PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIV. Št. 94 (6987) Cena 60 lir____________ JOHNSON IMA TEŽAVE S SVOJIMI SATELITI Nadaljuje se iskanje sedeža za stike med ZDA in Severnim Vietnamom Pakistan in Madžarska sta sporočila, da sta pripravljena sprejeti na svojem, ozemlju predstavnike obeh držav - ZDA so predlagale se drugih 15 mest - Senator Mansfield o nesoglasjih med Johnsonom in Ruskom WASHINGTON, 18. — Zvedelo se je, da je ameriška vla- Prtnr !• " moreDItn,n seaezev za | Viptl,av ja'ne razgovore s Severnim \ «prS^n?.m' Doda) ie' da 30 ZDA i janurav^ene začeti stike in poga-* brplr j*? konec vojne v Vietnamu K odlašanja*. n Bušk izjavil, da če Ha- ? bite všeč pet mest, ki so jdh - ■tnA predlagale (Ženeva, Novi langun, Viemtian in Džakar-n%1 ^J^ameriška vlada pripravlje- It razgovore v kakem < (it “|®stu. Nato je izjavili, da so 9f kpv ^Pripravljene udeležiti se sti-H stanLlrf-0! ko bosta ameriška predrag rica Averell Harriman in Cy-JaPoti»?5ce lahko obiskala Cejlon, ; pgj“®ko, Afganistan, Pakistan, Neli žen r1 .Malezijo. «Ce druga stran jt 'Javai o kraj v Evropi, je nada-i# stati „ Rusk, smo pripravljeni se-,ii z nl° v Italiji. Belgiji, na ri Prerit m v Avstriji. 'L K& da so ZDA vojaško pri-vsak list, kaže. ,» touviiLj? ~w P' Pi8T J7?a .na bojišču za vsak pri-A J® naJLlzJSve- dodaja list, kaže-x t'apa)w8d ZDA nadaljevati svojo J 'h uJČr™? Politiko. Voijna dejanja , ^^novaln« hMAHp 7.DA kaže- 3"» e? it dovaine besede ZDA kaže- 1,1.......... jo, zakaj ameriška vlada namenoma odlaga začetek stikov s sever novietnamsko vlado, čeprav so že ustvarjeni pogoji za ta sestanek Moskovske «Pravda» pa pravi, da ameriško zavlačevanje ustvarja domnevo, da je Johnson podal izjavo o delni prekinitvi bombardiranja samo v demagoške in propagandne namene. Moskovske «Izvestija» pišejo v zveza z Johnsonovim sestankom z južnokorejsldm predsednikom, da je šlo za razgovor, ki zaskrblja vse tiste, katerim Je pri srcu mir. Ameriška propaganda, dodaja, list, skuša prikriti, da sta govorila o južnokorejskih naporih, da bi pre- j j.u. — (.»cuciu se je, ua je aiiierisaa viu- hi pred'aSa'a Severnemu Vietnamu nekaj novih mest, kjer lahko bil sedež pripravljalnih stikov med ameriškimi in v ern°vietnamskimi predstavniki. Kakor so uradno sporočili 1 pakistanski prestolnici, bi bila pakistanska vlada priprav-jena organizirati te stike v svoji prestolnici Ravalpindiju n Y aakem drugem mestu. Uradni ia, j tavnik P^istanske vlade je iz-bju*’ da je pakistanska vlada doga a,idanes od ameriškega državne-p ,dePartmaja vprašanje, ali bi bil svn' 8n Pripravljen organizirati na , Jem ozemlju razgovore. Dodal lip da so odgovorili, da bi rade vo-- orSanizirali razgovore. To je pr-l da se Pakistan omenja kot . J. kjer bi lahko bili pripravljal- 1 razgovori. .Madžarska vlada pa je sporočila, nože rade v°lje sprejela v Budim-^sti predstavnike ZDA in Severne-j Zv„ Vletnama za navezavo stikov v rnnfi1 z Vietnamom. V svojem spo-stv;i HJ?navTia sovjetska vlada ču-skim ??iidarn°sti s severnovietnam z in* Judstvom, z njegovo vlado in j ,J“znovietnamsko osvobodilno fron-1 Pozdravlja junaško borbo vi- I su.rnskega ljudstva proti amen , akan>u napadalcu. ^ashingtonu je predstavnik vorin6®3 tajnika OZN zanikal go ri/ Pe; da je U Tani predlagal Pada i nSedez razgovorov. Dodal je. j so bfi Pariz gamo eno od mest, ki Tanta omenJe.na med razgovori U I marin s severnffvietnamskimi in a-javii; P3 Predstavniki. V Parizu so ! snivti' da se 1)0 U Tant v noči med j 'n nedeljo ustavil v Parizu. f začela* bo v Te,leran. kjer se bo ;! človp^^ridnarodna konferenca za 1 državni tajnik Dean > jaVi] I® na tiskovni konferenci iz-I sp?-n;mdalt.so ZDA predlagale nov 1 hr;_^n. 15 morebitnih sedežev za prečili začetek pogajanj med ZDA 1 tega je namen bombardiranj pod- in Hanojem o prekinitvi ameriške ga bombardiranja. Predsednik Johnson je prispel danes iz Honoluluja v Kalifornijo, kjer se je sestal z bivšim predsednikom Eisenhowerjem in je nato odpotoval na svoje posestvo v Teksas. Te dni nadaljujejo ameriški bombniki «B-52» bombardiranje brez prestanka v dolini Šau blizu laoške meje. Bombardiranje je eno najbolj silovitih v sedanji vojni. Pravijo, da je tu najvažnejše in najmočneje utrjeno oporišče osvobodilnih sil. Sinoči in davi so ti bombniki izvršili deset napadov. Vsako letalo lahko prevaža 30 ton bomb. Zatrjuje se, da se tu končava tako imenovana Hošiminhova steza, po kateri dobavljajo ves potrebni material osvobodilnim silam v Južnem Vietnamu. Računajo, da je na področju okoli Hue 60.000 vojakov osvobodilne vojske. Poleg muiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii UDAR JE IZVEDEL PODČASTNIK ROGKRS Vojaški državni udar včeraj v Sieni Leone Od marca lani so vladali le višji častniki, sedaj pa so oblast prevzeli podčastniki, ki so sestavili eprotiokupacijsko revolucionarno gibanjem FREETOVVN, 18. — Danes Je prišlo do upora vojaških sil Sier-re Leone in do državnega udara proti predsedniku in podpredsedniku »nacionalnega sveta za refor-me». Oba predstavnika vlade gen Andrew Juxon-Smith in William Leight st« v hišnem zaporu. Udar je s pomočjo vojske izvedel podčastnik Rogers, ki je preko radia v Freetownu najavil upor proti Juxanu - Smithu in njegovi ((kliki, ki je bila bolj sprijena kot civilna vlada, ki jo je zamenjal.« Podčastnik Roger je z radijskega mikrofona najavil odstavitev vojaške vlade in sestavo ((Protikorupcijskega revolucionarnega gibanja«. že leto dni je biio precej nezadovoljstva v vrstah vojske. Plače so bile slabe, življenjski pogoji tudi, manjkale so uniforme in dru. go. Nejevolja je bila v zadnjem času še večja, ker so se višji častniki bavili izključno le z vladanjem. V Sierri Leone so namreč od marca lani vladali le višji častniki. Državni udar so vojaki izvedli po zmagi opozicijskega lea-derja Siako Stevena. Zaradi polemik so višji častniki razpustih politične stranke, preklicali ustavo, odstavili glavnega guvernerja Sira Hemryja Lighfoota Bostona in a-retirali vse politične voditelje. Tedanji polkovnik Juxon-Smith (ki je bil kasneje povišan v generala), je sestavil vojaško vlado, februarja letos pa je Imenoval odbor, ki bi moral pripraviti povratek države k nevojaški vladi. V zadnjem času Je prišlo do spora med generalom Smithom in polkovnikom Blackom, ki je očital predsedniku sveta za reformo, da ni pripravil vse za Sierro Leone potrebne in nujne reforme. Do sedaj ni nobenega podatka, iz katerega bi se dali sklepati, da Je polk. Black vodil zaroto. Do upora je prišlo v vojašnici v Daruju, nedaleč od glavnega mesta. Diplomatski viri govorijo o streljanju in o plenjenju po ulicah Free-towna. Radio Sierra Leone je javil, da ZASEDANJE KD, DANES PA PRI Priprave volilnih programov strank : Longo o italijanskem političnem položaju Uslužbenci ACI stavkajo 24. m 25. aprila j, ^Dvt, 10 . I Medani * Danes se je pričelo fl’ I1? katj,6 vsedržavnega sveta KD, so prisotni tudi tajni- t>’ l3 katero vsedržavnega sveta KD, i fl fedPrnet?. 80 Prisotni tudi tajni-* J ln ki . ,aciJ. poslane' in kandidati L ** prjL '’avnava program stranke ^ ? ra2loy||d?Je ,v°htve Program je 1 J6 v2tr„. taJnik stranke Rumor, ki leveuo na nadaljevanju politi- 0<\ s LrnHetltra' kar pa je p0Ve' a ' Rjmoadlcl0naln° politiko stran-a da je Ki,r ,e. v tej zvezi podčrtal, /I Pred iPvj Pričela z reformami še 1,0 ar® za L-01 centrorr. odnosno, da Un *°ns,antno politiko KD. I ,nadaljuje v reviji «Rina 'Sa n fvnavo notranjega poli I IS?** Irdii. ja ln pravi- da nis0 j i !J° noho,,tv® da komunisti ne nu-P|J' če« a6 ahernat'vt levemu cen IIj ,n,ke hf>na obstajaj' globoke ideo- $ f'a L rariik< i^ingi je ugotovil, in Ji tern Pronvsem za pre-'rillisti ,,da s9d“lo'anje med ko-1 siicialisti nikoli ni po- li * 'vsze S vsem prenehalo. Glede katoličanov pa pravi, da je njih položaj kontradiktoren in da ni mogoče govoriti o enotnem stališču. Volilni izidi bodo bistveno vplivali na na-nadaljnji razvoj, zaradi česar je Longo dejal, da je treba doseči poraz KD in levega centra. Jutri se bo pričelo zasedanje PRI, ki bo posvečeno programu stranke. Ministrstvo za promet je sporočilo, da bodo volivc. uživali velike popuste, da se bodo lahko z vlaki in ladjami odpeljali v domače kraje na volišča Popusti znašajo za znotraj države 70 odst cene vozovnice, za izseljen« pa so vozovnice diugega razreda zastonj, prvega 1 azreda pa imajo 70 odstotni popust. Uslužbenci AC1 bon* stavkali 23. in 24. aprila ker mso bila rešena razna vptasanja prvenstveno normativnega značaja. so po državnem udaru in aretaciji častnikov na vladi, sestavili svet 14 oseb, ki bo vodil državo. Svetu bo predsedoval narednik vodnik Patrick Gordon. Po nekaterih vesteh naj bi bil v Gvineji, vedno v lesnih stikih z uporniki, polk. Joh.i Bangura, ki so ga februarja lani aretirali pod obtožbo zarote proti tedanjemu prvemu ministru Albertu Margaiu. Kasneje so ga izpustili in ga poslali z diplomatsko nalogo v ZDA. V Gvineji je baje tudi Siaka Stevens, ki bi postal prvi minister, če ne bi Juxon Smith izvede, državnega u-dara. Govori se, da so bili v zadnjem času ostri spori med vodilnimi častniki. Baje je avgusta major Sandi Jumi, poskusil, brez uspeha, udar proti vladajočemu generalu. Tako so najmočnejše pleme, Mendi, popolnoma izločili iz vodstva v vojski v korist plemen Kreolov in Tem-nov. Slednjemu plemenu pripadata tudi Stevens in Bangura. Študenti zasedli filozofsko fakulteto rimske univerze RIM, 18. — Po večtedenskem mi. rovanju so danes študentje ponovno zasedli sedež filozofske fakultete rimskega vseučilišča. Za zasedbo so se odločili fakultetni sveti študentov, da bi «bolj učinkovito odgovorili na provokacije in pritdske, ki jih izvajajo iz raznih strani na italijansko univerzitetno gibanje.« Na zborovanju, ki je bi-Jo zjutraj na filozofski fakulteti, so predstavniki študentskega gibanja obrazložili vzroke nove zasedbe, ki bo trajala samo danes in jutri. Po zborovanju so študentje z verigami in barikadami zaprli vse vhode v fakulteto. Ozračje je pre-oej napeto, vendar ni prišlo do incidentov. MILAN, 18. — Okrog osemsto oseb se je udeležilo sinoči demonstracije v znamenju protesta proti atentatu na Rudija Dutschkeja. Demonstranti so v povorki prehodili ulice mestnega središča ter se za kratek čas ustavili pred ameriškim in nemškim poslaništvom, pred nemškim kulturnim inštitutom in pred sedežem nekega mestnega Usta. Nekateri demonstranti so začeli metati kamenje proti policiji, ki Je ves čas nadzorovala povorko. Policija je ustavila in odpeljala na kvesturo šest demonstrantov. Pet oseb so kmalu izpustih na svobodo, 26-letnega Gio-vannija Zambarbierija pa so aretirali in prijavili sodnim oblastem pod obtožbo nasilja in odpora proti javnemu oficialu. preti kopenske operacije ameriških padalcev okoli oporišča šau. Včeraj so bih novi spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi silami tudi na sektorju Ke Sanhax Sajgona in Kai Laia, 60 kilometrov južno od Sajgona. Včeraj so ameriški bombniki nadaljevali bombardiranje raznih krajev Severnega Vietnama. Načelnik ameriškega programa za tako imenovano pomirjenje Robert Komer je izjavil, da je ta program «precej trpel« zaradi novoletne o-fenzive osvobodilnih sil. Dejal je, da je od 12.762 vasi prišlo pod oblast osvobodilnih sil 225. (Osvobodilne sile nadzorujejo skupno 4093 vasi) in da se je število kmetov, ki živijo «na relativno varnih področjih«, zmanjšalo za milijon 300 tisoč. Južnovietnamski zunanji minister Tran Van Do je izjavil, da je narodnoosvobodilna fronta «notranjl problem Južnega Vietnama, ki bo rešen po koncu mirovnih pogajanj«. Dejal je, da morata po mnenju južnovietnamske vlade biti pri vseh mirovnih pogajanjih glavni stranki Sajgon in Hanoj. Tran Van Do ni omenil osvobodilne fronte in tudi ne ZDA. Voditelj demokratične večine v ameriškem senatu Mansfield je iz javil, da ameriška navzočnost v Vietnamu ni potrebna za varnost držav jugovzhodne Azije« ter da umik ameriških sil ne bi povzročil padca tamkajšnjih režimov. Poudaril je, da bi se ZDA zaradi tega lahko umaknile iz Vietnama, takoj ko jim bo to mogoče častno storiti, kajti »tam nimamo nobenih bistvenih interesov«. Mansfield zagovarja sestavo koalicijske vlade v Sajgonu, v kateri bi bih tudi predstavniki osvobr. dilne fronte. Dejal je, da je zelo dvomljivo, da je osvobodilna fronta komunistična organizacija. Nato je izjavil, da je med predsednikom Johnsonom in državnim tajnikom Deanom Ruskom velika razlika y pogledih. Johnson ni mnenja, da hi vietnamska vojna mogla povzročiti spopad s Kitajsko, Rusk pa je v zunanjepolitičnem odboru senata govoril o ((nevarnosti milijarde Ki-tajcev, ki ogrožajo jugovzhodno Azijo«. Nov potres v Debru SKOPJE, 18. — Danes ob 4,08 je prebivalstvo Debra, Ohrida in drugih krajev zahodne Makedonije čutilo močan potresni sunek, katerega središče je bilo 15 kilometrov zahodno od Debra. Potresni sunek v Debru in v okolici je imel jakost tretje stopnje. Prebivalstvo v Debru je preplašeno zapustilo domove in pričakalo jutro na ulicah. Potresni sunek je 'poškodoval nekatera stanovanja in hiše. To je 1.253 sunek od katastrofalnega potresa 30. novembra lani. Odposlanstvo OZN ni smelo na ozemlje Jugozahodne Afrike NEW YORK, 18. — Misija sveta OZN za Južnozahodno Afriko se bo baje v soboto vrnila v New York, ne da bi bala mogla sploh stopiti na ozemlje Južnozahodne Afrike, ki naj bi ga vsaj sdmbo-1 lično v imenu OZN «zasedla» v skladu z resolucijo generalne skupščine, ki je mednarodni organizaciji zaupala odgovornost za to ozemlje. Južnoafriške oblasti, ki kljub resoluciji OZN še naprej upravljajo ozemlje Južnozahodne Afrike, misiji niso dovolile vstopa na ozemlje. Na svojem potovanju po Afriki sc je misija ustavila v Lusaki (Zambija) in v Dr. Es Salaamu (Tanzania), kjer je poslušala pripovedovanja prebivalcev z ozemlja Južnozahodne Afrike. Za nov« olajšave pri prehodu meje LJUBLJANA, 18. — Izvršni svet Slovenije je danes razpravljal o informacijah o turizmu in med drugim sklenil predlagati zveznemu izvršnemu svetu, da sprejme odlok, s katerim bi se avstrijskim in italijanskim državljanom dovohl prehod meje s potnimi listi tudi po mejnih prehodih druge kategorije, da bi se na ta način razbremenili mednarodni prehodi, ki so preobremenjeni, kar se neugodno odraža na izletniški turizem. _________________________TRST, petek, 19. aprila 1968 Z VEČINO GLASOV POSLANCIV NA TAJNIM GLASOVANJU Smrkovsky izvoljen za predsednika češkoslovaške ljudske skupščine Sestanki aktivistov partije ob prisotnosti najvišjih voditeljev SZ - Proslava obletnice upora Judov v varšavskem getu PRAGA, 18. — Danes so izvolili za predsednika češkoslovaške skupščine Jožefa Smrkovskega. Za njega je glasovalo 188 poslancev, proti pa 68. Glasovanje je bilo tajno in je tudi prvikrat po vojni, da je prišlo do Jasno izraženih različnih mnenj, kar že samo po sebi govori o bistvenih izpremembah v CSSR. Smrkovsky je etden izmed najbolj ~ trdno prepričanih voditeljev novega polno rehabilitacijo nepravično ob-političnega kurza v CSSR. Rodil se sojenih, spremembo tiskovnega za je pred 57 leti in je postal član 1 a',nQ ,or 'ivnK'lHnp n" partije leta 1933. Leta 1937 pa je že bil član centralnega komiteja. Med vojno je bil med organizatorji odporniškega gibanja in se je po vojni ukvarja’ s kmetijstvom. Med stalinističnim razdobjem so ga leta 1951 žaprli in izpustili šele leta 1955. Leta 1963 so ga rehabilitirali in leta 1967 je postal minister za gozdove in vode. Od letošnjega marca je član prezidija centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije. V svojem govoru je dejal, da mora biti parlament torišče izmenjave mnenj in toleranten partner ter kvalificirana opozicija vladi. Med najvažnejšimi nalogami je omenil kona ter zagotovitev svobodne politike. Glede mednarodnih vprašanj je SrmKOvsky podčrtal nujnost zavezništva s SZ in drugimi socialističnimi državami na osnovi načel »enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in suverenosti«. Omenil je tudi nujnost federativne ureditve ter zaščite narodnostnih manjšin. Nadškof Tomasek je zanikal, da pričakujejo prihod vatikanskega poslanca v ČSSR, kot so to napovedale nekatere zahodne agencije. Dejal je, da se razvijajo razgovori med Cerkvijo in državo v dobrem ozračju in da pričakuje, da bo mogoče urediti vsa sporna vprašanja. MOSKVA, 18. - Agencija TAS je sporočila, da so se sestali akti- niiiiiMiiriiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiimMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH DRUGA ČLOVEŠKA ŽRTEV DEMONSTRACIJ V NEMČIJI Umrl je študent Schreck ki mu je kamen prebil lobanjo Študenti so priredili lihe povorke v znamenju žalovanja za dvema mladima žrtvama BONN, 18. — Študentske demon, ke vlade, naj sprejmejo dialog s stracije, do katerih je prišlo v Zapadni Nemčiji po atentatu na Rudija Dutschkeja, so danes terjale drugo človeško žrtev. V Miinchnu je danes zjutraj umrl 27-letni študent Ruediger Schreck, ki mu je med ponedeljkovimi demonstracijami pred tiskarno «Bild Zei-tunga« kamen prebil lobanjo. Ni znano, če je kamen vrgel kdo od demonstrantov, ali če je priletel iz okna oblegane tiskarne. Nemška policija je imenovala tri komisije, ki bodo morale ugotoviti krivce neredov ter smrti fotografa Fringsa in študenta Schre-cka. Po mnenju vzhodnonemške a-gencije «ADN» je Schreckovo smrt povzročil policist, ki je udaril študenta s palico po glavi. Nemški študentje so v številnih mestih priredili tihe povorke v znamenje žalovanja za smrt dveh mladih žrtev. Na zborovanju, ki je bilo na univerzi v Hamburgu, in ki se ga je udeležilo preko dva tisoč študentov, so prisotni zbrali okrog dva tisoč mark, ki jih bodo namenili za tiskanje letakov, v katerih bodo študentje obrazložili svoje cilje. Prvi od teh ciljev je »osvoboditev tiska od monopolov«. Zveza mladine zvezne republike je danes apelirala na predstavni- minil m umil iiiiiitiiiiiiiiiiiii umili im m dnu jiiiiiiiiaiul|||ll|l|,|,lll||,|,||,|,||||,||l|l|||||l|lnif nun ■■■1111111 IZJAVE FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA De Murville opozarja naj se ne izgublja čas Še vedno v veljavi prepoved dobav letal «Mirage» Izraelu Kosiginovi razgovori v Ravalpindiju RAVALPINDI, 18 - Predsednik sovjetske vlade Kosigin in pakistanski predsednik Ajub Kan sta začela danes posvetovanja. Kosigin bo ostal v Pakistanu štiri dni. Pakistanski tajnik za informacije je izjavil, da sta se Kosigin in Ajub Kan pogovarjala tri ure ter govorila predvsem o popustitvi mednarodne naoetosti. Domneva se. da sta govorila še zlasti o Viet. namu in o iskanju sedeža za pripravljalne razgovore. PARIZ, 18. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice izjavil, da francoska vlada ne bi imela nič proti temu, če bi ZDA in Severni Vietnam izbrala Pariz kot sedež svojih stikov. Zadovoljni bi bih prispevati k rešitvi težavnega vietnamskega vprašanja. Vendar pa ni bilo nobene zadevne pobude pariške vlade Na neko vprašanje je minister izjavil, da je hanojska vlada sklenila navezati stike z ZDA povsem neodvisno, ne da bi vprašala za mnenje kogar koli. Dodal je, da so po njegovem mnenju nastale važne spremembe že pred tedni in da je Johnsonov govor 31. marca pomenil preobrat. Zaključil je: «Se daj smo v razdobju čakanja in vsi upamo, da se bo to razdobje kmalu končalo. Menimo, da se ne sme zgubljati čas in je potrebno ustaviti bombardiranje.« Glede Srednjega vzhoda Je de Murville izjavil, da ostane v veljavi prepoved dobav francoskih letal «Mirage» Izraelu. Pripomnil je: ((Spričo nedavnih dogodkov med Izraelom in Jordanijo ni razloga, da bi Francija sedaj menjala svoje stališče.« Glede sporazuma o dobavah letal »Mirage« Iraku je de Murville izjavil, da se bodo zadevne pogodbe izvajale v razdobju od dveh do treh let. Ce bi se stanje v Vietnamu zadovoljivo razvijalo, bi to moglo blagodejno vplivati na rešitev na Srednjem vzhodu. Glede tega je vse odvisno od tega, ali bo moč nekega dne doseči koordinirano akcijo velikih držav, da se omogoči začetek reševanja spora med Arabci in Izraelci. Govoril je zatem o dogodkih v srednji in vzhodni Evropi, zlasti pa na Poljskem in CSSR. Še posebej Je govoril o gospodarskem razvoju v večini teh držav. V zvezi z Evropo je de Murville dveh najvažnejših vprašanj: 1. Kar se tiče kmetijstva, je potrebno storiti vse, da se spoštuje datum 1. junija. 2. Glede kandidature Velike Britanije za vstop v skupno tržišče Je poudaril francosko stališče o trgovinskih sporazumih na industrijskem in kmetijskem sektorju s kandidati skupnega tržišča in z drugimi državami, ld bi jih zanimali ti sporazumi. Gospodarska politika Jugoslavije BEOGRAD, 18. — Zvezni izvršni svet bo v kratkem dodelil skupščini vrsto dodatnih ukrepov za hitrejše uresničenje postavk skupščinske resolucije v gospodarski politiki v tekočem letu. Nekatere teh ukrepov bo zvezni izvršni svet sprejel ker spadajo v njegovo pristoj- -nost, zatem pa bo zaprosil skup- zan^ey?n® študenti in naj uporabijo politični potencial, ki ga predstavlja mla. da generacija, za demokratizacijo nemške družbe. Številni profesorji berlinske univerze so danes podpisali izjavo, v kateri obsojajo atentat na Dut-schkeja ter izgrede, do katerih je prišlo po atentatu. Profesorji menijo, da leži del krivde tudi na vladi, ki je pokazala nerazumevanje za študentske probleme, ter na tisku, ki enostransko izkrivlja vesti. Zunanji minister Willy Brandt Je v predvolilnem govoru, ki ga je imel v Baden-VVlirttenbergu, dejal, da se je treba izogibati poenostavljanja pri ocenitvi študentskih neredov in da je treba razumeti vzroke nemira mlade generacije. V Miinchnu je danes sodišče obsodilo na devet in štiri mesece zaporne kazni dva študenta, ki pripadata Zvezi socialističnih študentov. Mladeniča sta bila obtožena, da sta januarja meseca prekinila neko predavanje na univerzi v Miinchnu tako, da sta vdrla v učilnico oblečena v policaja. Na vprašanje, kako sta si preskrbela uniformi, sta odgovorila: »Sešil nama jih je krojač, nato pa sva poslala račun v Peking, tovariš sodnik!« Med sodbo sta študenta začela jesti kruh s sirom; ker ju je sodnik opomnil, sta vzkliknila: »Saj gre vendar za tipično bavarsko jed!« študenta sta nato začela vzklikati k svetovni revoluciji, da so ju morali odpeljati iz sodne dvorane. ščino za posebna pooblastila, da bi lahko hitreje in pravočasno reagiral na razne pojave na trgu. Pričakuje se, da bodo že konec tega, oziroma v pričetku prihodnjega meseca sprejeti ukrepi za spodbudo proizvodnje in izvoza in za modernizacijo podjetij. Za poživitev gospodarstva, posebno za povečanje proizvodnje in spodbujanje ijvoza se predvidevajo zmanjšanje obrestne mere, o-svoboditev gospodarskih podjetij, ki izvažajo, od plačevanja prispevka na osebne dohodke v korist federacij, nato ukrepi za zmanjšanje transportnih stroškov, dodatni ukrepi, ki bodo spodbujali izvoz opreme na kredit. Za poživitev povpraševanja na domačem trgu se predvideva občutna liberalizacija potrošnih kreditov, povečanje gornje meje od 600.000 na milijon starih dinarjev ter možnosti odobritve potrošniških kreditov tudi individualnemu proizvajalcu podobno kot ostalim državljanom Petretta so izpustili SASSARI, 18. — Tudi tretji talec v rokah sardinskih banditov, 37-ietni Nino Petretto iz Ozierija, si je izposloval svobodo. 32 dni je bil v rokah ugrabiteljev, ki so z njim dobro ravnali, ga dobro in obilno hranili, vendar so ga silili na ure in ure hoje in skrivanja. Njegovo življenje je bilo sicer v nevarnosti, posebno po izjavi svojoev, da banditom ne bodo izplačali odkupnine. Toda tudi oni so popustih, popustili pa so tudi banditi, ki so se zadovoljili z res bomo (v primerjavi z drugimi, ki so jih dobili) odkupnino 5 milijonov lir. Petretta so izpustili med Otta-no in Bolotano ter mu pokazali pot do prve vasi. Tu se je utrujeni mehanik iz Ozierija zglasil pri karabinjerjih, ki so o izpustitvi obvestili njegove svojce. Njegovo snidenje z ženo in posebno z otroci je bilo presunljivo. Kasneje je Petretto izpovedal novinarjem kaj ie doživel v 32 dneh ujetništva, od 16. marca, ko so ga ugrabili skupno s sinčkom, ki so ga takoj izpustili, pa do včeraj, ko so ga izpustili. Banditi so ga izpustili, ker so spoznali, da jim vsote ne bodo mogli pendirani zaradi tega, ker so odklonili delo. Do te odklonitve pa je prišlo zaradi sklepa državne u-stanove za jeklarstvo (Britlsh Steel Corporation), da zavrne zahtevo kategorije po povišanju plač. Glasnik »Aibalgamated Union of Building Trade Workers», pri kateri so zaposleni ti delavci, je danes izjavil, da je že sedem podjetij prizadetih po stavki kategorije in da se bo v kratkem stavka razširila na še drugih devet podjetij. »British Steel Corporation« ni napravila nikakega poskusa, da hi stopila v stik s kategorijo, ter je poudarila, da se namerava držati obstoječega sporazuma. Stavka te kategorije pa bi lahko popolnoma ustavila britansko jeklarsko industrijo v malo več kot tednu dni. Brez obnove opek iz ne-zgorljive snovi bi se namreč morala proizvodnja v kratkem času ustaviti. visti partije z vodenimi partijskimi funkcionarji, ki so obrazložili zaključke zadnjega plenuma. Na sestanku v Moskvi je spregovoril tudi tajnik CK Brtžnjev Podobni sestanki so tudi v drugih mestih in je v Leningradu govoril Podgor-ni, v Sverdlovsku Suslov, v Taškentu pa Rašidov Gre za nekoliko neobičajen pojav, ko najvišji partijski voditelji neposredno obrazložujejo stališča zadnjega plenuma CK v posameznih mestih, kar priča o zaskrbljenosti vodstva za notranji položaj. Nedvomno gre pri tej tudi za bojazen, da bo prišlo tudi v SZ do podobnih premikov od spodaj, kot so v ČSSR in kot se , \, vljajo znaki na Poljskem in drugou. Zato so na zadnjem zasedanju CK podčrtali nujnost večjega ideološkega dela, ker zahodni imperialisti skušajo prodirati s pomočjo poudarjanja nacionalnih vprašanj in krepitve revizionizma. VARŠAVA, 18. — Pred proslavo obletnice upora Judov v varšavskem getu je bila danes pred spomenikom, ki spominja na mučeni-štvo 400.000 Judov, velika svečanost. Spregovoril je tajnik združenja pripadnikov odporniškega gibanja Kaziemierz Rusinek, ki je orisal veliko pomoč poljskega naroda Judom. Dejal je, da ni nobenega naroda v Evropi, ki bi nudil tako veliko pomoč in to z lastnimi žrtvami. Govornik je tudi omenil, da niso nacisti hoteli uničiti samo Jude, temveč tudi celotno slovansko prebivalstvo. Zelo ostro je napadel eksponente izraelske države, ki so pričeJi s prijateljsko politiko z Nemčijo, Katere predsednik Lub-ke je gradil koncentracijska taborišča, kancler Kiesinger pa je bil član nacistične stranke in sodelavec Goebbelsa. Pcarson odstopil OTTAWA, 18. — Prvi minister Lester Pearson je danes podal o-stavko glavnemu guvernerju Kanade Michenerju Pearsona bo na čelu vlade zamenjal Pierre Elliot Trudeau, ki so ga pred kratkim Zaporno povelje za dozdevnega morilca Luthra Kinga MEMPHIS, 18. - Državni pravd-nik države Tennessee Phil Sana .e je uradno obtožil Eriča Galta umora Luthra Kinga in je izdal zaporno povelje proti njemu. Obveščevalna služba je javila, da je Galt kupil puško v Birminghamu okoli 30 marca. To je b:lo ugotovljeno med dolgo preiskavo. Puško so pozneje našli v hotelu, iz katerega je streljal na Kinga. Galt je konec seDtembra dobil zavoj po pošti iz Chicaga. Zavoj je tehtal od devet do dvanajst kilogramov ter je bil dolg 60 centimetrov, širok pa 30. Naslednjega dne je Galt izjavil upravniku poslopja, kjer je stanoval, da blago, ki je bilo v zavoju, ni pravo t.-r da je zaradi tega zavoj vrnil pošiljatelju. Oktobra je Galt plačal upravniku vnaprej najemnino za en teden :n sporočil, da potuje v Alabamo, da bi našel delo. Pozneje je sporočil, da se ne bo vrnil in je upravnika prosil, naj mu shrani pismo, ki ga je pričakoval iz Chicaga. Pozneje ni Galta več videl. Konec februarja je prišlo iz Birminghama pismo, ki ga je Galt pričakoval iz Chicaga. Upravnik je pismo hranil en izvolili za predsednika kanadske i teden in ga je nato vmii pošilja-liberalne stranke. \ telju, iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiuiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiM Zahteva po preiskavi o stanju jetnikov v Izraelu Predstavnik osvobodilne organizacije je obdolžil Izraelce, da so usmrtili dva člana fronte plačati. So pač sprevideli, Je rekel Petretto, da ni mogoče ubiti moža in očeta samo zato, ker nima sredstev za odkupnino. V rokah banditov je samo še Paolino Pittorru iz Calangianusa. Kaže pa, da so pogajanja med svojci in ugrabitelji na dobri točki in da so banditom že izročili predujem na odkupnino. Ogrožena britanska jeklarska industrija LONDON, 18. — Britanski jeklar, ski industriji grozi paraliza, če se uresniči grožnja 2500 delavcev, zaposlenih pri oblaganju peči z negorljivimi snovmi. Sindikalni spor se je pričel v torek, ko Je nekaj sto delavcev v jeklarskem podjetju Teeside ustavilo delo, potem ko so bih štirje njihovi tovariši sus- BEIRUT, 18. — Predstavnik osvobodilne organizacije Palestincev »Al Katah« Jaser Arafat je danes obtožil Izraelce, da so mučili do smrti dva člana njegove fronte. Arafat je pozval mednarodni Rdeči križ naj uvede preiskavo o stanju ujetnikov v Izraelu in je zahteval, da se članom osvobodilnega gibanja prizna status vojnih ujetnikov. Arafat je tudi napovedal stroge ukrepe proti elanom gibanja, ki krožijo v vojaških uniformah in v uniformah komandosov po jordanskih mestih in vaseh. Ti elementi, je izjavil Arafat, ki je pripomnil, da je že prepovedal kroženje v uniformah, so v sramoto gibanju. Že več tednov oboroženi komandosi obiskujejo stanovanja in urade tujcev, predvsem Američanov in Angležev, na jordanskem ozemlju in zahtevajo od njih takojšnjo izročitev denarja. Izraelski častnik, ki se sklicuje na vesti iz palestinskega vira, je najavil, da so v Jordaniji ustanovili novo skupino komandosov, ki jim poveljuje stric jordanskega kralja šerif Husein. Nova organizacija se bo borila proti tekmecem «A1 Fataha«, pa čeprav so jo uradno ustanovili za nastop proti »sionističnim osvajalcem* Glavni cilj Huseinovih komandosov pa naj bi bil ošibiti sile «A1 Fataha« in drugih podobnih organizacij, ki predstavljajo nevarnost za jordanski režim. Časopis javlja tudi, da je že prišlo med pripadniki obeh organizacij do spopadov in da so imeli na obeh straneh žrtve. Precej članov «A1 Fataha« ie že prestopilo k novim komandosom ki ima v svoji sredi tudi precej brezposelnih. V intervjuju časopisu »Davar« je izraelski zunanji minister Abba E-ban podčrtal nujnosi po sporazumu s Palestinci na obel: straneh Jordana. «Ni treba pozabiti,« je nadaljeval zunanji minisier, «da je Naser večkrat potrdil da ni nasprotij med Izraelom in ZAR. Edino stvar, ki jo Egipt želi, je rešitev palestinskega vprašanja « Po mnenju Ebana hočejo Palestinci, pa čeprav nasprotujejo Huseinovemu režimu, vseeno ostati < stikih z Jordanijo. če pa bo Husein odlaševal s sklenitvijo miru > Izraelom, bodo lahko Palestinci sklenili ločeno mirovno pogodbo Eban jt tudi izjavil, da posebni pooblaščenec OZN Gunar Jarring še ni izrabil vseh možnosti za mirno rešitev vprašanja Srednjega vzhoda. Eden od teli je mirovna konferenca. Izraelski uradni lis* objavlja dekret, s katerim so iz »varnostnih razlogov« zasegli 19t akrov zemlje severno od Jeruzalema. Pravijo, da je večji del zemlje pripadal Izraelcem in šele desetina Arabcem. Dekret omenja, da bode lastnikom iz-plačali odškodnino au pa jim bodo nudili nova stanovanja. Na tem področju je bilo po letu 1948 veliko taborišče arabske legije. Z drugim dekretom pa so zasegli v izraelskem rajonu Jeruzalema 25 akrov zemlje, ki jin. bodo služili za ureditev urbanističnih načrtov. Izraelski viri poročajo, da je včeraj prišlo jugozahodno od mosta Damia na Jordanu do spopada med izraelsko izvidnico in komandosom «A1 Fataha«. Isti viri trdijo, da na izraelski strani ni bilo žrtev, medtem ko so bili trije člani komandosa ubiti, trije pa ranjeni in ujeti. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,4, najnižja 11,9, ob 19. uri 17,1 sto. pinje, zračni tlak 1021,5 stanoviten, veter zahodni k 1 km na uro, vlaga 74 odst., nebo ly 10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,6 stop. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 19. aprila EMA Sonce vzide ob 5.12 m zatone <# 18,56 — Dolžina dneva 13.44 — V* na vzide ob 1.51 in zatone ob 9.5" Jutri. SOBOTA, 20. aprila BOŽIDAR VČERAJ ZAKLJUČEK ZASEDANJA Člani študijske skupine EGS sprejeli izjavo v korist Trstu Zadnje razprave in tiskovna konferenca na tržaškem županstvu Včeraj se je na tržaškem županstvu nadaljevalo delovno srečanje članov delegacije študijske skupine evropskega parlamenta za deželna vprašanja, deželnega odbora, oblasti in strokovnjakov iz Furlamje-Julijske krajine Srečanje se je končale ob 12.30, ko so sklicali tiskovno konferenco. Zasedanje se Je začelo v sredo popoldne in po uvodnem poročilu predsednika dežele Berzantija so poročali o raznih vprašanjih pristojni deželni odborniki Comeili, Marpillero, Giacometti, Masutto, Vi-cario, Giust, Del Mas in Stopper. Na koncu zasedanja je skupina o-dobrila izjavo, ki priznava mednarodno poslanstvo Furlanije-Julijske krajine. V začetku pravi izjava, da se študijska skupina veseli plodnih razgovorov z oblastmi dežele Fur-lamije-Julijske krajine, zlasti pa s predsednikom in odborniki. Ti razgovori so omogočili boljše poznavanje gospodarskega in družbenega položaja te obmejne dežele. Skupina ugotavlja, da je prišlo po drugi svetovni vojni zaradi velikih političnih sprememb do popolnega preustroja gospodarskega položaja. Čeprav je ta dežela obrobna, ima posebno poslanstvo nasproti srednji Evropi. Dežela ima tudi vlogo mostu proti vzhodni Evropi in proti vzhodnemu Sredozemlju. Zatem ugotavlja skupina, da se lahko vprašanja, ki zanimajo deželo, rešijo samo z globalno politiko, v kateri bodo udeleženi dežela, država in evropska gospodarska skupnost. Na sestankih so proučili razna vprašanja, ki se tičejo dežele, ter vezi med temi vprašanji in deželno politiko na evropski ravni. V zvezi s tem se poudarja, da je treba začeti izvajati učinkovito politiko industrializacije na manj razvitih področjih, ali na področjih, ki so obrobna. Skupina odločno priporoča, naj evropska investicijska banka razširi svoje sedanje meje delovanja, tako da bo lahko prilagodila svoje posege evropski deželni politiki. Zato naj komisija evropske skupnosti predloži splošne kriterije, po katerih naj bi upoštevali krajevne potrebe. Skupina končno predlaga posvetovanje s komisijami evropskega parlamenta o vprašanjih, ki se tičejo dežele ter da dopolnijo študije, ki so jih začeli o teh vprašanjih ob prvem razgovoru z deželnimi oblastmi. Včerajšnje srečanje se je začelo s tem, da so člani skupine prosili deželne predstavnike za razna pojasnila. Predsednik Aigner je večkrat spregovoril, 4%, je, povezal posvetovalne razgovore ter da je poudaril svoja stališča. Spregovorili so parlamentarci Posthumus, Vals, Romus, Colin in Merchiers. Predvsem so se vprašanja nanašala na pristaniške in na industrijske dejavnosti. Predlagali so večjo integracijo za izboljšanje ladjedel-ske proizvodnje. Omenili so tudi možnost namestitve velike petrol-kemične industrije poleg tržaških rafinerij. Želeli so zvedeti, kakšni so odnosi Furlanije - Julijske krajine z vzhodnimi državami, in še posebej z mejnimi državami, ter ali obstaja avtocestna povezava z Jugoslavijo. Predsednik avtonomne pristaniške ustanove Franzil je obravnaval nekatera osnovna vprašanja, ki se tičejo povezave z zaledjem. Omenil je tudi gradnjo pomola VII. za kontejnerje ter pripravljanje površin za industrijske pobude v industrijskem pristanišču. Dejal je, da je treba spopolniti avtocestne povezave z Jugoslavijo, zatem pa je orisal potek prometa v tržaškem pristanišču. Predsednik trgovinske zbornice Caidassi je dejal, da nosi Trst posledice svojega obrobnega položaja nasproti EGS. Omenil je tudi razne ugodnosti, ki jih uživa Nemčija, medtem ko pri nas ne veljajo. Dejal Je, da bi morali vključiti tržaško pristanišče v evropski promet ter mu priznati enakopravnost z drugimi pristanišči EGS. To pomeni, da bi morali izločiti privilegije za nemška pristanišča v zaledju tržaškega pristanišča, kaj ti razlikovanje ni več v skladu z duhom pogodbe o EGS. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je govoril o širjenju industrijskega področja iz Trsta proti Tržiču in rekel, da pred videva gospodarski načrt celo enoten konzorcij za Trst, Tržič in Gorico. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je zagotovil, da se odnosi naše dežele s sosednimi deželami boljšajo, seveda pa dežela ne more dajati pobud za politične in gospodarske odnose, ki so pridržani izključno vladi. Zato mora dežela ravnati previdno, toda splošna že Ija je, da bi se prijateljski in sosedni odnosi okrepili, kar je bistveni pogoj za poglobitev in rešitev stvarnih vprašanj skupnega interesa. Predsednik Berzanti se je zahva lil članom skupine, ki so sprejeli vabilo v Trst, in za njihovo zavzetost na zasedanju. Zahvalil se je tudi za sprejeto izjavo, ki pomeni obveznost za večje sodelovanje med deželo, državo in evropsko skupnostjo. Podpredsednik skupine poslanec Bersani je poudaril poseben položaj Trsta in Julijske krajine v novi evropski stvarnosti ter rekel, da gre za področje, katerega vprašanja spadajo v evropsko deželno politiko, ki jo bodo organi EGS spodbujali. Načrtovalna politika, je dejal Bersani, nas je še bolj prepričala o potrebi evropske deželne politike za uravnovešen razvoj Evrope. ,, . , Kot smo že dejali, je bila ob pol enih na županstvu tiskovna konferenca, na kateri je najprej na kratko spregovoril predsednik skupine poslanec Heinrich Aigner, ki je omenil opravljeno delo in sprejeto izjavo. Dejal je, da je začela evropska skupnost posvečati veliko pažnjo deželnim vprašanjem. V zvezi z evropsko vlogo Trsta je omenil tudi gradnjo ceste iz išče-čina do morja. . „ Po uvodnih besedah predsednika ko je na primer holandski poslanec Oble odgovoril na vprašanje, zakaj se zavlačuje vprašanje priznanja ugodnosti Jugoslaviji za trgovanje z državami EGS, čemur je poslanec dejal pridružitev. Pri tem pa ni povedal, kdo pravzaprav zavira to pridružitev, čeprav je to že splošno znano. Rekel je, da zadevo proučujejo, da bi odstranili številne ovire. Glavna ovira je po njegovem predvsem v tem, da je Jugoslavija država z mešanim gospodarstvom. Sicer pa pridejo pri tem v poštev tudi druge države, s katerimi bi moralo priti do sodelovanja. Pričakuje pa se, da bodo v letu dni ali najkasneje v dveh letih dali stvarne predloge za rešitev tega vprašanja. Na koncu se je predsednik Ber zanti še enkrat zahvalil predsedniku skupine in vsem poslancem za njihovo sodelovanje. Predsednik skupine Aigner pa se je zahvalil za izkazano gostoljubnost. Študijsko zasedanje ravnateljev srednjih šol lettija začelo deželno študijsko zasedanje ravnateljev srednjih šol. Otvoritve se je udeležilo nad 40 ravnateljev srednjih šol iz naše dežele, prisotni pa so bili tudi predstavniki civilne in vojaške oblasti. Zasedanje je odprl šolski skrb. nik dr. Angioletti, ki je v svojem nagovoru poudaril važnost takih prireditev in srečanj šolnikov, da bc šola napredovala. Zahvalil se je devinsko-nabrežinski občinski upravi in omenjeni ustanovi, ki sta podprli to prireditev in dali na razpolago prostore. Župan Legiša je pozdravil navzoče in pripomnil, da je občina počaščena, ker so izbrali Sesljan kot sedež takega zasedanja. Dobrodošlico je izrazil tudi predsednik omenjene ustanove Lenarduzzi, ki je poudaril, da je šolskih ravnateljev veli- za obnovo in na- delovanje kega pomena predek šole. Prvo predavanje o psihologiji otroka je imel prof. Tampieri s tržaške univerze. Zasedanje se bo nadaljevalo do 24. aprila. 24. T. Af. PRED «AQU!L0» IN PORTKEM V ČEDAZU Družba «01ivetti in Comuzzi» bo poskusila sredstva za čiščenje morske gladine Gre predvsem za uničevanje naftnih ostankov - Poskusom bodo prisostvovali predstavniki oblasti in prizadetihi ustanov V dvorani na sedežu avtonomne letoviščarske ustanove v Sesljanu se je včeraj ob 9. uri ob prisotnosti šolskega skrbnika dr. Angio- .........................■mn..................................................................liliMiMiiHiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiimuiliiiiiiiiMiiinii.mu...... Na pobudo tržaške občinske u-prave in s sodelovanjem pomorskih oblasti bo tržaška družba «0-livetti in Comuzzi« 24. t. m. ob 9. uri pred čistilnico petroleja «Aqu\la» in ob 15. uri pred por-tičem v Cedazu preizkusila nekatera sredstva za borbo proti naftnim ostankom na morski gladini, Druž. bo bo najprej preizkusila: 1. plavajoče plastično sredstvo; 2. vpojni material «Enkoperl»; 3. posebni čoln «Delta — 2 M». Te poskuse organizira občinski odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina, ki nam je poslal tudi nekatere podatke o sredstvih za borbo proti zamazanju morske gladine z naftnimi ostanki. Naj-vežnejši bo poskus nekega vpojnega materiala, ki ga v prahu potrosijo po morski gladini in ki vpije oljnata sredstva. To sredstvo je v dosedanjih poskusih dalo precej zadovoljive rezultate, tako pri odstranitvi naftnih in drugih oljnatih ostankov na morski gladini, kakor tudi glede dejstva, da ne škoduje morskim rastlinam in ribam. To sredstvo sedaj proučujejo na tržaški univerzi. Pri tem je treba omeniti, da je tržaško pristaniško poveljstvo že svoj čas določilo, da morajo imeti petrolejske ladje, ki prihajajo v tržaško pristanišče, v zalogi o-menjeno vpojno sredstvo. Hkrati pa, kot smo že omenili, bodo preizkusili tudi neko plavajoče plastično sredstvo, ki ga po italijansko imenujejo «panne gal-leggianti». To sredstvo se lahko naroči po potrebi, se pravi po obsežnosti morske površine, ki jo je treba zavarovati itd. Poleg tega bo omenjena družba prikazala tudi neki posebni čoln iiDelta — 2 M», ki ga ni težko upravljati. Ta čoln je opremljen z napravami tako za spuščanje oljnatih sredstev, kakor tudi za črpanje teh z morske gladine s posebno črpalko. Prav tako omenjeni čoln lahko odstranjuje z morske gladine razne trdne predmete, ki plavajo na njej. Te poskus so že svoj čas opravili v Švici, v preteklih dneh pa so jih ponovili v Benetkah. Omenjenim poskusom so prisostvovali tudi predstavniki deželne uprave, člani svetovalske komisije za zdravstvo tržaške občine in pokrajinske uprave, voditelji turističnih in le-toviščarskih ustanov iz Trsta in drugih krajev v Tržaškem zalivu, prizadeti gospodarstveniki in druge osebnosti, ki se zanimajo za borbo proti zamazanju morske gladine z naftnimi ostanki. SN0ČI V DVORANI CIFAP Predavanje o delovanju komisije CERN ter o ženevskem protosinhrotronu Predaval je prof. Fidecaro s tržaške univerze, ki je poudaril, da je CERN nastal na pobudo 12 držav Za italijan:Ko - švicarsko kulturno društvo Furlanije - Julijske krajine je prof. Fidecaro s tržaške univerze sinoči predaval v dvorani CIFAP o delovanju Evropske komisije za jedrska raziskovanja CERN in o ženevskem protosinhrotronu ter njegovih pomožnih napravah. Predavanju so prisostvovali številni uniyerzite‘ni profesorji in slušatelji tčhrtlčniii fakultet. 1 PžedAVatdj'0 jA^jiredstavil predsednik deželnega sveta dr. de Ri-naldini, ki je v kratkih besedah orisal življenjepis in strokovno delovanje prof Fidecara v Italiji in v tujini, predvsem v ZDA in v Švici. Predavatelj je n-'to prikazal nastanek Evropskega komiteja za jedrska raziskovanja, ki se ukvarja s problemi strogo znanstvene narave — čeprav ni mogoče zanikati, da so piav njihova prizadevanja na področju «čiste» znanstvene fizike privedla do iznajdbe in žal tudi do uporabe jedrskega orožja. CERN je nastal na pobudo 12 evropskih držav, ki bi rade po eni strani videle, da bi se težišče znan- stvenega raziskovalnega dela ponovno vrnilo v Evropo iz ZDA, kamor se je Dreselilo po drugi svetovni vojni, po drur. pa z združenimi močmi postavile tisto tehnično opremo, zlasti velik protosin-hrotron, brez katere je nadaljnje prodiranje v tajne infinitezimalnih delcev snovi nemogoče ta že večji protosinhrotron v ZDA, Sovjetska zveza pa je pred kratkim tudi dobila svojega, ki šteje 70 GeV. Ženevski protosinhrotron je stal IS milijard lir; okrog njega je vzrastlo mestece s 1000 prebivalci, ki so pretežno znanstveniki, raziskovalci in študentje štipendisti. Z njegovo pomočjo raziskujejo kaj se doga «*"*—*■. > lirag tsg KV't % , velikih), žtpiimanjem, zlasti zato, ker je vprašanje »evropskega* pro-tosinhrotrona orjaških razsežnosti, ki naj bi ga CERN postavil na Do-berdobski planoti, v središču pozornosti in tudi predvolilne politične kampanje v naši deželi. Prof. Fidecaro pa ni v svojem predavanju omenil Doberdoba, čeprav je več; krat naglasil potrebe po zgraditvi «velikega stroja* z močjo 300 GeV (GeV je merska enota za energijo, ki ustreza eni milijardi elektrovol-tov). Podrobneje pa se je govornik zadržal ob ustroju in delovanju ženevskega protosinhrotrona, ki šteje 28 GeV, in ki je do nedavnega predstavljal najmočnejšo tovrstno napravo na svetu. Danes obratuje- OTVORITEV BO PRIHODNJI ČETRTEK V miramarskem parku pripravljajo mednarodno cvetlično razstavo Razstava bo trajala do 4. novembra in med njo bo 90 raznih prireditev V miramarskem parku so te dni mrzlične priprave za ureditev mednarodne cvetlične razstave, ki bo svečano odprta prihodnji četrtek 25. trn. ob 12. uri. V ponedeljek se bo sestal upravni svet Ustanove za preporod kmetijstva, ki prireja razstavo, da se dogovorijo o dokončnem sporedu prireditev v okviru razstave, ki bo trajala dni, to je do 4. novembra. V tem obdobju bo 90 raznih prireditev. Te dni dokončujejo ureditev steklene dvorane, v kateri bodo razne razstave ter plemenite rastline in rezano cvetje. Najbolj privlačna in slikovita pa bo prav gotovo razstava na prostem. Posadili so namreč kar 6.000 vrtnic raznih sort. _ Razen tega pa so posadili približno 20.000 tulipanov, ki so te dni začeli cveteti. Pogled na cvetoče tulipane v raznih kombinacijah in odtenkih je zares očarljiv. Tulipani bodo cveteli tudi ob dnevu otvoritve, najlepši pogled na cvetoče grede pa je te dni. Nekatere vrste tulipanov so prava novost za Italijo, druge pa so že znane. Kakor zagotavljajo strokovnjaki, ni bilo še nikoli v Italiji istočasnega cvetenja kar 40 različnih vrst tulipanov. Od vsake vrste je 500 sadik, skupno pa je 200 gred okrogle oblike. Pet tisoč sadik ie domače proizvodnje, 15.000 sadik pa je podarilo Trstu aruštvo »Associated bulp gro-wers» iz Holandske Med raznimi vrstami tulipanov nai navedemo le: Ankara, Perri Como, Uncle Tom, Purple star, Princes Beatrix, Bond Street, Red matador, Oxford, Quen of night itd. jo ne le v Italiji marveč tudi v inozemstvu. Zasedanje se konča jutri. Odbornik Nardini je na kratko spregovoril in pozdravil udeležence v imenu deželnih upravljavcev in izrekel hvaležnost pobudnikom i prireditev v okviru j zasedanja ter poudaril njegov po-bo trajala skupno 1941 men, saj se ga udeležujejo zdrav-■ niki, ki so se proslavili s svojimi dosežki v svetu in ki so v čast naši deželi. Dejal je, da je Trst v mnogo boljšem položaju kot pred 21 leti, ko je bilo prvo zasedanje. Sedaj Je Trst glavno mesto dežele, katera je v zadnjih letih zelo napredovala tudi na zdravstvenem torišču. Omenil je novo medicinsko fakulteto v Trstu, za katero so tu tako dolgo težili. Na koncu je zaželel kongresistom uspehov pri njihovem delu. Drugo zasedanje julijskih zdravnikov Deželni odbornik za zdravstvo dr. Nardini se je včeraj v imenu deželne uprave udeležil otvoritvene ceremonije drugega julijskega zasedanja zdravnikov v predavalnici glavne bolnišnice v Tr stu. Zasedanje prireja tržaško zdravniško združenje. Udeležuje se ra o^f^kov jz Furla- sednik in tudi drugi poslanci. Ta-1 nije - Julijske krajine, ki deluje- dik ipd., ko so izpostavljeni »bombardiranju* s protoni, katere poprej poženejo v krožni cevi do hitrosti svetlobe »Bombardiranja* raziskovalci fotografirajo, da jim o-stanejo posamezne faze poizkusov trajno fiksirane nt posebnih filmih, nato oa dobljene podatke izročajo elektronskim možganom, da jih spravljajo v določen red in potem primerno toitnačijo Delovanje ženevskega protosinhrotrona, kolikor je sploh njegovo delovanje lahko «vidno», so ,-inoči prikazali tudi z vrsto diapozitivov in z dvema filmoma. Sicer pa pričakovanju občinstva, da bi zvedelo kaj novega v zvezi z doberdobsko kandidaturo za »evropski protosinhrotron* ni kakor rečeno bilo zadoščeno. Zanimivo pa je, da je prof. Fidecaro med svojim izvajanjem naglasil, da se je moralo prebivalstvo v Ženevi predhodno izreči o tem, ah naj se protosinhrotron postavi v bližini njihovega mesta, ali ne, saj gre za naprave, ki lahko predstavljajo določeno nevarnost tako glede radioaktivnega sevanja, kakor tudi glede stalnega operiranja z nevarnimi snovmi, kot so utekočinjeni plini in podobno. Za naše ljudi v Doberdobu bo zanimivo tudi to, da namerava CERN prej ali slej izpopolniti svoj protosinhrotron 300 GeV s sistemom tako imenovanih »akumulacijskih obročev*, to je s posebnimi dodatnimi napravami, za katere bodo potreboval precej dodatnega zemljišča poleg 20 kv. km, ki ga potrebuje sam osrednji pospe-sevalnik. Kultura in tehnologija v jutrišnjem svetu Na tržaški univerzi je prof. P. Luzzatto Fegiz sinoči predaval o temi »Kultura in tehnologija v jutrišnjem svetu«. Prof. Luzzatto Fegiz je znana osebnost na Tržaškem, saj je bil dolga leta docent na ekonomski fakulteti naše univerze, poleg tega pa je bil nekaj časa tudi predsednik trgovinske zbornice. V svojem izvajanju je govornik skušal dati odgovor osnovnemu vprašanju, ali bodo znanstvena in tehnološka odkritja zasužnjila sodobnega človeka ali pa mu bodo odprla obzorje, da se bo lahko njegov duh dvignil v nove višine. Prof. Luzzatto je v tem pogledu optimist: univerza pa naj bi bila tisto žarišče, kjer naj bi prišla v prihodnje v najtesnejši stik tehnologija in kultura. Prikazal je povezanost med demografskimi, tehnološkimi, političnimi in kulturnimi pojavi' ter se ' zadržal zlasti ob hitrem naraščanju števila ljudi na svetu. Človeštvo se namreč danes množi v razmerju SO milijonov novih duš na leto, tako da nas bo na svetu kmalu po letu 2000 praktično dvakrat toliko kakor danes. Tedaj bo namreč ži velo na zemeljski obli okoli 7 milijard ljudi. Že Malthus in drugi znanstveniki, pa tudi sociologi in politiki, so pred davnim časom opozorili na velike probleme, ki jih postavlja nenehno množenje prebivalstva na svetu v razmerju z mnogo počasnejšim naraščanjem razpoložljivih količin hrane. Dober del teh problemov bo človek lahko rešil s tehnološkim napredkom, ki bo najprej zadostil materialnim potrebam človeštva, nato pa omogočil tudi uresničitev njegovega moralnega preporoda. Tehnika namreč ne le da pomaga človeku, da se obdaja z gmotnimi dobrinami, ampak mu tudi omogoča, da se kulturno bogati. Posebno vlogo pri vsem tem bo v prihodnje igrala zlasti univerza, vendar se ta ne bo lotevala ustreznih problemov na način, kakor se jih je lotevala v preteklosti, ko jo je posečalo le manjše število izbrancev, temveč z novimi prijemi, saj obiskuje danes vseučilišča na stotine tisočev mladih. Med občinstvom, kateremu je govornika pred predavanjem predstavil dekan ekonomske fakultete prof. Calzolari, smo opazili številne strokovnjake, odvetnike in o-peraterje našega področja. Predavanji prof. Planta na zagrebški univerzi Namestnik ravnatelja tržaške šole za sodobne jezike za prevajalce in konferenčne tolmače prof. Derrick Plant, ki je tudi docent za angleščino na fakulteti za trgovino in gospodarstvo tržaške univerze, se je kot strokovnjak za jezike udeležil desetega kongresa mednarodne tederacije profesorjev modemih jezikov, ki je bil v Zagrebu. Na kongresu, katerega so se u-deležili docenti in izvedenci iz 23 držav, je imel prof. Plant dve predavanji, in sicer o »Vprašanjih medsebojnega jezikovnega vpliva pri pouku dvojezičnih otroku in o »Vprašanju priprave konferenčnih tolmačev na mednarodni strokovni ravni*. Obema predavanjema so prisostvovale zagrebške univerzitetne oblasti in sta zbudili pri udeležencih kongresa in strokovnjakih veliko zanimanje in priznanje. Občni zbor združenja krvodajalcev V nedeljo, 21. t. m., v prvem sklicanju ob 9. in v drugem sklicanju ob 10 uri, bo v kinodvorani Aurora v Ul del Bosco 4, redni letni občni zbor Tržaškega združenja krvodajalcev z naslednjim dnevnim redom: čitanje in odobritev zapisnika prejšnjega občnega zbora, predsedniško poročilo, finančno poročilo in razno. Šolske štipendije Rektor tržaške univerze prof. 0-rigone in upravni direktor dr. 0-berdan Marcnetti st-- podpisala razpis natečaja za 10 šolskih štipendij po 200 000 lir, k' jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica za to akademsko leto. Štipendije so namenjene študentom ekonomske, medicinske, znanstvene in tehnične fakultete. Prošnje je treba poslati do 20. tm na urad «Ufficio assi-stenza scolastica* na univerzi. Zavrnjena deželna zakona? V deželnih krogih se širijo glasovi, da je vlada zavrnila zakonski predlog, ki je določal, da izplačajo vsakemu izseljenemu delavcu, ki pride na deželne volitve 15.000 lir odškodnine za njegove izdatke. Računati je namreč treba, da zgubijo izseljeni delavci več dni dela in s tem zaslužka. Poleg tega naj bi bila vlada zavrnila tudi zakonski osnutek, ki določa 30 milijonov lir prispevka posebnemu odboru za širjenje izmenjav z Vzhodom ter 30 milijonov lir odboru za popeševanje lesne industrije in trgovine. 5 63-letna Dora darlomagno vd. Cecchini je sinoči zdrsnila pred vhodom v svoje stanovanje v Ul. Tasso 4 ter padla na pločnik. Ženo, ki si je pri padcu zlomila desno stegnenico, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku zdravila od 70 do 90 dni. Volilna zborovanja KPI Danes bodo naslednja volilna zborovanja KPI: ob 11. uri na Nabrežju Nazario Sauro pri ribarnici, kjer bo govoril Bruno Zec-chini, ob 12. uri v industrijskem pristanišču pri tovarni Taurus (prof. Paolo Šema), ob 17. uri pri Rumeni hiši (Antonio Cattonar), ob 18. uri na vogalu ulic Lorenzet-ti in Bosco (Bruno Zecchini), ob 18. uri Jeričljev trg (Jole Burlo in Dario Zupančič), ob 18.30 Trg sv. Antona (Arturo Calabria in Ma. rio Golli), ob 20 uri Griža (Silvano Badcchi), ob 12. uri pred ladjedelnico Sv. Marka (Silvano Ba-eicchi), ob 20.30 v Ul. Cancellieri Vittorio Vidali. V nedeljo ob 10.30 v kinu Grat-tacielo bodo govorili o enotnosti levičarskih sil za obnovo Trsta neodvisni kandidat za senat za KPI-PSIUP v prvem tržaškem okrožju prof. Roberto Costa, deželni tajnik PSIUP Ezio Martone in tajnik tržaške federacije KPI in kandidat KPI-PSIUP za senat v drugem okrožju prof. Paolo Šema. Predsedoval bo Pio Montesi. * * • Svet SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi svoje somišljenke in volivce, da podpišejo kandidatno listo SLOVENSKE SKUPNOSTI za deželne volitve. Podpisovanje kandidatne liste bo ob navzočnosti notarja po naslednjem razporedu: v soboto, 20. aprila, v Trstu na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli 22/11, od 20.30 do 22. ure; od ponedeljka, 22. aprila, do pet-ka, 26. aprila, v pisarni notarja Claricha v Trstu v Ul. 30. oktobra št. 19 — nasproti baru Tivoli — od 9. do 13. in od 16. do 19. ure; v ponedeljek, 22. aprila, od 20. do 21. ure v Sv. Križu pri gospe Tpdpp if 04 * v torek, 23' aprila, od 20. do 21. ure v Borštu v srenjski hiši. iiflaaiaii*iaaaia«iia*iaiaMiiiiiiiMaiiBaiaiiaiJi>iiii>«iiifisaiaBiiKaifiKiitniMiM>iaiiiiiiiviaiiaiBiMiifliiaiiiMtaaiiiiiiii«tBiiit V ULICI SAN SEBASTIANO ŠTEV. 1 Začel je delovati občinski urad za pomoč prizadetim najemnikom V uradu pomagajo občanom sestavljati prizive in zbirati dokumentacijo glede povišanja najemnin Županstvo v Trstu sporoča, da je začel delovati urad, ki ga je ustanovilo županstvo za pomoč in ureditev raznih zadev občanov, ki bodo vložili priziv na spravno komisijo zaradi spora glede višine najemnine, ki jo zahteva hišni lastnik v zvezi z vstopom v veljavo zakona, ki odpravi j s blokirane najemnine. Kot je znano, bo spravni komisiji predsedoval spravni sodnik. Na to komisijo se lahko obrneta tako hišni lastnik kot najemnik, da poskusijo doseči sporazum o sporu glede višine najemnine po odpravi blokiranih najemnin. Občinski urad za pomoč prizadetim deluje v Ul. S Sebastiano št. 1 in je (dprt vsak delavnik od 8.20 do 11. ure. Na ta urad se lahko obrnejo vsi občani V njem bodo našli fiomoč pri sestavljanju priziva, zbiranju potrebne dokumentacije in za takojšnjo predložitev priziva spravni komisiji Županstvo pravi, da je ustanovilo ta urad, ker meni da vprašanje najemnm neposredno zanima mnogo delavskih družin in upokojencev, ki bodo prizadeti s povišanjem najemnin, ki so včasih tako visoke, da jih večina prizadetih ne more plačati. Padec ženske v stanovanju V svojem stanovanju na Padri-čah št. 60 je včerai zaradi nenadne slabosti padla 89-letna Rosa Bartole vd. Lhierego ter si zlomila levo stegnenico. V bolnišnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom RK, se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti tri mesece. Deček se je ponesrečil pri igranju Pri igranju v javnem vrtu v Ul. Orlandini se je včeraj ponesrečil 8-letni Mauro Zanier ki stanuje v Ul. Grandi 13 Dečel: je splezal na približno poldrugi n.eter visok tobogan, na vrhu katerega pa je zdr snil in padel na tla Njegova stara mati ga je pospremila v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugoto- vili malemu ponesrečencu rano na glavi, udarec po obrazu ter znake možganskega pretresa. Dečka so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer bo okreval v enem tednu. Nesreča dijakinje 12-letna dijakinja Elide Gali iz Ul. Carpineto 18 se je včeraj popoldne na drsališču v Miramarskem drevoredu učila kotalkanja, ko je nenadoma zgubila ravnotežje ter padla na cement. Pri padcu si je zlomila desno zapestje da so jo morah odpeljati v bolnišnico. Dekle so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila 35 dni. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Primož Kozak KONGRES (koncertna uprizoritev v treh dejanjih) Režija: JOŽE BABIC PREMIERA: DANES, 19. aprila ob 20.30 Abonma: premierski • red A-Al športni - red H (Vstopnice so še na razpolago) PONOVITVE: V soboto, 20. aprila ob 20.30 Abonma: I. ponovitev . red B sindikalni . red G dijaški - red F (Vstopnice so še na razpolago) V nedeljo, 21. aprila ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D invalidski - red C okoliški - red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od četrtka, 18 aprila, dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. KASTA priredi 1. maja 1968 izlet v RAKOV ŠKOCJAN Odhod ob 7.30 izpred sodnije. Vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan od 18. do 19. ure. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice vabi na TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM v nedeljo, 21. aprila s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem. Slovensko prosvetno društvo TABOR Opčine V nedeljo, 21. .aprila;-ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostuje dramska družina p. d. Prosek-Kontovel z Tho-masovo komedijo v treh dejanjih OSEM ŽENSK Vabljeni! «Kongres» v S G Danes bo Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo na odru Kulturnega doma v koncertni izvedbi novo dramo Primoža Kozaka «Kon-gres». Kozakova drama je bila pred kratkim prvič uprizorjena v Drami SNG, kjer je doživela izreden u-speh; bila je ocenjena kot ena izmed najboljših del povojne slovenske dramatike. «Kongres» obravnava problematiko slovenske današnje stvarnosti iz zornega kota intelektualca, ki živi v dilemi med movirn in starim». Režijo in scensko realizacijo je oskrbel Jože Babič, ki se je poslu-žil vseh igralcev Slovenskega gledališča v Trstu. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT DANES, 19. aprila ob 20.30 bosta v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavala prof. IGOR ŠKRAB o opremi planinca in alpinista ter TONE SAZONOV o orientaciji, samoreše-vanju in tehniki plezanja Sledilo bo prikazovanje diapo zitivov o nedavnem prvenstvenem zimskem vzponu v Čopovem stebru v Triglavski se verni steni. Vabljeni vsi ljubitelji gork, posebno pa udeleženci plezalnega tečaja. Odbor za proslavo STOLETNICE KMEČKE čitalnice v Skednju vabi MLADINSKI GLASBENO. LITER ARNI VEČER ki bo v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju S to prireditvijo se začenja proslavljanje stoletnega jubileja. Gledaljšča Verdi V soboto bo v gledališču Verdi Ptl simfonični koncert spomladanske fonične sezone. Orkester gledal^ Verd: bo dirigiral dirigent Vittorl, Gul, kot solist pa bo nastopil pian« Pietro Scarpinl. Program bo v ceFj posvečen Ludwigu van Beethovnu 1 bo obsega) uverturo op. 115, Čete koncert za klavir in orkester ter S«5' simfonijo (Pasionale). Koncert se bo začel ob 21. url. P blagajni gledališča se nadaljuje W daja vstopnic, Teatro Stabile Igralska skupina Teatro Stabile J je po daljši turneji po Italiji, 8, je uprizarjala Goldonijevo komet« »Lažnivec*, vrnila v našo deželo (i bo nastopila s »Komedijo Zannovs turneji v Umagu in v Bujah. . V soboto ob 16.30 in v nedeljo J 10.30 bo «Komed!jo Zannov* ponoV11 za otroke v tržaškem Avditoriju. Na prehodu za pešce ga je podrl avto Ko je na prehodu za pešce prečkal Ul. Carducci v bližini Trga Oberdan, je 48-letnega Spartaca Benedettija iz Ul. Šantl 1 povozil fiat 500, ki ga je vozil 19-letnl študent Rodolfo Roncador iz Ul. Bar-bariga 4. Sam študent je pospremil ponesrečenca v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zaradi udarcev po desni nogi in desnem kolenu se bo mož zdravil 8 dni. Zapora lokalov Dne 11. aprila je kvestura odredila petdnevno zaporo gostilne v Ul. Raffineria 7, ker je njen za. kupnik, Giuseppe Savron, držal v lokalu znatno količino alkoholnih pijač brez ustreznega dovoljenja, nja. Dne 16. aprila so za nedoločen čas odvzeli dovoljenje za prodajanje brezalhoholnih pijač Carlu Ce-rovazu, zakupniku lokala v Ulici Trento 13. Lokal Je bil v zadnjih časih zbirališče nevarnih oseb in je postal, po mnenju policije, škodljiv za javno varnost in moralo. Agenti letečega oddelka so v sre. do prijavili sodnim oblastem 65-letno Amelio Kosič por. Fornasar lz Istrske ulice 38. Zena je v svojem lokalu v Istrski ulici 18 postavila biljard brez zadevnega policijskega dovoljenja. Dokumentarni film časnikarja Soncinija Tržaški časnikat Italo Soncini končuje v Milanu montažo in sinhronizacijo narvnega kratkometraž nega dokumentarnega filma «Sapo-re di sale», ki ga je izdelala »At-tualcine* iz Trsta Film prikazuje jadrnice vseh vrst, ki tekmujejo na Jadranskem morju. Film spremlja pesem «11 mare a te* Itala Sonci ni ja. V soboto, 27. tm ob 18.30 bodo film prvič vrteli v časnikarskem krožku v Trstu. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 56-letnl Rodolfo Bastian-cic, 60-1 etru Amedeo Russi, 69-letna Ermeneglild.i Ramroth vd. Brasioll, 83-letna Maria Skibin vd. Uranker, 78-letni Glullano Fabbri, 82-lema Frnce-sca Planinec vd. Pešca, 74-letni Romeo Marchesini, 59-letna Maria Frau-sln, 90-letna Aliče Schneider, 79-let-na Maria Racman vd. Racman. Nazlonale 16.00 «Camelot». R. Had* V. Redgrave, F Nero. Film tfj; oscarjev. Technicolor 70 mm sistč" Excelsior 16.00 ((Banditi a Milano«. ^ M. Volonte, Don Backi, M. U Technicolor • Techniscope. Fenice 16,00 «Sequestro di persoD*1 Franco Nero, C. Rampling. Ted1H color. Eden 15.00 «Bambi». Barvna risa0*11 W. Disneva. Grattacieio 16.00 ((Benjamin*. rine Deneuve, M. Piccoli, M. 5*?, gari Technicolor. prepovedano 1,1 dinl pod 18 letom. , Ritz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «QueUa carogna deH’ispet^( SterMng* Henry Silva, Beba UL čar Technicolor. Prepovedano d1 dinl pod 14. letom , Alabarda — zaprto. Jutri »Faccle P 1’inferno*. . Filodrammatico 16.00 »Faccia a cia*. J. M. Volonte, T. Milian. ( Moderno 16.00 «Questi fantasmi«-Gassman, S. Loren. Barvni film- » Cristallo — zaprto. Jutri «La cat notte dellMspettore Tibbs*. , Garibaldi 16.30 «Dove la terra scod' G. Cooper. Technicolor. J Capitol 16.00 «11 proleta* Ann ^ gret. Vlttnrio Gassman. Aurora 16.30 «La morte nori cont'( dollari*. Mark Damon. Tečhnic<*J Impero 16.30 «lo, due flglie, tre ge*. Louis de Funeš. Technlcolo,’j Astra 16 30 «Come imparai ad alf1* le donne* R Hoffman. i Vittorio Veneto 16.00 «La chitura častita*. Monica Vittl, Tony CD L Zabavni film, prepovedan mla“‘ pod 14. letom. . Abbazia 16.00 (iDuello alFultimo gue*. R. Hudson, D. Reed. Tee1" color. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d'l>ro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul Belpoggio 4. Marchlo, Ul. Ginnastlca 44. Mianl, Drevored Mira mare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) Dr. Gmelner, Ul Giulla 14. Manzo ni. Trg Sonnlno 4. 1NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2. D'Ambrosl, Ul. Zorut-tl 19/c. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Vesna* v*, mladino na širši zbor, ki bo dne , aprila letos ob 20.30 v prostorih U" skega doma v Križu. Prosvetno društvo v Skednju a1*} 1968 izlet na 51*,, nizi ra drie 28 4 goro pri Čedadu, v Kobarid ter grob Simona Gregorčiča k Sv LoV^i večer, razen ob sobotah in oedejJJi cu pod Libušnjami. Vpisovanje v(' od 20.30 do 22. ure na sedežu dru*1' v Skedenlski ulic! 24/1. j w j izlet na Volnik. Zbirališče ob 9. v pred tramvajsko postajo na Opčia’ Mali oglasi PRODAM ALI DAM V NAJEM središče Bleda, primerno za Ponudbe pod Tratnik. Novo Glavni trg 32/11. Globoko potrti naznanj amo žalostno vest, da nas je v 56. letu zapustil naš dragi mož, oče in brat SVETO ŠUC Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t.m. ob 16. url iz hiše žalosti na sesljansko pokopališče Žalujoči soproga Olga, sin Feručo, sestri ter drugo sorodstvo IZ MEDNARODNEGA DELAVSKEGA GIBANJA Manifest grških komunistov Vozlv na enolnosl vseh demokratičnih in revolucionarnih sil - Vodstvo KP Grčije pripada onim, ki doma vodijo borbo proti diktaturi V grškem političnem in javnem “Vljenju je komunistična partija oaigraia v preteklosti važno vlo-80- Ta njena vloga postaja z vsakim dnem še važnejša zlasti po znanem polkovniškem udaru, ka-“-rega obletnica (21. aprila) bo Potekla prav te dni. Notranji po-Jozaj in nekatere specifične zunanje okoliščine zahtevajo od te revolucionarne politične stranke 17 če naj z uspehom vodi grško ljudstvo v njegovi ostri bitki za svobodo in demokracijo — popolno idejno — politično in organi-zacijsko-akcijsko enotnost ter strnjenost, ker bi v vsakem drugem Patoma nasprotnem primeru to lahko usodno izkoristila grška reakcionarna fronta s polkovniško Julko na čelu in ob podpori med-",|t°dnega, še prav posebej ameriškega kapitala. Potemtakem predstavlja ta enotnost in strnjenost imperativ, brez izpolnitve kate-rega bi se osvoboditev Grčije iz-Pua jarma najmračnejših ter naj-r?*J konservativnih sil lahko odmaknila v nedoločljivo časovno “Odočnost. Kakšno je danes sta-"1® in razpoloženje v grški KP? To razcepu v vrstah KP Grčije, no katerega je prišlo na dvajstem Plenumu, ki se je v Bukarešti vr-f?i februarja letos, je 22 voditeljev in vidnih članov KP Grčije » zaporih na Egini podpisalo ma-nirest, v katerem odločno zavrača-Pokroviteljstvo, ki je vodstvu grške partije bilo vsiljeno v inozemstvu. Francoski časopis «Le "londe» je objavil izvlečke tega manifesta, ki so ga pred nedav-nijP poslali v Pariz. °va odlomka v tem manifestu »ta zelo pomembna, in sicer na prvem mestu oni, kjer se njegovi PPupisniki izrecno sklicujejo na sesti plenum KP Grčije in ga o-značuje zahteva po «destaliniza-iJi»; drugič pa, kjer podpisniki manifesta pravijo ,da pripadajo uporniškemu gibanju ((Patriotska a>' *ti Je lani oktobra kritiziralo stališče Sovjetske zveze do °ja*ke diktature v Grčiji. vMed podpisniki manifesta so Konstantin Filinis, B. Nefeludes, mvši sekretar KP Grčije in član ^vršnega komiteja EDA (Združe-® demokratične levice) poslanec • Cuparopulos, namestnik glav-«f8a urednika časopisa «Afgd» ter ian izvršnega komiteja EDA P. "eteludis in Daniel Papadatos, Papadatos, j‘“ua izvršnega komiteja EDA A. jfmdakis in J. Stratis, člana vod-. va «Lambrakisove mladinen Teo-ij,°r Vasilopulos in Konstantin atopuios, vsi vidni borci odpornega gibanja v času nacistične °kupacije. ,;.,pvojem manifestu pravijo: 1 sir,, komunisti Grčije, vodimo aupaj 2 gj-gdtim ljudstvom težko proti junti, ki jo podpirali. CIA m ameriški militaristi (...). j.^hečeni smo bili, ko smo tis)**’ da je prišlo do razcepa v ]J tem delu centralnega komiteja, i J® nahaja v inozemstvu, in da tv* razceP privedel do Izključili vrste članov politbiroja CK v,, prčije. Ta vest je v nas po-^ročila občutek bolečine in o-8°Jtnosti (...). Drl^°munisti Grčije ne žele več 6tm aSati takega položaja. Mi spo-tovaern° Pr®t©klost in sposobnost en ,iSev, vendar pa občutek od-dfjJPfdosti, ki izhaja iz sedanje liitrt. ^r herojske borbe grškega tv,, va, od nas zahteva, da jim P°vemo sledeče: tovariši, vi se že dvajset let v^rJKte daleč od svoje dežele, vo^Kakor ne po svoji krivdi, mar-n€ zaradi nestrpnosti in steril-ripfr, antikomunizma, ki je našo Poln*0 • Prlv©del v sedanji obupni °Zaj- Vaš prispevek v borbi je aa-daprej neobhoden, toda vi — - acu samega stanja stvari — ne voditi gibanja v Grčiji, v v , 0 KP Grčije je lahko samo Partn h tistih, ki stvarno vodijo od ai°’ J® 'abko sestavljeno samo ki clajtov CK in kadrov partije, telil v deželi sami nahajajo na (|* Partijske organizacije. Po t®Sa ne moremo — ne tra.j “ki ne po vsebini — sma-stgp za legalno sklicanje dvanajst”; Plenuma, ki se je vršil ne Se P v odsotnosti komunistov, ki PrivSr^ v Grtiji, marveč je tudi se td®l do razcepa dela CK, ki C v- .ahaja v inozemstvu, člani časni11 Partijski kadri, ki so isto-haha° .tudi dlani in kadri EDA, borriJaJoC1 s® v zaporih Egine, so te rtJouk, na osnovi katerega bi partija še ustvarjalnejše mogla voditi borbo proti diktaturi ter združena uresničita svojo avantgardno vlogo. «Junta meni ,da se lahko zmagoslavno veseli zaradi razcepa v KP Grčije. Toda kmalu bo razumela, da gre le za navidezen razcep, do katerega je prišlo samo v delu CK, ki se nahaja v inozemstvu, vtem ko vsi grški komunisti, združeni in na čelu z resničnim vodstvom partije, t.j. člani CK in člani partije, ki se nahajajo v Grčiji, mislijo samo na eno: na okrepitev in razširitev borbe proti diktaturi. Okrog vodstva partije, ki se nahaja v Grčiji, se bodo združile tudi one sile partije, ki so zdaj v inozemstvu. «Mi, politični zaporniki na Egini, smo gotovi, da bo KP Grčije, zvesta liniji šestega plenuma iz 1. 1956, izšla iz te preizkušnje enotnejša, bolj skladna z grško stvarnostjo in sposobnejša uresničiti svojo zgodovinsko vlogo. ((Izražamo takisto svoje prepričanje, da bodo bratske partije storile vse napore za še večji nadaljnji razvoj mednarodne solidarnosti v borbi proti diktaturi, ki jo v sami Grčiji vodijo komunisti skupaj z grškim ljudstvom.« PRED NOCOJŠNJO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Pogovor z režiserjem Jožetom Babičem o uprizoritvi Kozakovega «Kongresa» «Tudi zamejski Slovenci smo življenjsko zainteresirani na razvoj nove družbe, ki posredno deluje že na premike sil v družbenem redu, v katerem živimo» Slovensko gledal-šče bo drevi uprizorilo v Kulturnem domu svojo šesto premiero v letošnji sezoni, dramo slovenskega dramatika Primoža Kozaka «Kongres«, ki je doživela krstno uprizoritev letos v ljubljanski Drami in bila ocenjena kot najboljše delo sodobne slovenske dramatike. Pred tržaško uprizoritvijo smo zaprosili za kratek razgovor režiserja Jožeta Babiča, ki je delo pripravil in ki je tudi izbral za naše običaje povsem nov režiserski prijem. — Predvsem, zakaj in kako je izbira padla prav na Kozakov »Kongres«? — Mesto slovenske novosti v letošnjem repertoarju ni po naključju pripadlo Primožu Kozaku in njegovemu ^Kongresu». Jubilejna sezona ob stoletnici je napolnila vsa slovenska gledališča in lahko se pohvalimo. da je ta slavnostni okvir tudi našemu gledališču odprl možnost zelo razgibane sezone. Spočetka zgolj spominsko in pietetno usmerjena uprizoritev Štokovega «Anarhista*, je tako dobro odjeknila v našem občinstvu, da se je razrastla v pravo repertoarno predstavo. Ob obisku v Beneški Sloveniji se je odprla nova stran v aktivnem kontaktu med kulturno dejavnostjo in sprejemanjem v še nedotaknjenem prostoru. Vse to je zaposlilo našo ustanovo bolj kot so to predvidevali programski načrti na začetku sezone. Ker ni prišlo do odločitve o vključitvi dramske novosti, ki bi nastala v našem zamejskem kulturnem prostoru je izbor dela, ki je ob svojem krstu v ljubljanski Drami bilo ocenjeno kot najboljši slovenski dramski tekst, kar je bilo ponovno potrjeno na festivalu slovenske nove dramatike v Celju, za naše gledališče dvakrat vabljiv, kajti poleg odličnega priznanja vse domače kritike, je delo zanimivo za naše gledalce tudi zato, ker obravnava na prepričljiv in brezkompromisen način najaktualnejše tokove v porevolucionar-nem času. Čeprav izhaja iz domačega prostora, se v njem ne odražajo le morda kaKšne slovenske specifike, marveč celovit prostor, ki ga je v zadnjih desetletjih predramil plamen revolucijskih družbenih sprememb. — Bi nam morda na kratko povedal, kakšne so histvene poteze tega Kozakovega najnovejšega dramskega teksta? — Kozak je imel že v dosedanjih dramskih delih prefinjen posluh za moraliK deformacije na eni strani in neizbežen tok zgodovinskih sprememb, ki porajajo nove kvalitete, nove izraze svoje prisotnosti, ki potiskajo tek teh tokov, so dramska in umetniška odlika njegovega izražanja, človek, ujet v ta protislovja, doživlja konflikte sam v sebi in se spopada s svojo okolico, postaja žrtev ali pa žrtve povzroča. Na dnu je vedno prisotna skepsa v resnično življenjsko možnost humanizacije, ki jo avtor negira, vendar pa je ne more do kraja llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»llllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,|M,|„„„|„||„||||||||l|||||||||||||||| ENA IZMED TEM, KI SO NA DNEVNEM REDU «Kanada je v pretesnem objemu sosedne države» Za 97 odst. kanadske avtomobilske industrije je v rokah tujega, predvsem ameriškega kapitala - Politični pritisk ZDA spodarskih in' še bolj v političnih krogih' zahodne 'EtTopeVedtlo več govori o «vdoru» ameriškega kapitala v nacionalna gospodarstva posameznih držav. Vendo manj je tistih neposredno prizadetih ali politično zainteresiranih, ki so za to »integriranje«, vedno več pa je tistih, ki jih naraščajoče ameriško ekonomsko angažiranje v zahodnoevropska gospodarstva za skrbljuje. Samo ob sebi se razu me, da je med poslednjimi naj več političnih krogov. Povsem razumljivo je namreč da znajo ameriške ekonomske pobude v Evropi imeti svoje ustrezne politične posledice, Problem angažiranja ameriškega kapitala v tujini pa ni le problem držav zahodne Evrope, pač pa tudi mnogih drugih držav. Ponekod je to še huje kot v zahodni Evropi, kot na primer na Japonskem, kjer je ameriški kapital tako krepko razpredel svoje korenine, da je sicer zelo uspešno japonsko gospodarstvo v precejšnji meri odvisno oo ekonomskih razmer v ZDA. Morda pa je na najslabšem, glede tega, Kanada. Hamburški tednik «Der Spiegel« je v zvezi s tem objavil članek, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev. »Če bi ne bilo teh podlih yan-keejev, bi naša dežela imela veliko bodočnost« — je pred približno sto leti zapisal prvi kanadski premier John A. MacDonald. Pred dobrimi petdesetimi leti so Kanadčani že računali s tem, da bi jih znali yankeeji nekako podjarmiti, vendar so upali, da tega ne bo. Danes pa vankeeji drže Kanado trdno v svojih rokah, kajti ameriški kapital se je razvejal po vsem kanadskem gospodarstvu. Kanada je namreč tista dežela, ki je sprejela povprečno največ tujega kapitala, take da poslednji nadzira že 97 odst. kanadske avtomobilske industrije, prav toliko gumarske industrije, 78 odst. kemične industrije, za procent manj industrije elektrotehničnega materiala in 74 odst. tako imenovane ekstraktne industrije, to se pravi ll||ittiiiiiiiii,tiililil||ilil|k||,il||||||||||||||||||aaBti,i,il,ii,iiiii,iiii,iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiBmiiiiiaiiii...ai V zadnjih časih se tako v go-1 - industrije nafte, - pimai’ premoga, An 6 )?Jrl an' ,kJer je v novinarskem ren.Cu Priredil koncert, na kate-žena 9?. J® pri Klavirju spremljale a Pro9ramu }e bilo več sa IcOufjfPPP Vivaldija HnotirUn Čini Haendla, Čaj-in Bizeta, še Borodina sklnJ>a. Pesmi in skladb armenskih sfclarih t?u’ med drugimi tudi °e Hačaturjana. ;o!EN M 21.3. Nei w0j° dejavnost do 20.4.) Osvežite en*. "uoi. /. novimi idejami. ,° romantično doživetje. stite h 0d 21 4- d0 20-5 ) Ne opu' bucjitp orde tik pred zmago. Spod-QVAV.najtnlajše s svojim zgledom. nar 0’ iA (od 215 do 21-6 ) P6' Potreh s' 6a želite, vam ni nujno °sebi n' Pomagajte neki starejši mhotič .(od 22.6. do 22.7.) Nekam bost*' o°ste spričo uspeha, ki ga 'Plenit dosegd- Udeležili se boste LEV ,ga, prejema horn h (?d 23.7 do 22.8.) Z uspe-vam K?ste Prestali preizkušnjo, ki "SDeh*1 n,a*°žena. Ne prilaščajte si DEVt drugih slovno , (od 23-8- do 22-9-) po Ne tvea°*0van^e v sosedno državo, bezrjj Preveč v pogledu lju- ^PTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite zelo oprezni pri izvajanju neke delikatne bančne zadeve. Večno obujanje spominov ne koristi. ŠKORPIJON (od 24.1. do 21.11.) Priznajte sodelavcu zasluge, ki mu pripadajo. Nemoten razvoj čustvenih odnosov. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Sramotno bi bilo reševati neki spor s fizičnim nasiljem. Nestalno pomladansko razpoloženje. KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) Ne zahtevajte od ljudi tega, kar sami ne morete dati. Utrdil se bo vaš ugled med prijatelji VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne dovolite, da bi vas potek dogodkov potisnil na stranski tir. Razčistite neko družinsko zadevo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Komur ste v obraz povedali resnico, se vam bo skušal maščevati. Še vedno ne bo sporočila, ki ga pričakujete. rudnin. XiSl vili' Kakor vidimo, je slika za kanadsko nacionalno ekonomijo, kar se tega tiče, porazna. Vendar moramo tudi povedati, da tuji kapital, ki v tolikšni meri kontrolira kanadsko gospodarstvo, ni izključno ameriškega izvora, pač pa so ameriškega izvora štiri petine vsega tujega kapitala fn zato sklepi, ki se nanašajo na kanadsko gospodarstvo, se po navadi že ne sprejemajo več v kanadski prestolnici Ottawi, pač pa v Washing-tonu, Nevv /orku in Detroitu. Samo ob sebi se razume, da se tako zainteresirane ZDA vmešavajo tudi v Kanadsko zunanjo trgovino. Po ameriških predpisih nobeno ameriško podjetje, pa tudi nobena njegova podružnica v tujini ne sme dobavljati blaga LR Kitajski, Kubi, Severnemu Vietnamu in Severni Koreji. Čeprav skuša Kanada imeti prijateljske trgovinske zveze z omenjenimi štirimi državami, ji je pritisk ZDA onemogočil, da bi kanadsko Fordovo podjetje pred desetimi leti prodalo Kitajski tisoč tovornjakov, kar bi bil začetek za tovrstno ekonomske' sodelovanje med tem velikim podjetjem in ogromnim tržiščem, ki ga predstavlja Kitajska. Navedli smo le en primer, toda Kanada ni mogla Kitajski prodati umetnih gnojil, Kubi moke in drugih prehrambenih artiklov, da ne govorimo o drugih možnih poslih. Bivši kanadski finančni minister je Američane odkrito obtožil »političnega vmešavanja«. Med drugim je tudi rekel: »Učinek pritiska ZDA na voditelje vseh naših političnih strank je prepogosto izredno uspešen.« Kanada je hotela priznati Peking, torej LR Kitajsko, toda Bela hiša je 'ekla «ne» in Kanada se je morala pokoriti. Bivši kanadski premier Pearson, ki je bil pred leti nagrajen z Nobelovo nagrado za mir, je predlagal prenehanje vojaških operacij v Vietnamu. Njegov predlog seveda ni bil sprejet in na nekem zasedanju voditeljev svoje stranke je odkrito priznal: »Predsednik (Johnson) me je prijel za vrat,!...« Neki visoki kanadski vladni funkcionar je o ameriškem vmešavanju v kanadske notranje zadeve izjavil takole: «Če nekdo predlaga carinske ukrepe, ki bi bili nepovoljni za ZDA, ali če nekoo spregovori v prid Vietnamu, se začne majati ves vladni aparat.« Kako močan je ameriški vpliv v Kanadi, dokazuje dejstvo, da je ta pritisk onemogočil kanadski vladi, da bi spremenila zakon o pravilniku tako imenovanih družinskih družb. Po tem statutu «družinska podjetja« z največ 50 delničarji niso dolžna objavljati poročil o poslovanju Ker vsako ameriško podjetje smatra svojo podružnico v Kanadi kot «enega delničarja«, se na primer podružnica General Motorsa v Kanadi, ki zaposluje 25 000 delavcev in nameščencev smatra kot družinsko uodjetje in zato ni obvezno, da objavlja poročilo o poslovanju. Podobno je z drugimi ameriškimi podružnicami v Kanadi, kot so »Coca-Cola«, itd. »Chrvsler«, .A «IBM» razvrednotiti, saj se kot popkovina vleče skozi človekovo življenje od njegove zavesti dalje. Ta problematika se ne more s kratkim zamahom roke odpraviti niti tu pri nas, ker nam naše vsakdanje bivanje dokazuje prav nasprotno. Tudi zamejski Slovenci smo življenjsko zainteresirani, predvsem pa čustveno navezani na razvoj nove družbe, ki posredno deluje tudi že na premikanje sil v družbenem redu, v katerem živimo. Kozak je postavil dejanje v okvir kongresa univerzitetnih profesorjev, znanstvenikov in visokih raziskovalcev Izbor takega prostora mu je omogočil soočenje in dialog med najrazvitejšimi elementi vsake družbene strukture. Nima pa seveda z realnimi odnosi na sami univerzi nobenih globljih povezav. — Kakšne so uprizoritvene možnosti tega dela? — Delo je napisano v realističnem slogu diskusijske drame sar-trovskega tipa. Posebne okoliščine, ki sem jih že prej omenil, so narekovale, da za realizacijo tega dela uporabimo nekoliko manj znan in po mojem mnenju premalo uporabljen način gledališke komunikacije, ker delo pač nima Sedaj pa pride na vrsto še drugi moment, ki že ni več politično-ekonomskega značaja, pač pa stvar izključno ekonomskega napredka in razvoja Kanade. V Kanadi je bil povprečen človek že dolgo prepričan, da sta razvoj Kanade in dviganje njegove življenjske ravni odvisna v glavnem od «injekcij» ameriškega kapitala, od milijard dolarjev, ki prihajajo iz sosedne države. Zgrešeno bi bilo, zanikati dejstvo, da sloni visoki življenjski standard Kanadčanov tudi na tem dotoku dolarjev. Zato pa imajo Kanadčani zelo dobro razvit posluh in sproti sledijo vsem dogajanjem v ZDA. Johns inove napovedi o omejitvah izvoza kapitala so »ato močno odjeknile v Kanadi, kjer se že opaža upadanje proizvodnje in izvoza. Hkrati pa se veča število brezposelnih. V januarju letos se je število brezposelnih dvignilo za 83.000 delovnih moči. Dolar je torej prinesei v Kanado možnost naglega razvoja in dosledno s tem naglega dviga življenjske ravni, hkrati pa tudi strah pred jutrišnjim dnem. Nekdo je razmere med Kanado in velikim sosedom prikazal takole: «Kanada je v pretesnem objemu sosedne države.« I ■ mm Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Trobentač Calvert - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje' - 17.00 Ansambel Russo - 17.20 Ne vse. toda o vsem - 17.30 Duo Morghen-Mellier -18.00 Ljudski pevci in pesmi - 18.15 Umetnost - 18.30 Koncerti -18.50 Willy «Pat» Roon - 19.00 A. Ingolič: »Oranža« - 19.15 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki - 22.15 V svetu jazza - 22.30 De Angelis Valentini’ Pastorale e buriesca. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 14.00 Orkester Safred - 14.30 Kvartet. Koper 6.30, 7.30, 12.30 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.13 Jutranja glasba - 10.15 Beneški fantje - 10.45 Plošče - 11.00 Turistična oddaja -11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po žeijah - 14.10 O-perna panorama - 15.25 Od Soče do Drave - 16.30 Popoldanski koncert - 17.40 Ritmi 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Gre-ger - 22.10 Pisana glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.06 Zvoč- Primož Kozak posebnih spektakularnih elementov. čeprav je grajeno z vsemi dramaturškimi elementi drame, je njegova primarno moč v silovitosti dialoga in iaeoloških sen-tenc. Le preko dialoga se zdife-rencirajo značaji akterjev in usodnost njihovih opredelitev. Zato je prav to delo primerno tudi za kon-certno-bralno gledališče, v katerem bi neposredni kontakt besede in misli nadomestil tiste elemente, ki bi pri klasični gledališki rešitvi ustvarili seveda večjo harmoničnost ambienta. Bo pa tudi naša uprizoritev kljub asketskemu podajanju besedila zaživela v ambientu s pomočjo svetlobnih omejitev in diapro-jekcij, ki bodo naznačevale bodisi ambient bodisi nekatere zunanje poante v dramskem dogajanju. Na ta način bo nastal nov tip uprizoritve, ki se go je že s pridom poslužilo milansko gledališče «Piccolo teatrom, pa razne ameriške skupine in katerega vrednost je nenazadnje pokazalo tudi gostovanje Jugoslovanskega dramskega pozorišta pred leti v Trstu z dramo iDon Juan v peklu*. — Taka uprizorittv zahteva seveda od igralca št večji napor? — Prav gotovo Igralska naloga pri takem stilu uprizoritve je napornejša, ker je tsa interpretacija usmerjena le nc izostrene karakteristike, pogojene v podajanju besedila Odnosi med osebami izgubljajo realno «resnični» kontakt, pač pa se prepletajo na nivoju zagrizenega dialoga. — Potemtakem tvoja odločitev za takšno koncertnc-bralno uprizoritev ni bila samo rezultat določenih pogojev v našem ansamblu in njegovem občinstvu? — To povsem gotovo ne. Taka izbira se je sicer pričela v senci časovne stiske, vendar se je kmalu srečno ujela z možnostjo nekega novega kontakta To se mi zdi pomembno tudi za vnaprej, kajti mnogo dragocenih dramskih tekstov, predvsem pa domačih, gre mimo naše spoznavnosti predvsem zato, ker se mora repertoar našega gledališča podrejati širokemu razponu gledalcev in marsikatero delo bi ostalo zaradi tega premalo komunikativno, po drugi strani pa bi ga bilo res škoda izgubiti. Seveda pa okvir naših eksperimentiranj pogojuje tudi znaten del našega gledališkega občinstva, pri katerem predvidevamo že razvito stopnjo gledališke tradicije. Razgovor zapisal j. k. mil m i mil timi n iiiiiiiiit mini m n im milil n n im mi IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Posmrtna razstava Glorgia Settale V Občinski je to pot posmrtna razstava del Giorgia Settale, ki se je rodil v Trstu 1895, ki pa je od leta 1923 živel v Firencah, kjer je poučeval na akademiji. Settala je sicer študiral slikarstvo na Dunaju, a se je v prvi svetovni vojni boril kot italijanski prostovoljec. Odtod njegova zgodnja naselitev v Firencah, pa tudi dejstvo, da je šele leta 1926 imel svojo prvo razstavo v Trstu. Leta 1924 je že bil sprejet na beneški bienale, kjer ga nato srečujemo skozi 12 let, medtem ko je na rimskem kva-drienalu razstavljal vse od 1031, do 1947. ter se udeleževal veli-ldh razstav italijanske sodobne umetnosti širom sveta. Povsem umestno je torej, da se na tej razstavi prikazuje širši razpon njegove ustvarjalnosti, ki se razteza v oljih od 1941 do leta 11959. Še popolnejši pregled nam nudijo risbe, ki se vrste od vsega početka, do slikarjeve smrti v letu 1960. 2e Silvio Benco je napisal ob prvi njegovi razstavi v Trstu, da se nam Settala v slikah ne laska. Čeprav je bil vseskozi figurativno usmerjen, mu je kozmopolitska narava Tržačana judovske vere, socialistično prepričanje in razmotrivanje o u-metnosti branilo, da bi se vključil v predvojni novečentizem, ki je bilo uradno podpirano slikarsko gibanje in poveličevanje samo mediteranskega človeka. Zaradi tega so v delih tega izrazitega slikarja ljudi vedno opazni odsevi velikih struj sodobnega slikarstva. To izstopa zlasti pri oljih v slikah žensk: tihožitij z vrči in steklenkami, močnih krepko zaokroženih oblik in v rahli nežnosti cvetlic. V njih menimo videti zgodnjega Picassa, Matissov fauveizem in celo ekspresivnost Roualtovih slik, ki jo nakazujejo močne in temne obrisne črte. Nasprotno pa pronica v risbah ponekod izčiščenost Modiglianijevih potez. Te risbe, pa so po kakovosti pravi biseri te razstave. MILKO BAMBIČ PETEK, 19. APRILA 1968 ni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Sopranistka Zinka Kunc-Milanov - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike - 14.45 Ital. popevke - 15.30 Nove pesmi - 16.00 Program za mladino -17.05 Beethovnove skladbe - 17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino - 19.11 Roman - 20.15 Orlando Furioso - 20.45 Simfonični koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz 11.40 Pesnv desetletja -14.35 Brez naslova - 14.00 Juke box - 15.15 Pianist F. Gulda -16.00 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Vam ugaja klasika? 20.06 Gledališče in kino - 21.15 Francoske plošče lil. program 10.09 Schumann in Smetana -10.50 Madrigali - 11.15 Lisztova simf. »Dante« - 13.30 Simfonični koncert - 14.30 Tenorist G. Thill - 15.30 Viottijeva serenada štev. 3 15.40 Novakova kantata opus 42 17.20 Angleščina 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 O dednosti pri človeku Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.45 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 »Go- renjci« - 9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Igramo za vas - 12.00 Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Iz kraja v kraj - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba - 15.20 Turistični napotki - 15.4o Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Majda Sepe - 20.00 Glasbeni cocktail 20.30 Pogovori o glasbi - 21.15 Oddaja o morju 22.10 Romunska simf. literatura -23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 10.30 šola 12.30 Živi svet - 13.00 Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše -17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - >8.45 Simf. koncert - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 Skupno življenje. II. kanal 18.00 Nikoli ni prepozno . 18.30 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Detektivka »La donna di quadri» - 22.10 Italijanski podvigi v tujini. Jug. televizija 17.45, 20.00, 22.30 Poročila - 9.40, 14.50 TV v šoli - 16.10 Film - 17.50 Deček iz džungle, film • 18.20 BIO, prenos - 19 Oj M. Skodlovv ska Curie film - 19 35 Niso samo rože rdeče - 19 35 Vi ja vaja • 20.35 Igre ljubezni - 22 00 Operna scena. IVAN REGENT: SPOMINI 14. Priprave za ustanovitev delavskega prosvetnega društva Ljudski oder, potem priprave za predavanja in druge prireditve, poročila o ruski revoluciji leta 1905 in priprave za volitve na podlagi enake volilne pravice 1907. leta smo izkoristili kolikor se je le dalo za socialistično agitacijo v Julijski krajini. Zavedali smo se prav dobro, da pri teh volitvah naša stranka ne bo uspela poslati v parlament niti enega poslanca. Toda razlog za agitacijo med slovenskim prebivalstvom je bil spodbujajoč. Po dolgih letih trdega dela je slovenski socialni demokraciji na Primorskem, in mislim v vsej Sloveniji, uspelo z večjo vnemo lotiti se dela na političnem področju. V- kongres ni bil zaman. Kakor po vsem svetu, tako se je začelo delavsko socialistično gibanje tudi pri nas po etapah. Najprej so se morali organizirati delavci po strokah (strokovne organizacije) z namenom, da bi si s svojim bojem izboljšali življenje in delovne pogoje, ki so bili obupni. Nobenega resnega političnega dela ni bilo mogoče začeti, dokler se ni posrečilo delavce strokovno organizirati. To je bilo nujno, neobhodno, kajti izkoriščanje delavcev s strani kapitalistov in kapitalističnih družb je doseglo tako visoko stopnjo, da je bil v nevarnosti življenjski obstoj delavcev in njihovih družin. Da ne bi ponavljal, kar so o tem že drugi pisali, priporočam vsem, ki se zanimajo za zgodovino delavskega gibanja med Slovenci, naj prečitajo knjigo dr. Dušana Kermavnerja Začetki slovenske socialne demokracije. (Izdala Cankarjeva založba 1963.) Kdor bo prečital to knjigo, bo razumel, kakšne ogromne težave so morali premostiti slovenski delavci, da so se lahko začeli združevati v strokovnih organizacijah. Pri tem naj poudarim, da slovenski delavci dolga leta, desetletja, niso imeli nikjer na Slovenskem nobenega izobraženca, ki bi jim bil v tem težkem boju pomagal, jim svetoval in jih bodril. To je bila doba, ko so se slovenski rudarji, tržaški luški delavci, sploh vsi naši proletarci skoraj vsak dan in vse svoje življenje hranili samo s koruznimi ali ajdovimi žganci, da so se mogli ohraniti pri življenju. Med tem bojem za boljše plače, za deseturni delavnik, za človeške pogoje na delovnem mestu so se morali boriti tudi za svoje človeško dostojanstvo in za pravice svojih družin do življenja. Današnji delavci se ne bodo nikdar dovolj hvaležno spominjali svojih proletarskih prednikov, njihove požrtvovalnosti in žrtev, ki so jih prispevali, da bi zagotovili delavcu sicer skromno, vendarle človeško življenje in spoštovanje. To je bila prva etapa delavskega boja, ki je trajala dolga desetletja. V drugi etapi, ki se začenja z ustanovitvijo so-cialnoaemokratične stranke leta 1896, so se morali delavci boriti za nadaljnje izboljšanje svojega gospodarskega položaja in za mrvice političnih pravic. V tej dobi so s svojim bojem dosegli priznanje svoje socialnodemokratične stranke. Začel se je boj za socialno skrbstvo delavcev za zdravstveno oskrbo, za zavarovanje proti nezgodam pri delu itd Ko smo dosegli volilno pravico za volitve v državni zbor, smo bili nekako že v tretji razvojni etapi. Seveda si delavci s tem še niso izbojevali potrebnega gmotnega položaja in tudi ne družbenega ugleda, splošna volilna pravica še ni pomenila, da se z njo delavci dotikajo neba. Po dolgih letih boja je dobilo delavsko gibanje v Avstriji tedaj le potreben razmah in take pravice, da je moglo zares upati na boljše čase. Volitve 1907. leta na Primorskem so pokazale, da je bil strah slovenskih narodnjakov, liberalcev in klerikalcev deloma le upravičen. Število glasov, ki so jih dobili socialno-demokratični kandidati, je bilo sicer precejkrat manjše od števila glasov, ki so jih dobili narodni kandidati, bili pa so znamenje, da socialna demokracija uspešno napada, da smo smeli upati na skorajšnje večje uspehe. V času, ko smo ustanavljali Ljudski oder, pripravljali igre in pevske nastope, organizirali predavanja in urejali knjižnico pa med agitacijo za enako volilno pravico in kasneje ob agitaciji za naše kandidate, v tem času se je začela porajati med nekaterimi socialnimi demokrati in tudi v meni za tedanje čase drzna misel, ki je bila za vso jugoslovansko socialno demokracijo tako nova, da se nismo upali z njo na dan. Mislili smo si takole: če imamo enotne strokovne (sindikalne) organizacije, če imamo enotne konsumne zadruge, ki podpirajo tudi naš Ljudski oder, zakaj ne bi imeli tudi enotno socialistično stranko, Ki tudi formalno ne bi delala razlike med Slovenci in Italijani, dasi bi bila njena dolžnost boriti se tudi za pravice. zatiranih narodov, saj stranki nista bili predvsem italijanski in predvsem jugoslovanski, marveč predvsem socialistični, torej proletarski in internacionalni. Hkrati s to mislijo smo se začeli poglabljati tudi v vprašanje glede strankinega stališča, se pravi glede njene politike do slovenskih narodnjakov in do slovenskega gibanja, ker obojega nikakor nismo mogli istovetiti Stranka je sicer že imela svoje stališče do slovenskih narodnjakov in hrvatskega narodnega gibanja, mi pa smo hoteli to stališče še bolj precizirati in kolikor je bilo pač mogoče marksistično utemeljiti. Ta vprašanja so ostala dolgo časa za nas nerešena. Prvo smo rešili šele po prvi svetovni vojni leta 1919, ko smo postali državljani Italije in se pridružili socialistični stranki Italije. Pri tem smo poudarili, da je ta naš pristop le priznanje enotnosti proletarskega socialističnega gibanja. Razlogi, da smo začeli o omenjenih vprašanjih razpravljati, so bili različni. Imeli pa smo tedaj tolike dela, da se ni bilo časa vanje poglobiti. Vendar so ta razmišljanja privedla nekatere mlade sodruge že leta 1907 do zaključka, da ne bo pametno, če bodo v mestu še naprej kandidirali samo italijanski socialisti in bomo tudi mi agitirali zanje, v tržaški okolici pa bomo kandidirali slovenske socialiste, italijanski socialisti pa nas bodo pri teh kandidaturah podpirali. Včasih je bilo videti, kakor da v volilnem boju nastopata dve različni stranki, ki pa sta si svoj operativni prostor razdelili, kakor da ne bi imeli med seboj nič skupnega. Toda 1907. leto je minilo tako. V Trstu so kandidirali italijanski socialisti, v okolici, na Krasu in v Soški dolini pa slovenski. V Trstu so kandidirali Valentino Pittoni, Giovanni Oliva, Raimondo Scabar in Silvio Pagnini, v okolici pa smo kandidirali sodruga Antona Jernejčiča, v volilnem okraju Gorica-okolica Franceta Milosta, v volilnem okraju Ajdovščina — Komen — Sežana Vinka Kermolja, v Istri v volilnem okraju Buzet — Labin pa rudarja Javla Bučiča. V mestu Trstu so bili izvoljeni vsi štirje socialistični kandidati, se pravi toliko, kolikor jih je imelo izvoliti mesto Trst; pri prvih volitvah je bil izvoljen Pittoni, ostali trije pa so bili izvoljeni pri ožjih volitvah. Tedanji dunajski socialistični poslanec dr. Wilhe!m Ellenbogen se je ob tej priložnosti pošalil in rekel, da je Trst rdeči biser v Avstrijski kroni. V tržaški okolici je bil izvoljen slovenski narodnjak dr. Otokar Rybar, socialistični kandidat Anton Jernejčič pa je dobil okoli 1500 glasov, torej premalo, kakor so premalo glasov dobili tudi vsi ostali kandidati Jugoslovanske socialnodemokratične stranke V Trstu se italijanski socialisti niso udeležili ožjih volitev. Dan po volitvah je tedanji voditelj italijanskih nacionalistov v Trstu Felice Venezian užaljen izjavil, da se italijanska liberalna stranka (nacionalistična) ne bo udeležila ožjih volitev. Hkrati je tudi izjavil, in to precej jasno, da odslej tržaški Italijani ne smejo imeti več oči uprtih v Dunaj, marveč morajo gledati v Rim, odkoder je edinole mogoče pričakovati njihovo narodno osvobojenje. Ce se dobro spominjam, so tedaj slovenski narodnjaki sklenili glasovati pri ožjih volitvah za socialistične kandidate. Končno so morali vendarle razumeti, da je takšen sklep edino pravilen. V puljskem volilnem okraju je prišlo ob tej priložnosti do ožjih volitev med italijanskim nacionalističnim kandidatom dr. Luigijem Rizzijem in hrvatskim narodnim kandidatom dr. Matkom Laginjo. Volilni zakon je določil puljski volilni okraj Italijanom. Na Dunaju so bili namreč prepričani, da je ta okraj povečini italijanski. Pri volitvah nista dobila potrebne večine glasov niti italijanski niti hrvatskl kandidat zato je prišlo med njima do ožjih volitev. (Nadaljevanje sledi) OB MNOŽICI PRIJATELJEV IN ZNANCEV Poslednje slovo od Erneste Boltar Množica vencev, nagovor pri odprtem grobu, nastop domačega pevskega zbora iz Solkana Ogromna množica ljudi je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti upravnico Primotskega dnevnika v Gorici Ernesto Boltar, ki nas je zapustila po hudi bolezni v starosti 39 let. Slovo je bilo težko in ganljivo, zakaj pokojnica je bila 23 let članica naše družine, v kateri je zavoljo svoje pridnosti in sposobnosti imela važno nalogo. Obiskala je skorajda vsako slovensko družino ter se je s svojim nastopom znala prikupiti pri vsakomur. Za dokaz njene priljubljenosti pa ni bila samo množica pogrebcev, ki jo je spremila od civilne bolnišnice čez prehod Rdeča hiša v Solkan, med katerimi so bili tudi vsi raznašalci našega lista, ampak tudi veliko število lepih vencev ter šopov rož, ki so jih njej v spomin poklonih sin Peter, najožji sorodniki, prijatelji, znanci, naš list in drugi. V solkanski župni cerkvi je dekan Simšič opravil cerkveni obred, domači pevski zbor pa je zapel dve žalostinki. Iz cerkve je žalni sprevod krenil na solkansko pokopališče, kjer je pri odprtem grobu,^ po opravljenem obredu domačega župnika, pevski zbor zapel Vigred in Gozdič je že zelen, Jože Koren pa se je od naše priljubljene tovarišice poslovil v imenu delovnih tovarišev »Primorskega dnevnika» s sledečim nagovorom' Ernesta, s skelečo bolečino v srcih smo se danes zbrali tu, na solkanski njivi pokoja, ob Tvojem odprtem grobu Glej. vsi smo tu, kar nas je lahko prišlo, Tvoji sodelavci in kolegi, časnikarji in upravno osebje Primorskega dnevnika, znanci in prijatelj: iz dolgih let skupnih prizadevanj in ne zdi se nam res, da se poslednjič poslavljamo od Tebe. Ne moremo verjet j, da se ne bomo več srečavali s Tvojim živahnim temperamentom, s Tvojimi razigranimi prijateljskimi očmi, s Tvojo simpatično vedrostjo, s Tvojo nalezljivo marljivostjo. Ne moremo verjeti da je na Tvojih ustih za vedno utihnila spodbudna beseda, polna domislic in skoraj pedantne natančnosti pri opravljanju službene dolžnosti, v čemer si nam bila svetal vzor. Spominjam se Te, ko si prišla k nam komaj 16-letno dekle, zgodaj dozorelo v našem narodnoosvobodilnem boju. V Tvoji drobni pojavi nismo slutili vso Tvojo neizčrpno energijo, ki si jo potem izpričevala skozi vseh 23 let prav do poslednjih trohic skoraj nevidno usihajočih moči. Kolikokrat se nam je dozdevalo, da je breme, ki si ga sprejela, preveliko za Tvoje fizične moči, pa si nas vsakokrat znova presenečala s svojimi sposobnostmi in s svojo vitalnostjo. Vsa si bila predana zaupnemu delu, živela si z našim Primorskim dnevnikom, kot lahko živi le človek za idejo, za katero se je ogrel in do kraja žrtvoval. Odgovornega mesta pri našem časopisu za vso Goriško nisi pojmovala le kot službeni odnos, pač pa kot vzvišeno poslanstvo v širjenju napredne slovenske tiskane besede med našimi goriški-mi rojaki onstran meje. Dobesedno gorela si v tem poslanstvu in skoraj je ni slovenske hiše od Šte-verjana do Jamelj, čez doberdob-sko goličavo do jezikovne meje ob furlanskem robu, ki je ne bi obiskala in osvojila s svojim simpatičnim nastopom in s svojo prepričevalno zavzetostjo za našo zamejsko slovensko usodo Če je danes Primorski dnevnik na Goriškem razšrijen in priljubljen tako kot je, potem je to v največji meri tudi Tvoja in morda predvsem Tvoja zasluga. Z enako zavzetostjo si razpečavala knjižno zbirko Jadranske- STEFAN OLIVIER ga koledarja in nam z nasveti, ki so bili vedno rezultat globokega poznavanja misli, čustev, želja in potreb ljudi, med katerimi si živela in delala, dajala predragocene napotke, da bi sadovi naših skupnih prizadevanj bili čim večji, čim lepši. In še v zadnjih dneh svojega življenja si bila z mislimi pri svojem delu v tistem poštenem strahu, da si morda pustila kaj nedokončanega, kaj nezaključenega, kot da bi v zli slutnji slovesa hotela do zadnje postavke skleniti obračun. Pri vsem tem velikem delu pa si znala biti tiha in skromna in tisti, ki smo te boljše in od bliže poznali, smo vedeli, da si za vedrim smehom in iskrivo prijaznim pogledom znala v lastno globoko intimnost skriti marsikatero trpko bolečino, a tudi iz te bolečine nalik školjki ustvariti biser, ki je krasil Tvoj značaj. Ernesta, čeprav smo te vsi cenili in spoštovali, smo se v svoji človeški površnosti in sebičnosti za Tvojega življenja vse premalo zavedali, koga imamo med seboj v našem kolektivu. A danes vemo za vsa leta nazaj, koga smo izgubili. Vrzel, ki jo puščaš v naših vrstah, bomo s težavo zapolnili, a še težje bomo ozdravili bolečino, ki jo v naših občutjih povzroča Tvoja mnogo prezgodnja smrt. Nekaj nedopovedljivo presunljivega je v tem slovesu, nekaj nedoumljivo krutega, da bi se človek, tovariš, prijatelj mogel sprijazniti z odhodom mladega človeka, ki je še verjel v svojega življenja pot, ki je na tej poti še vedno m vedno znova odkrival smisel svoje eksistence. In če se s to krutostjo ne moremo sprijazniti mi, Tvoji delovni tovariši, slutimo, kako more šele biti težko Tvojim najbližjim, Tvojemu sinčku, tvoji materi, sestram, bratom. A če je v trenutku, ko Te sveže sve*e izkopani grob kliče v svoj ob. jem, ko ti Soča Tvojih otročkih let že poje večno šumečo uspavanko, možna kakšna razumna beseda tolažbe iz naših ust za Tvoje rrajdratje In za nas, potem je ta lahko samo v svetlem spominu na Tvoje življenje, tako polno plemenitega dela in srčne lepote. Ernesta, draga naša Ernesta, mimo spi svoj sen tu na Tvoji solkanski njivi pokoja. Pri Rdeči hiši odkrili tihotapca s 70 kg mesa Včeraj popoldne okrog 17. ure so financarji pri Rdeči hiši odkrili v nekem videmskem avtomobilu 70 kg mesa, ki ga je lastnik avtomobila, mesar po poklicu, skušal prepeljati v fiatu 124 čez mejo. Meso je bilo v več najlonskih vrečicah ter razmeščeno pod sedežih in v prtljažniku. že nekaj mesecev semkaj financarji niso odkrili na Goriškem tihotapcev mesa na naših prehodih, ker so poostrili nadzorstvo. Konec lanskega leta pa so izsledili več tihotapcev, ki so meso prepeljali čez mejo v posebnih skrivališčih v avtomobilih. Mopedist je trčil z avtom Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 9 dneh so nudili v goriški bolnišnici 75-letnemu Mariju Do-minuttiju iz Ronk, Ul. Mazzini 110 zaradi rane nad desnim očesom in udarca na desni nogi. Okrog 13. ure, ko se je peljal iz Zagraja proti Gorici, je v Gradiški trčil z avtomobilom, ki je prihajal iz neke stranske ulice. Pri trčenju je bil samo on ranjen. Karabinjerji so ugotovili nekaj škode na vozilu. Prebivalci v Ronkah se pritožujejo 2e preteklega decembra je skupina prebivalcev iz Ronk poslala županu pismo, v katerem se pritožujejo zaradi slabega stanja ceste Monte sei busi ter so zaprosili za sestanek z županom, da bd se pogovorili o tej zadevi. Obenem bi se radi pomenili tudi o problemu preskrbe z vodo in o drugih u-pravnih zadevah. Svetovalec PSIUP Rizzi je v zadevi poslal županu interpelacijo v kateri izraža željo da bi prišlo čim prej do takšnega sestanka. Skuterlst zavozil s ceste Včeraj popoldne nekaj pred 15. uro se je peljal 28-letni Guido Maz-zolini, doma iz Zagraja, z vespo iz Fogliana proti Redipugli. Kar na lepem pa je zavozil s ceste, padel in si zlomil levo ključnico. V go-riški bolnišnici so ga pridržali za Do leta 1970 nameravajo dograditi goriški vodovod na Mocchetti nov V prihodnjih dneh bodo pričeli črpati vodo za poskušnjo Približno leta 1970 bodo dogradili goriški vodovod. Tako sodijo strokovnjaki, ki so ravno te dni zaposleni z nameščanjem črpalk v jaške, iz katerih bodo načrpali prve količine vode. Strokovnjaki so mnenja, da bodo delo opravili še pred koncem meseca, nakar bodo začeli črpati vedo ter bodo prve količine preiskali, da ugotovijo če bo vodo potrebno čistiti, ali pa jo bomo mogli uporabljati brez kakršnih koli dodatkov. Ker prebivalci na območju Moc-chette, kjer so izkopali jaške, upo- rabljajo talno vodo Iz svojih vodnjakov, so strokovnjaki prepričani, da bo moč vodo dobavljati potrošnikom brez predhodnega čiščenja. Za izgradnjo celotnega vodovoda je potrebnih še 850 milijonov lir, od katerih je država pred kratkim nakazala 250 milijonov, za preostali znesek pa bodo občinska podjetja v Gorici, ki so prevzela gradnjo tega objekta, zaprosila za državni prispevek. Mesto se sedaj oskrbuje z vodo z Mrzleka in plačuje Jugoslaviji za vsak kubik po 13 lir: 5 lir plača občinska uprava v Gorici, 8 lir pa država. Enoletna potrošnja vode velja približno 33 milijonov lir. 20 dni na zdravljenju. IZPRED OKRAJNEGA SODISCA V GORICI Preveliki režijski stroški in bolezen so ga spravili v stečaj in pred sodnika Mladeniča od Devetakov in iz Sovodenj so presenetili s sku-ter jem brez voznega dovoljenja - Tajil je, pa mu ni pomagalo Skoro 35 let se je trudil sedaj 60-letni Guido Franchi iz Ronk, Ul. Roma 15, da bi spravil na kakšen način na noge kino in plesno dvorano «EXCELSIOR» v Ronkah. Končno je bil prisiljen lani napovedati stečaj in dne 13. novembra 1967 so ga še prijavili sodišču pod obtožbo, da ni vodil predpisanega knjigovodstva. Kot je razvidno iz poročila stečajnega kuratorja Silvana Missija, je Franchi leta 1933 vzel v najem kinodvorano v Ronkah. Naslednje leto je prevzel še kavarno in staro plesno dvorano. V začetku so šli posli še kar dobro. Leta 1946 je uredil še kino na odprtem in cementno ploščo za plese na odprtem. Ko pa so v Ronkah odprli moderno kinodvorano in se je vedno bolj širila televizija, je postala konkurenca občutna in posli so začeli iti rakovo pot. Potem ga je bolezen privezala za tri leta na bolniško posteljo; vendar je leta 1962 skienil zgraditi novo plesno dvorano ter je v ta namen vzel posojilo najprej pri Tržaški posojilnici ter nato pri Mestni posojilnici v Gorici. Z drugimi upniki vred je dolg narasel na 16 milijonov lir in nekega dne Franchi ni zmogel ve'' odplačevati dolžnih obrokov, pa Čeprav je sam pridno delal in se izogibai odvečnih režijskih stroškov. Sodnik dr. Balani ga Je včerat obsodil na 4 mesec zapora In 4000 lir globe pogojno ker ni vodil predpisanega knjigovodstva. Branil ga je uradno dr. Battello. Dne 25. novembra in nato še 12. decembra lani so mestni stražniki v Gorici presenetili 19-letnega vajenca Ivana Devetaka od Devetakov št 3, ko se je vozil po me stu z lambreto 175 ne da bi imel vozno dovoljenje. Okrajni sodnik ga je včeraj obsodil na 70 dni pripora in 10 tisoč lir globe; vendar je kazen pogojna in brez vpisa. Branil ga je dr. Battello. Za podoben prestopek je bil obsojen na 40 dni aresta tudi 19-letni mehanik Ivan Tomšič iz Sovodenj, Slataperjeva ulica 8, ki ga je stražnik dne 14. novembra lani ustavil v Standrežu, ko se je peljal z motociklom APE 150 brez voznega dovoljenja. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Na dva meseca pripora in 8000 lir globe pa je sodnik obsodil 25-let-nega Alfreda Ceregiolija, ki je že zaprt zaradi drugega prestopka. V obtožnici je navedeno, da je dne 27. novembra lani vozil bratov avto fiat 600 nekaj po 17. uri po Ul. Crispl v Gorici, ne da bi imel vozno dovoljenje, ki so mu ga pred časom zaradi nekega prestopka odvzeli. Obtoženec Je pri razpravi zanikal, da bi bil takrat on pri krmilu, toda priča policist je vztrajal pri svoji obtožbi, da je bil prav on tisti, ker ga že od prej dobro pozna. Zato je bil tudi obsojen. Branil ga je dr. Ba/ttello. Zapisnikar Smet. Predavanje in razgovor o slovenskih pisateljih Daneu v petek 19. aprila ob 18.15 bo govoril v goričkem krožku za svobodo kulture v Dantejevi ulici 12 mladi tržaški pesnik in esejist Marko Kravos o zanimivi temi z naslovom. «Sodobni slovenski pisatelji v Trstu«. Njegovemu predavanju bo sledila debata. To bo drugo predavanje in razgovor o sodobnem slovenskem slovstvu. Na prvi je govoril tržaški pisatelj Boris Pahor o Edvardu Kocbeku, ter ga orisal kot pesnika, človeka in politika. Zlate značke za pionirje šofiranja Avtomobilski klub v Gorici namerava ob dnevu avtomobilista, ki bo 23. maja, razdeliti zlate značke voznikom, ki so opravili šoferski izpit pred petdesetimi leti. Vsi tisti vozniki, ki na poprejšnjih podobnih manifestacijah še niso prejeli priznanj, naj znova pošljejo svoje ime avtomobilskemu klubu (ACI) najkasneje do 24. aprila; ob tej priliki morajo prinesti dokument, na katerem bo razvidno, od katerega leta vozijo. V tovarni v Podgori se je ponesrečil Prejšnji večer nekaj pred 21. uro so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnioo 56-letnega Leopolda Miklavčiča iz Far-re, Goriška cesta 85. Zdravniki so mu ugotovili zlom kosti v križu ter poškodbo na levi nogi. Ko je bil popoldne na delu v tekstilnem oddelku tovarne, mu je na mokrem podu spodrsnilo, da je padel z navedenimi posledicami. Gorica VERDI. 17.15—22: «Italia secret service», N. Manfredi in G. Mo-schin. Italijanski barvni film. CORSO. 17.15—22: «La calda not-te delTispettore Tibbs», S. Poi-tier in R. Steiger. Ameriški film v barvah. MODERNISSIMO. 16—22: «11 13.0 uomo«, G. Blain in J. C. Brian-ly. Kinemaskope v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan angleški film. CENTRALE. 17—21.30: «Non aspet-tare Django spara», S. Todd in Rada Rasimov. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Brutti di not-te», F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Violenza per una monaca», R. Schiaffino, J. Richardson; barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La valle del-le bambole», S. Hayworth. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: edndovina chi viene a cena», S Tracy, S. Pi-tier in S. Hepburn. Barvni film. Ronke EXCELS1QR. 19—21.30: «Assicurar-si vergine», G. Prandi, D. Roc-ca in F. Caprioli. Kinemaskope v barvah. RIO. Zaprto. Italijanska reprezentanca v Neaplju Za srečanje z Bolgarijo izredno zanimanje: vse vstopnice razprodane NEAPELJ, 18. — Italijanska državna nogometna reprezentanca, ki se bo v soboto pomerila v povratnem četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih državnih reprezentanc z Bolgarijo, je danes prispela iz Firenc v Neapelj. Kot je znano je Italija izgubila prvo srečanje v Sofiji s 3:2 in mora torej zmagati zdaj v Neaplju z vsaj dvema goloma prednosti, če se želi neposredno uvrstiti v polfinale, če bi pa Italija zmagala le z enim golom prednosti in bi bil torej skupni izid obeh srečanj neodločen, bi se morali obe enajsterici pomeriti še enkrat in sicer bi prišlo do tega srečanja 24. aprila v Parizu. V Neaplju bo italijanska reprezentanca nastopila z naslednjo postavo: Zoff; Burgnich, Facchetti; Fer-rini, Guarneri, Castano; Domen-ghini, Juliano, Mazzola, Rlvera, Prati. Rezervni igralci bodo Vieri, Bul-garelli, Salvadore, Žigoni, Lodetti, Poletti in Anastasi. Vratar Vieri je tudi danes zjutraj čutil bolečino v desni rami. Zdravnik je ugotovil, da ima lažjo mišično poškodbo. Ker se je vodstvo reprezentance že prej moralo odreči vratarju Albertosiju, ki si je poškodoval prst desne roke v nedeljski tekmi z Atalanto in je zdaj sledila še poškodba Vierija, je danes tajništvo Italijanske nogometne zveze prosilo Evropsko nogometno zvezo za naknadno izpopolnitev seznama reprezentantov. Namesto Albertosija bo namreč prišel na seznam igralcev Anzo-lin. Tako bo imela reprezentanca v soboto na razpolago vsaj dva uporabna vratarja. Ce bi se namreč poškodoval slučajno še Zoff, bi ga brez te dodatne vključitve Anzolina v reprezentanco, lahko zamenjal le poškodovani Vieri. Italijanske reprezentante je spre. jela v Neaplju večja skupina navijačev, ki jih Je spremljala prav do hotela. Tehnični vodja reprezentance Valcareggi je dal ob prihodu v Neapelj naslednjo krajšo Izjavo: «Srečanje bo za nas izredno težko. Upamo pa, da bomo to nalogo ob podpori živahnega neapeljskega občinstva dobro opravili. Kar se tiče vratarjev bo v skrajnem primeru Igral Zoff, vendar pa še vedno upam, da bom lahko uporabil tudi Vierija.« 1. jugoslovanska liga Partizan-Radnički 2:0 BEOGRAD, 18. — Beograjski Par. tazan je danes v zaostali tekmi 21. kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige premagal enajsterico niškega Radničkega z izidom ! 2:0 (0:0). Rezultat ne odraža po-vsem pravilno dogodkov na igrišču, saj je Beograjčanom k zmagi krepko pripomogla tudi velik« doza sreče. Po tej zmagi je Partizan zopet dohitel na lestvici Crveno zvezdOi vendar pa je ta zaradi boljšega količnika golov še vedno na prvem mestu lestvice. DIRKA PO ITALIJI KOLESARSTVO Gimondi prvi v Enghienu ENGHIEN, 18. — Italijan Belice Gimondi je zmagal z naskokom na mednarodni kolesarski dirki *9 «Enghiensko puščico«. 195 km dolgo progo je prevozil v 4.28’. Nato pa so sledili: 2. Riek Van Looy (Bel.) 1’lS' zaostanka 3. Willy Planckaert (Bel.) 4. Dino Zandegk (It.) 5. Vanconingsloo (Bel.) 6. Mathy (Bel.) 7. Vekemans (Bel.) 8. Cooreman (Bel.) 9. Legein (Bel.) 10. Boons (Bel.) vsi v Van Looyfr vem času. ODBOJKA Zmaga Kanala v Gorici šesterka Kanala je zmagala o3 moškem odbojkarskem turnirju, * ga je organiziral Audax v Gorici' Kanal je v Izločilnem srečanju pr*' magal najprej goriško šesterko A»-daxa z 2:1, v finalnem srečanju P3 je odpravil še tržaško CRDA s 3:1 Na turnirju je sodelovala še en9 primorska ekipa in sicer Izola V kvalifikacijski tekmi je CRDA premagala Izolo z 2:1. Nekaj novosti o letošnjem Eiru 130 vozačev se bo potegovalo za 50 milijonov lir nagrad Naznanjamo žalostno vest, da nas no zapustil naš dragi je nenadoma za ved- Dr. DANILO MERVIČ Pogreb dragega kopališču v Gorici. QE1 INUHUHi NOVI ŠEF HiMHUlišHiliHi illilUHliiHSiiiUUiHiaiKliiiUiiiaiUHiiaaiiHiiiiSiiiiaiiHHiiiiliiHuuiiiHKiiiiiiail Ko je Feldhusen pobožal Marianne po skuštranih laseh, jo je postalo sram, da je takšna. Zadušila je ihtenje in segla po robcu. . «Vem, kako vam je,» je spregovoril, ((kolikor more moški to sploh razumeti, razumem. Nihče ne bi bil tako vesel kot jaz, 6e bi bili lahko srečni. Prosim, to mi verjemite.« Marianne je legla na hrbet. Feldhusnov glas jo je božal. Z zaprtimi očmi je pokimala. Kako lepo, da je prišel. Sočustvuje z njo in jo razume. «Prosim, oprostite,« je negotovo spregovorila, «obnašam se kot otrok. Tako sem ne umna...» In spet je zajokala. Feldhusen se Je ozrl proti stropu, kot da išče navdih. Vzel je svoj robec in ji obrisal solze. Ko je odprla oči, se je poskusila nasmehniti. , . ,_o «Zdaj boste vzeli majhno pilulo in zaspali,« Je rekel. ((Spanje zdravi. Jutri bo zopet sonce. Vsaj za to morate biti hvaležni, da ste spet zdravi.« Pokazal je proti trebuhu. «Ni bilo tako lahko.« Počasi je obrnila glavo. «Jaz nisem hotela operacije, moj mož je to hotel.« «Vaš mož je imel prav. S tisto stvarjo ne bi bili nikoli zdravi. Tumor Je bil prevelik. To bi vam morali povedati takoj v začetku.« Prenehal je, neizgovorjene besede so metale krivdo na Neugebauerja. ... ... «Ne jokajte več,« je nadaljeval, «saj ste moj najljubši komercialist pokojnika bo v soboto na glavnem po- Zalujoči ostali: žena Boža, sin Robert, sestra Danica, svak Dušan Čeme in družine Leban, Gregorič, Roberts in Biggerstass Gorica, Trst, Nova Gorica, Washington. 19 aprila 1968 pacient. In najhrabrejšl! Toda jokati ne smete več. Saj želite, da bi bila stvar zame še hujša?« «Zelo ste ljubeznivi,« je zašepetala. Nasmehnil se je. «Zdaj boste zaspali. In jutri vas bom obiskal takoj zjutraj.« Očetovsko ji je pokimal in odšel. V ordinaciji si Je hitro umil roke in sedel za mizo. Ko je vstopila nova pacientka, je na Marianne Maurer takoj pozabil. Bila je visoke, polne postave, toda gibčna. Obleka se ji je tesno prilegala. Njeni gibi so bili samozavestni, polni energije. Sivo zelene oči so ga gledale brez strahu ali zadrege. Imela je visoko frizuro kot čelado iz rdečega zlata. Dobro, dobro, si je mislil. Lahko bi bila nevarna, če bi ne bilo Gine! Zasmejal se je in naglo pogledal njeno zdravstveno knjižico. Gospa Vera Manders, je bral. Imela je triintrideset let, živela je v bogataškem delu mesta. Manders? Manders? Ime Je bilo vendar znano; zelo znano v vsem mestu. Saj res, močna industrijska družba. Mnogo denarja. Dobre zveze na vse strani. Njegova reakcija je bila hitra in točna. Zavzeto jo Je pogledal v obraz in se zasmejal: «Videti ste popolnoma zdravi, gospa Manders. Menite, da sem vam potreben?« Naravno se Je nasmehnila: «Seveda!» «Vas lahko vprašam, zakaj ste prišli k meni? Saj sem tu šele tri tedne.« «Prav to je tisto,« Je rekla odkrito, «take novice se razširijo zelo hitro. Prijateljica vas je priporočila.« Njena prijateljica. Tako je torej. Tudi sama ima gotovo mnogo prijateljic. «Hvala za zaupanje,« je dejal, «to nam daje moč na naši poti.« Ogledovala ga je. Čeden, si je mislila. Sijajen si videti. Celo lepši je, kot je pripovedovala Karla. COMO, 18. — Vincenzo Torriani je ob prisotnosti italijanskih in tujih kolesarskih voditeljev ter časnikarjev podrobno orisal potek letošnje mednarodne kolesarske dirke po Italiji. Letošni Giro bo imel 22 etap in bo trajal od 21. maja do 12. junija. Skupna dolžina proge bo merila 3.898 km. Pred začetkom Glra 20. maia zvečer bodo vsi udeleženci opravili še krožno dirko v Campione dTtalia za določitev prvega nosilca roza maji. ce. Seznam etap bo tak, kot smo o njem že poročali pred časom. Cilj Gira bo v Neaplju. Za dirko se je prijavilo 13 moštev, od katerih bo vsako štelo po deset vozačev. Vseh kolesarjev bo torej na startu 130. Prijavila pa so se naslednja moštva: Bic Faema, Fagor, Fargas, Filotex, GBC, Germavox Vega, Kelvina-tor, Max Meyer, Molteni, Pepsi Cola, Salvarani, Peugeot, Smiths. Med posamezniki so že zagotovili sodelovanje praktično vsi naj- boljši evropski kolesarji. Gotovo j bolje poskroljeno kot v prejšnjih bo tekmoval tudi Merckx, le An-1 letih. Skupno z motorizirano ka-kuetil še ni poslal uradnega pri-1 ravano, ki bo spremljala dirko, stanka za nastop. Letošnji Glro bo Imel kar 21 etap, ki bodo potekale po goratem ozemlju. Štiri bodo imele cilj v vzponu. Najvišji cilj bo v Mi-surini (2.320 metrov). Sedem ciljev bo prve, osem pa druge kategorije. Skupna višinska razlika vseh vzponov in spustov bo merila 31.000 metrov. Etape bodo dolge poprečno 177 km. Nagrade za vozače ne bodo nizke: skupna vsota razpisanih denarnih nagrad znaša namreč nad 50 milijonov lir. Novost letošnjega Glra bodo več. ja pooblastila, kt jih bo imel službeni zdravnik. Ta namreč letos nj bo le zdravil poškodovanih ali obolelih vozačev, ampak jim bo lahko tudi med vožnjo nudil okrepčila, če bo menil, da so jih potrebni. Tudi za druge službe bo letos bodo vozili tudi 14 premičnih telefonskih kabin, tako, da bodo lahko časnikarji v vsakem kraju dobili hitro zvezo s svojimi uredništvi. Po televiziji bodo opravili vsak dan neposredni prenos med poročili ob 13.30, ko bodo podali pomembnejše dogodke med dnevno etapo, ostale podatke pa bodo podali v okviru kasnejših oddaj. SABLJANJE Turnir Martini Rossi NEW YORK, 18. - Jutri se bo v New Yorku začelo 8. mednarodno sabljaško tekmovanje za nagrado Martini Rossi. Prijavilo se je 168 sabljačev iz vsega sveta. Glavni favoriti v vseh treh orožjih so Francoz Christian Noel, Ma. džar Zoltan Nemere in Poljak Jer-zy Pawlowski. Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo. TENIS Profesionalni igralci že letos v Wimbledonu LONDON, 18. — Znani teniški m3' nager Jack Kramer je ob svoje!!1 prihodu v London potrdil, da bc do na letošnjem tradicionalne!11 lvimbledomskem teniškem turnirj11 nastopili tudi nekateri profesion*i’ ni igralci. To bodo predvsem ver, Rosewall, Emerson in GonZ3' les. Ti štirje igralci se bodo skup’ no s Stollom in Gimenom udeležb tudi britanskega teniškega prve!1' stva na zemljenih igriščih v Bouf nemouthu. ATLETIKA Memorial Zauli RIM, 18. — 5. izvedbo medu*' rodnega atletskega mitinga za ((M«’ morlal Bruno Zauli« bodo letos o? ganizirali 18. maja v Rimu. To te* movanje bo letos še posebno v»ž no, saj ga je mednarodna amater ska atletska zveza vključila v svOJ tekmovalni koledar, kot otvoritvi no tekmovanje letošnje olimpijsk® sezone. Prireditelji so povabili vrst* odličnih evropskih atletov, med *3' terimi so Maniak, Szmidt, Piatko^' ski, Sidlo in Kirszensteto iz Pou ske, Trousil in Vesely Iz Ceškosl*-vaške, Caimi iz Francije, Schwaf*' Sieghart iz Nemčije in drugi. med Italijanov bodo nastopili vS kandidati za italijansko olimpijs*0 atletsko reprezentanco. Čudovite oči ima. Ozrla se je na njegove roke. Lepe moške roke. Ce bi se me dotaknile, ne bi ugovarjala. Poročen? Nič ne de. Možje, kot je on, so večkrat poročeni z navadnimi ženskami, ki jih imajo doma. Razumel jo je, poznal je take ženske. V zakonu se dolgočasijo; preveč denarja in preveč časa. Mož je vedno na poti, vedno zaposlen. Otroci, če jih imajo, so v internatu. Pred časom hi se zanjo zanimal. Zdaj ima Gino. Hvala bogu. Zdaj je neranljiv. Malo bi z njo lahko ljubimkal. Toda če bi se kaj zgodilo, bi moral pred ženo skriti. «Ne vem, kako bi lahko dokazal, da sem dober zdravnik,« je spregovoril, «vi ste prava podoba zdravja.« «Toda čutim bolečine,« se je našobila. Feldhusen je zmajal z glavo. «To je slabo. Kje?« «Tu zadaj.« Z rokami se Je prijela za hrbet. «Tukaj. Bila sem že pri ortopedu. Svetoval mi je, naj me preišče ginekolog. Samo zaradi gotovosti.« Njen glas je bil sramežljiv, poln preračunljive nedolžnosti. «Ko igram tenis ali pa pri dvigalnih vajah...» ((Dvigalne vaje?« jo Je vprašal Feldhusen. «Saj jih vendar ne morem preskočiti, ali ne? je rekla resno. «Ne morete? Hm. Razmišljam o nekaterih vajah, ki vam ne bi povzročale bolečin v hrbtu.« Hitro je ugotovil, da pri njej kot ginekolog ne bo imel opravka. Vaje so njeno telo utrdile. Nikjer kake organske napake. Tedaj si je izmislila še nekaj: potožila je, da jo ponoči muči hud kašelj. Preiskal je pljuča. Tudi tu ni bilo ničesar. Privatna pacientka z mnogo denarja, ki mu ne bo delala skrbi. Vedel je, da bo še prišla — in za njo njene prijateljice. Predpisal ji je nekaj zdravil, čeprav je vedel, da bo to le v korist tovarnarja. ((Ortopedu ne bi rad ugovarjal,« je rekel, «čez kak teden spet pridite, bova videla, kako se bost® počutili.« Delala se je, kot da razmišlja, če bo čez kak teden sp*1 utegnila priti. Bo. «V redu,« je odvrnila, «ob tej uri?« Močn* in zelo toplo mu je stisnila roko. Feldhusen jo je pospremi* do vrat Njen potratni parfum Je še nekaj časa polnil ordiri*' cijo. Spomnil ga je na Gino. Zvečer ji je telefoniral in z njo dolgo govoril. Govoril® je o treh stanovanjih, ki jih je priporočil agent. Draga S*’ zelo draga, toda oče, je pripravljen pomagati. «Na svidenj® v soboto, Willi. Sobote se tako veselim. In pazi nase. Ne del*1 preveč. Mnogo poljubov!« Zdaj je bil prav razpoložen, da bi odgovoril na pismo ** ruske cone. Napisal je: Draga Trude! Mislim, da imaš napačno predstavo o razmerah tu b® Zahodu. Trdo moram delati za vsak pfennig Pred kra1' kim sem pustil privatno prakso in odšel na delo v bd' nišnico. Za človeka moje starosti ni lahko začeti znov* To imej pred očmi, če me boš še prosila za pomoč. J prihodnosti bom skušal poslati nekaj za otroke Razm*®' ljal sem o Petrovih načrtih, toda zdaj še ne morem deti, kaj bom lahko storil. Toda to se ne mudi Sporih otrokom mojo ljubezen. VVillem. \ Kot Je gledal pismo, je pomislil, ali ni morda obljudj preveč. Mogoče bi bilo bolje, da bi sploh ne odgovoril Preži'1' nino, ki so ji jo prisodili, je seveda redno plačeval. Trude b* pismo imela za izgovor, da mu bo spet pisala. Kljub ločitvi ^ neprijetnostim, ki jih je povzročila, je Trude še vedno neka*|j živela v mislih, da je z njim neločljivo povezana. To ni bil* prijetno. (Nadaljevanje sledi) 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUZNk V: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 „„„„ „ ..... nr ar_j nosamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno to din (1.000 starih dinai vnaprej, četrtletna Hi0 "''5?'"“ L,ub„rna «tar1 trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v mu.u m.c; Trst 11-5374 - Za S^MVT^DZS, S/l^cetef ^ ^ upray, . lz vseh druglh pokrajln ItaUje pri „Societš PubbllcUŠ rtaliana« - Odgovorn. urednik: S7AN Telefon 37 338, 9a-H23 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 ^samezna^številka v' tednu in nedeljo' 50 ‘para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisK® .manrei četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 .. . ____,_____.. t _ imijtsi- iv.no n„inen,,. 7a vtik mm V šlrtnl enevn ctnlnca: trvnvski 150. flnanCnn-imravn) /5(1 nv Mr — Mali mr lasi v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm /50. os> or - Mali oglasi 4o tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst I