Slovenski dom
ffpeiTlztone fn abbonamenfo postal*. Poštnina plačana t gotovini.
Cena Lir 0.50
-RLOVENSKT DOM*4 izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. J.Sodja. Za Ljudsko tUkarno r.Tože Kramarič, vsi v Llubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Konitarjeva fi. Telefon 401)1 do 40(6. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir.
V Ljubljani 14. avgusta 1943 - Leto Vlil. - St. 184
Drugo bombardiranje Rima
Sv. oče na obisku prizadetih krajev
— 13 nasprotnikovih letal sestreljenih : prebivalstva, in teševaleev
Siloviti boji na Siciliji se nadaljujejo V zgledno vedenje rimskega
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1175:
Nasprotnikov napad, ki so ga razvili z obilno uporabo oklepnih edlnlc ln podprli z množicami letal, sodelujočih s pomorskimi silami, je italljansko-nemškc čete prisilil k nadaljnjemu umiku na vzhodu gorovja Etne.
Oddelki angleškega letalstva so ponoči bombardirali Milan In Turin. Kaže, da Je škoda ogromna zlasti po središču obeh mest. Obrambno topništvo Je uničilo štiri letala.
Oddelki bombnikov so danes ponovili na-Pad na Rim ter na okoliška letališča, škodo ugotavljajo.
Italijanski ln nemški lovci so včeraj se-»trčim devet strojev nad otokom Vento-t e n e ter v okolici N a p o 1 i j a.
Gencrul Anibroslo.
Hi m, 14. avgusta, s. Angleži in Arne-rlkanci so drugič napadli italijansko
prestolnico ln prav tako kakor 19. julija so tudi tokrat zlasti prizadeli stanovanjske okraje.
Včeraj dopoldne ob 11. so sirene dale znamenje, da se bliža nevarnost. Ljudstvu se je v največji discipliniranosti zateklo v zavetišča. Kmalu nato so se nad Kirnom prikazalo v več valovih skupine sovražnikovih letal ter začele metati bombe, ne da bi kaj izbirale cilje.
Najhuje so bili po tem nasilniškem letalskem napadu prizadeti okraji Fre-nestino, Tuscolano, Tlburtlno in področja v Portonatu in Porta Maggiore. Sovražnik se je tudi tokrat vrgel proti tistim mestnim delom, kjer po večini stanujejo delavci, ki so trpeli že ob prejšnjem letalskem napadu.
Tudi niso prizanesli cerkvam, cerkvenim ustanovam in umetniškim spomeni-
PAPEŽ TOLAŽI LJUDSTVO IH MOLI ZA NED0LŽHE ŽRTVE
Vatikansko mesto, 14. avgusta. (Stefani.) Ko so sirene včeraj ob 11 dale znamenje za alarm, je sveti oče Pij XII. bil v svoji zasebni knjižnici in so je razgovarjal s kardinalom državnim tajnikom Maglionejem. Srce poglavarja krščanstva so je zdrznilo, zakaj iz prvih pokov bomb, vrženih na prestolnico, in po strelih protiletalske obrambo jo takoj uganil, da se med zidovi in po cestah njegovega ljubljenega Itima razliva ned«) žna kri. Povzdignil je oči k nebu in iz si ca mu j0 privrela molitev. Navzlic potrtosti je ohranil hladnokrvnost.. Poldrugo uro je spremljal opustošovnlni bes močnih razstreliv, in ko so ob 12.45. sirene dalo znamenje, da je alarma konec, je poklical namestnika državnega tajnika Mgr. Modinija tor odšel na dvorišče sv. Damaza. Stopil jo v avtomobil in so odpeljal v prizadete kraje.
Stebrišča na trgu sv. Petra so bila natlačena s tisoči ljudi kakor vedno ob po-dobnbh prilikah. Zagledali so papežev «v' tomobil in ga spoznali po bolo-rumcnein praporčku, toda prebivalstvo ni moglo priteči blizu, da bi pozdravljalo najvišjega pastirja, zakaj avtomobil je z vso naglico prevozil obsežen trg tor zavil na Via dclla Conciliazione.
Komaj je papež odšel iz Vatikana, se jo novica raznesla po krogih vatikanske drža-, v e in takoj so odpeljali še drugi avtomobili, da bi se pridružili papeževemu. Papežev avtomobil je vozil čez Beneški trg, po Via delPlmpero, čez trg sv. .Janeza in se jo ustavil pri Porta Maggiore in na Via Taranto, kjer se je opustošenje, ki ga je naredil nasprotnik, kazalo v vsej silovitosti. Ogromna množica je takoj spoznala visoko postavo papeža, kjl jo stopil i,z voza in se prepričeval o žalostnih posledicah napada. Zlasti so ga pozdravljali pri cerkvi sv. Fabijana in Vonancija, kjer je župniku izročil znaten znesek za ponesrečence in ga spraševal po podatkih o opustošenju.
Tam so se sv. očetu pridružili msgr. Respighi, prefekt papeških obredov, msgr. Nasalli Itocoa, tajni komornik, inž. Oa-leazzi, arhitekt v delavnici pri sv. Petru, poveljnik švicarsko telesne straže ter msgr. Riberi. Papež jo ves bled od ganjenosti ogledoval podrtinye tor \ ganjenim srebni spremljal nosila Rdečega križa, ki so pre<-raftala ranjence na obvezovališča. Roka 8V0_ t°ffa očeta so jo dvigala v nepretrgan blagoslov množici, ki se je stiskala okoli nje-mu vzklikala ter ga prosila. Ena nosilnica je šla čisto blizu njega. Na njej so nesli mladega 4iudo ranjenega človeka. Pa-peževa roka ga je pobožala in njegov snežno boli talar so jo pordečil s krvjo. Pij XII. je vse blagoslavljal. Na nadaljnji poti jo hotel iti na kraj, od koder so jo dvigal gost dim. Toda svetovali so mu, naj no hodi naprej, zakaj blizu tara so ležalo bombe, ki se še niso razletelo.
Pred vhodom v župno cerkev blizu vile Fiorclli jo sv. oče pokleknil in molil. Njegova molitev je veljala zlasti nedolžnim žrtvam. Izmolil je >Iz globočino kličem«.
ljudstvo pa, ki je molilo z njim, jo klečalo, mnogo ljudi pa je jokalo. Ko je papež vstal, je svojim ljubljenim otrokom izrekel nekaj bodrilnih in ljubečih besed. Dejal jo, naj ostanejo mirni in vztrajno gredo naprej po poti kreposti ter naj zaupajo v Boga. Ljubeznivo papeževe besedo so bilo v veliko tolažbo ljudstvu, ki so jo Kristusovemu namestniku zahvaljevalo z dolgim
vzklikanjem.
papež je nato krenil na trg sv. Janeza. Zaradi velike množico jo avtomobil moral voziti, čisto počasi. Številni mladi kolesarji so pomagali policistom in vojakom delati pot za avtomobil, ki se je ustavil, ko je prišel na trg.
Pij XII. je stopil z voza ter Sel na stopnice pred baziliko. Obrnil se je k ljudstvu tor za trenutek občudoval to množico, -ki jo je §o pred kratkim pretresal siloviti sutiek zla, zdaj pa si jo pred varuhom dobrega opomogla in je bila spet vedra ter zaupljiva. Doumel jo vso lepoto v čustvovanju tega ljudstva in je kot rimski Škof še enkrat blagoslovil svoje farane. Potom jo pokleknil na kamnita tla, zmolil z ljudstvom očenaš in »De profundis«, so vzpel pokonci, razširil roke, kakor da bi hotel na svojo očetovsko srce stisniti ves ta Rim, ki jo njegov, in poslal na ogromen, nabito poln trg svoj očetovski blagoslov.
Ob 14 so je Pij XII. vrnil v vatikansko mesto.
kom. Na cesti Casalina so bombo padle na področje, kjer .je samostan španskih sester z vzgojevališčem. Bilo je precej mrtvih ln ranjenih. V* istem kraju je bila zadeta in skoraj povsem razdejana cerkev Santa Mai4la del Orto. Tudi cerkvi sv. Fabijana in Venancija sta poškodovani.
Sovražnikov bes ni prizanesel nobenemu kotičku, ki si ga je bil vzel na piko. Številne bombe so padle na cesti Assisl in Foligno, kjer se je podrlo mnogo hiš in je bilo mnogo ljudi ubitih. Tudi na cestah Casilina, Val# Caltaglrone in Maranna je bilo razdejanih nekaj hiš, kjer so nastali požari in kjer so padle nadaljnje žrtve. Več bomb so je razletelo na trgu cerkve Santa Croce dl Ge-rusalemme, cerkev sama pa jo po čudežnem naključju ostala nepoškodovana. Na področju Porta Maggiore je med najhuje zadetimi stavbami Dom tramvajskih uslužbencev. Tu je bilo zelo mnogo trgovin docela uničenih. Na Via Flamminia
in na Tor Pignatura so se ameriški letalci, ki se odlikujejo po nečloveških čustvih, spustili zelo nizko ter s strojnicami streljali na neoboroženo ljudi, ki so hiteli v zavetišča.
Med temi ljudmi so bile po veliki večini ženske in otroci.
V	Fortunacciu, Tor dl Qulnto ln na sosednjih poljih so bombe podrle nadaljnjo hiše ter povzročile nove požare in je bilo tudi tam precej človeških žrtev.
Sredi najbesnejšega napado so se požarne brambe, ki so jim pogumno pomagali oddelki Rdečega križa, vojska, letalstvo in mornarica, neverjetno Izkazalo pri gašenju ognja in pri reševanju ljudi izpod razvalin ter pri izkazovanju pomoči ranjencem, ki so jim takoj nudili prvo pomoč. Rimsko ljudstvo je med bombardiranjem pokazalo svojo discipliniranost in hladno kri ter tako ostalo zvesto tradicijam žilavosti, po kateri se Rimljani še zlasti odlikujejo.
Upokojitve in nastavitve prefektov
KI m, 14. avgusta, s. —S kraljevim ukazom sta bila upokojena prefekta: Zanelli dr. Emanuele, prefekt v Bolzanu, in dr. Agostino Podesta, prefekt v Fiume, na razpoloženje pa postavljen dr. Berut-tl Adalberto, prefekt v Pisi. V službo sta bila poklicana dr. Chiarotti Pietro na Reko ln dr. Vendltelll Arturo v Cuneo.
Okrožnica notranjega ministra glede oddaje žita
Rim, 14. avgusta, s. Notranji minister je poslal vsem prefektom kraljevine 13. t. m. tole okrožnico: Z ozirom na brzojavno okrožnico notranjega ministrstva od 30. julija in brzojavni okrožnici kmetijskega ministrstva z dno 7. avgusta in 12. t. m. nalagam, da se zbiranje vsakovrstnih pridelkov, ki jih določajo veljajoči zakoni, smatra za najvažnejšo narodno korist in jih morajo prizadeti odločno izvesti. Posebej mora Vaša Eksc. v največji meri podpreti delo vojaških komisij, ki zbiranje nadzirajo, ter vsakih deset dni, začenši z 20. avgustom, poročati o poteku zbiranja žit. Vaša Eksc. je osebno odgovorna za točno izvedbo naštetih navodil. Pričakujem zagotovo. Notranji minister: Riccl.
Novi sovjetski napadi pri Kubanu
Neznatni bojni nastopi drugod 308 oklepnih vo/ in 91 letal sestreljenih
Tlitlerjev glavni stan, 13. avg. Vrhovno poveljništvo nemško vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Medtem ko Jo sovražnik na kubanskem mostišču brez uspeha obnovil zahodno od KrlmskaJe svoje z oklepnimi In letalskimi silami podprte napade, Je prišlo ob Ml iisii ln srednjem Doncu samo do manjšega krajevnega bojnega delovanja.
Jugozahodu o od lljelgorodn so boljševik! tudi včeraj zopet napadli z močnimi pehotnimi In oklepnimi oddelki. V hudih obrambnih bojih, deloma s protinapadi, so bili njihovi neprestani napadi odbiti. Več sovražnih bojnih skupin Je bilo uničenih in veliko oklepnih voz uničenih.
Tudi severozahodno od Orla ter Južno In jugozahodno od V jaz m c so ostali sovražni napadi brez uspeha.
Južno od L a d o s k e g a jezera jo sovražnik z na novo privedenimi četami obnovil svoje napade.
Poleg hudih krvavih Izgub je izgubila sovjetska vojska včerai 1VN0 oklepnih voz.
Letalstvo Je zlasti na področju pri Ujel-
Razdejanje po napadu na Milan
Milan, 14. avgusta, s. Včeraj ponoči je Milan doživel hud sovražnikov letalski napad, ki je prizadejal mostu, ki je prestalo hudo preskušnjo žo prejšnjo soboto, zelo veliko škodo. Sireno so se oglasilo okrog eno ponoči in čez nekaj minut je velik roj sovražnikovih letal — kakih sto — predrl protiletalski zaporni ogenj ter i običajnim divjaštvom zučel metati razdiralne in zažigalne bombe — nokuj tudi takšnih, ki so šele pozneje eksplodirale — vseh mer. Poleg tega so si privoščili še mrtvaško šalo, da so metali letake, ki kažejo največjo hinavščino.
Kako človeški je sovražnik, se je pokazalo zdaj nad Milanom bolj kot kdaj koli. Njegov uničevalni bes si j0 preteklo noč izbral za glavni cilj srce starega Milana od trga pred stolnico pa vse, do koder segajo ulico in ceste v starem delu mesta, ki ga oklepajo nekdanji sforzovski zidovi, kjer so trgovine, starinske palače in stavbe iz najnovejšo dobe. Hudo zadeta je bila Galerija Viktorja Emanuela, kjer se je podrla kupola in so zdrobljeno šipo, dalje trg pred stolnico, kjer jo bilo razdejanih nekaj palač, med drugimi tista ,ob stolnici, velika trgovina podjetij Rinasconte in Odeon, kjer sta bila istoimensko gledališče in kino ter trgovina na začetku promenadnega trga. Od tega ni ostalo nič več.
Tudi absido ponosne stolnice Marijinega rojstva ten bližnje škofijsko poslopje, čigar
POSVETI V KANADI BREZ STALINA IN SOVJETOV dokaz očitnega spora med Ameriko in Anglijo ter Rusijo
'Rim, 14. avgusta, s. Moskovski radio je včeraj zjutraj objavil naslednjo izjavo: Sovjetska uradna poročevalska agencija »Tass« zanikuje novico, da bi se Stalin ali kakršen koli drug zastopnik sovjetske vlade udeležil bodočega sestanka med Rooseveltom in Churchillom. Angleški listi so objavili poročilo, češ da sovjetski vojaški zastopniki prisostvujejo sestanku kot opazovalci. Agencija »Tass« Izjavlja, da je to poročilo posledica nesporazuma. Sovjetska vlada ni dobila vabil za udeležbo na ta sestanek. Kakor je jasno razvidno lz značaja konference, udeležba kakega sovjetskega ^astopnika pri posvetu ni bila in ni zamena.
®uenos Aires, 14. avgusta, s. Ameriški zunanji minister Cordel Hull je včeraj na posvetu R časnikarji povedal, da ni natančno prebral sovjetske izjave, po kateri naj bi Rusi ne bili povabljeni na sedanja posvetovanja« Tega ni storil zato, ker jo navada, da so državni' predsednik sam ukvarja s takimi vprašanji. Dodal je, da dvomi, da bi se bili predsednik Združenih držav ter drugi poglavarji zavezniških narodov mod seboj obveščevali o vseh vprašanjih sedanjega položaja.
Stockholm, 13- avg. n. Kakor poročajo v dopisih iz Londona popoldanski švedski listi,
so tam močno vznemirjeni zaradi tega, ker se Stalinu ni zdelo za umestno, da bi zapustil Rusijo in se udeležil posvetov v Ameriki. V tej zvezi omenjajo, da Sovjeti niso sprejeli nobenega vubila, ki so bila tja poslana. Kot naj/iovejša vzroka za nesporazum med Rusijo in Anglosasi omenjajo delovanje »Amgota« v Siciliji in ustanovitev »nemškega osvobodilnega odbora« v Moskvi. Časnikar Baltrett je kar odkrito zapisal, da »se je mod Angleži in Amerikanei ter Rusi oglasil očiten spor glede obravnavanja evropskih vprašanj«. »Nevvs Chronicle« piše, da jo pomanjkanje sporazuma postal prava nevarna »coklja« tedaj, ko bi se morali narodi združiti zato, da bi se pogovorili o miru. Pristavlja, da doslej niso niti rešili, še manj pa prebrodili nobenega nasprotja, ki so je med zavezniki pojavilo. Poljsko vprašanje, piše list, je še vedno nerešeno. Rusija nepotrpežljivo čaka na razvoj dogodkov v Italiji. Kar se tičo bodočnosti Nemčije, gb Rusi, ne da bi »e poprej pogovorili z zavezniki, ustanovili posobno politično orodje, ki ima namen v primeru nemškega poraza pomesti iz Nemčije poslednje ostanke hitlerizma. Kritike ameriške zunanje politike so se oglasile tudi onstran Atlantskega morja, kjer so uradno stališče Amerike označili za »politiko stalnih vbodov z bučko« in pripisujejo krivdo za pomanjkljivo sodelovanje med zavezniki prav ameriškim politikom.	•	\
eno krilo jo uničil požar, ter kraljevsko palačo so hudo poškodovale sovražnikovo bombe. Velika zažigalna bomba je zadela Palazzo Marino, zgodovinski sedež občine, okoli katere so si ves dan prizadevalo požarne hrambe, da bi rešile vsaj dol dragocenih umetnin, ki so bilo v njej. Ogenj je^uničil tudi poslopje Kvesturo in prizadejal hudo škodo sosednji cerkvi San Fedele, oni tistih, ki so jo verniki imeli najbolj v časteh. Ošvrknil je tudi trg Viktorja Emanuela s trgom Fontana.
Na trgu Beccaria jo bilo raztlejano starodavno sodno poslopje in z njim vred hiše na bližnji cesti Algiati. Sovražnik je v svojem besu zadel tudi druga zgodovinska poslopja, kakor na primer palačo grofov Durinijcv na cesti Gua-stalla, vojvodov Viscontl ter borromej-skih grofov na istoimenski cesti ln trgu. Daljo je bila zadeta palača grofov Silvestri in Serbellonl, kjer so bivali Napoleon I„ Viktor Emanuel II., Napoleon III. in Giuseppe Garibaldi, na Beneškem trgu. Poslopje senata clsalplnske republike, konservatorij Gluseppa Verdija ter palače iz 1(5. stoletja na Trgu božjega groba so bili zadeti, poleg tega pa jo bilo zadetih še okoli sto drugih palač na cestah Manzonlja ln Prestolonaslednika Umberta. V vrtovih Sv. Damijana ni nobenega poslopja, ki ne bi bilo poškodovano.
Enako sliko razbojniškega divjaštva nudi tudi Piazza Cavour ln njegova okolica z javnimi vrtovi. Razdejan je dragoceni prirodoslovni muzej in sodobno zgrajeni cerkvi sv. Avgusta ln sv. Balila, kjer je bil razdejan oltar. Med drugimi razdejanimi Poslopji sta tudi nemški generalni konzulat in dirkališče Vigorelli. Beneški lev na zunanji strani Porta Orientale, ki je žarišče znane zgodbe v romanu »Zaročenca«, je padel s stebra ln se razletel. Tudi kip generala Medici, junaka iz Vascella je padel s podstavka. Vse okrog Trga Castello je razdejano.
Se nekaj drugih cerkva jo bilo pre-■ teklo noč zadetih, kakor na primer cerkev Milostne Matere božje in Cerkev Žalostne Matere božje, dalje cerkev Car-mlne in sv. Petra Celestinskega, sv. Ane, sv. Rosarija, sv. Antona ter samostan sv. Jožefa.
Seveda se sovražnik ni razbesnel samo nad središčem mesta, pa^i pa tudi nad obrobjem. Hudo zadete so bile Politehnika, porodnišnica ln nova bolnišnica Niguarda. Poškodovane so poleg tega tudi številne stanovanjske hiše, kjer so ljudje vsi ogorčeni nad sovražnikovim letalskim razbojnlštvom.
*	Milanski nadškof kardinal Schuster je bral ob 7 zjutraj sv. mašo v nadškofijski kapeli, in' medtem ko je streha močno zgrajenega škofijskega dvorca bila vsa v plamenih, *e je peš napotil obiskat kraje, ki so bili najbolj prizadeti, ter ranjence, ki že prihajajo v bolnišnice.
gorodu razbremenjevalo bojujoče se Četo z uničujočimi udarci proti sovjetskim oklepnim oddelkom, zbirališčem pehote ln topniškim postojankam. V letalskih bitkah Je bilo včeraj pri štirih lastnih izgubah sestreljenih 91 letal.
Na Siciliji ni bilo večjega bojnega nastopanja. Nemško bojno letalstvo Je z rušilnimi ln zažlgalnlml bombami napadlo močno zasedena sovražna letališča In povzročilo razdejanje med razvrščenimi letali in na letaliških napravah. Na morju pri Ca tanil so letala podnevi z bombami poškodovala sovražnikov rušilec. Pri obrambi letalskih napadov na Italijansko kopnino so sestrelili včeraj nemški lovci sedem letal.
Dne 12. avgusta dopoldne so prodrli sovražni letalski oddelki pod varstvom oblakov
nad nemško zahodno ozemlje in metali rušilne ln zažigalne boiube na več krajev, posebno na Bonn. Prebivalstvo je hnelo Izgube. Protiletalska obramba Je sestrelila 37 sovražnih letal, zlasti štlrimotornlh ameriških bombnikov.
Preteklo noč je priletelo nekaj sovražnih motilnih letal nad ozemlje Nemčije. Povzročila so majhno škodo. Nočni lovci so sestrelili pet letal.
V	noči na 13. avgust so napadla nemška letala z bombami posamezne cilje v Jugovzhodni Angliji.
Podmornice so potopile v hudih bojih na Atlantiku ln v Sredozemlju šest ladij s 45.000 tonami ln poškodovale s torpednim zadetkom še eno ladjo.
Značilnosti 5. rdeče ofenzive ob Kubanu
Bukarešta. 14. avgusta, s. I* zadnjih po-r.očil, Ivi prihajajo h področja Kuhana, so razvidi, da se nadaljnjo 5. sovjetska ofenziva na toni odseku, kjer romunsko in nemško čete dajojo sovražniku še vodno uspešen odpor. Teta ofenziva, katero značilnost leži v obsežni uporabi' množic vojakov in oklepnikov s podporo močnih letalskih oddelkov, so doslej ni mogla docela razvili. Zaradi strateško Izurjenosti in junaštva 10-munsko-nomških čet se jo prej zmedla, čo-prav je ,hilu mestoma silovita. Zaradi toga so sovjetski načrt, da h; odpravili to nevarno mostišče in s tem omogočili kavka* škim armadam sodelovanje v ohširni ofenzivi na vsem južnem delu vzhodnega bojišča, ni mogel uresničiti in utemeljeno je upanje, da so bodo tudi v bodočo vsi na-
pori sovjetskega poveljstva So naprej razbijal? oh trdnem odporu tega mostišča. Mod zadnjimi srditimi boji, ki so veljali Sovjete osem pehotnih divizij in velikansko število oklepnikov, so se romunsek čoto na posto-janklh, ki so jim bile zaupano, tolklo in so še tepo junaško, najbolj pn pri obrambi kvote M in na vrhu Gore Smrti, kjer so Komuni že osem dni in sedem noči bore z nespremenjeno srditostjo, da bi ustavili nasprotnika, ki je napadel z velikimi množicami. Samo tod si je razbilo glave več sovjetskih pehotnih polkov. Posledica tega uspešnega obrambnega boja je bila, da je imel nasprotnik hude izgubo, in da se je začol spuščali le v krajevne napade, proti katerim Komuni dajejo protiuapado.
NEZAUPANJE DO SOVJETSKE POVOJNE POLITIKE ovira vsak trajen sporazum med zavezniki
I/lsliona, 13. avg. b. Ameriški list *Xcw York Times« se v uvodniku obširno liavi z nujno potrebo po sporazumu med Anglijo, Združenimi državami in liusijo lil zraven poudarja težkočo, ki ovirajo dosego takšnega sporazuma. List pravi mod drugim, da se Rusija boji — v kolikor so tiče Poljsko in baltiških držav — javnega mncuja v Angliji ln Ameriki, ki so vedno bolj ojačuje in se zavzema za postavitev obrambnega pasu ob zahodni Kusljt.
Zato hi bilo potrebno prepričati Rusijo, da ameriško zanimanje za Poljsko in baltiške državo 110 pomeni želje, da bi le države uporabljali kot oviro za razvoj Rusije in za ogrožanje ruskih postojank.
Prava nevarnost pa tiči v dejstvu, da so utegne pripetiti, da bi ^uska vojska te države zasedla, kar bi razočaralo ninerikanske idealiste, zraven pa Sc v dejstvu, da so Združeno države spet lahko povrnejo v lzolacionizem, kur bi omajalo bodočo podobo sveta. Ameriško javno mnenje želi, dn bi prišlo do sporazuma med Rusijo in malimi mejnimi državami v duhu medsebojnega razumevanja. Popoln sporazum z Rusijo pa je potreben tudi zaradi politike, ki jo bo treba proti Nemčiji voditi.
Ta in podobna razglnhljanjn angleškega in ameriškega tiska o politiki, ki jo je treba voditi do zagonetnega ruskega zaveznika, kakor tudi spraševanjo in ugibanje, ki ga je v teh časih polno glede skrivnih sovjetskih nakan, podajajo precej točno sliko o tronut-
Vesii 14. avgusta
b začetku mo on a r o d
Ob začetku m o d~n a r o d n e g a velesejma v Sm|rnl dne 20. avgusta bo predsednik turške vlade imel važen govor.
Zaradi silovite vročine Jo prišlo
ilo	hude eksplozije v španski smod-nlgnicl Puente Genil. žrtev k sreči ni bilo.
Turška vlada je povabila nekaj an-glošklh časnikarjev na uradni obisk v Turčijo. Oas obiska So ni določen.
Bolgarski ministrski predsednik dr. Filov Je te dni sprejel bivšega predsednika vlade Kioseivanova, ki je zdaj poslanik v Švici.
Berite »Slovenski dom«!
nem stanju političnih odnošajev med Angleži in Amerikanei na cui strani tor boljševiki na drugi struni.
Posveti v Kanadi
ltuenos Aires, 14. avgusta. 8. Iz Quebeea
poročajo, da so angleško kanadska vojaška posvetovanja trajala v petek ves dan. Nekaj Članov kanadske vlade so je vrnilo v Ottawo, predsednik Mackenzie King pa še ni prišel nazaj. Niso še' dali nobene uradne razlage
o	poročilu, da bi Sovjetska Rusija ne bila povabljena, naj pošlje svojo zast^nnike na angleško ameriški posvet.
Tuja letala n ati Madžarsko
Budimpešta, 14. avgusta, s. Številna nasprotnikova letala so včeraj v zaporednih valovili letela čez madžarsko ozemlje. Letala so prekoračila jugovzhodno madžarsko mejo ter letela nad zahodnim Podonavjem, in sicer proti severozahodu. Prva letala so se prika-zula nad Madžarsko ob 13.55, nazaj grede pa so nasprotuikovi oddelki zapustili madžarsko področje ob 15.25. Alarm v Budimpešti je trajal od 13.40 do 15.
Anglija nasprotuje obnovi malih držav?
Bern, 14. avgusta, s. Angleška revija »The Ninelcnth Centarja so obrača proti načrtom, ki jih je nedavno objavil londonski »Times« in v katerih nasprotuje obnovitvi malih držav. List v uvodniku zavrača takšne načrte, za katere se zdi, d« so izraz uradne britansko politike. Claukar sodi, da je treba obnoviti neodvisnost vseh evropskih držav, ki so bilo svobodne in neodvisne, pred miinebensklm sporazumom. Revija se no omejuje le na pobijanje načrtov tistih, ki hi radi videli, da izginejo male države, temveč tudi poudarja moralno plat vprašanja vzlic dejstvu, (la Atlantski sporazum, odkar je bil sklenjen, v Angliji ne uživa takega zaupanja in ne takega zanimanja kakor drugod. Treba so je spomniti na obljubo, 'ki je bila dana mahm narodom glede njihove obnovitve. Razen tega male državo ne pomenijo nobene ovire, temveč so prava nujnost. Švicarski listi objavljajo ta izvleček in izrekajo upanje, da bodo doživele zmagoslavje te misli, ne pa tiste, ki jih je razglasil »Times«.
»Nacionalisti"
Od razpusta komintern« dalje je slovenski komunizem zaradi udarcev, ki mu jih je zadala ljudska jeza, zaiel v propagandi ubirati druga pota. Samo v propagandi. V dejanju je ostal, tisto, kar je bil in kar bo. 0 tem nam pričajo ropi, požigi in pokol ji na podeželju v zadnjih tednih.
V propagandi je komunizem s svojo krinko postal iez noč »nacionalen«. OF se v letakih in tiskovinah ogreva danes za tisto, na kar je dve leti pljuvala in kar je dve leti i propagando in orožjem pobijala. OF je postala »slovenska*, celo »jugoslovanska«. Da celd »narodna« je postala tista OF. ki je v vsej naši zgodovini do zdaj pokončala največ slovenskih ljudi in njihovega imetja samo zato, ker so bili Slovenci, ker niso hoteli postati komunisti, to je, tolpa prisilno izenačenih bitij brez idejnih, narodnih ali kakršnih koli človeških posebnosti.
Sledovi gorja, ki ga je vrgel na naše ljudstvo komunizem, slehernemu razsodnemu človeku pričajo, kakšen je pravi odnos med njim in med njegovo politično ekspozituro — OF Teh dokazov ne bo izbrisala nobena propaganda. poleg njih so ie druge, za marsikoga v Ljubljani ial bolj prepričeval-, ni dokazi, kakor so podrtine, solze, kri in beda. To so izjava voditeljev OF, med njimi novega predsednika te zločinske družbe Josipa Vidmarja, tn izjave voditelja »kristjanov v komunističnem taboru Edvarda Kocbeka. »Nacionalna* propaganda OF nastopa pogosto prav » njunima imenima ter ju navaja v dokaz, da .OF ni komunistična, le manj pa, da bi bili komunistični njeni cilji.
Dva najvidnejša prvetka pripravijalcev komunistične revolucije in pokolja med nami na lastna usta postavljata na Ial to propagando in tudi sebe, v kolikor sta kdaj morda trdila drugače.
Naj govorita samat
Josip Vidmar, nekdanji »skrbni čuvar slovenstva« se je kol »nacionalistt proslavil že ob začetku svoje levičarske kariere. Zgodovinska je v tem oziru njegova izjava: »Vse svoje slovenstvo dam, če bi videl Nemčijo komunistično«. Svoje predsedovanje v OF je začel s poniglavim poklonom komunizmu. 27. aprila letos je imel nekje govor, v katerem je — po uradnem besedilu, ki ga je razširila OF sama — dejal:
»Za zgradbo OF je značilno neko dejstvo. To dejstvo je vloga komunistične partije v OF. te prvi ustanovni sestanek OF je bil sklican na pobudo komunistične partije ..., ki je večji del vse sestanke tudi vodila, Samo komunistična partija je mogla (v O F) vnesti jasno enotnost. Vloga komunistične partije med nami ni bila samo notranje politična ... Poleg sedanjosti je pri presojanju deleža komunistične partije treba vpo-itevati tudi bodočnost, /lavno samostojna politična presoja mi za slovensko bodočnost zmeraj kaže samo pot. ki jo svetuje in ubira komunistična partija. Naša prednja stra-ta je, naša udarna čcta.,..€
Če tako govori predsednik OF, potem ni več dvoma o tem, kakšna in koliko vredna je njegova in OF najnovejša propagandna nacionalnost...
Edvard Kocbek je tani julija na zboru komunistične partije govoril o komunizmu in komunistih takole:
>Jaz in moji tovorili se (na vašem zboru) ne počutimo kot od daleč povabljeni gostje. Mi vsi se čutimo tako tesno poveza- j ne s vami, da lahko rečem, da z vami vred polagamo račune. Tovariši, mi se ne moremo bati sodelovanja s komunisti, ker verjemo v njih človečanstvo. Dragi tovarili, to je velika beseda, in ko smo se zbrali v to novo velikansko skupnost, nas Je nagibala tudi vera v to vaše človečanstvo .,. Danes .., se, dragi tovariši, spomnite, da smo v vsaki besedi, ki jo izgovorite, e vami. Vsaka vaša misel in beseda naj bo izgovorjena tudi iz naših src. Zato izrekam tudi željo, da bi zdržali usi skupaj skozi življenje in smrti.
Če Kocbek verjame — in njegove lastne besede pričajo, da verjame — v človečan-stvo požigalcev cerkva, slovenskih domačij in spomenikov, v človečanstvo rabljev, ki so morili in sežigali nedoletne otroke, nedolžne člane slovenskega občestva, potem tudi vemo, kakšna je njegova »nacionalnost« in nacionalnost skupine, kateri pripada.
V pismu, ki ga je Kocbek pisal nekemu tvojemu somišljeniku v Ljubljani, se med Itirimi očmi razodeva takole:
tNikdar ie nisva stala tako človeiko razkrita drug pred drugim. Vei, da je velika stvar, če po vsem bogatem izkustvu lahko mirno izrečem svojo trditev. Predvsem smo pravilno dojeli idejni in socialni smisel spopada. Ne gre vei ta zlom faiizmov, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: za posest in oblast. Slovenska OF je točen izraz zgornjega gledanja na današnji svetovni proces. Krščanstvo je danes občutiti in zaznati le
Od športnega tekališča do operetnega odra
Življenjska pot slovitega francoskega tekača Julesa Ladountegueja
Eden najboljših evropskih tekačev na srednje proge Jule« Ladoumegue je pred nekaj tedn) spet nastopil na tekališču v tekmi z najboljšimi francoskimi tekači. Jules Ladoumogue je bil namreč prod desetimi leti diskvalificiran in ves ta čas ni smel nastopiti pri nobeni tekmi. Po desetih letih pa se je Jules Ladoumegue, ali kakor ga Francozi na kratko imenujejo »Julot«, spet uvrstil med aktivne francoske Športnike.
To dejstvo je vso evropsko športno javnost presenetilo. Nihče namreč ni pričakoval, da bi se ta večkratni svetovni rekorder, ki se je v zadnjih letih preživljal kot peveo na različnih varijetejskih odrih, spet povrnil med aktivne športnike in da je kljub poteku desetih let šo vedno v tako dobri formi. Njegov slog teka je tako danes kakor je bil nekdaj šo vedno prožen in eleganten; zdi se, da se njegov dolgi korak pri teku kljub desetim letom ni prav nič skrajšal in da je še vedno sposoben preteči »vojo progo v času, za katerega bi ga zavidal marsikateri tekač evropskega slovesa.
Po prvem treningu na 100 metrov, ki jih je pretekel v dveh minutah in »4 sekundah, je prvi« po desetih letih nastopil v tekmi na ISTO metrov In je to progo z lahkoto pretekel v 4:07.3 minutah. V resni tekmi najboljših evropskih tekačev bi Jules Ladoumegue postavil gotovo šo mnogo bolj-ti čas.
2ivljenjska pot »Julota«, idola vse francoske mladine, je bila težka in nevsakdanja. »V svojem življenju sem mnogo poizkusil,« pripoveduje sam. »Ko sera bil star 18 mesecev, som izgubil očeta in mater. Oba sta se ponesrečila. Nikdar nisem poznal tihe sreče družinskega življenja. Vzgajali so me v zavodu obenem z drugimi otroki. Postati bi bil moral vrtnar. V svojem prostem času pa sem se silno navduševal za šport.
Nekega dne smo napravili tekmo v teku okoli naše vasi. Nihče ni računal na mene, toda bil sem prvi. Najlepše ure svojega življenja sem doživel ravno v športu.
Srečanje z Nurmijem
Najsrečnejši sem bil takrat, ko sem smel trenirati z Nurmijem, ki je bil vedno moj vzor. Jaz nisem znal niti besedice finski, on pa niti besedice francoski. Govorila sva prav malo, toda razumela sva se dobro. To sem čutil. Nikdar nisem nastopil ▼ tekmi proti Nurmiju, kajti previsoko sem ga cenil. Smatral sem ga za Bvojega prijatelja in zato nisem hotel nastopiti proti njemu kakor njegov nasprotnik.
Nato je prišla najgrenkejša nra mojega življenja. Tudi ta ura je tesno povezana a športom. Tik pred olimpijskimi igrami v Los Angelesu sem bil diskvalificiraj in nisem smel nastopiti. Neki časopis pa me je kljub temu poBlal v Kalifornijo kot svojega poročevalca. Moral sem gledati, kako so se drugi borili za olimpijski venec, in dnevno pošiljati v Francijo poročila in napovedi, kdo bo zmagal naslednji dan. Vedno sem zadel pravilno. Kako tudi ne bi, saj som poznal slednjega do kosti. Toda športni poročevalec vendar nisem mogel postati. Kasneje sem nekoč tekel po najprometnejših pariških ulicah od Porto Maillot do Plače de la Concorde. Na obeh straneh ceste so stali Parižani In mi navdušeno vzklikali. Toda ta tek je bil samo demonstrativen, nastopati nisem smel več ...
Tudi Jules ml. je navdušen za šport
V	svojem življenju sem samo enkrat Igral tenis. Moj nasprotnik je bila severno-
kot osebno resnico, ne pa kot duhovni prostor in življenjsko silo. Kristjani, ki smo stopili v OF, smo dobro vedeli, da bomo sprva vplivali pohujševalno. Sploh pa je vprašanje razmerja do komunistov med to vojno stopilo v čisto novo razdobje. Danes ga nujno relujejo kot izrazito življenjsko zadevo. Edinstveno dejstvo komunističnega sodelovanja t kristjani... je naloga nas kristjanov ... Danes imam v slovenskega komunista mirno zaupanje. Priznam mu človeiko kvaliteto in družbeno vodstvo. Z vso zvestobo izpolnjujem svojo zgodovinsko nalogo (poslušnost komunizmu. Op. pis.), V čast si štejem, da stojim ob njihovi (komunistični) strani. Ne bojim se njihovega amo-ralizma... Ne bojim se njihovega ateizma ,.. Kot tak tovariš stojim ob njihovi strani,,, Veliko odgovornost sem si naložil.«
Tako jel Te odgovornosti naj se boji on in Vidmar in kar jih Je javno ali na tihem t n>ima/ Odgovornosti ta vse, tudi za najnovejšo laž o »nacionalnostU komunistične partije in osvobodilne fronlel
francoska prvakinja Dewacre. Igro aem izgubil, ln sicer dvakrat. Ko je bila tekma
končana, sem bil promagan in — zaljubljen. S to mlado prvakinjo sem se poročil in ona mi je dala največ, kar imam: imam sina, ki je star žo enajst let. Tudi sin me kličo »Julot« in hočo postati letalec. Kadar tečem, me često opazuje in mi nato pove svojo strokovno sodbo. Tudi on bo postal nekoč dober tekač.
Po nasvetu Maurice Chevalicra sem šel k varltcju. Prvič som stal na odru v »Casino do Pariš«, kazal svoj način treninga in tekol na ttftočem traku v tokmi z uro, no pa v tekmi z nasprotnikom.
Ko sem se vrnil v Pariz, sem Imel nekoga dne predavanje v radiju o športnih vprašanjih. Nekdo, ki me je poslušal, mi jo rokel, da bi utegnil v radiju tudi dobro peti. Začel sem sc učiti petja. Toda leto lfl.19. je tudi meni kakor mnogim drugim prokri-žalo vse načrte.
Vojna je zadela tudi mene
Lota 19M. som šel k vojakom. Bil som pohotni■ narednik in sem kot sol na motornem kolosu preživel vso one dramatične dni v mesecu maju 1940, ln sicer v prvih vrstah. Bil som ranjen. Na poti mo jo zadel drobec granato In konec vojne med Nemčijo in Francijo me je zatekel ▼ bolnišnici.
Ob sklenitvi premirja sem bil dobesedno brez vsega. Spomnil sem se mnogih športnikov, ki so si z umetnostjo služili svoj kruh. Spomnil sem sc Erminia Spalle, ki si služi svoj kruh s petjem, dasi je bil prej boksar, na Rigoulota, Marcela Tila in druge. Stisnil sem zobe in se učil. 2ivljenje mi ni bilo nikdar lahko. Učil sem se in šo učil. Spoznal sem, da si s športnimi predstavami ne morem služiti svojega vsakdanjega kruha. Spomnil sem se na radio in postal peveo. Najprej sem nastopil pri neki opereti, s ka-toro smo prepotovali vso južno Francijo. Uspeh ni izostal.
Opazil sem, da me šo niso vsi pozabili. Gotovo niso vsi hoteli vidotl in poslušati samo pevca Julesa Ladoumeguea. Vsi so so bolj spominjali športnika »Julota«, ki sedaj pojo. Tako sem postal pevec.
Zaenkrat ni niti važno, da postanem kak velik umetnik. S svojim nastopanjem v zvezi s športnimi slikami hočem le navduševati mladino za šport. Ostal bom vedno po-jpčl tekač, nikdar pa pevec, ki teče.«
Jules Ladoumegue je danes star 36 let in so spet uveljavlja med aktivnimi športniki na tekališču. Prav to dejstvo jo izreden dokaz za njegovo edinstveno tekaško nadarjenost, ki jo prišla najbolj do izraza takrat, ko je bil najlioljši med vsemi najboljšimi tekači na svetu.
MILIJONI CIGAR IZ LJUBLJANSKE TOBAČNE TOVARNE
Ljubljana, 14. avcusta.
Dva velika Industrijska zavoda sta sedaj v avgustu slavila svoje posebne jubileje. Vevške papirnice stoletnico obstoja, tobačna tovarna na Tržaški cesti pa 70-letnico svojega obratovanja v sedanjem velikem poslopju.
Tobačna tovarna je lota in leta od bvo-jega začetka zaposlovala armado delavnih sil, v prvi vrsti žensk. V letih pred prvo svetovno vojno in še poprej so bile delavke tobačne tovarne poseben sloj. Nekateri ošabni Ljubljančani so jih glodali po strani, do-
stikrat o njih govorili zaničljivo, toda zavedne in odločne in samozavestne »cigarari-ce« ao jim znale vselej tudi polteno zasoliti. Včasih je tovarna zaposlovala do 3000 in še več delavk. Kdor je imel priliko, je lahko popoldne po končanem delu opazoval, kako 80 se vsipale trume delavk iz tovarne na cesto in se potom razpršili v dve smeri.
Ena skupina je krenila v desno proti Viču, kjer so imele te ženske svoja stanovanja in skromne domove. Druga in najmočnejša skupina pa je krenila v močnem valu na levo. Na križpotju se je ta skupina
Sledi rdečih »osvobodilcev« v Žužemberku
1
Edino »Junaško dejanje« komunisticnin toip na našem uj.cnii.iu v Mon«™ napad na mirni nič hudega sluteči slovenski trg Žužemberk. Dva dni ln dve noci soi g roparske tolpe krotilo z ognjem 4n smodnikom. Ko ao morale oditi, ao aen> nad »vojaškimi« objekti, kjer ni bilo ne vojaka, no branilca. Požgale ln porušile so starodavno sodnijo (levo zgoraj In desno spodaj), prelepo ljudsko šolo (levo spoaaj» Kozolce ln gospodarska poslopja, polna letošnjega pridelka In kruhal »» »rpjje pr 1 stvo, ter kmetske domove. Kakšne ao na pogled zužemberške hiše po obisku rdccili tolp, vidimo na Pasarjevl hiši (desno	nri ui
Ali ao te slike o pravih namenih ln dejanskem delu komunističnih krdel pri nas tudi
Izmišljene?
razdelila. Ena je krenila po glavni cesti proti Sliki, kjer so imele svoje domove mnoge delavke, druga pa po Rimski cesti skozi Zvezdo na Poljane. Mnoge »cigararice« so bile dostikrat literarno navdahnjene in so se zanimale za literaturo. Kade so imele glmnazljce-literate, druge pa tudi odrasle gospode, ki so jim bili naklonjeni.
In te ženske, velika je njih armada, so napravile ogromne skladovnico cigar in cigaret v teh sedemdesetih letih!
Ko bi kdo napravil statistiko in sestavil suhoparne številke, koliko cigar in cigaret je ilo akozl roke teh delovnih sil! Naj tu navedemo le kratko poročilce, ki so ga 8. januarja 1878. objavile »Novice«. Takrat tobačna tovarna kot taka še ni imela pri nas točno ustaljenega naziva. Nekateri so tovarno Imenovali »smodkarnica«, drugi pa' »ci-garnica«. »Novice« so rabile oba izraza. Tobačna tovarna je prva leta Izdelovala le raznovrstne cigare. In prav po fino izdelanih cigarah je tovorna zaslovola daleč po Srednji Evropi. Saj so iz Ljubljane pošiljali cigare, tako »kratke«, »portorike«, »uke«, »vir-žinke« ln še druge v vsa glavna in druga mesta nekdanje Avstrije. Človek je lahko v Pragi naletel pri trafikantu na paket cigar, na katerem je bila značka »Lei« in pa dan izdelka.
»Novice« so torej 8. januarja 1873. objavile kratko poročilo, da je ljubljanska »ci-garnica« leta 1872. Izdelala ali naredila 42 milijonov cigar, da jih namerava leta 1873. narediti 64 milijotiov in za leto 1874. je pre-računjenih kar 90 milijonov. Pač čedne številke. Koliko moči je bilo potrebno za to ogromno zalogo cigari Kakor zatrjujejo, je morala vsaka delavka v oddelku za cigaro napraviti dnevno najmanj 300 cigar. Na leto okoli 80.000 cigar. Nekateri so izračunali na podlagi splošnih in verjetnostnih računov, da je ljubljanska tobačna tovarna izdelala v 70 letih najmanj 3500 milijonov raznovrstnih cigar. Velikanska vrednost je to!
Še vedno je v tobačni tovarni poseben oddelek za izdelovanje cigar. Tovarna ima strokovnjakinje, ki znajo lepo zvijati velike in rumene tobačne liste, druge so izurjene v zavijanju in napravljanju raznih vrst cigar. Za viržinke pa imajo celo velikansko peč, kjer vlada silovita vročina.
Pač pa se marsikak kadilec cigar ne »pomni, koliko dela je za tak tobačni izdelek.
Iz Novega mesta
150 fantov ln deklic »e je letos prijavilo k sprejemnemu Izpitu na novomeški gimnaziji. To je rekordno Število,-kakršnega Se ni bilo na tej Soli ln kakršnega tudi niso pričakovali. Sprejemne izpite je položilo le nekaj nad polovico prijavljencev, ostali pa bodo polagali izpite, ki so nekoliko težji in zahtevajo tudi ve6 priprav, v jesenskem roku. Tako bodo bržkone jeseni na novomeški gimnaziji kar Štirje oddelki prvega razreda.
»QUO VADIŠ« — roman v Bilkah lahko dvignejo v naši podružnici vsi, ki so plačali knjigo v prodnaročbi. Lahko jo dobe tudi drugi. NaroCnlkl »Slovenskega doma« dobe knjigo xa znižano ceno 25 lir, ostali pa za 32. Pohitite, ker smo dobili le določeno število izvodov.
Iz Hrvaške
Na Hrvaikem je književnost zadnjo čase zelo oživela. Hrvatski bibliografski zavod je že na svoji razstavi v Zagrebu pokazal bogate plodove svojega dela. Sedaj poročajo listi, da je v 13 tiskarnah spet 40 novih del, ki bodo v kratkem izšla. Od 40 del je 23 hr-vatskih izvirnih dol, 13 starih hrvatskih in 4 prevodi. Kmalu bodo Izšla naslednja dela: »HrvaUka umetnost« (veliki reprezentančni album * 216 slikami), Balzacove »Zbirke starin«, B. Calvijev »Leonardo da Vinci in Ber-trand«, V. Bazalov »Zgodovinski razvoj medicine na Hrvaškem« (Znanstvona knjižnica), I. Briličeva-Mažuraničeva »Basni in Bajke«, dalje Ljube Karamanovega najstarejša hrvaška zgodovinska in kulturna povest »Živa starina« itd.
Zagrebški listi poročajo, da sedaj spet redno uraduje pošta Kalinovik, upostavljeno pa je »pet denarno poslovanje na poštah Cajniče, Komin, Kupers, Nevesinje in Sto-lao. Ustavljeno pa je denarno poslovanje na poštah Fojnica in Kreševp. Sedaj so na-šli tudi poštne pečatnike Fojnica, Kozluk, Kreševo, Prnjavor, Vlasenioa in Zvornik.
Sarajevski časnikarji in gledališki igralci so zbrali večjo vsoto za ranjence. V to »vrho bo priredili posebno predstavo.
Rdeči križ « Tuzli je daroval 50.000 kun za hrvaške ranjence.
Hrvatska filatelijska zveza bo Izdala 70 tisoč posebnih franko poštnih znamk. Znamka bo predstavljala »Dolac« po oljnati sliki Vladimirja Kirina.
T. B.
JSijena popoka |
Mesec flnt Je minilo, kar se Jo An--drejka preživljala z borno plačo uradnice, sama, od očeta pognana zdoma. Bila je edinka In domačija bi bila nekoč njena. A morala je od doma, ker je njena ljubezen prišla navzkriž z očetovo voljo.
Oče Je dvajsetletno hčerko zelo ljubil, a bil Je svojeglav človek ln je sklenil, da bo hčerki Izbiral moža sam. Zato JI ni dovolil, da bi Imela rada Edija, bodočega Inženirja, sina bogatega mlinarja lz sosednje vasi, s katerim Je bil že od nekdaj v sovraštvu.
Bilo Je to ln ono, bile so hude besede In bridke ure, toda ljubezen je Slo svojo pot. morda bolj divjo ln bolj napačno, kakor bi bila Sla, Ce bi oče ne bil nasprotoval.
Lepega dne je Andreja povedala resnico, da je z njo tako, da ne more nazaj, tudi če bi hotela. Mislila je, da bo očeta omečilo vsaj to. Toda zmotila se Je. Izbruhnil Je vihar, kakor ga Se ni bila doživela. Oče JI Je pokazal pot čez prag ln morala je s trebuhom za kruhom, brez vsega; edino premoženje Ji jo bila ljubezen In pričakovanje, da bo nekoč ven-darle vse dobro. ,
Stisnila je zobe ter začela iskati, kje bi kaj dobila, da bi se prerinila skozi tiste čase, dokler bi Edi ne končal ter jo poročil,
Imela Je srečo. Dobila Je službo v občinskem uradu majhnega podeželskega kraja.
Bila Je zelo marljiva za delo, a. vedno zamišljena, da so to opazile takoj vse druge uradnice in župan. Kadar jo je ta poklical, se Je vedno zdrznila kakor lz sanj. Iz dneva v dan Je bolj bledela in oči so se ji udirale.
Po štirinajstih dolgih dneh Je končno prejela težko pričakovano pismo, od Edija, ki mu je bila sppročila, kako in kaj je z njo. Zarek veselja Je ta dan posijal v njeno srce. Pričakovala Je, da so bo morda tudi oče skesal, da jo Je pognal od sebe, ter JI sporočil, naj se vrne. A ni. bilo glasu od njega. Obup se je Je polaščal.
»Kaj bo z menoj?« se je spraševala in 6tiskala Edijevo pismo na prsi.
Skozi zasolzone, trudne oči Je začela brati.,,
»Kaj, ali Je res?« je skoraj preglasno vzkliknila. Pisal ji je, da jo bo čez teden dni obiskal. »Pri vlaku ga bom .čakala In ko ga zagledam, takoj, takoj mu potožim vse!«
Od veselja je začela tekati po sobi, kakor da se ji je zmešalo.
Ko je prišla zvečer domov lz službe, ni legla kot po navadi ln zaspala. Vtaknila je pisemce v žep ter prvič po večerji odšla z doma,
Četrt ure je hodila in konec Je bilo hiS. Na obeh straneh se ji je odprl pogled na širna polja. Zaželela sl jo, da bi bila. Cisto sama. Krenila Je po ozki poti med rumeno Jdasje dozorelega žita.
Mrak je legel na zemljo. Dospela Je do potoka, katerega Je prešla po ozki, upogibajoči se brvi. Sedla Je na štor posekane vrbo, kraj poteka. Začela je premišljati, kaj bo z njo. Prav do (dna se še ni upala pogledati resnici v oči.
»Kaj bo z mano?« se Je vpraševala ob misli, da bo dobila otroka. Ta misel jo je po eni strani navdajala s sladkostjo slutnje o materinski sreči, po drugi pa se Je polaščal strah. »Ni bilo prav, da sem storila tako. Storila sem greh! Kaj, če me čaka kazen?«
Ko ji je bilo najhuje, se je spomnila svoje ljubezni.
»Edi mo ima rad. Vem, da me Ima. Saj mo bo« Imel tudi odslej. Saj bo kmalu Inženir ln potem bom njegova žena! Morda ml bo tudi oče odpustil ln vse bo spet dobro!«
A naj se Jo šo tako prepričevala ln tolažila, na dnu srca ji Je le kljuvala nerazločna bojazen pred nečem neznanim, motna slutnja, da no bo tako, kakor si želi...
Luna jo žo metala svoje žarke skozi gosto drevje, ko se je domislila, da mora domov, ker je že pozno. Kaj bodo rekli ljudje, če jo bodo videli, da prihaja ob tej url sama domov?
Ves teden jo ob večerih ostajala do-JH. Nazadnje Je dočakala dan Edijevega
prihoda. Sla je na postajo. Edi je bil med prvimi potniki, v elegantni temno sivi obleki, skrbno počesanih las in Črni brko so se dobro podajali njegovi visoki postavi.
NI mogla, da ne bi ne zaihtela, ko jo
je v pozdrav objel.
Hitela ga je spraševat to ln ono, da bi zakrila razburjeno srečo, ki se Ji Je kazala na obrazu.
»Ne sprašuj,« Jo je ustavil Edi. »Veselo novice tl prinašam. Najprej pa ml povej, zakaj imaš tako žalostne oči?«
Z desnico Ji je dvignil glavo in hotel lz njenih plavlh oči sam razbrati resnico. /
»Nič ml ni. .. Zdaj bo vso dobro, ko sl tl tukaj.«
Prijela sta so za roke ter počasi korakala po cesti Med potjo mu Je kazala ln pripovedovala:
»Vidi* ln tu stanujem. Okno drži na dvorišče. In moja gospodinja, veS, Je Čudna ženska. Ko sem Ji povedala, da me danes oblšCeš, ni dovolila, da bi te pripeljala domov. Vem pa za prostorček,« mu Je zaupno dejala, »tam onstran potoka, kjer so bova lahko nemoteno raz-govarjala.«
Krepkeje ga Je prijela za roko m pospešila sta korak. Ko sta bila na mestu, Jo on dejal:
»Zdaj sva spot sama. Toda Andrejka, v tvojih očeh je sama žalost.«
Pogledala mu Je v oči, pomolčala, potem pa tiho dejala :
»Kaj bo z mano, Edi ... ko bom dobila otroka?«
Njemu so oCl zažarele, zakaj Sele zdaj Je do kraja pismo In njeno vedenje razumel.
Sedla sta drugr poleg drugega na
breg ob vodi, da jima Je bilo hladneje. Edi Je segel po listnico in Izvlekel diplomo. Končal je, zdaj je Inženir. Andreja ni mogla verjeti očem. Od veselja mu je stisnila roko. nič drugega.
»Sedaj bos kmalu moja žena. Poprej bom moral od tu,« ji jo nekako boječe dejal In JI pogledal v oči. »Služba me čaka. Na Češkem. Tam so bova poročila, še preden bo otroček tu. BaJ Imava Se časa.«
»AH bova očetu kaj sporodla?« Je vprašala Andrejka, vsa nema zaradi sreče, ki se je odpirala pred njo.
Bdi Je dvignil glavo, da ne bi gledal njenih, odgovora prosečih oči.
Potem nista več dosti govorila. Slonela sta drug ob drugem ter poslušala pesem bežečih valov v potoku, pesem,, ki Je govorila o lepi, daljni sreči...
Po trgu so se pričele širiti čudne govorice. Andrejka Jih je vdano in tiho prenašala. Vedela je, da mora biti tako in da bo kmalu drugače.
Minila sta dva meseca p(£ Edijevem odhodu. Ves ta čas je Imel preveč posla, da bi Jo bil obiskal, le pisal JI je, kadar je utegnil. Od oCeta še vedno ni prejela nikakršnega glasu. Ce je kaj zvedela, Je bilo le po naključju, kadar Je srečala koga lz domačega kraja. Ti so ji povedali, da oče trpi ter dosti poseda
Med študenti, ki in prijeli
Menda bo minuli časi, ko so gledali meščani z viška na kmoto in delavce. 0 tem se prepričate, če greste čez Kongresni trg ali ob Ljubljanici, kjer vidite med delavci, ki kopljejo zemljo, tudi mlade zastopnike razumniškoga stanu. Študentje so to, gimnazijci in visokošolci, ki »o čez počitnice odložili knjigo ter jih zainonjali s krampoi ali lopato. Človek jih je vesel, zakaj povsem prav jc, da se seznani jo s križi in težavami, ki so držijo ljudi, ki si služijo svoj vsakdanji kruh s fizičnim delom.
Prav gotovo je napačno, če kdo misli, 'la jo poniževalno prijeti za plug ali lopato, da I>a je na drugi strani odlično hoditi po mestu z aktovko ali s teniškim loparjem v rokah. 2ol moramo priznati, da bo je precejšen del naše dijaške mladine v preteklih časih rad izmikal poljskemu ali drugemu delu. O tem priča zgodDa o dijaku, ki je prišel na počitnice ter na vsem lepem pozabil, kaj so grabijo in kako so ravna z njimi. Staroga, domačega Izraza za to orodje 88 Jo spomnil šele tedaj, ko jim jo stopil "a zobo in ga je toporišče udarilo po domišljavi glavloi.
Tudi študent zna delati
Kakor rečeno, dijaki s krampi in lopa-tami, ki sem jih videl tu pa tam pri javnih delih, so ml bili nadvse po volji. Morda niso mogli dohitevati poklicnih delavcev. vendar je bilo videti, da Bi prizadevajo, da M zadovoljivo opravili nalogo, ki bo si jo nadell. 1’ristopil sem, da bi jih pozdravil tor povprašal po nagibih, ki so jih privedli do novega načina udejstvovanja.
»Bog daj, fantje, kako se počutltef« sem Jih nagovoril.
»Prve dni je Škripalo in bolelo v križu, *daj pa žo gre,« ml je odgovoril od sonca zagoreli akademik na Kongresnem trgu.
»Malo dolg je dan, če opravljate deset or in delo, ampak potrpeti je treba,c je dejal njegov tovariš.
Potem sta mi pripovedovala o arheoloških najdbah. To jo bilo namreč v onem Sasu, ko bo izkopali lepo ohranjeno žaro 1* rimske dobe.
Študentje delajo navadno v kratkih Športnih hlačah. Nič zato, če je včasih hudo Troče; to so prijatelji sončenja, ki ->lm *amo Prija, če jim zdravilni žarki barvajo kožo.
Ljubljana
Koledar
Sobota, 1«. *•»*>•*» ,rPanat EvzeblJ, epoznavaleo; Atanozlja, vdovas Marcel, tkof in mučenec.
i.	Obvestila
>- Člane krlžanske moške kongregacije
obveščamo, da ima družba jutri, oa praznik Marijinega vnebovzetja, cerkveno opravilo ob 6.30 v križankah — sv. mašo » skupnim obhajilom, popoldne ob 5 se pa udeleži pobožnosti na llakovnlku.
Seznami davčnih osnov stolarjev, sodarjev, lcsostrugarjev, tesarjev, inetlarjev-ščc-taijev, kolarjev, pa •ketarj.n’, ir.di-ovalcev rolet in mizarjev bo razgrnjeni rti .N. avgusta t. 1. v mestnem odpravništvu, torej v
III	nadstropju magistrutne hiše za vodnja-koai
Ravnateljstvo IV. inoSke realne trim-nazije v Ljubljani obvošča vse učence, ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika. da »o začeli delovati vsi tečaji za italijanski iezik
Drtavna dvorazredna trgovska iola e Ljubljani. Vsakdo, ki želi obiskovati v šolskem letu 1343 « prvi ali drugi razred, se mora prijaviti člmprej, najkasneje pa do konca avgusta t. 1. Natančnejša navodila so razvidna iz objave na razglasni deski — Ravnateljstvo.
j. septembra bo Izšla »Svetova« prva knjiga »Denar«. O zgodovini denarja, od najstarejših pa do današnjih dni, vas bo seznanil priznani domači »trokovnjak univ. prof. dr. VI. Murko. Knjiga bo Imela čez 800 sliki Naročite se na »Svet«. Naročnina 20 lir mesečno. Knjige v nadrobni prodaji bodo po 85 liri »Svet bo vsakomur dober prijatelji
Motor za pogon mlatilnice Stov R50.863 •— Bergman za 4 KW = 5.5 P. S. je bil ukraden v torek, 10. avgusta, zjutraj okrog 2 pocestniku Alojziju Ručigaju v Mostah, Zaloška cesta 113. Kdor izsledi motor, dobi lepo nagrado.
btoi
so odložili knjigo za kramp
da so podobni bronastim kipom. Razlogi, da bo prijeli o počitnicah za delovno orodje, so zelo različni. Ko sem jih o tem spraševal, sem dobil naslednje odgovore:
Kaj vse jih žene k delu
>Mod šolskim lotom je le malo časa in malo priložnosti za telesno utrjevanje; odločil sem se za delo, da bi se okrepil.«
Druffi je dejal, da bi rad pomagal staršem, se pravi, rad bi si sam zaslužil potrebna denarna sredstva, ki jih potrebuje za svoje potrebe.
Dijak, s katerim se poznava iz gimnazije, se je odrezal takole: »Veste, gospod, dodatna živilska nakaznica se ml je zdela tako mikavna, da sem se prijavil k delavcem. Pri mizi sem rad podjeten, pa je dejala mama, da bi moral imeti težaSko karto. No, in zdaj jo imam. Pa še po 45 lir na dan imam v žepu. To je moj denar, čeprav pošteno zaslužen, ampak moj!«
Koristi telesnega dela so kajpada zelo različne. Večini fantov je na tem, da si sami zaslužijo denar, ki ga bodo potrebovali za obleko, jesenski površnik ali knjige; nekateri bi radi doživeli vso tisto, kar je tro-ba poznati, da človek lahko premišljuje, piše ali govori o delavskem razredu; marsikomu pa pomeni poletno delo nadomestilo za Šport. Sodobnim dijakom ni več novo, da mišice usihajo in sklepi zrjavijo, če nimajo primerne znposlltve. Prav dobro jim jo znano, da je potrebna telesna vzgoja v tej ali oni obliki, da ne zaostanejo v rasti in v razvoju telesnih sposobnosti.
Šport žuljavih dlani
Človeka preseneti, ko vidi med mladimi razumniki s krampi in lopatami skoraj same športnike. Nekatere poznaš z lahkoatletskih tekmovališč, drugo kot zmagovalce v
namiznem tenisu, tretje kot priznane planince. To so fantje, ki so potom športa dobili kaj več stika s prirodo, ki »o marsikdaj
taborili ter tako opravljuli vsa »hišna« dola življonju pod šotori, iu zdaj jim je mnogo lažja kot k dolu. Ampak kljub temu da so se utrjevali v športu, jim gre v začetku procoj težko. Proj so bili navajeni športnega razvedrila, ki je trajulo po dve uri, zdaj pa morajo vcb dan opravljati isto delo. Toko bodo laže razumeli delavce in kmete in navadili so jih bodo ccnitl.
»To je povsem drugo življenje,« mi je dejal starejši slušatelj pravno fakultete. Po deset ur na dan koplješ in vidiš pred seboj samo mastno prst; med tem premišljuješ o vsom mogočem, zvečer pa si utrujen, du zo-spiš kmalu po večerji. Zdaj sem bo žo privadil, zdaj gro laže. Ampak domišljija Be mi zdi, kakor uspavana. Zdržal pa bora še ta mesec, ker sem tako sklenil.«
Gimnazijoo ml jo rekel, da je bilo najbolj hudo drugi in tretji dan. V sklopih je začolo škripati, mišice so so razbolele, na dlaneh pa je dobil krvave žulje. Toda fant je navajen potrpeti, saj se pripravlja za teke na dolge proge In je bral tudi o slavnem Gundarju tlaeggu (svetovnem prvaku v tekih), da so je v mladih letih utrjeval b težkim drvarskim dolom.
Mimo prihajajo mladeniči in mladenke s kopalnimi oblekami ter z malicami v mrežah in torbicah. Saj imajo pravico do prijetnega počitniškega razvedrila, bolj všeč pa bo mi le oni, ki hodijo na delo. Za dragocene Izkušnje bodo bogatejši, telesno se bodo utrdili, v žepu bodo imeli nekaj prl-Blužonih stotakov, starši pa bodo prav gotovo na njih ponosni. Kar pa človeka posebno veseli, Jc okoliščina, da nain dozoreva mladina, ki ne gleda na zastarele družabne razliko in je naravnost ponosna, ko zamenja za nekaj tednov učno knjigo, pa žogo, teniški lopar ali kopje s toporiščem krampa ln lopate.
Vse gre mimo nas, tudi pasje vroči dnevi
Ljubljana, 13. avgusta.
2e nekaj dni je vladala pri nas huda soparlca. Včasih je bilo sonce tako močno, da ,o mestni pločniki kar žareli ln si čutil težo soparnega dne. Ljubljančani »i sicer pomagajo, zlasti mladina, ki pohiti k Ljubljanici In Oradaščlol, teže pa Je za priletne, ki Iščejo senco ln so skušajo v njej ohladiti pri dnevni vročini, ki je večkrat presegala čelo nad 30 stopinj. V takih dneh ne pomaga mrzla limonada, le prha te nekoliko utešiv Vse to pa človeka olajša nekoliko le za nekaj tronulkov, v naslednjih pa že pade še v hujfio soparioo.
Človekova moč ln veselje za delo padata v istem razmerju, kakor narašča njegova toplota. Ljudje v uradih, na cestni žoleznlci, delo v trgovinah so ob pasjih dneh kar razdraženi ln že zaradi malenkosti so med njimi nesporazumi in celo pred resničnostjo se človek v tem razdražljivem okolju ne moro vzdržati.
Zakaj je takol Kako jc to, da človek ne more vzdržnti vročino, da se ves njegov življenjski organizem med pasjimi dnevi skoraj predrugačil
Samo opazujto ljubljanske ulice! Opoldne so kakor izumrle, zato pa vlada zvečer do trdne noči po ulicah taka živahnost, kakršno opaziš lo po Južnih mostlh. Da bomo vse to razumeli, proučimo nekoliko človeški organizoml
Clovok ima toplo kri, to pomeni, da Jo njegova telesna	toplina	stalna;	giblje	se
okoli 37 stopinj	Celzija.	Medtem	ko so	kri
pri mrzlokrvnih	živalih,	tako pri	ribah	ali
pri kuščaricah,	prilagodi enostavno	zu-
nanji toploti,' ostane pri človeku nespro-menjona. Razumljivo je, da organizem ne more z lahkoto izravnati toplotne razlike do 80 stopinj Celzija, Pri mrazu se to zgodi
*	povečanim Izgorevanjem, pri vročini pa z oddajanjem odvečne toplote. V vročini se vrši oddajanje pri ljudeh na dva načina: skozi kožo, ln sicer ali s prostim Izžarevanjem ali skozi znojnlce. In skozi pljuča, to je * vdihavanjem ln z tzdihavanjem, podobno kot zračno hlajenje pri bencinskih motorjih. Izžarevanje je neodvisno od zunanjega stanja, oddajanje skozi znojnlce pa	je	odvisno v veliki mer!	od okolnosti,
ali	Jo	zrak napolnjen	z vodnimi hlapi	ali
ne.	Suho, puščavsko	vročino	e kakimi	50
stopinjami pronašamo mnogo teže kot pa »vlažno, težko« vročino z mogočo »samo« 30 ali 35 •topinjami. Pri vlažnem zraku kožo ne more oddati odvečno vlage, ki se zato nabira na koži. Neovirano potenje, to je,	če	zrak sprejme	telesno	vlago, je	za
človeka ohlajenje ln olajšanje. Najidealnejšo stanje je tako imenovano novidno
znojenje, to pomeni, da sprejme «uhl zrak takoj vso vlago, ki jo telo izloči. Ce telo samo ne more oddati proobilloe toplote s pomočjo Izžarevanja ali znojenja, UdoJ morajo pljuča opravljati večje dolo: človek sopiha od vročine.
Pri hudi vročini skušo organizem zmanjšati število kalorij na minimum. Naravna posledica tega je, da izgubi človek tok, da hrepeni po nemastnih jedeh — solati, sadju in sočivju.
Kakor smo omenili, ni vedno merodajna le višino vročino. Tako imenovana soparna vročina, kakršno najdemo posebno v tropskih In sredozemskih deželah, ob pasjih dneh pa tudi pri nas, zelo vpliva na človeka. Značilno Je, da smatra zakonodajstvo srodozemskih dežel provlndovonje vremenske spremembo kot olajšilno okolnost pri kakem zločinu. Madžarska zakonodaja celo upošteva južni veter in vobčo vroče, vlažno vrome, ki je bilo v trenutku zločina, kot olajšilno okolnost.
Nova raziskovanja 'so pokazala, do vpil vata poleg vročino in vlažnosti zraka na človeško in živalsko razpoloženje tudi električno Izžarevanje ln nabitost zraka s po zltlvnimi ali negativnimi elektroni. V časopisju sem bral, da je neki budlmpeštan-skl profesor položil pllskavice v kozarec in zrak pozitivno naelektril. Pliskovice so veselo »ovillle«, žrle In so igrale. Potem jo zrak negativno naelektril — pliskovlco so bilo kot spremonjenol Padle so eno no drugo, so grizle, žrlo niso več in kazale so znake največje živčnosti.
Ob toh poizkusih se nehote spomnimo trenutkov, ko nam sopotnik no cestni železnici hoto ali nehote, nerodno ali gibčno stopi na čovclj oziroma^na prste s kurjimi očesi, ki bi ga prav tako najraje postavili na isto mesto, kakor jo on nas, fili pa če nom v prav takšnem razpoloženju nervozni in surovi poštni uradnik nevljudno zaloputne okence in ga hočemo zato robato zavrniti, pa so nam že skrije varno za le sono steno ali še bolj soparnim zidom. Soparo, vlogo, električno napetost postavijo našo živce večkrat na trdo preizkušnjo.
Življenje nas zares samo skuša in uči potrpežljivosti ter drži kakor na vajetih. Končno, saj gre vendar vso to mimo nos, tudi pasji dnovil
MARTINA KRPANA
bodo dobili od ponedeljka, 16. avgusta, dalje le oni, ki imajo naročnino za ves letnik »Slovenčeve knjižnice« plačano ali pa jo bodo plačali!
v krčmi. Doma Je vse po navadi, stara Mina Ima zdaj glavno bosodo.
Prišla Je Jesen. Andreja je hudo zbolela. Edi Jo prlhltol vos obupan, stregel JI Je ter se noč ln dan ni ganil od njene postelje. Njegova ljubezen ln požrtvovalna skrb Ji Je pomagala, da se JI Je eačelo boljšati.
Toda *o preden jo bila dobra, je moral odpotovati v službo na češko. Težko Je bilo slovo. Tista motna, temna »lutnja, ki jo Je bila Andreja ob njem pozabila, so je začela znova oglašati, naj Jo Je Edi še tako tolažil in prepričeval.
Ko je dopotoval na službeno mesto, je začel naglo pripravljati vse, da bi Andreja lahko prišla k njemu ln bi se poročila. Vzel Jo predujem na plačo, najel stanovanje, ga Bkromno uredil ter se veselil tihe sreče, ki bo zasijala v novem domu tedaj, ko bo v njem za-kraljovala Andrejka, njegova žena . ..
Potem je pisal Andreji, naj prldo takoj, ko bo čisto trdna. V nedeljo po prihodu bo poroka...
Preteklo Je mesec dni In Andreja je bila ie popolnoma, dobra. In podala se je na pot. Naslodnjo nedeljo bo poroka 1
Andreja Jo začutila ob odhodu vseeno domotožje. Zlasti sl je želela, da bi ji še živela mamica. Srce ji je klicalo po domu. Toda potrpela je ln je Ediju ob prihodu zamolčala, kako ji je.
Ves teden se Je pripravljala na slavnostni dan. Že doma sl Je bila sešlla obleko lz črnega blaga z belimi okraski. Pripravila se je, da bo čim lepša za njen in Edijev največji praznik.
V	petek opoldne Je čakala, kdaj bo prišel h kosilu. Cim bolj so Jo ura nagibala na eno, tem bolj jo bila nestrpna. Hodila Jo lz sobe na balkon ln zopet na sobno okno. Skrbelo Jo jo, kaj se Je zgodilo, da ga ni.
Zvonec v prednji sobi Je zapel. Skočila Je od okna ter tekla odpirat. Ze Je hotela zaklicati Edijevo Ime, a v grlu jo je stisnilo ln beseda JI Je zastala —. Pred njo je stal sluga lz tovarne.
»Govorite, govorite! Kaj Je?« ga Je sluteč nekaj hudega prehitela.
Molče ji je Izročil listek In odšel. Pustila Je vrata na etežaj odprta ln stekla v sobo.
Tam Je v blaznem strahu listek razgrnila. V čudAlh, spačenih črkah Je spoznala Edijevo pisavo.
»Nesreča... Pridi takoj, da to — še enkrat — vidim —«
Vse okoli njo se je zamajalo. Pritisnila sl je roke na senca. To jo torej bila tista mračna slutnja, ki Jo Je preganjala že vse od takrat, ko je šla zdoma! Zdaj je konec, vsega konec 1
Opotekla so Je ln skoraj bi bila padla. Potem ji je možgane preblisnila misel, da Jo Edi kliče. Mora takoj k njemu. Morda bo že prepozno ...
Ta mlBel Jo Je vrgla pokoncu. Premagala Je bolest, ki JI Je meglila oči In zalivala srce. NI vedela, kaj dela. Planila je k omari, sl v naglici oblekla poročno obleko, pograbila prstane, vsf v nekakem podzavestnem nagonu, ne da bi vedela zakaj.
»K poroki moram... k poroki moram . ..« sl je ponavljala.
Planila je na cesto ln tekla proti tovarni. Tam so Ji povedali, da so je Edi nevarno ponesrečil) ln da leži v bolnišnici.
Srce v prsih JI je razbijalo In težko sopeč Je prihitela v bolniško sobo, kjer Je ležal Edi z obvezano glavo. Pokleknila Jo kraj njegove postelje ln mu začela poljubljati roko W oči tor glasno Ihtela.
Edi jo je komaj spoznal. S pretrganim glasom ji je zašepetal samo: »Poročiva se . ., takoj .., zdaj.« Potem so jo onesvestil.
Ko se je drugo jutro malo zavedel, Ju je duhovnik poročil ob Bmrtnl postelji.
V	nedeljo je Andreja v poročni obleki sama s svojo bolestjo stopala za njegovo krsto . . .
* ~
Edina tolažba, ki je Je bila deležna, Je bilo pismo od očeta. Prosil jo je, naj se vrne. Težko JI Je bilo pustiti grob moža, samega tako daleč, a kaj je hotela početi v tujini 1
Vrnila se Je'na očetov dom. Cez dva meseca je dobila sinka. Dala mu Jo Ime Edi. On Ji je bil odslej edino veselje, njemu Je, ko Je bil še čisto majhen, tožila svojo bolečino ln mu govorila o svoji bridki usodi.
Ko je malo odrasel, sta so odpeljala tja v tisti tuji kraj, položila šop cvctia na Edijev grob ter ga pokropila s svojimi solzami.
Posvetitev otročičev Mariji
Jutri na Veliki šmaren popoldno ob 4 in 5 bo naš nodpastlr dr. Gregorij Rožman podelil v stolnici poseben blagoslov otročičem predšolske starosti. Starši naj svoje otroke pripeljejo ali prineso v stolnico. V corkcv bodo mogli tudi z vožlčki.
Po škofovem blagoslovu bo tudi posvetitev otročičev brezmadežnemu Marljinomu Srcu. Posvetilno molitov bodo molili starši s Škotom vred.
Prosimo starše, da se blagovolijo držati časa, ki je določen za posamezne tare.
Ob 4 popoldne je škofov blagoslov in posvetitev za otročiče iz sledečih fara: stolna, trančiškanska, sv. Jakob, Trnovo, Vič.
Ob 5 popoldne pa za fare bv. Peter, Moste, Bežigrad, Šiška in Zg. Šiška.
Staršil Marijl-Pomočnlci naši zaupajte v teh časih svojo najdražje. Ona ne bo zavrgla tega daru, sprejela ga bo v svoje varstvo, varovala bo vas in vaše otroke!
Pustošenje četrtkove nevihte po Dolenjskem
Potniki iz Novega mesta opisujejo sira hoto in pustošenja, ki jih je povzročilo četrtkovo opoldansko neurje nn Dolenjskem. Polog Ljubljano so doživeli mnogi kroji Bolonjske tudi hudo uro, ko so je neurjo s točo v kratkem času silno razbesnelo in povzročilo nn mnogih krajih velikansko škodo.
Nizki sivi oblaki, drveč v kopicah od zahoda, so so ruzlill v dvo smeri. Prvi val jo vzel smer proti Vevčam, drugi po jc krenil na Dolenjsko. V Ljubljani je najliujše neurje B točo zavzemalo primeromu ozek in kratek pas od Kožno doline tja do Vevč in od Šiške tja do Hudniku. Drugi _vol pa je zodrvel proti Dolenjski, zlasti okoli Radohove vasi do St. Lovrenca. Tu jc debelo toča klestila v vsoj svoji besnosti. Toča jo po njivah k tlom popolnoma zbilo in razcefrala zgodnjo ajdo, ki je letos obljubovala lep pridelek. Po nekaterih njivah je točo sklestila vse fižolovo perje in močno poškodovalo stroke. Tudi koruzo je bila hudo okleščena.
Toča jo napravila svoje uničevalno delo ne sumo po njivah, marveč tudi po sadovnjakih. Nu kupe ln kupe lepih jabolk je po nourju ležalo po tleh. Sadjarji Imajo veliko škodo. Vihar je ruval sadno in gozdno drevje.
Vihar pa je s svojo silovitostjo delal na drugi strani So hujšo škodo. Odkrival je strehe, metal z njih opoko, prevračal je oelo strehe po raznih gospodurskih poslopjih in kozolcih. Mnogi lepi kozolci so podrti. Letos so ti kraji doživeli žc drugo elementarno nezgodo.
Noj še omenimo, da je četrtkovo neurje napravilo velikansko škodo tudi na črti Mosto do Vevč v ljubljanski okolici. Prav ozemljo na desni strani železniško progo Ljubljana— Zalog jo bilo po toči najhuje prlzadoto. V tem območju jo po toči ajda po njivuh do-bosodao steptana, koruza pomandrana, pa
tudi fižol jo mnogo trpei. Na Fužinah Je vihar ruval staro in visokp drevje. Bilo je tum poruvanih na raznih krajih deset dreves.
V	Vevčah je vihar podiral kozolce-enojnlke ln odkrival, strehe. Najhujša nesreča je doletela podjetnega in marljivega kleparskega mojstra Iv. Babnika, ki ima svojo hišo ln dobro urejeno delavnico ob poti v bližini železniške postaje D. M. v Polju. Opoldanski vihar mu je na hiši in delavnici dvignil ostrešjo in vse skupaj z opeko vred vrgel kokih doset metrov proč. Ostalo jo samo zidovje. Na nekaterih gospodarskih poslopjih so bile strehe deloma odkrite.
Kakor pripovedujejo staij Ljubljančani, je bilo prav avgusta leta IRiK). podobna strašno nevihto s točo nad Ljubljano. Trdijo celo, do je bilo šo hujša, ker je vihar podiral razno kozolce nn krajih, kjer sedaj stoje lepe vile In palače ter je ruval v tivolskih gozdovih visoke smreke in kostanje.
Jjš/a je nova knjiga „6lovenčive knjižnice"
»SONCE V SENCI«
ki jo je spisal Nino Satvaneschil
Knjiga bo gotovo ugajala ▼•akemul Dobite jo r knjigarnah in traiikahl
Smrtna žrtev četrtkovega neurja
Ko so je v četrtek okoli 11.50 začela vsipati na debelo In široko kot lešnik okrogla točo, se je primerila pri gostilni »Novi svet« huda tramvajska nesročo. Ob najhujšem viharju in toči Jo hotel prekoračiti pri ovangelskl cerkvi glavno cesto in zavit! pri gostilni v Vošnjakovo ulico 40 leten gospod, ki jo držal zelo nizko dežnik In se je branil proti vetru, tako da jo nagnil dežnik močno na levo stran. Kor jo bobneli)' nč-vilita, ker je toču vršala, ni slišal ropotanja tramvajskega voza St. 1, prihajajočega od šiške proti'Ajdovščini. Zndel je gospod ob tramvajski voz, ki ga jo pahnil z vso silo na tla, tako da je nezavesten obležal s prebito Johonjo In mu je začelo kri teči celo iz oči. Tramvajski uslužbenci in potniki so bili toliko duhnprisotnl in uvidevni, do so ponesrečenca naložili no tramvajski voz, ki ga je odpeljal dalje do Krekovega trga, kjer so ponesročneca preložili na re-Sevolnl nvto, ki ga je takoj odpeljal v splošno bolnišnico, k.ior po mu zdravniki z nojvečjo prizadevnostjo niso mogli pomagati in ga ohraniti pri življenju. Gospod je podlegel hudim poškodbam. Dobil jo pretres možganov.
V	najhujšem viharju smrtno ponesrečeni gospod jo bil uradnik tehničnega oddelka Visokega komisariata, dne 29. septembra 1904 v Mostnru rojeni Ip v Ljubljano pristojni Stcfnij Družina, stanujoč v Parmovi ulici 58.
Poletni tečaji za italijanščino
I	Zavod za italijansko kulturo sporoča, da bodo odprti naslednji polotnl tečaji:
Začetni teiaj v torek in petek od 16. do 17. ure.	t
Nadaljevalni teiaj v ponedeljek in četrtek od 17. do 18. nre.
Drugi teiaj v torek in četrtek od 17. do 18. nre.
Tretji teiaj v torek in potek od 18. do 19. ure.
Poleg tega bo še konverzaeijski teiaj v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure.
Začetek poletnih tečajev bo 16. avgusta. Trajali bodo dva meseca. Vpisnina je B5 lir. Vse nadaljno podatko dobijo interesonti v Zavodu- za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6-1. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure,
S Spod. Štajerskega
t Tomaž Iloncelj. Is Krškega smo izvedeli žalostno vest, da je nenadoma umrl zadet od kapi nekdanji ligaški igralec SK Primorja in pozneje Ljubljane Tomaž Boncelj. Pokojni Tomaž jo bil navdušen nogometaš, ki ni bil le idealen športnik, ampak tudi sijajen in dober prijatelj. Vsi, ki se ga spominjamo kot soigralci ali gledalci, smo žalostni, da smo Izgubili našega Tomaža, ki Je stopil komaj v .12. loto svoje starosti. Dragemu in simpatičnemu Tomažu naj bo lahka domača zemlja.
NK
Naročniki .NASE KNJIGE* ■	i
IZŠLA STA ROMANA i	^
Salminen: Katrina Htinermann: Ote Damijan
Dvignite knjigi v Ljudski knjigarni
Kako naj ravnamo z občntljivimi oblekami
Pri pomanjkanju pralnih sredstev mora. mo dobro paziti, do ne uporabljamo takih pralnih sredstev, ki bi škodovala vlaknu in barvi.
Posobno pažnjo je treba obračati oblekam, ki jih moramo osnažiti, oprati, da ne izgubo svoje predpisano njtire. Zato jih, pre-don jih namočimo, natančno premerimo gle-do dolžino in širine. To moramo natančno vedeti, ko pozneje obleko likamo, da jo tokrat ruzlikumJ na zuhtovnno širino in dolžino. Potem pripravimo milno raztopino,, zn kar vzamemo kake znane iti preizkušeno milne kosmiče, ki jih jo le težko So dobiti, vendar so si jih naše praktične gospodinje shranilo, da jih porabljajo v najnujnejših primerih. V tej raztopini previefno, tlačimo tkivo, ne da lil ga mencale in ribale. Nato ga v topil vodi ra enak nočili splukujemo, ln sicer v tolikih mlačnih vodah, doklor ni vodo popolnoma čista. Ako bi pa tako blago mencale ni ribule, bi se vlakna premaknila ali šo celo raztrgala; zlasti bi se to zgodilo pri ovijanju. Zato nobenega volnenega blaga niti narejene obleke ne ovijamo. Najbolje Je, da jih niti no stiskamo, ker bi jih s tem zelo zmečkale in bi sc to niti pri likanju no dalo več popraviti. Ko obleko splaknemo, jo razgrnemo na čisto frotirko ln trdno zvijemo; s tem stisnemo in izvlečemo vlago iz njo. Potem jo razvijemo in šo enkrat zavijemo v suhe frotirke. Nuzadnjo jo Se med frotirkami lopo raztegnemo ln spravimo v prvotno obliko in tudi med frotirkami ležečo v senci posušimo. (No obešati, ker so raztegne samo v dolžino in so no da več spraviti v pravo obliko!)
Ako bo pri pranju kok« obloko zoži ln zmanjša, noj te ne prestraši. Blagovl z rahlim tkivom in po razni krepi Be v perilu skrčijo. Ako bi jih hotele močno raztegovati, bi vlakno samo močno nategnilo ali šo celo raztrgalo. S toploto likalnika pa se ta okvara popolnoma odpravi. Tudi umetna svila izgubi v mokrem stanju svojo trpežnost in se zolo hitro raztrga, dočlra pa jo v suhem stanju zopet pridobi.
Največjo pažnjo pa je treba obračati li* konju opranih oblek. Splošno pravilo Je:
Likaj na narobni strani! Močno. zgubanfieno hiago, kakor klokč. ftamlsol, reversibel nsj se likajo popolnoma suhi z zmerno vročim likalnikom, da se jim značilne gubice ne pokvarijo. Z lahko roko, skoraj viseče naj se poteza preko blaga In popolnoma zadostuje.
Na enak način je mogoče tudi uskočene obliko zopet razširiti. Počasi je treba na levi strani (narobe) natezati z likalnikom, ki Je pa samo topel, ne vroč, in sicer tako, da roka skoraj dvigo likalnik in se tkiva komaj dotika. Za to po morata biti dve osebi: ena, ki lika, druga pa, ki na rokah in prstih pologoma nateza obleko in prva z likalnikom zn njeno roko lika. To delo pa je troba zelo počasi In varno vršiti, da se vlakna ne raztrgajo. Resnica pa je, da sc s takim potrpežljivim ravnanjem reSi še marši katera obleka, za katero pred snaženjem mislimo, da ne bo voč uporabno.
Posebno skrbno po Je treba ravnati s pisanimi svilenimi ali tudi volnenimi oble-kumi. Poleg tega, da so le-to rade prekomerno razvlečejo ali pa skrčijo, tudi rade pusto barvo. Zato je take obleke treba prav hitro sprutl v mrzli vodi. Voda za splakovanje moro hiti že pripravljena, ko pride svilena obleka iz luga, oziroma milnice. Posebej je še treha paziti, da ne polagamo dveh raznobarvnih oblek drugo vrh druge, ker bi so lahko barva one prijela druge. Se colo pri likanju so barvani obleki no ta nočln lohko škoduje. Zoto jo trebo prt likonju imeti čisto podlugo in tudi paziti, da so sicer barva no razlije.
Tudi prebarvanim oblekam je treba posvečati posobno pozornost. Navadno dajemo prebarvat svetle obleke, kadnr žalujemo. Zlasti v sedanjih Časih si ne moremo nabavljati za žalovanje novih oblek: porabimo obleke, ki jih imamo, lo tako, do jih damo kemično prebarvati v črno. Seveda pa bo tudi prebarvane obloko zopet zamažejo in postauejo neznatne. Treba jih jo očistiti in poživiti. Ako so take obleke kemično barvane, se da to dobro napraviti, ker s pranjem v milnici ne izguhe hnrvc. Seveda pa je gotovo, do se dol barve rod raztopi v milnici in zato je prva milnicn zelo temns, skoraj črna. Potem pa se razbarvanje ustavi in obleka ja 1*M.
TJ}
Srt
115.
'SiS-
JM.
SE-*'
- >w_
Drvar ček je med Sumečimi grmiči in kačjim sikanjem pogumno stopal... Že se je sredi belega prodišča zableščala kačja kronica kot samo zlato sonce; ob njej pa je kačja kraljica stegnjena dremala v sončni pripeki ter si grela svojo mrzlo kri. Droar-ček se je zastrmel v biserno kronico, nato pa pogledal Se njeno dremajočo gospodarico.
•' 116.
m
V tem trenutku mu je bijoče srce odsvetovalo, toda zdaj ga ni ubogal ne posluSal. Sekiro drvarico je dvignil visoko o zrak in zamahnil, da je zapiskal zrak in je je odletela glavica kačje kraljice. Njeno truplo se je zvilo v črnjorjav zvitek ter se kar nato pognalo o zrak, brizgajoč živ vodomelič kačje krvi; padlo je, se zvilo in zopet pognalo v zrak...
117.
'-4S
NoijmlajSi brat pa urno pobere Zlato fr»o-nico ter jo ubere preko vročega prodišča, kolikor so ga le noge nesle. Na mah so oživeli vsi ostrogini grmiči in izza vsakega se je za njim sprožila kača kot usodna palica. Zvijale so se v žive svitke z glavicami v sredini ter se zopet sprožale in skakale za bežečim drvarjem, za tem ubijalcem in tatom, proti rečni strugi.
Vrhnika
V Podlipski 9. lahko naročite roman v sli-kuh »Quovvadi6«. Pohitite, ker je rok za naročijo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prve dni v avgustu.
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir, — Posamezna številka 50 cent.
Rusko-angleška trenja na Baltiku
Pomen ozemelj ob Baltiškem morju je bil v preteklosti zelo velik za pomorske države ob Severnem morju, posebno zavoljo lesa, ki so ga tedaj veliko bolj kakor danes rabili za gradnjo ladij. Hanseatska pomorska zveza kakor trgovske družbe v Londonu in Amsterdamu so smatrale promet po Baltiškem morju za pljuča svojih ladjedelnic, kajti od tam so dobivale les za gradnjo ladij, ki so potem širile angleško in holandsko pomorsko moč in posest na prostranih oceanih. Hanseatska zveza je začela povrsti osvajati trgovska središča ob Baltiku. Anglija in Holandija sta od vsega početka, ko je njuna pomorska in trgovska moč začela naraščati, kazali veliko zanimanje za politični razvoj v severovzhodni Evropi in podpirali tista stremljenja, ki so hotela ustaliti razmere ob Baltiškem morju, kajti iz tistih pokrajin sta dobivali predragoceno gradivo za svoje ladje. Po vvestfalskem miru 1. 1648. se je v Baltiku ugnezdila Švedska in dani so bili predpogoji, da se bodo tamkajšnje razmere in politično stanje ustalilo. Takšen red, ki ga je uvajala Švedska kot najmočnejša sila, je prijal Angležem in Holandcem. Zato sta se ti dve pomorsko trgovski državi trudili, da bi povsod
E odprli baltiški imperij švedskega ralja Gustava Adolfa
ki jg bil trden mejnik na severu, Francija pa zahodna ovira prerodu in razmahu svetega rimsko nemškega cesarstva.
Prvo vidnejše zanimanje Anglije za baltiško politiko se je torej pokazalo v podpiranju švedskega gospodstva, ki je obsegalo letonsko in estonsko obalo ter obalo Finske in Ingrija (sedanjega petro-grajskega področja). Ob ta jez sta polagoma začeli butati celinski sili Rusije in Poljske, ki sta si hoteli priboriti svoboden dostop do morja.
V	zadnjih letih, tedaj ko je še vedno trajala Oliverja Cromvvella, tedaj ko je še vedno trajala francosko-španska vojna, katere z »vestfalskim mirom niso mogli spraviti 6 sveta, so se proti naraščajočemu švedskemu imperiju ob Baltiku začele dvigati druge ogrožene kneževine. Tako so se znašli skupaj Poljaki, Danci in brandenburška kneževina in se začele boriti proti osvojevalnim težnjam švedske dinastije Gustava Adolfa. Na stran nasprotnikov Švedske se je postavila tudi Rusija, ki je hotela dobiti kos Baltiškega morja.
Holandska mornarica je tedaj posegla vmes in je preprečila švedskemu kralju Karlu X., da bi si osvojil vzhodno dansko obalo. Toda komaj je minila nevarnost, da bi Švedi zavzeli premogočno mesto v Baltiku, že se je nenadoma pojavila nevarnost, da se švedski imperij zruši in s tem pokoplje politično ravnotežje na Baltiku, katero je bilo ustvarjeno z mirom v Westfaliji.
Enajst let po imenovanem miru sta se Crom-well in francoski predsednik vlade Mazarin sporazumela za skupni korak, da bi z diplomatskimi sredstvi rešila švedsko oblast, ki sta jo iz različnih nagibov smatrali za potrebno, da se tam ohrani ravnotežje in zaščitijo angleški in francoski interesi. Njima se je pridružila tudi Holandija in vsi skupaj so dosegli, da je prišlo do Haaškega sporazuma 1. 1659., v katerem so se vsi trije zavezali, da bodo skušali
z vsemi diplomatskimi sredstvi ohraniti ravnotežje sil na Baltiku
in s tem tudi v Severni Evropi.
Takrat se je Anglija prvikrat uradno pridružila
tistim, ki so bili proti temu, da bi se Rusija ugnezdila ob Baltiku. Poljska in Danska sta bili prisiljeni skleniti s Švedi mir in tako je ostal ruski car Aleksej osamljen v boju s Švedsko, Tako je bil prisiljen izprazniti pokrajine, ki jih je bil zasedel in katere so mu bile priznane v premirju v Kordišu 1. 1661,
Britansko stremljenje, da bi Rusiji zaprli pot do Baltika, se je pozneje še bolj ojačilo in še z večjo silo se je angleška diplomacija trudila, da bi zavarovala ravnovesje in s tem sebi zagotovila svobodno trgovanje na Baltiku. Toda naraščajoča ruska moč je že čez štirideset let porušila to ravnotežje in zopet je vzplamtela baltiška kriza, medtem ko so imele v Evropi velike sile opravka s špansko nasledstveno vojno.
Ko je Evropa pograbila za orožje, da bi preprečila francoske načrte, katere je skoval Ludvik XIV. s tako imenovano francosko špansko unijo, je Peter Veliki izrabil priložnost in dosegel,
da so se mu pridružili Poljaki in Danci, da bi s skupnimi močmi podrli švedsko premoč na Baltiku. V prvem letii osemnajstega stoletja je izbruhnila severna vojna. Holandska in angleška diplomacija sta zaslutili nevarnost, ki se je pojavila. Zato sta z vsemi razpoložljivimi sredstvi hoteli pomiriti sprte baltiške države in vsaj do neke mere zagotoviti obstoj švedske nadoblasti, da se vojna ne bi razvnela in da ne bi vplivala na vojsko, ki jo je Anglija bila proti Franciji.
Jasno je bilo, da sta Anglija in Holandija hoteli za vsako ceno ohraniti švedsko oblast in
zapreti pot prodirajočemu Petru Velikemu
Vedeli sta, da bi ruska oblast v pomorskih predelih Baltika pomenila krizo, če ne ze konec trgovskega prodiranja zahodnih sil v bogate baltiške pokrajine. Svobodne trgovine ne bi bilo več. Ko pa sta opazili, da se je švedski kralj Karol XII. obrnil izključno proti Rusiji, ko je že podrl ^oljsko, sta nehali s svojimi posredovanji in pomirjevalnimi poskusi.
švedski polom pri Poltavi 1709. je osupnil vso Evropo, ki se je prvikrat zavedla naraščajoče ruske vojaške moči. Zahodne sile so se 1. 1713 sporazumele v Utrehtu, a dve leti kasneje se je severna vojna obnovila, čim se je kralj Karol XII. vrnil v domovino. Tedaj je Anglija zopet posegla vmes. Za severne zadevščine se je zanimala tudi zato, ker je bil njen kralj Jurij I. hannoverski volilni knez in nasprotnik švedske objestnosti.
Ker so se
med Švedsko in Anglijo pojavila prva nasprotja
glede baltiških načrtov, je Peter Veliki takoj poslal v London svojega poslanika Kurakina z nalogo, naj bi od Anglije dobil angleško pritrditev za vse ruske osvojitve na južnem obrežju Baltiškega merja. Toda ruski diplomat je dosegel le začasen uspeh, kajti s smrtjo Karla XII. je ugasnila tudi severna vojna in se je angleška diplomacija povrnila na steze, ki jih je utrl Cromvcll, ter hotela rešiti vsaj ostanke švedskega imperija.
Tudi Petru Velikemu se je zgodilo kakor Alekseju: holandsko-angleška mornarica je zaplula v Baltik in hotela prisiliti vojskujoče se države da bi popustile ter priznale švedski imperii. Švedska je dobila novega poguma in začela odbijati ruske zahteve, naj pripozna rusko oblast v pokrajinah, ki jih je ruska vojska zasedla. Čeprav je ostal osamljen in imel proti sebi močne nasprotnike, je Peter Veliki znal prebroditi vse težave osamljenosti.
Gospodarska kriza, ki je I. 1720, nastala v Angliji in Franciji, je prisilila angleško diplomacijo, da je prejenjala s 6vojim delovanjem v Baltiku. To je Peter Velik izkoristil in prisilil Švedsko, da je sklenila z njim mir v Nystadtu. Z njim je Rusija dobila v posest obalo Livonije, Estonije in Ingrije.
Tedaj Velika Britanija ni imela pri roki nobenega sredstva, s katerim bi zavirala rusko prodiranje v Baltik.
Nov spor med njo in Rusijo se je razvil za časa Katarine II, v času vojne za ameriško neodvisnost. Tedaj je angleška admiraliteta izdala stroge ukrepe proti plovbi nevtralnih ladij. Da bi odstranila angleško nadzorstvo nad plovbo nevtralnih držav v Baltiku, je Katarina sprožila zamisel, da bi se nevtralne države zaščitile s tako imenovano oboroženo nevtralnostjo. Prišlo je sicer do sporazuma v Petrogradu 1. 1780., vendar je bil ta sporazum bolj načelnega značaja in ni imel posebnega vpliva na razvoj angleško-ruskih pomorskih odnošajev.
Poslej je Anglija zaradi srečnih okoliščin dobila priliko, da se je
vmešavala kot posredovalka v baltiške razmere
L. 1834. se je Anglija zavzela za Švedsko, ki ni hotela dovoliti v Rusiji utrditve Aalandskih otokov, ki obvladujejo vstop v Botniški zaliv. Na pariškem kongresu 1. 1856. je Anglija napela vse sile, da je
Kako si pridobim prijateljev — boste brali v
„SVETU“
prisilila Rusijo k temu, da je demilitarizirala Aalandsko otočje. Angleški napori so tudi pripomogli, da je bilo Rusiji vnovič prepovedano utrdit to otočje, čeprav ji je to dovoljeval tajen dogovor z Nemčijo 1. 1907. Leto pozneje je bil podpisan, v Petrogradu protokol, po katerem so bile vse baltiške države obvezane, da bodo ohranile dosedanje stanje upoštevajoč kajpak tudi določila pariške konference glede Aalandskega otočja.
Angleško nasprotovanje ruskim težnjam v Baltiškem morju se je pokazalo prav jasno tudi po padcu carističnega režima in ob nastopu Sovjetov. Na podlagi načela o samoodločbi narodov, katero je razglasil tudi Lenin, so baltiški narodi izrabili ruske notranje razmere in oklicali lastne neodvisne države. Tudi Nemčija je z brestlitovskim mirom potrdila ločitev Litve, Letonske in Estonske od Rusije. Anglija je porabila priliko in potisnila Rusijo iz Baltika. Pustila ji je le Petrograjski zaliv in se z vso silo zavzela za svobodo malih baltiških držav.
Pozneje je boljševiška Rusija opustila načela o samoodločbi narodov, ker je hotela zopet obnoviti rusko premoč v Baltiškem morju. Toda proti tem poskusom se je vnovič postavila Anglija, ki je zagrozila, da bo tudi z orožjem branila svobodo baltiških držav. In britanska skrb za baltiške države je bila neprekinjena in se je izražala v kulturnem in gospodarskem prodiranju anglosaškega sveta v te državice.
Najboljši pripomoček za pouk in razumevanje stare zgodovine — roman v slikali ^ »QUO VADIŠ«!
Poraba zavrženih sfvari
... Posebno pereče vprašanje utegne v prihodnjih desetletjih postati poraba zavrženih nekoristnih reči, kr v industriji po navadi imenujejo skartirano blago. Kemična industrija bo skušala predelati in izrabiti do najvišje možne meje vse tvarine, ki zaradi nehigieničnosti in drugih ozirov nimajo sedaj nobene veljave, kakor so na primer blato, kuhinjski odpadki, kože in semenje sadja in zelenjave iid. Morebiti bo industrija znala v bodoče oskrbovati potrošnike z izdelki, ki bodo lepi in čedni, čim bodo tovarne dobile na razjiolago zadosti teh »surovin«. Pa tudi zrak je pomembna surovina: poleg dušika, menijo tehniki, bi se dal iz zraka pridobivati tudi plin helij, in sicer v velikih količinah. Kemija dela čudeže in danes se nihče več ne čudi, da se iz premoga pridobiva bencin in se izdeluje sintetični gumij in da se iz mleka, iz lesa in iz stekla delajo tkanine. Zato se utegne dogoditi, da bodo tudi iz odpadkov ter zavrženih predmetov začeli pridobivati nova snovi. Gospodarstvo držav, ki nimajo veliko surovin, vidi v kemiji mogočno vedo, ki zna posredovati pridobivanje mnogih »surovin«. Čim več iznajdb je pokazala moderna kemija, tem bolj se zdi, da se odpirajo še veliko večje možnosti.
Nov vulkan v Mehiki, ki pa ni hrib
Nedavno so v Mehiki opazili svojevrsten pojav. Pojavil se je vulkan, ki pa ni hrib. Nenadoma se je sredi neke ravnine naredilo žrelo v premeru 300 metrov, iz njega pa se je začela valiti lava in leteti kamenje, po vsem ozemfni naokrog pa so čutili močpp, potresne sunke. pojav je edinstven. Še kar naprej se iz razpoke vali lava^ ki teče s hitrostjo 5 metrov na minuto. Počdsi se je okrog žrela začela kopičiti lava in kamenje in tako nastaja vulkanski griček, kateremu so domačini dali ime Paricutin. Prah in vodna para pa se dvigujeta tudi v višino 100 metrov. Na srečo v neposredni bližini novega vulkana ni bilo nobenih naselij in zato tudi nobenih človeških žrtev.
Suhe gobe
»o najvlsjl dnevni cent kujpuja fciever Komp.
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini i * prve svetovne vojne
28
Najnevarnejša naloga Jamu d n	i
Murasakija.
Med bombardiranjem Šanghaja dne 23. avgusta 1937 je našel smrt Jamada Murasaki, ki je bil eden najsposobnej- | šili in najbolj skušenih agentov jajjonske vohunske in obveščevalne službe. Bil je star šele 39 let.
Tega poklicnega tovariša sem spoznal maja 1932 v Že- 1 nevi. Pri tej priliki mi je jvovedal dobršen del svojega življenja. Posebno natančno mi je pravil o enem izmed svojih najvažnejših in naj- i bolj pomembnih doživljajev — o njegovem, najnevarnejšem izmed vseh. Bila je to naloga, ki jo je v letih 1924-1925 iftoral opraviti v Rusiji.
O tej njegovi zanimivi in nevarni prigodi hočem poročati na tem mestu. Zraven se bom malo dotaknil tudi njegove splošne življenjske poti. V'glavnem se bom pri prifjovedovan ju držal avtobiografske oblike, to je tiste, v kateri mi je te svoje doživljaje pravil sam.
»Moj oče je prodajal pipe, škatle in mošnje za tobak in druge take reči. Imel je majhno prodajalno na neki zakotni cesti v pristaniškem mestu Kobeju. Posli so mu morali iti dobro izpod rok, zakaj nikoli se mu ni bilo treba zatekati k oderuhom po posojilo. Oderuhi so tiste čase bili najhujša šiba božja na japonskem.
Mulo od prodajalne je stala naša hiša. Bila je majhna kakor igra- . (ja. Imela je prav tako ma jhno ve- | rando, kakor jo bil majhen njen vrt. Gredico na njem so bile ure-
jene kar najskrbneje, med njimi pa se je lesketalo majčkeno, prav I majčkeno jezerce, v katerem se je | ogledovalo usihajoče pritlikavo drevo. .
Tisti čas — fo je bilo leta 1904 — sem imel šest lqt. Prebival sem v tisti hišici z materjo, ki je imela ljubeznive in sladke oči ter me je šaljivo, klicala za Kida, kar v japonščini pomeni mali porednež.
Bili smo torej srečni ljudje in smo živeli srečno ter mirno iz dneva v dan, brez hudih skrbi in brez posebnih razburljivih doživljajev in pretresov.
Nekega večera,^ ko je bilo že pozno in smo se že odpravljali k počitku, pa so se pred verando prikazale sence treh moških. Bili so vojaki. Nihče ni vedel, kaj ho-čejo.
Oče, ki je že ležal na tatamiju, postelji, ki jo sestavlja samo slamnata preproga.^ in dremal, je vstal, ko bi trenil, čim je slišal o vojakih. Planil je iz sobe ter jim šel naproti.	#	i S
Ne vem, kaj so govorili me^ .sabo, toda ko se je oče vrnil, je imel obraz zelo, zelo resen. Zazrl se je v mojo mater in jo dolgo gledal,* potem pa ji nekaj zamrmral.
Nato se je počasi in slovesno približal oltarčku, na katerem so stale jjodobe naših hišnih bogov. Z obredno opreznostjo je prijel in povzdignil ploščice, ki so ležale na oltarčku v spomin prednikov, ter obstal nepremično na mestu, zatopljen v vročo molitev.
tako sem zadnjikrat v življenju videl svojega očeta.
' *
Sele # nekaj mesecev pozneje sem zvedel, da je tisti večer odšel
na vojsko zoper Rusijo in da 6e od ondod ne bo nikoli več vrnil.
Mati me je nekega dne poklicala k sebi in zdelo se mi je, da bo bruhnila v jok, ko mi je dejala:
»Moj mali Kida, oče je bil eden izmed sedem in petdesetih!«
Ni mi rekla niti besede več, toda v njenih dobrih očeh, ki so se upirale v moje oči, ji je gorela luč velike sreče.
'Eden izmed sedem in petdesetih 1	_	|
Moj oče je bil eden izmed sedem in petdesetih živih torpedov, ki so se v tisti vojni žrtvovali za našega premogočnega in slavnega ] cesarja.
13. aprila leta 1904 6e je oče s tremi drugimi mornarji vkrcal na majhen čoln, poln razstreliva. Kar se da previdno so veslali proti ruskemu vojnemu brodovju in posrečilo se jim je približati se admiralski ladji, oklepnici »Petro-pavlovsk«, ne da bi jih bili nasprotniki zapazili.
Ko so trčili ob steno ogromne bojne ladje, so se s kavlji pripeli nanjo, zavpili bojni krik v slavo cesarju ter zažgali razstrelivo.
Dve minuti nato se je ruski pomorski velikan, na katerem je bilo čez sedem sto ljudi, jmgreznil pod vodo v port-arturskem pristanišču. *
Ko sem bil star osem let, sem stopil v vojaško šolo v Nagasakiju.
Stotnik Hirošija, poveljnik šole, mi je pri sprejemu položil roko na glavo in rekel:
»Cesar je žejel, da prideš sem, ker si sin enega izmed sedem in petdesetih.«
S prstom mi je pokazal cesarjevo sliko na steni, se spoštljivo priklonil in dejal še enkrat:
j »On je želel! Zapomni si to, zapomni si za vselej, mali Murasaki. Spominjaj - se, da »mrtvi vodijo žive!«
Kakih deset let pozneje, j na predvečer svojega devetn: ga rojstnega dne, sem z ve uspehom dokončal razne teč: j vojaški šoli. Šole po navadi ne konča pred ena in dvaj letom. Bil sem zdaj na tem, d 1 bodo prestavili v višjo vojno v Tokiu, od koder bi po dveh prišel kot -častnik.
|	(Dal,
Samo do 5. avgusta
je še čas za prednaročilo
ROMANA V SLIKAH
Quo vadiš
Cena veliki knjigi (216 strani s 420 slikami, velikost četrt »Slovenca«, »Slov. doma« ali pol strani »Domoljuba«) je: mehko vezana . . . . 32 lir trdo v polplatno vezana 45 lir v celo platno vezana na najboljšem papirju . 85 lir Za stare ali nove naroč- „ nike »Slovenskega doma« mehko vezana . 25 lir (»Slovenski dom«_ velja na 1	mesec	tl lir.)
Pišite dopisnico na uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana, Ljudska tiskarna.