzanesljiveje zdravilo zoper t iu* Smrtoiiobua ifjra. — V Ameriki »o imeli nevaren sport i iraenom „Foot- ball" prou katere:ru se je začel prari boj. Pri tej jgn, ki je uekaka orjaika težka zojja, je pogmilo r treb meacib 17 oseb 4u jih je os^alo pok?arjenib za cclo iivljenje, a čez 300 je ranjenih ! Boj proti alkuhollziiiu ua Nor- vehkem. — 2e dosedaj so bile na Nor- veskem postavne določbe naperjene proti pijančevanju jako stroge. S prnm janu- varjem t. 1 pa su se določbe izdatno poo.Htrile. Pri odmerjenju kazni laradi zločinnv, pre«?skim sanjskim Sukvam Posebno vp- mdostojen jp ,.0'd Moor>" Angle?em nd lani, ker se je njfgovo prorokovanje, da bo kralj Edvanl zbolel, uresnidilo Za |r»to8 prorokoje ta ,.v«evedež" celo vrsto burnih dohodkov. in sicer kmalu v za- četku leta: strak v Španiji. hude kom- plikncijp v Orijentu. tinančni polom v New Yorku Vr !»bruvarju bodo notranji nerairi v Avstriji (saj so ce.lo leto'i Ki- tajski in Indiji. V marcu bode vojna v Algiru. V aprilu *.e odkrijejo novi zlati in dijamantm ni'lmki, pa tudi slra^na revolucija v Larifrndu. potem v Londonu, nerniri v B»*lgiji in nesreča na ž^leznici, pji kateri bo potfinil odličen cerkveni do- stojanstvenik isarno eden.'i. \' ma;u bo osreci'a medicma -vet z novo iznajdbo. Meseca junia se /.tfodi ve'> kata^tr i Ju- lija je pnčakovati v Holandiji pomemben dogodek, tudi v Londonu sč bodo z^jodile važne politid-n'4 «tvari Oktobra se /,ac- nejo zopet železniake nezgode, pri ka- terih pogint* n^ki angleiki minister, sicer )P pa la rnesec zopet po-večen oriientu. December bo pripadel leSeverni Ameriki. Kdor ima dovolj časa in dosti trdne vere, lahko zasleduje, ali se bodo vsa proro- kovanja uresničila Narodiiu «jos))o vsaki I lUJaHI. priiijii „šolskepa dornn". Loterijske Stevilke. 17 jnnuvarja Dunaj......31 87 84 64 26 Grac........74 33 46 24 34 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . . K 190— do 200 — Saiidomingo ,. 240— „ 260'— „ Java....., 240 — „ 260 — „ Portorico . . „ 260- „ 280 — Ceylon . . . „ 320— „ 360 — Siakdor....... 88-— „ S9-— Špeh......,. 160— „ 180 — Petrolij v sodu . . „ 32— „ 33 — „ zahoju . „ 10 50 „ 11 — Maslo surovo . . . „ 170 — „ 190- ,. kuhano . . „ 200— „ 220 — Otrohi debnle . . „ 1040 „ 12"— drobne . . ., 10-40 „ U- Tunica stara . . . „ 1640 „ 17- — nova . . . „ 15— „ 1660 Oves ........ 15-— „ 18-— Moka ogerska: St. ü K 30 - Zt. 1 K 28-80 5t. 2 K 28-20 ., 3 „ 27 80, „ 4 „ 27.- „ 6 „ 26- št. 6 K 24-. Javna dražba. V Biljaui se bode oddalo ua dražbi due 31. jauuvarja t. 1. od 10. do 12. ure pred- poludne v občinskein uradu ua Dobravem. delo daljšanja iu popravljanja župue cer- kve v Biljaui. Delo je pre- vdarjeuo ua 7800 K. Vsak dražheuec mora pred draž- bo položiti 10°|0 varseiue. Delo se odda oueinu, ki da najugodnejso pouudbo. Dražbeni pogoji. uaert iu troškovnik so razpoloženi na ogled v obeiiiskem uradu v Biljani. Županstvo v Biljani 16. jan. 1903. Sfiligoj, župan. ! pod navadno ceno 1 razprodaja 1 radi poznega zimskega časa J. Zornik , Gorica, Gosposka ulica 7, vse zimsko blago, kakor n. pr. kr^pnt1 volnfne šorpe, rote, pod^'bleke, vsakovrstno Jaeger- ffrilo, rokavicp. nogavice, b!u- se, volno, kožuhovino, zimskfl rpvljf» itd. — Nikdo naj ne zamndi te lepe prilike sa ceni nakup! t_________________________r Pisarniške in ik polrebsdne, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenönih cenah: Molitven^ knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nnžiči.....„ —-50 „ „ Mošnuki z,a denar . . „ —-20 „ Tobačmcf insmodčnice „ —"80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ —50 „ Papir: pisem^ki 100 pol „ —-60 „ „ „ uradcn bei 1000 pol „ 6 — „ „ ,. za maslo ovijati kilo „ 1 40 „ „ „ zacigaretclOOsnop. „ 2 20 „ „ Posetnice s tiskom 100 „ l"20 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni „Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za p o v o I j n o postrežbo treba v naročila nave^ti približno cer.o. ltd. itd V Gorici G. LIKAR, «i'cdi beuicuibke ulice proti Plucuti 10. \ JtätJk posojiica" : v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. sprojetna hranilne «loge, kati'rc o- brestuje po 41/» poluin t»a e«! n o; nevzdigneno obresti pripisujt» konoc li'ta h glavnici. Rpntni davek plaüujc poso- jilnica sama. Dajo posojila udom d-i osebni krodit po B'Vo in na vknjižbo po 5l/u- Spri'jtMiia ölane l gla v n i im d t>- Ii>2i pu 200 K in i o ]> r :i v i 1 n l m i ilt> lt'li po 2 K. Otvarja ölanom tekofe raiuno, katere obrrstujt» po dogovoru. Za nala- ganje in vraöanjf so na razpolago po- loinict1 i. kr. poätne hrnnilnico, tako da ; je niogo<3e poslali denar brez poätnih ¦Iroäkov. ' Uradne ure so vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtklh tudl popotudne od 2—4 v ullcl Vetturlnl 9. Ivan Bednafik priporoöa svojo ! knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini št. 3. —————————————__———^——~—^___ Podpisani priporoča slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na ¦ primor: francoski Cognac, pristni j kranjski brinjevec, domači tropinovec, j fini rum, različna vina, goršice (Senf.) ! Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove . užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- i stenine tvrdke Žnideržič & Valenčič v ' llirski Bistrici, ter drugo v to stroko fpadajoče blago. — Postrežba točna in ; po zmernih eenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutiu, trpovec v Semeniäki ulici h. štv. 1. (y lastni hiSi.) ! Mladenič lepega obnaianja z> seaanskem okrajn, sposestvom vrednim nad JS tisof kron, ubstoječim iz hi h>, njiv in travnikw, heli se se- ananiti a dvkletom lepe suna- njosti, is postt'ue kmeiske dm- bine, ki ima štiri do pet tisoč kron gotovine in veselje voditi kmetijstvo v šensko področje \ sjmdajočti dela. Prednost imajo one, ki hive pri stnrisih na de- heli. Leresne [tonudbe, vi'je mo- go če >• sliko, naj se fioš/jejo na upravniŠfro „Gorice" pod na- slovom: „Resna ponndba". ) Krojaška mojstra | Čufer & Bajt i v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 I v hiäi g. Jerneja Kopača | izdelujeta ¦ vsakovrstnc obleke za moZke ) po meri, bodisi fmc ali pa i priproste. Priporočata se svojim rojakom I v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščinj Za obilna naročila. Anton Pečenko Vrlna ulioi 8 /.- .lici na vac? kraji! avstro-ogorako monarhije v aodih od f»(> litrov naprej. Na zahtcvo poäilj« tudi uzorco. : Cene znierne. Postrttžba pofttena. 1 Anton Kuštrin ; Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča čagtiti dahovščini in slavnema obOinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kayo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfö istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in drnge vrste, namreč po Vi kila in od I funta. Testenine iz Ivornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžbe #sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vse blago prve vrste. Po poäti se razpožilja v zabojčkih najmanje po ö Kg. na vse kraje. I Peter Drašček, I trgovec jedilnega blaga v Gorioi, Stolna ulica Št. 2. i Priporoča se p. u. ob(Mu- ! stvu v Gorici in z dežele. !! Prodaja kaviuo primeso, sladkor, iniJo, slanino, riž, inaslo surovo in kuhano, I olje, moko iz Majdirevih I mlinov iu vse jestviue. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drasöek, || zaioga šivalnih strojev v Gorioi Stolna ulica St. 2. Prodaja stroje tudi j na leden- ske ali j mesečne ! cbroke. Stroji so iz prvih \ tovarn ter ! najboljše, j kakovosti Piiporoča j se slav. j občinstvu. Sm^ TISKA: brošure * ,,.. ;.. * ' * * diplome trgovske raöune cenike * .K. * „. * vabila na karton » * # in na papir sprejemnioe x # * * * za djruštva pisma in zavitke s flrmo * # * # * ***** etikete za vsakoršno * # ***** porabo plakate^ * # * # v raznih bar van * * * in velikosti i. t. d. . „JVsarodiia Jisfcarna" i m ® * m v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * $ « * je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- [ vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoöa dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konknrenee ®i © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri iyre, za slovensko mladino in Zgodovino $$$$$$$$ tolminske sole «««$«(»«« TISKA: ~*B Xx60BV9ftM " ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K > četrt leta 2K 5 mr TISKA: kl izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj prcmožne ceio leto 3 K TISKA i ~*y * * * * pobotnice računske sklepe x. liöne tiskovine za industryo - ^ x * it. * trgovino in obrt * * * + * * * + * poaetnioe razne velikosti ¦ * * * «¦ in oblike z zavitki ¦ ¦ * ¦ * * * * zaroönioo in poroönice * * „, * v olegantnih ökatljah ***** ter osmrtnioe v * raznih oblikah i. t. d. gt. 6. V Goriei, v torek dne 20. jannvarja 1903. Letnik V. f/li.-ija vs;ik tuH'k in Nolioto v Icdnu oh H. uri pri-ilpolflin- *u hichIm trr oL I! uri |>-M'o|dtH' ':;l 'U'?<{'u>- Akt> padenata dnrva pra/.mk i/ul« dan prfj oh (i zvuöit Stan«- |)o posh pirjumaii ;.h v Goriei na dorn poSiljai. <:..|ol«trM» 8 k\, pollelno * K. ". <<.'lrll«ti.o 2 K. JJrodaja s<' v < 8 Tin. Ako si- večkrat tiskajo. račJu- nijo sc po pogoiibi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maru-iiOj. Razmere na Fnuicozkoui in imsn drxava. Tu in fain je vredno zanimati so nekoliko zato vcle/Hnimivo „moderno Krancozko*, — aaj se tudi Francozi včasib zanirnajo za nas in naSo državo. Nedavno je francozki list ,.Figaro*' pri- nesol članek, s katerem se peča po rnalo vse evropsko časopisje. „Figaro" namreč pile o ueizogibnem razpada naSe države. Ta razpad da morajo provzročiti neprestani narodnostni boji v monarhiji, posebno pa sovraStvo mej Nemei in Slovani. Ta boj se bode naravno tako poojstril, da poseže vmes Nemčija v prilog Nemcem, Rusija pa v prilog Slovanorn. Konec teh „itervenoij" pa da bode — delitev monarhije. List „Figaro' je torej natanjčno naslikal usodo, ki čaka našo državo baje že v dogledneni času. Zdaj pa poglejmo mi maice v Francijo da vidimo, ako ne čaka — in morda tudi že v doglednern casu — jednaka ali vsaj podobna usoda tudi njo. Sumljiva znamenja kažejo, da niti Francija niti Francozi niso več to kar so bili v onih č:.sih, koje Francija slovela kot močna in bogata država, — namreč navduäeni rodoljubi. V Francijo se je po usodni vojni leta 1870—71 za- neslo toliko državnemu in narodnemu obstanku nevarnega tujega gradiva, da so postale v njej danes rno^oöe stvari, v očigled katerih bi se zadnji Napoleonov rauSketir v grobu obrnil, ako bi vedel o njih: KrSčanska zavest in morala sta padli na najnižji nivö in narodno izdajstvo jft na dnevnem redu. „Dokler je bil Francoz dober kristjan'1, tako je vzkliknil na nekem shodu neki inonarhistiöni kan- didat, „je bilo dobro za francozko doino- vino, ko pa je izginila iz nje verska za- vest, premagaljoje sovražnik in danes sarna ob sebi razpada". Kako resricne so le besede, doka- zuje pač dojstvo, da je v Franciji mogel priti na knnilo vlade mož, ki s sovražno roko odstranjuje vse, kar je Se zdravega na francozkfm telesu. Ni treba <^e doka- zovati, da so verske kon^regacije storile ¦'.a dobro Francije vec nego more stor.ti deset Cornbeinvih vlad, kajti če bi ne bile itorile druzega, vzgajale so v narodu zdravi trancozki patriotizem. In te kongregacije je ta človek tačel od stranjevati na način, kakor bi bile one nasprotno od tega kar so, namreč kakor bi bile /.a obstanek drzave najnevarnejje institucije. Nedavno pa §e je tt mož tako-le izrazil: „Moj trden sklep je, da, » ko ostanem ie dye leti n a kr- milu, do tedaj ns Franuozkero j nebode v e Č nobene kongrega- eije, ue ženskene niožke, ne avtorizovane in neavtorizo- v a n e". 1'orej niti ne takih, katerim danes i.-sti Loiabea poatavno dovoli ob- , atanek. Vidi se torej, da morajo tega i mo2a voditi 3e v»e drugi n<^o sarno po- ! liticni nagibi. f Dočim pa Gombeiova vlada z vso brozobzirnostjo zatira katoliäke kon- gregacije, pa ista vlada očividno 5iri — pruski protestantizem v Franciji. Dokaz temu je te čez 1000 protestantskib župnij v državi in pa dejstvo, da je v ; tekoči proračun vlada postavila n a d poldrugi milijon f'rankov *a vzdrževanjo protestantizma in protestantskih Sol. Ako to ni narodno izdajslvo, kaj naj je potem ? Reci se mora: Neničija v Franciji ¦ j a S e h i t r o in prijahala bode do — cilja, kajti Nemčiji je resno do tega, da ostrani iz Evrope svojo najhuj^o nasprot- nico Francijo ker potem j*>j bode — tako vsaj upa — s pomočjo (razpada?) Avstrije lahka stvar proti — Rusiji. In kako raste moč sovrainikov Francije, to dokazujejo zopet dopol- , nilne volitve v francozki senat, ki so se vršile v početku tega ineseca. Pri teh volitvah je bil na delu ves izdajski prusožidovski aparat in izid istih je bo- gato povračilo za to delo. Pri teh vo- 1 litvah jo bilo icvoljenib 64 vladinih pri- staäev nasproti 32 protivladinim. Combes : je torej nad vse zadovoljen z izidom teh volitev in svojo zadovoljnost je ie po- kazal 8 tern, da je razpustil zopet nekaj katoliäkih kongregaciji in je desetira de- kanom v ikofiji Vannes odtegnil plačo. Posledice vladine zmage v 3enat pa so ie pokazale tudi pri voiitvi zborničnega predse^niki. Pri lej voiitvi je zmagal «o- cijtlni demokrat Jiores »čitaj: Šor©) i 214 glasovj. Po rolitvi io vxklikali nje- crovi somiiljeniki: rži?el socijalizem!" ter ma zmage pijani itiikaii roke. Jeden na- iprotni poslanec pa j« vzkliknil: „Živelt Alzacij a-Lo ta ringija!" Poraen tega vzklika pu nujboJj pojasnjuje nacijona- listidne novinstvo, ki imenuje Jaareta „s o T r a ž n i k a vseh prijateljev in prijatelja vseh sovražnikov Francije" in ki dostavlja, da ne bode dolgn, ko bode celo nemäki cesar Viljera laliKu predüedoik fnaeozke zbornke. Da si* vprizori v Franc ji po teh vo- litvah 5e hujša gonja proti katoliöanom, je same ob sebi umevno, ker ^boj proti katoličanom Jtak stoji zapisan v poii- tičnem kodeknu -— Vsenemčije .. Po vsem tem .« biti reäeno. Parlamentoma je zdaj predložen samo načrt vojne postave za dobo enega leta, a v vojni upravi se na vse preteg« dein na to, da se prouči vpraäanje o dveltUni vojaäki slnžbi Vpniäanje o dveietni vo- jaäki službi. kakor je upeljana v i'ran- cozki armadi, je postalo tudi v Av- atriji akntno V vojnem ministerstvu so niso še prav odločili za to; aii to vpra- äanje je v zvezi z poviäanjem ätevila novincev. Ogrska zbornica najbrže äe ta mesec sprejme predlog o dveietni službi ki so ga stavile tako opozicijske, kakor i vladine strnnke. Vojno ministerstvo zdaj L vso marljivostjo izdelava obäiren ekspoze o dvoletni vojni službi im jemlje pri tern dele v obzir i'.kuänje drugih držav. Ob jednem se v vojni upravi dela na novem oboroženju topniätva. Razno komisije po*kuäajo razne modele novih topov in se jim pri tern ze!o raudi. Novih iznajdb za topove je toliko, da jih pri- h»ja v?ak dan po nekoliko v ministerstvo. Vlada se bo torej v kratkem niorala od- ločiti. Vpraäanje o novem vojnera za- konu je torej združano z vpraäanjem reorqanizaeije v topništvu, ali poslednje zahteva zopet ogromnih žrtev od prfl- bivalstva. Te naloge morata reäiti par- lamenta äe to leto in oba zastopa se bodeta potrudila, da za žrtve, ki jih do- ve lita za poviSanja števila novincev in novega orožja dobimo tudi dveletno vo- jaško službo. Mrtrodajni krogi pravij^, da o ugodni reäitvi teh vpraäanj ni no- benega dvoma. Nemškl prestolonaslednlk potuje v Rusljo. Nemšk' prestolonaslednik se je 15. t. m. odpeljal v Petrograd. Namen poto- vanja ni znan. Novoletnt vtprejeml na rmkem dvoru, V sredo so se vräili na ruskern dvoru navadni novoletni vzprejemi. Car vzprejel je jako prijazno voäcila od ita- lijanskega in francozkega po^lanika, ne pa tako od turäkega, nasproti katere- mu je bil car Nikolaj jako hladen. — Doäle so ter se odposlale jako prisrene častitke srbskemu kralju ter črnogorskemu in bolgarskemu knezu. Italijanska kraljica Helena je brzojavno čestitala carici ter izrazila svoje vesHje nad tem, da bode v kratkera videla carico v Rimu. Krlva poročlla o Rusiji. Ruski listi protestrajo proti razäir- jevanju krivih poročil o Rusiji. Razni Rusiji sovražni listi prinašajo namreč ven in ven pravljice o neredih n* ru- skih vseučiliščih. o političnih demonstra- cijah rurikih dijakov itd. itd. Ti listi so r. pr. pisali, da je iz Moskve izgnanih dvajset tisoč brezpoaelnih delavcev, da so se dogodili veliki neredi v Saratovu in potem, da so aretirane v Petrogradu odhene osebe. Vsa ta poročila so zlobna izm^ljotina Rusiji sovražnih elementov. No, da je tržaaki „Piccolo" jeden tak „vir', to je tudi že znano. Sultan v itlski. Glasom najnovejäih poročil iz Cari- grada se nahaja turäki sultan v precejänji ritiski. Na eni straai zahtevajo od njega rici, smo te navedli, tako n. pr. krfonarja Greinerja, čevljarja Hunta ter strojarja in štacunarja Meilingerja. Znani so pa äe drugi, kakor krojač Marin (ät. 73), ätacunar Lavrenc (ät. 73), štacunar Kri- stofor (ät. 79; itd. Med goriäkimi meäcani se omonjajo bratje Nikolaj, Ivan, Lenart in Andrej Pecel (ät. 57). Znane 30 nekatere p 1 e m e n i t a- Ske rodovine, ki so t 15. stoletju imele razna posestva v Gorici ali pa v njeni okolici, tako n. pr. Attemsi (ät. 76, 77, 78, 79, 84, 86, 89), Bruederli (ät. 74, 78, 79), Rabatta (ät. 57), Thurni (ät. 57, 74), Prodolonerji (ät. 79, 84), Rihenberžani (St. 57, 74), de Postcastro (ät. 76), Or- zonci (ät. 89) in drugi Razen Gorice se v rečenih regestih navajaio tudi drugi kraji po Goriäkem, katenh pa tu ne bodemo naätevali. Ome- nimo naj le, da Izve»tja Muzejskega dru- ätva za Kranjako že 12 let izhajajo v Ljubljani. Vsak letnik ima po äest se- äitkov ter stane 4 K. Ne samo v letoänjih Izvestjih, temuč tudi že v prejänjih let- nikih je bilo priobčenih ve<5 sestavkov, ki bolj ali rnanj razjasnjujejo preteklost goriäke dežeJe in njenih posameznih deiov. temeljitih reform za vijalete v evropski Turčiji, na drugi ma pa primanjkuje ener- tije ter drobiža, dn bi izvol vse, kar se xahteva od njega. Diplom«tje ga vzne- mirjajo v enomer, a tudi Seih ül-Islam mu ne da miru. Nedavno je imel ta v držarnem svetu vpričo sultana nekako tak-le nagovor: „Kaj naj n^ki priöakujemo od drlave, v kateri so prazno džarnije, a polne pivnice. Turäke žene hodijo na prostem z nezastrtim obrazom, otroke nam vzgajajo nemäke in Iraneoske, po največ ix domovine pregnane odgojiteljice, naäi častniki in uradniki pa popivajo doma in celo v uradu. Alah je obrnil svoj obraz od nas in od tu do popolnega propada nuäe domovine je le en korak'1. Te besede so na vse napravile zelo vni- öevalen vtis. Njih prva posledica je znana stroga prepoved pijančevanja. Vsak urad- nik, kdor pije v javnem lokalu, izgubi siužbo. Vslftd tega se dornu tem bolj pije. V svoji veliki stiski se je sultan brzo- javno obrnil do kneza Ferdinanda in ga prosil, naj ga ne zapusti. „Skuäajva", pravi sultan, „odvrniti katastrnfo", ki preti od skupnih sovražnikov Turčiji in Bolgariji". Prebivalstvü prlih občia is trajev (üaljo.) Sodni okpaji, p_rebl^v0 .'^j| oböine in kraji , l890 , l900 ||M ___________________________________!j>cg SodnlokrijKobarid: 1. Breginj .... ( 1240 1272-f 32 Breginj . . . . I 656 679 -j- 23 Logje..... | 399! 394- 5 Robediäce . . . ' 1851 199 -f- 14 2. Drežnica ... 955 101214- 57 Drožnica . . . ; 3l7| 343-f 26 Jezerca . . . . , 69i 69; Koseč .... U9i 156|-f- 7 Magozd .... 133i 140-f- 7 Ravna .... 327i 304— 23 3. Idrsko .... 604 597- 7 Idrsko .... 5391 524— 15 Mlinsko ... 65! 73;+ 8 4. Kobarid . . . . ; 1163 1237J+ 69 Kobarid . . . . | 760 818 -f 58 Sužid..... ! 254 273J+ 19 Svino .... 154 146— 8 5. Kred..... i 13531 1380-f- 27 Borjana .... 479 532|-f 53 Kred..... 428J BS11— 47 Potoki . . . 184i 178,— 6 Staro Selo . . ; 2621 289-f 27 6. Livek..... ; 01 s| 596'— 16 7. Ljubuänje . . . ! 1544 1632;— 12 Kamno .... 439 413j— 26 Krn..... 173 175-f- 2 Ladri..... 2l6| 202 - 14 Ljubuänje ... H3l 115+ 2 Selce..... 61, 5l|— 10 Smast ... 261 279,-f 18 Vrsno ..... 281 2971-j- 16 8 Sedlo...... 809 816J4- 7 Homec .... 61 57|— 4 Podbela . . . | 240J 244 + 4 Sedlo.....; 300| 328-f 28 Slanoviäce . . i 208; 187 — 21 9. Trnovo . . . . : 309! 303 — 6 (Dalje pride.) Domače in razne novice. Imenovanje. — Avskultant pri tu- kajänjem okrožnem sodiäöu g. dr. Franc Bressan je imenovan za koncepista v ielezniäkem ministerstvu. Za „Šolski üom" so vplačali za mesec december p. n. gg.: prof. Bežek Viktor 2 K, dež. posl. Bolko Leopold 10 K, prof. Jakob Čebulnr 2 K, okr. Sol. nadz. Finžgar Franc 4 K, sodni tajnik Fon Joaip 2 K, sodni svetnik Gabriielöiö Mihael 2 K, J—k A. 2 K, notar Kavčič Josip 2 K, kaplan Kovačič Alojzij 2 K, odvetn. konc. Kovacič Srečko 2K, „Kro- jaäka zadruga" 20 K, kapian Ličan Josip 3 K, vadn. učitelj Mercina Ivan 2 K, prof. Novak Gustav 2 K, dr. A. N. Pappž 2 K, dr. A. Pavlica 5 K, kavarnar Pečenko Filip 3 K, rač. nadsvetnik Pirjevec Ivan 2 K, uradnik „Centr. pos.u Premrou Sve- toslav 2 K, prof Gvaiz 2 K prof. A. Šantel 5 K, kaplan Setničar Fran 2 K, vadn. učitelj Sivec Fran 2 K, vadn. katehet Tabaj Andr. 2 K, not. kandidat TVrkuc Ferdinand 2 K, trgovec Zornik J. 2 K, krojač Čnfer Franc 2 K. Naäe upravniätvo je prejelo: Bog- dan Reven 10 R, duhovnik iz okolice 10 K, Batič Valentin, kaplan v Tolminu 10 K, Murovec Ivan, dekan v Cerknem 20 K, Vidmar Ivan Nep. dekan v Bovcu 10 K, Franke Franc, vikar v Oseku 5 K (ravno toliko za „Alojzijeviäce"), za- morec v bralnem druätva v Oseku I K 20 vin. Predsedniätvu je poslai Ivan Golja, c. kr. sin. svetnik v pokoju 20 K. Vsem rodoljubnim darovalcem bodi iirečant iikr«na xah?«lt! ("ihu primerua prenUäljevanja. — Dr. Henrik T a m a čuti t sobi poklic, katerega mu pa noben razsoden ciovek ne priznava, da hoče nam goriä- kim Slovencum narekovati, koga naj si izberemo za svojpga voditelja. Pred par leti in dokler je njemu tako kazalo, bil je dr Tuma mnenja, da bi niorala v na- äih občinah duhovačina prevzeti nekako vodilno ulogo. Ko se rnu je pa ta zame- rila, ker je prehitro spoznala, kam pes taco in ili, zaöel je proti nji najodurnejäo gonjo in odreka ji danen vsnko pravico vtikati se v naše javne zadeve. Zdaj pa nam hoče ta rnož diktirali nove vnditelje. Ti pa rfo naäi ljudski uöitelji. Dočim se ni ta mož do pred par leti prav malo ali čisto nič brigal za naäe Ijudske uc'i telje, potezati se je začel vzadnjem času z nenavadno vnemo za nje ter naäel je v njih jedino prave reäitelje in voditelje našega ljudstva. To ae jo posebno poka- zalo pri razpravi o zboljAanju uOiteljskih plač, ki se je vräila v zadnjem zasedanju naäega deželnega zbora. Dočim so se učitelji zadovoljili i naörtom znkona, ka- terega je izdelal dotiäni äolski odsek hotel je dr. Tuma cek> preko želj učite- Ijov äe za rnnogo poviäati njih dohodke. Odkod izvira vendar ta prevelika skrb dr. Turne za naäe uöätelje, ko je bil it dr. Tuma äe pred par leti mnenja, du so naši učitelji dovolj plačani in da ni sploh potreba, da učitelj vsak dan je meso. Tudi o izobrazbi naäih učiteljev ni im<>l dr. Tuma äe prert par leti posebno ugod- nega mnenja, tločim jih danes v vsakem oziru povzdiguje v deveta nebesa, ter jih hoče po vsi sili postaviti naäemu ljudstvu za voditelje. Ali propričani smo, da bi bil dr. Tuma koj jutri drugega mnenja, ako bi ne boteli učitelji več ple- sati, kakor bi jim on godel, ter da bi bil on prvi, ki bi v tem slačaju glasoval zo per poviäanje učiteljskib plač, čea, kje naj vzame naä ubogi posestnik denar, da bode zamogel premagovati doklade, ka tere mu bode provzročevalo to poviäanje učiteljskih plač. Kričati in grmeti bi začel dr. Tuma po kmetskih shodih, katere bi prirejal v ta namen rekoč: Podlaga slo- venskega naroda jeslovenski kmet. KmeČki stan je zaradi tega za nas Slovence naj- imenitnejäi in za to nikakor ne gre, da bi se tako imeniten atan, kakor je za nas kmečki stan, gmotno uničeval, da se zboljäa stanje drugega stanu, ki jf»/a nas Slovence manj važen od krnečkega stanu. Tako, pravimo, bi rohnel in kričal dr, Tuma po kmetskih shodih, ako bi ljudski učitelji, katerim pripisuje danes v>dilno ulogo med naäim ljudstvom, ne hoteli plesati, kakor bi jim on godel. Mi seveda stojimo v tem pogledn gled6 voditeljstva našega ljudstva na vse drugem staliäcu, kakor stoji dr. Tuma, ki ni hotel in noče nič drugega nego sam priti do voditeljstva, kntero je hotel najprej doseči s pomočjo duhovačine, a ko to ni šlo, vrgel sejena učitelistvo, katero hoče porabiti za to, da se po njegovem hrbtu spleza na ono mosto, po katerem tako vroce hrepeni. In so ne straäi pred nobenim aredstvom, naj bi bilo to äe tako usodepolno za naä narod, da le doseže svoj cilj. Plcsiia vaja v Goriäki Čitalnici se bode vräila v soboto točno ob 8. zvečer. Vipavska železnica. — V kratkem dobimo na vipavski železnici äe jeden tretji vlak, ki bode odhajal iz Gorice v Ajdoväcino okolu poludne. Bohiiujska žeieznica. — Danes se dovräi politični obhod bohinjske že- leznice in sicer na progi od Podbrda pa do ŠI. Petra. Postaja pri Sv. Luciji se bode irnenovala sv. Lncija - Tolmin in železniaki kolodvor pomakne se bližje k sv. Luciji nego je bilo namenjeno v prvotnem načrtu. Druge postaje do Podbrda pa bodo Podmelc, Grahovo. Huiajužna in Pod- brdo. V soboto se je vršil politični obhod v Solkanu. Solkanci so zahtevali, naj bi se v Solkanu napravilo postnjaliäce za osebe in pa nnkladaliače za tovorno blago. To proänjo so podpirali v imenu gozd- nega erura tudi zastopniki lukajänjega gozdnega ravnateljstva. Upati je, da se ustreže ti opravičeni želji. Pri Občinah so že začeli delati predor. To delo sta prevzela biväa podjetnika vipRvske železnicfl. Dela za zidanje železuice preko Karavank bodo oddana äe ta mesec. Kmalu začno potern zidati tudi progo. V pretioru delo hitro napreduje. C. kr. kmetijska družba. — V nedeljo se je vräila v novih prostorih c. kr. kmetijskb družbe goriäke dopolnilna volitev petih odbornikov v centralni odbor in sicer za skupino mesta Gorice in za goriäki gndni olrraj. Izvoljeni so bili gg.: Prof. Cebular, Jakončič Anton, Klnnčič Anton, Mervic in dr. Tuma. Do- sedaj so bili iz te skupine voljeni samo ltalijani. RazSlrjenjeartiler jske vojašnice. Artilerijaka vojaänica 9^ vizširi äe zaje- denkrat toliko, kakor , ¦ daj. Vanjo ho- čejo spraviti vse ätiri tu nahajajoöe se baterije, ki se s časoma pornnože še za dve. Opeka mu je padla ua glavo. -— Ivan Sardon iz Orehovelj, stnnujoč na goriäkem gradu, opravlja tezaäka dela pri popravljanju neke hiäe v Glediäki ulici. — V četrtek je vzdigaval opeko. Pri tej priliki pa mu je padel z visoöine kos opeke nu glaro ter ga tako moOno ranil, da so ga morali koj spremiti v boiniänico. „Viiiarsko in sadjarsko druStvo /a Velikr Zabljo in Dobravljc v Vel. Žnbljah" bode imelo dne 25. t. m. ob 2 in pol uri pop. svoj I občni zbor s sledečim dnevnim redorn : 1. Poročiio predsednikovo; 2 Poročilo tajnikovo; 3. Porocilo blagajnikovo }} 14. pr. točka a ; 4. Vplačevanje udnin § 6. pr., točka b ; Tj. Morebitni vaprejem novih ölanov ü Popolnitev odborH jj \'j in 14. pr, točka h in (I I. stav.; 7. Poroeilo o brezobrest nem posojilu ; 8. ttazni prediogi in na- sveti. K obilni udeležbi vabi od bor. Itazpls liatučaja za en Stipeadij iz ustanove Franca Ulzmana v letnem znesku 570 K za dijake srednjih ati viäjih Sol, iz rodbine obitolji uatanoviteljeve, eventuelno za take, ki so pristojni v ob- čuii Tornaj, ali v občini Laniače in končno za dijake tržaake okolice. Proänje je predložiti do 15. te- biyvarja 1903 c. kr. namestniätvu v Tretu. Natanönejäi podatki se pozvedo na c. kr. namestniätvu, na c. kr. okrajnih glavarstvih v Sežani in Kopru, na raestnem magistratu v Trstu, v občinah Tomaj in LaniäOe ter od ravnateljstev srednjih Sol. Družba sv. Moliorja. — Bliža se čas, ko bo treba odposlati udnino za družbo sv. Motiorja v Gelovec. Prosimo vse dosedanje ude, naj zvesti o^taneji in naj poskrbijo, da äe drugi pristopijo. Udnjna iznaäa 2 K na leto. V Gorici se udnina plačuje pri g. cerkovniku Jos. Č i g o n u v stolni cerkvi. Grozna nesrec*«. — V petftk je $Ia Ana Perhavc, stanujoča v ulici del Rivo ät. 12, v novo luko po opravku. AWpo- toma je naletela na nekaj raztre^ene kave. Videča druge ženske, ki pobirajo po tloh, se je tuai ona sklonila, ali — zadnjikrat v svojem življonju. Ne pazeča na želozniake vozove, katore tam vedno premikajo, je reva priäla pod tak voz, kateri jej je odtrgal obe nogi pod kole- nom. Vsled silnega adtoka krvi je takoj nastopila smrt. Truplo ponesrečenke so prepeljali v mrtvaänico pri sv. Juäta. Zlat denar ki je pri nas od me- seca septembra v prometu, znaäa do danes vrednosti 245 47 milijonov kron v komadih po 10 in 20 kron. Vrnilo .se je tega denarja v bla^ajne 11617 milijonov kron; torej ga je v prornetu äe 12957 milijonov kron. Nadobudna mladiua. — V petek so dijaki VII. razreda ljubljanske realke izostali od pouka, ne vedoč, da se aka- demična svoboda začenja äe le po raaturi. Za obrtnlke. — Trgovinsko mini- sterstvo je izdalo poročilo o pospeäevanju malega obrta v i. 1901. Na razpolagp je imelo okolu 600.000 K, posamezne de- žele ter trgovske in obrtniäke zbornice so prispevale nad 400.000 K. Na Dunaju se je vräilo 98 mojsterskih kurzov, ka- terih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo 200000 K podpore. Izven Dunaia je bilo v 124 strokovnih kurzih brezplačno poučevanih 3329 obrt- nikov, več dmgih kurzov je vlada z de- narjem podpirala. Raznim obrtniäkim za- drugam je trgovinsko mini^terstTo dalo motorjev, stroiev in orodja za 780000 K, posojil 150.000 K, podpirala je 158 obrt- niäkih razstav. Po posredovanju trgovin- skega ministerstva so mali obrtniki za armado oddali raznega blaga za 860.000 K. — Koliko podpor so dobili slovenski obrtniki, nam ni znano. Državna nagrada učencem glasbe. — Nau^ni minister je določil letno na- grado 1000 K iz državnih srödstev za učence vseh konservatorijev in glasbenih Sol. Prva nagrada se podeli že tekoöe leto. Prosilci za to nagrado rnorejo biti le učenci zadnjega leta na imenovanih zavodih in njihove kompozicije morajo biti plemenitoga zadržaja kakor: opere, operni deli, oratoriji, sinfonije, overture, koncerti a orhestrom in dvorni glasbeni izdelki večjega sloga. Vsak pro- silec sme predložiti le jedno svoje delo in je mora poslati nauönemu ministeratvu do 31. dec. vsakega leta; podelitev na- grade se vräi meseca julija naslednjega leta. Z ozirom na to pa je dovoljeno vložiti za tekoče leto proänje äe do 31. BUŠca. Zuačajen učltelj. — 0 uöitelju Mediču, ki je pri zadnjih občinskih vo- litvah v Jesenicah na Gorenjskera volil z Nemci piäe „Sloy. Narodu da je v Ljubljani Slovenec, nu Savi Nemeö, v sarovžu klerikalec, a v gostilni liberalec. Vpraäamo kake značaje naj vz^aja tak učitelj med našim Ijudptvom. Srednjjc&olstvo v Avstrlji. — V Avstriji je v tekočem šolskem lelu 219 gimnazij; od teh je na Kran jskem f>, na Štajerskem 9, na Koroškom 3 na Pri- raorskem 7. Realk je v Avstriji 213. Vseh dijakov na «vstrijskiti gimnazijali je bilo začetkom tekocega solsk«'Ka Iota 75 768. od teh je na Kranjskpm 172« gimnazijcev, na Štajerskem 2782, na Koroškem 950, na Primorskein 3244. Hoa'cov j<> v Av- vitriji ob istcm času bilo^ 39.923. in nicer na Kranjskem 634, nn Štajerskom 1116, na KoroŠkPfi 331 in na Primorskom 1727 Vaeh srednjeSolcov v Avstriji jo toroj 116691. greunja sola pripnivnica za dluriii^*'- Bnisko dožolno nadsn- dišee '^c'e diurnisU mat uranla proti dnevni plači 2 K 00 v. Nad to avstrijsko posebnostjo vlada v prizadetih krogih v<>Jiko cgorfenj". Velik požnr. V znani noriänioi Keldhol" v Gradcu je nast;tl vöeraj velik požar Smrt v jnhalnici. — V Gradcu je v nrtilerijski vojaSnici konj topničarja Kr. Keiehela lako sunil v trobuh, d* je na inpstu umrl. Zveza slov. Sfajerskih učiteljcv in ulitcljir. — Tako s« irnenuje novo društvo katero so osnovali rrn Štajor^kom slov. učitelji in učiteljice. To drušUo so j> postavilo na strogo narodno staliače. Dosodaj so obstajala na Štajorskom okrajna ucitcljska drušlva, ki so odpo- Siljala svoje odposlanee k ..Lehrer bundu" v Gradoc ; odsiej so pu to ne bo več godilo ker inia to novo druStvo po svojih pravilih narncn baviti se z vscmi vpra- ^Huji slovenskili uOitoljev in ucite'jic na Štajorskern. Xaroi'ila na novi carlnski tarif. — Dvorna in državna ti-karna vabi vso industrijske in gospodarske korpnraeije, naj so naroče na novi carinski tarif za ceno 30 v izvod, ki so bo pri njej do- bival takoj, ko ga vlwdi predložita juirla- mentoma. Ob enom naj so takoj prijavi število za žoljenih izvodov. V knjigi bodo tudi primorjajoüe tabe'e mej sedanjirn in prejšnjim carinskim tarifom. Posledice lažiijivih casnikarskili porolll. — Zadnjič so po dunajski ži- dovski „Oo.slerr. Volkszeitung" razni listi pnsneli vest, da je soprog nadvojvodme Stelanije, grof Elerner Lonyny zapustil svojo s^progo, ker je spoznal prevoiikn socijalno razliko med njo in seboj. Ta vest je bila zlobna izmiäljotina poroče- valca omenjenega lista Zilaj je pa grof Lonyay poslal Intu svojega zastopnika s pretnjo tožbo. Uredništvo lista je hitro stisnilo rep in obžaluje zmoto. Djstavlja pa, da je oseba, ki je bila zraožna one laži, vredna vsega zaničevanja, tako da bi bilo pod častjo zasledovati jo sodnij- sko. -— Ta dostavek se da prav dobro porabiti za izvestne osebe v Gorici. KomedlJA v poslauski zborniei. — Kakor je znano, so ceäki radikalci v zadnji seji govorili izključno le v ceäkem jeziku, katorega podpredaednik dr. Kaiser prav nič ne razume. Navadno so ae na- hajali v zborniei oni sami, drogi poslanci bili so pa v koridorjih in po bufetih, kjer so dremali, popivali in tarokirali in so prišli v zbornico le ko je bilo treba g!a- sovati. Na ta način govorili so češki po- slanci kar se jim je zljubilo ter uganjali burke po svoji volji. Tako se je pripetil nek smeäen slučaj, ko je govoril posla- nec Kubr. Med njegovim govororn okolu jedne ure popolunoči prikažese v zbor- nico njegov tovariä poslanec Fressl. Ko ga Kubr z^igleda, obrne se proti njemu ter ga nagovori tako-le : Hvala Bogu, da si vendar jedenkrat priäel, dragi moj prija- telj. Konr»j sem te čakal. Dokler si ti pri mem", sem gotov, da se ne posreči prod- sedniku, da mi odvzame besedo. Ako začneš ti razbijati s pokroveki po pultu, je vspeh gotovn izdatnejši, nego ga do- aežem jaz s svojim govorom. Opomniti je treba, da je Kubr nasproti Fresslnu, ki je majhen možiček pravi velikan Po- tolaži se potolaži, mu odgovori Fressl. Ne boj se za me, jaz že slorim evojo dolžnost. Navzqci Cehi smejali so se na ves glas. Podpredsednik dr. Kaisor, ki ni ničesar razumel, gledal je ves osupnjcn okolo sebe. Potem pa vpraäa Fressl Kubra: Ho^eä li erne kave? N«, mu od- govori ta, jaz pijein vodo. Povej mi raje, kaj naj g< vorim; saj ne vem več nič po- vedati o zavarovanju. Govori o zavaro- vanju predsednika, mu odgovori Fressl. Pustimo ga pri miru, sajjedober človek, odgovori Kubr. Govori pa o zavarovanju parlamenta, mu reče Fressl. A kaj 9e, odgovori Kubr, saj ne bi takega zavaro- vanja hotel prevzeti noben zavarovalni zavod. Naä parlament je itak na smrtni postelji. In tako pogovarjala st« se ta dva Dfialonna ol>^_. ' » ... nista naveličala in je na to začel govo- riti drugi govornik. — Ali ni to Hetno ! Ockle, ki je tri incHcce spalo. -- Na kliniki psihijatra dr. Wagnerja na Dunaju, se je zbu 'ilo te dni dekle, ki je Hpalo tri rn^sece. To dekle se irnenuje Borta Fischer in je h*i nekega ogrskega trgovca. Proneäeno je bilo na k'iniko dr. Wagnorja dne 16 oktobra 1902. Med dolgirn spanjem sta žila in sree bila po- polnoma pravilno. Ako so pa vb; K, rn. marca v :>1 slučajih 52fi K, rn. aprila v 31 slucajih 360 K, m ruaja v 47 Hlučajih r>62 K, junija v 50 slurajih 604 K, rn. julija v 14 slnčajih 220 K. — Pro- silcev je bilo 78 in sieor: 32 juristov, 31 lilozosov, 4 rnedicinci, 2 tohnika, 2 akad. kiparjit, 3 agronomi, 1 eksp. aka- dcrnik, 1 slusatelj v tehn muzeju Po kronovinah j»; bilo: 40 iz Kranjske, 28 iz Stajcrsko, S iz Primorskc, 2 iz Ko- roäko. Po stana svojih stari.^ev bilo je snis»v kmeok'ga stanu 30, delav«;iptu, iznaäel serum proti tej strasni bolezni. Strokovnjaki v zdravil- stvu so rnnenja, da so bih njegovi uspehi v Kairu izvanredni in da je Chanteme- sov serum najzanesljivejo zdravilo zoper t fu*. Simtonosna igra. — V Ameriki go imeli nevaren sport z iinenom „Foot- ball" proti kateremv äe je začel prari boj. Pn W'j igri, ki je nekaka orjaäka težka žoga, ie pognilo v treh meseih 17 oseb 4U jib je ostalo pokvarjenih za celo življenje, a čez 300 je ranjenih! Boj proti alkohollzmu ua Nor« ve&kem. — Že dosedaj so bile na Nor- ve3kem postavne določbe naperjene proti pijančevanju jako stroge. S prvim janu- varjem t. 1. pa so se določbe lzdatrio poostrile. Pri odmerjenju laioi zaradi zločinov, prestopkov itd. je bil dosedaj olajäevalni moment, ako se je kdo zagreiil v pijanosti. Odsiej naprej pa bode vsakdo, ki zagresi kak zločin ali pa kak prestopeh; v pijanoati, äe hajäe kazaoran, nego ako bi to storil v treznem stanu. StariSera, ki so pijanci, se odvzame odgoja otrok. Železnice ne smejo prevaiati pijanih ljudi Na zelezniäkih postajah ne smejo nikjer prodajati žganja. Prodaja žganja je država monopolizirala. Najypretnejs» žepna Utlca ua svetu. — Iz Moskve poročajo: Vsled ovadbe nekega visokega tastnika, kate- remu je bilo mej vožnjo iz Petrograda ukradenih 17.000 rubljev, je policija na tukajšnjem centralnem kolodvoru are- tirala izredno elegant, krasno damo, ki je potnikom dejala, da je kneginja Cet- verdinska, katero je pa polieijski komisar na podlagi fotograiij spoznal za nena- vadno elegantno mednarodno žepno ta- tico Leokadijo Kral, rojeno Varžavko. Leokadija Kral je vedno na potovanju, vozi se samo v kurirnih vlakih v prvem razredu in se vedno predstavlja za vi- soko aristokratko. S svojo lepoto omaini mnogo moäkih src. Njena spretnost pri žepnih tatvinah je nepopisna. Evropska policija jo pozna kot najspretnejäo žepno tatico, kar jih je sedaj na svetu. Dolgo časa jo ni policija mogla dobiti v pest. Ko je kra«na Leokadija Kral videla, da ne more veö polieiji uiti, se je v preis- kovalnem zaporu obesila. Pumaujkauje konj v lndiji. — „Con^ular-Correspondenz"» list za trgov- ska in obrtna izvestja konzula naäe dr- žave, poroča, da je v lndiji veliko po- manjkanje konj ter dd so konji ondi zelo dragi. Zaradi tega priporoča naä konzul prizadetim krogom v Avstro-Ogerski, da se pobrigajo za to kupčijo ter pošiljajo svoje konje v Indijo. Avstriiski konji so posebno izvrstni, zaradi oesar so tudi Angleži za Afriko najrajäi kupovali naäe konje. Ne ve se pa — in to je treba do- staviti — ako ne obstoji v nameri dobiti mnogo konj v Indijo, namen, da se Indija Kftj §e bo zgodilo v letu 1 Ki- tajski in lndiji. V rnarcu bodo vojna v Algiru. \r apnlu so odknjojo novi zlati in dijamantni ruenee inora pred draž- bo položiti 10°|0 varseiüe. Delo se odda oneinu, ki da najugoduejso ponudbo. Dražbeni pogoji. načrt in troskovnik so razpoložeoi na ogled v občinskem uradu v Biljani. Županstvo v Biljani 16. jan. 1903. SfiligOJ, župan. 15"'. pod navadno ceno razprotlaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica. Gosposka uiica 7, vse zimsko blago, kakorn. pr. krp«ru» volnpne šerpe, rote, poddblekf», vsakovrstno Jaeger- perilo, rokavicp. nogavice, blu- sp, volno, kožuhovino, zimske rfvljo ild. — Nikdo naj ne samndi te lepe prilike ea cent nakup! Pisapuiške ii ik potrebšsiine^ raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvem* knjige . . ,. od—24 v navgor Žepni nožiči.....„ —%50 „ „ Mnäniöki za denar . . „ —'20 „ ,. Tobačniceinsmodrtnice „ —'80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . „ -50 „ Papir: piscm^ki 100 pol „ —60 „ „ „ uraden bH 1000 pol „ 6— „ „ za maslo ovijati kilo „ 140 „ „ „ zacigaretelOOsnop. „ 220 . „ Posetnice s tiskorn 100 „ 1*20 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po cmii „Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu nave 2 i po "JtX) Km /. o p r a v i I M i m i d <¦ I v I i po '1 K. Otvarja cManoin tekoii' raiiinc, katort' obrt'stujt> po dogovoru. Za nala- ganje in vradanjf so na razpolago po- iožnici» c. kr. poštue hranilnico, tako da je nio^oče poslati denar broz poStnih '¦¦ slroäkov. Uradne ure 90 vsak delavnik od8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudl popoiudne od 2-4 v ulici Vetturlni 9. Ivan Bednarik priporoc-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Podpisani priporoča slavnemu ob- činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lid-ne moke iz Majdičevega,mlina v Kranju, nadalje i \ tudi raznovrstne pijače na i primer ¦ a n c o s k i Cognac, pristni | kranjsk. injevec, domaci tropinovec, j fini rum, različna vina. goršice (Senf) i Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove \ užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- \ stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič y Ilirski Bislrici, tor drugo v to stroko ppadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. j Z odličnim spoštovanjem J Josip Kutiii, | trpovec v Semeni^ki ulici h. ätv. 1. (v In^tni h\$'\.) Mladenič leßega obnašanja v se&ansketn okntju, sposestvom z>rednim nad J* tisor krott, obstojecim iz hi- $e, njiv in trarnikov, ze/i se se- snaniti z dekletom lepe suna- njosti, is poštenv kmetske dru- hine, ki ima štiri do pet tisoč kron gotovine in veselje voditi kmetijstvo v zensko področje spadajoča dela. Prednost ima jo one, ki swe ßristariiih na de- seli. Leres tie ßonudbe, eeje mo goee s sIiA'o, naj se pošljejo na upravui&tvo „Gorice" pod na slovotn: „Resna ponttdba". t Krojaška mojstra | Cufer & Bajt f v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 f v hiäi K. Jerne.ja Kopača p izdelujeta y. vsakovrstne obleke zsl moZke f po meri, bodisi fine ali pa | priproste. , Priporočata sesvojirn rojakom ) v Gorici in na deželi, posebno pa . ö. duhovščini za obiina naročila. Anton Pečenko Vrtna ulioa 8 (iOKK A Via Giardino 8 pristna bela in Lrna vina is wipawskih, furlan«kih, . briakih, dal- > matinskih in * isterskih v i - nogradov. Lruamvijii iwi iKixii in razposilja po zt'Itu- .lici na vsc krajc avstro-cp<>rsko mouarhije t »odih od f)(? lilrov naproj. Na zaht<>vo pofiilja tlllil IIZOIVO. Cene zmerne. Postr«2ba poštena. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duf.ovačini in slavnemo občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi j isterako in dalmatinsko. Petrolej v zaboju ! Sladkor raz^e vrste. Moko ät. 0, 1, 2, 3 , 4, Ö. Več vrst riža. Miljsveče prye in ; druge vrste, namreč po V, kila in od 1 i funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & j Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe ; sv. Cirila in Metoda. Aloka iz Majdičevga j mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v j Ajdovščini. Vse blago prve vrste. i Po poäti se razpošilja v zabojčkih j najrnanje po 6 K«. na vse kraje. | Peter Drasöek, ¦ trgovec jedilnega blaga v Gorioi, ; Stolna ulica Št. 2. I rriporoca se p. u. olxMu- I stvu v Gorici in z dežele. | Prodaja kaviuo prirneso, sladkor, miio, slanino, riž, ¦ maslo surovo iu kuhano, | olje, rnoko iz Majdieevih I mliuov iu vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Sto.na ulica St. 2. Prodaja stroje tudi t na teden- ske ali mesečne i obroke. Stroji so iz prvih ! tovarn ter j najboljše, kakovosti ! Piiporoča se slav. občinstvu. mr TISKA: brošure * ... ¦ v. * * # ¦ diplome trgovske račune cenike >: * * ,K. * vabila na karton x. * ^ in na papir sprejemnioe * * * x za društva pisma in zavitke 8 flrmo * # * # * * * * * ¦ etiketo za vsakoršno * # ***** porabo plakate ^ * * * # v raznih barvah * „, * in velikoati i. t. d. „Jwodna Jiskarna" m m * * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * * je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence © © @ © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in drugre urade na raočnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ««®(*t«s$® tolminske sole mm®m®iB®® TISKA: -^y + * * * pobotrtioe račuuake sklepe K. liöne tiskovine za industry o * # * * * * trgovino in obrt ***** * ¦ ¦ * posetnioe razne velikosti * * + * * in obliko z zavitki * ¦ * * * * * * zaroönice in poroönice « ¦ + * v elegantnih škatljah ***** ter oamrtnioe v * raznih oblikah i. t. d. TISKCi -^© ^.GORICO' kl Izhaja dvakrat na tcden ^ v dvch Izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K v cetrt leta 2 K >j if*T' TISKA: BPKM LISTs kl Izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj prcmožne celo leto 3 K