/Primorski Zakonodajna doba J^želnega sveta se je le-a 1993 oCitno rodila P°d nesrečno zvezdo, .d takrat do danes smo ^eli že tri deželne vla-, (predsedniki Fonta-anii, Travanut in Guer-|°va), sedaj imamo Cetr-ki ji predseduje ligas ®rgio Cecotti in ki naj * po mnenju koalicij-skih zaveznikov ostala 113 krmilu Dežele vso do plitev junija 1998. °javil pa se je Umberto °ssi. ki bo z jutrišnjo Pr°glasitvijo Padanije j^^da povzročil padec tudi tega odbora in tako Pahnil Furlanijo-Julij-*ko krajino v poslednjo Politično krizo. To je vsekakor za se-a) le hipoteza, ni pa Se »otovost, proglasitev Pa-anije pa bo v vsakem Pruneru vplivala tudi p9. Položaj v naši deželi. 1 tem ne mislimo na eakcije manjših strank, °t sta socialistična in ePublikanska, ampak ® ■Zadržanje Ljudske anke in DSL, ki sta v Oosn do Lige izbrali p° Previdnega čakanja. , °bno kot v Rimu, a se tudi pri nas ti dve ^ranki izognili direkt-emu spopadu z Bos-‘lavimi pristaši, ki bi -stil |U'k° monita " kori-jp *e »senaturju« in egovi demagoski pro-^Udi. V ponedeljek, o proglasitev Padanj6 mimo, pa najbrž ne q6c casa za čakanje. ge .eželna Severna liga dal’ 0t* ustanovitve ti ^ skusala razlikova-lja°r agresivne Lom-je c Ske '‘S8’ poudarjala vSav0i° specifiko in ob Oni- em koraku branila dL^110 avtonomijo lan..ne stvarnosti. Fur- ne SnH Juliiska krajina do preHViPadanii°’je Se Val ren kratkim zatrje-tg^Pr.adsednik Cecotti, Hsc ln P°dobna sta- iavn0Pn I11!0 vec (vsai lanskiLigi ma V fUr' Prit|rZ^Cne in zivCne shode nVennj jutrišnje Parlam3 Padu so’ PoleS Zele h!aantarcev> Prev- preric, 1 mnoge deželne "kS‘aVnike Lise, ki so Ha g l.Cez noc pozabili dario 6 iolikokrat pou-ojne furlanske kore- skih«v0rist “Padan-do moriPonedeljek bo-Hili “rda sPet spreme-danP a isce’ danes kot Prav t ^a Predstavlja varnost'”,3 naiveci° ne- Ho vi a j Za edino dežel-(Se) vad0.v italiji, ki jo Bossii 1 Predstavnik 1,eve stranke. Št. 204 (15.648) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-J. Montecchl 6-Tei. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel, 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% 7500 UH SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1996 I Prodi potrdil zaščito izpostavljenih slojev BARI - Predsednik vlade Prodi je ob odprtju Levantskega sejma zagotovil, da vlada z novim finančnim zakonom ne bo okrnila javne zdravstvene službe in pokojnin. To naj bi bil tudi zadnji zakon, ki zahteva od ljudi obcut-nejse žrtve. V letih 1997 in 1998 naj bi bil davCni priliv v državno blagajno enak letošnjemu, leto pozneje pa naj bi se celotno breme davka na osebne dohodke zaCelo polagoma zmanjševati. Stopnja inflacije bo po premierovem zatrdilu še dalje upadala, hkrati pa naj bi tudi menjalni teCaj lire dosegel realnejšo vrednost. V naporih za zaposlovanje bi morali prispevati svoj delež tudi podjetniki. Na 2. strani I Danes in juhi jesenska izdaja Odprte meje Jesenska izdaja tradicionalne Odprte meje, ki jo prireja dolinska občinska uprava v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina, se bo odvijala danes in jutri istočasno z grocansko razstavo-sejmom kmetijskih pridelkov Krasa. Današnji spored predvideva najprej uradno srečanje v Zelenem centru v Vrhpolju (ob 10. uri) s kratkim kulturnim programom, zvečer pa bodo v gledališču Prešeren odrli fotografsko razstavo Maria Magajne o lepotah Glinščice. V nedeljo zjutraj (ob 10.30) pa bo v občinski hiši v Grocani okrogla miza z uglednimi udeleženci o novem deželnem zakonu o parku na Krasu. Oba dneva bodo mejni prehodi v Grocani, Dragi in BotaCu odprti od 9. do 19. ure. Izletniki naj imajo s sabo veljavni dokument. ITALIJA / Z VČERAJŠNJIM SHODOM OB IZVIRU PADA Bossi začel svojo pot za »svobodno Padanijo CUNEO - Umberto Bossi je včeraj začel pohod za »svobodno Padanijo«. Ob izviru Pada je napolnil z vodo stekleno posodo, s katero bo jutri v Benetkah »krstil« odcepitev Severa. Pobudo je spremljalo približno petsto pristašev Lige, novinarjev ter policistov. Pristaši SKP so razobesili napis za Italijo brez meja, ki ga je policija kmalu odstranila. Ministrski predsednik Prodi je se dalje prepričan, da se jutri ne bo zgodilo nic. V pogovoru z novinarji je dejal, da ga trenutno skrbijo gospodarski in družbeni problemi Italije. Mednarodna javnost z veliko pozornostjo spremlja dogajanja v Italiji. Nekateri so prepričani, da gre le za veliko manifestacijo ligaške folklore, drugi pa opozarjajo, da ni tako in da je zadeva zelo resna. Na Padu tečejo priprave tudi na manifestacije, ki jih pripravljajo pristaši enotne in nedeljive Italije. V Milanu se bodo jutri zbrali privrženci Finijeve stranke. Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante upa, da v nedeljo ne bo prišlo do incidentov in tudi ne do kršitev ustavnega reda. Da bo vse potekalo v skladu z zakoni upa tudi predsednik senata Nicola Mancino, medtem ko je notranji minister Gior-gio Napolitano spet poudaril, da bodo sile javnega reda zelo pozorno, a tudi diskretno spremljale manifestacija na Padu. Na 2.strani Juhi v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Kaj prinaša Padanija? Naslovnico Nedeljskih tem smo seveda namenili Umbertu Bossiju in velikim manifestacijam Lige za »proglasitev neodvisnosti Padanije«. Vojmir Tavčar razmišlja o tem, kaj lahko prinese proglasitev Padanije V popotovanju po sekcijah Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ob njegovem pomembnem jubileju je tokrat na vrsti trgovina na drobno, v zgodovinskem kotičku Marko Waltritsch poroča o tem, kako je Goriška grofija pred pol tisočletja prešla v roke Habsburžanov, za ljubitelje filmske umetnosti pa Aleš Doktorič povzema najpomembnejše trenutke pred kratkim zaključenega beneškega festivala. V rubriki Naši otroci rišejo in pišejo pa se tokrat oglašajo učenci pevmske osnovne šole s poročili o obisku v vinorodnih Brdih. ! Napetost pred volitvami v BiH SARAJEVO - Zadnji dan pred današnjimi splošnimi volitvami v Bosni in Hercegovini je minil v znamenju odločitve volilne podkomisije za pritožbe pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je od vršilke dolžnosti predsednika Republike Srbske Biljane PlavšiC zahtevala, da v osrednjih poročilih na srbski televiziji s Pal prebere opravičilo zaradi izjav na shodu Srbske demokratske stranke (SDS) v sredo v Banjaluki, ko je znova omenjala možnost povolilne odcepitve Republike Srbske od skupne države. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Italijanska občila o fojbah Tednik Espresso posveča fojbam uvodni dosje, Tele-montecarlo pa je predvajal zelo pristransko oddajo o ,eiea6edl|i' stran 3 Tisočletnica ob tromeji Koroška bo danes skupaj s FJK in Slovenijo z geslom Tri kulture, ena enota proslavila tisočletnico Avstrije v kraju Bad Bleiberg. Stran 4 Spet so oskrunili spomenik Fašisti so včeraj ponoči na bazovski gmajni pomazati s Cmo barvo imena štirih bazoviških junakov in razmetati sveže vence, položene ob nedeljski komemoraciji. Stran 5 V Trstu aretirali prof.Guercija Finančni stražniki so aretirali znanega univerzitetnega profesorja in podjetnika Francesca Quercija pod obtožbo namerno povzročenega stečaja. Stran 6 SSŠ zahteva preklic odloka Sindikat je Ministra za šolstvo opozoril na nevzdržne razmere in zahteval preklic odloka, ki je Črtal petino stolic na slovenskih šolah Stran 8 NEKOLIKO MANJ NAPETO MED ZDA IN IRAKOM Clinton ne zaupa Sadamu Kdaj sploh vojaški napad? BAGDAD - Potem ko je Sadam Husein napovedal, da Irak ne bo vec streljal na ameriška letala, je napetost med ZDA in Irakom nekoliko popustila. Glasnik Pentagona je sinoči povedal, da Bela hiša ocenjuje potezo Iraka kot znak dobre volje, dal pa je razumeti, da so ZDA še vedno pripravljene na vojaško akcijo proti Huseinu. Clinton pa se mora medtem braniti pred napadi republikancev, ki mu očitajo improviziranost ter da nima nobene jasne strategije do iraškega diktatorja. Zadržanje ZDA je spet obsodila Arabska liga. Na 11.strani : V - \ V.: ' ■ POLITIKA / OB IZLIVU PADA ZAČETEK SPORNIH MANIFESTACIJ IN POBUD SEVERNE LIGE Bossi včeraj začel pohod za »neodvisno Padanijo« Prevzem vode je spremljajo okoli petsto ljudi Večina proti secesiji MILAN - Velika večina Italijanov nasprotuje odcepitvi Padanije. Tako izhaja iz ankete, ki jo je za florentinski tednik La Nazi-one pripravil raziskovalni zavod Datamedia. Po rezultatih ankete, ki jih je objavil zavod, se je 85 odstotkov anketiranih izreklo proti secesiji. Datamedia je izvedla raziskavo v Četrtek na vzorcu 1.002 oseb, ki predstavlja italijansko odraslo prebivalstvo. Na vprašanje, ali soglašajo ali nasprotujejo secesiji je 85 odstotkov anketiranih odgovorilo, da secesiji nasprotujejo, za se je izreklo 7.6 odstotka, brez mnenja je bilo 6, 8 odstotka. Tiste, ki 'so bili proti secesiji, so raziskovalci vprašali, ali je nelagodje Severa upravičeno? Pritrdilno je odgovorilo 41, 6 odstotka anketiranih, odklonilno pa 49, 6 odstotka. Večina anketiranih (52, 9%) je bila tudi mnenja, da je federalizem lahko rešitev za italijansko krizo. PIAN DEL RE (CU-NEO) - Umberto Bossi je včeraj popoldne začel svoj tridnevni pohod za »neodvisno Padanijo«. Ob izviru Pada si je nekaj pred 17.30 v stekleno posodo natočil vodo, s katero bo jutri v Benetkah »krstil« Padanijo, kateri bodo ob bregovih najveCje italijanske reke zaprisegli zvestobo ligaši od Genove do Trsta. Bossijevo dejanje je spremljalo približno petsto ljudi, med katerimi je bilo precej novinarjev ter karabinjerjev in policistov. Stekleno posodo sta Bossiju predali brhki dekleti v zelenih srajcah (uniformah Lige), po »obredu« pa je »sena-tur« z retoričnimi besedami nagovoril navzoče, ki so mu hrupno vzklikali. Slišati je bilo vzklike »svoboda, svoboda«, voditelja Lige so vseskozi spremljali najbolj zvesti sodelavci, med njimi tudi nekdanji kantavtor in sedaj deželni tajnik stranke Gippo Farassino, ki mu je svetoval, kako napolniti posodo z vodo. Danes se je rodila nova država, je pred odhodom še dejal Bossi, posodo z vodo pa je medtem prevzela štafeta, katere končna postaja so Benetke. V bližini izvira so kra-jevniu ligaši razobesili napise in transparente, ki so vzklikali Padaniji. Aktivisti Stranke komunistične prenove pa so postavili velik transparent z napisom »Za svet brez meja, nočemo zelenih in črnih srajc«, ki pa ga je policija na zahtevo prirediteljev manifestacija kmalu odstranila. Incidentov vsekakor ni bilo. Med potjo k izviru Pada so ljudje Bossiju hrupno vzklikali, mnogi pa so mu tudi kričali ter ga psovali. »15.september? Zame ne obstaja«. Tako je Bos-sijev pohod rezko komentiral ministrski predsednik Romano Prodi med krajšim pogovorom z novinarji, ki so ga oblegovali med odprtjem Fiera del Levante v Bariju. Novinarjem je vsekakor takoj ob prihodu v Bari zabrusil, da sploh nima namena govoriti o Severni ligi, ker ima rajši resne stvari ter pred sabo naloge in odgovornosti, ki Čakajo vlado. Bossijeve podvige seveda z velikim zanimanjem spremlja mednarodna javnost. Ugledni bri- tanski tednik ”Econo-mist“ je ligaškega voditelja označil za prebrisanega klovna, ki ga Italijani jemljejo zelo resno, čeprav zagovarja zelo splošne in votle programske smernice. Edini, ki se lahko učinkovito zoperstavi njegovi demagogiji je po mnenju Časopisa edino Prodi, a pod pogojem, da bo zaCel dosledno uresničevati napovedano decentralizacijo državnega aparata. Tudi londonski "Times" ne verjame Bossije-vim visokodonecim besedam in gromkim proglasom. Belgijska občila pa so prepričana, da bo Bossi kljub vsemu dosegel svoje cilje ter da se bodo morale ostale stranke hočeš nočeš prilagoditi njegovi politiki. Bossi si je ob izviru Pada natočil vode, s katero bo jutri«kristil« Padanijo (Telefoto AP) _______RIM / VAL REAKCIJ IN POZIVI K ČUTU ODGOVORNOSTI______ Splošna obsodba "neumne neodgovornosti11 Lige Politične sile enotno zavračajo Bossijeve secesijske načrte - Odgovoriti z učinkovitimi javnimi službami RIM - Vsem tistim, ki se bodo zbrali ob Padu, je tajnik SKP Fau-sto Bertinotti predlagal poučno vajo: vsakdo naj napolni stekleni-Cico z vodo iz Pada - in tega privilegija naj ne dopusti samo šefom -in jo odnese domov: spoznal bo, kako smrdi. Raziskovalnim institutom naj poveri nalogo - se nadaljuje Bertinottijev recept - da to vodo analizirajo in ugotovili bodo, da je onesnažena. Vpraša naj se nato, kdo je onesnažil njihovo okolje, Pad in Padanijo; pregleda naj odlagališča in naj se sprehodi vzdolž pritokov Pada, odkril pa bo nekaj zelo zanimivega: Pada niso onesnažili ljudje iz Neaplja, ali Agrigenta, ampak tisti, ki se iz osebnih koristi in da bi obogatili, niso niti za trenutek obotavljali uničiti skupne dobrine, v tem primem vodo. Tako bi odkrili -je zaključil Bertinotti- resnične sovražnike Padanije. Bossijeve »neumne in neodgovorne secesijske naklepe«, kot jih je označil rimski župan Francesco Rutelli, je iz Moskve včeraj ostro obsodil predsednik senata Nicola Mancino; dodal je, da je secesija, ki jo Zeli le nepomembna manjšina lige, politična smrt stranke. Pohod za Padanijo še ne predstavlja kršitve zakona, ker gre le za predlog; ko pa bi Bossi šel preko predloga, je dodal Mancino, bo odgovor drugačen. Odgovorne politične sile morajo zato na te provokacije odgovoriti le s pohticnimi odgovori in delati, da bi Cim prej prišlo do močne decentralizacije. Tudi tajnik DSL Massimo D’Alema pa iz New Yorka poudarja »nujnost strogega odgovora« na secesijske poskuse Severne lige; mnenja je vsekakor, da liga ne predstavlja resne nevarnosti za enostnost države, ker je tudi njeni volilci noCejo, kar pa ne zmanjšuje resnosti secesijske propagande, ki žali vrednote državne enostno-sti in velik del italijanskega naroda. Bivša predsednica poslanske zbornice hrene Pivetti pa obsoja imobilizem vlade glede reform, Bossi pa je po njenih besedah izgubil ne le politično, verjetno tudi osebno ravnovesje. Alternativa secesiji - je s svoje strani poudaril minister Franco Bassanini - so učinkovite javne službe, avtonomija ter administra- tivna in davCna poenostavitev,1 rej vprašanja, ki jih je vlada P ministrovih besedah že začela U Sevati Lider Forza Italia Silvio sconi pa je izrazil solidarno vsem tistim, ki se bodo jutri pod li ob Pad; z njimi se strinja, vsem, ne pa z zahtevo po secesij • Vatikansko glasilo Osserva re Romano pa podpira vse pot) ^ de, ki se v teh dneh prireja pr° secesiji in za enotnost drža ' tajnik škofovske konference n nio Antonelli pa vabi, da bi n0 sijevi manifestaciji ne pok’^. prevelike važnosti. Okrog 60 z panov iz pokrajine Catanzaro V se je včeraj udeležilo »tihega P hoda«, da bi potrdilo enotnos nedeljivost republike. NOVICE Tožilstvo v Bologni raziskuje povojne zločine BOLOGNA - Potem ko je dnevnik 11 Resto del Carlino objavil seznam 190 umorov, ki naj bi jih zagrešili v Bologni takoj po osvoboditvi, je tožilstvo začelo preiskavo in kot prvo potezo zaslišalo avtorja članka. Novinar je članek napisal na osnovi seznama umorov, ki mu ga je izročil svetovalec Nacionalnega zavezništva Massimiliano Mazzan-ti. Tožilstvo je v arhivih že našlo imena dobrega dela umorjenih, sedaj pa bo najprej preverilo, ali so domnevnim storilcem sodili in ali morebitni dogodki ne sodijo pod takoimenovano Togliattijevo amnestijo o morebitnih kaznivih dejanjih v okviru političnega delovanja. Na preiskavo sta ostro reagirali federaciji DSL in SKP. »Izkazuje se, da nameravajo predstavniki NZ zlorabiti povojna dogajanja za nesprejemljivo politično kampanjo,« je zapisalo tajništvo DSL. SKP pa poudarja, da je »smešno, da se te preiskave loti tožilstvo, ki ni bilo sposobno odkriti storilcev pokola na postaji v Bologni«. Solidarsnost z delavci kovinarske stroke RIM - Po prekinitvi pogajanj za obnovitev pogodbe delavcev kovinarske stroke, delavci ostalih kategorij izkazujejo solidarnost s kolegi. Tako predstavniki državnih uslužbencev kot drugih industrijskih vej so poudarili pripravljenost, da podprejo kolege kovinarske stroke, če bo potrebno tudi s splošno mobilizacijo. Po oceni sindikalnih organizacij zveza industrij cev kovinarske stroke Federmeccanica namreč nevarno načenja sporazum o ceni dela, ki je bil dosežen leta 1993. BARI / PREMIER NA ODPRTJU LEVANTSKEGA SEJMA Prodi: Pokojnin in javnega zdravstva ne bomo klestili Sporočilo bralcem in Davčni pritisk naj bi se po letu 1998 postopoma ublažil BARI - »Državljani naj vedo, da bo prihodnji finančni zakon zadnji, ki zahteva od njih znatne žrtve.« To je poudaril ministrski predsednik Romano Prodi ob odprtju 60. levantskega sejma. Premier je branil ukrepe za obrzdanje državnega primanjkljaja in nov zagon gospodarstva ter pozval družine, naj mu zaupajo. Zakaj? »Zato, ker javno zdravstvo ni ogroženo in ker pokojnine zdaj niso pod vprašajem,« je pojasnil in dodal: »Tudi navitje davkov ni neizbežno, saj vlada snuje ukrepe, ki jamčijo, da bo v letih 1997-98 davčni priliv po proizvodni enoti enak letošnjemu.« To pa še ni vse. Z letom 1999 naj bi se celotno breme davka na osebne dohodke Irpef zaCelo zmanjševati. Gospodarsko stanje v državi ni tako slabo, kakor mislijo družine, ki so pod vtisom vse številnejših skrbi, je naglasil Prodi in zatrdil, da zaradi teh skrbi tudi ne morejo razumeti, da se lahko položaj že v kratkem izboljša. Kot primer je navedel reformo pokojninskega sistema rekoC, da bodo državljani, ki so s svojim delom prispevali k njegovemu finansiranju, zagotovo prejeli dostojanstveno pokojnino. Prav tako ni treba nikomur biti v skrbeh za usodo revnejših slojev, kajti izvršna oblast bo zanje primerno poskrbela. Prvi mož Oljke je nadalje podčrtal, da je upadanje inflacije, ki je avgusta zdrknila na 3, 4%, trajne in strukturalne narave, torej ne slučajno ali epizodicno. V prihodnjih mesecih naj bi stopnja draginje še dodatno nazadovala, k Čemur bi moral bistveno prispevati sporazum med socialnimi partnerji iz leta 1993 o dohodkovni politiki, seveda pa bo potrebno poenostaviti delovanje javnih aparatov. Posebno poglavje je govornik namenil zaposlovanju na jugu, a tudi siceršnji oživitvi trga dela v državi. To bo mogoče, je dejal, ne le z večjo prožnostjo delovnih razmerij, temveč tudi z učinkovitejšim strokovnim (pre) usposabljanjem, revizijo delovnega Časa in natančnejšo namembo finančnih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja. Ob tem se je Prodi izrecno obrnil na drobno podjetništvo: država ga bo podprla, toda za investicije in nova delovna mesta bo moralo poskrbeti samo in v duhu konkurence, ki jo velevajo tržni zakoni. Predsednik vlade je tudi navedel že dosežene cilje: menjalni tečaj lire se je po marcu izboljšal za 5% (a še ni zdrsnil do res realistične ravni), rezerve tujih deviz pa so poskočile na 27.000 milijard lir, kar je omogočilo povračilo 8.000 milijard lir rezerv, ki si jih je vlada sposodila med valutno krizo 1992-93. Politična desnica je Prodijev govor kritizirala, češ da gre za gole obljube, medtem ko je predsednik Confindustrie Giorgio Fossa vztrajal pri trditvi, da vrzeli v državnem proračunu ne bo mogoCe zapolniti brez oklestenja stroškov za socialo. naročnikom Dragi naročnik* ^ bralci, v zvezi z nap0'! dano prekinitvijo ^ stavljenja časopis® j strani zadruge v*^ Vam sporočam0-se je zadruga po v rajšnjih razgovorg. odrekla napovedal mu koraku v pr* kovanju ugodne re ^ tve javnosti že z*1 nih likvidnostni*1 žav podjetja. Za t° ji zahvaljujemo- Zadruga in upr podjetja sta se o <■> vorili, da bosta ^ zgovor nadaljeva ponedeljek, Primorski dnevnik8 ZGODOVINA / ČLANEK TEODORA ŠALE V RIMSKEM TEDNIKU ESPRESSO »Fojbe je treba uokviriti v zgodovinska dogajanja« Valdevit: Upam, da bo ta debata odrešujoča tudi za Slovence RtM - Fojbe so Se r* ‘uuijunsKin oocn. se s tem vprašan Ukvarja rimski ted ^presso, ki objar laNsi članek izpod p' Sa ni_______i n-_ <-UQE,jOLVijli i tanje °iske v okupirani eaiji. Fojbam je v ; actnjem Espressr ®Vetil uvodnik Gi( , 0cca, ki je časop aitipanjo o fojbah ( 1 kot klavrni po 80dovinskeea reviz Zora. 8 , Pansa, bolj kot c i ak’ piše o grozota! ^a otoka ter o živ ,‘o prigodah ital 8a komunista in • Zana Andree S car ® aa lastni koži o rise 1 °menienega komunič OHV objek krito sprego1 G°leni otoku. Zanimivo je st mnenje Šale, ug sodelavca Deželnega instituta FJK za proučevanje odporniškega gibanja, ki je v času najhujse medijske ofenzive o fojbah dosledno izpodbijal vse poskuse potvarjanja zgodovine. Sala ne opravičuje fojb, ki so bile velika tragedija, jih pa uvršča ter uokvirja v zgodovinski kontekst, brez katerega ni mogoče razumeti povojnih tragičnih dogajanj. Njegova ocena se začenja pri osvetljevanju fašističnih odgovornostih pri zatiranju Zidov do italijanskega vdora na Balkan, pri katerem je igrala okupacija dela Slovenije zelo pomembno vlogo. Sala omenja ukaze generala Maria Robottija in nasilje italijanskih vojakov na slovensko civilno prebivalstvo. V tem okviru prinaša tudi pričevanje Edvarda Kocbeka, ki je v svojem dnevniku zapisal, da to strahotno nasilje ne izvajajo primitivci, kot se je dogajalo v času turških pohodov, ampak veseljaški vojaki Teodoro Solo, zgodovinar Inštituta FJK za odporništvo civilizirane italijanske vojske. Mimo dvoličnosti debate o fojbah in ne da opravičevali nasilja z drugim nasiljem, je treba po mnenju tržaškega strokovnjaka pri vsem tem torej upoštevati nekoliko bolj verodostojen zgodovinski okvir. Espresso objavlja pričevanja o nasilnih poče- tjih italijanske vojske na Postonjskem, ki so jih takratne oblasti cenzurirale, ter utrinke iz italijanske okupacije Jugoslavije. Med drugim omenja taborišči v Gonarsu in na Rabu ter človeško gesto italijanskih mornarjev in bersaljerjev, ki v Primo-štenu v Dalmaciji niso hoteli streljati na nedol- žne Zenske in otroke, katere so potem na generalov ukaz pobili kar s topniškim strelom. Giampaolo Valdevit, predsednik Inštituta za odporništvo, pa v včerajšnjem Piccolu izraža prepričanje, da je imelo soočenje o fojbah konec koncev odrešujoči učinek za tržaško stvarnost, predvsem pa za tukajšnjo levico. Razmišljanje o fojbah, piše Valdevit, pomeni za levico tudi razmišljanje o komunizmu, kar bo imelo po njegovem le pozitivne posledice. Zgodovinar upa, da bo to soočenje imelo odrešujoče učinke tudi za Slovence, v pričakovanju, da bodo tudi fojbe, poleg trpljenja, ki so jim ga povzročili Italijani, postale sestavni del njihovega kolektivnega spomina. Razdeljen spomin, poudarja Valdevit, ustvarja razdeljene ljudi in torej tudi deljeno skupnost, kot je bila v preteklosti in je deloma še danes tržaška. r FJK / PRISPEVKI ZA MANJŠINO Višji prispevki za večnamenska središča Predvideni prispevki tudi za dijake, ki so daleč od šol TRST - Z objavo v uradnem deželnem vestniku je začel pred nedavnim veljati deželni zakon štev. 31, ki s členom 25 nekoliko spreminja dosedanja določila deželnega zakona štev. 46 iz leta 1991. Spremembe zanimajo predvsem kraje; vne uprave, ki po tem zakonu lahko pridobijo sredstva za dvorane in druge večnamenske stavbe, pa tudi sredstva za pomoč tistim slovenskim dijakom, ki stanujejo daleč od šol in imajo težave za pot v šolo. Prva sprememba zadeva višino prispevkov za gradnjo večnamenskih objektov. Doslej je dežela že zagotavljala prispevke za gradnjo večnamenskih objektov, namenjenih kulturnim dejavnostim manjšine, toda prispevek je bil sorazmerno majhen, medtem ko je sedaj predvidena možnost, da prispevek doseže 75 odstotkov pre- dvidenega stroška. Vsi, ki jim je v prejšnjih letih deželni odbor že odobril prispevek za manj kot 75 odstotkov, morajo za dodatna sredstva vložiti ponovno prošnjo in sicer na kolkovanem papirju. To morajo storiti do 21. septembra. Prošnje je treba vložiti tudi, če so bila dela že končana. Druge možnosti prispevkov predvideva pa prispevke za posege, ki naj zajamčijo slovenski manjšini enake možnosti spoznavanja lastne kulture. Prošnje za prispevke (prav tako na kolkovanem papirju) lahko vložijo občine, konzorciji občin, dijaški somovi, vzgojne ustanove in združenja staršev. Temu cilju je dežela namenila 50 milijonov lir. Dadati pa je treba, da jih je črpala iz državnega fonda 8 milijard lir, ki jih država na-menjnja finansiranju kulturnih dejavnosti manjšine. C5UMONTECARLO / PRISTRANSKA TV ODDAJA Kje so bili zgodovinarji? Stališča Bertinottija in Fassina - Enosmernost intervjujev - Telemontecarlo je predsi-ocnjim predvajal pristransko in za-^ajujočo. televizijsko reportažo o foj-pti ■ T kateri so imeli glavno besedo uu in izrazito desničarsko usmerje-r,|! °sebnosti. Zgodovinarjev ni bilo, v en Ce med zgodovinarje ne prište-Lip1?. samozvanih Marca Pirino in 8))a Papa, da ne govorimo o po-anjkanju vsakršnih zgodovinskih ko'ce°V’ k0* ki fojbe nastale kar ta- Pocb ?r®Co’ da sta v oddaji nastopila p .ajnik za zunanje zadeve Piero stirSln° in sekretar Stranke komuni-dn'116 Prenove Fausto Bertinotti. Vla-^dstavnik je podčrtal, da javno in°kijbahne zmanjšuje zaslug žil i a® Partizanskega gibanja ter izra-So P-)6, da bo vse to prispevalo k tod' *-U *n k boljšim odnosom med na-jgj ,ln državami. Bertinotti pa je de-cif’,.a ?° fojbe tragična posledica na-____ishčnega terorja nad Slovenci in Hrvati ter odklonil vse poskuse, revizije zgodovine, še posebno so sramotne tiste, ki zadevajo zidovski holokavst. Vsa druga pričevanja pa so bila skrajno enostranska, pristranski in skrajno površen pa je bil tudi novinarski komentar (strašni deveti korpus itd.). V oddaji je sodeloval tudi rimski tožilec Giuseppe Pititto, ki vodi znano preiskavo o fojbah in ki je potožil, da ga uradna Italija ne brani pred napadi, ki jih je deležen iz Slovenije in Hrvaške. Besedo je na kratko imel tudi partizanski komandant Vanni Padovan, med oddajo pa so oddajali citate politologa Ernesta Gallija Della Loggie, ki je na stolpcih Corriere della Sera ve-hemento spodbujal tržaško in italijansko levico, naj revidirata stališča o fojbah, Titu in o Jugoslaviji. V oddaji je sodeloval tudi povsod prisotni nacionalistični odvetnik Paolo Sardos Albertini. • Ze 5.000 obiskovalcev na rozstavi o zločinih Wehrmachta so neznani storilci uničili veliki reklamni transparent, ki je bil razobešen nad Velikovško cesto, sredi tedna pa so se pojavili tudi letaki, ki razstavi očitajo, da vojake nemškega VVehrmachta kolektivno prikazuje kot vojne zločince. Hkrati v letaku pozivajo Korošce, naj se udeležijo vsakoletnega zborovanja vojnih veteranov (med njimi tudi številni ss-ovci) 6. oktobra na Ulrchsbergu (Vrh) pri Celovecu. Kot smo poročali, je razstava že pred njeno otvoritvijo razdvajala politične tabore in družbo na Koroškem (mdr. sta odklonila prevzem častnega pokroviteljstva de- želni glavar Christof Zer-natto in tudi krški škof Egon Kapellari). Razstava z obsežnim avtentičnem gradivom - od neštetih fotografij iz vojnih in zasebnih arhivov, zapisnikov vojnih sodnih procesov, pisem vojakov, dnevnikov in drugega arhivskega gradiva - prikazuje na primerih Belorusije, Ukrajine in Srbije, da je nemška VVehrmacht v letih 1941 do 1945 bila močno udeležena pri vojnih zločinih nad civilnim prebivalstvom. Razstava je na ogled v prostorih umetnostne hiše Ritter v Hermann Gmeiner Strahe na vzhodu Celovca še do 6. oktobra, vsak dan od 10. do 20. ure. (I.L.) 1947 1996 F ■1—lt runo CASSA 1,1 R|S,'AKMI" CRUP Dl UDINE E PORDENONE Srv . fiera di pordendne 7-15 september 1996 urnik: delavniki 15.00 -22.00; sobota in praznik 10.00 -22.00 Internet: http://www.strumfo.it/fierapn/wetcome.Utml NOVICE ŠPETER / NA POBUDO SLOVENSKIH ORGANIZACIJ TISOČ LET AVSTRIJE ACLI danes v Mantovi proti secesiji TRST - Deželne zveze ACLI iz FJK, Piemonta, Ligurije, Doline Aoste, Lombardije in Tridentinske-Južne Tirolske bodo danes priredile v Mantovi srečanje svojih deželnih svetov, zasedanja pa se bodo udeležili tudi predsedniki deželnih zvez ACLI iz južnih dežel. Na srečanju bodo poudarili odločno nasprotovanje organizacije vsakršni obliki narodnostne mržnje in obsodbo vsakega poskusa secesije. Predsednik ACLI Franco Pasuello bo orisal predlog za solidarni federalizem, ki ovrednoti avtonomijo krajevnih ustanov in gradi na zaupanju ljudi in na temeljih enotnosti, solidarsnosti in demokracije. Delegacijo FJK bo vodil deželni predsednik Tarci-sio Barbo. Zbornica kmetijskih delavcev na Koroškem upošteva slovenščino CELOVEC - Zbornica kmetijsKh delavcev na Koroškem je te dni sprejela pozitiven sklep glede njenega odnosa do slovenskega jezika v javnosti. Kot prva javnopravna deželna ustanova je svoje računalnike opremila tudi s slovenskimi znaki. Pobudo za to so dali trije slovenski zbornični svetniki, ki so sledili predlogu narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, naj vse javne ustanove na Koroškem opremijo svoje računalnike s slovenskimi znaki. To velja predvsem tudi za zavode za socialno zavarovanje, finančni urad, okrajne in deželne oblasti. Pozitiven odnos do slovenščine je zbornica kmetijskih delavcev v zadnji številki svojega glasila potrdila tudi s tem, da je v objavila prispevek slovenskega zborničnega svetnika v slovenskem jeziku. (I.L.) Oskrunili štiri grobove koroških brambovcev CELOVEC, 22. avgusta - Doslej neznani storilci so v preteklih dneh na pokopališčih v Velikovcu in blizu S inče vasi na Južnem Koroškem oskrunili štiri grobove koroških brambovcev oz. nem-škonacionalnih agitatorjev pri plebiscitu leta 1920 na Koroškem. V Velikovcu sta bila oskrunjena grobova glavnega nemškonacionalnega agitatorja pri plebiscitu leta 1920 Hansa Steine-racherja ter generala Ringla, prav tako nemško-nacionalec. (I.L.) Kočevarji po svetu ustanovili sklad za pomoč rojakom v Sloveniji CELOVEC - Delovna skupnost Kočevarjev v Avstriji in po svetu je v okviru svojega kongresa v koroški prestolnici mdr. sklenila ustanovitev posebnega sklada za pomoč ti. starim Kočevarjem v Sloveniji. Iz sredstev sklada, v katerega naj bi vplačevali Kočevarji širom po svetu, naj bi še posebej podprli program za poživitev kulturne dejavnosti dveh kočevskih društev v Sloveniji, društvo Kočevarjev v Poljanah in društvo »Peter Kozlar« v Ljubljani. Konkretna projekta sta oblikovanje spominskega parka v Kočevju ter graditev prireditvenega centra za Kočevarje v Poljanah. Vodstvo delovne skupnosti Kočevarjev je na svojem celovškem zasedanju nadalje sklenilo, da bo za podporo projektov zaprosilo tudi deželni vladi na Koroškem in na Štajerskem, pričakuje pa tudi finančno podporo s strani avstrijske zvezne vlade. Predsednik Kočevarjev na Koroškem Michitsch pa je povedal, da je avstrijska ambasada v Ljubljani medtem tudi izdelala smernice za pospeševanje Kočevarjev v Sloveniji, obe omenjeni društvi pa da sta priznani s strani slovenske države. Ena glavnih zahtev pa je še naprej, da dobijo Kočevarji status priznane manjšine v Sloveniji. (I.L.) Koroška tretjič razpisala Nagrado za človekove pravice CELOVEC - Dežela Koroška bo letos tretjič podelila Nagrado za človekove pravice, ki je dofirana s 100.000 šilingov. Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci, naj bi razpis te nagrade, ki jo podeli posebna žirija, sestavljena iz predstavnikov koroške deželne vlade, katoliške in protestantske Cerkve ter mednarodno organizacijo za spoštovanje človekovih pravic amnesty intema-tional (ai), pozval Korošce, naj se intenzivnejše bavijo s problematiko človekovih pravic in se aktivno vključijo v uresničitev le-teh na Koroškem. Predsedujoči žirije Karl Andervvald je ob tem dejal, da je koroška nagrada za človekove pravice namenjena izključno osebam ali skupinam, katere dejavnost je tudi v neposrednjem kontekstu s Koroško. Predloge za nagrado je treba vložiti pri uradu koroške deželne vlade do najkasneje 1. novembra, podehtev pa bo 10. decembra, torej na dan, ko je leta 1948 generalna skupščina Združenih narodov sklenila Splošno izjavo o človekovih pravicah. (I.L.) a: ■ k:;::: Izidorju Predanu Doriču v spomin Koroška praznuje skupaj s sosedama Slovenijo in FJK Sin Vladimir Predan je poudaril očetovo prizadevanje za složnost med Slovenci SPETER - Spominski večer o Izidorju Predanu -Doriču (na fotografiji), ki so ga slovenske organizacije iz videmske pokrajine pripravile na sedežu špetrske-ga županstva, je postavil v ospredje eno od najmar-kantnejših osebnosti povojne beneške zgodovine. In prav v besedah številnih, ki so stopili k mikrofonu, je izvenel globok in spoštljiv spomin na človeka, ki se je razdal za svoj narod, za svojo Benečijo, za svoje ljudi. Na dan pa je prišla tudi polpretekla zgodovina teh krajev, nacionalistični pri-tisld, organizirano protislo-venstvo in načrtno gospodarsko in družbeno obubo-žanje. Ljudje so imeli strah, bali so se za svojo bodočnost in izgubljali so narodnostno dostojanstvo. Sreča pa je bila, da so v teh dolinah živeli ljudje, kot je bil Izidor Predan, ki so se zoperstavili vsemu temu in trdno verjeli, da bodo prišli novi in za beneški narod prijaznejši časi. hi res so prišli. Danes je položaj vendarle drugačen. Gladio in druge tovrstne organizacije ne strašijo več, za sabo pa so pustile veliko praznino, izpraznjene vasi, zdelane ljudi in občutek nemoči. Iz te nerodovitnosti pa so vzklile prve zelene bilke, vedno več jih je in danes je beneška njiva že lepo zelena in rodovitna. Med tistimi, ki je oral nedi-ško izsušeno zemljo, je bil tudi Izidor Predan-Dorič. Delal je od jutra do mraka in v narodni zaverovanosti gnojil beneške ledine in dočakal, da so prvi zeleni poganjki pokukali pod Matajurjem. Predanu v spomin so na špetrskem večem spregovorili Fabio Bonini, Jole Namor, Lucia Tmsgnach, Michele Obit, Renzo Gari-up, Dante Cencig, Renzo Mattelig, Bruna Dorbolo, Ricardo Ruttar, Anton Bir-tič, Neva Lukeš, Tomaž Pavšič ter predstavnik kulturnega društva Rečan. Mladi člani pevske skupine Beneške korenine pa so mu zapeli S strani Matajurja, ki jo je Predan napisal in ki je postala nekakšna beneška himna. Posebno ganljivo pa je bilo pričevanje Predanovega sina, Vladimirja, ki se je spomnil na očeta, ki si je od vedno srčno želel, da bi med Slovenci, ne glede na njihovo politično ah nazorsko pripadnost, obveljali sloga in volja po skupnem. Vedno je to izpostavljal in sam bil zgled takšnega ravnanja. To je bil Izidor Predan-Dorič, ponosen in dober beneški Slovenec, M je verjel, da se s strani Matajurja nebo jasni in da po temnih oblakih spet sonce žari in da je noč že za nami. Rudi Pavšič Danes ob tromeji slovesnost z geslom Tri kulture, eno enota CELOVEC - Koroška bo danes 1000-letnico Avstrije oz. prve omembe imena (»Ostarrichi«) praznovala na poseben način: pod geslom »Tri kulture, ena enota« bo na celodnevni uradni proslavi v rudniškem kraju Bad Bleiberg v bližini Beljaka še posebej poudarjena več tisočletna povezanost ljudi ob stičišču treh različnih velikih kultur. Organizatorji proslave so zato na slovesnost povabili tudi predstavnike društev, ustanov in politike iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Furlanijo Julijisko-krajino bo zastopal presednik deželnega zbora Sergio Ce-cotti, Slovenijo podpredsednik državnega zbora Vladimir Topler. Najvišji avstrijski gost pa bo zvezni predsednik Thomas Klestil. Z vključitvijo Furlanije Julijske-krajine in Slovenije v uradno slovesnost želi Koroška izpostaviti dejstvo, da so tri velike kulture - roman- ska, slovanska in geJ' manska - bistveno obli' kovale identiteto Avstri' je in še posebej Koroške-Več kot 700 let stari rudnik v Bad Bleibergu pa je ena teh skupnih toCk; saj so v njem več stoletij skupno delali in živeti rudarji, izvirajoč iz vseh treh kulturnih prostorov. Ob 1000-letnici pr)je membe imena Avstrij3 odo najvišji politicn1 asfopniki treh sose-njih držav odkrili tudi oomenik, ki naj bi izra' il večkulturnost in sku-no zgodovino tega rU' arskega kraja, Koroške i Avstrije. Skulptura v okov iz Slovenije, FuJ' nije-Juliske krajine ti) iroške in ki jo povezu obroč iz železa, pa na) bila tudi zunanje zij3' enje in poziv bodočiC1 dovom za strpnost’ Iprtost in gostoli3 mst regije na stičišču eh velikih svetovni PISMA UREDNIŠTVU Pred fojbami je bila Gramozna jama Spoštovano Uredništvo, na pročelju Tehniškega muzeja na cesti za Borovnico spominska plošča spominja mimoidoče, da so bili Miklavič Anton, Gabrovšek Ciril, Rihar Franc, Rihar Mihael, Ogrin Karol, Ogrin Vinko, Letonija Franc, Palčič Alojzij, Godec Ernest, Zigman Janez, Babšek Franc, Vrhove Franc, Debevc Ivan, Tomažin Martin, Debevc Anton in Krašovec Jakob ustreljeni dne 10.3.1942 v Ljubljani, samo ker so bili Slovenci! Niso storili nič! Niso bili niti obsojeni! Noben proces, samo ukaz za strel! In nome del popolo italiano! Nekako tako so jih razmesarili italijanski fašisti, oziroma pripadniki vojske, menda "Granatieri di Sardegna”. Leta 1942 ni bilo še fojb! Ni bilo še Kočevskega roga! Ni bilo še Golega otoka. Ni bilo nič od nič! Takrat so že bili Gramozna jama (Ljubljanske Ardeatinske jame!), Rab, in so že pripravljali Gonars. V Bazoviško fojbo pa so fašisti metali slovenske in hrvaške rodoljube, kot so to že dolgo delali po Istri, kot je svojčas .ugotovila Jugoslovanska komisija za vojne zločine! Italija sedaj sprašuje resnico in možnost sojenja krivcem fojb. Bo tudi Slovenija vprašala Italijo za iste stvari? Ali bodo bivši domobranci vprašali Italijo, če lahko izkopljejo svoje mrtve iz Bazoviške in Repenta-brske fojbe, kjer sami Italijani priznavajo, da je bilo vrženih veliko slovenskih protikomunistov? Oziroma naj vsaj vprašajo italijanske oblasti, da postavijo spomenik svojim mrtvim ob omenjenih jamah? Pred kratkim so italijanski financarji postavili spomenik svojim 97 mrtvim, ki naj bi bili v Bazoviški fojbi. V tem pa je zagonetka: kako so prišli v Bazovico, ko pa vsi uradni viri pišejo, da so bili v Borovnici? Srečno! Primož Sancin Ce nas ne poznajo, je krivda delno tudi naša V raznih člankih v zvezi z zgodovino Trsta se večkrat pisci čudijo dejstvu, da italijanski del naših someščanov ne pozna osnovnih podatkov o zgodovini Slovencev, ki živimo v njihovem ožjem okolju. Mnogi izhajajo iz predpostavke, da imajo naši italijanski someščani nešteto možnosti za spoznavanje naše prisotnosti in naše zgodovine. V resnici pa jii tako: v šoli ne dobivajo nobene informacije. Tudi če nekdo nameni svoje zanimanje preučevanju zgodovine Tr- sta, dobi v obstoječih knjigah le malo informacij o prisotnosti Slovencev v Trstu. Koliko pa je v mestu takih, ki sploh prebira knjige in še zgodovinske povrh, za mnoge (večino) je celo prebiranje časopisov izguba časa. V prodajalni časopisov sem pred kratkim kupil na prvi pogled zelo prikupno knjižico »Passeggiando per Trieste«: lepo poslikano brošurico z opisom zgodovine Trsta in njegovih zanimivostih. Slovenci smo omenjeni v poglavju »II Carso« in sicer na sledeči način »una popolazione preminentemente agricola e pastorale... limitati gli appezza-menti coltivabili, poveri pascoli... forse anc-he per questo la caccia e ancora molto dif-fusa«. To je mnenje, ki ga ima o nas avtorica Giuliapaola Ruaro, in ki ga posreduje svojem someščanom. Vsak komentar se mi zdi odveč. Sprašujem se, ali ni napočil čas, da bi kakšen od naših številnih zgodovinskih raziskovalcev napisal kako primemo poljudno-znastveno »divulgativno« knjigo, ki bi pritegnila pozornost širšega kroga naših someščanov, in ki bi poleg zgodovine Trsta nudila na preprost in nevsiljiv način tudi osnovne informacije o prisotnosti Slovencev (-kot primer navajam knjigo »Conosciamo Gorizia - Ed. pro Logo Gorizia - 1988«), Bliža se konec tisočletja, in ob tej priliki bo med ljudmi prav gotovo dosti zanimanja za spoznavanje preteklosti, takoj potem pa bo povpraševanje zgodoviskih knjig zaradi prenasičenosti prav gotovo padlo. Pomisli naj se tudi na možnost tiskanja turističnega vodiča. Odtistih obstoječih, ki se dobijo v prodajalnah časopisov in v potovalnih uradih, bi se lahko razlikoval po tem, da bi na primeren način omenil tudi prisotnost Slovencev v Trstu, lahko pa bi poleg drugih običajnih zanimivosti Trsta predstavil tudi kako zanimivost z onstran meje (Lipica, Škocjanske jame...). Klavdij Cibic Kolesarska akcija 1200 km okrog Slovenije! Ob moji 10-letnici aktivnega ukvarjanja s kolesarstvom in v spomin na prezgodaj preminulega prijatelja kolesarja, sem od 3. pa do 15.8.1996, izpeljal kolesarsko akcijo, katero sem poimenoval 1200 kilometrov okrog Slovenije. V enajstih kolesarskih dneh sem namreč, s kolesom prevozil pot dolgo 1320 kilometrov, le-ta pa me je vodila skozi vse slikovite in izredno zanimive pokrajine slovenske države, vzdolž njenih meja, čez gorske cestne prehode, kot so: Vršič, Črnivec, Vahta> Stalcerski preval, Runarsko, itd., tako, da sem se na tej svoji poti povzpel več kot U tisoč metrov visoko. Na tej svoji, res pisani poti, sem spoznaval raznolikost in pestrot samih pokrajin, njenih ljudi, običaje in navade le teh, arhitekturo in živalstvo krajev, skozi katere sem kolesaril ter vse ostalo, kar pač sodi zraven- Te moje akcije oziroma kar projekta, pa vsaj v taksni meri ne bi bilo, če me pri tem ne bi podprli naslednji sponzorji ozirom3 donatorji: Mercator Nanos iz Postojne, Ma' tik iz Ljubljane, Papi Šport iz Briščikov, Kmetijska zadruga Vipava iz Vipave, Drog3 iz Portoroža in Mladinska knjiga iz Ljublj3' ne. Vsem zgoraj navedenim se za darovano pomoč iskreno zahvaljujem, prav tako, pa se moram toplo zahvaliti prijatelju Aleksandru iz Postojne, kateri me je, z osebnim aV' tomobilom, potrpežljivo spremljal na celotni trasi te poti, ter vsem znanim in neznanim prijaznim ljudem, dobre volje, za moralno podporo in izrečene čestitke. , Robert Grm6* Olimpiomk Leon Štrukelj tudi sokol Olimpionik Leon Štrukelj je bil v casU svoje športne rasti in kariere sokol. To pomeni, član sokolskega športnega gibanja na Slovenskem, gibanja, ki je bilo najbh2)6 olimpijskim idealom. , In zakaj se danes to zamolčuje? Gospo0 Štrukelj sam, je nas bralce Večera v prn0 žnostni reportaži ob vrnitvi iz Atlante op° zoril na moralne vrednote športnega amate rizma pri Sokolu. O njegovem mladostne10 sokolskem letu smo se pred dvemi leti pj3^ pričali mnogi obiskovalci jubilejne akau ^ mi j e obnovljenega sodobnega Sokola Brez ce. Na kritična vprašanja, ki se danes zasta vljajo, zakaj ni bil v Atlanto povabljen 0. slovenskega olimpijskega komiteja, se treba nič čuditi, če vemo, da so med sp° tnimi veljaki tudi taki, ki so na obnovo 5 ^ dobnega Sokola kot gibanja »šport za vse za celoten narod« gledali nenaklonjeno. Srečni smo, da je bilo nesebično delo. kolu i° Zato polno športnega idealizma, v čast So domovini, sedaj tako lepo nagrajeno, gospodu Štruklju od srca čestitamo k tej0 vi olimpijski zmagi! Za simpatizerje sodobnega sokolstva ^ ŠOLSTVO / POPRAVILA NAJ BI SE ZAKLJUČILA KONEC NOVEMBRA FAŠIZEM / IZJAVA FILIBERTA BENEDETICA Šolska poslopja v dolinski občini v novi preobleki Prenovitvena dela bodo stola več kot 600 milijonov lir “Gradbišče« na dvorišču boljunške šole Frana Venturinija (foto KROMA) Mladi »klasiki« še vedno čakajo, kaj bosi. razredom Tretji dan pouka °rez pouka za tri dijake . visje gimnazije klasičnega liceja Franceta rešerna. Tudi včeraj ?anrreč Ana Tina, Geia ln Martin, dijaki, ki so s® odločili da bodo nadevali šolanje na kla-®lcnem liceju, niso iz-edeli, ali se jim bo pelja uresničila, ali ne. riSli so sicer na solo, Posedli v zasilni, pov-.ein neuradni razred, n prebili v njem nekaj •Tržaški šolski skrb-ik namreč ni dovolil stanovitve razreda za-i ^ premajhnega števi-la vpisanih. S skrbništva tudi včeraj ni bilo slišati o zadevi nobene novosti. Predsednica zavodskega sveta liceja Franceta Prešerna Jasna Petaros Hrvatič si je tudi včeraj prizadevala, da bi se pogovorila s skrbnikom in mu iznesla mnenja prizadetih dijakov in njihovih staršev, a vsa prizadevanja so bila zaman: skrbnik je bil prezaposlen s vprašanji, ki se običajno zastavljajo ob vsakem začetku novega šolskega leta. Predsednica se je odločila, da bo vztrajala; morda se ji bo danes sreča nasmehnila... Medtem se je začelo govoriti tudi o nekakšni kompromisni rešitvi, taki da bi bila volk sit in koza cela: »klasiki« naj bi se sicer vpisali v prvi razred znanstvenega liceja, a naj bi jim bilo dovoljeno slediti uram predmetov, ki so značilni za klasični licej, kot so na primer grščina, latinščina in zgodovina umetnosti. Ali bi bil taka zasilna rešitev sploh izvedljiva? Tudi na to vprašanje bi moralo odgovoriti Šolsko skrbništvo. Nekaterim Solarn in vrtcem v dolinski občini se ob začetku pouka obeta pravcata revolucija, ali bolje rečeno... preseljevanje. V tem primeru pa ne gre za noben omejevalni ukrep, morebitno združitev ah ukinitev, pač pa za širokopotezno akcijo domače občinske uprave za prenovitev vrste Šolskih poslopij, o čemer zgovorno pričajo zidarski odri, mešalci in gradbeni materiali na šolskih dvoriščih. Občina je začela popravljati šolsko poslopje v Boljuncu in v Ricmanjih ter poslopje ricmanjskega vrtca, v kratkem pa naj bi se začela popravljalna dela tudi v šolskem poslopju v Borštu. Zaradi popravil šole v Boljuncu bodo učence in učitelje šole Frana Venturinija začasno preselili v Šolsko poslopje v Borštu, borštansko Solo pa na Pesek. Ko se bo boljunska Sola vrnila v matične prostore, bodo popravili še šolsko poslopje v Borštu. Popravila v ric-manjski Soli ne bodo zahtevala takšnih premikov. Sola bo najprej delovala v pritličnih prostorih, medtem ko bodo delavci podjetja Decoma, ki si je zagotovilo dela, uredili prvo nadstropje. Zatem se bo šola preselila v gornje prostore, delavci pa bodo dokončah popravila v pritličju. Popravili bodo tudi poslopje ricmanjskega vrtca. Otroke in vzgojiteljice bodo zato začasno preselih v poslopje vrtca pri Domju, kjer zaradi premajhnega vpisa letos ne bo delovala slovenska sekcija. »Prenovitvena dela bodo stala občino več kot 600 milijonov lir,« je včeraj povedal župan Boris Pangerc, ki je tudi obrazložil, zakaj so se dela zavlekla na jesen: »Občina je prvotno pripravila razpis natečaja za popravila že februarja, prav z namenom, da bi dela dokončali Se pred začetkom novega šolskega leta. Zatem pa smo ga bili primorani spremeniti, da bi ustrezal dopolnilom zelo strogega zakona Merloni, ki urejuje javna dela. Od tod tudi zamude pri opravljanju del. Občina vsekakor pozorno sledi njihovemu poteku, da bi jih podjetje cimprej dokončalo,« je pojasnil Zupan Pangerc. Najbolj zahtevno bo popravilo boljunskega šolskega poslopja (omet, tla, streha, sanitarije). Prav zaradi tega so Solo izpraznih, da bi lahko dela potekala neovirano. Upati je, da bodo dela opravili do konca novembra, in tako omogočih učencem in učiteljicam Sole Frana Venturinija, da se vselijo v prenovljeno poslopje že pred božičnimi počitnicami. Spomenik na bazovski gmajni spet oskmnjen Spomenik na kraju, kjer so pnjujejo nevarni poskusi destabi-pred 66 leti pod fašističnimi streli lizacije tudi drugod v Italiji, to pa padli bazoviški junaki, so čmuhi ni slučaj,« je dodal Benedetič in spet oskrunili. Razmetali so ven- nadaljeval: »Te sile stalno prežijo ce, imena žrtev pa pomazali. za vogalom, zlorabljajo sedanje Zgodilo se je menda včeraj po- razmere z onasneževanjem vred-noči. Posledice novega protislo- not slovenske identitete, žlahtnih venskega izbruha je prvi opazil prvin naše civilizacije ob meji in Pepi Žagar, ki se je nekaj pred naše več kot tisočletne prisotnosti poldnevom s traktorjem peljal v na stičišču različnih kultur ter gmajno in mimogrede stopil do sejejo nacionalno nestrpnost in pomnika, da bi preveril, ali je z razdore, ki so znanilci nesreč in venci vse v redu. Pa ni bilo, tragedij, ne pa razvoja.« zločinska roka jih je pometala Odbor za proslavo bazoviških vsevprek, vrhtega pa polila kam- žrtev je seveda nemudoma pose-nito obeležje s črno barvo, ki je gel pri policiji oziroma Digosu z prekrila večji del napisov. Tokrat zahtevo, naj se takoj zasledijo niso uporabih razpršilcev, kar po- krivci in razčisti ozadje, meni, da se jim je hudo mudilo. Spomenik štirim protifasistič-Ali jih je bilo strah? nim junakom Bidovcu, Marušiču, Nekdanji partizanski borec Za- Milošu in Valenčiču so popackali gar je z oskrumbo takoj seznanil le slabih pet dni po svečani ne-predsednika Odbora za počastitev deljski komemoraciji, ki je izzve-bazoviških žrtev, Filibert Benede- nela tudi v obsodbo zgodovinske-tič pa se dogodku ni začudil, ga revizionizma. Zakaj ne? Prvič, ker smo taksnega Omenili smo ozadje. Včerajšnji rovarjenja, žal, že navajeni, a dru- Piccolo je objavil vest, da so v ne-gič, ker se tukajšnje pohtično vz- deljo s fojbe blizu Bazovice od-dušje stalno zaostruje. »Napeteži stranili italijansko trobojnico. Ca-in dobro nam znane sile, ki na- snik je s tem seznanila dobro zna-sprotujejo sožitju in sodelovanju, na Federazione grigioverde, ki je so znova dokazali, da ne marajo odgovornost zvrnila na etnično spoštovati zgodovinskega sporni- nestrpnost in sovraštvo. Koga ima na,« nam je povedal in izrazil ču- s tem v mislih, ni treba ugibati, stva vse nase narodnostne sku- pač pa ta okoliščina samo še po-pnosti. »Do oskrumbe spomenika trjuje pravilnost Benedetičevih je prišlo ravno v času, ko se sto- ugotovitev. ^VATOVARNA / NAVZOČ TUDI ILLY Družba Pittway živ dokaz, da industrija še ni izumria veškem, preko matične družbe v Illinoisu smo trdno zasidrani na severnoameriškem tržišču, zdaj zremo v Južno Afriko, potem pa bomo skušali prodreti na vzhodnoevropski trg,« je pojasnil Nesta. Za novo tovarno je Pittway odštela skoraj 7 milijonov dolarjev, zgradila pa so jo tukajšnja podjetja. V industrijski coni 13 novih podjetij Izvršni odbor ustanove EZIT bo ustvaril ob kanalu v industrijski coni "navtični pol“. Na površini 5.000 kv. m se bo namestilo osem tvrdk, ki naj bi zapo-slovale 50 oseb in vložile 3,2 milijarde lir. Nadaljnjih pet podjetij bodo odprli pri Orehu. Štiri se bodo preselila tja iz mesta ter investirala 3,7 milijarde lir, peto pa bo prišlo izza pokrajinskih meja ter se bavilo z živilstvom (investicija: 4 milijarde lir). TRŽAŠKA OBČINA / INFORMATIVNA SLU2BA S tehnologijo do uporabnikov Informativni center, ki po telefonu nudi vse informacije Povprečna doba čakanja za izdajo raznih dokumentov se je na Tržaški občini v treh letih, odkar je bil umeščen IIlyjev odbor, zmanjšala za 27 dni; občinski upravi je to uspelo tudi na osnovi sporazuma, ki ga je pred letom dni sklenila z družbo Telecom. Na tak način je Trst med prvimi mesti v državi pri izkoriščanju novih tehnologij za razne službe, ki jih nudi prebivalstvu. Tako sta včeraj podčrtala podžupan Roberto Damiani in odbornik Renzo Zanfa-gnin, ki sta na tiskovni konferenci (na sliki KROMA) predstavila sodelovanje Tržaške občine (skupno z družbama Telecom Italia in Insiel) na 3. COM-PA, to je razstavi komunikacije in javnih uprav, ki bo v Bologni od 18. do 20. t.m. Načrt »Trieste 2000«, ki bo predvidoma dokončno izpeljan v teku leta 1998, je doslej ze omogočil izboljšanje uslug, ki jih občinska uprava nudi prebivalstvu in gospodarskim operaterjem, pa čeprav so te usluge Se premalo »vidne«. Občinski uradi namreč že skoraj v celoti obravnavajo podatke z elektronskimi računalniki, uprava pa je pred časom tudi že odprla Urad za stike z javnostjo, ki je opremljen s specializiranim informativnim sistemom (uredila ga je družba Insiel); sedaj pa je občinska uprava usposobila »Gali center«, ki preko raznih telefonskih številk omogoča uporabnikom, da se lahko ob vsaki uri za reševanje svojih problemov (upravnega značaja) povežejo s pristojnimi uradi in od njih prejmejo neposred- no na dom vse potrebne informacije, potrdila in obrazce. Telefonske Številke so naslednje: demografske službe in decentralizacija 6758041; nadzor - 6758051; trgovina, obrt, tržnice in turizem - 6758111; obrazci in licence - 6758112; mestna čistoča - 6758121; socialne službe - 6758171; pogrebne službe in pokopaliča -6758181; kultume dejavnosti - 6758201; rekreatoriji -6758163; občinske jasli -6758161; otroški vrtci -6758162. POLITIKA / FOLKLORA Na milanskem shodu NZ tudi ščepec istrske zemlje... Na Bossijevo proglasitev neodvisne Padanije bo Nacionalno zavezništvo odgovorilo z manifestacijo za zedinjeno Italijo, ki bo jutri v Milanu. Gianfranco Fini upa in pričakuje, da bo na milanskem shodu več ljudi kot na Bossijevih manifestacijah, kar bi predstavljalo za njegovo stranko svojevrsten politični uspeh. Na milansko pobudo se na zanje značilen nacionalistični način pripravljajo tudi tržaški pristaši Finijeve stranke. Ob 17.uri bo na pomol Auda-ce iz Istre priplula ladja z zastavami in s prapori istrskih mest, na krovu pa bo imela tudi vrečko istrske zemlje, ki jo bodo tržaški veljaki Nacionalnega zavezništva ponesli v Milan. Poslanec Roberto Menia in somišljeniki se bodo jutri na pomolu Au-dace vkrcali na isto ladjo in z njo odpluli do izliva Soče. Tam bodo v posodo nalili morsko in rečno vodo, ki bo skupno z istrsko zemljo in z italijansko zastavo romala v Milan. Tržaški koordinator Severne lige Paolo Polidori je obtožil Nacionalno zavezništvo, da podlo izkorišča patriotizem Tržačanov in da ne more na noben način pozabiti na svoje fašistične izvore in korenine. Z Nacionalnim zavezništvom polemizira tudi furlanski vodja Bos-sijeve stranke senator Roberto Visentin, ki seveda navdušeno pozdravlja nedeljsko proglasitev severne države Padanije. Nacionalno zavezništvo je svojim somišljenikom dalo na razpolago brezplačne avtobuse za Milan, katerim bi bilo treba dodati še sejnino, je o milanski pobudi NZ dejal še ligaški predstavnik. Oglasil se je tudi melo-nar Gianfranco Gambassi-ni, ki poziva DSL, naj takoj razbije deželno koalicijo s Severno ligo. JUS PROSEK / ZGONISKA OBRTNA CONA Proseški jusarji se bodo posvetovali z domačini Denar od prodaje zemljišč bodo uporabili za nekaj koristnega in trajnega Tržaški občinski svet je na začetku tedna sklenil prodati Občini Zgonik zemljišče proseškega jusa (35 tisoč kv. metrov) ob državni cesti 202 med obratom Coca-Cola in novo prodajno trgovino Universaltecnica; s tem upravnim aktom je tako padla zadnja ovira za ureditev obrtne cone na tem zemljišču, kar so slovenski in italijanski obrtniki že ocenili z razumljivim zadovoljstvom. Z zadovoljstvom ga ocenjuje tudi predsednik proseškega jusarskega odbora Bruno Rupel, ki ob tem dodaja, da je bil sklep tržaškega občinskega sveta pričakovan, ker je bil paC posledica sklepa, s katerim je proseški ju-sarski odbor 14. novembra lani izrazil pozitivno mnenje za prodajo tega zemljišča. Z njim pa je sedanji jusarski odbor le nadaljeval delo prejšnjega, ki se je 4. 9. 1990 pozitivno izrazil za prodajo tega zemljišča; takrat pa je bilo zemljišče še zasedeno (s strani podjetja Plače Moulin, ki je gradilo avtocesto) z velikim kupom odpadnega materiala. Pozitivno mnenje pa je proseški jusarski odbor izrekel, potem ko je prejel pozitivno mnenje od deželnega urada glede cene prodaje. Celotna zadeva glede namembnosti tega zemljišča pa je dolgo »spala«, ker je tržaško Občino upravljala drugačna uprava, ki ni imela nobenega posluha do tega vprašanja; Zgoniška občina jo je s svoje strani stalno izpraševala, vendar zaman. Sedanji občinski odbor pa se je dobro zavedel, da Predsednik presežkih jusarjev Bruno Rupel (KROMA) je prodaja zemljišča z nakopičenim materialom, na primer, enaka prodaji zasedene hiše. Zato je bilo sklenjeno, da mora biti to zemljišče najprej očiščeno in izročeno v stanju, kot je bilo pred gradnjo avtoceste. Ko se je to uresničilo, je dejansko začel nov postopek za prodajo; deželna uprava se je izrekla za 15000 lir na kv. meter, zaradi Cesar je proseški jusarski odbor takoj sprejel sklep in ga odposlal Tržaški občini, ker se je morala o njem izreči in ga odobriti - kar je tudi naredila na ponedeljkovi občinski seji. Ob vsem tem pa se predsednik proseškega jusarskega odbora malo Čudi polemikam opozicijskih sil v občinskem, svetu glede cene prodaje, ker nikomur ni skrito - poudarja - da so bile za isto ceno prodana tudi zem- ljišča, po katerih sedaj teCe avtocesta. Na žalost pa se nihče v občinskem svetu ni vprašal - dodaja -ali je proseški jus prejel ta denar, ali pa ne. Sicer pa so se ob ta problem obregnili tudi predstavniki srenj; rekli so - ugotavlja Bruno Rupel - da odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja ne more dati mnenja o prodaji zemljišč, na katerih samo upravlja breme »uso civi-co«, nima pa lastninske pravice. Občinski svet pa je sedaj sklenil prodati to jusarsko zeljišCe: postopek za prejem denarja pa ne bo enostaven, proseški jusarski odbor pa že ima jasno sliko, kako ga uporabiti; narediti namerava nekaj koristnega in trajnega za vas; zato bo sklical sestanek in o tem vprašanju razpravljal z domačini. Kraški park v očeh KZ inKGS Kraška gorska skupnost nadaljuje napovedani krog posvetovanj v okviru priprav na programsko konferenco o načrtovanem kraškem parku, ki jo predvideva nedavno odobreni deželni zakon. Predvčerajšnjim so njeni predstavniki imeli delovni sestanek z odposlanstvom Kmečke zveze, ki je izzvenel v koristno izmenjavo mnenj. Obe strani sta poudarili, da bo moralo v prizadevanjih za nadaljnji razvoj Krasa ob krajinski zaščiti odigrati osrednjo vlogo kmetijstvo; pokrajinski načrt za kmetijstvo bo moral zaradi tega biti sestavni del splošnega projektiranja, za dosego tega pa bo potrebno do kraja uskladiti delo vseh zainteresiranih subjektov. Na sestanku KGS-KZ so se izrecno zavzeli za preporod živinoreje, ki je zdaj zaradi finančnih bremen v stiski, a naj bi v prihodnje pomenila enega od nosilnih stebrov krajinske zaščite. Živinorejske obrate gre torej izvleci iz krize tako s pomočjo javnih kakor tudi zasebnih sredstev. Na srečanju so tudi podčrtali, da bodo morali pri upravljanju parka sodelovati vsi neposredno zainteresirani subjekti. GOSPODARSKO - KULTURNO SODELOVANJE^ Gledališče Verdi z Normo in koncertom na Madžarskem V dneh od 20. do 29. trn. bo v Budimpešti v okviru gospodarskih manif-stacij v letu, ko Madžarska praznuje 1100-letnico kraljevine, 40-letnico revolucije in 100-lettiico bu-dimpeštanskega velesejma, vrsta gospodarskih srečanj in kulturnih prireditev na liniji sodelovanja med Italijo in Madžarsko. Program prireditev so predstavili včeraj med tiskovno konferenco v 'TdeCi dvorani” Trgovinske zbornice. Predsednik zbornice dr. Donaggio je uvodoma predstavil gospodarski del italijanske in v tem okviru tržaške prisotnosti v Budimpešti. Ta obsega institucionalno prisotnost trgovinskih zbornic Milana in Trsta na velesejmu od 20. do 29. t.m., dne 24. septembra predstavitev tržaških turističnih ponudb, za kar bo poskrbelo tržaško podjetje za promocijo turizma, naslednjega dne pa bo zasedanje na temo ”Go-spodarsko-financni inštrumenti v sodelovanju med Italijo in Madžarsko”, v okviru katerega bo okrogla miza o bančnih sistemih pred izivom Euro. Zaključke bo povzel predsednik milanske trgovinske zbornice Piero Bassetti, ves čas pa bo prisoten Donaggio. Med sponsorji italijan-sko-madžarskega gospodarsko kulturnega srečanja so poleg obeh omenjenih zbornic še Assicurazioni Generali, Tržaška hranilnica in druge sorodne ustanove. Pomen srečanja podčrtuje tudi dejstvo, da so razna velika in manjša italijanska gospodarska podjetja od leta 1991 do danes investirala na Madžarskem več kot 800 milijonov dolarjev in tam uspešno poslujejo. Kulturni del tega ita-lijansko-madžarskega srečanja pa je predstavil ravnatelj tržaškega opernega gledališča Verdi Jorio, saj bo teža slonela prav na njegovi prisotnosti. V dneh od 25. do 27. tim. bo namreč gledališče Verdi na željo gostiteljev predstavilo v budimpeštanskem gledališču ELKER Bellinijevo opero Norma v režiji Alda Reggianija in z dirigentom Stefanom Ranzatijem, 26. t.m. pa bo v budimpeštanskem opernem gledališču nudilo koncert opernih arij in simfonij v izvedbi solistov v operi Norma ter orkestra in zbora gledališča Verdi. Kulturno prisotnost Trsta v madžarski prestolnici bo obogatila še razstava o nekdanji znameniti operni pevki Toti del Monte in njenem možu pevcu EnzV de Muro Lomanto z izvir-nimi dokumenti iz osebnega arhiva obeh umetnikov in tržaškega mestnega gledališkega muzeja ”C. Sch-midl’s” s podporo številnih sonzorjev. Razstava bo v opernem gledališču. O pomenu te razstave je spregovorila Giuhana Garbi v imenu organizatorja kulturnega združenja ”L’Officina” iz Trsta. Ravnatelj gledališča Verdi Jorio pa je še dodal, da bo tržaško operno gledališče skušalo vsako leto ponuditi svojo prisotnost še v drugih sosednih državah in tudi v Sloveniji. Jorio je tudi napovedal skorajšnje postopno vračanje gledališča v obnovljeni tradicionalni sedež, (j.k.) SKD Barkovlje in TPK Sirena sta pripravila v Četrtek lep veCer za ljubitelje glasbe in poezije. Narečni pesnik Atilij Kralj je, skupno z dr. Danilom Sedmakom, predstavil svojo drugo zbirko pesmi v narečju z naslovom »Se druge pogrun-tane na risalne mize«, lep prispevek k predstavitvi so dali mladi domači recitatorji, svoj delež k uspehu večera pa so imeli še gojenci glasbene šole GM, ki so sicer učenci Jagode Kjuder in Aleksandre Pertot. Glavno besedo na veCeru je imel seveda NOVICE V Podlonjerju praznik SKR Na dvorišču Ljudskega doma v Podlonjerju (v Ul. Masaccio 24) bo danes in jutri praznik glasila SKP Liberazione; drevi bo javna razprava o vprašanjih prevozov pri Sv. Ivanu, Lonjerju in Podlonjerju, ki jo bo uvedel strankin rajonski svetovalec Peter Behrens. Jutri ob 19. uri pa bo podtajnik tržaške federacije Jacopo Venier govoril na temo: Proti secesiji lige - za enotno in solidarno državo. Kioske bodo odprti ob 17. uri, v veCemih urah pa bo ples. Zimski umiki avtobusov Prevozno podjetje ACT obvešča, da bodo s ponedeljkom 16. stopili v veljavo zimski umiki avtobusov. Novi umiki avtobusnih prog bodo uporabnikom na razpolago v uradu podjetja za stike z javnostjo v Ul. DAlviano 15, v uradu v Ul. S. Cilino 99, ali preko zelene telefonske številke 167-016675. Sprememba avtobusnih prog Prevozno podjetje ACT obvešča, da bo Ul. Duca D’Aosta od ponedeljka 16. zaprta zaradi del; zato je uvedlo nekatere spremembe na naslednjih progah: -proga št. 30, v smeri Ul. Locchi: namesto da bi zavili v Ul. S. Giorgio bodo avtobusi nadaljevali pot po nabrežju - Ul. Belpoggio - Ul. delTUniversita in nato po običajni progi; -proga št. 24, v smem Sv. Justa: z Ul. Gadoma bodo avtobusi voziti po Ul. F. Venezian - nabrežju in bodo nato nadaljevali po progi avtobusiov št. 30. Zaključni koncert v Revoltelli V avditoriju muzeja Revoltella bo drevi ob 20.30 zaključni koncert glasbene revije v okviru prireditve«Revoltella Estate«; na sporedu bo koncert sopranistke Veronice Vascotto in pianistke Elisabette Buffulini. SODNA KRONIKA / AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV Prof. Ouerci v zaporu Obtožen je ponaredbe proračunov in namernega stečaja podjetij v višini kar 35 milijard lir - Vrsta hišnih preiskav v Trstu in v drugih mestih Finančni stražniki so vCeraj po nalogu sodnika za predhodne preiskave Gianfranca Ferma in na zahtevo tožilca Federica Frezze aretirali univerzitetnega profesorja in podjetnika Francesca Alessan-dra Quercija (na sliki). Obtožujejo ga namerno povzročenega stečaja in ponaredbe proračunov družb »Cantieri Trieste«, »Tirrenica Finance and Trade« in »Immobilia-re Generale«, ki jih je »de facto vodil«, čeprav se uradno ni predstavljal kot njihov pooblaščeni upravitelj. 59-letni Querci, ki pouCuje pomorsko pravo, je tudi založnik in direktor pravne revije »Trasporti«. V afero okrog zgoraj omenjenih družb je vpletena tudi Tržaška kreditna banka, s katero je bil aretirani profesor pred Časom v poslovnih odnosih. Preiskovalci sumijo, da je Querci ne samo ponarejal proračune svojih podjetij, ampak da je podjetjema »A.A. Baker-Trst« in »F.T.N.-Ferrovie Torino Nord« tudi naložil fiktivne kredite Tržaške kreditne banke in to preko lažne cenitve njunega premoženjskega stanja, s čimer naj bi zmanjšal njuno premoženjsko pasivo. Po neuradnih podatkih kaže, da je Querci zapravil približno 35 milijard lir »Cantieri Trieste«, »Tirrenica Finance and Trade« in »Immobiliare Generale«. Pred aretacijo Quercija so finančni stražniki po nalogu sod- nikov vCeraj in v preteklih dneh preiskali več stanovanj in sedežev podjetij v Rimu, Milanu, Trstu, Gorici in Loretu (Ancona). Querci, ki je bil svojčas politično blizu PSI, v svoji karieri pa se je ukvarjal tudi s športom (bil je sponzor nekaterih znanih košar-skih klubov), je znana osebnost v tržaškem poslovnem in političnem življenju. Iz obtožnice, ki jo je sestavil namestnik državnega pravdnika Frezza, je javnosti najbolj znan primer še nepojasnjenega in zagonetnega stečaja miljske ladjedelnice »Cantieri Trieste«, zaradi katerega je, med drugim, izgubilo delo 16 delavcev. Zadnji upravitelj ladjedelnice, ki je prevzela dolgove ladjedelnice Sigovich, rimski brodar Alfrede Sangiorgio se ni sprijaznil s stečajem in s stečajno odredbo sodišča. Začel je tudi tožbo proti TKB, ki pa je vedno odklanjala vsakršno odgovornost pri stečaju ladjedelnice, ki naj bi bila banki dolžna 32 milijard lir. Preiskava o tem pa je še v teku. KD BARKOVLJE IN TPK SIRENA Narečni veizi Atilija Kralja izzveneli tudi v Barkovljah Atilij Kralj, ki je svoj0 novo zbirko pesmi pre° stavil tudi občinstvu jz Barkovelj, potem ko jo j6 že marsikje drugje. Nje" govo predstavitev je dopolnil Sedmak, ki ni samo Atilijev prijatelj' temveč tudi dober p02' navalec njegove poezij0’ ki govori, kot je povedal’ o našem Človeku, o nj°' govih navadah, obicajid’ o otroštvu, ljubezni, samoti, pa tudi o naSeDi Krasu, o našem Kraševcu. Celotno predstavitev so povezovali doma0 mladi recitatorji Marti113 Cunja, Daša in Sara B° vilacqua, Daša Stam0’ Ivana Godnik, Rober Mosetti in Sandr3 Poljšak. Njihovo delo a1 bilo, ker so pesmi nap1 sane v trebenskem 113 reCju. Pa so pokazali, 0 zmorejo tudi to in svoj del programa izve° li v zadovoljstvo vseh- Bogat program so n3 izpolnili Se mladi g0!®11 ci Glasbene Matice v stu in sicer štirje violi11 sti. To so bili Janja d° Linz, Iztok Cergol, LuiS Vigini in Matej Santa Slednji je igral sam, bt° klavirske spremljaj ostale sta spremljala i'1 daj Kralj in Alj°sd TavCar. Goste je najprej P°* dravila Sandra Polj5® ’ na koncu pa se je ve ’ za veliko udeležbo, zaC valila Vera Poljšak. Obe društvi sta ta ^ lepo zaceli novo sez0llj ki naj bi bila, tako si vs predstavniki obeh 0 tajo. Cim bolj usp051^’ polna lepega in dobmg Atilij Kralj je imel ^ veda na programu Se liko dela, da je podplS , val svoje knjige, ki s° jih udeleženci ve°e nabavili. Res leP v6 prijeten začetek n° delovne sezone. , « Neva Luke NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Letovanje dolinskih upokojencev v Viserbi lin ,0^v*m svoje socialne službe je do-I s^a občinska uprava priredila tudi sl °® v prvem tednu septembra klimat-y. ‘kovanje ob jadranski obali v kraju Ud|er^a Riminija. Letovanja se je nr' 621 0 občanov, ki so preživeli res lleten teden, spoznali lep del Roma- gne in njene peščene obale, Čeprav vremenske razmere niso bile najbolj primerne za kopanje. Po slovesu v hotelu so se vrnili domov nekoliko utrujeni, vendar veseli in hvaležni dolinski občinski upravi za pobudo, skrb in odlično izpeljano letovanje. LONJER / V SKLADU S TRADICIJO Prijetno srečanje čokov *VtrreCeVal ali je, s» Številni®1, 86 ^enu uPanove. Uružina mi letiTt F™-1 6 ^talo t smo v naSem dnevniku že pisali. Mihael Cok je bil tisti, ki je bil prvi lastnik kamnoloma nad Trstom ter je svoje posestvo razdelil med tri sinove, ki so se obvezali, da bodo pomagali svojim bratom in sestram pri nadaljnjem Študiju. Med temi se je Se posebno uveljavila učiteljica Amalija Cok, ki je Lonjerci, pa tudi njeni bivši učenci se niso pozabili. Srečanje je bilo prijetno, pa tudi pomembno za povezovanje posameznih elanov družine Cok, med katere spada tudi Milka Cok - Kjuder. Vsi so Se močno navezani na svoj rojstni kraj, na svojo družino, na vse, kar je ta družina Cok v Lonjerju in njegovi okolici pomenila. Poleg čestitk, želimo vsem mladim iz rodu Čokove družine, da bi nadaljevali pot, ki so jo začeli njihovi starši, no-noti in pranonoti. Neva LukeS J} OBVESTILA UCENCI IN UČITELJICE OS Finko Tomažič v Trebčah obveščajo, da bomo v ponedeljek, 16.t.m., ob 18.15 slavnostno prerezali trak in predali namenu dve novi učilnici. Z nami bodo ravnateljica Stanka Cuk, občinski odbornik Igor Dolenc, trebenski župnik Jože Sraka in predstavnica KD Primorec Anica Malalan. Vabimo starše, prijatelje in vse, ki so s prostovoljnim delom in prispevki omogočili pomembno pridobitev. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča dijake in Starše, da bo odprta v ponedeljek, 16. t.m. z naslednjim urnikom: 8.30-13.00 in 15.30 - 19.00. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča , da bo prva od-borova seja v tej sezoni danes, ob 9.30. Obvešča stare in nove pevce, orkestraše, soliste in recitatorje, da bo vaja za ves ansambel v petek, 20.t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu na Pa-dričah št. 80 na cesti proti Bazovici. V nedeljo, 29. t.m. bo nastop v Trebčah ob 50-letnici postavitvi spomenika padlim v NOB. DEKLIŠKI pevski zbor Vesna začenja novo sezono v petek, 20.t.m. Dobimo se ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Vabljene stare in nove pevke. ZDRUŽENJE JA-NUARNIKOV obvešča, da bo jesensko srečanje jutri, 15. t.m., na domačiji Paulota in Dorine v Medji vasi. Informacije V. Stopar tel. 226283 SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Obiskovalci likovnega tečaja se bomo ponovno srečali v torek, 17. septembra, ob 20. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM-Srečko Kosovel v Trstu nudi naslednje storitve: varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok (tudi ob sobotah), dnevno in poldnevno bivanje učencev in dijakov osnovnih, srednjih in visih Sol, pomoč pri učenju, pomoč v premagovanju specifičnih učnih težav v branju in pisanju, pomoč družinam v težavah, bivanje univerzitetnih Študentov, rekreacijo, telovadbo. Ravnateljstvo doma obvešča, da je vpisovanje v teku do zasedbe predvidenih mest. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 573141 in na našem sedežu v ul. Gin-nastica 72. GLASBENA SOLA Godbe na pihala Prosek, v sodelovanju z Glasbeno matico M. Kogoj iz Trsta sprejema potrdila in nove vpise za šolsko leto 96/97 v torkih in petkih od 20.30 do 21. ure v Soščevi hiši na Proseku. SRENJSKI ODBOR IZ BORŠTA IN ZABREZ-CA vabi vaščane, da se udeležijo prostovoljne delovne akcije za popravilo poljskih poti, ki bo danes od 13. ure dalje. SPD PRIMOREC -TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in še kaj - Avdicija in vpisovanje prvih elanov otroškega zbora Primo-rec-Tabor (iz 1., 2. in 3. razreda osnovnih Sol) bo v sredo, 2. oktobra od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Za pojasnila kličite zvečer Nidio Sivitz ( tel. 212688) ali Vilmo Pado-van-Sček (tel.215157). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je od 17. septembra dalje vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. SKLAD M. CUK obvešča, da se bo začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1996/97; informacije med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. SKLAD M. CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja; informacije dobite vsak dan v dopoldanskem času, razen ob sobotah. SK BRDINA sporoča vsem, ki so zinteresirani za vaditeljski tečaj, naj se javijo na sedežu kluba -Proseška 131 na Opčinah vsak ponedeljek do 30. t.m., od 19. do 20.30. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno So- lo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak četrtek in na sedežu v Dolini, tel. št. 228642 in 228333 od 20. ure dalje. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusar-skega ptemoženja - Prosek obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko predložijo prošnje za odvažanje že posekanih borovih dreves, od 19. do 20. ure, do vključno 20. septembra. Odbor sprejema tudi prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. KRUT obvešča, da se začnejo 1. oktobra tedenske plavalne ure v termalnih bazenih, v Strunjanu in Gradežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka od ponedeljka, 16. t.m. dalje, vsaki dan razen sobote od 9. do 13. ure in od 14.30 do 17. ure; tel. 3720062 ali 360072. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste. Sestanek s starši in plesalci bo v četrtek, 19.t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. SKD VIGRED obvešča, da bo prva pevska vaja in spoznavni sestanek s starsi otroškega pevskega zbora v ponedeljek, 23.t.m., ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju. Vabljeni stari in novi pevci. SKD VIGRED vabi vaščane Sempolaja, Praprota, Prečnika, Trnovce in Slivnega ter prijatelje društva, da se udeležijo sestanka za prireditev Prvi kraški Oktoberfešt, ki bo v Praprotu od 10. do 14. oktobra. Sestanek bo v društvenih prostorih v Sempolaju v torek, 17. t.m., ob 20.30. S_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst organizira v sredo, 25. t.m. izlet v Kamnik in okolico, ki bo pod vodstvom lokalnega vodiča. Vpisovanje v ponedeljek 16. t.m., na sedežu društva, Ul. Cice-rone 8, od 9. ure dalje, tel. 360324 SPI-CGIL sindikat upokojencev - kraška sekcija Nabrežina, organizira v nedeljo, 6. oktobra, enodnevni izlet v Alano di Piave. Informacije in vpisovanje na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in na Opčinah. Telefoni 200698, 220710, 214222. VS PRAPROT obvešča, da ima še nekaj prostih mest za izlet v Nemčijo-Miinchen na Oktoberfešt in to 20., 21., in 22.t.m. Za informacije pokličite št. 040/200782. 3 SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj, obvešča, da so popravni izpiti iz teorije v sredo, 18.t.m., ob 15.30 na sedežu šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo pričetek pouka za vse šole in vrtce dne, 16. t.m. s sledečim urnikom: OS J. Ribičič od 8.00 do 13.00.za L r. in do 16.00 za ostale razrede; OS K.Širok od 8.00 do 15.30; OS M. Gregorič Stepančič: od 8.00 do 15.00; OS L Grbec: od 8.00 do 15.00. Vrtec pri Sv. Jakobu od 7.45 do 13.00; vrtec pri Sv. Ani od 7.45 do 13.00; vrtec pri Skednju od 7.45 do 16.00. OPENSKO DIDKA-TICNO RAVNATELJSTVO obvešča, da se na vseh osnovnih šolah in vrtcih omenjenega ravnateljstva pouk prične 16. septembra 1996. Osnovne šole: F. Bevk na Opčinah ob 8.00, P. Trubar v Bazovici (3., 4., in 5. r.) ob 8.10, K. D. Kajuh v Gropadi (1. in 2. r.) ob 8.15, P. Tomažič v Trebčah ob 8.15, A. Černigoj na Proseku ob 8.00, A. Sirk v Križu ob 8.00, A. Gradnik na Re-pentabru ob 8.00. Otroški vrtci: Opčine in Bazovica ob 7.45, Gro-pada, Trebče, Prosek, Križ in Repentabor ob 8.00. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA sporča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih z ita-lijariskin učnim jezikom v Sesljanu in s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, začel v ponedeljek, 16. t.m., s sledečim urnikom: od 16.9. do 20.9. od 8. do 12. ure ( brez kosila) razen sobote; od 23.9. dalje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Na osnovi prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30. UČITELJICE OS F.Bevk na Opčinah sporočajo, da se pouk začne 16. septembra t.l. s sledečim urnikom: 8.00- 13.00. Šolska masa bo v nedeljo, 15. septembra t.l., z začetkom ob 9.00 uri. Informativni sestanek za starše OS F.Bevk bo v ponedeljek, 16.t.m. ob 16. uri v šolskih prostorih. DRŽAVNA SREDNJA SOLA I. CANKAR sporoča, da bo pouk na sedežu pri Sv. Jakobu, 16. t.m., od 8. do 10.20, nato bo v šentjakobski župni cerkvi šolska maša. Na oddelku v Rojanu pa bo pouk od 9.40 do 12.25, šolska maša pa ob 8.30 v rajanski župni PPTK T71 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo prvi dan pouka dne, 16. t.m. na vseh osnovnih šolah ravnateljstva od 8. do 13. ure. V otroških vrtcih pa po sledečem razporedu: o.v. Dolina in o.v. Mačkolje od 7.30 do 13. ure; o.v. Ricmanje od 7.40 do 13. ure; o.v. Boršt in o.v. Boljunec od 8. do 13. ure; o.v. Milje od 7.55 do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da se na vseh šolah in vrtcih omenjenega ravnateljstva pouk prične v ponedeljek, 16. t.m., s sledečim urnikom: otroški vrtec v Lonjerju ob 7.45; otroški vrtec Barkovlje ob 7.45; OS O.Župančič pri sv. Ivanu ob 8.15; OS F.Milčinski na Katinari ob 8.00; OS Bazoviški junaki v Rojanu ob 8.00; OS F.S. Finžgar v Barkovljah ob 8.15. Zaželjeno je da otroke pospremijo starši. RAVNATELJ SREDNJE SOLE I. GRUDEN obvešča, da bo 16.t.m., ob 8. uri v na-brežinski cerkvi skupna Šolska masa, ob 9.15 pa se na obeh sedežih prične pouk, ki bo trajal do 12. ure. DRŽAVNA SREDNJA SOLA S. Gregorčič v Dolini sporoča, da se pouk prične v ponedeljek, 16.t.m. Učenci bodo imeli pouk od 8. do 11.30. veroučitelj vabi k maši, ki bo v dolinski cerkvi ob 11.30. NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da bo v ponedeljek, 16. t.m., tako pri sv. Ivanu kot na Katinari pouk trajal od 8.00 do 11.30. Veroučitelj vabi na začetno šolsko mašo, ki bo na Katinari v soboto, 21. t.m., ob 17. uri in pri sv. Ivanu v nedeljo 22.t.m., ob 10. uri. UČITELJI devinske osnovne šole sporočajo, da bo šolska maša, 16.t.m., ob 16.30 v devinski cerkvi. Učitelji šempolajske Sole sporočajo, da bo šolska maša jutri, 15. t.m., ob 10.30. Učitelji COS Sa-lež-Zgonik sporočajo, da bo Šolska maša, 16. t.m., ob 16.30. Učitelji na-brežinske osnovne šole sporočajo, da bo šolska maša v ponedeljek, 16.t.m., ob 13. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA obvešča, da se pouk prične na vseh šolah in državnih otroških vrtcih v ponedeljek 16.t.m. s sledečim urnikom: OS V. Sček v Nabrežini 8.15 - 13.00; OS K. Strekelj - J. Jurčič Se-sljan/Devin v prostorih srednje šole L Gruden 8.25 - 13.05.; OS I. Gruden v Sempolaju 8.00 -13.00; OS L. Kokoravec-Gorazd v Saležu 8.15 -16.15; OS L maj 1945 v Zgoniku 8.15 - 16.15. Državni otroški vrtec v Nabrežini 8.00 - 13.00 in državni otroški vrtec v Devinu 8.00 - 13.00. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE S. Kosovel - F. Levstik sporoča, da se bo pričel pouk v ponedeljek, 16.t.m. Dijaki naj se zberejo na Soli ob 8. uri. Pouk bo trajal do 11.30. 14. 9.1991 14. 9.1996 Ob 5. obletnici smrti dragega Claudia Leuz se ga z žalostjo v srcih spominjajo svojci Trebče, 14. septembra 1996 Ob težki izgubi moža in očeta Ivota Pertota se pridružujeta žalovanju svojcev družini Marc in Tonelli Ob bridki izgubi predragega Ivota Pertot sočustvuje z Anito, Petrom in Martinom Ivan, Vanda, Andrej in Elizabeta Antonič SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36, tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 14. septembra 1996 RASTKO Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.18 - Dolžina dneva 12.36 - Luna vzide ob 8.06 in zatone ob 19.57. Jutri, NEDELJA, 15. septembra 1996 MELITA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,4 stopinje, zračni tlak 1003,1 mb ustaljen, veter vzhodnik 33,5 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje. OBČINA DOLINA - OBČINA HRPELJE - KOZINA KD KRASNO POLJE GROCANA prirejajo 9. RAZSTAVO-SEJEM ZNAČILNIH PRIDELKOV KRASA IN ODPRTO MEJO 96 Pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti Danes, 14. 9.: ob 10.00: Vrhpolje - Zeleni center srečanje predstavnikov oblasti z obeh strani meje; ob 19.30: Občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu fotorazstava Marija Magajne "Pretekle, sedanje, večne lepote Glinščice”. Ogled bo možen tudi jutri, od 10. do 16. ure. GROCANA Ob 17.00: Odprtje razstave in sejma; ob 20.00: Ples z ansamblom ADRIA KVINTET. JUTRI, 15. 9.: GROCANA ob 10.00 odprtje razstave in sejma; ob 10.30 OKROGLA MIZA na temo novega deželnega zakona o parkih; ob 13.00 koncert Pihalnega orkestra Breg; od 16.30 kulturni program; ob 19.00 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET. Ogled razstave STARI ČASI v Srenjski hiši • Prodaja domačih kmečkih pridelkov, ogled panjev, • ogled raznih kmetijskih obratov v vasi. • OD 8. DO 11. URE PRODAJA PRAŠIČEV. • Oba dni prost prehod med Gročano in Vrhpoljami. • Tipične domače jedi, specialitete na žaru • in domače slaščice so na razpolago obiskovalcem. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Virginia Rizzo, Leonardo Lio-netti, Mila Boschi, Giada Madonna, Alessia Tuglia-ch, Anna Lai, Alex Lamo-naca in Ivana Cossutta. UMRLI SO: 77-letni Adolfo Valentinotti, 88-letna lolanda Ciuttin, 73-letni Giovanni Scarabot, 91-letna Lucia Pobega, 81-letni Stanislao Terčon, 87-letna Luigia Cuzzi in 71-letna El da Voltolina. OKLICI; raziskovalec Fabio Pichieri in raziskovalka Akiko Sekine, telefonski tehnik Adriano Steiner in bolničarka Bir-git Ellen Kubiessa div. Adamski, uradnik Michele Gregorači in gospodinja Elisa Mastran-drea, uradnik Luca Span-gher in obrtnica Federica Aldrigo, sind.predsednik Alessandro Gorni in uradnica Irene Campana, pi-car Edi Bazec in frizerka Elena Bosich, upokojenec Bruno Basezzi in gospodinja Mariella Zadini, upokojenec Mario Zigante in gospodinje Cristinna Femandez, Čistilec Roberto Pertot in Čistilka Elisa-betta Dilena, uradnik Fa-brizio Crocetti in uradnica Daniela Cleva, natakar Carmine Maiellaro in gospodinja Eleonora Giaco-vani, električar Emanuele Giacomello in univez. študentka Neva Alzetta, živi-nozdravnik Locksley Landsdovvne Messam Mc-Vicker in uradnica Mirija-na Bormann. M LEKARNE Od PONEDELJKA, 9., do SOBOTE, 14. septembra 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, 0.15 »Striptease« r. Andrevv Bergman, i. Demi Moore, Burt Reynolds. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.45 »La mia generazione«, i. Silvio Orlando, Claudio Amendola. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15 »Vesna va veloce«, r. Car-lo Mazzacurati. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »The Rock«, i. Sean Con-nery. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.15, 20.30, 22.45, 0.30 »Mission Impossible«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »Qualcosa di personale«, i. Robert Redford. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »II rompiscatole«, i. Jim Carrey, Mathevv Brode-rick. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Bound - Torbido ingan-no«, i. Jennifer Tilly, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON -16.00, 22.00 »Menu erotico al sexy re-staurant«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Crying Freeman«, r. C. Gans. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Storie d’amore con i crampi«, i. Sergio Rubini, Chiara Caselli, Debora Caprioglio. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Hooligans«, r. Philip Davis, i. Reece Dinsdale, Richard Graham. M PRIREDITVE KK GUBA 59 prireja danes in jutri, 15. t.m. v Zgoniku Praznik za Kubo. Vsak večer bo koncert (ples). Zbiranje igrač in šolskih potrebščin za kubanske otroke. Danes igra glasbena skupina "Chuke”, jutri pa ansambel "Positive man”, ki bosta predvajali reggae glasbo. Vabljeni. LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU, Ul. Masaccio 24, vabi na praznik tiska "Liberazione” in "Iskra”, ki bo danes, 14. in jutri, 15. t.m. Spregovorila bosta v italijanščini Jacopo Venier in v slovenščini Sergij Lipovec. Od 17. ure dalje bodo na voljo glasba in odprti kioski. Vabljeni... vabljeni. ZAKLJUČNA PRIREDITEV projekta Maurica bo jutri, IS.t.m., od 10. do 17. ure v prostorih ex Ca-ravella v sesljanskem zalivu. V primeru slabega vremena bo prireditev v Centru za socialne dejavnosti v nasalju S. Mauro 124. POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI - KD RdeCa zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v Briscikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! S ČESTITKE Danes v MaCkoljah si bosta obljubila večno zvestobo ANDREJ in VLASTA. Iz srca vama želiva sreCno in veselo skupno življenje mama Germana in oCe Egon. VLASTA se z ANDREJEM v ples poročni zavrti, sindikat naš nepriznan se strašno veseli. Čestitamo! MALI OGLASI tel. 040-361888 AGENCIJA išCe mlade interesente za snemanje reklamnih spotov, filmov, fotoromanov, TV programov, modne revije, organizira tečaje proti plačilu za začetnike. Telefon 1678/47087. ZAVAROVALNA DRUŽBA vsedržavnega obsega išče za svojo prodajno mrežo dve osebi, ki se želita uveljaviti v novem dolovnem okolju. Pisne ponudbe z izčrpnim življenjepisom pošljite na poštni predal št. 4038, 34018 Dolina. TRŽAŠKO TRGOVSKO PODJETJE sprejme v službo sodelavca 25-35 let starega, z višješolsko izobrazbo, delovnimi iskušnjami na področju prodaje ter znanjem angleščine za vodenje distribucijske dejavnosti na italijanskem tržišču. Pisne ponudbe poslati na Pu-bliest, c.p. 568 - Trst pod šifro "PRODAJA". GOSTILNA - Pizzeria Veto - Opčine: po dopustu ponovno obratuje s popolno gostinsko ponudbo: kosila, večerje in pizze. PODARIM dva kužka. Tel. 200622 ob uri večerje. NUJNO išCem delo pri družini kot Čistilka v ju-tranih urah. Tel.828251. NUDIM pomoč starejši osebi 2-3 ure dnevno. Telefon 573460. GOSPA, sama, išCe manjše stanovanje v najem na Opčinah, za dobo treh let. Tel. 55378. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 220730. PISARNA išče sposobno, že izkušeno knjigovodjo za tajniško delo. Zaželjena oseba, ki rade volje kontaktira z ljudmi. Curmculum osebno dostaviti studiu Strain, ul. sv. Frančiška 12, Trst od 15. do 18. ure. KUPIM gorilnik na olje v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel.040-228563 ZAHVALA Presenečena in do solz ganjena, se iz vsega srca zahvaljujeva prijateljem in rojakom za izkazano solidarnost in nepričakovano konkretno gesto. Posebna zahvala pobudniku prijetnega presenečenja, prijatelju Karlu Grgiču. v nedogled. Na zemlji tej pusti korakov svojih sled, da novi rod, Id bo v bodoče hodil tod, v teh sledeh bo našel pravo pot. Anka in Lucijan Malalan Trebče, 11. septembra 1996 Kdor veruje v pravico in ljudi, se lahko bori do konca svojih dni od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure, v ostalem Času telefonska tajnica. PRODAJAMO različne vrste medu. Bandi Prebe-neg - tel. 231865. PRODAM mali ročni mlin za mletje grozdja. Tel. 0481-882421 ob uri obedov. V LOGU prodam hišo z dvoriščem. Telefon 040-228113 ob uri kosila. V SEŽANI prodamo novo opremljeno stanovanje 70 kvm. Tel. 040-225192 ali 00386-67-32031. V NABREŽINI prodajamo samostojno hišo v gradnji z vrtom za 450 milijonov. Tel.212267. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Vaidirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRODAM mlin droz-galnik. Telefon 200156 ob uri kosila. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na St. 200882 PRODAM 10 - 15 hi cementne cisterne za vino. Tel. 0481/78066 ob uri obedov. CLIO 1.4 RT, letnik 91, metalno Črne barve, lita platišča, alarmna naprava (ali brez) v odličnem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 040-220540 v popoldanskih in večernih urah. PRODAM Opel Corsa v odličnem stanju. Telefonirati ob večernih urah na St. 229224. KUPIM šolski zgodovinski atlas. Tel. 275520. RABIM 24-urno pomoC onemogli osebi. Nudim stanovanje in hrano ter skromno dnevnico, po možnosti italijanska državljanka. Ponudbe pisati na Publiest, CP 568 Trst pod šifro “pomoC". PIVNICA IH. Generazione v Boljuncu obvešCa vse ljubitelje piva, da točijo pivo z Oktoberfesta in da bo v sobota 21. t.m. praznik piva s presenečenji in glasbo. KMEČKI turizem je odprl Lupine v Praprotu, toCi sortirana vina. stina 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z OpCin. V spomin na Ivana Husu darujeta Nerina Dugu-lin 50.000 lir za Zadrugo Ban in Fani Krevatin 25.000 lir za Zadrugo Ban in 25.000 lir za cerkev sv. Florijana. Ob obletnici smrti dragega Marjana Zerjula daruje žena Nives 100.000 lir za Združenje prostovoljnih gasilcev Breg. V spomin na Zvonka Malalana prispeva Marica in Uci Dolenc 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Josipa Bolcica darujejo družine Slavec (Boljunec 203) 60.000 lir za COS F. Venturini v Boljuncu. Ob smrti dragega oCeta Josipa Bolcica darujeta hčerka in sin z družinama 50.000 lir za KD Prešeren, 50.000 lir za Zvezo žena Boljunec, 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec, 50.000 lir za TPPZ, 50.000 lir za Skupnost družina Opčine, 50.000 luža Tabornike RMV-DSB in 50.000 lir za dela na domačem zvoniku. V spomin na Viktorja Milica daruje žena Marija 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Pepco Piščanc darujejo Pepi Križman, Gino Ferluga, Vinko Ferluga, Silvano Ferluga, Anton Bole, Egon Siščanc, Loredana PišCanc, Vittoria PišCanc, Tilia TauCer, Bruno PišCanc, Adriano PišCanc, Ottavio PišCanc, Maria Ferluga (Grže), Ric-cardo Pruni, Silvana PišCanc, Paola PišCanc, Viktor PišCanc, Bernarda Cuk, Claudio Coslovic 100.000 Ib za Sklad Mitja Cuk, 100.000 Ib za Primorski dnevnik in 100.000 Ib za SPDT. V počastitev spomina staršev Edija Žerjala daruje Vlasta Polojac 100.000 lir za Mladiko. V počastitev spomina staršev Edija Žerjala darujeta Sonja in vanja 100.000 Ib za Mladiko. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel-7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1996197 v Trstu naslednje tečaje: • dveletni poklicnHečaj za uradnike v zunanji trgovini - 1200 ur letno • dveletni poklicni tečaj za kuharje- 1200 ur letno • srbščina oz. hrvaščina za ekonomske operaterje - 80 ur • varnost in higiena na delu (15 tečajev) -10 ur • urejanje izložb -120 ur • vzdrževanje parkov in zelenih površin -120 ur • gojenje oljk (2 tečaja) - 60 ur • sadjarstvo - 50 ur • vvindovvs Office Professional (windows, winword, excel, access) -150 ur • windows Office standard (vvindovvs, vvinvvord, excel) -100 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72. tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. £k SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE ^—t^Atrst Šolsko leto 1996/97 Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo F^j Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Ov Deželno Ravnateljstvo za Poklicno Usposabljanje OPERATER V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 20 • trajanje 400 ur • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti TURISTIČNI OPERATER IN VEČJEZIČNI ORGANIZATOR SREČANJ IN POTOVANJ PRISPEVKI V spomin na Jožka Bolcica darujeta Maks in Milka Kalc 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boljun-ca. V spomin na SreCkota Žerjala darujejo Marija, Marjo in Stojan Petaros 20.000 Ib za KD F.Ventu-rini. Namesto cvetja na grob Olge Sedmak vd. Petaros daruje družina Petaros (Boršt 89) 20.000 Ib za PD Slovenec. V spomin na Jožka Bolcica daruje Marija Petaros z družino (Boršt 89) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivana Husu daruje Livia Sosič 25.000 lir za obnovitev zvonov cerkve sv. jemeja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ive Golob daruje Justina Stubelj 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na dragega Zvonka Malalana darujejo Aldo, Sonja, Egon in Kri- • razpoložljivih mest 15 • trajanje 550 ur • namenjen brezposelnim, ki so opravili višjio srednjo šolo ali poklicni tečaj izpod 25. leta starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH • razpoložljivih mest 12 • trajanje 700 ur • tečaj daje poklicno kvalifikacijo^ • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti DODEUENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 15 • trajanje 350 ur • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti ^■obiskovanje tečajev je brezplačno - za vse tečajnike je predvidena štipendija - v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije do 20. septembra na sedeta Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. GORICA Sobota, 14. septembra 1996 9 NOVICE ŠOLSTVO / PISMO MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IZJAVA TAJNIŠTVA SSK 50-letnica združenja ASCOM ^druženje goriških trgovcev ASCOM bo 23. t.m. s °vesno obeležilo 50-letnico ustanovitve. Prosla-® bo na gradu ob udeležbi najvisjih predstavnikov Dežele, Pokrajine in Občine ter strokovnih uiuženj in ustanov. Tako napovedujejo prisotno-tajnika združenja trgovinskih zbornic Unionca-are Mastrobuona ter predsednika vsedržavnega ^bruženja Confcommercio Sergia Billeja. Ob zla-®i jubileju bodo izročili posebna priznanja do-uanjim predsednikom in ravnateljem združenja er priznanja trgovcem- elanom za 25, 40 in 50 let e a v trgovinskem sektorju. SSŠ zahteva preklic spornega odloka Seznanili so zunanji ministrstvi Slovenije in Italije-Splošni kriteriji ne morejo veljati za monjšinjsko šolo Slovenske šole zaščititi z dižavnim zakonom Jutri slovesnost na Krnu Gornisčkovem zavetišču na Krnu bo jutri, ob • uri planinsko srečanje ob 45-letnici odprtja P aninske postojanke. Ob tej priložnosti bodo .ui slovesno izročili namenu obnovljeni bivak. a prireditev vabijo elani planinskega društva uva Gorica. Najbližja pot na Krn je iz vasi Krn, l^Uoina planine Kuhinja ( tri in pol ure hoje). ®koliko daljša je navadna pot iz Drežnice (pet v ' 'z Drežnice pa je speljana tudi zahtevna za-. . 0vana plezalna pot. Dostop je tudi iz Lepene, Uno doma pri Krnskih jezerih. Spominska plošča škofu Srebrniču okviru prireditev ob občinskem prazniku Nove s 0ric® bodo danes, ob 18. uri, v Solkanu odkrili l^iusko ploščo škofu dr. Josipu Srebrniču. Obe-ob ? udkrib na hiši v Šolski ulici št. 6. Drevi od ^ Pa b°do v športnem parku v Novi Gorici trn * ten^ski center, Cez nekaj dni, v petek, 20. • Pa še pokriti plavalni bazen. ^medija "Taksi za dva” sta ®rac^u bo drevi predzadnja gledališka pred-pojVa uiza komedij, ki jih je ob izteku letošnje qi 6,116 sezone priredila skupina Terzo teatro. del p 45 bo nastopila skupina "Piccolo teatro Ze” p da” *z Verone z deloin ”Taxi a due piaz-Ra p0Inedijo je napisal angleški komediograf m/-] °0ney ln vel)a za uspešnico v svetovnem Uic UU ^Sodba je po svoje sila preprosta, a zato , Uianj bogata na komičnih prizorih. Gospod dn 5° ??ssl’ taksist v Rimu, ima dve ženi in dve lni hi v taki situaciji kar lepo shaja, dokler ^ulufškj6 C*° nesreCe" ^ bolnišnici, ob njegovi da je pac tu... Režiser je Vincenzo Rose. postelji, se obe ženski srečata in kome- ji®rnardisova in Kosič rQzstav|jata v špetru sfA.^t^uda goriška likovna ustvarjalca raz-| ,ata °d sinoči v Beneški galeriji v Spetru: Slc Saandra Bernardis iz Tržiča ter Herman Ko-s^.^tava bo odprta do 25. t.m., odprliso jo do ig1 ^§^ed je vsak dan, razen nedelje, od 17. ^les: •ure. prelil se je v avtomobilu aa(j®gZdui poti med Jamljami in Doberdobom, nasv abeljskim jezerom, so včeraj popoldne ga Q.aidoniobil clio, v njem pa truplo 42-letne-tol0 p la bulanga iz Trsta, ki se je ustrelil s piš-curj- |0 skopih vesteh, ki so kljub vsemu pri-to^e .f v.iavnost (menda gre za pripadnika oboda npt j® smrt nastopila že kakih dvanajst Uajst ur pred sodnim ogledom. Sindikat slovenske šole -tajništvo v Gorici, je proti ukrepu Šolskega skrbnika in klestenju profesorskih mest odločno protestiral pri ministrstvu za šolstvo. Pismo, ki ga objavljamo v prevodu so poslali v vednost Skrbniku, ministrstvoma za zunanje zadeve Slovenije in Italije, goriškima parlamen-tarcemu in deželnemu šolskemu nadzorniku. "Sindikat slovenske šole -tajništvo Gorica z zaskrbljenostjo jemlje na znanje odlok goriškega šolskega skrbnika št. 96M/405, z dne 7.9.1996, ki za šolsko leto 1996/97 določa število stolic na višjih srednjih šolah. Odlok izredno hudo prizadene mrežo višjih srednjih šol s slovenskim uCnim jezikom v Gorici. Omenjeni ukrep, ki ga je skrbništvo izdalo brez predhodnega obvestila, ki ga predvideva vsedržavna delovna pogodba v drugem poglavju člena št. 7, krci orga-nik kar za 11 stolic in določa za šolsko leto 1996/97 samo 38 stolic za vse višje slovenske srednje šole; to pomeni 22 odstotkov manj mest kakor v lanskem šolskem letu. Obstaja bojazen, da je tako drastično krčenje orga-nikov, ki ni primerljivo s približno petodstotnim krčenjem v drugih šolah v goriski pokrajini, lahko usodno za manjšinske šole, ki se zaradi specifike že itak ubadajo s številnimi problemi. Ta ukrep jih potiska v tako težak položaj, da ne morejo slovenski skupnosti zagotavljati zadostne kakovosti na področju vzgojne in izobraževalne dejavnosti, za kar so bile paC ustanovljene. Zaradi tega se lahko izjalovi smoter, zaradi katerega so bile ustanovljene. V nekaterih primerih ukrep ogroža že sam obstoj posameznih šol; naj navedemo /\ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1996/97 OPERATERJA V INFORMATIZIRANEM PODJETJU ’ rQzpoložljivih mest 15 | Nanje 400 ur Namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod e ^5- leta starosti e Nskovanje tečajev je brezplačno , *a Vse ^čajnike je predvidena štipendija Pfedvidenc je tritedenska delovna praksa Tečai, ki ga je odobril Deželni Odbor, finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje 0 Vpisovanje in ostale informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. Croce 3, tel. 81826. primer poklicnega zavoda za trgovino Ivan Cankar, kjer so ukinili kar pet stolic od desetih. Sprašujemo se, kako bodo lahko redno delovale manjšinjske šole, ki jih že itak ogroža demografski padec in pomanjkanje ustrezne šolske zakonodaje. Ne obstajajo namreč večkrat obljubljeni in nikoli odobreni zakoni, ki bi morali ščititi obstoj in razvoj manjšinjske šole ter njeno redno delovanje . Le ti bi zagotovili šolski populaciji ustrezno kontinuiteto in stabilnost, ki sta neobhodno potebni za kakovostno strokovno delo, javnega šolstva. Ravno tako bi omogočili kratkoročno in dolgoročno načrtovanje, ki je temelj didakticno-vzgoj-nega procesa, ki bo v kratkem neobhodno potreben ob napovedani uvedbi avtonomije posameznih šolskih ustanov. Sindikat razume vzroke procesa racionalizacije šolske mreže na državni ravni, vendar pa ne sprejema, da se le ta izvaja z zgolj računovodskimi kriteriji. Taki kriteriji vsekakor oškodujejo šibkejše, kakor so n.pr. narodnostne manjšine, ki številčno ne bodo nikoli dosegale normativov določenih za večinsko skupnost. Sindikat slovenske šole, sklicujoč se na zgoraj navedene utemeljtive, odločno protestira zoper ukrep goriškega šolskega skrbnika in poziva gospoda ministra za javno šolstvo, da ponovno pregleda organik za slovenske višje srednje šole in z novim odlokom zagotovi primerno število stolic ter tako omogoči obstoj in razvoj slovenskih višjih srednjih šol v Gorici.” Pokrajinsko tajništvo SSk je v zvezi z dogodki na šolskem področju sprejelo naslednje stališče: "Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z veliko zaskrbljenostjo sprejelo novico o krčenju profesorskih stolic na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. To je vsekakor zelo negativno za naše višje šole in le te še bolj sili v že itak dramatično stanje. Ta ukrep bo seveda vplival negativno na pedagoško načrtovanje posameznih zavodov; zlasti Trgovski zavod "Ivan Cankar” pa sploh tvega, da ne bo mogel normalno delovati. Ne smemo pa tudi mimo narodnostnega aspekta v tej zadevi. Zdi se namreč, da je krčenje stolic nekajkrat večje na slovenskih šolah. Slovenska skupnost je prepričana, da se je varčevalna politika še enkrat začela pri Slovencih in se je s tem goriško Šolsko skrbništvo še posebej izkazalo in ni prav nic upoštevalo specifike manjšinjskega šolstva. Slovenska stranka najodločneje obsoja tako ravnanje šolskega skrbnika. Goriško pokrajinsko tajništvo SSk meni, da moramo Slovenci uporabiti vsa možna pravna, sodna in politična sredstva, da bi dosegli preklic spornega ukrepa. Poleg tega pa tudi opozarja na nujnost, da bi položaj slovenskih šol zaščitili z zakonskim ukrepom države, tako da ne bi bile več tarča nepreneh-nih improviziranih posegov. V ta sklop prizadevanj spada tudi včerajšnja prošnja deželnega tajnika SSk za sestanek, naslovljena ministru za šolstvo Berlinguerju.” VČERAJ PRVI DEL MEDNARODNEGA POSVETOVANJA Italijanska šola in umetnost igranja violine Medtem ko potekajo v veliki dvorani Kulturnega doma zadnji nastopi violinistov, ki so se uvrstili v finalni del letošnjega mednarodnega tekmovanja, pa se je v mali dvorani vCeraj pričelo posvetovanje muzikologov in glasbenih pedagogov o vlogi italijanske šole na področju umetnosti igranja violine v svetu. Posvetovanja se udeležuje kakih dvajset strokovnjakov iz številnih evropskih in tudi izvenevropskih dežel. Večina jih je tudi prisotnih, nekateri so v zadnjem trenutku posla- li le poročilo. Po uvodnem posegu predsednika združenja Rodolfo Lipi-zer Quallija, smo prisluhnili krašemu posegu predsedujočega Adriana Guarnierija, ki je poudaril aktualnost teme posvetovanja, ki dopolnjuje tekmovalni del natečaja. Zanimivo je bilo zatem prisluhniti uvodnemu poročilu muzikologa Guida Salvettija (poučuje na milanskem konzervatoriju G. Verdi) o skoraj štiristoletni razvojni poti violinske glasbe v evropskem in, v zadnjem stoletju, svetovnem prostoru. Vpliv italijanske šole (zlasti beneške) v evropskem prostoru se zaCne širiti že v začetku 17. stoletja in se kasneje odvija v različnih fazah. Violinska glasba se iz majhnih oziroma zasebnih dvoranic, kjer se izvaja za ozek krog poslušalcev, preseli v velike dvorane, na javne prireditve, pri Čemer imajo seveda spet glavno besedo italijanski mojstri in skladatelji. Posvetovanje se bo nadaljevalo in zaključilo danes. Foto Bumbaca - predsedstvo na posvetu. 1 ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO-PRI JEZERU Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes, 10.30, Cesare Pozzo, žarni pogreb na glavnem pokopališču; 12.15, Giovanna Ca-nova vdova Cosma, iz bolnišnice Janeza od Boga; 13.15, Laura Gabassi, oz splošne bolnišnice. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mission: impossi-ble«. Igra Tom Cruise. TR2IC COMUNALE 17.30-19.45-22.00»The Rock«. Rež. Michael Bay, igrajo Sean Connery, Nicholas Gage, Ed Harris. 51 ŠOLSKE VESTI SREDNJA SOLA IVAN TRINKO sporoča, da se š.l. 1996/97 prične v ponedeljek, 16. septembra. V GORICI naj se dijaki zberejo ob 8.30 pred cerkvijo sv. Ivana, kjer bo maša ob 9. uri; sledi pouk v šoli v Ul. Leopardi 3 di 12.30. V DOBERDOBU naj se dijaki zberejo v šoli ob 8.10, maša bo ob 9.30, nato pouk do 12.10. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v ulici Brolo obvešCa, da se bo pouk na vseh osnovnih šolah in v otroških vrtečih pričel v ponedeljek, 16. t.m. Na osnovnih šolah bo pouk prvi dan od 8.10 do 12.40. V otroških vrtcih se bo dejavnost prve dni odvijala od 8. do 13. ure, sicer pa bodo starši podrobneje in neposredno seznanjenih v vrtečih. Na območju DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA DOBERDOB se bo pouk na osnovnih šolah in vrtečih pričel v ponedeljek, 16. t.m., razen v Doberdobu. Na Vrhu, v Sovodnjah in Romjanu bo pouk od 9. do 12. ure. V osnovni šoli v Doberdobu pa se bo pouk (zaradi del) pričel v sredo, 18. t.m. □ OBVE$T~ PIHALNI ORKESTER KRAS organizira, v sodelovanju z Glasbeno matico - Gorica godbeniško Solo. Informacije nudijo vsak dan od 12. do 13. ure do 30. septembra (telefon: 78350 ali 78077). Sprejemajo prijave za pihala, trobila in tolkala. Odpeljali za 500 milijonov lir blaga Okrog pol milijarde lir je vredno blago, ki so ga v Četrtek ponoči ukradli v skladišču podjetja RD - Trasporti v industrijski coni v Tržiču, v ulici Bagni nuovi 15. Po prvih in nepopolnih navedbah, so se neznanci polastili veCje količine tehničnega blaga (zvočni in, drugi aparati), gospodinjskih strojev in oblačil. Blago je bilo pakirano in pripravljeno za dostavo, zato tatovi niso imeli veliko dela z izbiro. Podjetje se namreč ukvarja z dostavo pošiljk trgovinam v naši deželi. Kar precej pošiljk prihaja iz tujine, preko tržiškega pristanišča. Začasno se blago tudi skladišči. In prav v to skladišče so v noCi od Četrtka na petek prišli neznanci, naložili na tovornjak kar jih je najbolj zanimalo ter se nemoteno odpeljali. NoCnega obiska so se v podjetju zavedli vCeraj zjutraj. V teku je preiskava. ____GLASBA / JUTRI NA REPENTABRU PRVI KONCERT_ Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe Niz na pobudo Gallus Consorto se bo končal oktobra CELOVEC / LETNO POROČILO REALNE GIMNAZIJE Resnično zrcalo šolskega življenja Od nekdaj pomenijo letno poročilo sproščen vpogled v minulo šolsko leto Mlada Monica Piccinini bo nastopila na jutrišnjem prvem koncertu Glasbenih popoldnevov na Repentabru Jutri se pričenja na Repentabru običajna glasbena sezona, ki jo prireja skupina komorne glasbe Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI, s tržaško Pokrajino, z Deželo in pa Se z repentabrsko župnijo. Letošnja izvedba »Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe« ima za organizatorje poseben pomen, saj je to že petnajsta sezona. Letos pa so se organizatorji odločili, da bodo, ob redkih koncertih, ponudili občinstvu, pred prvim in zadnjim koncertom, krajšo točko, na kateri se bosta predstavila trobilna kvinteta. Prva tovrstna skupina izhaja iz vrst Godbenega društva Prosek in jo vodi slovenski zamejski klarinetist Marko Stoka, drugo skupino pa sestavljajo člani sežanske glasbene Sole, njihov dirigent je slovenski pozavnist Ivo Basic, ki je tudi pedagog na slovenski didaktični ustanovi. Obe skupini bosta izvajali skladbe Alessandra Orologia (približno 1555-1633). Ta sodi med naj-markantnejše osebnosti v okviru deželne glasbe 16. stoletja, čeprav je od leta 1580 dalje deloval v tujini, in sicer pri Rudolfu II. v Pragi, v Kasslu, Drezdenu, IVolfflenbuet-tlu itd. Zbirke Orologio-vih skladb so bile natisnjene v glavnem pri beneških založbah. Med njegovimi zbirkami zavzema skupina 28 »in-trad« posebno mesto v okviru instrumentalne glasbe za pihala in trobila. Pod mentorstvom Gal- lusa Consorta sta tako obe godbeni skupini prišli v stik z deželno glasbeno zapuščino re-nesančno-baročnega obdobja, ki ne zahteva vrhunskih virtuozistič-nih tehničnih veSčin, ampak precizno, specifično poznavanje glasbenega sveta tega časa. S svojo pobudo je tako Gallus Consort postavil v stik profesionalni glasbeni svet in naSo jubi-teljsko glasbeno kulturo, ki se izteka z godbenisko dejavnostjo. Po uvodni intradi (ta glasbena oblika je imela prav vlogo uvodnega stavka) se bo jutri predstavila skupina Gallus Consort, ki jo tokrat sestavljajo pevki Monica Piccinini in Cristina Cal-zolari ob spremljavi bas-sa continua, katerega bosta realizirali gambi-stka Irena Pahor in čembal istka Dina Slama. Obe pevki sta doma iz Reggio Emilie, kjer sta tudi študirali: sopranistka Monica Piccinini je že sodelovala z raznimi italijanskimi gledališči in z različnimi koncertnimi društvi. Z madriga-lističnim kvintetom »La Corte degli Estensi«, kjer sodeluje tudi druga gostja repentabrskega koncerta, tj. altistka Cristina Calzolari, sta na mednarodnem natečaju v Gorici dosegli drugo nagrado in nagrado »Evropska renesansa«. Altistka Cristina Calzolari je poleg diplome iz petja napravila tudi diplomo iz klavirja. UspeSno je sodelovala v različnih koncertnih sezonah in na mednarodnih festivalih, kot so npr. Festival dei Saraceni v Pamparatu, Festival renesančne glasbe v Ericeju, Festival Segni barocchi v Folignu, Festival de La Chaise-Dieu v Franciji itd. Komorni sestav bo na jutrišnjem koncertu izvajal bodisi skladbe iz sodobnosti, bodisi dela iz baročno renesančnega obdobja: na sporedu bodo namreč glasbeni utrinki Giam-paola Garala in Dine Slame, nato pa Se Mon-teverdijeve, Ferrarijeve, Bachove, Haendlove, Mrcellove in Bononci-nijeve skladbe. Po tem uvodnem koncertu pa bo v nedeljo, 22. t.m., na vrsti bolonjska moška vokalna skupina »Istituzioni Harmo-niche«, ki jo sestavljajo altista Gianluigi Ghirin-ghelli in Renzo Bez, tenorist Paolo Da Col ter basista Giovanni Dagni-no in Enrico Volontieri. Italijanska skupina bo predstavila repentabr-skemu občinstvu mašo Sandi Jacopi Guillama Dufayja (pr. 1390-1474), enega vodilnih franko-flamskih skladateljev. V tem delu je Dufay uglasbil ves Orinarium, tj. vseh pet slanih delov maSe in Se 7 delov iz priložnostnega repertoarja, tj. iz Propriuma; za melodično podlago pa je izbral cantus firmi (to so napevi) iz gregorijanskega korala. V nedeljo, 29. t.m., bo glavni gost repentabrskega koncerta Franco Angel eri, ki bo igral na t.i. »fortepiano« tj. neposredni predhodnik klavirja. Z Angelerijem bodo igrali tudi flavtista Miloš Pahor in Erika Slama ter čelistka Irena Pahor. Koncertni ciklus bodo zaključili 6. oktobra sopranist Marco Padda, violinist Vanja Pedronetto, gambistka Irena Pahor, Dina Slama pri orglah in Peter Birner s cinkom. Luisa Antoni Ravnateljstvo zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije v Celovcu je ob izteku lanskega šolskega leta izdalo Letno poročilo o delovanju šole v šolskem letu 1995/96. To je že 39. zvezek o življenju celovške gimnazije. »Letna poročila Slovenske gimnazije so nepo-grežljiv del našega šolskega življenja. Od nekdaj odpirajo v sproščeni obliki pogled na 40 šolskih tednov in skušajo biti htrati kažipot v naslednje obdobje pedagoških prizadevanj,« je dvojezični slovensko-nemški publikaciji na pot zapisal ravnatelj gimnazije Reginald Vospernik. Poročilo objavlja seznam profesorjev, ki so poučevali na Soli, kateremu sledi podrobna šolska kronika, v kateri je zabeležen tudi obisk dijakov in profesorjev iz Gorice v Celovcu (28. marca letos). Podrobno so omenjeni izobraževalni tečaji, ki so se jih udeležili profesorji med šolskim letom, obiski šolskih nadzornikov, število ur v posameznih predmetih in razredih, poleg tega pa tudi pregled 469 dijakov, kolikor jih je lani obiskovalo gimnazijo, po starosti in razredih. Iz razpredelnic je mogoče tudi razbrati, kje stanujejo slovenski dijaki na Koroškem (največ, 62 odstotkov, se jih v šolo vozi), iz katerih okrajev prihajajo (vec kot tretjina iz Velikovca), in v katerih poklicih delajo njihovi starši (vec kot polovica staršev je uradnikov). Statističnim pregledom sledijo seznami dijakov vseh dvajsetih razredov s priloženimi fotografijami razredov. V drugem delu knjige so objavlje- ni naslovi pisnih maturitetnih nalog, ravnateljev nagovor na valeti in predstavitev nadzornikov. Obsežen del publikacije je namenjen prireditvam, projektom in ekskurzijam. Med prireditvami sta še posebej omenjeni slovesno odprtje novega šolskega poslopja (25. novembra 1995) in šolska akademija (18. maja letos). Iz zapisov o izletih gre poudariti poročilo o ekskurziji v uničevalnem taborišču v Au-schvvitzu in spomine na izlete na Dunaju, v Rimu in v Bruslju, Letno poročilo pa zaključujejo članki o športnih aktivnostih dijakov. Lani so namreč na Soli ustanovili športni razred z razširjeno ponudbo telovadbe, ki ga je obiskovalo 27 dijakov. Letno poročilo Slovenske gimnazije je resnično zrcalo razgibanega šolskega življenja, torej prav tako, kot si je v uvodnem zapisu zaželel ravnatelj Vospernik- Pred kratkim je izšla najnovejša knjiga Ulderica Bemardija »La Babele possibile. Per costruire insieme una societa multietnica.« (Založba Franco Angeli, 144 strani, 25.000 lir). V knjigi avtor obravnava zelo aktualno temo, ki je posebno zanimiva za Trst, pa tudi in predvsem za te naše obmejne, multikulturne in mnogojeziCne dežele. Ulderico Bernardi, ki se je rodil leta 1937 v Oderzu, je docent sociologije na univerzi Ca Foscari v Benetkah, izvrsten poznavalec stvarnosti Severnega Jadrana in posebno Istre ter pozoren raziskovalec krajevnih tradicij, materialne kulture in etničnih manjšin. Med drugim je objavil »Culture locali« (1989), »L’insalatiera etnica« (1992), »A catar fortuna« (1994), »Creaturam vini« (1995). Ze v sedemdesetih letih se je začel ukvarjati s problematiko kulturne identitete in interetnicnih odnosov ter se pri tem posvetil tudi raziskavam o izseljenskih skupnostih. V prvih dveh poglavjih svojega najnovejšega dela je najprej analiziral temo knjige in današnjo definicijo narodnosti, razloge za širjenje predsodkov, diskriminacij in stereotipov ter način, kako naj bi jih premagali. Pri tem je izhajal posebno iz izkušenj ZDA, nato pa se je posvetil Evropi in njeni zgodovinski pluralnosti. Ameriški model in rešitev, ki so jo v ZDA sprejeli, to je MELTING POT, se je v Času izkazal za neučinkovitega, ker se je zavzemal za tako asimilacijo, ki je zanikovala etnične in kulturne razlike, obenem pa dopuščala uveljavitev razrednih. Danes vidimo, kako se, večkrat tudi na dramatičen način, ponovno vrača na površje potreba po zgodovinskem spominu in po ponovnem odkritju lastnih korenin. In zato je edina alternativa spopadu v ovrednotenju razlik, v poznavanju lastne kulture, v krepitvi lastne identitete, v izogibanju partikularizmu in egoistični samozadostnosti ter v tem, da brez strahu sprejmemo pozitivno soočanje z drugimi. Poveličevati je treba pluralnost in kompleksnost Evrope, to je modeme Evrope, ki se je utrdila v različnosti okolij in kultur, sodobne Evrope, ki je po dramatičnih izkušnjah etničnih ali/in ideoloških CišCenj morda dosegla nekaj pozitivnih rezultatov s kulturnim pluralizmom, regionalizmom in čezmejnim sodelovanjem med skupnostmi. Avtor omenja Gornje Poadižje/Južno Tirolsko, avtonomistično izkušnjo v Kataloniji in v drugih španskih regijah, ohranitev enotnosti med Flamci in Valonci ob poudarjenem federalizmu po ustavni reformi maja 1993 v Belgiji. V zvezi s Čezmejnimi sporazumi pa omenja Delovno skupnost Alpe-Jadran, a tudi povezavo med deželami zahodnih Alp (Arge-Alp). Zgleda, da nas hoče Bernardi posvariti in nam prijateljsko vnaprej pokazati nevarnosti: »Evropa kultur zanika samo sebe, če se omeji le na gospodarske sporazume med nekaterimi državami. Ni mogoče razumeti duha kontinenta, Ce jemljemo v poštev Pariz brez Prage, Rim brez Budimpešte (Trst brez Ljubljane, Zagreba, Kopra in Pule, pa tudi brez Vidma, Benetk, Gradca in Dunaja ....), London brez Lizbone. Evropa, ki bi jo radi združili, bo morala temeljiti na trajnosti svoje prirojene plurietnicnosti, predvsem sedaj, ko je stalen selitveni val usmerjen proti kontinentu, ki ga tako naseljujejo pripadniki novih narodnosti.« Pa tudi zato, ker živimo v Evropi, ki ima nizko natahteto in visoko stopnjo starostnikov, v Evropi (ki je bila nekoč, tako kot eno celo stoletje tudi Italija, dežela, iz katere so se prebivalci selih), kjer bo priseljevanje postalo nujno, ali bolje rečeno, je že nujno, da bomo lahko kos potrebam gospodarskih sektorjev od kmetijstva do industrije in storitev. Tudi zaradi tega je potreben načrt in predvsem takojšen program, ki naj pospeši politiko kulturnega pluralizma. To pa ne more biti politika poveličevanja egoističnih zahtev po etničnem ali ideološkem partikularizmu, ravno zaradi tega ne, ker te zahteve temeljijo na zaprtosti do drugih. To je težka in prav gotovo kompleksna odločitev in izziv. Težave so namreč različne vrste, ker »je tudi s psihološkega vidika soočanje med večkrat zelo različnimi kulturnimi identitetami kompleksno. Avtohtoni prebivalci in priseljenci imajo drugačen odnos do vsega tega. Priseljenci se nagibajo h kršitvi tradicionalnih modelov, od katerih so se na vsak način oddaljili, ko so se odločili za emigracijo. Avtohtoni prebivalci so vznemirjeni in težijo k obrambi (ali ponovni predložitvi) izvirne identitete.« Zaradi tega je nujno sprejeti izziv današnjega dne in razumeti znamenja Časa, da bo prišlo do novega humanizma, v katerem se bosta razvila dialog in sodelovanje, in ki se mora uresničiti ob demokratičnem soočanju med laično in versko, posebno krščansko, vizijo sveta (od Rerum Novarum do Sollecitudo Rei Socialis, od Mournie-ra do Maritaina, od Janeza Pavla 11. do kardinala Martinija). V plurietnicnih družbah je torej nujno preiti od »demokracije državljanov« do »demokracije kultur« in jamčiti vsem enake možnosti v skladu s principi pomoči in solidarnosti ter tako ornih ti, ali bolje rečeno, zamenjati uzakonjen centralizem in etnocen-tiCno zaprtost. Govor je torej o socializaciji v množini, ki naj omogoči poznavanje kultur, ki so drugačne od naših-Zaključujem s citatom iz tega dela, ki nam zaradi vrste resnih in poglobljenih razmišljanj nudi veliko možnosti za razmislek. Bralce vabim k branju te knjige, za katero se Uldericu Bernar-diju zahvaljujem, da jo je znal in hotel napisati. »...To predpostavlja medsebojno poznavanje, komunikacijo in vplivanje v skupnem interesu po varovanju identitete skupnosti. Da se to doseže, bo potrebno preko primernih spontanih in institucionalnih oblik pomoči sprejeti določen način individualnega in skupinskega vedenja. Ta izbira je v najširšem pomenu besede predvsem politične narave.« Marino Vocd KRIZA V ZALIVU Američani kopičijo vojaško tehniko Irak napoveduje zagrizen odpor velesili BAGDAD, VVASMNGTON (Reuter, B.2.) - Medtem ko sta se obrambni sekretar VVilliam Perry in državni sekretar VVarren Christopher z nekaterimi najvisjimi Clintonovimi varnostnimi svetovalci pogovarjala o ameriškem odzivu na iraško izzivanje, se je zalivu bližalo čedalje več ameriške vojaške tehnike. Na otoku Diego Garcia v t uiem oceanu so včeraj v enem od britanskih letalskih oporišč pristali štirje ameriški bombniki B 52, v Kuvajtu je po dvajsetur-fern neprekinjenem pole-jd iz ameriškega oporišča v Novi Mehiki pristalo osem Uevidnih lovcev F 117, iz Jadranskega morja pa se je preko Sueškega kanala v Zaliv odpravila letalonosilka Enterprise, ki se bo danes pridružila letalonosilki Carl Vinson. Obe letalonosilki na krovu vozita lovce F 14, ki lahko nosijo lasersko vodljive bombe. Poleg tega so Američani v Zaliv poslali še dva dodatna protiraketna sistema Patriot. UBANON / NAPAD IZRAELSKIH HELIKOPTERJEV k običajna kazen za Hezbolah, ali priprava na veliko ofenzivo? NABATIJA (Reuter, •Z.) - Izraelska vojska je yCeraj z vojaškimi heli-I'jPterji napadla Hezbo-ahove položaje v južnem ibanonu ter s tem spro-da strahove, da se ži-ovska država pripravlja da obsežno vojaško ofenzivo. . Libanonski vai yiri so sporočili 'ztaelski helikopt Sorsko verigo Ikl faLh, kjer so 0 diorebitnih žrt\ ^dani. Nekaj u dienjenim napa< 0 izraelski vojak 1 1 zasedo obe ®Lupini, ki se je apila na izraelske i^sko cono v juž ?d0llu- Izraele deni ^.gveril blli gverilci iz vrst. Po Hezbolahovih navedbah, naj bi gverilci, ki 'so naletetli na zasedo, ranili več izraelskih vojakov, o lastnih izgubah pa gverilci, prav tako kot Izraelci, niso poročali. Neki visoki uradnik libanonskega zunanjega ministrstva je povedal, da Bejrut zelo resno jemlje opozorila izraelske policije v južnem Libanonu, da bo začel Izrael izvajati obsežne povračilne ukrepe, če bodo Hezbolahovi gverilci nadaljevali z napadi na njegove položaje. Libanonski zunanji minister Fariz Buez je opozorila označil kot izsiljevanje, s katerim naj bi Libanon prisilili, da bi sprejel mirovne predloge židovske države. Toda Bejrut se, kot je za sirski tisk povedal libanonski zunanji minister, takšnim pritiskom in grožnjam ne namerava vdati. Američani menijo, da Husein njihovih plovil v Zalivu ne more ogroziti. Iraško ladjevje je mučeno, letala pa bi se lahko le težko prebila preko območja prepovedi letenja. Tako največjo nevarnost ameriškemu vojaškemu ladjevju predstavljajo mine. »Sa-dam Husein nima več ladjevja, vendar lahko kljub temu še vedno nastavlja mine, za kar ne potrebuje ladij. To lahko namreč stori tudi s pomočjo izletniških ladij ah dov (tradicionalno arabsko leseno plovilo),« je dejal eden od visokih ameriških vojaških uradnikov v Zalivu. Tarek Aziz, namestnik iraškega premiera, je včeraj v intervjuju za zasebno rusko televizijsko postajo NTV-Moskva dejal, da Irak ne bo klonil pred ameriškim rožljanjem in grožnjami z uporabo sile. »Da, veliko manjši smo kot Amerika, ki ima veliko moč. Toda kaj naj storimo? Naj se predamo? Prav gotovo ne, saj ameriška lakomnost ne pozna meja,« je dejal Aziz in dodal, da Američani niso zadovoljni z enakovrednimi odnosi. »(Američani) hočejo vse. Ne dajejo nam nobene druge izbire, kot da se upremo. To kar se dogaja, je agresija na našo državo in našo varnost. V takšnem stanju nimamo druge izbire, kot da se upremo,« je poudaril Aziz in dodal, da se Irak zaveda tveganja, ki ga čaka ob vojaškem zapletu z Američani. Prav zaradi tega je namestnik iraškega premiera mednarodno skupnost in javno mnenje pozval, naj na Američane izvajata čim večji pritisk in jih tako odvrneta od nameravane agresije na Irak. Ameriški vojaki se že pripravljajo na nov Puščavski vihar (Telefoto AP) ANALIZA Zmaga opravičuje cilj LONDON (Reuter, B.Ž.) - Novi napadi na Irak bi utegnili povzročiti težave v ameriških odnosih z Rusijo, Natovimi zavezniki in večino arabskega sveta, vendar vse kaže, da je VVashington kljub morebitni diplomatski škodi s svojimi »kazenskimi pohodi« proti Iraku pripravljen iti do konca. Komaj dva meseca pred predsedniškimi volitvami kaj drugega predsedniku Billu Clintonu po mnenju analitikov niti ne preostane, če se hoče učinkovito upreti obtožbam o neučinkovitosti. Ce se bo Clinton odločil za napad, bo prednost pred Bobom Dolom se povečal. Z uporabo nevidnih lovcev in bombnikov ter manevrirnih raket so možnosti ameriških izgub, ki bi bile za Clintona sicer zelo slabo spričevalo, minimalne. Se več, analitiki celo trdijo, da je ameriška odločenost zunanjepolitične cilje izvajati enostransko naletela na želo dober odziv pri volil-cih, ki so pokazali zelo malo potrpljenja z zadržanostjo ameriških zaveznikov in partnerjev. Republikanci so ameriško akcijo proti Iraku označili kot neustrezen odgovor, mnogi komentatorji pa celo poudarjajo, da je Sadamu Huseinu uspelo doseči celo omejeno zmago. Iraški voditelj si je namreč prvič po zalivski vojni pridobil nadzor nad severom države, hkrati pa je VVashington izoliral od večine arabskih zaveznikov. Ameriški napadi ga niso niti malo omajali. Vse to Clintona napeljuje k novim akcijam, čeprav je v zadnjih dneh v javnosti nekoliko ublažil svojo retoriko. Američani se zavedajo, da jih ob napadu na Irak čakajo težave v tujini in ostre kritike v Generalni skupščini Zdru- ženih narodov. Enotnost zaveznikov, ki je Združenim državam omogočila izvedbo vojaške operacije Puščavski vihar, se je razcepila. Rusija in Kitajska nasprotujeta grožnjam z novimi akcijami proti Iraku. Moskva celo zahteva, da mora vsako nadaljnjo akcijo odobriti Varnostni svet ZN. Turčija, odkoder vzletajo ameriška letala, ki nad Irakom nadzirajo območje prepovedi letenja, je dejala, da bi ji bil diplomatski pristop k reševanju iraškega problema bolj pogodu. Podobno imajo tudi vse ostale Natove zaveznice - z izjemo Velike Britanije, ki je bila vedno zvest ameriški zaveznik - določene pomisleke. Napad bi Clintonu sicer pomagal k vnovični izvolitvi, poleg tega pa po mnenju diplomatov ne bi dosegel kaj dosti več kot novo zaostritev napetosti v že tako nemirnem Zalivu. Zadnjim ameriškim napadom na Irak je nasprotovala tudi Francija, ki pa bo počasi, kot vse kaže, svoje stališče le nekoliko »izpilila«. Ker bodo Američani vse več napadov izvedb zaradi iraškega obstreljevanja letal, ki nadzomjejo območje prepovedi letenja, se bo verjetno tudi Pariz kmalu strinjal o njihovi upravičenosti. Kljuh temu pa bo še vedno ostalo veliko ugovorov arabskih držav, še posebej v času, ko bhžnjevzhodni mirovni proces prestaja hude preizkušnje. Diplomati trdijo, da se ZDA v zunanji politiki čedalje pogosteje odločajo za enostranske akcije. VVashington je denimo javno blokiral Butrosa Galija v njegovih prizadevanjih za vnovično izvolitev na mesto generalnega sekretarja ZN, svoje zaveznike pa je dodobra razkuril tudi s sprejetjem zakonodaje o kaznovanju tujih podjetij, ki poslujejo z ameriškimi sovražniki, kot so Kuba, Iran in Libija. IZRAELSKA VOJSKA Z AMERIŠKO POMOČJO RAZVIJA NOV PROTIRAKETNI SISTEM Puščica je ušla premirju v »vojni zvezd« te r v ‘lrl(:nom Puščica je Izrael pri , Bližje k učinkoviti obrambi pi hop1 So.vra2nih raket, vendar pa pi J očitno, da je njena načrtovan; t 1 Barde dolarjev le utvara. Zad jo ^Lopni amerisko-izraelski proji , bo raketa dokončno priprav črt C*>Voi.ni zvezd« ---------- 19911 Q mecl z-arivski SkoH “aš^e rakete so povzroč dovolj. Danny Gur-arieh / Reuter obrambnih raket prednostna naloga. Radarski sistem za puščice, ki ga je razvila podružnica tovarne Izraelska letalska industrija, je narejen tako, da izsledi rakete, izstreljene na Izrael, ter vodi puščico, ki potem potuje skoraj tri kilometre na sekundo in pride največ štiri metre stran od napadajoče rakete. Puščica naj bi od deset do štirideset kilometrov nad zemljo prestregla napadajočo raketo. Pedatzur, rezervni vojaški pilot, ki je tri leta preučeval projekt Puščica, je dejal, da bi razvijanje in izdelava radarskega, raketnega in »upravljalsko-nadzornega« sistema, ki bi upravljal več topov za izstrelitev raket, stalo več kot šest milijard dolarjev. »Ne vem, od kod njemu te številke. Po-polnome nobene podlage nimajo,« trdi David Ivri, generalni sekretar obrambnega ministrstva in glavni pri razvoju novega raketnega sistema. Ivri je za Reuter povedal, da Izrael porabi približno sto milijonov dolarjev na leto pri razvoju puščice, od katerih 40 milijonov pride iz ZDA. Viri iz varnostnih sil ocenjujejo, da sta obe državi od leta 1991 v projekt vložili 500 milijonov dolarjev. Izrael dobiva za 1.8 milijarde dolarjev vojaške pomoči na leto. Dogovor med državama dovoljuje ZDA dostop do raziskoval- nih in razvojnih podatkov. Ivri pravi, da sto milijonov dolarjev na leto pomaga Izraelu, da do leta 1998 dokonča celoten program in njegove stranske projekte. Povedal je, da bo Izrael na začetku uporabil le dva raketna topova, da bi zavaroval gosto naseljena območja v severnem in osrednjem delu države. Ni pa hotel razkriti, koliko izstrelkov bi vseboval vsak od obeh topov. Obrambno ministrstvo je prejšnji mesec prvič po letih medijskih ugibanj objavilo oceno 1.6 milijarde dolarjev, vendar ni povedalo, koliko bo stal posamezen del razvoja raketnega sistema. Pedatzur pravi, da so uradniki, zadolženi za projekt, namenoma podcenili stroške. »Ce bi povedali pravo ceno, bi ljudje, ki odločajo o tem, spoznali, da je projekt nemogoče financirati. Vendar hočejo, da se stvar nadaljuje,« je povedal za Reuter. Pedatzur primerja puščico z nesrečnim izraelskim bojnim letalom Lavi. Izrael je za njegov razvoj porabil 1.5 milijarde dolarjev, vendar so program leta 1987 prekinili, ker so ugotovili, da naj bi do konca zanj porabili 2.6 milijard dolarjev. Število raket Puščica, ki jih bo Izrael na koncu uporabil, ostaja ključno v prepiru o stroških programa. Pri Reviji za obrambo Jane ocenjujejo, da bi Izrael potreboval več kot 1200 puščic, da bi se lahko branil pred skupnim arabskim arzenalom, ki obsega od 2000 do 3000 raket srednjega dometa. Cena vsake puščice naj bi bila okrog dveh milijonov dolarjev, tako da bi samo sestavljanje celega arzenala stalo več kot 1.6 milijarde, namenjenih za celoten program. Po Pedatzurjevih besedah bi velika razlika v ceni rakete Puščica in rakete Scud, ki naj bi bila 500 tisoč dolarjev, spodbudila arabske države, da bi se zalagale z vedno več raketami, čemur pa Izrael ne bi mogel slediti. V odgovor temu pa zagovorniki programa pravijo, da bi izraelsko letalstvo uničilo večino arabske oborožitve v prihodnjem konfliktu, preden bi bile rakete sploh uporabljene. Uradniki obrambnega ministrstva pravijo, da je Pedatzur obseden z dokazovanjem neuresničljivosti programa, vendar pri tem ni edini. »Ljudje, ki sodelujejo pri programu, predvsem iz letalskih sil, so postavili nekaj vprašanj, ki so zelo podobna Pedatzu-rjevim,« je povedal upokojeni višji oficir, ki ni želel biti imenovan. »Toda tako dolgo, kot bo obstajala možnost uspeha programa razvoja puščice, ga ne bo nihče, ki je udeležen pri njem, javno kritiziral.« s# I Trgovinska bilanca za prvo polletje izkazala prebitek 28.366 milijard lir RIM - V prvem letošnjem polletju je prebitek v zunanjetrgovinski bilanci dosegel 28.366 milijard lir proti samim 16.958 milijardam v ustreznem obdobju 1995. To je sporočil osrednji statistični zavod Istat ob navedbi, da se je uvoz zmanjšal za 0, 7%, izvoz pa povečal za 5, 6%. Junijska bilanca je izkazovala pozitivni saldo za 2.174 milijard lir, ki je bil le za malenkost večji od lanskega (2.152 milijard). Najugodnejši rezultati so bili doseženi v trgovini s proizvodi kovinsko-mehanske industrije (prebitek: 4.029 milijard lir) ter z izdelki tekstilne, usnjarske in oblačilne stroke (2.236 milijard). Pozitivni saldo se je povečal v trgovanju z vsemi članicami Evropske unije, razen z Irsko in Portugalsko, paC pa je bila bilanca nasproti Belgiji, Luksemburgu, Švedski in Nizozemski Se zmeraj pasivna. SEJMI / ŠE JUTRI SEJEM V PORDENONU V Veroni pohištvo, v Vicenzi pa zlato PORDENON - Se jutri je odprto sejmišče v Pordenonu. Tam imajo jubilejni splošni sejem. Doslej si ga je ogledalo veliko ljudi, pričakujejo pa, da bodo do nedelje dosegli rekord obiskov. Med posveti, ki so jih priredili, velja omeniti tistega o vzdrževanju industrijskih objektov, Iti je bil včeraj zvečer. V Veroni in v Vicenzi sta v teh dneh dve pomembni sejemski prireditvi. V Veroni so včeraj odprli sejem pohištva. Odprt bo do vključno ponedeljka, 16. septembra. Priejajo ga proizvajalci pohištva treh severovzhodnih dežel Italije, takoimenovanega Triveneta. Nad 400 proizvajalcev razstavlja svoje izdelke na 100.000 kv.m. pokrite površine. To ozemeljsko področje je zelo pomembno. Lani je na sejmu bilo 60.000 obiskovalcev, med temi 2.400 trgovcev - kupcev iz tujine. Italija izvozi veliko pohištva v skupni vrednosti 16.000 milijard lir. Samo severovzhod izvozi pohištva v vrednosti 7.000 milijard. V zadnjih treh letih je izvoz porasel kar za 50 odstotkov. Zaposlenih je v treh deželah 97.000, tj. četrtina vseh v tem sektorju v Italiji. V Vicenzi pa bodo odprli danes sejem zlatih in dragocenih predmetov "Orogem-ma”. Sejmišče bo odprto do torka, 18. septembra. To je eden treh tovrstnih sejmov, ki jih prirejajo v Vicenzi. Kraj je eden treh najbolj pomembih središč, kjer kakšnih tisoč obrtnikov izdeluje zlate predmete, ki gredo zelo v izvoz. Sejem je izrazito specializiran. Lani so imeli 7.722 obiskovalcev, od teh 2.086 tujcev. Razstavnega prostora je nad 42.000 kv.m. Na sejmu je tudi poseben oddelek, v katerem razstavljajo vse vrste ur. Marko VValtritsch Ura trdna kljub oblakom na borzi Drsenje navzdol italijanskih obrestnih mer je prav gotovo glavna novica za italijanske varčevalce. S kon-centriano akcijo je Banka Italije najprej povečala likvidnost na domačem tržišču, kar je dvignilo povpraševanje po državnih papirjih. Njihova cena se je tako povečala, istočasno se je zmanjšala njihova donosnost, ki sedaj le s težavo presega Čistih 7 odstotkov za varčevalca in to le na daljša obdobja. Trend nižanja donosnosti je še posebej prišel do izraza na me-dmesečni dražbi kratkoročnih državnih obveznic BOT, za katere že veC kot dve leti niso zabeležili tako nizkih obrestnih mer. Cista donosnost na tri mesece je bila tokrat za varčevalca celo nižja od 6 odstotkov. Povsem drugačno je bilo ozračje na milanski borzi. Prevladovali Karlo Devetak so prodajalci. Kupci predvsem iz vrst tujcev so se držali ob strani. Afera okrog Oli-vettija je povzročila val nezaupanja, ki je prizadel tudi druge družbe, v katerih prevladujejo pomembnejše italijanske družine. V določeni meri bi lahko rekli, da gre prav za nezaupanje v italijanski sistem, v katerem je skupina družin po svoji želji in potrebi ustvarjala ozračje na borzi. Razumljivo je, da je ta val prizadel tudi družbe družine Agnelli, IFI in IFIL, pri čemer velja sicer tudi upoštevati, da bosta obe podjetji 25. septembra zapustil družbo 30 patrimonialno največjih italijanskih podjetij, MIB 30. Ironija usode pa je, da se bosta na njihovi dve mesti povzpeli Berlusconijevi podjetji Me-diaset in Mediolanum. Proti koncu tedna so se nad italijanskim fi- nančnim tržiščem začeli zgrinjati novi jesenski oblaki. Kovinarji so postavili svoje zahteve za obnovo državne delovne pogodbe in ob hladnih odgovorih delodajalcev že napovedujejo prve stavke, kar bi lahko sprožilo val nezadovoljstva in novih zahtev tudi med drugimi kategorijami. Veliko pozornost med finančniki je bil deležen tudi Bossi s svojo manifestacijo ob reki Pad. Na številčnost manifestacije so še posebej pozorni tujci, ki čakajo na razplet dogodkov. Kljub vsemu temu je ostala italijanska lira prejšnji teden zelo trdna v odnosu do evropskih valut in nemške marke. Posebne zasluge za njeno trdnost pa ima ameriški dolar, ki se je okrepil v odnosu do nemške marke in presegel vrednost 1, 51 marke za en dolar. SLOVENIJA / BANKE Mariborski Novi KBM prvi certifikat kakovosti MARIBOR - Prvi in doslej edini certifikat za sistem kakovosti po ISO 9001 za področje bančnih storitev v Sloveniji so dobili Štajerci. Na četrtkovi svečani predaji ga je iz rok Igorja Likarja, direktorja Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje prevzel mag. Andrej Hazabent, predsednik uprave Nove KBM. Nova KBM ga je dobila za vzpostavljen sistem kakovosti na področju poslovanja s prebivalstvom. »Ponosni smo na doseženo, vendar še nismo dosegli cilja - do konca leta 1997 želimo pridobiti certifikate kakovosti še za ostala področja bančnih storitev,« je ob tej priložnosti dejal Andrej Hazabent. »Zasluge za pridobitev certifikata pa imajo tudi naši komitenti - vsa naša prizadevanja za še boljšo kakovost poslovanja so seveda prvenstveno namenjena njim.« Priprave za pridobitev certifikata kakovosti so se v banki začele leta 1994. Osnovni cilji so bili zadovoljne stranke, racionalizacija poslovanja in urejen sistem podpore zaposlenim pri njihovem delu. »V Novi KBM so sprejeli sistem kakovosti kot orodje za dvig kakovosti storitev in tudi zato so certifika-cijsko presojo uspešno prestali,« razlaga Peter Kunc, vodja certificira-nja kakovosti na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje. »Veseli nas, da smo pri mariborskih bančnikih, s katerimi smo sodelovali, naleteli na zelo enoten pogled na pomen kakovostnega dela in na zavzetost za doseganje zastavljenih ciljev.« Nova KBM že od leta 1992 ponuja namenska posojila podjetjem, ki želijo pridobiti certifikat za sistem kakovosti ISO 9000. Strošek pridobivanja certifikata je namreč precej visok in mnoga manjša podjetja si ga kljub kakovosti delovnih postopkov ne morejo privoščiti - četudi je predvsem za podjetja, ki želijo prodreti na zahtevne tuje trge, certifikat skorajda nujen. NOVICE Manjši priliv IVA zaradi krize na avtomobilskem trgu RIM - Zaradi zastoja v povpraševanju po avtomobilih, ki traja od leta 1993, se bo konec decembra letos priliv na račun davka IVA v državno blagajno zmanjšal za polnih 10.700 milijard lir. To so izračunali analitiki študijskega centra Promotor po primerjavi prometa, ki so ga prodajalci dejansko imeli, k omenjeni izgubi je treba prišteti še co idr. Promotor izraža mnenje, da bi morala vlada sprejeti izjemne ukrepe za ponoven zagon avtomobilskega trga. Spremna listina samo še dvanajst dni RIM - V petek, 27. decembra ne bo spremna listina več potrebna. Tedaj bo začel veljati zakonski odlok z dne 14. avgusta, ki je bil objavljen v Uradnem listu včeraj. Odlok, ki ima samo tri člene, določa, da bo spremna listina še dalje potrebna za prevoz tobačnih izdelkov, vžigalic ter proizvodov, ki so podvrženi davkom na potrošnjo in akcizam, v vseh drugih primerih pa bo odpadla, ker bo mogoče prevoz olaga nadzirati s pomočjo drugih davčnih potrdil. Odlok ureja tudi primere, v katerih je treba za vsak prodani izdelek izdati fakturo; davčni zavezanci bodo morali izpolniti posebno prevozno listino (DDT - documento di trasporto), in to z navedbo listino bo mogoče uporabiti tudi torej za polizdelke. za začasni prevoz, Holdinga Fincantieri in Metra se združita TRST - Na področju proizvodnje dizlovih motopev bo nastal velikan svetovne razsežnosti. Fincantien (IRI) je namreč podpisal predhodni sporazum s holandskim holdingom Metra, po katerem bodo ustanovili novo družoo, ki bo imela 3.500 milijard Ik letnega prometa in zaposlovala približno 9.000 delovnih moči. Za ogled celjskega sejma V Celju so odprli Mednarodni obrtni sejem, ki je največja tovrstna prireditev v proštom Alpe-Jadran-Na sejmu so kot v preteklih letih tudi letos zamejska podjetja Betonfer, Cremcaffe in Farco, članip6 Slovenskega deželnega gospodarskega združenja’ ki so v standu tržaške Trgovinske zbornice. . Podjetniki, ki jih zanima ogled sejma, se lahko tudi letos obrnejo na Gospodarsko združenje, ki v sodelovanju z organizacijama obrtnikov Associazione degli Artigiani in CNA ter pokroviteljstvom Trgovinske zbornice organizira avtobusni izlet v Celje v sredo, 18. septembra, z odhodom z Oberdankoveg3 trga ob 6.30 in Femetičev ob 7. uri ter povratku v Trst v večernih urah. Interesenti naj se čimprej zglasijo v tajništvu Združenja v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362925 - 362949- 13. SEPTEMBER 1996 v LIRAH 2 i valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1509,00 1549,00 nemška marka 999,00 1023,00 1 francoski frank 292,00 300,00 II holandski gulden 888,00 916,00 belgijski frank 48,10 50,10 IS funt šterling 2342,00 2413,00 irski šterling 2421,00 2495,00 II danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1098,00 1132,00 japonski jen 13,60 14,10 9 $ švicarski frank 1217,00 1254,00 ii it avstrjski šiling 141,50 145,80 norveška krona švedska krona 232.00 225.00 239.00 232.00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,70 12,20 § avstralski dolar 1200,00 1236,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 % slovenski tolar 11,10 11,70 s hrvaška kuna 270,00 300,00 13. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1514,00 1544,00 nemška marka 1004,00 1022,00 francoski frank 291,00 301,00 holandski gulden 886,00 911,00 belgijski frank 48,22 50,02 funt šterling 2337,00 2417,00 irski šterling 2415,00 2510,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,15 6,75 kanadski dolar 1095,00 1130,00 švicarski frank 1221,00 1246,00 avstrijski šiling 141,14 145,64 slovenski tolar 11,20 11,50 MILANSKI BORZNI TRG 13. SEPIEMBER1996 INDEKS MIB-30:1-2,49% delnica cena var. % delnica cena var. % 13. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1527,740 ECU 1912,270 nemška marka 1010,750 francoski frank 296,020 funt šterling 2375,640 holandski gulden 901,910 belgijski frank 49,092 španska pezeta 11,979 danska krona 262,250 irski funt 2457,520 grška drahma 6,342 portugalski escudo 9,882 kanadski doldr 1113,270 jdponski jen 13,841 Svicdrski frank 1234,540 avstrijski šiling 143,640 norveška krona 235,740 švedska krona 228,600 finska marka 334,440 Alleanza Ass. 11.891 +3,59 Boa di Roma 1.224 +2,94 Benetton 18.081 +2,09 Comit 2.864 +1,74 Credit 1.705 +1,06 Edison 8.516 +2,44 Eni 6.834 +2,75 Ferruzzi fin. — — Fiat 4.388 +1,52 Gemina 668 +1,95 Generali 34.360 +1,92 Ifi p. 11.730 +2,77 Ifil 3.986 +3,34 Imi 11.839 +1,85 Ina 2.192 +1,62 Italcementi 9.712 Italgas 5.460 La Fondiaria 5.908 Mediobanca 8.307 Montedison 948 Olivetti 573 Parmalat 1.905 Pirelli Spa 2.675 Ras 13.779 Rinascente 9.095 Sai 12.531 San Paolo To 9.630 Sirti 9.388 Štet 4.841 Telecom Ita 3.055 . -1,25 +3,21 +2,58 +1,97 +1,91 -2,25 +1,27 +2,09 +1,35 -0,40 +2,28 +2,24 +0,60 +0,60 +2,58 danes so se v bosni in Hercegovini začele prve povojne volitve Plavšičeva je lahko le z opravičilom rešila SDS OVSE je kaznovala napovedi o odcepitvi Republike Srbske Sarajevo (Reuter, sta) ' Zadnji dan pred današnjim splošnimi volitvami v Bosni m Hercegovini je minil v zna-P^nju odločitve volilne podkomisije za pritožbe pri Or-pnizaciji za varnost in sode-ovanje v Evropi, ki je od vr-®dke dolžnosti predsednika Republike Srbske Biljane lavsiti zahtevala, da v osre-. j'h poročilih na srbski telečji s Pal prebere opravičilo prodi izjav na shodu Srbske demokratske stranke v sredo v Banjaluki, ko je znova ome-djala možnost povolilne od-^pitve od skupne države. Opravičilo, ki ga je sestavi-la Podkomisija OVSE, je mo-ta a srbska televizija do 23. 1118 Se dvakrat ponoviti. V pri-^eru, da predvajanja tega °piavieila ne bi bUo ali pa bi Prišlo do kakšnih drugih spre-dremb, bi z vohlne liste SDS p narodno skupščino Repu-dke Srbske izločili tri od pr-pn petih kandidatov. Odloči-ev 0 tem bo podkomisija prejela danes, tik pred zače- _ om glasovanja. Kot je poja-' ml vodja te podkomisije, so-drk Finn Lynghjem, je do redinega ponovnega nespo-ovanja določil mirovnega Porazuma in pravil Začasne 0. me komisije s strani SDS Prišlo le dan po opozorilu P°dkomisije, naj predstavniki ® stranke s svojimi izjavami v Predvolilni kampanji ne nače-)aJ° vprašanja suverenosti in ozemeljske celovitosti BiH ter a) ne omenjajo neodvisnosti RePublike Srbske. Visoki predstavnik medna-mre skupnosti Carl Bilda in poveljnik Iforja, general Josepha Lopeza, ki sta se v sredo sesla s Plavšičevo in predsednikom parlamenta bosanskih Srbov Momčilom Kraji-Snikom na Palah, sta se osredotočila predvsem na potek volitev na območju Republike Srbske, niso pa obravnavali srbskih napovedi o odcepitvi te entitete po volitvah. Na novinarsko vprašanje, zakaj Ifor ni aretiral Radovana Karadži-ča, obtoženega vojnih zločinov, ki naj bi bil v času omenjenega sestanka v istem poslopju, je odvrnil, da pripadniki mednarodnih sil Kara-džiča niso videli, in ob tem znova potrdil, da ga bodo v primem, če ga bodo »srečali«, prijeh. Predstavniki Iforja so tudi napovedali, da bo Bildt v ponedeljek predstavil ukrepe za delovanje države po volitvah v času do oblikovanja vseh državnih organov. V Sarajevo je že prispel tudi Richard Holbrooke, ki bo vodil 19-clansko ameriško delegacijo opazovalcev na volitvah, poveljnik Iforja Jospeh Lopez pa se mudi v Mostarju, kjer je obiskal tamkajšnje enote mednarodnih sil in sedež OVSE v hercegovski prestolnici. Pripadniki oboroženih sil obeh entitet so svoje glasove oddali že včeraj (Reuter) ANALIZA Ni upanja, povozil ga je tank SARAJEVO - Medtem ko Momčilo KrajiSnik, morebitni novi predsednik predsedstva daytonske Bosne in Hercegovine, obljublja najbolj srbsko državo vseh Srbov; medtem ko Božo Rajič, predsednik HDZ BiH opoziciji s prstom preti, naj ime HDZ izgovarja s spoštovanjem; in medtem ko sedanji premier Hasan Muratovič na koSevskem stadionu, ki sprejme 45 tisoč ljudi, našteje 70 tisoč privržencev SDA -medtem skoraj 1,4 milijona bosanskih beguncev v 55 državah sveta in 1, 2 milijona razseljenih oseb v Bosni in Hercegovini čaka na vrnitev na svoje ruševine, v hleve s poklanimi kravami in ovcami, na prižiganje sveč mrtvim svojcem in na dovolj stabilen mir, v katerem bi bilo mogoče z delom zaslužiti za kruh, mleko in časopis. Nič ne bo od tega. »Niti en sam nujen pogoj ni izpolnjen za pozitivne volitve,« je izjavil John Favvcett, namestnik direktorja skupine neodvisnih opazovalcev (ICG). Ob dejstvu, da volitve ne bodo poštene in da ne bodo zadostile demokratičnim kriterijem, bodo pripeljale do nove vojne, menijo opazovalci ICG. »Skupne institucije preprosto ne bodo delovale. Srbska demokratska stranka bo svoje odstotke zagotovo pretopila v odcepitev. Morda ne takoj, morda šele januarja, februarja. Bošnjaki se bodo temu seveda upirali, Hrvati pa zahtevali enake pravice kot Srbi s Pal,« je Se pojasnil Favvcett. »Nihče jim ne more preprečiti lastne, vase zaprte države, lastne denarne enote in na koncu koncev lastne vojske,« trdi Adnan Sarajlič, odgovorni urednik kultnega neodvisnega Radia Zid. »Vse, kar lahko mednarodni posredniki v tem primeru storijo, je, da jih enostavno ne priznajo in odrinejo na obrobje, kar so tudi obljubiti. No, Srbi se na to ne ozirajo. Igrajo na dolgoročno neprizanano območje, ki bi mu Jugoslavija pomagala preživeti po nekih skrivnih kanatih, ki jih je bilo dovolj skozi vse vojno obdobje,« meni Adnan. Medtem je skoraj vsakomur jasno, da se bodo ponovile volitve iz leta 1990, ko so SDS, SDA in HDZ pobrale približno 70 odstotkov glasov, opozicija z analaogijo Evropske unije, prostora s svobodnim pretokom ljudi, blaga in kapitala, laja v prazno. Absurd je Se toliko večji, če vemo, da Božo Rajič zatrjuje, da lahko Hrvate k težnji po secesiji pripravi le opozicija, ki zahteva državo državljanov, ne pa državo več enakopravnih narodov. Kdo je že rekel: Bosnia is not a state, Bosnia is a State of mind... Spet medtem - voditelji SDA citirajo priljubljeno pesem »Valja nama preko rjeke«. To seveda pomeni vrnitev Bošnjakov v Zepo in druge žepe na Drini. Obljubljajo lasten jezik. Termin Bošnjaki je že eden izmed novih izrazov. Tako Bošnjaki v novem jeziku pijejo »kahvo« in to »po pola sabata«. Obljubljajo lastno skupno zastavo, le tega se ni mogoče vedeti, koliko litij, kock Šahovnice in C-jev bo imela. hi spet medtem - HVO v Mostarju ne pusti Bošnjakov na zahodni breg Neretve, kjer želijo počistiti ruševine, vzidati prvo okno na svojih podrtijah, vrniti vrata na tečaje in pobrati papriko na vrtu. Jadranko Prtič, zunanji minister federacije, sicer pa goreč zagovornik tisočletnega krščanskega hrvatstva v Bosni, je sredin incident v Mostarju ra- zložil takole: »Približno sto Muslimanov je s sekirami prečkalo Neretvo. Pod oblačiti so nositi tudi orožje. Trditi so, da hočejo le na svoje domove, v resnici pa so hoteli provocirati in motiti predvolilni shod HDZ.« Posredovati je moral Ifor. Nihče pa ni posredoval na shodu Združene tiste, ko so Alahovi otroci v veckilometrski koloni vozil patruljirali po S(d) arajevu, ko so pol ure pred začetkom shoda s tovornjakov spuščali rakete, ko je utica pozelenela od zastav SDA, in to prav na mestu, kjer naj bi bil shod. In prav zdaj OVSE razmišlja, kako bi, če sploh bi, kaznovala Plavšid dr. Biljano zaradi njenih predvolilnih obljub. »Na razpotju smo, vendar poznamo eno samo pravo pot, en sam cilj - združitev vseh Srbov na Balkanu v Veliko Srbijo. Edina država, v kateri lahko Srbi ohranimo dostojanstvo, zaščitimo prihodnje rodove, je srbska nacionalna država. Ker želimo obstati, sta nam dostojanstvo in srbska država pomembnejša od miru,« je ocenila Plavšičeva. Črtanje SDS s seznama strank je bila le dan pred volitvami utopična, zato je morala dama na Televiziji Pale prebrati opravičilo, ki so ga sestaviti na poveljstvu OVSE. To je že kar ustaljena praksa, saj je morala SDS poleg plačila 550 tisoč dolarjev zaradi lepljenja posterjev s podobo Karadžiča in Mladiča ves teden izrašati obžalovanje in kes. »Ni upanja, povozil ga je tank, kaj naj počnemo drugega, kot da Sibamo pank,« so svojčas igrali Pankrti, danes pa v Bosni to opazujemo s skrbjo in minimalnim utripom upanja. Kaj bo, kaj bo,,če se volk ne ukroti?.. Primož Vidmar, RS RUSIJA / LEBEDOVO PISMO JELCINU General je sprožil napad na proračun Gospodarstvo bo odločilo bitko za oblast Alek^^VA (Reuter, M.S.) - Ruski varnostni poglavar bander Lebed je včeraj napadel vladni predlog pro-kot*3 Za k*0 1^97, kar vsi politični analitiki ocenjujejo n°v dramatičen zasuk v kremeljski bitki za oblast. Jele zasotruje. »Lebed se obnaša, kot da so bil predčasne predsedniške volitve že sklicane,« ocenjuje Izvestja v članku z naslovom »General je sprožil napad na proračun.« Lebed, ki sicer nima nobenih pristojnosti na gospodarskem področju, ocenjuje, da proračun namenja premalo denarja vojski, pa tudi drugim sektorjem.. »To bo pokopalo celotne prora- Jjufcan odhaja v Munchen (jek - Predsednik Milan Kučan t SCar^v Povakdo dežele Bavarske in preč ^ko-socialne unije (CSU) na enodne JOj 51 °uisku v Miinchnu. V bavarski preš škirnfi naiPrei sestal s predsednikom C Se k mičnim ministrom Theom Waigl mr,- Udeležil seie nrprlsprl cl-vn 1>•>o 1 t. čunske načrte večine podjetij in ustvarilo še večje finančne težave prihodnje leto,« je zapisal upokojeni general. Sam kot rešitev predlaga višje cene osnovnih surovin, odpravo preferenčnih uvoznih dajatev tujih podjetij, uvedbo izvoznih dajatev na plin in višje najemnine za uporabo državnih posestev. Lebed, ki je znan kot zagovornik močno centralizirane vlade, vendar hkrati poudarja prednosti svobodnega trga, je svoje vmešavanje v gospodarstvo opravičil z dejstvom, da takšen proračun predstavlja grožnjo varnosti države. Cer-nomirdin se na njegove kritike sploh ni odzval in s tem dal vedeti, da gospodarstvo ostaja njegovo področje. »To pismo je le del bitke za oblast, v katero so se zapletli Lebed, Cernomirdin in Cubajs, vendar drži, da je naše gospodarstvo v katastrofalnem stanju,« ocenjuje ruski analitik Viktor Kre-menjuk. »Ce se razmere v gospodarstvu ne bodo kmalu izboljšale, ima Lebed vse razloge za dviganje preplaha,« je še dodal. VRHUNSKO ZASEDANJE SREDNJEEVROPSKEGA SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI Slovenija si je kot članica Cefte okrepila položaj Premier Drnovšek je v svojem nastopu govoril o perspektivah sodelovanja med državami Cefte JASNA (STA) - Na zasedanju predsednikov vlad držav članic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (Cefta), ki od včeraj poteka v Nizkih Tatrah na Slovaškem, je v okviru nastopov premierov Ceske, Slovaške, Madžarske, Poljske in Slovenije s svojim govorom nastopil tudi premier Janez Drnovšek. Ocenil je delovanje Cefte od lanskega srečanja premierov v Brnu ter spregovoril o perspektivah razvoja gospodarskega sodelovanja in trgovinskih odnosov med državami članicami. V svojem nastopu je med drugim dejal, da je Slovenija od letošnjega 1. januarja, ko je postala polnopravna članica Cefte (v prihodnjem letu bo prevzela tudi mesto predsedujoče), pridobila močnejši gospodarski in politični položaj, saj je Cefta poleg Evropske unije največja trgovinsko-go-.spodarska integracija v Evropi. Po pristopu k Cefti se je močno povečal slovenski uvoz iz držav Cefte, zlasti zato, ker se podjetja odločajo za cenejši nakup, ki je mogoč z odpravo ali znižanjem carin. Delež slovenske menjave z državami Cefte je sicer Se vedno dokaj nizek, vendar se povečuje in že dosega 7 odstotkov celotne blagovne menjave Slovenije s tujino. Premier Drnovšek je tudi napovedal, da bo blagovna menjava Slovenije s Cefto letos presegla 1, 2 milijarde ameriških dolarjev. Izrazil je tudi zadovoljstvo Slovenije, da je na letošnjem srečanju premierov prišlo do podpisa dodatnih protokolov, ki pospešujejo trgovanje in uvajajo moderna evropska pravila o poreklu blaga. Premier Drnovšek je v svojem drugem nastopu, v katerem je spregovoril o perspektivah razvoja gospodarskega sodelovanja med državami Cefte, dejal, da sodelovanje Slovenije v organizaciji predstavlja pomemben vidik gospodarskega sodelovanja, da pa ostaja prioriteta Slovenije Se naprej polnopravno članstvo v Evropski uniji. NaSa država ne nasprotuje Širitvi članstva v Cefti, zavzema pa se za večjo liberalizacijo trgovine na področju storitev ter za večje sodelovanje pri pretoku kapitala. Slovenija meni, je dejal premier Drnovšek, da je potrebno pospešiti aktivnosti na področju medsebojnega priznavanja dokumentov, ki spremljajo blago, kot so denimo poročila o preizkusih in certifikati o skladnosti s tehničnimi pravili oziroma standardi. Ker to področje v medsebojni blagovni menjavi deluje kot necarinska ovira, bi bilo potrebno te postopke v vseh državah harmoni-zirati. Slovenija zato priporoča, da se te aktivnosti v okviru Cefte pospešijo. Zavzema se tudi za predstavitev gospodarstva Cefte na trgih izven EU. Premier Drnovšek je govoril tudi o kriterijih za trgovanje s kmetijskimi izdelki ter dejal, da Slovenija razume te kriterije kot obliko liberalizacije v okviru list A, B in C, ne pa kot identičnost carinskih postavk znotraj teh list. Ker Slovenija pri pogajanjih za listi A in B ni sodelovala in so jih preostale države Cefte podpisale po podpisu sporazuma o pristopu Slovenije, je potrebno Sloveniji zaradi specifičnosti nekaterih izdelkov s teh list omogočiti postopno liberalizaciji v letih 1997 in 1998 ter ponovna pogajanja o stopnji liberalizacije teh kmetijskih izdelkov po dveletnem prehodnem obdobju. Prav pogajanja oziroma roki za nadaljnjo liberalizacijo trgovine s kmetijskimi izdelki med Slovenijo in Cefto naj bi bili zajeti tudi v zaključni skupni deklaraciji, ki naj bi jo podpisali predsedniki vlad. Janez Drnovšek se je v Jasni ločeno sestal tudi s premieri Poljske, Romunije, Slovaške in Madžarske. Z madžarskim kolegom Gyulom Hornom sta se pogovarjala o sklenitvi sporazuma o cestni in železniški povezavi med državama. Danes se bo slovenski premier sestal Se s predsedniki vlad Ceske, Litve in Ukrajine. SLOVENIJA Sobota, 14. septembra 1996 Odvažajo kosovni material LJUBLJANA - Že od prejšnjega ponedeljka na področju Ljubljane in okolice tovornjaki javnega podjetja Snaga odvažajo kosovni material in kot smo izvedeli na sedežu Snage, so ga do torka nabrali že 105 ton oziroma približno 600 kubičnih metrov razlienih odpadkov. Včeraj so kosovni material nabirali v nekdanji ljubljanski občini Center, v ponedeljek pa se bodo preselili v Moste. Letos delavcem Snage pri delu pomaga tudi poseben tovornjak s hidravličnim dvigalom in kleščami, ki omogočajo hitrejše nalaganje odpadkov, ki jih stanovalci naložijo pred stanovanjske hiše. (A. K., foto: Uroš Potočnik) Avtomobili in cvetje KRANJ -V starem delu Kranja poteka danes dopoldne 2. mednarodna prireditev Avto in cvetje. Šest izbranih slovenskih cvetličarn je okrasilo trideset starinskih avtomobilov - old timerjev, na ogled pa je tudi nekaj najsodobnejših jeklenih štirikolesnikov. S to prireditvijo, ki jo je podprlo več zasebnikov oziroma podjetij in naj bi postala tradiconalna, želijo organizatorji popestriti jesenski utrip »Prešernovega mesta«. Točno opoldne se bo kolona vozil ustavila pri gostišču Zaplata v Tupaličah in ob 14. uri pri Vili Bella v Zgornji Beli pri Preddvoru. (KaN) PRED VOLITVAMI SE V SLOVENIJI STAVKE KAR VRSTIJO V liloshoju še kar na okopih Težave imajo tudi piloti v koprski Luki soj niso zadovoljni s plačevanjem svojih storitev LJUBLJANA - Čeprav bi dr. Jože Duhovnik do včeraj moral podpisati pogodbo o dokapitalizaciji Litostroja, še ni znano, ali se je to tudi zgodilo. Neuradno pa le malokdo verjame, da bo dr. Duhovnik zares dokapitaliziral podjetje, zlasti potem, ko je vlada zavrnila njegovo zahtevo po okoli 26 milijonov mark vre- dni državni pomoCi. Medtem pa se je stavka zaposlenih včeraj nadaljevala; stavkajoči stavke ne bodo prekinili, dokler vodstvo ne odstopi, četudi dr. Duhovnik dokapitalizira podjetje, je zatrdil Marjan Pirc, predsednik sindikata Skei v Litostroju. »Zavedamo pa se, da je proizvodnjo treba Cim prej spet zagnati. Zato se dogovarjamo, da bi dela na nekaterih najbolj nujnih poslih spet stekla,« je povedal Pirc. V sindikatu tudi zahtevajo, da podjetju na pomoč priskoči vlada. »Minister Dragonja je v pogovorih nakazal reši- stroj prešel na sklad za razvoj, minister Metod Dragonja po seji vlade še ni želel govoriti, opozoril pa je, da bodo del dejavnosti vsekakor zožili in podjetje prilagodili tržnim razmeram. Po ministrovem mnenju ima Litostroj ta Cas bistveno premajhen obseg realizacije, saj ta letno znaša 50 tisoč mark na zaposlenega, dodana vrednost pa 15 tisoč mark na zaposlenega. O usodi dr. Jožeta Duhovnika na mestu prvega moža Litostroja bo odločal nadzorni svet podjetja, ki se bo vnovič sestal predvi- Casnik Slovenec tudi včeraj ni prišel v roke bralcev in naročnikov, kajti zaradi neizplačila finančnih obveznosti zaposlenim stavka še traja. Glede na to, da tudi vCeraj zaposleni niso dobih svojih plaC, so se odločili s stavko nadaljevati do izpolnitve svojih zahtev. tev za podjetje, ki je ugodnejša in manj boleCa, kot se je to zgodilo denimo v Tamu ali Metalni. Litostrojevi programi so vendarle že prečiščeni, problematični sta morda le dve tovarni, ki pa imata le manjše število zaposlenih,« meni Pirc. O številkah, koliko zaposlenih bi izgubilo delo, Ce bi Lito- doma v torek, ko bo tudi dokončno znano, ali je dr. Duhovnik postal večinski lastnik podjetja ah ne. Težave s pomorskimi piloti, Na javni državni razpis za podelitev koncesije za opravljanje pomorske pi-lotaže smo se prijavili v prepričanju, da z našim podjetjem lahko zagotovi- mo boljšo organiziranost te dejavnosti, kvalitetnejše usluge, veCjo varnost in tudi večje prihodke, sta na včerajšnji novinarski konferenci zatrjevala Valentin Valencie, direktor podjetja, in njegov namestnik Dimitrij Poje. Država je omenjenemu podjetju, ki je »spalo« še od leta 1990, kot edinemu izbranemu koncesionarju podelila koncesijo 25. januarja letos. Tedaj je prišlo do zapleta glede novih tarif za pilotažo, ki jih je podjetje nemudoma predlagalo. Te so bile po besedah samega vodstva kar za 127, 5 odstotka višje od dotedanjih predvsem zato, ker so plaCe pilotov umestili, tako kot to počnejo povsod po svetu, v rang, ki velja za ladijskega poveljnika, njegova mesečna plača pa se suCe okrog 3700 ameriških dolarjev. Ministrstvo za pro- met in zveze jim takih plaC iz formalnih razlogov (normativna omejitev na 700.000 tolarjev bruto) in tudi zato, ker naj bi bila dejavnost pomorske pilo-taže povsem neprofitna, seveda ni odobrilo. Kljub temu so danes plače, kot je navedel Poje, štirih zaposlenih pilotov in štirih krmarjev v povprečju za dobrih 23 odstotkov višje, kot so bile poprej. Trenutno jih skrbi še vedno neredno in nepravočasno plačevanje njihovih uslug s strani pomorskih agencij, ki so se prometnemu ministrstvu pritožile takoj po povečanju. Piloti so jim v teh dneh zato zagrozili, da bodo v primerih prekoračitve tridnevnega plačilnega roka odslej poskrbeli za sodno zaustavitev ladij v pristanišču. Urša Peternel, Robi Kovšca Zveza svobodnih sindikatov je vCeraj s sporočilom javnosti stavkajočim v koncernu Litostroj izreklo vso podporo v njihovem boju zoper kršenje človekovih pravic ter pozvala pristojne, naj prisluhnejo stavkajočim delavcem koncema. Napovedi nekaterih sindikalnih vodij se uresničujejo; »vroča« jesen je pred nami (Foto: B. Reya) Odprli mednarodni obrtni sejem CELJE - Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je včeraj v Celju odprl 29. mednarodni obrtni sejem, Id je največja sejemska in poslovna prireditev v Sloveniji -na 55 tisoč kvadratnih metrih se predstavlja 1740 razstavljalcev iz 26 držav. Kot je ob odprtju povedal Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, je srečanje na sejmišču dobra priložnost, da obrtniki poskušajo slovensko javnost opozoriti na probleme, ki jih tarejo. Tako je bila lani glavna tema sejma finančna nedisciplina. Obrtniki so vlado pozvali, naj Cimprej pripravi predlog sprememb zakonov s področja urejanja finančne discipline in zaščite upnika. Po Krambergerjevem mnenju so obrtniki razočarani nad odzivom odgovornih, saj do konkretnih rešitev še ni prišlo. Kljub temu pa obrtniki niso obupali in so letos vladi napovedali nove izive. Eden od teh je nov pokojninski zakon. Obrtniki namreč opozarjajo, da glede na pokojninsko osnovo zakonodajalec deli državljane na dve kategoriji, od katerih so obrtniki v slabšem položaju. Anita Zmahar Poziv univerzitenemu senatu in rektorju LJUBLJANA - Lektorji filozofske fakultete z doslednim upoštevanjem statuta Univerze, Id predvideva za ocenjevalca pri univerzitetnih izpilili izključno ha-bihtamega univeritebiega učitelja, na drastičen naCin pozivajo k reševanju njihovega povsem neurejenega statusa, istočasno s prstom kažejo na nesmisle v veljavnih državnih dokumentih. Lektorji tujih jezikov na filoloških oddelkih Univerze v Ljubljani so s svojim predmetom počevanja neodtuljiv sestavni del univeritetnega študija filološke smeri. Razvoj jezikoslovnih disciplin na eni strani in vse višje zahteve dm-žbe po temeljitem in širokem znanju nematemih jezikov pri vse širši populaciji na dragi terjajo kvalitetno in smotrno univerzitetno izobraževanje bodočih profesorjev tujih jezikov za vse stopnje, kar poleg teoretičnih prvin zajema tudi dejansko osvajanje jezika Ker univerzitetna telesa ne poznajo posebnosti lektorskega dela, je bil status lektorjev ves Cas odrinjen na obrobje pozornosti in iz leta v leto ostajal neurejen, njihov materialni položaj pa je zdaj postal povsem nesprejemljiv, saj so njihovi mesečni dohodki nižji od dohodkov učiteljev na osnovni ali srednji šoli. Zato vodstvo oddelka za germanske jezike in književnosti ter oddelka za romanske jezike in književnosti izražata polno podporo lektorjem in pozivajo rektorja, univerzitetni senat in vsa pristojna telesa, da nastale napake nemudoma popravijo, učiteljem in študentom prizdatetih oddelkov omogočijo normalen začetek študija in enkrat za vselej uredijo sedanji nevzdržni položaj lektorjev. (N.R.) ŽUPAN O ZAPLETIH V MOL »Kovačič je prestopil mejo sprejemljivega vedenja« LJUBLJANA - »Razen v Ljubljani se nikjer drugje ne dogaja; da bi predsednik mestnega sveta javno govoril, da župan laže in krade, vem pa, da gre v teh Kovačičevih izjavah za denar in zadeve v zvezi s holdingom javnih podjetij,« je na včerajšnji izredni novinarski konferenci povedal ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, ko je komentiral nekatere obtožbe, ki jih je na njegov račun v Četrtek izrekel predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič. Konflikt med županom in predsednikom mestnega sveta močno obremenjuje odnose v mestni hiši, zato bi se moral čim prej razrešiti, je menil Rupel in dodal, da Kovačič po njegovem mnenju nima pravice sklicevati novinarskih konferenc, ki ne zadevajo dela v mestnem svetu ampak predvsem ozke osebne ah strankarske interese. Na to je župan v pismu opozoril tudi svetnike in jih pozval k političnemu premisleku. Po njegovem mnenju je predsednik MS prestopil mejo kulturno in politično sprejemljivega vedenja predvsem z nezaslišanimi podtikanji v zvezi s samomorom nekdanjega načelnika finance in izkoriščanjem tragične situacije v politične namene. Zato bo verjetno zgodba svoj epilog dobila kar na sodišču. Direktor mestne uprave Janez Sodržnik je menil, da je iz dokumetov holdinga razvidno, da želi vodstvo holdinga dvomilijardni dobiček zadnjih dveh let skriti, čeprav bi ga moralo nameniti za gradnjo čistilne naprave in sežigalnice smeti ter obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Poleg tega uprava od javnih podjetij ni prejela nobenega dokumenta, ki bi določal strategijo dela na področju javnih služb, je povedal Sodržnik, ki meni, da se bo poskušal obravnavi težav v holdingu Kovačič izogniti tudi tako, da na dnevni red oktobrske seje mestnega sveta ne bo uvrstil županovega predloga za zamenjavo elanov skupščine holdinga in nadzornega sveta. Zato namerava Sodržnik sam predlagati razširitev dnevnega reda. Namestnik načelnika oddelka za finance Luciane Sinčic je povedal, da je pri popravku proračuna, ki je bil objavljen v zadnjem madnem listu, šlo le za uskladitev bilance odhodkov s sprejetimi dopolnitvami proračunom. (T. U.) Priprave za drugi polčas lastninjenja PORTOROŽ - Revizorske posle ta trenutek v Sloveniji opravlja 33 revizorjev z licenco, 143 pooblaščenih revizorjev in 35 revizorskih družb. Pri svojem delu se morajo vse pogosteje spopadati z elektronsko zapisanimi podatki, zato ob računovodskih znanjih postaja vse bolj pomembna tudi njihova informacijska pismenost. Na 4. mednarodni konferenci, ki se je vCeraj končala v Portorožu, so domači in tuji strokovnjaki udeležencem predstavili dosedanje delovne rezultate obeh organizatorjev strokovnega srečanja - inštituta in slovenskega odseka mednarodnega združenja za revizijo io kontrolo informacijskih sistemov (ISACA) ■ najnovejša metodološka dognanja in računalniško programsko opremo. Posebno v velikih gospodarskih sistemih vse pogostejša uporaba računalniške tehnologij6 namreč po eni strani korenito zmanjšuje vlogo klasičnih revizorskih dokazov, po drugi pa postaja njihova učinkovita kontrola po določenem Času tudi vse težja. V Sloveniji je skrb za usposabljanje revizorjev na tem področju od leta 1993, ko je bil z zakonom o revidiranju ustanovljen kot neodvisna krovna revizorska organizacija, prevzel Slovenski inštitut za revizijo. Ze od vsega začetka v njegovem okviru poleg revizorske, računovodske, finančne, davčne ter poslovne, deluje tudi sekcija za revidiranje informacijskih sistemov. Na kofnerenci so med drugim obravnavali tudi zahteve po skladnosti dokumentiranja informacijskih sistemov (IS) z zahtevami novega zakona o davčnem postopku in postopke za zagotavljanje varnosti podatkov. Po besedah Marjana Odarja, direktorja slovenskega inštituta, je glavna naloga revizije ugotavljati pravo stanje, ne pa presojati, saj je slednje prepuščeno lastnikom podjetij. Robi Kovšca NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 14. septembra 1996 gledališča Rjrlanija-julijska krajina Je e^a^SCe Verdi - Dvorana Tripcovich Vj?enfka simfonična sezona: vpisovanje no-_ . abonmajev in potrditev starih abonmajev tli.,gaini gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. ^dnlisce Rossetti p ‘pdališka sezona 1996/97 jgL.blagajni gledališča ali v Pasaži Protti iTT° podpišete abonma, stare abonmaje pa ‘Ulko Potrdite do 20. t. m. Uanes, 14, t.m., ob 18.00 in jutri, 15. t.m., ob cr H v,’ na B°rznem bgu predstava »Le in-euibili istorie di un venditore di lunari» z Maunziom Soldi Gledališče Dei Fabbri V pričakovanju Rossettija - Od 17. do 22.t.m. ob 21. uri bo na sporedu »II solletico« z Do-dom gagliardejem. Vstop prost za abonente gledališča Rossetti. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 28. t. m. SALEŽ Poletni večeri v zgoniski občini V četrtek, 19. t. m. bo v BriSCikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4. V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. [koroška na ziui ,, judski soli bo danes, 14. t. m., ob 20. uri SP21Cni koncert v priredbi PSPD Žila in TINJE V Domu prosvete bo danes, 14. t. m., ob 15. uri literarna delavnica »Ostriti pero - ostriti duha«. Droa:rnem domu bo jutri, 15. t. m., ob 15. uri nuera igre »Dan oddiha«. teši kulturnim domom prireja SPD Radiše l' t. m., ob 10.30 Radisko žegnanje. ŽELEZNA KAPLA V Farni dvorani bo danes, 14. t. m., ob 20. uri rock-koncert. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4: v torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Ei-szeit - Ledena doba» in »Bo bilo - Es vvird gevvesen sein«. RAZNE PRIREDITVE [FURLANIJA-JULUSKA krajina I^ČANA senci8’ -14' *n iutr*’ 15- t. m. se bo vršila jeka izvedba Odprte meje 96/ celitr8’ m'’ °d 10- uri bo v Zelenem °behU V ^bppljah srečanje predstavnikov z 19 meie s kulturnim programom; ob 0 bodo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu odprli fotografsko razstavo Maria Magajne o dolini GlinSCine. Jutri, 15. t. m., ob 10.30 bo v občinski hiši v GroCani okrogla miza na temo »Novi deželni zakon o parku na Krasu«, na kateri bodo sodelovali MiloS Budin in Giorgio Mattassi; ob 13. uri pa bo na Grocani kulturni spored. glasba egi sPor Sk° koncertno društvo PriMCa’ se bo koncertna sezona 1996/97 Xlxe a 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. cjVjc I ržaski glasbeni september - Capella ^i, 15. t Skr ' m., ob 19. tui bosta v Anglikan- klgJ3 ‘omplju nastopila mezosopranistka tj, Ue,a Marussi in kitarist Giulio Chiandet- Ib- t. m. pa bo v katedrali Sv. Avrti,118?.10^1 Alessio Corti. Dane °r** ^uze)a Revoltella stopif’ t. m., ob 20.30 glasbeni veCer. Na- klavi v° S0Pranistka Veronica Vascotto ob V nr[ j sPremljavi Elisabette Buffulini. Vajgi, ®deljek, 16. t. m., ob 21. uri bodo pred- V sreri m >>broadway Rhythm«. tna. 1, °’19- t. m., ob 21. uri veCer video fil-v CeJ. 31 Uine’s »A self portrait on the vvalls«; l°0kin 21' ur^ Pa video »Ali about REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se bodo jutri, 15. t. m. zaceli že tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Na prvem koncertu, ob 17.45 bo nastopil trobilni kvintet Godbenega društva prosek in ob 18. uri Gallus consort. TRŽIČ Danes, 14. t. m. bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. t. m. - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. RAZSTAVE tO-ski park: V konjušnici je do 7.1.97 26.10 q razstava »Praski zaklad«. Urnik: do ^Uzei Q in °d 27'm do 7A.97 9-18. XXlm, bartorio (Largo Papa Giovanni slikam' . 13.10. je na ogled razstava risb Muze! pZ stoletja Tiepola. tazstavKeV°^e^a: do 22. t. m. sta na ogled in ra a Unietnin Nina Perizija (1935-1993) ne. jj. P°p slikarja Američana Jima Di-Pta?m'VL delavnikih: 10-13 in 15-24; ob Galerfa B°"13 “ 18"24' Alika r oassanese: na ogled je razstava k°niapi^[adareia z naslovom »Pian Cordova, kabino^ Gar*° Dach, Elio Caredda, Silvano a Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. "uoino 1 ° GaU° Bach, Elio Caredda, Silvano ^tabiljtl p es Brown, Juan Leal-Ruiz, Joseph Galerj!V’Uulvio Giannini in Lucia Pescador. rn. je ,a Uartesius (Ul. Marconi 16): do20. t. Art r:an0g ed razstava Fabia Zubinija. 1 o „ auery (Ul <; ci. n j 1 a 1 do 28. ovie Gregorovich. b' Servolo 6): Od 14. t.m. ob sbkarke N 23 bm. bo na ogled razstava #)., ejj 1 ®Cu F' Prešeren bodo danes, 14. t. tia)yiad .'3° odprli fotografsko razstavo Ma-Seroj: galne o dolini Glinščice. Predstavil bo bfep2 pe?.ar' bla otvoritvi bo sodeloval tudi °gled ?nturini od Domja. Razstava bo na Udl lutri, 15. t. m., od 10. do 16. ure. razstaVgHla^e.rb' bo do 25. t.m., na ogled lrmana v-lkaUeV Alessandre Bernardis in raztave v ,osjCa' Otvoritev ob 19. uri, Urnik delje. Sak dan od 17. do 19. ure razen ne- skulmuar"‘^he mura«: na ogled iz krušne sredice Emanut SEŽANA Mala galerija: Do 20.9. bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa», ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Motrans in ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na ogled razstava slik Sandra Pečenka. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse):do 10. oktobra je na ogled razstava Vernich-tungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. LIBUČE pri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letnici smrti Hermanna Falke. EsOBfZilKSE SMG Vilharjeva 11 Ljubljana PREMIERE Bertold Brecht: Galileo Galilei, režija Matjaž Berger. Emil Hrvatin: Moške fantazije. Vito Taufer: Jaz. Damir Zlatar Frey: Tirza, režija Matjaž Pograjc. PONOVITVE Mesto, kjer sem bil, režija Matjaž Pograjc, glasba Demolition Group. Silence silence silence, zamisel in izpeljava Vito Taufer. Georg Buchner: Leonce in Lena, režija Eduard Miler. Celica; koncept in režija Emil Hrvatin. Butterendfly, režija Matjaž Pograjc, koprodukcija SMG in gledališča GLEJ. vVaechter - Dekleva: Klovni, režija Eduard Miler. In Koreodrame Ljubljana. Bernard Marje Koltes: Roberto Zucco, režija Matjaž Pograjc. August Strindberg: Gospodična Julija, režija Eduard Miler. Emu FihpčiC: Psiha, režija Vito Taufer. Herbert Achtenbusch: Susn, režija Eduard Miler. Ivo Svetina; Šeherezada, režija Tomaž Pandur. Lewis Carroll - Vito Taufer: Aliča v Čudežni deželi, režija Vito Taufer. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO Čopovo 14 Ljubljana PREMIERA Danes, 14. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma sobota in izven. Predstava bo odigrana še 17., 18., 19. in 20. septembra. NAPOVEDUJEMO V soboto, 28. septembra, ob 19.30 uri: J. J. Bricaire: DOHODNINA Smeh menda še ni obdavčen!? Komedija za izven in konto. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 13. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Ljubljana Danes, 14. septembra in 21. septembra, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič: SAPRAMISKA. CANKARJEV DOM DANES Ob 20. uri (do sobote, 21. septembra, v ponedeljek, 23., ter v torek, 24., in v sredo, 25. septembra, ob 20. uri): Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dream), 1992. Režija: Emir Kusturica. Igrajo: Johnny Deep, Jerry Lewis, Faye Dunaway. Zago-tovlen simultan prevod v slovenščino, podnapisi v srbohrvaščini. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. GLASBA Sreda, 18. septembra, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob mednarodnem simpoziju o interpretaciji svetega pisma. Nastopajo: Komorni zbor RTV Slovenija, MeSani pevski zbor Obala Koper, Mladinski pevski zbor Maribor in Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Marko Munih in solisti. V petek, 20. septembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, slovenski komorni zbor in Zbor Consortium Musicum. Dirigent: Marko Letonja in solisti. Zaa oba koncerta posebni popusti za skupine, dijake Študente in abonente Zlatega in Srebrnega abonmaja. PLES Nedelja, 15. septembra, ob 21. uri, premiera; ponedeljek, 16. septembra in torek, 17. ob 21. uri ponovitvi: FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodobni ples. Produkcija FGL in Art agencija, d.0.0., koprodukcija Cankarjev dom. ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Gledališko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenti (Ce pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Gledališko-plesni abonma - ko ves, da imaš svoje mesto! Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. PREDAVANJA V ponedeljek, 16. septembra, ob 9.30 uri: Muzeoforum - Izobraževanje evropskih muzejskih strokovnjakov. Predavanje dr. Pieta J. M. Ponvva (Amsterdam School of Arts) (brezplačne vstopnice) RAZSTAVE Do nedelje, 6. oktobra: Zoran Vogrinčič: 20 let (Mala galerija, prost vstop) Arheološka razstava: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (Galerija CD, Dvorana Duše Počkaj). Informacije po tel.: 061/17 67 360. Razstavi sta ob delavnikih odprti od 10. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih sta zaprti. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica DC za sezono 1996/97. GLASBA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA Zdraviliški trg 1 Rogaška Slatina Danes, 14. septembra, ob 20. uri, Kristalna dvorana: Koncert: Eva Skrinjaric, flavta in pianistka Vlasta Doležal-Rus. V nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri dopoldne (Paviljon Tempelj: Promenadni koncert -Pihalni orkester Steklarne Rogaška Slatina. Dirigent: Jure Kranjc. BLED Danes, 14. septembra, ob 11. uri: Otroški plesni žur z blejskim plesnim studiom Bled (Hom). Ob 20.30 uri na Blejskem jezeru bo potekal Promenadni koncert Godbe na pihala Gorje, na osvetljenih pletiljah. Ob 21. uri bo v Cafeju Belvedere nastopil Milko Lazar Kvartet, ki bodo igrali glasbo od baroka do jazza in naprej. Istega dne, ob 21.30 uri vabi blejski župan na »Cvetlični ples«, z New Swing Kvartetom. ZELSKA CERKVICA Zelše pri Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelski cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Pceprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošC Rec - Rec, Vom, Vinil-manija, Aligator v Kranju, SraCje Gnezdo v Novem mestu. PAVILJON NOB Tržič V sredo, 17. septembra, ob 18. uri, bo otvoritev razstave izdelkov počitniških delavnic »Otroci za boljši svet«. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. NARODNA GALERIJA Puharjevo 9 Ljubljana V Četrtek, 19. septembra, ob 20. uri bo v novem krilu Narodne galerije otvoritev razstave Biblija na Slovenskem. GALERIJA EQURNA Gregorčičevo 3 Ljubljana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušic in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjevo 79 Ljubljana Vojko Hernaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERI- JA Dunajska 31 Ljubljana Na ogled je razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. Razstavo si lahko ogledate do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMER-_Cf Einspilerieva 6 Liubliana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. KUD F. PREŠEREN Korunova 14 Ljubljana V torek, 17. septembra, ob 21. uri bo otvoritev razstave instalacij Čarobne Krause in Jurgena Georga VVolfstadterja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana Razstava UDOMA- ČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Ljubljana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškova 57 Ljubljana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Liubliana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duše«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s trža-. škim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2 Ljubljana Od 10. septembra je na ogled razstava samostojnega grafičnega oblikovalca Zdenka BraCev-ca. (Do 5. oktobra) NOVICE Vuelta: Baldato povečal naskok MARBELLA - Z drugo zaporedno zmago in pripadajočimi bonusi je italijanski kolesar Fabio Baldato svojo prednost v skupni uvrstitvi kolesarske dirke Po Španiji pred Jalabertom povečal na 22 sekund. Baldato je včeraj slavil v sedmi etapi od Malage do Marbelle (171, 5 km) za njim pa so skozi cilj pripeljali Giovanni Lombardi, Maximilian Sciandri in Laurent Jalabert Danes bo na sporedu 8. etapa od Marbelle do Jereza de la Frontera v dolžini 221 km. Peter Groff oproščen zapora MANHEIM - Nemški sodnik, ki vodi razpravo proti obtoženemu oCetu prve svetovne teniške igralke Stefii Graf zaradi utaje davkov, je danes umaknil zaporni nalog za Petra Grafa. Oce nemške teniške igralke je 'bil zaradi utaje 40 milijonov nemških mark davkov, v priporu vec kot leto dni. Kljub tej odločitvi sodnika, pa Peter Graf še ni zapustil zapora, zaradi pritožbe tožilca, ker obstaja nevarnost pobega iz države. Peter Graf bo ostal v zaporu do razrešitve pritožbe, o kateri bo odločalo višje sodišče. Hakkinen tudi v prihodnji sezoni za McLaren Mercedes STUTTGART - Moštvo formule 1 McLaren Mercedes se je odločilo, da bo za njih tudi v prihodnji sezoni nastopal Finec Mika Hakkinen. Tako so se razblinila predvsem pričakovanja Nemcev, da bo prihodnjo sezono za angleško-nemško moštvo nastopal Ralf Schumacher, mlajši brat bolj znanega svetovnega prvaka Michaela Schumacherja. Hakkinen, trenutno peti v točkovanju za svetovno prvenstvo, za moštvo McLama vozi že tretjo sezono. Ralf Schumacher pa bo, kot vse kaže, naslednjo sezono testni voznik za moštvo Jordan Peugeot. Rally po Avstraliji: prolog Špancu Sainzu PERTH - Spanec Carlos Sainz (Ford Escort Co-svvorth) je zmagal v prologu rallyja po Avstraliji (2, 2 kilometra) v okolici Pertha. Drugo mesto si je razdelilo kar pet voznikov, ki so za zmagovalcem zaostali za eno sekundo. Rezultati: 1. Carlos Sainz (Spa/Ford Escort Cosworth) 1:35; 2. Colin McRae (VB/Subaru Impreza), Kenneth Eriksson (Sve/Su-baru Impreza), Piero Liatti (Ita/Subaru Impreza), Bruno Thiry (Bel/Ford Escort Cosvvorth), Tommi Makinen (Fin/Mitsubishi Lancer) vsi 1:36. Predčasno razkrit nov logotip $ydneyja SYDNEY - MoCan sunek vetra je razkril pokrivalo logotipa za poletne olimpijske igre v Sydneyju leta 2000 in svetu predčasno predstavil znak iger. Avstralci so nameravah znak, sestavljajo ga trije bumerangi, ki predstavljajo tekača, predstaviti DANES na veliki uradni slovesnosti. Časnik Sydney Mor-ning Herald je logotip predstavil na naslovnici včerajšnjega izvoda. Tekač iz bumerangov bo nadomestil pisanega Črva, ki je simboliziral sydneyjsko operno hišo, uporabljen pa je bil pri kandidaturi za igre. Predstavniki organizacijskega komiteja so pojasnih, da je bil stari znak jasen samo Avstralcem, predvsem zaradi tujcev pa ga je bilo potrebno zamenjati. Kritični opazovalci menijo, da je razlog za zamenjavo predvsem v marketingu. Novi znak naj bi se lažje prodajal, prav od prodaje znaka pa avstralski olimpijski komite pričakuje kar 60 milijonov dolarjev. ROKOMET / A LIGA Principe začenja pohod na nov naslov prvaka Prvi nasprotnik bo danes ob 18.30 novinec v ligi Rosolini TRST - Danes ob 18.30 bodo rokometaši Principa zaceli pohod na nov naslov državnega prvaka. Njihov nasprotnik v 1. kolu bo ekipa Rosolinija, ki je novinec v ligi. Na papirju je Lo Ducova ekipa izrazit favorit, kljub temu pa so v tržaškem taboru nekoliko previdni in opozarjajo predvsem na to, da se ne sme nikogar podcenjevati. Vsak začetek prvenstva je namreč poglavje zase in treba je na nek način prebiti led. Poleg tega Rosolini nima v Trstu kaj izgubiti. V ekipi gostov igra kot tujec močan bolgarski rokometaš, ob tem pa imajo še enega naturaliziranega igralca. Oba skupaj z nekaterimi okrepitvami predstavljata gonilno si- lo gostujoče ekipe. Toda Principe se je na letošnje prvenstvo zelo dobro pripravil, kar dokazujejo tudi zadnji uspešni nastopi v Avstriji. Zato bi danes vsak drug rezultat razen zanesljive zmage predstavljal prvovrstno presenečenje. Poškodovanih igralcev ni, manjkal bo le Sivini, ki ne bo mogel biti prisoten ne kot igralec ne kot pomožni trener, saj je bil kaznovan z dvema tekmama neigranja. Trener Lo Duca se opozarja, da je zmaga v prvem kolu izredno pomembna. še posebej zato, ker Čakajo Tržačane nato v naslednjih treh kolih najbrž najtežji nasprotniki v prvenstvu, in sicer Brixen, Modena in Teramo. NOGOMET / TRI MESECE PO POLOMU NA EP Sacchi ne spreminja svojih stališč in ne razmišlja o odstopu JADRANJE / MATOH RACE V KOPRU Danes že polfinalni dvoboji Po dveh dneh vodi Danec - Kosmina še v boju za polfinale KOPER - V Kopru je bil včeraj na sporedu že drugi dan (tekmovanje bo na sporedu še danes in jutri) 2. Pokala Slovenije v jadralnem »Match raceu« za Veliko nagrado OMVV z denarnim skladom 50.000 nemških mark. V ugodnih vremenskih pogojih so udeleženci nav-dušili. Vse pa je presenetil Danec Mor-ten Henriksen, 15. na svetovni rang lestvici in peti v Kopru, ki vodi po sedmih krogih z enim samim porazom. S tem si je Danec že zagotovil uvrstitev v polfinale. Zanimivo, v tretjem krogu je bil od njega hitrejši prav Mitja Kosmina. Svojo tretjo točko si je Kosmina prijadral proti Britancu Timu Povvellu in tako je Koprčan še vedno v konkurenci za uvrstitev v polfinale. Pirančan Dušan Puh pa je letos slabši kot sicer, saj je dosegel le dve zmagi - premagal je Povvella in starega znanca Italijana Celona. Danes sta na razporedu še dva kroga round rabina (kvalifikacij), potem pa že tudi polfinalni dvoboji. Rezultati drugega dne - 4. krog: Pe-ponnet - Pillot 0:1, Henriksen - VVeiser 1:0, Puh - Mohr 0:1, Povvell - Kosmina 0:1, Celon - Pace 0:1; 5. krog: Pillot -Povvell 1:0, Puh - Celon 1:0, Kosmina -VVeiser 0:1, Mohr - Pepponet 0:1, Pace - Henrikson 0:1; 6. krog: Celon - VVeiser 0:1, Mohr - Pace 0:1, Pepponet - Henrikson 0:1, Povvell - Puh 0:1, Pillot -Kosmina 0:1; 7. krog: Henrikson - Puh 1:0, Pillot - Mohr 1:0, Pace - Povvell 1:0, Celon - Kosmina 1:0, VVeiser - Pe-ponnet 0:1; vrstni red po 7. krog: Henriksen (Dan) 6:1, 2.Pillot, Pace in Pepponet (vsi Fra) 5:2, 5. VVeiser (Nem) 4:3, 6. Celon (Ita) in Kosmina (Slo) oba 3:4, 8. Mohr (Dan) in Puh (Slo) 2:5,10. Povvell (VB) 0:7. RIM - Arrigo Sacchi se ni niti za milimeter odmaknil od svojih trditev, ki jih je izrekel po neuspehu italijanske nogometne reprezentance na EP v Angliji. Po trimesečnem molku je namreč včeraj na tiskovni konferenci dal jasno vedeti, da ni niti za trenutek pomislil, da bi odstopil. »Res smo izgubili, toda nismo bili nadigrani. Nic nimam proti kritikam, ne sprejemam pa neutemeljenih sodb, v katerih je samo en krivec. Moja najvecja napaka je bila v tem, da se nisem zavedel, da je v ekipi v obdobju med tekmo z Rusijo in tekmo s Češko padla potrebna tekmovalna napetost in nisem storil ničesar, da bi se temu izognil. Tudi proti Nemčiji ni bilo videti potrebne izredne želje po zmagi, kar pa je bilo jasno videti pri naših nasprot" nikih. Menjave tega ah onega igralca zame nis° bistvene, saj je nogomef skupinska igra,« prav1 Sacchi, ki je nato še dodal da nikakor ne misli oCL nehati in da bo še naprej delal resno in strokovn0’ »Trener je vedno zaposlen za določen Cas, zadoščata že dva poraza, pa se p°' stavi pod vprašaj vse. Toda pred nekaj meseci sen1 z nogometno zvezo poC1' pisal novo pogodbo in takoj jaz kot vsi na zvez1 smo vedeli, da lahko na EP izpademo ze v predtekmovanju. Zato se ne bom umaknil in bodo rn°' rali zdaj drugi odločiti 0 tem, kaj bi pravzaprav radi od mene.« Na sliki AP: Arrigo Sacchi (levo) skupaj z izrednim komisarjem italijanske nogometne zveze P8' gnozzijem JADRANJE JADRANJE / PO USPEHU NA PRIMAVELI NOGOMET / POJAV DOBIVA VSE VEČJE RAZSEŽNOSTI Jutri regata optimistov pri Sireni TRST - Tržaški pomorski klub Sirena organizira v nedeljo že tretjič zapored mednarodno regato za optimiste, na keteri bodo med drugimi nastopili tudi elani domaCe Sirene in sesljanske Cu-pe, vsako leto pa je bilo tudi precej posadk iz Slovenije in Hrvaške. Do včeraj popoldne se je organizatorju že prijavilo 25 Čolnov in glede na prakso iz prejšnjih let računajo, da bo vseh nastopajočih približno petdeset Start prve regate bo ob 10. uri približno miljo od sedeža Sirene, na programu pa so tri preizkušnje. Po končanem tekmovanju bo še nagrajevanje, organizatorji pa si predvsem želijo, da jim vreme ne bi nagajalo. Jam Furlani upa, da bo tudi v bodoče tako uspešen O pokalu Primavela v priredbi jadralnega kluba Cupa in Pietas Juha in o uspehu Jara Furlanija v razredu optimist smo že poročali, zdaj pa smo se z Jarom tudi na kratko pogovorili. Jaro je star šele deset let (letnik 1986), pri Cupi pa je začel na jadralnem teCaju leta 1994 in hitro napredoval v tekmovalno skupino. Že lani je si je tako lahko nabiral izkušnje na regatnih poljih v naši coni, Sloveniji, na Gardskem jezeru in na Hrvaškem. Letos pa je skupaj z ostalimi Cupini jadralci zmagal na ekipni regati na ježem Ledro ter dosegel 3. in 4. mesto na dveh kvalifikacijskih regatah v Sesljanu in Barkovljah. Z rezultati si gotovo zelo zadovoljen... »Seveda sem zadovoljen, predvsem pa nisem pričakoval prvega mesta na Prima-veli. Toda pogoji so mi zelo ustrezali, tako da sem lahko zbrano odpeljal vse regate. Žal mi je pa za Daniela Picu-lina, s katerim sva dosti trenirala.« Povej nam, kakšna je zate razlika v jadranju med teorijo in prakso? »Zame je za zdaj predvsem važna praksa, bistveno pa je tudi opazovanje pogojev na regatnem polju. Kako naj startam se pogovorim s trenerjem, med regato pa moram sam oceniti veter, morski tok in morebitno menjavanje vetra bodisi v smeri in v hitrosti.« KajpazabodoCe? »Upam predvsem, da bom tudi naslednje leto podobne rezultate v tej kategoriji. Za ostalo pa bomo videli skupno s trenerjem.« (Bužan) Na brazilskih igriščih vse več grobijanov Lepota igre prepušča mesto grobostim - Glavni krivci naj bi bili sodniki in trenerji RIO DE JANERIO Brazilski nogomet postaja iz dneva v dan bolj nasilen. Na tribunAh stadionov policiji še nekako uspe z uporabo sile vzpostaviti red med navijači, toda nasilje se je s tribun preselilo na igrišča. Nogometni virtuozi se poCasi selijo v zgodovino, v ospredje pa se prebijajo grobijani v kratkih hlačkah, ki imajo za edini cilj nasprotnikove noge. Zanimivo je, da so med njimi tudi precej znani nogometaši, saj sta na spisku najbolj nasilnih igralcev, ki ga sestavijo po koncu vsake sezone, med drugimi tudi Ama-ral, ki ga je letos kupila Parma, in Ze Elias, ki je celo elan državne reprezentance. Pojav je tako razširjen, da imajo nekateri' klubi po veC igralcev, ki imajo izključno nalogo, da onesposobijo najnevarnejše nasprotnikove igralce. Da bi se izognili posledicam (izključitvam) se pri pokrivanju nasprotnika, ki ga je treba izločiti iz igre, menjujejo. Med glavnimi krivci za ta pojav naj bi bili po mennju večine prav sodniki, ki z izredno težavo pokažejo rdeči karton. Tako namesto lepe igre vse bolj prevladuje brutalnost, ki so jo Brazilci vedno odklanjali in se hvalili, da v nasprotju z ostalimi južnoameriškimi državami, kjer je groba igra že dolgo nekaj vsakdanjega, dajejo prednost znanju nogometašev in lepoti igre. Povsem nazoren primer tega kako sodniki pojmujejo igro je grob prekršek branilca Lopesa nad napadalcem Flamenga Saviom, ki bo moral zaradi poškodbe kolena počivati najmanj dva meseca. Kljub očitni namernosti prekrška in hudi poškodbi pa se je Lopes izma- zal samo z rumenim kartonom. Položaj je postal že tako zaskrbljujoč, da so nekateri najbolj znani trenerji, kot so Tele Bantana, Carlos Alberto Perreira in selektor re-prezentnace Mario Za-gallo, skupaj z najbolj znanimi nogometnimi komentatorji v vseh medijih zaceli s kampanjo proti nasilju v športu in se zavzeli za odločno kaznovanje najveCjih grobijanov, med katerimi je najbrž na prvem mestu igralec Bahie Vladimir, ki je v prvih devetih tekmah prvenstva že dobil štiri rumene in 1 rdeC karton. Toda po sodnikih se morajo tudi trenerji potrkati po prsih in priznati, da so tudi oni med krivci za vse bolj grobo igro. Mnogi med njimi se pritožujejo nad grobostjo nasprotnikov, istočasno pa svoje nogometaše vzpodbujajo, naj igrajo grobo. Najbolj znan je nedavni primer trenerja Flamenga Bantane, ko j8 brazilska televizija p°' stavila svoje mikrofone in kamero v neposredni bližini Flamengove klopi z rezervnimi igralen Trener Flamenga se je stalno razburjal nad sodnikom in ga opozarjal na grobosti nasprotnika, ko pa je njegov vezm igralec Mancuso z grobim prekrškom poslal v bolnišnico igralca CO' rinthiansa Souzo, je Bantana samo zmignil z rameni in izjavil, da je pac Mancuso »prav1 macho«. Ob njem ima Fla-mengo še enega »razbijača«. To je Junior Baia-no, meter in devetdeset visok branilec, ki so ga nagnalči iz bremenskega VVerderja, ker je bi lani kaznovem z desetimi tekmami neigran)8 zaradi grobosti na ig11' ŠCU. J*OLKANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI D. Bogateč danes v lovu na kolajno Na sporedu je 18 km dolg zasledovalni tek V prologu na 8 km je David osvojil 6. mesto BUDIMPEŠTA - Sve-t0vno prvenstvo v Rolkanju se je za člana "Uadine Davida Bogatca taa sliki) začelo precej j\spešno, saj je na osem kilometrov dolgem prolo-811 zasedel 6. mesto s ko-Itlaj desetimi sekundami Za°stanka za tretjeuvršče-kolegom iz naraSčaj-??ške reprezentance Ita-1le Simonejem Buziolom, ?iedtem ko so ostali člani oalijanske reprezentance Pr6cej zaostali. Najmoč-ne)si je bil Švedski pred-siavnik) ki je 8 kilometrov Potekel v 14 minutah in P?k medtem ko je bil Da-vm minuto in deset Sekund počasnejši. Proga je bila precej raz-pbana in tehnično zah-eyna, Davidu pa je precej ?dgovarjala. Z rezultatom e Zadovoljen, saj ga je na ZaCetku dajala tudi trema, ^er se je dobro zavedal, a je to prvenstvo zanj-edka priložnost. Letos “Simec zadnje leto nasto-Pa med naraščajniki Prihodnje leto bo mladi-1 Gck zato je želja po kocini zelo močna. Seveda ima Bogateč Se Se možnosti, da pride do zaželjenega cilja. Danes ° namreč na sporedu 18 ometrov dolg zasledo-ahn tek, na katerem bo-° tekmovalci Start ali v , ratnem vrstnem redu wVl kartal zadnjeu-Vr.r:Gni. zadnji pa prvou-Ceni) v časovnih raz- niT ’ ^°hkor pač znaša Jmov zaostanek za vo-tpp11^111' dosedanjih d T^^anjih je David že azal, da mu tak tek i, odgovarja, saj je že cpič •at rmdoknadil pre-nto j6 zaostanke. Upaj-t, H. a mu bo to uspelo 1 tokrat in da se bo - ODBOJKA / POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV n Združena ekipa danes s češkim prvoligašem Brno brani lansko zmago Vse tekme na Opčinah Med domačimi športnimi dogodki bo danes in jutri nedvomno najbolj zanimiv ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških žrtev, na katerem nastopajo češki prvoligaš Brno, hrvaški prvoligaš Ka-stav, Gl ligas Marti-gnacco in pa združena ekipa Bora in Sloge, ki bo letos nastopala v B2 ligi. Na turnirju je lani zmagal Brno, ki je tudi letos glavni favorit za končno zmago. Posebno zanimanje vlada seveda za prvi uradni nastop nase združene ekipe, ki pa ima za seboj komaj teden dni skupnega treninga. Povejmo Se. da bodo srečanja potekala v telovadnici na Opčinah, turnir pa bosta danes ob 18. uri otvorila Martignacco in Kastav, nato pa bo Se dvoboj med Združeno ekipo in Brnom. Jutri bodo na vrsti še preostala štiri srečanja, turnir pa se bo zaključil v večernih urah z nagrajevanjem. SPORED TURNIRJA Danes: ob 18.00: Martignacco - Kastav; sledi Združena ekipa -Brno. Jutri: ob 10.00: Združena ekipa - Kastav; sledi Martignacco - Brno; 16.00: Brno -Kastav; sledi Združena ekipa - Martignacco. lahko zasluženo veselil kolajne, ki bi predstavljala pravično plačilo za ves trud, ki ga je vložil v trening. Seveda imajo podobne želje in načrte tudi drugi tekmovalci, vedeti pa je tudi treba, da je konkurenca izredno ostra, saj so na Madžarsko tokrat prišli prav vsi, tudi tisti, ki na tekme svetovnega pokala niso hodih. Mladina pa ima na svetovnem prvenstvu še enega predstavnika. To je Guido Masiero, ki tekmuje v kategoriji master 1, v kateri so rolkarji od 40. do 50. leta starosti. V prologu je osvojil bronasto kolajno, kar predstavlja lep uspeh, čeprav je sam pri sebi pričakoval tudi kaj več. Masiero pa je med favoriti tudi v zasledovalnem teku, kjer bi moral osvojiti še eno kolajno. NOGOMET / TURNIR V KRIŽU Vesna odpravila še Ponziano V torek odločilno srečanje za 1. mesto proti Juventini Vesna - Ponziana 1:0 (1:0) STRETEC: avtogol Lombarda v 20. min. VESNA: Santoro, Giovini, Germani, Graniero, Soavi, Malusa (Pussini), Cutrara, Aleks Majcen (Košuta), P. Sedmak (Fonda), Andrej Majcen, MorassuL V 2. kolu nogometnega turnirja SD Vesna v Križu so od predvidenih dveh tekem igrah samo eno. Zarja je namreč zaradi številnih poškodovanih igralcev odstopila. Memorial bratov Husu: finalne tekme ni bilo aega igriš ;a finala : na Proseku včerajšnjega nnala za Memorial bratov Husu med Primorjem in Bregom ni bilo. Se ni znano, kdaj bodo tekmo odigrali, verjetno v sredo. Križani so po zmagi nad bazoviško ekipo v četrtek tesno, toda povsem zasluženo premagah še Ponziano in so tako prvi na začasni lestvici tega turnirja. V prvem polčasu je Vesna imela popolno premoč in poleg avtogola, ki ga je v 20. minuti zakrivil nasprotni branilec Lombardo, je zadela še dve vratnici. V drugem polčasu je Ponziana vzela pobudo v svoje roke in stalno prishskala na kriška vrata. Vesna pa je bila zelo nevarna v protinapadih in tudi za las zgrešila vsaj tri priložnosti za zadetek z Andrejem Majcnom, s Fondo in Košuto. V torek bo zadnje kolo tega turnirja. Igrah bodo samo eno tekmo, in sicer ob 20. uri med Vesno in Juventino. Križanom za zmago na turnirju zadostuje neodločen izid. VRSTNI RED PO 2. KOLU: Vesna 6, Ju-ventina 5, Ponziana 1, Zarja 0. NOGOMET h KOŠARKA / DVA TURNIRJA Okrnjena ekip Sovodenjcet četrta na tumii v Spetm ob So j^ALE za 3. MESTO Eonchi - Sovodnje 6:0 (2:0 Tn -GONJE: Gergolet, C( n Interbartolo, Bern: fetth Persogha, Visintin, > ilorenin (Peteani), Busi ,zel° okrnjeni postavi (1 jandardnih igralcev) so Sov « turnirju v Spetru ob So nni* lz&ubile, čeprav po p Polčasu ni kazalo na tako v n Sovodenjci so bili ru jPrvem delu srečanja po za3 * , clve lepi prilož DnjTek- Y drugem polčas k, tako da se visoken J!150 mogli izogniti. v velikem finalu je S Cmagal Isonzo Turriac nai-0?^1110’ da 80 pol Srart3^11 tu.di posamezn preje”? ,ene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Vrem 'n Vaše mel°dije; 22.00 Zrcalo dneva, me- ^formacije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 Mm8;o°' 9,0°' 10-00' 11'00, 12.00, 13.00, mn+i' 8'00' 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena V umor®-!4 la05 Jazz' blues...; 11.05 Naši \_____ni^; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 Ciklus G. Mahler; 20.00 Opera: Samorog; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, Poročila; 12.30, ,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Napoved terena; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 do 11.20Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.‘15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih;-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.15 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Dorothy in Aliče; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 16.00-18.30 E., state freschi; 18.45 Fish eye; 19.24 Šport; 19.30 Večerni dnevnik. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8,40 New Age, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Vodnjak(P. Varane, prip. Š, Drolc); 11.40 Glasba za vse okuse; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Valčki in polke; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Duh časa in čar odra; 14.40 Z naših prireditev; 15.55 Iz stgdia z vami; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kom.: Mario, Karmen, Sofija in Klementina (a.-r. M. Sosič, 3.); 18.30 Vabilo na ples; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Piimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481 -532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsni št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCB TOPLA HLADNA SRED1SCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURE REK POSTAJA Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste st. C POSTAJA stC 11,6 Gradascica Dvor 11,4 - Savinja Veliko Sirje 16,2 - Paka Šoštanj - 13,7 Soča Solkan 13,6 - Idrijca Podreteja 12,6 14,5 Vipava Dolenje n,i / SVET / SUKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Amonijev uspeh vNY V Virginii našli ostanke utrdbe, v kateri naj bi Sveta tudi Pocahontas NEW YORK -Ameriški arheologi so našli ostanke utrdbe Jamestovvn v Virginii, ki ki naj bi bila prva angleška naselbina na ameriških tleh. Utrdbo naj bi leta 1607 zgradil angleški kapitan John Smith, ameriški heroj, ki je predlanskim zaslovel po zaslugi Disneyevega risanega filma Pocahontas. Arheologi so našli del lesenega obzidja in vec kot tisoC predmetov, ki naj bi bili last prvih kolonizatorjev, poleg tega pa tudi okostje mladega kolonizatorja, ki naj bi umrl nasilne smrti. Izvedenci vvashing-tonskega naravoslovnega muzeja so namreč odkrili, da ga je ubila krogla iz strelnega orožja. Domorodci pa takrat niso razpolagali s strelnim orožjem. Zaradi tega so se sedaj začela ugibanja, kdo je sploh mladeniča umoril. Raziskovalci omenjajo tri možnosti. Prvič: Evropejca naj bi ubil kak njegov pajdaš; drugič: ubil naj bi ga domorodec, potem ko ga je razorožil; tretjič: umorili naj bi ga med enem od tolikih uporov, ki jih v tistih prvih kolonizatorskih letih ni manjkalo. Indijski David in japonski Goljat Indijski poba seje zapodil v japonskega rokoborca, vendar ga ni uspel podreti (Ap) NEW YORK - Italijanski modni kreator Giorgio Ar-mani je v teh dneh odprl v New Yorku mega trgovino s svojimi najnovejšimi kreacijami. Dosežek je italijanski modni umetnik proslavil s tridnevnim praznikom, na katerega je povabil okoli tisoč oseb. V okusno urejeni trgovini so se zvrstili rock zvezdniki, višek pa je praznovanje doseglo z defilejem Arma-i uljevih kreacij. Med navdušenimi gosti je bila tudi britanska princesa Sarah Ferguson, ki je ob tej priložnosti oblekla Armanijevo obleko. »Všeč mi je, ker poudarja ženskost,« je povedala Sarah. Med gosti je bil tudi bo-I ksarski prvak Mike Tyson, ki pa se je izogibal novina-■ rjem. Grof mu tokrat ni hotel odpustiti LONDON - Britansko sodišče je bilo dokaj popustljivo in bi ga oprostilo zapora, ko bi se ga delodajalec usmilil. Toda gospodar, italijanski grof Pietro An-tonelli o pomilostitvi ni hotel niti slišati. In tako bo hišni pomočnik Rex Bellarmino moral odsedeti v zaporu nekaj let zaradi tatvine. Protagonist neobičajnega sodnega postopka je 33-letni Filipinec, ki si je prisvojil sedem srebrnih krožnikov, da bi poravnal dolgove, ki si jih je nakopal s kvartanjem. Bellarmino, ki je sicer vzorno skrbel za grofovo stanovanje, je pred leti že nekaj sunil, vendar mu je takrat Anto-nelli odpustil. Tokrat pa se plemenitaš ni usmilil uslužbenca. Morda je bil preveč jezen, ker je moral odšteti na dražbi kar osem tisoč funtov, da bi spet prišel do svojih dragocenih krožnikov. Zato je sodnikom sporočil, da mora na pot in nima časa, da bi stopil do sodišča. Trabant na... konjski pogon Ko je motor odpovedal, je iznajdljivi lastnik v trabanta vpregel konja (Ap) Vohunska vojna med Cio in Deo vvashingtoN -Med ameriškimi obveščevalnimi službami se je vnela prava vojna. Vodstvo organizacije Dea, ki se bori proti širjenju narkomanije, je namreč obtožilo pripadnik6 službe Cia, da prisl11' skuje njihovim agentom v tujini. Vodstvo Cie je demantiralo to okoliščino, vendar 6 tem ni zadovolil0 Dee, ki je sklenila, da se obrne na sodiSC® in zahteva, naj sodni ki naredijo konec si stematičnemu prišlo škovanju.