Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". M A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dun, izvzemši nedelje in praznike, ob '/■16. uri popoludne. ni. v soboto 11. aprila 1891. Letnilt XIX Povabilo na volilni shod, kateri priredi Katol. politično društvo v Ljubljani v nedeljo, 12. aprila 1.1., ob II. uri dopoldne t domu katol. društva rokodelskih pomočnikov, Poljske ulice št. 10. Na dnevnem redu je razgovor o volitvah za ljubljanski mestni zbor. Začetek jto6no^ ob 11. uri. K obilni vdeležbi vabi ljubljanske vo-lilce, vzlasti ude „ Katoliškega političnega društva" _Oclfooi-. flaši liberalci in vera. Liberalci so se nas začeli bati, ker vidijo, da se ljudstvo k veri nazaj obrača; zato so zdaj naenkrat hudi postali, ako jim mi očitamo, da so brez vere in da zoper vero delajo. Oni pravijo: »Mi nismo zoper vero, ampak le zoper duhovnike." Tudi dr. Abuja se je pri zadnji pravdi nad tem hudoval, da se liberalcem nevera očita. Ako bi pa to res bilo, da liberalci spoštujejo vero, potem bi morali tudi njih časniki tako pisati, kajti vsak strankarski list mora tako pisati, kakor njegova stranka hoče. Mi pa že dolgo let prebiramo liberalne časnike, koroške, dunajske in iz drugih dežel, in brali smo v njih že toliko zasmehovanja katoliške cerkve, njenih naukov in obredov, toliko hvalisanja nevernih in krivovernih modrijanov; opazovali smo tudi govorjenje in življenje liberalcev in videli pri njih toliko protiverstva, da smo mislili: ni mogoče, da bi še kdo dvomil nad tem, da so liberalci res odpadli od katoliške cerkve in vere. Zato si pa tudi nismo zapisali vsake protiverske besede, ki smo jih v teh listih kar kupoma videli; kdo bi si bil tudi mislil, da bodo liberalci kedaj vse utajiti hoteli, kar je bilo celemu svetu očitno. Spominjamo se, da so »Fr. Stimmen" pred par leti enkrat blizo tako pisale: »Mi liberalci smo prav za prav hinavci, ako se še kristjane imenujemo, kajti večina od nas v resnici nič ne veruje." Ni pa še dolgo, in to številko si še lahko vsak poišče, kar so se »Freie Stimmen" norčevale iz molitve in iz svete maše. Iz Velikovca so namreč prinesle sledeči dopis: »Koroškim duhovnikom se lepo zahvalimo za molitve in pridige, katere so imeli v ta namen, da bi bile volitve srečne. Več napred-njakov velikovškega okraja." S tem so hoteli reči: »Vi ste molili za srečne volitve, in bile so res srečne — za nas liberalce; torej vidite, da molitev nič ne pomaga." V prihodnji številki potem je prišel enak dopis iz tržkega okraja (Feldkirchen). Še hujši zasmehovanje pa ima dopis iz Prevalj, ki se tako glasi: „Kar se tiče naših enajst volilnih mož, po-krepčali so se pred volitvijo še z eno blagoslovljeno mašo, da bi šli srčno v volilni boj; pa so nekaj druzega zvedeli. Star pregovor pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Tudi tem enajsterim j se je taka godila. Da je bila druga blagoslovljena j maša dne 5. marca pred volitvijo v Velikovcu brez vspeha, to pride menda od tod, ker je na ta dan vladal nemški Bog, ki je v svoji modrosti in skrbnosti pomagal napredku (liberalcem). Naši slovensko-klerikalni volilni možje menda niso bili posebno dobre volje, ko so šli od volitve domov; morda so potem naročili kako črno mašo (requiem ali mrtvašnico)." Zdaj vprašamo : ali ni to zasmehovanje molitve in sv. maše? Da so Slovenci molili za srečne volitve, to je, da bi bili izvoljeni verni, katoliški poslanci, to so prav storili, saj tako so ukazali tudi avstrijski š k o f j e v svojem pastirskem listu. Mi ne vemo, zakaj Bog naših molitev na Koroškem ni uslišal; kdo bi se tudi predrznil Božje sklepe presojati ali neskončni modrosti Božji kaj očitati ali svetovati! Bog dostikrat pravičnega skuša s trpljenjem, hudobnemu pa srečo podeli. Ako bomo pa stanovitni ostali in srečno naprej vojskovali se za pravico in za Božje kraljestvo na zemlji, nam bo Bog gotovo enkrat zmago dodelil, naše nasprotnike pa osramotil, kakor zaslužijo, ker se norčujejo iz Božjih rečij. Liberalci gotovo niso molili za srečne volitve po ukazu škofov, morda so se pastirskemu listu še posmehovali, gotovo pa je, da so se jezili, ko se je na lečah prebral; zdaj so pa toliko predrzni, da pravijo, da je Bog nje uslišal, ki še molili niso, prošnje katoličanov pa zavrgel! Vsak mora spoznati, da je to zasmehovanje molitve. Nadalje vsi vemo, da je le en Bog za vse narode. Liberalni dopis iz Prevalj pa pravi, da je na dan volitve vladal nemški Bog. Tedaj imajo Nemci svojega posebnega Boga, Slovenci svojega iu Lahi svojega itd. Ali ni to zasmehovanje sv. vere? Tako ti ljudje pišejo in tako tudi po gostilnah govorš, česar se vsak lahko prepriča; in vendar trdijo, da niso zoper vero, ampak le zoper duhovnike! Slovenci, ne verujte njihovim besedam, ampak sodite jih po njih delih; na njih sadu jih boste spoznali. Ako so res tako verni katoličani, zakaj se pa o petkih ne postijo ? Zakaj mnogi iz njih še o Veliki noči ne gredo k spovedi? Zakaj mnogi iz njih še ob nedeljah in praznikih ne pridejo v cerkev? Sicer pa je že to prazen izgovor: »Nismo zoper vero, ampak le zoper duhovnike!" Vsaka vera ima svoje duhovnike; kdor vero hoče, se tudi duhovnikov ne sme braniti. Ako duhovniki ljudi učijo, Nedeljske misli. XXV. Prava »terna" je za nas namreč »visoke" politike pod »črto" in nad »črto", da se je jelo vreme spreminjati, da pihljajo Južne" sapice, ki nam rode morda po dolgem »črnilnem hladu" zopet kakovo izvirno in vzvišeno idejo pod peresom. In kakor na-vlašč za nas novic željne časnikarje odprle so se po dolgem počitku tudi nove Janusove duri v državni zbornici, o katerih trdijo sicer veščaki, da so postavljene na stare tečaje in da je le nekaj žrebljev novih, ki so zabiti v les prejšnjega političnega odra, a koliko bode zaradi tega novi oder ali pa žeblji na dobičku, računijo doslej naši politični matematiki še vedno »ad absurdum". Pri krasnem spomladanskem solncu bodemo iskali torej dovtiparji „senco" za 353 možmi, ako-ravno smo prepričani, da se začasno svetijo vsi, kakor limbarji na polju in da tudi takova senca v javnem življenju priti mora že zaradi tega, da cenimo višje zlato solnce, katerega si brez sence niti misliti ne moremo. Najbolje smo radovedni, na kateri državno-zborski klopi se bode zopet grela naša navadno na potu od doma ali pa od volitvenih zborov pa do Dunaja precej ohlajena politika, in koliko naših s političnimi željami napolnjenih loncev izpuhti brez duha in sluha v državnozborski kuhinji v sinji vzduh, iz katerega se napravi morda pod visokim nebom temen oblaček, — ki vesla nazaj, nazaj proti jugu hladit visokoleteče misli in želje matere Slovenije. Videli bodemo tudi kmalu, za koliko odstotkov višje se bodo obdačili v bodočem letu naši že izvrstno prezračeni žepi, kedo je iznašel zopet nove topove, nove puške in morda tudi nov smodnik že zaradi tega, da ne sodi svet, da nazaduje znanstvo — in da parlamentarizem ne stoji samo na davčni, temveč tudi na znanstveni podlagi. Prepričali se bodemo morda tudi kmalu, koliko je hasnila osobito našim gg. državnim poslancem letošnja velikonočna volitvena generalna spoved, ali bodo delali oni pokoro za svoje morda že pri volitvi zagrešene naglavne grehe, ali pa se bodemo pokorili mi za njihove slabosti vsaj do bodoče šestletne spovedi. In da političnih grehov tudi ostra pokora ne opere, dokazuje nam najbolje železni, akoravno že precej zarjaveli Bismarck, kajti povšeči mu ni niti prekrasni Pontus v bukovem zatišju »promul nego-tiis": kovati hoče zopet do zadnjega trenutka na nakovalu svojega nemškega šovinizma postavne paragrafe, akoravno on sam noče niti potrebnega pa- ragrafa o višnjevih polah umeti do danes. Da, prav je imel mladi nemški cesar, ki je trdil pred nekimi meseci: »Der Geist des Ungehorsams zieht durch die Welt." Osobito davkoplačevalcev vseh barv in narodov se prijemlje v zadnjem času vedno bolj duh nepokorščine in radovednosti, namreč kakov razloček je med trpinom ob cesti z lakoto in davki obloženim in pa med onimi srečnimi, ki so na svetu baje le »zaradi lepšega" in pa za »fruges consummere nati". Ta duh časa vstaja osobito „an der schonen blauen Donau", na našem Dunaju v zibeli prave nemške »Urgemtithlichkeit" in krotkosti, kajti naši vrli Dunajčanje nočejo več razumeti, da je obrezan Izraelov rod boljši od normalno razvitih narodov. Tudi po beli Ljubljani veje že nekaj časa uporni prepih, ki postavlja marsikatero vkoreninjeno poli-tiško in upravno »modo" na glavo in pogleduje za te in one »kulise", — katere so bile zavarovane nekdaj s kitajskim ozidjem. Prijetna ni baš marsikateremu ta radovedna razposajenost, a koristiti utegne mnogemu in brez dvoma največ onim, ki se čudijo novoizbujenemu »modernemu duhu", — a trdijo sami o sebi, da so sami oni pravcati dojenci luči in svetlobe. S viftijanec. naj lepo živijo po božjih zapovedih, ako jim delijo sv. zakramente, ako bolnike obiskujejo in tolažijo, revnim pa pomagajo po svojih moMh, — ali jih moramo potem za vse te dobrote sovražiti? Naj pa liberalci vendar jedenkrat fcdvejo, kaj so jim duhovniki tako hudega storili, da jih morajo sovražiti? Nam se zdi, da jih le vest peče, in kadar duhovnika vidijo, se spominjajo svojfh grehov; to jim ni ljubo in prijetno, zato so jim duhovftiki na po(j. Ce pa kdo pride in reče: ,saj ni nič (tekla, ne večnosti," tega imajo radi, ker jim vest pomiiri- Temu članku, ki ga je objavil celovški »Mir" v svoji zadnji številki, dostaviti nam je še nekaj besed v pojasnilo, da so si liberalci povsod jednaki, naj si bodo nemški na Koroškem, ali pa slovensk na Kranjskem ali kje drugod. Kakor je morala slovenska duhovščina na Koroškem trpeti nečuvene napade od strani nemških liberalcev, jednako so morali duhovniki na Kranjskem trpeti od slovenskih liberalcev. Omenjali smo že, kako podlo so slovenski liberalci ocenjevali v svojem glasilu pastirsko pismo avstrijskih škofov, izdano povodom državnozborskih volitev, rekoč, da v škofijskih palačah prav za prav veje isti duh, kakor v praški kazini, ter da so škofje in nemški liberalci vsi jednih in istih mislij. Tako so ocenjevali naši radikalci volilno pismo škofov, katerega so se vzlasti po mejah slovenskih s tolikim vspehom posluževali slovenski duhovniki v slovenske volilne namene. Zasmenovali so ob tej priliki tudi molitev, prav kakor so na Koroškem počenjali nemški liberalci. Da, molčimo o umazanem listu, katerega so tako odločno obsodili celo mladi slovenski akademiki dunajski, omenimo le, da je tudi radikalni dnevnik v tem storil svojo dolžnost, kakor spričnje n. pr. stavek: „Kako pridno se je molilo v cerkvi za pl. Globočnika zmago, da je dobri Bog moral uslišati nasprotne stranke goreče prošnje, ako se je sploh v to zadevo mešal, kar pa jako dvomim." Te vrstice smo dostavili v dokaz duševne sorodnosti med našo »Narodovo" gospSdo in med nemškimi liberalci na Koroškem. Iskreno to obžalujemo, a izjaviti moramo, da je med nami sloga nemogoča, dokler naši „Mladi" hodijo po takih opolzlih potih. »Nasprotja med nami niso osobna," — pisal je nedavno „Narod", — »marveč načelna". S tem je vendar jedenkrat stališče jasno označeno. Mi se nismo nikoli izneverili stari slovenski zastavi in ostali zvesti načelom slovenskega naroda, torej nam tudi ni treba preminjati ni načel, ni taktike; pač pa to morajo storiti oni, ki so se izneverili slovenskim skupnim načelom. Tedaj bode zavladala med nami zopet lepa sloga, sicer — nikoli! Narodno vprašanje v novem državnem zboru. Kdor bi verjel nemškim listom, bi res mislil, da v novem državnem zboru narodno vprašanje ne j Dva mednarodna shoda v Parizu. Autrefois le clerge avait la doctrine et n'avait point les moeurs: il a les moeurs aujourdhui, mais malheur ensement il 11' a plus la doctrine. Talleyrand. Pred 100 leti bil je samostan karmelitov v Parizu pozorišče groznih prizorov: umor 185 duhovnikov, katerih kri je še zdaj poznati na zidovju v večen mučeniški spomin. V jutro dn6 2. sept. 1. 1792. pričelo se je klanje, in ob šestih zvečer bilo je vse dovršeno. Dantonovi »rudeči bratje" izvršili so to delo. Tedaj se je že vedelo, da sta ta zločin uprizorila : Danton in Robespierre. V karmelitarski samostan nadrvili so morilci dve sto duhovnikov. Bil je tu Hebart, kraljev spovednik; jezuit Gagneres, zgodovinar in matematik, zvezdoslovec in fizik, o kojem se je govorilo, da ie čital vse, a ničesar zabil. Bil je tu dalje Millon, Friteyre Durvey, Legue, najslavnejši propovedniki d6be svoje. Lefranc, slavni predstojnik endistov. Škofje: Laroche, Foucald, Dukan in mnogo drugih — s kratka, bil je zbran cvet francoskega duhov-ništva, in vsi ti so se v grozni noči jeden drugemu spovedovali ter molili za umirajoče. Kadarkoli so »rudeči bratje" jednega izmed njih umorili, zaoril je v zraku vsklik: Vive la nation! .... Ti spomini ovladali so misli naše, čitajoč vist o otvorjenju mednarodnega shoda katoliških učenjakov letos po Veliki noči. bode storilo niti koraka naprej. Tudi vladni listi z nekakim veseljem opažajo, da se bodo narodna vprašanja morala odrivati, ker državni zbor po svoji sestavi liikakor tte bode sposoben ja reševati. Ti listi pa isražajo najbrž le željo vlade. Da grof Taaffe ni posebno navdušen za narodno Jadnafiopravnosl, že davno vdmo. Pripravljen bi bil vladitj tudi z levico, ko bi se le zanašati mogel, da ga bode podpirala z isto gorečnostjo, kakor ga je degtuca. V resniet pa položaj za narodno vprašanje v novem državnem zboru ne bode tako slab, kakor se slika. Pred vsem je omeniti, da se levici nikakor ni posrečilo, pridobiti Poljakov na svojo stran. Po-aki niso naravnost se pridružili Hohenwartu, ali vendar so pokazali, da bodo vedno bolj na desni, kakor pa na levi strani. Vdeležili so se konferenc pri grofu Hohenwartu tudi poljski zastopniki, dočim se nobeden Poljak ne pogaja z levičarji. Ko je bil vitez Jaworski na Dunaju, je res govoril tudi s Plenerjem in Chlumeczkim, ali ta pogovor je bil vprizoril le grof Taaffe in se je končal jako nepovoljno za levico. Pričakovati je pa celo, da bodo v narodnih vprašanjih Poljaki druge Slovane letos odločneje podpirali, nego so jih doslej. Poljski listi še nikdar niso tako odločno naglašali narodne jednakoprav-nosti, kakor jo letos. Dosedaj so Poljaki zaradi ga-liških razmer imeli pomisleke proti narodni jednako-pravnosti. Dolgo let je trajal razpor med Rusini in Poljaki. Poslednji so sovražili Rusine, ker so ti veljali za velike prijatelje Rusije, ki večkrat precej brezozirno zatira Poljake. Zaradi tega sovraštva Poljaki niso hoteli Rusi-nom dovoliti narodne jednakopravnosti. Bali so se namreč, da bi prišlo potem do razdelitve Galicije. Starorusini so po shodih javno zahtevali tako razdelitev in jo zagovarjali po svojih glasilih. V tako razdelitev Poljaki niso mogli privoliti tudi z avstrijskega stališča ne. Da se zjedinijo Slovenci, to ne nasprotuje avstrijskim koristim, ali da bi se razdelile Tirolska, češka in Galicija po narodnostih, to bi se pa reklo, dele teh dežel pripravljati naravnost za Italijo, Nemčijo, oziroma za Rusijo. Da ne sodimo krivo, pač dokazuje to, da se v Italiji dobe zemljevidi, na katerih je južni del Tirolske že priklopljen italijanski kraljevini, v Nemčiji pa so tudi že taki, na katerih je velik del Avstrije priklopljen Nemčiji. V Peterburgu je pa izšlo že več knjig, — knjig, ne brošur, — v katerih se ruski del Galicije reklamuje za Rusijo. Pisatelj teh vrst je sam imel že več takih knjig v roki. Ker Poljaki vidijo svojo rešitev le v Avstriji, ni čuda, da so se upirali vsemu, kar bi utegnilo privesti do razdelitve gališke kronovine. Zadnji čas so se pa v Galiciji razmere temeljito zasukale. Mladorusinska stranka postavila se je samostan imel minole dni, samostan, kateri se doslej nazivlje od septemberskega klanja: Maison des morts — dom mrtvih 1 Množica nad tisoč glav koraka v dom mrtvih in na čelu je zopet videti cvet francoskega svečeništva z gosti vsega sveta. Tujci z občudovanjem zro v duhovnika Duchesna, duševnega voditelja duhovništva, proslavljenega arheologa, kritika, zgodovinarja, rodom Bretanjca iz stare pomorske rodbine, ki je prinesel seboj v Pariz pridevek : „11 a 1' audace des loups de mer et la rudesse" — danes je on oče duhovništva. Poleg njega vzbuja največjo pozornost abbč de Broglie, bivši pomorski častnik, učenjak prve vrste, pa msgr. Maret, s priimkom: grandmaitre de la theologie, kojega je pokojni Mommsen nazivljal učenega abbeja. Med tujci vzbujal je največjo pozornost iu občudovanje Nemec Janssen, kojega nazivljejo Francozi : le Taine de 1' Allemagne. Med njimi niso bili samo duhovniki iz vse Francoske, temveč iz Španjske, Italije, Avstrije, Nemčije, Belgije, Angleške in Amerike, in ti vsi sestali so se v »domu mrtvih", da tu izprosijo božjega blagoslova shodu katoliških učenjakov z vsega sveti. Ako je ta shod že 1. 1888. vzbujal v Parizu veliko senzacijo, bila je slednja tedaj še večja, ker je bil shod mnogobrojnejši. In zajedno z internacijonalo katoliške vede otvorila je v Parizu glavni shod internacijonala »minerjev" — rudokopov. Sodobni shod obeh teh internacijonal je bil sicer slučajen, toda po našem j odločno na avstrijsko in katoliško stališče ter se izrekla za spravo s Poljaki. Narod je pa pri volitvah skazal tej stranki zaupanje. Dobre posledice poljsko-rusinske sprave so se hitro pokaiale. Poljski deželni odbor jel je rešavati rusinske vloge v ruslpšfiini in Poljaki jeli so delati za pomnožitev rusinskib srednjih šol. Poljaki popuščajo sedaj predsodke proti uarodni jednakopravnosti, kar bode gotove le ugodno vplivalo na daljšo uredbo jezikovnih zadev v Avstriji. Pričakovati smemo od Poljakov odločnejže podpore. Novi veliki Hohenwartov klub bode pa tudi lahko mnogo storil v narodnih vprašanjih. V njem bodo itak Slovani v večini, kajti češke konservativne veleposestnike pač lahko prištejemo k Slovanom, ker so se dosedaj vedno potegovali za narodno jednako-pravnost. Velik nedostatek v prejšnjem državnem zboru je bil, da so naši slovenski poslanci imeli premalo dotike s Čehi. Ž njimi mogli so občevati le po eksekutivnem odboru desnice. Sedaj bode to drugače. Poslanci češkega veleposestva bodo v Hohenvvartovem klubu, četudi kot posebna skupina, in slovenski poslanci imeli bodo lepo priliko, da jim pojasnijo naše zadeve. Se ožjo dotiko s Čehi bomo pa imeli, če se vresniči nada, da vstopijo tudi mo-ravski Čehi nazadnje še v Hohenwartov klub. Približanje mej Čehi in Slovenci bode gotovo nam v korist. Razmere v deželah češke krone in pri nas so precej slične, povsod se morajo Slovani še boriti za narodno jednakopravnost. Zastopniki češkega veleposestva pa imajo tudi velik vpliv v višjih krogih in bodo nam torej lahko mnogo pomagali. Iz povedanega je razvidno, da nam Slovencem ni treba obupati, četudi v državnem zboru ni vse tako, kakor bi si želeli. Pri ugodnih prilikah se bodo dala tudi narodna vprašanja sprožiti in smemo se nadejati, da bode novi državni zbor še več lahko storil za naš narod, nego je prejšnji, to tembolj, ker poznamo naše zastopnike, da so možje, ki bodo znali spregovoriti moško in odločno besedo o pravem času in na pravem mestu. Politični pregled. V Ljubljani, 11. aprila, lotrjan}* dejž!©!®«, Zjedinjena desnica. Nekateri slovenski listi so priporočali, da bi naši slovenski poslanci ne vstopili v Hohenwa.rtov klub, češ, da se je bati, da bi potem ne mogli ničesa storiti za narodno jednakopravnost. Mi smo v tej zadevi takoj pojasnili svoje stališče, natančno razložili vzroke, zakaj da Slovenci ne smejo ostati osamljeni. Naši slovenski poslanci so pa spoznali, da ne kaže odločiti se od desnice in pristopili so Hoheuwartovemu klubu že v začetku skoro vsi. Pristopila sta tudi gg. dr. Fer- (Dalje v prilogi.) mnenju jako pomenljiv! Kakor pred sto leti, isto-tako zbrali so se veleduhovi katoliške cerkve v slični slutnji, da sedanji položaj ne more dolgo trajati, in da se skoro morajo ukreniti odločilni koraki v od-vrnitev svetovne katastrofe. Pred sto leti so bila tla podkopana samo pod Francosko, danes je podkopan ves krščanski svet. V dokaz temu bodi baš minole dni v Parizu zborujoči mednarodni shod — podkopnikov. Na tem shodu je takrat zmagala še, dasi z velikim naporom, zmernejša stranka nasproti revolucijski stranki, koja je hotela na shodu preriti z „la greve universelle" — s svetovnim štrajkom v 1. dan maja meseca. In .sodobno s shodom rudokopov v Parizu prireja delavstvo po širnem svetu na stotine in stotine shodov, iu povsodi se razpravlja o: splošnem štrajku, o skrajšanju delavne dobe in zvišanju plače. Kar se je govorilo na shodu rudokopov v Parizu, spada pri nas v področje tiskovnega zakona, toda dobro vemo, da bode vse do poslednje besede po vseh končinah svetd razglašeno, kajti tisek in-ternacijonale je mojstersko organizovan, ker ima izborno kolportažo, o koji velja rek: vexat censura columbas. V Avstriji se pa prepiramo za pdd zemlje, da, pri nas na Sloveuskem je do smrti nahujskan brat zoper brata. Potolažem bodimo. Za nekoliko let ne bode ni sluha ni duha o »radikalnih" Slovencih. Vse bode pomela e površja — internacijonala! Pojmimo vendar že jedenkrat znamenja ddbe! i lj Priloga 81. štev. »Slovenca" dnč 11. aprila 1891. jančič in dr. Gregorec. Bojazen, da se Hohen-wartov klub ne bode bavil z narodnim vprašanjem, 1 bila je tudi povsem neosnovana. Gospodje, ki bodo ! vodje v tem klubu, so že toliko samostojni, da jim vlada ne bode predpisovala politike. To so že pokazali takoj v začetku. Odbor, sestavljen iz grofa Hohenwarta, prelata Karlona in princa Scbvvarzen-berga, je določil, da se bode klub potegoval za gmotne in duševne potrebe prebivalstva in vravnavo javnega prava na kristijanski podlagi, za narodno jednakopravnost iu pravice in celokupnost dežel in kraljestev in to tako, da se ne ruši realna vez, ki druži posamične dele države. Klub je izrečno vspre-jel narodno jednakopravnost v svoj program in s tem je gotovo jasno izrekel, da ne bode zanemarjal narodnih vprašanj. Kdo se bode morda spodtikal nad tem, da se je klub izrekel za nerazdeljivost kraljestev in dežel, ker to nasprotuje zjedinjeni Sloveniji. Na to pa moramo odgovarjati, da ni misliti, da bi prihodnjih šest let že prišla zjedinjena Slovenija na dnevni red. S tem, da sedaj slovenski poslanci pristopijo Hohenvvartovemu klubu, se še nikakor ne odrečejo zjedinjeni Sloveniji, ker klubova pravila nemajo nobene pravne veljave za poznejše čase. Ko bi klub te določbe ne vsprejel v svoj program, ne bi hoteli vanj pristopiti češki veleposestniki, pa tudi Tirolci ne, ker baš Cehi in Ti-rolci so iz važnih vzrokov za nerazdeljivost avstrijskih dežel. Pa tudi zveza s Poljaki potem ne bi bila mogoča, ko bi se klub ne izrekel za zgodovinsko pravo. Da bi se pravice dežel dosti razširile prihodnjih šest let, kar bi bilo v škodo koroškim in štajerskim Slovencem, ni se bati. Važno je pa tudi, da je klub narodno jednakopravnost postavil v svoji izjavi pred zgodovinske pravice dežel, kajti s tem je pokazal, da jej pripisuje večjo važnost. Odstavek, ki govori o pravicah dežel, pa kaže, da klub v tem oziru nikakor ne bode centralizoval svoje delavnosti. Vse drugačne pomisleke bi pa morali slovenski poslanci imeti proti vstopu v mladočeški klub. Mladočehi morajo se v prvi vrsti potegovati za razširjenje pravic posamičnih dežel, ker so češko pravo postavili za glavno točko svojega programa. Zato bi pa Mladočehi nikakor ne mogli podpirati razdelitve štajerskega in koroškega šolskega soveta, za katero razdelitev se je izrekel shod poslancev slovenskih v Ljubljani. Hohenwartov klub pa bode nas v tem oziru lahko podpiral, kajti češki veleposestniki glasovali so za razdelitev deželnega šolskega soveta, na Tirolskem pa ima italijanski del tudi precejšnjo samostojnost. Mladočehi so pa tudi liberalci in slovenski poslanci zatorej iz verskih in narodnogospodarskih ozirov ž njim ne morejo hoditi. Eazmere so pa tudi take, da Mladočehi pri najboljši volji nam dosti pomagati ne morejo. Nas Slovencev je pa premalo, da bi mogli dosti vplivati na državno-zborske obravnave. Zaradi tega smemo vsekako biti veseli, da se slovenski poslanci neso dali zapeljati in so vstopili v klub, v katerem je največ upanja, da se bode oziral na njih želje. Češka razstava. Veliko bedarijo napravili so nemški liberalci 8 tem, da so odsvetovali Nemcem, naj se ne vdeležč razstave v Pragi. Nemški tovarnarji jih neso poslušali in nad 800 Nemcev odposlalo je že svoje blago v razstavo. Nekateri Nemci bi še radi poslali, pa se ne morejo njih izdelki vsprejeti, ker ni več prostora, ker se ni računalo na vdeležitev Nemcev. Z nasprotovanjem so liberalci le to dosegli, da se bode nemška industrija v Pragi pokazala v slabši luči; sedaj svet v^, da Nemci na češkem več v vseh zadevah ne poslušajo liberalnih voditeljev. „Červonnaja Ru(\j." Grško-katoliški me-tropolitski ordinarijat v Levovu je duhovnikom naročil, da naj nikar ne naročajo starorusinskega lista »črvonnaja Rusj.", ker ta list škofov ne spoštuje in zaničuje naredbe cerkvenih oblastev. Nadalje ta list proglaša zastopnike avstrijskopatrijotičnega in cerkvi prijaznega programa Romančuka, Teliševskega in Barvinskega za izdajice. Duhovniki opozarjajo se, da naj naročajo rajši cerkvi in Avstriji prijazni list »Djelo". VnanJ« držav«. Nemška trgovska politika. „Nordd. Allg. Zeitung" misli, da bode nemška trgovina izgubila vsa ameriška trgovišča. Tako je nova trgovska pogodba z Brazilijo jako neugodna za Nemčijo. Nemški list se pa nadeja, da se bodo s trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko odprla nova trgovišča nemškim izdelkom. — V Nemčiji računajo torej na to, da bodo Avstrijo preplavali s svojimi izdelki in preko naše države odprli si pot v orijent. Trgovska pogodba, ki bi uresničila nemške nade, bila bi pa brez dvombe škodljiva naši državi in zaradi tega je želeti, da bi bili naši državniki jako previdni pri sklepanju pogodbe z Nemčijo. Revizija ustave v Belgiji. Občne volilne pravice v Belgiji še ne bodo uveli, ker se večina poslancev boji, da bi potem socijalisti dobili večino v zbornici. Upati je pa, da bode dobil volilno pravico vsakdo, ki plača 10 frankov davka in ima svoje stanovanje. Bolgarija in Srbija. »Svoboda" je izvedela, da bode srbska vlada vse storila, da se v Srbiji ne bodo kovale zarote proti Bolgariji. Morilci Belčeva, ko bi bili v Srbiji, bodo se prijeli. Bolgarski list je preverjen, da bode srbska vlada držala dano besedo, in pravi, da se bodo Srbi tudi kmalu preverili, da imajo najboljšo prijateljico v Bolgarski. Bolgarija in Rusija, Kakor jO izvedel „Magyar Hirlap", obrnila se je bolgarska vlada do Rusije, naj izroči morilce ministra Belčeva in inte-lektuelne provzročitelje tega umora. V noti naštevajo se dokazi, da so morilci sedaj v Rusiji. Morilci in drugi provzročitelji navedeni so v noti z imeni, in povedan je kraj, kjer so sedaj. Pridejani so noti tudi dokazi. V noti se pravi, da se bolgarska vlada nadeja, da jej izroče morilce, ko je bolgarska vlada na željo Rusije cel6 sumljive osebe odpravila iz Bolgarije. — Drugi madjarski list je pa izvedel iz Sofije, da se je Hitrovo malo pred atentatom pogajal z Benderovom v Odesi, da je revolver, s katerim je Belčev ustreljen, ruski vojaški revolver, in so morilci prišli iz Oarjigrada s turškimi potnimi listi. Vse so poizvedeli tajni agentje bolgarske vlade v Odesi in Carjigradn. Da je revolver ruski vojaški, to dokazuje številka in znamka njegova. Mi smo naveli te vesti madjarskih listov, ali pristavljamo, da drugi listi ničesar ne vedo o tem. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 9. aprila. Kadar »Brus" ali »Narod" z Vrhnike kaj prineseta, govori se o tem navadno že naprej po Vrhniki. Zato se nismo nič čudili, dobivši v roko včerajšnjo številko »Narodovo", v kateri piše dopisnik z Vrhnike zoper ustanovitov kat. društva rok. pomočnikov na Vrhniki. Da je protislovij dovolj v imenovanem dopisu, čudimo se ne, ker smo vajeni takih dopisov in poročil z Vrhnike v »Narod". Dopisnik sam pravi, da je namen tega društva blag, le za Vrhniko ta namen ne bi bil blag, dasi je po svetu že 800 takih društev in namen teh društev je povsodi enak. Ko pa je dopisnik sumničil, hoče Bumničenje s fakti podpreti. Kaka so ta fakta? a) Najprvo trdi, da so duhovniki naši izstopili iz čitalnice, ker je udom dovolila, da smejo poleg »Rim. kat." tudi iz drugih listov kaj izvedeti. In vender je že enkrat dopisnik „Slovenčev" povedal, da so duhovniki izstopili iz »čital." radi samega »Brus-a", in da so imeli prav, dokazuje nam spet cel6 izjava naših vseučiliščnikov, ki so iz svojega društva »Slovenije" izbacnili zloglasni »Brus". Torej ta fakt je — jalov. b) Drugi fakt naj bodo dopisniku deželnozborske volitve. Ko bi hoteli hudomušni biti, osmešili bi na kratko dopisnika s tem, da se je grozno blamiral, ker se letos niso niti vršile deželnozborske volitve. A pregledamo dopisniku to zmoto in optimistično mislimo, da je menil državnozborske volitve. Torej kaj pravi o teh ? «) Da so duhovniki »Slovenca" največjim ne-prijateljem pošiljali. — Naj pogleda dopisnik v »Slovenca" dne 10. marca (Cegava je zmaga") in poklical si bode v spomin, da je le eden nemškutar na Vrhniki volil poslanca Globočnika izmej 45. Zato tudi »Narod" na tisti članek niti črhnil ni, ker ni imel kaj črhniti. (5) Da so duhovniki s tem nemškutarjem skupaj šli na volišče. — In vender duhovniki niti volilne pravice nimajo v trgu. Y) Da so zlorabili lečo. — Dopisnik naj pove, kaj je kateri duhovnikov govoril in vsak mu bode postregel pismeno, kaj je govoril, in prepričal se bode eminentno, kako jalovo je spet to sumničeuje. Dokler pa tega ne stori, je sodba naša taka kakor o tistem gospodu, ki je za volitev napadel tukajšnjega duhovnika, češ, da zlorabi lečo. Ko ga ta vpraša, kedaj je to bilo in mu dotični gospod odgovori: v nedeljo zjutraj, ostal je na sramoti, ker napadeni duhovnik nikdar cerkvenega opravila nima zjutraj. Iz tega je razvidno, kaki poslušalci so naši liberalci, koliko je dati na njihovo »zlorabo leče". 3) Da je naše pobožno ljudstvo začelo ostenta-tivno cerkev zapuščati ob zlorabi leče. — To pobožno ljudstvo utegne biti le pobožni dopisnik »Narodov" in par takih, ki cerkev tudi ob nevolitvenih časih zapuščajo. — e) Da duhovniki hujskajo zoper delodajalce svoje (optimistično spet mislimo: njihove) delavce. — To hoče kar iz dopisa »Slovenčevega" dne 10. marca dokazati. Naj pogleda še enkrat v dotično številko in bral bode, da je le eden tak delavec (kakeršnega si utegne dopisnik misliti) ne pa več, kakor dopisnik govori, in ta delavec je hišni posestnik in samostojen v mišljenju in je volil po svojem prepričanju brez kakega prigovarjanja, kar dokaže lahko sam in drugi. Torej kdo drugi kakor le »Narodov" dopisnik, ki mu manjka stvarnih dokazov, govoril bode pri tem sluiaji o hujskanji, saj vemo, da so ravno duhovniki pri takih, ki so bili od obeh strank odvisni, prigovarjali celo, da se zdržd volitve. Spet jalov fakt I Kar piše dopisnik o naših rokodelcih, da so pridni, delavni, da anarhističnih idej še ne poznajo, tega do zdaj še ni od naše strani nihče oporekal, dasi bi lahko od nasprotne kompetentne strani par slučajev uaveli v nasprotnem zmisla, in »delavski list" tudi našim rokodelcem ni neznan. Da je kat. društvo rok. pomočnikov naperjeno j proti »Čitalnici", spet trezen bralec ne bode trdil; saj je »Slovenec" že eukrat povedal, da sta izmej rokodelskih pomočnikov le dva uda pri .Čitalnici", v tem ko drugih čitalničarjev ne bode nihče pristopil k nameravanemu društvu, ker je le za rokodelske pomočnike. Da ima dopisnik tukajšnjega kapelana hudo v želodci in pripoveduje o njem, da bode prestavljen, no, to je revolverska žurnalistika liberalcev naših I Radi bi se ga iznebili, to je gotovo, a ordinarijat ne prestavlja kapelanov do zdaj še po željah »Narodovih" dopisnikov. Ko bi mi hoteli sumničiti, kakor »Narodov" dopisnik, dejali bi: bojite se nameravanega društva, ker ima v naslovu besedico: »katoliško." Toliko za zdaj 1 Če želi dopisnik, vedno smo pripravljeni odgovarjati mu. A kaj stvarnih podatkov navedi, da ne bode preveč dlakocepljenja. Žalostno pa je, da ima tudi tako društvo nasprotnike pri nas: Dnevne novice. (Imenovanje generalnega vikarija.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski imenoval si je dekana ljubljanskega stolnega kapitula, preč. g. dr. Henrika Pauker-ja pl. Glanfeldskega, za svojega generalnega vikarija. (Železniško posojilo štajerske dežele.) Ker hoče štajerska dežela zgraditi več krajevnih postranskih železnic, sklenil je deželni zbor 18. nov. 1889, da si dežela v ta namen izposodi 10 milijonov gld. Presvetli cesar je potrdil ta sklep, deželni odbor pa sedaj vabi k vdeležbi posojila. Izdajala se bodo dolžna pisma po 200, 1000, 3000 gld. (O vojaških vajah pri Celjn) poroča se nam od ondod nastopno: K vojaškim vajam v celjski okolici dospd 15. avgusta polk domobrancev s tremi bataljoni, temu se pridruži ostalo štirsko, koroško in kranjsko domobranstvo z osmimi bataljoni. Na to sledi 28. pehotna divizija iz Ljubljane. Vse to vojništvo izvrševalo bode male vaje. K velikim vojaškim vajam dospe k nam iz Koroške in Gradca 6. armadna divizija. Glavne vaje bodo med Celjem, Ponikvami in Golobjem. V Celju in okolici bode zbranih 23.000 do 24.000 vojnikov. Teh vaj udeleži se — kakor pripovedujejo — i cesar sam; stanoval bode v poslopju c. kr. okr. glavarstva, nadvojvoda Albreht pa v gradu »Višegrad". (Slovensko gledališče.) Jutri bode v dvorani ljubljanske čitalnice predstava na korist igralki gospe Gust. Danilovi in igralcu gosp. Antonu Danilu. Predstavljal se bode znani dobri igrokac s petjem »Bisernica" v dveh oddelkih; prvi oddelek »Hans Jurež", katerega bode predstavljal g. Danilo, drugi oddelek »vrnitev iz Amerike". Oba beneficijanta sta dobro znana obiskovalcem slovenskega gledališča kot marljivi in vrlo spretni moči v najbolj različnih vlogah. G. Danilo sodeluje že 15 let na slovenskem odru z vedno večjim vspehom, Gotovo bode občinstvo znalo ceniti zasluge obeh ter se mnogoštevilno odzvalo vabilu. (Izneverjenje.) Bivši okr. sodnik v SI. Bistrici Fr. S o r k o moral se bode dnd 18. t. m. pred celjskim porotnim sodiščem zagovarjati zaradi uradnega izneverjenja. (Umrl) je dne 6. aprila preč. g. Jurij T u t e k, častni korar lav. škofije in dekan pri sv. Lenartu na Štajerskem v 77. letu svoje dobe. N. v m. p. I (S Koroškega:) Kakor se čuje, bode znani Giovanni F o res ti v kratkem moral pustiti vred-ništvo slaboznanega lista »Deutsche Allg. Zeitung" v Beljaku. Drugi beljaški list »Villacher Zeitung" je končal življenja svojega kratki tek vsled sušice. — V Železno Kapljo pride za živinozdravnika gosp. Anton Korošec iz Male Nedelje na Štajerskem, t Ziljsko Bistrico pa g. Viljem Irzan iz Maren-berga. (V Celji) je, kakor »Deutsche • Wacht" piše, dne 81. decembra vlani bivalo 6265 oseb. Obzirom ua verozakon bilo je 6185 rimokatolikov, 2 grkozje-dinjenca, 1 grkonezjedinjeuec, 57 evaugelikov kon-fesijo augsburgske, 7 evangelikov koufesije helvetske, 8 auglikanci, 1 menonit, 6 izrajelitov, 3 brezvero-zakonci. Po obiteljstvu: samičuega stana 2411 oseb moškega in 2036 ženskega spola; zakoncev 767 moškega in 691 ženskega spola; obvdovljencev 84 moških in 263 žensk; sodnijski ločenih 6 moških in 7 žensk. Med vsemi prebivalci istih 1140 moških in 806 ženskih ue zna brati in ne pisati, 97 moških in 126 ženskih oseb zna samo brati. Med nevoljdši je 5 slepcev, 4 glubomutci, 4 blazniki, 3 bebci. Po »občevalnem jeziku" je 4655 Nemcev, 4 Čeho-Slo-vaki, 3 Poljaki, 1577 Slovencev, 10 Srbo-Hrvatov, 9 Italjanov, 4 Madjari. Izmed živalij našteli so 110 konjev, 40 goved, 236 svinj, 1 kozo, vrh tega še čebel 3 panje. (Svoji k svojim!) Kakor smo že omenili, je koroška hranilnica v Celovcu, ki je v rokah nemških liberalcev, razdelila 88.320 gld. med razna društva. Od te lepe svote slovenski kmetje niso dobili ne vinarja, pač pa društva, ki opevajo nemško slavo. Iz tega je razvidno, da tisti Slovenec podpira svoje nasprotnike, ki nosi denar v take hranilnice. Zato bi prav storili slovenski kmetje, ko bi se oklenili slovenskih posojilnic, ki so res za kmeta in mu pomagajo v stiskah. (V W8rishofen) na Bavarskem je letos prišlo zdravja iskat k znanemu župniku Kneippu 65 duhovnikov in do 600 svetnih oseb. (Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani) ima v nedeljo, dne 12. aprila ob 10. uri zjutraj v svojem lokalu: Pred škofijo, štev. 16, I. nadstr. svojo mesečno sejo. Na dnevnem redu je med drugim ogledovanje in razlaga novo napravljene temnice. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Pevsko društvo „Slavec") priredilo bode dne 14. junija t. 1. velik koncert na Koslerjevem vrtu. Kakor se nam poroča, namenjen je čisti dohodek tega koncerta za Prešernov spomenik. (Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) bode imelo v sredo dnd 13. maja ob VaU. uri popoldne v veliki dvorani hStela pri „Sandwirthu" v Celovcu svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu bode več zanimivih točk, katere bomo o priliki naznanili. (Gasilno društvo v Šiški) priredi svojo prvo veselico dne 24. maja 1891 ua Koslerjevem vrtu s prijaznim sodelovanjem slav. društev: »Slavca" iu »Šišenske čitalnice." (Občinska volitev.) V Semiču ua Belokranjskem izvoljen je bil dnd 1. t. m. za župana gosp. Janez Šušteršič iz Semiča, za svetovalce pa J. Ivanetič z Vrtače, Štefan Jakša iz Prbišja in Matija Dajčman s Kala. (Novo poštno in brzojavno postajo) so danes odprli v Hotederšici, (Poštnohranilne karte.) Če hočem dobiti vložno knjižico poštnohranilnično, v to svrho moram vložiti vsaj 50 novčičev. In ako nimam sedaj še tolike vsotice, zamorem začeti varčevati, oziroma v poštno hranilnico vlagati po 5 novčičev. V tem obziru se lahko poslužim takozvane poštnohranilne karte, ki jo dobim na vsakej pošti. Na golici je prostora za deset pisemskih znamek ali marek po 5 kr.; kadar torej golico z markami napolnim, nabral se mi je znesek za 50 novčičev, in sedaj karto odnesem na katerosibodi pošto ter bom dobil knjigo-vložnico, v katero je uradnik bil zapisal nazuauilo, da sem v hranilnico vložil 50 novčičev, Ta način vlaganja priporoča se posebno otrokom. Ako želiš kateremu detetu dati kakšen rokodar v podobi denarja, namesto gotovine pokloni mu rajši poštnohranilno karto,, Pisalcu teh verstic je neka dobra duša izročila 4 goldinarje s pristavkom, naj denar sporazdelim vbožnim šolarjem. Ker pa se delitev denarja ne priporoča iz vzgojeslovnih obzirov, pač pa isti obziri priporočajo varčevanje, vsled tega sem darovalca opozoril na to zadevo ter sva sklenila, da izvoljencem napolnim poštnohrauilno karto. Kupil sem do-tične vrednotnice ter učencem izročil za potrebno rokovanje. Naj še opomnim, da poštnohranilne karte v našej šoli itak niso bile neznane. Na podlagi re-čenega darila je hranilnica dobila osem novih varčevalcev. Jaz pa po tem dolgem uvodu naj omenim, kaj sem nameraval zapisati: To-le: Če bi se primerilo, da se je poštnohranilna karta s prvo znamko, ki je že na golici vtisujena, pokazila, v tem slučaju se vrednotnica zamore zamenjati proti vplačilo 1 kr., kakor to velja glede drugih vreduotuic poštovnih. Tako urad naznanja v najnovejšej okrožnici. (Imenovanje.) Gospod L. Le t n ar, učitelj v Moravčah, je imenovan za nadučitelja v Mengšu, g. Jakob Oepuder, učitelj v Leskovci, za nadučitelja v Boštanju. (G. kr. priv. ustje-tepliške železnice družba) naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da velja na njeni progi od dnd 1. marcija t. I. za »vzorčne kov-čege" ista znižana tarifa, ki se nahaja v dostavku I. lokalnega osobnega tarifa c. kr. avstr. državnih železnic. Za vzorčne kovčege tistih trgovskih poto-valcev, ki izpričajo to svoje opravilo z legitimacij-skimi kartami, na katerih je napisano ime potovalčevo in njegova firma, število in vsebina kovčegov, podpis potovalčev in potrdilo pristojbine trgovske in obrtniške zbornice, plačati je od 10 kilogramov in od vsakega kilometra s kolkom vred 01 krajcarja. Zniža pa se voznina od vzorčnih kovčegov oddanih kot prtljaga, če se rabijo legitimacijske karte, ki jih daje ua p>smeno prošnjo vodstvo omenjene železuica. (C kr. trgovinsko ministerstvo) je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici naslednje: Po ooročilu c. in kr. ministerstva za vuauje reči je bil vnanji urad v Parizu opozorjen ua cariuske prevare, ki se gode vsled tega, ker se teža blaga zabeležuju s številkami na certifikatih, ki so potrebni za nekatere na Francosko izvažane izdelke. Da se tem certifikatom ne bodo prvotne številke izpreminjale ali nove pristavljale ter oni potem uporabljali za veee poši-ljatve, nego so bili od kraja izdani, zato se je sklenilo, da je težo v bodoče samo s črkami zapisovati. Naznanja se torej trgovcem, da francosko poslauištvo na Dunaji ne bode odslej potrjevalo certifikatov, na katerih ne bode teža blaga zapisana samo s črkami. (Duhovniške premembe.) V lavantiuski škofiji prevzame preč. g. dr. Anton Suhač, kn. šk. duh. svetovalec iu župnik pri sv. Ani ua Krembergu, posle šentlenartske dekanije iu č. g. P. Šoš t a r i č, kapelan pri sv. Lenartu je postal provizor tamošnje župnije. — V krški škofiji: Č. g. J. M ari nič, župnik v Lipi nad Vrbo, je imenovan za kn šk. svetovalca iu dekaua za Gor. Rož. Č. g. provizor Janez Vaneček je dobii župuijo v Kamrčah. Dne 3. t. m. je umrl č. g. Val. L i n k, dekan v St. Jurju na Strmcu. Telegrami . Fliberk na Koroškem, 10. aprila. V Libeličah vsi gostilničarji v zadnjem hipu odrekli. Shod podružnice sv. Cirila in Metoda bode na Sulii (Neuhaus) nad Libeličami pri narodnem gostilničarju. Vozovi za vožnjo v Libeliče pripravljeni v Spodnjem Drauberku. Dunaj, 11. aprila. Z živahno polivalo so bile sprejeto besede v prestolnem govoru, ki govore o mirnem položaju in skupnem delovanju. Cesarja so pri prihodu in odhodu burno pozdravljali. Gradec, 10. aprila. Vsa graška obrtna društva so mestnemu svetu, trgovski zbornici in trgovskemu ministerstvu odposlala resolucijo, v kateri se odločno izreko proti praznovanju 1. dne maja. Carigrad, 10. aprila. .,Agence de Constan-tinopel" potrjuje iz gotovega vira, da glede vzhodne Eumelije ni nobena vlada storila koraka pri Turčiji. 3? Piccoli-feva tinktura za želodec Ig afcf je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena steklenici 10 kr. (300—02) rSIt Vremensko sporočilo. R. Tschdrner-jeva prva kemična perilnica in barvarija za aparane in nesparane garderobe namerava osnovati /.alo^o in naj izvolijo za vodstvo te zaloge dumo, ki morejo vložiti kavcijo, kakor hitro je mogoče doposlati svojo ponudbe s fotografijo goronjemu zavodu v Brno, Barviiska ulice št. 5. (3—1) Za iiiajiiiSi: Dvajset Marijnih pesem za mešan zbor zložil Ig. Hladnik. Cena 60 kr;, po pošti 63 kr. Prodaja jih „Katol. Bukvama'' v Ljubljani, Fr. Norbert Gregi vNazaretu, Štajersko, in J. Krajec v Novem Mestu. (3_2> Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekurjn PJccollja v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja. je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatclj v za-bojfikih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. _(GO-ll) (60-30) Kneippovo vodno zdravljenje (ltiiliiic-zdravljeiije). Zdravišče Auenhof-Stosir. ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Vodno zdravljenje po Kneipp-ovi metodi: masaže, zračne in solnčne kopeli, dobro podnebje, ceno bivanje, železniška in parni ška postaja. (10—1) l&C Prospekti zastonj, a m O Cas Stanje V s ter Vreme » t ■g S 5 K d a opazovanja zrakomeru T rani toplomeru po Celziju 10 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec. 732 0 728-7 7206 " 68 9 2 56 si. vzli. m. vzh. H oblačno n dež 0 80 dež Zobozdravnik jSchweigerf I stanuje liOtel „Stadt Wien" (pri Maliču) štev. 25 in 26. II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. do Val- ure. Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi zobem prikladne. (34) KF" Za vsa dela se jamči. i i" i Srednja temperatura 7 2". za V8" pod nornialom_ l>aii»j(tka borza. (TelegraflSno poročilo.) 11. aprila. Papirna renta po 100 gl. (s 16 > davkal 92 gld 50 ki Srebrna „ „ 100 „ „ 16* „ 92 „ 50 „ 5 °h avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 75 , Papirna renta, davka prosta......101 „ 75 „ Akcije avstr.-ogerske banke..... 989 „ — „ Kreditne akcije ..........301 „ 75 „ Francoski napoleonii. . . . . . 9 „ 21'/, „ Oesainki cekini...........5 ., 48 „ Nemške marka ......... 56 „ 971/,, mm m~ Mihael Barthel & Co.. Wien, X. r « > I o C rt r- co =3 k Najbolj preskusen in najcenejši lesni pomaz. Barthel-ov izvirni (16-2) carbolineum varuje trajno skladišča, kolarnice, plotove, strehe iz deščic, vozove, vrata, mline, jezove, mostove itd., pred (2) gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami ; pomazani predinetje imajo lepo rjavo barvo, in so 3—4 bolj trpežni. Kakovost neprekošena. Najceneje sredstvo proti mokrim stenam, 1 kilogram zadošča za 5—6 štirjaških metrov. Cenik brezplačen. Nadalje prodaja strešni klej Ia, strešni lak, patentovani kotran, kar-bolno kislino, kar "bolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien, X., Keplergaase N r. 20 ■I »9 Mihael Barthel & Co., Wien, X. ■I Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Xmat0val<20" s prilogo „ Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo Številko brez-plačuo, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (30) Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz po najnižjih cenah priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Touniesovi hiši. (5) Uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorčne knjige za krojače, kakeršnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči. Blago za obleke. Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni plšdi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabega blaga, ki se ponuja od mh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko Jan. Štikarotsky v Brnu. Največja zaloga sukna '■• Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. bl«ga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; vsak razsoden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov iu odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlie temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, namen takemu postopanju je očividen. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne. Barva, dolgost, tenu, naj se pri naročbi ostankov naznani. BT Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini. češčini, poljščini, italijanščini in francoščini (24—l(i) s -M En i «3 — N -c v O « g® •S H r b fc» -o o. s > H S » S$5| t- m « K a a % » 5 a "S s rt T ® "Oi M M Nepresegljivo za zobe I. salicilna nstna voda aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 60 kr. II. i splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl. Trnkoczy diplomovanl posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše v Lju-bljani. JEST Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. ^ m Sa»c N - O) H® S (2-2) Zabavni vlak v Kamnik Cena tje in nazaj: II. razred gld. 1-60, III. razrea 80 kr. Več poizvo se po plakatih in v Faulinovi pisarni za potovanje v Ljubljani, kjer se dobivajo tndi voznice. odpeli« se iz Ljubljane, državni kolodvor, v nedeljo, dn6 12. aprila 1.1., ob 1 uri 30 min. popoldne; povratek iz Kamnika isti dan ob 8. uri 10 min. zvečer. 3 gld. 75 kr. Cena 2 gld. 95 kr. in zvončkom kj Sl) p0 noči sveti,vis. 18«« ^^Jjsjfna^ vokrovu iz kovine, je dobiti v tovarni EMIL MATER na Dunaji, I, Bauerninarkt, 1,'J. (13—4) Ura s kukavico, ki naznauja č as, v lično iz-rezijunej omarici, podobarsko delo, s koščenimi ka- i zalci 8 gld. j SB^" Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo I brezplačno, če se zahtevi priloži poštua marka za ! poslatev. (12—$) I Anatberinova ustna voda in zobni prašek ohranita usta sveža, krep-čata čeljustno meso ter odpravljata slabo s:rodelne namene. 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek 8 100.000 gld. z dvema preddobltkoma in dvema podobitkoma a 500 gld.. 1 dobitek s 15.000 gld., 1 dobitek s 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 gld., 1 dobite« s 2000 gld., 1 dobitek s 1 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne U. juniju 1801. — Srečka stane 2 gld a. v. Podrobnejša določila ima igralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj,!., Riemergasse 7, 2. Stock, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. Sre61ie ese pošiljajo x>oštuine pi-oste. Dunaj, marca meseca 1891. (fi-1) (i) G. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. ■>30000C00000C Elegantne solnčnike navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po čudovito dobro poznata ^ssAm 15 Mestni trg v in najelegant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka ikmsah ,0-4) Ljubljani iMestni trg ia;. Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno {»roti povzetju. SW Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki frano na razpolago. t I I I I I X;'X I X X 1 X X X XX XX Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prillčno na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. Neškodljivo celo za najiie&nejše zobe. V Nemčiji. Franciji itd. se rabi /,e z največjim vspehom, nadaljo na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumcrljah itd. Komad 35 kr. (27) v -r- ▼ ^ .A A A. A. A. Jk. A ▼ ▼ T ▼ A. A A A *'■»• ' •»»•• 'Aiv' ■' > « a Ravno izšlo: „ŠMARNICE" Marijina visoka pesem ali mamili tikat. sostavii Andrej Kalan, duhoven, z dovoljenjem prcčastltega knczoškolijstva ljubljanskega. V Ljubljani I89I. Založila »Katoliška Bukvama". Cena polusnje 00 kr., usnje lglzlato obrezo 1 gl. 20 kr., po pošti 5 kr. več. (3-1) posvečeni S^ovsjtsri &££fr&BX&rx. Uredil in založil CIRILSKI. Ljubljani, 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna Velikansko peso, večno (lucerno) in domačo deteljo, trav ulj o, pahovko, mačji rep ter druga zanesljivo kaljiva semena za vrte in travnike, kakor tudi semenski ribniški fižol in krompir priporoča po naj-nižd eeni 12—21 LJUBLJANA, Cesarja Josipa trg. St. 6098. Razglas. V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870. štev. 21. dež. zbk., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in bišne stene na vrtih, na polji iu na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesuih jajec iu zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana go-seučna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji. ^rmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja letos. Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma veje ne smejo pustiti v takem stauu ležati, ampak moraio se ah gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje motajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšaluih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti dodoločenega časa, jih bode mestna občina daia izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 gld., iu če bi se to ponovilo, do 20 gld.; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1891. Župan: GBASSELLI 1. r. SISZ151PSZ15 m BESE Ignacija Fasching-a vdove ključavničari fa, Poljanski nasip štev. 8, priporoča vedno gotovo zalogo štedilnih ognjišč. Delo je solidno, cene kolikor mogoče nizke. W Vnanje naročbe se hitro izvršujejo. Ign. Fasching-a vdova M^J ■■ ■ J a* jrm.JL- (6-1) J. N. POTOČNIK, * Kongresni trg št. 17, usoja si uljudno naznanjati, da je otvoril na tukajšnjem trgu ffi@ll@k@j!iib podjetje in se priporoča za mnogobrojna prijazna naročila, op rajoč se na dosedanje večletno delovanje, posebno pa še prečastiti duhovščini. (6—6) g^* Nizke ceno pri najboljšem delu. Prostovoljna dražba. V ponedeljek, dne 13. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne vršila se bode pri c. kr. deželnem sodišči v Igubljani prostoročna diaiba dedičem Valentina Zeschko-ta lastnih štirih travnikov, in sicer: Pare. štev. 483 in 484 v mestnem logu v obsegu 1 orala 367 □ sežnjev in 1 orala 930 □ sežnjev, in pare. štev. 368 in 198 v Karlovškem predmestji v obsegu 2 oral 183 □ sežnjev in 1 orala 35 □ sežnjev, h kateri se vabijo kupci. (2-2) Dražbeni pogoji zvedo se pri c. kr. deželnem sodišči pri štev. 2315 in v pisarni pooblaščenca dr. Alf. Moschč-ta. Prodaja smrekovih sadik. V o. kr. gozdnem vrtu pri Ioubljani odda se še okoli (i) eden milijon triletnih smrekovih sadik proti temu, da se za vsaki tisoč z zavijanjem in odrieskom do-železnice ali do pošte 1 gld. 50 kr. vplača. Naročila sprejema proti vplačilu spadajočega zneska c. kr. deželno gozdno nadzorništvo za Kranjsko v Ljubljani. Premija na svetovni razstavi v Londcnu 1862, Parizu 1867. Dunaji 1873. Parizu 1878. J<| Klavirji na obroke za na deželo, salonski krflasti klavir, pianine, iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 880 gld., 400 gld., 4b0 gld., 500 gld, 550 gld, 600 gld.. 650 gld. pianine /n 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za nadeželo pod najugodnejšimi pogoji (12—9) Prodajalnica in posojilnica klavirjev!. TMerMder, Dunaj, VII. Burggasse 71. Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, sveteč vodomet, shodi, loterija itd. 1891. Občna deželna razstava v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva (i6-3) od dne 15. maja do 15. oktobra 1891.