TRST, nedelja 3. junija 1956 Leto XII. ■ Št. 129 (3367) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94=638. 93-808. 37.338 SL 37.3% _ Z'n HrV*' [: A • 93-808 IN 94-638 — Poštni prtdal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dnj. viSine v *irm. f GOR.ICA: ,U1* _b- ,Pclll5° M1" 5? ~ ^ 8*"12-30 in °* 15-’18- - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, ^ stolpca, trgovski 80, fmančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni bank: v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2. - 375 - lzdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trat takoj potem, ko si bili ®*ni izidi občinskih in po-^linskih volitev, je tržaški Sbor Neodvisne socialistične *veze ocenil te izide kot neumno pozitivne za koristi 'lovnih množic na Trža-, enL Sedaj, ko so znani dotočni podatki, moramo to j*®vilno oceno ponoviti, pa malo podrobneje ^'gledati pogoje, pod ka-®uni so se volitve vršile, 'tdelitev glasov posebno *e“e na volivce slovenske trodnosti in končno pogledi tudi, kaj nam lahko pri-e‘e prihodnost. ctprav nismo imeli več jbrtvka z anglo-amerišlko vo-sko upravo in z nereše-j® tržaškim vprašanjem, ki konservativne in nazad-laske sile pri nas povezo-I**® v en tabor, ki je bil , “* organizacijsko povezan ki je pod zaščito tuje Prave pred štirimi in pred ‘'“■aimi leti poskrbel za de-'ttisoče volivcev, ki s Tr-nimajo nobenega uprav-smo kljub temu tudi le-°* bili priča, da je zlasti tinska stranka s skrajno 'snico temeljito poskrbela, ? bi nadoknadila izgubo as°v, s katero je že vna-tei računala. Tudi letos 1?*0 imeli okrog 23.000 vo-.V.cev, ki ne predstavljajo .rodnega prirastka tržaške-Prebivalstva, temveč v ečji meri priseljence na ?lagi Memoranduma in pa siom ka, tajv, Podi; jrž; JaVni upravni ter policij-: 1 aparat. In res, račun se itkazal točen; priseljenci oddali svoje glasove pobili za Krščansko demo-j(?oijo, policijski in orožni-. aparat pa za obe desni-stranki. Slednji dve * zaradi tega zelo močno j^astli, medtem ko je Kr-I Sfiska demokracija kljub izgubila tri tisoč gla- .* v tržaški občini, med-■(t» bii ko so se njeni glasovi t 'kali le v okolici, kjer so ^Parodovalna naselja na-V letih pred volitva-l Poudariti moramo, da ne c Pri tem nikakor za lo-politiko strank centra . desnice, temveč za načrt-| Vladno naseljevalno poli™0, ki ima po eni strani Jr^arodovalne namene in j, ene povečanja demokrist-^kih glasov, po drugi stra-. Pa namešča v državno jj^avo prav tiste elemente c ‘'Publike, za katere je go-da pripadajo skraj-? desničarskim vrstam, j.apio po sebi je umevno, j. Paseljevanje takšne vrste avnega aparata na mejo i ,®a nacionalno mešano pod-spričo odkritih teženj ‘Pice, ki so prinesle toliko !:ria, ko jih je fašistični re- j/P hotel uresničiti, ni in ne tiw* Predstavljati konstruk- ft Pp Politike pomirjevanja v °bmejnih krajih in v od-‘P do sosedne države. t“Wudskn in protidemokra-lj?a izločitev indipendenti-^.P' liste iz volilnega tekanja, kar je imelo za po-C'Po, da se je del njenih j ‘Vcev vzdržal. Jj*tji činitelj je množično jHv‘i«vanje delovnih ljudi v |i,*tralijo, kar je pomenilo jli^Pho volivcev za leve opojne stranke v izključno in lst Krščanske demokracije i-Pcsnice. S-^Pčno je zaradi zloglasne .‘br> - ■ • izgubilo V|“0ve okrožnice ,;v P° pravico na tisoče vo-in volivk, ki so v J' ogromni večini prav ta- tjteSestavljali del glasov le- Uk sPričo teh pogojev oce-razdelitev glasov, molj^0 Ugotoviti, da so leve ijcijske stranke ne samo V(i*P'le svoje pozicije, tem-(» ‘o se celo okrepile. Zma-JHj? So v vseh petih podežol-|H,tfObčinah, kjer so prejele in socialističnih skupin. Glede slovenskih indipendentističnih glasov se zdi, da je tudi med njimi bilo precej abstinence zaradi že omenjene izločitve indipendentistične liste. Pri tem moramo omeniti, da je imela njena izločitev tudi za posledico zmanjšanje števila občinskih svetovalcev slovenske narodnosti v tržaškem občinskem svetu. Med njimi bo ostal še nadalje Agnelet-to, ki pa se bo moral — če bo hotel resnično izvajati svoj volilni program — ločiti od svojih demokrščanskih zaveznikov, ki so mu tokrat skupaj z znanim navodilom «Novega lista« odločno pomagali, da se je mogel vrniti na svoj sedež v občinski palači. V podeželskih občinah je razen v Zgoniku povsod izgubil glasove, medtem ko se njegova lista v Repenta-bru in v Miljah sploh ni pojavila. v Nabrežini pa je izgubil — po sedmih letih — župana. Tudi diskriminacijska sprememba pokrajinskega volilnega zakoni je imela svoje posledice. No. kljub temu so se demokristjani všteli in ni jim uspelo zasesti toliko sedežev. kolikor so jih bili predvidevali. Kljub vsemu bosta v pokrajinskem svetu sedela dva Slovenca, pripadnika leve opozicije, čeprav bi jih moralo biti skoro štirikrat več- Pokrajinski svet bo imel torej reakcionarno večino in takšen bo tudi verjetno pokrajinski odbor. Tudi v podeželskih občinskih svetih ne bo nobene težave pri volitvah županov in odborov, saj so povsod zajamčene večine naprednih strank. Na videz nepremostljive težave pa se kažejo pri sestavi tržaškega občinskega odbora. O tem smo že pisali in naj na tem mestu poudarimo le tisto, kar je izrazil že tržaški odbor neodvisnih socialistov: dolžnost naprednih strank je, da s svojimi 23 svetovalci s sporazumno in enotno akcijo učinkovito vplivajo na sestavo občinskega odbora, ki naj bo takšen, da bo mogel izvesti čimvečji del programa levičarskih strank. Hkrati pa moramo še posebej poudariti, da bodo opozicijski svetovalci morali napeti vse sile, da bi preprečili izvedbo prve točke de-mokrščanskega programa, ki se mu pravi; kršitev Memoranduma. Milijonska množica ljudstva je pozdravila Tita, Kardelja in v Moskvi Popoviča Komentarji mednarodnega tiska o ostavki Molotova in imenovanju Sepilova deset tisoč glasov, če J amo 'ud> socialdemo-katerih centralno vod-*)rav v teh povolilnih V Pravilno usmerja svoje k h*'*8c'ie P° vsei državi k,. °vezavo s socialisti za SC° občinskih in pokra- odborov socialistične J,1?'.v tržaški občini pred- V ljajo vse štiri socialistič-‘'tanke močno silo, saj \ , rale skoro 9«.000 glasov °do v občinskem svetu iJPane s 23 svetovalci. Ce-J so nastopile ločeno in ltojj®X so socialdemokrati na-J?!' z anahronističnimi I* ornunističnimi gesli, se "1 Jdaj lahko reče, da po-t j sodelovanje med njimi 't ('6va v dan ne samo ved-j °'i možno, temveč hkrati, vedno bolj nujno in 'ijasebnim poudarkom mo-. Ugotoviti, da se nismo '• ko smo na tem me-1 kja sam dan volitev za-V*’ da je gotovo, da bo W kot ena desetina teh Vorošilov: „Ohisk je prispevek h krepitvi prisrčnega prijateljstva" - Tito: „Obisk bo okrepiI tudi zaupanje v mednarodnih merilih“ - Kardeljev članek v t Pravdi" MOSKVA, 2. — Več sto tisoč ljudi, po nekaterih ocenitvah okrog milijon ljudi, je pozdravilo danes maršala Tita ob njegovem prihodu v Moskvo, Na svečano okrašeni kijeyski železniški postaji so maršala Tita in njegove sodelavce pozdravili najvišji državni, partijski in vojaški vo-ditelji, med njimi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov s soprogo, predsed- nik vlade Bulganin, najvišji sovjetski funkcionarji, Kaga- novič, Kiričenko, Mikojan, Marenkov, Molotov, Pervuhin, Saburov. Hruščev, Sepilov, ministri zvezne ruske vlade, maršali, poslanci Vrhovnega sovjeta in sovjetske ruske republike, člani KP, zastopniki raznih organizacij, člani diplomatskega zbora in drugi. V pozdravnem govoru na železniški postaji je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov poudaril, da v osebi predsednika Tita pozdravlja sovjetsko ljudstva prijateljsko Jugoslavijo in njene narode, s katerimi ima- jo delavci Sovjetske zveze stike trdnega prijateljstva. Vorošilov je poudaril velik mednarodni pomen beograjske deklaracije, ki je jasno izrazila željo obeh držav, da razvijeta vsestransko sodelovanje in je ugotovil, da se ta deklaracija uspešno razvija. Vorošilov je poudaril potrebo nadaljnjega razvoja in poglo- bitve prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v interesu obeh socialističnih držav. To prijateljstvo bo še dalje eden najvažnejših činiteljev miroljubnega sodelovanja vseh narodov v njihovi borbi za utrditev miru v svetu. Vorošilov je izrekel prepričanje, da bo prihod predsednika Tita dal nov velik prispevek h krepitvi prisrčnega prijateljstva med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in k razširitvi političnih, gospodarskih in kulturnih stikov obeh držav in prispevalo k aktivnejšemu sovjetsko-ju-goslovanskemu sodelovanju in pri reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj v intere- su miru in sreče narodov. V odgovoru na pozdrave Vorošilova se je maršal Tito v ruščini zahvalil za tople pozdrave, izrazil zadovoljstvo, da bo lahko na kraju samem videl ustvarjalne rezultate delavcev Sovjetske zveze. Maršal Tito je poudaril, da so narodi Jugoslavije globoko sočustvovali z napori narodov Sovjetske zveze pri izgradnji socializma v borbi proti skupnemu sovražniku, fašističnemu osvajalcu in v borbi za obnovo po vojni. «Borba narodov Jugoslavije In Sovjetske zveze proti skupnemu sovražniku govori o ne-pobitni resnici, da je naša usoda neločljivo povezana in da imajo nasi narodi vzroke, da se cenijo in spoštujejo drug drugega». je poudaril Tito. «Toda vendarle se je dogodilo nekaj nezaslišanega, nekaj tragičnega, za kar niso bili krivi niti narodi Jugoslavije niti narodi Sovjetske zveze. Nam je bilo težko, toda verjeli smo, da bo prišel čas. ko bo vse to, kar nas ločilo, prebrodeno. ko bo naše prijateljstvo dobilo novo in trdno osnovo. Ta čas je nastopil spričo leninistične politike vlade in CK KP SZ Danes je y>'^ to za nami.» «Prihod .ovariša Hruščeva. Bulganina, Mikojana in drugih v Beograd in razgovori z njimi in deklaracija, ki je bila sprejeta, nato hrabra in daljnovidna politika kolektivnega vodstva Sovjetske zveze, so po mojem globokem prepričanju glavno jamstvo, da se kaj takega ne bo nikdar več dogodilo med državami, ki grade svoje življenje na načehh velikih mislecev Mar-xa, Engelsa in Lenina. Prepričan sem, da je takšen potek razvoja odnosov in prijateljstva med našima dvema državama ne le prispevek k pomiritvi v svetu, temveč bogat prispevek k pravilnemu razvoju mednarodnih odnosov, hrabritev in kažipot za nadaljnji razvoj mednarodnega delavskega in naprednega gibanja sploh.» SVEČANE PROSLAVE DESETLETNICE REPUBLIKE PO VSEJ DRŽAVI Komunisti in socialisti razoravliaio o nonoillii PSDI bIriIr Inkalnili nora« Razpravljanje se bo nadaljevalo danes - Matteotti se zaveda, da je formula štiristranske vladne koalicije postala nestvarna - Malagodijeva previdnost (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Deseto obletnico italijanske republike so svečano proslavili v vseh večjih italijanskih mestih, kjer so bile tudi vojaške parade. Glavna vojaška parada je bila v Rimu, kateH je prisostvoval tu di predsednik republike Gron-chi. Pred parado je predsednik Gronchi položil lovorjev venec na grob neznanega vojaka. zatem pa je pregledal vojaške enote. S častne tribune je nato prisostvoval vojaški paradi, ki se je začela s parado vojaških letal. Popoldne je bil v Kvirinalu tradicionalen sprejem, ki so se ga udeležili ministri, poslanci, ustavni sodniki ter šte vilne druge osebnosti. Med številnimi brzojavkami, ki jih je ob deseti obletnici republike prejel predsednik Gronchi, je tudi brzojavka predsednika vrhovnega sovjeta SZ maršala Vorošilova, ki pravi med drugim; «Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR izreka prepričanje, da bosta izboljšanje in razvoj odnosov med , Sovjetsko zvezo in Italijo prispevala k nadaljnji popustitvi mednarodne napetosti in k okrepitvi miru v vsem svetu, kar v celoti odgovarja želji vseh miroljubnih naro dov » Ves sovjetski tisk je obja vil brzojavko Vorošilova predsedniku republike Gronchiju. iiPraVda« piše ob tej priložnosti: «Sovjetsko ljudstvo iz vsega srca čestita italijanskemu ljudstvu in mu zeli novih uspehov na poti napredka.« «Izvestija» pišejo med dru- Lahlio se pričakuje, da bo sovjetska zunanja politika z večjim zaletom nadaljevala po poti, ki jo je začrtal 20. kongres KP SZ, ko bo v zunanjem ministrstvu tako dinamičen človek, ki pripada mladi generaciji DECENTKALIZjICIJA V ZSSR MOSKVA, 2. — Agencija Tass je danes javila, da so določili nekatere spremembe v sestavi sovjetske vlade. Ministrstva ZSSR za notranje vodne poti. za cestni promet in za pravosodje so bila uki- Ves francoski tisk objavlja vjetska zveza diplomatsko po- danes ostavko Molotova z velikim poudarkom in ponavlja pripombe političnih krogov, da ostavka sovpada s prihodom maršala Tita v Moekvo. «Coiiibat» piše. da sedaj «oc njena in njih funkcije so bi- ■ haja v senco praktično zadnji le prenesene na posamezne 0d tistih, ki so bili igralci sovjetske republike. Napove- ... dane so bile tudi druge spremembe upravnega značaja. Glede ukinitve pravosodnega ministrstva pravi poročilo: «Da se odpravi nepotrebna centralizacija v vodstvu operacij sodnih ustanov in oblasti v republikah in da se poveča vloga zveznih republik na tem področju, je centralni komite KP SZ imel za potrebno odpraviti pravosodno ministrstvo ZSSR in prenesti njegove funkcije na sodne oblasti republik pod vodstvom pravosodnih ministrstev teh republik. Sklenjeno je bilo tudi ustanoviti posebno komisijo, ki bo odvisna od ministrskega sveta in bo imela nalogo kodificirati in dajati sistematičen značaj sovjetski zakonodaji.* Prenos funkcij na uprave posameznih republik se tiče sledečih ministrstev: za prehrano, za meso ter za mlečne proizvode, za ribiško industrijo, za lahko industrijo, za industrijo gradbenega materiala, papirja in predelovanja lesa, za cestne transporte in za ceste, za notranje vodne poti, za zdravstvo in za prodaje na drobno V mednarodnih političnih krogih izjavljajo, da ostavka sovjetskega zunanjega^ ministra Molotova ni prišla nepričakovano. pač pa da je novi razvoj sovjetske politike to ostavko čai slutiti, zlasti ko Molotov že več časa ni aktivno imel več tiste vlo- na veliki pozornici mednarodne zgodovine po vojni*. Londonski konservativni list «Daily Mail* piše, da pomeni ostavka Molotova «na. klonjeno dejanje do Tita*, ker je Molotov leta 1948 podpisal resolucijo Kominforma. List dodaja, da bodo v zahodnih prestolnicah to vest sprejeli z zadovoljstvom, ker da se je Molotov bolj kakor vsak drug upiral slehernemu iskrenemu zbližanju z Zahodom. Ro mneniu liberalnega lista «Newa Ohromele« je v o-čeh Zahoda prava važnost te spremembe v osebnosti novega sovjetskega zunanjega ministra. «Preveč nov je med enajstimi sovjetskimi ministri, da bi ga obtožili stalinizma*-«Times» pa ugotavlja, da je Sepilov «zagovornik politike, ki naj razširi krog prijateljev Rusije in povečanja trgovine z Zahoc no Evropo«. List pravi tudi. da je Sepilov položil temelje novtga sovjetsko-egiptovskega sbdelovanja« V ameriških uradnih krogih ne verjamejo, da bo imenovanje Sepilova ((privedlo do nevarne spremembe v sovjetski politiki c o Zahoda*. Dodajajo. da bo sleherna sprememba verjetno šla v smeri ((tekmovalne koeksistence* med Vzhouom in Zahodom-Omembe vredne pa so .zj r-ve demokratičnega senatorja budo. je treba to pripisati «imobilizmu in neelasticnosti državnega departmaja*. «Ne\v York Times* pravi, da ostavka Molotova tik pred prihodom maršala Tita v Moskvo predstavlja simbolično «najlepše darilo, ki so ga kremeljski državniki lahko napravili Titu«. List ugotavlja. da je Molotov skupno s Stalinom podpisal znana obre-kovalna pisma proti jugoslovanski partiji in jugoslovanskim voditeljem, ki so priVe-c la do resolucije Kominfor- gim: «Ni dvoma da so narodi obeh držav in vsi tisti, ki so jim pri srcu interesi mednarodne varnosti in miru na vsem svetu, zainteresirani, da pride do izboljšanja in do razvoja italijansko sovjetskih odnosov.* Proslave desete obletnice republike so bile' tudi v vsen italijanskih diplomatskih pred stavništvih v inozemstvu. V Moskvi so se proslave v italijanskem veleposlaništvu med drugimi udeležili sovjetski zunanji minister Sepilov. bivši zunanji minister Molotov, ministrski podpredsednik Mikojan. minister Pervuhin, Mihaj-lov in vsi voditelji diplomatskih predstavništev. Glavni politični dogodek v zvezi z določanjem glavnih smernic za sestavo občinskih in pokrajinskih odborov je socialdemokratska ponudba Nen-nijevim socialistom, naj sodelujejo v odborih socialistične enotnosti ob izključitvi komunistov. Kot sme že včeraj poročali, je vmes seveda tudi pakt o akcijski enotnosti med Nen-nijem in Togliattijem. Trdi se. da so piav o tem razpravljali na današnjem sestanku med voditelji KPI in PSI, ki so se ga udeležili Nenni. Luzzatto in Valori za socialiste, ter Togliatti, Longo, Scocimarro, Pa-jetta, Amendola in Colombi za komuniste. Uradno so sporočili, da so razpravljali o volilnih izidih v zvezi s krajevnimi razmerami za sestavo pokrajinskih in občinskih odborov. Predstavniki obeh strank so poudarili, da mora priti do čimbolj demokratičnih rešitev ob upoštevanju lokalnih razmer. Nato so sklenili, da bodo prihodnji teden razgovore nadaljevali tudi zato. ker bodo tedaj znani še drugi volilni rezultati kakor tudi odločitev smernice strank. Vsi se sprašujejo, kakšen odmev bo imeia socialdemokratska ponudba na sestavo vlade. Matteotti se izogiba odgovoru na to vprašanje. Pri tem pa poudarja ča gre za da prav takšna kakršne si ne želi*. No, takšno stališče zavzemajo pretežno demokristjani iz Scelbove okolice, medtem ko misli na primer Gonella precej drugače. Kot smo že poročali, gre za razne možnosti. o katerih bo jutri demo-kristjanski odbor razpravljal. Tu je predvsem rešitev «od primera do primera«, dalje i/uanjšinski odbori ene same stranke, ki bi krizo le odložili za nekaj tednov, in končno imenovanje vladnih komisarjev, ki pa bi imeli za posledico nove volitve. Brez pretiravanja se lahko reče, da bodo jutrišnji sklepi glavnega odbora KD odločilni za sestavo krajevnih odborov, verjetno pa tudi za morebitno krizo vlade. A. P. ma <(S širšega gledišča do-1 ponovno združitev socialistov daja list pa k ostavka Mo- >• Pr\s£stanV1nhliTk.h ndbT lotova manifestacija izginotja krajinskih in občinskih odbo-I j rov. Kljub temu pa ni nobe- nega dvoma, da se Matteotti stare garde. Agencija aJugopress« pravi, da imenovanje Sepilova za sovjetskega zunanjega ministra lahko velja za izraz naporov sovjetskih voditeljev za izvajanje bolj aktivne zunanje piolitike in za njeno prilagoditev sedanjemu položaju v svetu ter procesu, ki prihaja vedno bolj do izraza v razvoju notranje politike*. Agencija poudarja, da je sovjetska zunanje politika «v zadnjih letih opustila izolacijo, v kateri se je znašla zaradi hlačne vojne«, ter nadaljuje: ((aktivnost Sovjetske zveze v mednarodnem merilu dokazuje, da postaja njena zunanja politika bolj dinamična in elastična in da zavzema v mnogih svetovnih vprašanjih konstruktivne pobude*. Zatem poudarja agencija delež, ki ga je Sepilov imel zelo dobro zaveda, da štiri-stranska vladna formula izgublja podlago in molči le zaradi tega, ker noče biti prav on tisti, ki bo napravil prvi korak, temveč rajši pušča drugim, naj izvajajo posledice njegovega sodelovanja z Nen-nijem v krajevnih upravah. Liberalni voditelj Malagodi je najprej socialdemokratom zagrozil. Dejal je, da bodo morali socialdemokrati odnesti na podstrešje demokratično metodo, če se bodo začeli družiti z Nennijevimi socialisti. Danes pa se je Ma-lagoči premislil in je dejal le: «Bomo videli, kaj bodo socialdemokrati dejansko storili*. Vsestransko pričakovanje vlada še vedno glede sklepov jutrišnjega zasedanja glavnega pri razgovorih Bulganina in j demokrščanskega odbora. Kot Hruščeva v Pekingu konec je bilo pričakovati, soeiald"- leta 1954 in maja 1955 v mokratske ponudbe KD že se. Beogradu ter pri razgovorih | dai ne spiejema ugodno. Nek i Humphreya ki je dejal, da Egiptu sovjetskih državnikov z zahodnimi eržavniki v Moskvi, kakor tudi njegov obitk v ge, ki jo je imel v stalinski l ostavka Molotova kaže na nuj- ‘ ' '- ’ ' -------nost ((popolne revizije ameriške zunanje politike, da bo ta lahko koe stalnim spre- dobi. Molotov ni_ spremljal Bulganina in Hruščeva ne v Indijo ne v Veliko Britanijo. Prav tako je bil odsoten pri vseh drugih potovanjih sovjetskih državnikov. Na splošno poudarjajo, da je o-stavka Molotova prišla prav 1 Cev ostala izven okvi- | v trenutku, ko je maršal Tito aprednih demokratičnih j prišel na obisk v Moskvo. Agencija ne komentira iz- novinarska agencija pravi med drugim, da bo moral Saragat izbirat, med sodelovanjem i vladi po eni strani in socialistično enotnostjo na drugi, češ takole zaključuje; «Lahko se pričakuje, da bo sovjetska membam sovjetske politike in zunanja politika z večjim za- ecno ostavke Molotova, toda 1 da si ni mogoče misliti, da bi osebnosti*. Senator je dodal, da bi moral Eisenhovver uveljaviti učinkovit program, da osvoboc i upravo novih izola-cionističnih republikancev, ter je pripomnil, da če ima So- letom nadaljevala po poti, ki jo je začrtal 20. kongres KP Sovjetske zveze, ko bo v zunanjem ministrstvu tako dinamičen človek, ki pripada mladi generaciji*. mogla PSDI hkrati s sodelovanjem s PSI jamčiti tudi sodelovanje v vladi. Agencijti nadaljuje takole: ((Izbrati pot enotnosti s socialisti pomeni zavzeti pozicije nasprotne katoličanom, kar bi moglo imeti za posledico, ki jo PSDI še ni predvidela in ki bodo mor. žitu. Stavka brazilskih študentov RIO DE JANEIRO, 2. — Brazilska študentovska zveza je sklenila proglasiti stavko brazilskih študentov po vsej državi. Obenem je zveza svojim članom ukazala, naj se vzdržijo nadaljnjih napacov na tramvaje ter vsakega dejanja z namenom, da bi ovirali prevozniški promet. Nadalje je zveza obvestila predsednika Kubička, da odslej odklanja vsako odgovornost, če bi se neredi ponovili. Zupan glavnega mesta je študentom sporočil, da občinska uprava proučuje vprašanje javne prevozniške službe z vseh plati. Kot je znano so nastali študentovski nemiri zaradi stoodstotnega povišanja prevoznih tarif na javnih prevozniških sredstvih. Včeraj dopoldne je bil v Rio de Janeiru mir. Tramvaji so vozili pod zaščito policije in vojaštva, ni pa bilo opaziti koncentracije vojaških ali policijskih sil razen okrog sedeža študentovske zveze. Danes je bila stavka v vseh višjih šolah kakor tudi V nekaterih nižjih. Pravosodni minister Ramos pa je izdal ukaz za preiskavo o napadu, katerega žrtev so bili med zadnjimi neredi trije poslanci in dva občinska svetnika. Zveza biv^h bojevnikov za splošno razorožitev BRUSELJ X. — Sesti kongres svetovne zveze bivših bojevnikov se je davi zaključil. Začel se je v ponedeljek in udeleževalo se ga je 300 delegatov, ki so predstavljali 19 milijonov članov iz 35 eržav. Sprejeli so v zvezo združenja bivših bojevnikov Japonske, Severne Koreje, Južnega Vietnama in Burme. Druge države so poslale svoje opazovalce, da proučijo možnost svojega pristopa k tej svetovni zvezi. Med temi državami so bile SZ, Madžarska. CSR. Portugalska in Bolivija. V resolucijah, ki so bile sprejete, poudarja svetovna zveza bivših bojevnikov svojo popolno soglasnost «• politiko splošne. progresivne, istočasne in kontrolirane razorožitve. Naslovila je nu,en poziv vsem odgovornim vladam in OZN, da bi se dokončno v čim krajšem času prenehale poskusne eksplozije termonuklearnega orožja. Pogoi za konec teh posku-so vnaj bi bil univerzalni sporazum o splošni razoro- «Prihajamo v vašo državo, je rekel na koncu Tito, da se z vašimi voditelji razgovarja-mo in izmenjamo misli o mnogih vprašanjih, ki se tičejo ne le nadaljnjih medsebojnih odnosov, temveč tudi o vprašanjih mednarodnega značaja, ki danes najbolj za-skrbljajo svet, kot so utrditev in ohranitev miru in vzpostavitev vsestranskega sodelovanja med narodi. Prepričan sem, da bo ta obisik prispeval ne le k okrepitvi zaupanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, temveč tudi k okrepitvi zaupanja v mednarodnih merilih. Potemtakem pomeni naš obisk še večjo krepitev perspektive za mimo koeksistenco med državami in narodi v svetu.« Z železniške postaje se je maršal Tito odpeljal v odprtem avtomobilu skupno z Vo-rošilovom in Hruščevom v svojo rezidenco v dvorec Spi-ridonovka. Na vsej poti od železniške postaje do rezidence je več sto tisoč ljudi navdušeno pozdravljalo jugoslovanske goste. Ljudstvo je na ulicah postavilo transparente z napisi v ruščini in srbohrvaščini. s katerimi izreka dobrodošlico maršalu Titu in željo za razvoj prijateljskih odnosov med obema državama. Nocoj je maršal Tito odšel na protokolarni obisik k predsedniku prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilovu, s katerim se je zadržal v enournem razgovoru. Spremljali so ga Edvard Kardelj. Koča Popovič, Mijalko Todorovič, Jakov Rla-ževič in jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mi-čunovič. S sovjetske strani so bili navzoči zunanji minister Sepilov. prvi tajnik prezidiia Pjegov in sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubin. Po sprejemu se je maršal Tito vrnil v svojo rezidenco. Med potjo ga je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Prav tako je maršala Tita ljudstvo pozdravljalo na vsej poti skozi Romunijo in Sovjetsko zvezo do Moskve. V mestu Vinica so ljudje čakali več ur. da bi g., pozdravili. Ganjen nad pozdravi ljudstva je maršal Tito izstopil iz vlaka in se zahvalil za prisrčne pozdrave. To se je ponovilo tudi v drugih mestih, med drugimi v Brijansku. Maršal Tito in njegovi sodelavci bodo jutri zjutraj v spremstvu Vorošilova, Hruščeva. Mikojana. Kaganoviča in Saburova obiskali kmetijsko In stalno industrijsko razstavo. Popoldne si bo maršal Tito ogledal botanični vrt, sovjetsko akademijo znanosti, z večer pa si bo v spremstvu poslancev moskovskega sovjeta ogledal mesto in razne njegove znamenitosti. Moskovska »Pravda« objavlja danes obširen članek, ki ga je napisal na prošnjo uredništva podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj pod naslovom «0 vodilni vlogi ZKJ v socialistični izgradnji« V tem članku podaja Kardelj historiat povojne socialistične izgradnje v Jugoslaviji, razvojna razdobja od administrativnega upravljanja do decentralizacije in demokratizacije in poudarja vodilno vlogo ZKJ v tej razvojni dobi. X torek glusoiianie o zaupnici Mollotu PARIZ, 2. — Francoska skupščina je danes nadaljevala debato o splošni politiki. Med raznimi govorniki je na jutranji seji govoril generalni rezident v Alžiru Laco-ste, ki je branil politiko vlade in je dejal, da je ta s pošiljanjem vojaških ojačenj v Alžir uspela ustvariti tam določeno ravnotežje. Dejal je. da bo konec junija v Alžiru 364.000 vojakov. Lacoste je polemiziral s tistimi, ki govorijo o uničevalni vojni v Alžiru, ter je ugovarjal podatkom ki se navajajo s tem v zvezi. Govoril je nato o reformah, ki jih je vlada do sedaj izvedla v Alžiru, in je izrekel prepričanje, da se bo v nekaj mesecih položaj v Alžiru izboljšal. Na popoldanski seji je radikalni socialist Panier obsojal da v Alžiru uradi generalnega guvernerja odklanjaj) sleherni stik z bolj liberalnimi Francozi, ki živijo v Severni Afriki. Po govorih še nekaterih drugih poslancev je govoril predsednik vlade Mollet. Najprej je omenil stavko Francea in je nato izjavil, da se alžirski program vlade lah. ko sintetizira v želji, da se v Alžiru zagotovi istočasno mir, pravičnost in enakopravnost ter francoska navzočnost. Dejal je nato, da uživa Lacoste popolno zaupanje vlade. Očital je nato «pomanjkanje mere objektivnosti v nekaterih listih, ki so krivi napada na moralo naroda«. Obsojal je tudi tiste, ki primerjajo «upor v Alžiru odporu proti Nemcem med vojno«. »Francija, je nadaljeval Mol. let, nikakor ne namerava vzpostaviti v Alžiru nekdanji reu. Vlada je sklenila upravne, gospodarske in take socialne reforme, da jih ne bo mogoče odpovedati. Vlada hoče. naj bo bodoči in dokončni statut Alžira rezultat razgovorov s predstavniki krajevnega prebivalstva, ki bodo svobodno izvoljeni. Nikoli ne bc sprejela rešitve na podlagi sile in je tudi ne bo skušala vsiliti. Vlada ostaja pri svojem prejšnjem pozivu glede prenehanja sovražnosti: pripravljena je pooblastiti v ta namen stike, če do teh pn-de v uradni obliki, in je tudi pripravljena zagotoviti potrebna jamstva vsem, ki bi bdi pripravljeni položiti orožje. Alžir ni ne muslimanska re arabska država. Zato ne bo zanj maroške ali tunizijske rešitve«. Mollet je zatem dejal, da bodo potrebne nove finančne žrtve, da se iz Alžira napravi moderna dežela, ''ter je nato v zvezi z Marokom n Tunizijo dejal, da je zadevna politika vlade «navdihnjena t. liberalizmom, ki so ga sicer skoraj narekovale prejšnje vlade«. Dodal je, da bo ohra njen «status quo» zlasti glede francoskih sil v Maroku, dokler ne bo parlament odobril sporazumov s tunizijsko »n maroško vlado. Francozi v Ma. roku in Tuniziji bodo imeli vsa potrebna jamstva. Francoske čete bodo skrbele za nadzorstvo nad alžirskimi, tunizijskimi in maroškimi mejami. Izrekel je upanje, da se Maroko in Tunizija ne bosta več vmešavala v alžirske za-.deve, «ki spadajo v izključno pristojnost Francije«. Kar se tiče zunanje politike, je Mollet izjavil, da namerava Francija ostati zvesta svojim zavezništvom, pri tem pa delovati za izboljšanje svojih odnosov s Sovjetsko zvezo :n za okrepitev pomirjenja. Irekel je zatem upanje, da bo njegov prihodnji sestanek z Adenauerjem «omogočil zadovoljivo rešitev vprašanj Posarja in kanalizacije reke Mo* zele in pripomogel k napredovanju graditve Evrope«. Na koncu je Mollet govoril še o gospodarski in socialni politiki vlade ter je dodal, da upa, da bodo delavci razumeli, da se mora on letos upreti nekaterim zahtevam«. Finančni program vlade ostane: ne inflacija ne razvrednotenje. Na koncu je Mollet zahteval od skupščine «jasen odgovor« in dejal, da ne bi mogel nadaljevati svoje resne naloge, «če bi parlament mešetaril ali pa bi mu drobil svoje zaupanje«. Za Molletom je govoril med drugim s poujadisti povezan poslanec Tixier-Vignancour, ki je zahteval, naj francoska vojska ostane v Tuniziji in Mareku. nato pa so prebrali posamezne resolucije. Mollet je postavil vprašanje zaupnice za Mendes- priznanje prednosti in za prejem resolucije, ki sta jo predložila socialistična poslanca Depreux in Vals. Resolucija pravi; «Narodna skupščina odobrava politiko gospodarskega in socialnega napredka obrambe valute, mednarodnega miru. harmoniziranja odnosov z maroško in tunizijsko državo, pomirjenja in reform v Alžiru, razvoja prekomorskih ozemelj, politiko, ki *je določila in izvajala vlada, kateri narodna skupščina obnavlja svojo zaupnice« Glasovanje o zaupnici bo v torek ob 15. uri. V japonskem parlamentu okrog 500 policajev Tl KI O. 2. — Okrug 500 policajev je vdrlo v palačo parlamenta, da napravijo konec nemirov v senatu. Spopadi, nimajo primera v japonski parlamentarni zgodovini, kakor se tudi ni bilo primera, da bi policija s tolikšnim številom mož posre-c ovala v parlamentu. Policijo je poklical predsednik senata Matsuno. Nemiri so nastali zaradi opozicije socialistov,— -lei so sklenili posluževati se obstrukcije ter končno zasedli tribuno govornikov in predsednika ter polomili zvočnike. Zaključek sedanjega zasedanja bi naj bil v nedeljo in socialisti bi hoteli preprečiti. da bi konservativna večina izglasovala reforme, ki se nanašajo na zakon o šolstvu in o narodni obrambi. Takoj v začetku seje so socialisti govorili silno počasi. s pavzami po več sekund med posameznim; besedami. Pozneje pa je prišlo to bolj energičnih dejanj. ATENE. 2, — Grški kralj Pavel in kraljica Friderika sta danes odpotovala v Francijo s križarko «TI e 11 i» na tridnevni uraden obisk. Prispela bosta v Toulon v ponedeljek zvečer, v Pariz pa v torek. LEICHF.STER, 2. — Na zborovanju laburističnih žena ,e bivši laburistični voditelj At-tlee izjavil, da je prepričan, da bo laburistična stranka dosegla na prihodnjih volitvah veliko zmago. BREZOBZIRNO PRIZNANJE EDEM 0 VAŽNOSTI CIPRA Zfl ANGLIJO Zaradi petroleja na Srednjem vzhodu se teptajo načela svobode in pravice Tudi c Lite > očita Angležem zgrešeno pohtiko na Cipru - Atenska uiico, kjer je britansko veleposlaništvo, se odslej imenuje po obeh nedavno usmrčenih ciprskih patriotih LONDON, 2. — Včeraj ;e imel britanski ministrski predsednik Eden v Norwichu na shodu konservativne stranke govor, ki je bil v veliki meri posvečen Cipru, Najprej ie kritiziral propagando atenskega radia, češ da se ta propaganda nikakor ne sklada z duhom NATO. Potem je dejal, da pri Cipru ne gre za neko kolonialno vprašanje, niti ne za vprašanje, ki bi zadevalo zgolj Veliko Britanijo ali pa Grčijo, ker gre pri Cipru za širša mednarodna vprašanja. Tako je omenil tudi velik interes Turčije za Ciper, češ da je otok le 55 km oddaljen od turške obale, medtem ko je oddaljen od Grčije 800 km :n končno ni nikoli spadal pod Grčijo. Ko je še odvrnil odgovornost Britancev in še zlasti guvernerja Hardinga za nasilstva na Cipru, je po drugi strani očital zlasti ciprskim škofom, da niso nikoli dvignili besede proti nasilstvom pripadnikov EOKA. »Včasih se zatrjuje, je nadaljeval Eden, da bi bilo eno oporišče NATO na grškem te-ritor.iu dovolj za nase potrebe. Toda temu ni tako in kdor to trdi. ne pozna važne plati vsega problema. Ciper intere-sira NATO. toda ne gre samo za to. Življenjski interes, ki ga ima otok za Združeno kraljestvo, ni omejen zgolj na problem NATO. Industrijsko življenje naše države in Zahodne Evrope je danes od- visno in bo moralo biti odvisno še mnogo let od dobav petroleja s Srednjega Vzhoda. Če pride do tega. da bi bile naše rezerve petroleja v nevarnosti, bomo prisiljeni jih braniti. Olajšave, ki so nam potrebne na Cipru, so del te obrambe. Potemtakem ne moremo sprejeti nikakega dvoma o razpoložljivosti teh olajšav« 'Potem ko je zagotovil, da bo vlada še nadalje poskušala najti rešitev, je Eden poudaril: »Vsekakor želim obrniti pozornost vseh, tudi naših prijateljev, na dejstvo, da je izključeno, da bi se naša dežela odrekla kateremu koli bistvenemu elementu obrambe svojih zakonitih in življenjskih inteiesov. kot na primer Perzijskemu zalivu. Cipru in Adenu. Brez Cipra ne bi imeli določenih olajšav za obrambo naših dobav petroleja. Brez petroleja pa — brezposelno«' in lakota v Veliki Britaniji. Vprašanje je danes enostavno.« Danes pa je grški ministrski predsednik Karamanils podal izjavo, v kateri odgovarja na Edenove trditve. Karamanlis je dejal, da Edenova izjava potrjuje, da so angleški petrolejski interesi na Srednjem vzhodu pravi vzrok, zaradi katerega londonska vlada odreka Cipru avtonomijo. Doslej je Velika Britanija opravičevala svoje ravnanje, je se dejal Karamanlis, z vojaškimi vzroki, sedaj pa je dokazano, da so bile to samo pretveze. Ka- ramanlis je potem dejal, tja pomeni navajati zgolj materialne koristi za zatiranje moralnih pravic civiliziranega ljudstva ustvariti nadvse mučen vtis. Ko je se zatrdil, da bo Grčija se naprej podpirala ciprske zahteve, je iz-' razil upanje, da OZN ter civilizirani svet ne bodo sprejeli dejstva, da bi materialni interesi nadvladali moralna načela svobode in pravice. Ameriška mesečna revija »Life* piše v svoji zadnji številki. da je angleška politika na Cipru zgrešena ter izraža mnenje, da pripada sedaj naloga, da to napako prizna, ministrskemu predsedniku Ede-nu. »Nihče ne zahteva od Angležev. da ciprske teroriste pomiloste. Svoboda Anglije in Grčije zahteva, nadaljuje revija, da Edenova vlada napravi ob začetku pogajanj nekaj koncesij in ohrani tako prijateljstvo zmernih Ciprčanov, ki so itak dostopni prepričevanju. Lahko bi se to zgodilo s tem, da bi Makariosa prestavili v London in začeli pogajanja z njim.* Ulica v Atenah, v kateri je britansko veleposlaništvo je bila danes uradno preimenovana v »Ulico Karaolisa in Demetriou*. Župan in občinski svetniki so se udeležili slovesnosti odkritja spominske plošče z napisom v grščini in angleščini, vzidane prav pred zgradbo britanskega veleposlaništva. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24,8, naj-nižja 19-5, o*> 17. uri 23,4, zračni tlsuk 1015,9 pada. veter 10 km na turo vzhodtuik, vlaga 51 odst., nebo 7 desetin pooblačeno. mor-je skoraj mirno. temp. morja 21,9. W-:. Daces, NEDELJA 3. junij* Klotiida. dev., Radoslava Sonce vzide ob 4,18 in M*00*®? 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 0.45 im zatone ob U«-Jutri, PONEDELJEK *■ 1““”* Kvirin, šk Pika . JUTRI VERJETNO URADNA PROGLASITEV VOLILNIH IZIDOV Imena novih svetovalcev tržaškega občinsk Se vedno ni znano, kako se bodo usmerile stranke glede sestave novega občinskega odbora in izvolitve novega župana Včeraj smo ponovno obiskali predsednika osrednje volilne komisije predsednika sod.-šča Santomasa. da bi od njoka zvedeli podrobnosti o zaključni fazi računanja količnikov in dodelitve sedežev zn tržaški občinski svet. Vljudne nam je pojasnil, da še vedno računajo količnike in da bodo verjetno v ponedeljek sklicali predstavnike tiska in jim uradno sporočili vse zaključne izide. Hkrati pa nam je potrdil, da so podatki o prejetih glasovih posameznih strank, odstotki in razdelitev sedežev, ki smo jih včeraj objavili v našem časniku točni. To pomeni, da osrednja volilna komisija zaključuje zadnje formalnosti in da ne bo več nobenih sprememb glede doo. l.ienih glasov volilnih list m razdelitve sedežev v tržaškem občinskem svetu. Zato lahko ž.e danes objavimo tudi imena izvoljenih kandidatov s preferenčnimi glasovi. Tako bodo nov tržaški občinski svet sestavljali naslednji svetovalci; Neodvisna socialistična listu: dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Komunistična partija: Vit- torio Vidali, Giuseppe Pogas-si. Franc Gombač, Ernesto Ra-riich, Laura Weiss, Umberto Sajovitz, Giuseppe Muslin, Claudio Tonel, Arturo Cala-bria, Giuseppe Burlo, Jole De. ferri, Atto Braun, Stanka Hrovatin in Dušan Kodrič. Italijanska socialistična stranka - Unita Popolare: Aurelia Gruber-Benco. Bruno Pineher-le in Salvo Teiner. Italijanska socialdemokratska stranka: Lucio Lonza. Giuseppe Dulci, Michele Miani in Rai-mondo Benussi - Gambel. Italijanska republikanska stranka: Elio Geppi in Edoar-do Cumbat. Krscanska demokracija : Gianni Bartoli, l.uigi Masntr to, Ester Bastiani, Redento Rcmano, Raimondo Visintin, Narciso Sciolis, Paolo Venier, Doro de Rinaldini, Mario Franzil, Ugo Verza, Mario del Conte. Sergio Gasparo, lginio Vescotto, Antonio Coslovich, Neieo Stoppep, Fausto Pecora-ri, Ugo Harabaglia, Mario Gri-delli, Domenicantonio Adova-sio in Livio Novelli. Slovenska lista: dr. Josip Agneletto. Gospodarsko nacionalno gibanje IMEN).- Bino Barbi in Luigi CaraveJli. Italijanska liberalna stranka■ Daniele (Nello) Morpur-go. Nacionalna monarhistična stranka; Beniamino Antonim In Agostino Origone; Italijansko socialno gibanje so se s to pesmijo na ustih borili v osvobodilni borbi in izšli iz nje kot invalidi■ Po- PO IZVOLITVI OBČINSKIH IN POKRAJINSKEGA SVETA Nove svetovalce čaka mnogo dela v korist našega kmečkega gospodarstva Doseči je treba pravičnejše zastopstvo slovenskih kmetov v odborih in ustanovah, ustanovitev kmetijske šole, tečaje v slovenščini, ureditev socialnega zavarovanja kmetov itd. Volitve so za parni; v kratkem se bodo sestali novi občinski sveti, da izvolijo župane in občinske odbore posameznih občin. Ne samo v mestu, tudi v podeželskih občinah zanima občane, kdo bo ozvoljen v občinski odbor in kako bodo nove občinske u-prave izvajale volilni program in reševale številne probleme, ki se tičejo posameznih občin in vre skupnosti. Kot delaVci in vsi pravi de-mokratje se tudi kmetje veselijo, da so se povsod močno uveljavile napredne sile in da so v vseh podeželskih občinah zmagale enotne demokratične liste. V tem vidijo naši kmetje jamstvo, da bodo upoštevani in pravilno rešeni številni problemi, ki tarejo naše kmetijsko gospodarstvo. Kmetje so tudi zadovoljni, da je bil izvoljen v pokrajinski svet Marij Grbec, človek, ki pozna njihove potrebe in bo znal zagovarjati koristi našega kmetijstva v tem najvišjem izvoljenem u-pravnem organu na našem področju. Zaupanje, ki so ga naši kmetje-volivci v nedeljo izrekli izvoljenim kandidatom v občinske svete in v pokrajinski svet pa nalaga novim svetovalcem tudi konkretne dolžnosti. Pripomniti pa moramo, da je potrebno stalno sodelovanje vseh občanov, da bo delovanje občinskih svetovalcev in uprav lahko u-' spešno. Zdi se nam. da bi bilo potrebno in koristno, da bi novi svetovalci, tako pokrajinski kot občinski, morali že zdaj podrobneje spoznavati in se poglobiti v razna vprašanja, da bodo potem o njih lahko temeljito in stvarno razpravljali na svojih sejah in našli učinkovito pot za rešitev. Glede kmetijskih vprašanj bi bilo zelo priporočljivo, da bi stopili v stik s strokovnjaki in kmetij- skimi strokovnimi organizacijami. ker bi tako laže proučili vso problematiko in napravili potreben načrt za bodoče delovanje. Tudi kmetijska nabavno - prodajna zadruga v Trstu, katere tajnik je bil izvoljen v tržaški občinski svet, spada v ta okvir, tem bolj ker je zadnje čase njeno vodstvo pokazalo veliko zanimanje za skupno delovanje v korist našega kmetijstva. O raznih problemih tukajšnjega kmetijstva smo je podrobno pisali, na kratko pa bi ob tej priliki nakazali le nekatera vprašanja, ki so zelo važna in nujna. Oblasti še vedno zanemarjajo vprašanje pravičnega zastopstva tukajšnjih kmetov, ki so skoraj izključno sami Slovenci, v raznih ustanovah in uradih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Ta zadeva mora biti čimprej rešena! Tu ne STADIONU «1. MAJ# 7 veljajo nikaka opravičila in slepomišenje oblasti. Začeti je treba pri zbornici za trgovino, industrije ip kmetijstvo, kjer je bila pri zadnjem imenovanju napravljena slovenskim kmetom velika krivica, nato pa v vseh drugih ustanovah in uradih. Tudi vprašanje kmetijskega inšpektorata, kjer ni uradno nameščen niti en’ Slovenec, ne kot strokovnjak ne kot u-radnik, mora biti rešeno. Drugo važno vprašanje je strokovna izobrazba kmetov, zlasti kmečke mladine. To vprašanje je upravičeno sprožil novi pokrajinski svetovalec Marij Grbec pred dnevi na občnem zboru pokrajinskega konzorcija za strokovno šolstvo, o čemer smo te dni PO VOLILNO REŠETO ARES »MALI# RAČUNAR "ržaškl radio in tudi sli ■colo» sta več dni za poloma japljala in pisala, de dodelitev drugega kandi-'a Neodvisne socialistične :e še prav nič gotova, češ je' možno, da ga lahko 'kosita kandidat Krščanske mokracije ali NP. Pri tem zlasti »Piccolo« navajal, gre samo za razliko kakš-i 50 glasov. Včeraj pa je iccolo« zapisal, da je izlite t> drugega kandidata odvisne socialistične liste ‘ova, da pa je po novih ■laikih šlo le za majhno :likn. Pri tem je navedel NSL kvocient 2734, za KP \4 in za Krščansko demo-icijo 2715 glasov. Vsak poten čitatelj bi torej skle-[ iz tegu, ker uredniki ta-pišejo, da bi zadostova-KP samo še 50 glasov, j pa samo 69 glasov, da dobila še enega občin-’ga svetovalca. {er ne. verjamemo, da so i sil Piccolos in na radiu :i nevedneii, je pač jas-, da gre za politično špe-lacijo. Krščanska demokra-e sc je namreč borila za svetovalca, kar pomeni, bi morala dobiti nadalj-ih 14 49 glasov, da bi bil n kvocient enak kvocien-Ndbdvisne socialistične li-kajti M glasov razlike je 'ba pomnožiti z 21, oziro-i prišteli 1449 glasov 57.02.1 'sovom Krščanske demokra-e ter razdeliti vsoto z 21. D pa bi morala dobiti po a kem računu 750 glasov č. da bi bil njen kvocient ak kvocientu Neodvisne so- cialistične liste. Vse to pri »Piccolu« dobro vedo, ker je CPondtov sistem, po katerem se dodeljujejo sedeži občinskih svetov, dokaj preprost, in smo prepričani, da znajo uredniki Alessijevegu glasila vsaj štiri osnovne računske operacije, kar je zm te račune dovolj. Vse to dokazuje, da ne morejo ti zakrknjeni šovinisti preboleli dejstva. da sta bila dodeljena Neodvisni socialistični listi dva svetovalca. POCENI GLAS »ZVONA# Nič boljši od «PiccoIa» niso njegovi bratci pri »Carn-panonu«. Ko so se zaključile volitve, so sedli k mi2i, oželi svinčnik m papir in »modro« izračunali, da je v Trstu samo 9.317 sloiienskih volivcev, to je 5,12 odst. prebivalstva. »Gampanon« je namreč seštel samo glasove Neodvisne socialistične liste in tako imenovane »Slovenske liste«. Pri tem pa je pozabit vse glasove, ki so bili oddani KP in drugim strankam, ter da je bilo samo na listi KP izvoljenih pet slovenskih svetovalcev: trije v tržaški občinski svet, dva pa v pokrajinski. »Campanon« piše, kakor da bi šlo za ljudsko štetje ne p u za upravne politim, ko ljudje izbirajo kandidate po svoji ideološki in strankarski pripadnosti-Pri tem so uredniki »Cam-panona« prekosili celo italijanskega izvedenca na mirovni konferenci, ki je «veliko-dušno« priziuil, da je v tržaški občini 15 odst Slovencev. Pa kaj bi se jezili, saj ima ta »Zvon« že od vsega začetka počen glas in bo najbrž kmalu nehal «zuoniti«, sedaj ko so volitve za nami in ko so najbrž tudi fondi, ki so jih nakazali «morski psi« za politue. že skoraj pošli. »KLENI# SLOVENCI »Demokracija« se je vedno hvalila, da so njeni pristaši kristalno čisti in kleni Slovenci. To piše tudi v svoji zadnji številki, hkrati pa pove, da je v dolinski občini 312 «demokratičnih Sloven- čeva oddalo svoj glas Krščanski demokraciji. Kaj je torej res: ali so pristaši SDZ in SKZ res psi neomajni in ne-omahljivi Slovenci ali pa narodnostno mlačni in omahljivi, tako da dajejo svoje glasove ne le našemu razrednemu ampak tudi narodnemu sovražniku — Krščanski demokraciji? Takšnih volivcev »Demokraciji« res nihče ne zavida. PALADIN JE POGOREL Kandidat PSDI Paladin, ki Se je na Šentjakobskem trgu hvalil s požigi dvojezičnih tabel leta 1946. je pri volitvah pogorel, ker ni dobil zadost-nepa števila preferenčnih glasov. To je vsekakor pridobitev za občinski svet in za njegovo stranko ker ne bo mogel več uganjati šoviniznui tako javno kot doslej. Morda bo to tudi koristilo sodelovanju med socialističnimi silami sploh, zlasti ker so tudi socialdemokratski volivci pokazali, d.a «e mara jo zagrizenega šovinizmu- poročali. Pričakujemo, da bo predrednik konzorcija držal obljubo. Zdaj je treba pripraviti načrt za prihodnje šolsko leto. Pri tem pa poudarjamo, da se ne moremo zadov9ljiti samo s tečaji, ki morajo vsekakor biti za slovenske kmete v slovenščini. Kakor je znano, smo imeli pred novo razmejitvijo kmetijski strokovni tečaj ali šolo na Plavjah. Zdaj take šole ni več na Tržaškem, čeprav je nujno potrebna za strokovno izobrazbo naše kmečke mladine. Vsi občinski in pokrajinski svetovalci se morajo takoj zavzeti, da bo taka šola spet ustanovljena. Potrebno bi bilo tudi ustanoviti kmetijsko središče z drevesnico, trvnico, semenarno in dokazovalmm oddelkom za melioracije in vse, kar je povezano z intenzivnejšim obdelovanjem zemlje, j Tako središče bi lahko bilo priključeno kmetijski otrokov-I ni šoli in bi bilo zelo korist-j no za napredek tukajšnjega j kmetijskega gospodarstva. I Novi pokrajinski in občinski svetovalci se bodo morali y sodelovanjem kmetijskih strokovnih organizacij zavzeti tudi, da bo čimprej razširjen na naše ozemlje zakon o vzajemnem socialnem zavarovanju kmetov, ki je že dve leti v veljavi v Italiji. Nove občinske uprave bodo morale posredovati na pristojnem mestu, da bodo spet imenovani poljski čuvaji. Vsi se bodo morali energično postaviti v obrambo razlaščenih kmetov in zajeziti val razlaščevanja. Poleg teh vprašanj pa so še mnoga druga splošnega in krajevnega pomena, ki jih je treba proučiti in rešiti e skupnimi močmi in sodelovanjem. Ne samo kmetje, vse naše ljudstvo upravičeno pričakuje, da se bodo njegovi izvoljeni predstavniki z vso odločnostjo zavzeli in borili tudi za rešitev vprašanj našega kmetijstva, ker je vsem jasno, da pri tem ne gre samo za ekonomski napredek, ampak za naš narodni obstoj in razvoj. pisati s primernim i besedami to navdušenje je skoraj nemogoče. Reči, da je bilo spontano — je premalo. Prihajalo je iz globine src vseh, ki jim je bila partizanska pesem v najtežjih časih glasnik svobode, iz src vseh, ki jim je partizanska pesem tudi po osvoboditvi ostala nepogrešljiva, ne samo kot spomin temveč tudi kot živa, že popolnoma ponarodela melodija. In če dostavim, da je bilo od navdušenja, spojenega morda z intimnimi spomini na svoje drage padle ali pa z lastnimi doživetji, oroseno marsikatero oko. potem bo mogoče lažje doumeti, kako krasen večer so nam pripravili dragi gostje iz srca Slovenije. Skoraj vsako partizansko pesem so morali ponavljati, p očenši od prve «Hej brigade« pa'do poslednje «Pesmi o svobodi«. Se posebno pa so vžgale Karla Pahorja «Komandant Stane«, Marjana Kozine «Naša vojska«, Pavla Sivica »Svobodna Slovenija«, Pahorjeva »Na juriš«, C. Ma-roltova-Gabčeva »Pesem XIV. divizije in Radovana Gobca »Pesem o svobodi«, s čimer pa seveda ni rečeno, da so ostale bile mani navdušujoče. Navdušenih aplavzov sta bila deležna tudi solista I and-a Ziherlova, ki je zapela Simonitijevo «Slovo brigadirk«, Draga Cvetka «Partizansko romanco» ter arijo iz Čajkovskega opere «Evg enij Onjegin» ter baritonist Konrad Orožin, ki je zapel Kozinovo »Pomlad«, Gotovčevo »Gavan» ter v ruščini arijo iz Borodi-nove opere »Knez Igor«. O-menim naj še, da je sopranistka Vanda Ziherlova pela kot solistka tudi v zboru «Srečko Kosovel« leta 1945 v Trstu. Solista je pri klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar. Pri odprtem odru so goste pozdravili in se jim zahvalili za prekrasen večer predstavniki Zveze invalidov NOV iz Trsta ter prosvetnega društva »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba, ki je koncert organiziralo. Solistom in dirigentu so izročili šopske cvetja, predstavniku zbora pa še album s tržaškimi motivi. Za pozdrave in darilo ter občinstvu za obisk in priznanje se je v imenu zbora in Zveze vojnih invalidov Slovenije zahvalil tov. Slavko Repe, ki je tudi izročil tržaškim gostiteljem in predstavnikom bratske tržaške invalidske organizacije albuma s slikami o delovanju zbora od njegovega nastanka med vojno do danes. Zboru, ki nas je s svojim programom tako doživeto povedel nazaj v težka a zato toliko bolj slavna leta naše osvobodilne borbe, ki je v vas s svojo partizansko pesmijo obudil prenekatere spomine in ki nam je povrhu nudil še redek glasbeni užitek, obema solistoma ter predstavniku zbora se v imenu tržaške slovenske javnosti tudi s tega mesta zahvaljujemo za včerajšnji večer in ponavljamo besede predstavnika Zveze vojnih invalidov NOV v Trstu, da jih bomo še iz vsega srca radi pozdravili v naši sredi. Jože K. Julri na poroti razprava zaradi sramotenja naroda Jutri bo porotno sodišče končno začelo čelovati. V primeri s preteklimi leti bo delo začelo z večmesečno zamudo, zaradi česar bo v dveh mesecih, to je junija in julija, kar deset razprav. Med temi bosta tudi razpravi proti dr. Sosiču in škedenskim antifašistom, katere kljub londonskemu sporazumu še vedno držijo v zaporu in s tem kršijo sprejete obveznosti. Skrajni čas je že, da se merodajne oblasti čržijo tega, kar so podpisale in da Sporazum uzakonijo. Najlepša prilika je sedaj ko Italija praznuje deseto obletnico republike in s to gesto bi vladajoči krogi *pokazali rvojo voljo ne le za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, temveč, tudi, da sprejete obveznosti spoštujejo-Prva razprava na poroti pa bo proti 44-letnemu Fabiu Lukariču iz Ul. Gambinj 12, katerega so zaprli 7. februarja letos. Vsebina obtožnice ni točno znana, vendar gre za sramotenje naroda in tudi pijanost- V sredo pa bo druga razprava, in sicer tudi zaradi sramotenja naroda. Danes, 3. t. m. bo od 16. do 24. ure na REPF.NTABRU (na Colu) ples na prostem Preskrbljeno je za dobro domačo kapljico ter jedačo. Vabljeni! Orkester iz Sv. Križa priredi javni ples v Saležu vsako nedeljo od 19. do 24. ure. Preskrbljeno za domačo jedačo in pijačo. Vabljeni vsi! Danes v Gorjanskem Hrilje spominsle plošče jezikoslovcu ilr. H. ŠMIju Slavistično društvo v Ljubljani odkrije danes dne 3. junija popoldne spominsko ploščo jezikoslovcu in uredniku monumentalnega dela Slovenske narodne pesmi dr. Karlu Streklju na njegovi rojstni vasi v Gorjanskem na Krasu. O Štrekljevem delu bo govoril ob tej priložnosti Milko Matičetov, sodelavec Sloven. ske akademije znanosti in u-metnosti. Društveni odbor vabi k tej spominski slovesnosti vse v Italiji živeče rojake. Proslava 10. obletnice ustanovitve republike Včeraj so bile slavnostne prosleve dneva republike, V openskih vojašnicah je bila v dopoldanskih urah vojaška parada, na kateri so sodelovali 82. peš polk, XIII. bataljon karabinjerjev, oddelki finančnih straž, topništva, inženirskih čet in javne ' varnosti. Paradi so prisostvovali poleg, najvišjih častnikov vladni komisar dr. Palamara, prvi predsednik prizivnega sodišča dr Consalvo, predstavniki raz. nih organov civilne oblasti in konzularni zbor. Po končani paradi je vladni komisar priredil na sedežu komisariata sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti. župani področja, veliko število novoizvoljenih občinskih in pokrajinskih svetoval, cev, predstavniki tiska ter razne osebnosti iz mestnega javnega življenja. Zborovanje ob dnevu republike. ki ga je za včeraj napovedala socialdemokratska stranka in na katerem ci mora1 govoriti poslanec Zaga. ri je bilo preloženo na danes ob 10.30 uri v kinu «Alabar-da». Hkrati pa poročajo, da so bile ob dnevu republike izdane posebne spominske poštne znamke po 10, 25, 60 n 80 lir in da so veljavne do 31 decembra 1957. Te znamke bodo predvsem zanimale ljubi telje filatelije. Hude prometne nezgode S pridržano prognozo so i včeraj zgodaj popoldne pridržali na I. kirurškem oddelku 14-letno Gabriello Lugli iz Skorklje, ki je malo prej postala žrtev prometne nezgode. Dve uri kasneje pa sta ce 20-letni Lucijan Žerjal iz Doline 203 in Bruno Velenik od Sv. M- M. spodnje na mostu med Dolino in Mačkov-Ijami med vožnjo z vespama zaletela drug v drugega. Medtem ko so Velenika po zdravniški pomoči odslovili, ,,o morali Žerjala zaradi poškodb na glavi sprejeti na I. kirurškem oddelku. Zanj so si zdravniki pridržali prognozo. Nekaj minut pred 14. uro so pripeljali v bolnišnico 48-letnega Vittoria Quaino iz Ul. Ascoli 11 v Gorici, njegovo 39-letno ženo, 9-letno hčer Marino, dalje 18-letno Franco Rigutto iz iste hiše ter 17-letnega Sergia Fabjana iz Ul. Zanetti in 21-letnega Eugena Škerjanca iz Ul. Giu-Ira v Trstu. Vse, razen Fabjana ki so ga s prognozo okrevanja v 29 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku, so pa nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh. Omenjeni so postali žrtev prometne nezgode; na križišču Narodne ulice in Trbiške ceste sta se namreč Fabjan, ki je vozil z vespo, in Quaino, ki je bil za volanom avtomobila zaletela drug v drugega. Metlikova umrla Včeraj ob 18.40 je na I. kirurškem oddelku, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli 31. maja letos, podlegla hudim poškodbam Uršula Marc por. Metlika iz Bazovice, Blaznež napadel mater z nožem Malo je manjkalo, da ni včeraj popoldne 23-letni Pa-spuale Cautilli s Trga Tomroa->eo 4 postal morilec lastne matere. Mladenič je namreč v trenutku duševne zmedenosti napadel z nožem svojo 65-letno mater Marijo Mortea-ni por. Cautilli in ji prizadejal vec, na srečo le lažjih, ran na glavi in obrazu, zaradi česar so jo morali vseeno odpeljati v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 15 d.ieh sprejeli na I. kirurškem oddelku. Pasquale Cautilli, ki je študent prava, je bil že v umobolnici, vendar so ga zdravniki poslali domov. To naj bi bil samo poskus in če bi se mladenič obnašal kot zdrav človek, je bil namen bolniške uprave, pustiti ga v oskrbi domačih. Toda včeraj se mu je um ponovno omračil ter le svojo mater surovo napadel in jo spodil iz stanovanja. Bol. ničarji Rdečega križa, agenti policije in karabinjerji so imeli precej dela. dokler niso blazneža ukrotili. Samomor ženske Zaradi družinskih nevšečnosti je včeraj zjutraj 55-letna Marija Jenko iz Industrijske ulice izvršila samomor. Potem ko je vstala in se oblekla, je odpla plin in čakala smrt v bližini zidne pipe. Zenska je med prevozom v bolnišnico izdihnila. Koncert v Kopru V ponedeljek 4. junija ob 20.30 bo na Trgu Revolucije pred Loggio v Kopru koncert plesnega orkestra pod vodstvom Bojana Adamiča. Nastopila bo solistka Jelka Cve-težarjeva.l Na sporedu so skladbe piriznanih domačih in tujih avtorjev zabavne glasbe. Šolska razstava na Opčinah Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah prirejo ob zaključku šolskega leta 1955-56 šolsko razstavo svojih izdelkov. Razstava bo odprta danes od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. » * * Osnovna šola v Bazovici prireja danes razstavo risanja, ter deških in dekliških ročnih del. FOTOGRAFIJE v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču, Trgovski akademiji in na gimnazijah so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20 TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST, Ulica sv. Frančiška 20 - telefon 37-338 Ravnokar prispela: KARADŽIC: Laz ima kratke noge ilustriral akad. slikar Miha Maleš Cena 100 lir. Žene, dekleta ! Dospela je štev. 5 revije NAŠA ŽENA (s prilogo) Stane 60 lir. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes 3. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Rorna 15-11., običajni sestanek za zamenjavo znamk od 10. do 12 ure. Vabljeni tudi vsi slovenski dijaki, ki se zanimajo za filatelijo, da obiščejo edini slovenski klub v Trstu. V nedeljo. 10. t. m. bo v prostorih kluba ob 10. uri. 3. oočni zbor z običajnim dnevnim redom. Članstvu se ne bodo pošiljala posebna obvestila. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Marije Pahor daruje družina Andrej Spacal 1000 lir za Dijaško Matico. Pepca Stoka, cvetličarka s Pon-teroša. daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Pahor daruje družina Kobal 2000 lir za Dijaško Matico. BENETKE BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO LOTERIJA 51 36 84 33 73 72 60 55 74 75 28 45 1 21 8 5 86 47 16 84 30 88 80 19 10 78 28 87 63 73 71 80 2 83 85 65 13 52 22 88 60 55 76 84 32 73 81 10 30 16 NEDELJSKA SLU2BA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontaoe 39; Pic- ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Gorzo 14; Ravasini, Trg Li-berta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236, veak dan od 9. do 13. ure. BOTRI, nabavite svojim, birmancem uro znamke pri uraini in i i «* i a r n i HALA LAN OPČINE, Alpinska 83/1 — tel. 21465 Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENUS dobite tudi vrsto priznanih švicarskih znamk. — Velika izbira verižic, zapestnic in drugih darilnih_ predmetov. Sprejema vsa popravila ur in zlatnine. cJl\ Q ZA TRŽAŠKO O/EMLJE Danes, 3. t. m. ob 17. uri na Škofijah, jutri, 4. t. m. ob 20. uri v Izoli, v torek, 5. t. m. ob 20. uri v Dekanih FERDINAND ROGER 3 -I* ena Rossettl. 15.00: «Brooklyn kliče paliicijo«, F. Granger, A. Quinn. Excelsior. 15.00; «Kurtizana Diana«, L Turner, P. Armendariz. Fenice. 16.00: «Na dnu steklenice«, V. Johnaon, R. Roman. Nazionale. 15.00: «Velika racija«, .). Gabin. L Kedrova. Filodrammatico. 14.30; »Gusarji na veliki reki«, T. Curtis. C. Miller. Supercinema. 14.30: »Kot prej... bolje kot prej«, R Hudson,- G. Sanders. Arcobateno. 14.30: «Zarota ne- dolžnih«, E. Gwenn. J. For-sythe. Astra Rojan. 15.00: »French can-can«, J. Gabin, F. Arnoul. Capitol. 14.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«. M. Bongiorno. Toto. Cristallo. 14.00: «Ti si moja usoda«, D. Day, F. Smatra. Grattacielo. 15.00: «NapoIeon Bo-naparte«. Alabarda. 14.00: »Tetovirana vrtnica«, A. Magnani, B. Lanca-ster. Ariston. 16.00: «Irski upornik«, R. Hudson, B. Rush. Armenia. 14.30: «Osvojitev Kalifornije«, C. VVilde, T. VVright. Aurora. 14.00: «Deževje v Ran-chipuru«. L. Turner. M. Rennie. Garibaldi. 15.00: »Pojte z nami«, V. Riento, T. Pica. Ideale. 15.00: »Stekleni čevelj- ček«, L. Caron. M. VVild-ing. Impero. 14.30: »Osemnajstletnice«, M. AUasio. V. Lisi. Italia. 15.00: »Igralnica«. R. Hudson. A. Baxter. S. Marco. 16.00: «Don Čarni Hov povratek«, G. Cervi. Fernan-del. Kino ob morju. 15.00: «20.000 mili pod morji«. K. Douglas, J Masori. Moderno. 14.00: «He!ena iz Troje«, R. Podesta, J. Sernas. Savona. 14.00: «Ljubezen je čudovita stvar«, W. Hold-en. J. Jones. Viale. 14.30: »Dogodivščine v Val-lechiari«, S. Laurel. O. Hardy. Vittorio Veneto. 14.30: »Napoli-tanec v Far VVestu«, R. Taylor, E. Parker. Belvedere. 14.30: »Neizprosni konjenik«. Marconi. 14.30: «Brigadoon», V. Johnson, C. Charisse'. Massimo. 14.30: «Sejkova hči«, R. Meeker, M. English. Novo cine. 14.30: «Privatna vojna majorja Bensoma«. C. He- . stom. J. Adams. Odeon. 14.00: «Na plaži«, M. Ca-rol, R. Vallone. Mladoletnim prepov. Radio. 14.30: «Tri ure za ubijanje«, D. Andrews, D. Reed. Venezia. 14.00: »S karavano Luna Parka«, A. Baxter, S. Cochran. Skedenj. 18.30: «Mogambo». POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: ((Kraljica Far Westa», B. Stanwyck, R. Reagan. Armonia. 19.30: «Osvojitev Kalifornije«, C. VVilde, T. VVright. Paradiso. 20.15: «Vandejski junak«, A. Nazzari. Ponziana. 20.30: «Bela furija«, C. Heston, E. Parker. Rojan. 20.15: «Zaročenka vseh«, B. Grable. Skedenj. 20 J 5: »Mogambo«, G. Kelly, C. Gable. Stadio. 20.15: «Na planinah bom tvoja«, B. Grable. Valmaura. 20.15: »Pristaniška fronta«, M. Brando. NEDELJA, 3. junija 1956 'I !(.-> I' rOSlA.IA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala: 11.00 Boceherini: Kon- cert za čelo i-n orkester; 11.21 Gluck: Dva stavka iz opere «AI-ceste«; 11.45 Lehacjeve melodije; 12.00 Oddaja za najmilaiše; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glaoba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov: 15.00 Glasba za naše malčke; 15.15 De Falla: Triogeltnik. balet; 15.50 Ritmične OTROCI, POZOR! Danes ob 15. un| boste imeli priložnost preizkusiti svojo fantazijo med oddajo «Glasba za naše malčke«. Prihodnjo nedeljo pa bo zadnja oddaja pred počitnicami! s pravljico »Petrček in volk« Ri O 1* 14 >t Slovenska poročila: 14.15. u Italijanska poročila: 6.D. i*-' • 17.40. 22.30 6.00-7.15 Spored iz Ljubija"- 7.15 Za prijetno nedeljo; 7.» •> tranja glasba: 8.00 Kmetijska 8.20-10.10 Spored' iz Ljubija"'; 10.10 Glasbena matineja, Zena in dom: 10.50 RJtmilrif0!pja mi: 11.30 Blaž Arnič: Stmfonj dela, dirigira Samo Hubad, Glasba po željah; 15^1535 spored iz Ljubljane; 15.15 za vas: 16.00 Primorska burja, ^ 17.00 Spored iz Ljubljane, Izbrani operni odlon]kl’.iin nelo deljska novela v ital., u.4u . in črno; 18.00- 19.30 Spored “ Ljubljane; 19.30 Zabavna »»j # 19.45 Spo-rt; 20.00-22.15 Spor»» Ljubljane; 22.15 Igra or Billy May; 22.30 Šport, Plesna glasba. « l (I t li « l f A 6.00 Poskočne in ves'1Lz?.»Jo jetno nedeljsko jutro: ‘ -UH|( veliki zabavni orkestri; »,ia v eno...« (revija ansamblov, L in solistov, ki nastopajo v , radiu); 9.00 Otroška P.rea7iinček E. Kaestner: Pikica in (radijska priredba Marija 9.30 Operetni zvoki; '01?, nn 0 SNG nikdar za-Hj°,' premierah je ^ > če je moglo, gledališke liste. V i <9SS je po rešitvi tr-L Vprašanja izšel «Zboriš« sezone Slovenske-L f°tinega gledališča v 11 tudi v njem ni be-.. 0 takih nezaslišanih •lih o spreminjanju je- gg tn kulturnih per-'nesta... rtfc°^To P°udari“> (!a ie L e »stalno bolj po k .^kor v resnici, ker L astnega sedeža». Ci-Kit>° Pa P°r°ča• da ima Pn “pretežno italijan-k, fttoar iz dveh raz-^Cr slovenski ali hr-’q/ePcrtour v praksi ne b' >n ker je slovanska J^4 » Trstu, tudi tista, i; ie nedavno priselila, ■ '“ti la, da jo italijan-q, Ura močno privlaču-{^Ustvo ve, da je re-kP^eteŽTio slovenski in IT1 *n se ie v desetih Uftzorilo tudi sedeta PSh' italijanskih del, v0* ker slovenskih ni, \Htr uprava načrtno \ *°> da seznanja Slo-*^di 2 dobrimi itali-rj* deli, v smislu pri-lt*9a kulturnega sožit-V °bema domačima na-fe *c0a ozemlja. Neod-\!! nevednost ovaja ir-sovenskega in hr-f05 repertoarja sploh ^hko trdi le nekdo, v j1* ve, da so sloven-v Trstu pred prvo . v°ino poleg števil-slovenskih in slo-'10», do ima slovenil. hrvatsko dramsko k, svojo večstoletno h, itd., itd. n ”tnni slovenskem ob-k Podčrtuje člankarica. h,.*0 #inn!i de/» mestne-fi 'Palstva, a d asi prav ju°:na italijanščino za-k Initi nujnosti vsak-\ ^vljenja, slovenšči-,W*«oj običajni jezik* (>1, ^'nsov). Toda iz te-j^?Je izvaja, da bi mo-pijanska uprava skr-, eavsem za eTeatro 6 tlaltanos, hi mora tlnofani za kino in moderne odrske o-4 mu evlada nakazuje skrajno varčnostjo* 'e> tu,, . h, 4 gledališči so splos-'l f' Vsakemu so po-1 ?0(ipOrc. Nobeno ne h * ’ * lastnimi inkasi, j/'sna odrska ume t-t zadeua. SNG v h,4 hlnia v mestu niti 1 j, ?a kino, gostovati K, "ajeti/i majhnih dvo-n. u’,"j mesta, njegove L tn V H * 175 milijoni, ki so sPorazumu nakazali nJPski kulturni dom. tj0 gledališče ni pre-PI ‘eoa niti ene lire. IV« *aitho igralo v no-[■ 5*1’1 jp pesem hodoč-:N “ priliod)ijo sezono p , ene strehe. Letos ni I' |jj0rati niti p Avdito-1*111(1/ ie gostovalo pod Vik0 Vojaško upravo. 1/ca zahteva, da bi In “iijanstca vlada gra-Jii0 ej Italijanski kul-»a1’ slovenskega pa :9 *" podpore pa se ne »v,3o- Članek se obiir- .“ti Zameri vladi, ,11 lJ,i držati sporazu-Xp0<,Pinn u tej zvezi V V PcrsPektive: »Sto-■(.'"ematopra/ija sploh fl0,ra. slovstvo tudi ne: Pd*1'1 ves trosek in vsa Ifj Usmerjeni v gledu- tn °stnne tudi v no- Skoraj vsako leto smo na stadionu «Prvi maj» občudovali jugoslovanske narodne plese, ki nam so jim posredovali razni ansambli iz Jugoslavije. V prihodnjih dneh se nam ponovno obeta podoben užitek: Folklorna skupina iz Brega, ki jo že poznamo zaradi njenih zares lepih in uspelih nastopov, pripravlja večer narodnih plesov. Prireditev bo v dvorani na stadionu nPrvi maj« O delu prosvetnih društev v vročih poletnih mesecih Jubilejne proslave, iz'eti, telovadba in šport so najprimernejše panoge v času, ko bi normalna dejavnost bila prenaporna Z nastopom poletne vročine se po navadi zaključuje delo v naših društvih ln nastopi tako 1-menovana «mrtva sezona*, da si nasi prosvetar-ji naberejo novih moči za «novo sezono*, ki se pričenja z jesenskimi meseci. Vendar pa ostanejo najagilnejša društva tudi med poletnimi meseci aktivna. Ta društva naj bi bila v zgled tudi drugim, ki menijo, da se mora zbiranje članstva v društvu ustaviti, ker da vroči poletni dnevi niso primerni za raznovrstne vaje. V pasji vročini zares ne bomo gnjavili pevcev in igralcev z raznimi vežbami; zato pa imamo za poletne mesece vendarle nov program, ki bi družil v aktivnosti društvene člane. Tudi letos praznuje nekaj naših prosvetnih društev visoke jubileje. Te obletnice nikakor ne smejo neopazno mimo nas. Poletni meseci so najprimernejši, da se organizirajo dostojne jubilejne prireditve. Društva-jubi-lanti bi se vsekakor morala s posredovanjem Prosvetne zveze dogovoriti zaradi najprimernejših datumov, da bodo te prireditve enakomerno porazdeljene v počitniške mesece. Vsaka izmed teh jubilejnih prireditev mora namreč izzveneti v pomembno manifestacijo nase kulturne bitnosti in zato so dolžna vsa naša društva, da se takih prireditev udeležijo. Evo, Dolinsko «Pevsko od «tabora» (1878) do danes Kdaj se je porodilo prosvetno življenje v Dolini, ne vemo, kajti takrat ni o tem nihče zapisal niti besede. Na pobudo pok. Frana Venturinija piše danes »zgodovino pevskega društva «V. Vodnik« najstarejši in najzaved-nejši pevec Josip Cuk, ki je star 76 let. Ustno izročilo pravi, da je obstajal pevski zbor še pred letom 1869. V tem letu so dolinski pevci nastopili na taboru v Vižmarjih pri Ljubljani. Ko je bila ustanovljena »čitalnica«, so prirejali prireditve vsaj enkrat na leto. Leta 1878 je tržaško politično društvo »Edinost« s pomočjo Dolinčanov, učiteljev in duhovščine priredilo v Dolini zgodovinski »Tabor« 27. X,. ko se je v Dolini zbrala množica nad 5000 ljudi. Tega dne je bilo ustanovljeno Bralno in pevsko društvo «V. Vodnik«. V letih po taboru se je o-krepil pevski zbor. Ustanovili so dramsko skupino. Spet je prosvetno življenje doseglo višek ob proslavi 25-letnice ustanovitve društva. Kupili so novo zastavo, ki jo dolinski pevci še danes sveto čuvajo. Leta 1907 si je društvo nabavilo instrumente za tamburaški zbor. Vojna in čas sta instrumente u-ničila. V dobi fašizma so prenesli slovensko pesem iz društva v cerkev. Zastava je romale v Ljubljano, ostali društveni inventar pa je »zginil« med ljudmi. V cerkvi so pri pevskih vajah gojili poleg cerkvenega tudi narodno petie. Med najhujšo dobo fašizma je uspelo pevcem narediti kar tri izlete, na katerih je prekipela naša beseda in naša pesem v Vipavo, Postojno in na Kozino. Po osvoboditvi se je »Pevsko društvo« preimenovalo v «Pevsko društvo V, Vodnik«. V prvih povojnih letih je dramska skupina priredila več iger. Mešani pevski zbor se je močno povečal, društvo samo pa je imelo nad 400 članov. Današnji repertoar pevskega zbora znaša blizu sto pesmi. Ob resoluciji se je enotnost nekoliko okrnila. Pevski zbor je tedaj zavil na staro stezo in ustanovili so spet «Pevsko društvo«, ki je že nekaj let edino kulturno gibanje v Dolini. Dolinčani so zadnja leta preboleli najhčjšo krizo v zgodovini svojega društva. Važno je le eno: vztrajno so prišli na široko cesto, po kateri bodo lahko korakali vsi zavedni Dolinčani. Dokaz tega so pristopi novih članov k pevskemu zboru, ki šteje sedaj 35 članov, pa tudi zanimanje mladih fantov in deklet za tamburaški zbor., Naj ob tej priliki omenimo tudi nasprotnike pevskega društva. Glavni nasprotnik društva je dolinski župnik. Nekako od 5. oktobra predlanskim izkorišča vsako priliko, da udari po društvu, naj bo to v cerkvi, v šoli. na ulici. . . Mladini, ki se je prijavila za tambpraški zbor, odsvetuje ta korak. Pevci ne smejo več peti na pogrebih v cerkvi, četudi jih za to povabijo prizadeti sorodniki. Lahko bi našteli zelo mno- *ci| .er>l položaju naj-sredstvo za ^ I 0 in prodiranje Ta-0 predvideva, da r^!1! letih uajbogatej-t.,?''lodcrnejše glrdali-kLrin Italijanskega 4'r»no je Trel — go- tovo bogatejše in modernejše od zagrebškega in beo-grajskega — novo Slovensko gledališče*. Žalostno je, da se tako pisanje širi v resni turinski reviji v času, ko se Italija in Jugoslavija trudita, da hi se ustvarili med obema državama trdnejši pogoji za mirno sožitje ob novih mejah. A. BUDAL Sedanji dolinski pevski zbor, ki Je nastopil na Prešernovi proslavi go primerov, ko je naš »slovenski dušni pastir mahal po nas«, kot pravijo Dolinčani, pa naj na kratko po^ vemo le to, da ga Dolinčani, pa tudi piebenežani, Bo-ljunčani, Borštani in drugi ne samo obsojajo, marveč naravnost sovražijo, saj je prav po njegovi zaslugi cerkev vedr.j bolj prazna. Leta i958 bo praznovalo društvo 80-letnico obstoja. Lepo bi bilo, če bi imelo P. D. «V. Vodnik« do takrat spet nad 400 članov, pevski zbor, tamburaš i zbor, dramsko skupino in še nekaj, kar je zelo velikega pomena za prosvetni dvig v Dolini — prosvetno, dvorano. Za zaključek: dolinski pevci so vredni pohvale za vztrajno in zavedno delo. Dolinčani, kar pogumno naprej! Ricmanjci naj svoj ponos upravičijo Ricmanjci so ponosni na stoje rojake, ki so se uveljavili in zasloveli. V posebno čast jim je, da so iz njihove vasi bratje Švara, zlasti dr. Danilo Švara, operni dirigent in skladatelj, ki deluje in živi v Ljubljani. Prav ljubosumni so in jim ni všeč, da razni listi in re-vije, ko pišejo o dr. Danilu Svari, ne označijo, da je po rodu iz Ricmanj, ampak le omenjajo, da je Tržačan. Ricmanjci vztrajno ponavljajo: «lz naše vasi je Da- nilo, saj se je rodil v naši vasi, na hišni številki 111, iz družine Švara, ki je dala kar pet pevovodij, in Sva-rova mama živi v naši vasi*. Upamo, da bodo odslej časopisi upoštevali željo Ric-nianjcev; mi pa bi radi še nekaj pripomnili. Pravilno je. da so Ricmanjci ponosni na dr. Danila Švaro, njegovo mamo in brate. Lepo pa bi bilo, da bi z živahnim prosvetnim delovanjem, pevskim zborom, dramsko družino itd. tudi sami zasloveli daleč naokoli. Po najnovejših vesteh iz Ricmanj kaže, da so Ricmanjci zdaj spet krenili na to pot in da bomo lahko nekaj več pisali o njihovem prosvetnem življenju. Le pogumno naprčj, Ricmanjci! Prav gotovo se bodo tega razveselil tudi vaš rojak v Ljubljani, njegovi bratje in vsi, ki jim je pri srcu kulturni napredek in narodna zavednost Slovencev na Tržaškem. Zaupno vprašanje predsednikom in tajnikom prosvetnih društev Prav tako, na uho bi vas radi vprašali: »Koliko mesečnih poročil ste že poslali Prosvetni zvezi? Občni zbor SPZ, na katerem je bila sklenjena ponovna -uvedba mesečnih poročil, je bil Pevski zbor leta 1903 ob proslavi 25 - letnice ustanovitve društva mm11 marca. Torej bi morala Prosvetna zveza imeti od vsakega društva do danes mar-čevo in aprilsko poročilo; medtem ko bi moralo biti majsko vsaj že na poti. No, kako je tovariš tajnik, tovariš predsednik?« tu je ena izmed počitniških aktivnosti za vsa naša društva; vsi nasi pevski in tamburaški zbori, folklorne skupine, dramski odseki in druge umetniške skupine, naj sodelujejo na jubilejnih prireditvah. Toda k društvu-jubilantu naj ne gre v goste le članstvo nastopajoče skupine, temveč vse članstvo društva. Skratka: društvo naj priredi društoeni Izlet. Izleti 1 To naj bi bila glavna oblika poletnega društvenega deia. Večkrat smo že ugotovili, da v naših društvih manjka družabnosti, ker se na to obliko aktivnosti prera-do pozablja. Izleti so najboljše sredstvo za gojenje družabnosti, ki veže in utrjuje med članstvom prijateljske stike. Tudi izlet mora biti premišljeno pripravljen in nanj je treba pritegniti čim več članstva. Krajši, ne predragi izleti v bližnjo okolico bodo predvsem zabavnega značaja. Udeležijo naj se ga elani in članice s svojimi družinami. Organizatorji naj poskrbijo, da bo na cilju za vse dovolj zabave: petja, harmonike, zabavne, šaljive tekme, igre za otroke itd. Tudi daljši izleti, ki morajo biti poučnega značaja, morajo biti skrbno pripravljeni. Pravilno bi bilo, da se izletniki ze pred izletom seznanijo z geografskimi, zgodovinskimi, gospodarskimi in drugimi posebnostmi krajev, koder se bodo vozili. Prirejanje daljših izletov zgolj iz zabavnih razlogov in zaradi mode ni niti gospodarsko upravičeno, še manj pa v skladu z nameni prosvetnega društva, ki mora tudi izlet izkoristiti za — pro-svetljevanje. Koristno in zabavno! To naj bo geslo vseh organizatorjev in vodičev izletov. Letošnji poletni meseci pa bi morali v delovanju naših društev pomeniti novo etapo. V naših društvih se je v zadnjem času močno dvignilo število mlajšega članstva. Zato menimo, da je napočil čas, ko bo treba resneje premisliti o večjem razmahu športa in telovadbe. Počitniški meseci nam nudijo za to mnogo pri- like. Ne ustanavljajmo u-radno športnih odsekov, ne delajmo proračunov za drago športno opremo. Praktično pristopimo k najprimitivnejšim oblikam športa. Vsako društvo lahko izvede na e-nem izmed svojih izletov tek «čez drn in strm. Poišče naj društvene prvake; na jesen pa naj bi Prosvetna zveza priredila ta tek med društvi. Vsako društvo tudi lahko zbira mladino pri lahki atletiki, ki je najbolj pri-roden pa tudi najcenejši šport. Teki na 100 ali na 400 m, teki preko zaprek, skoki v daljino in višino so možno kjerkoli brez posebnih priprav oziroma s pripravami domače konstrukcije. Za začetek se omejimo na met krog- Prosvetno društv^ in kulturne delavce dpozarjamo, da imamo letos nekaj važnih obletnic. Prosvetno društvo »Slavec« iz Ricmanj slavi letos svojo 60-letnico, »Zastava« iz Lonjerja tudi 60-letnico, »Kolo« in »Ilirija« sta bila ustanovljena pri Sv. Jakobu pred 50 leti, prosvetno društvo «Morle» v Ses-ljanu tudi pred 50 leti, prav tako «Naš prapor« v Pevmi in »Javna ljudska knjižnica v Nabrežini«. Upamo, da bomo te važne obletnice dostojno proslavili. le (ki jo spočetka lahko nadomestuje kamen). Tekmujte, ker borba privlači mladino! Seveda ne sme v društvu manjkati žoga. Poskusite usmeriti mladino v igranje odbojke če bo ob koncu poletne sezone obračun vašega športnega dela aktiven, bo telesnovzgojni odsek nastal sam od sebe in bo možen tudi v jesensko-zimski sezoni nadaljnji sistematični razvoj telovadke in športa. Zgornje nasvete smo napisali v želji, da jih odbori vseh naših društev resno in z dobro voljo proučijo. Storijo naj, kar morejo. Družabni stiki članstva v poletnih mesecih bodo ustvarili tudi u-godne pogoje za nagel razvoj aktivnosti, ko bo nastopila v jeseni doba rednega delovanja. D. L. V svojem znanju ne more nihče nikdar priti do konca. Vsak dan prinaša nova v^v^anja, ki jim moramo vedeti pomen in odgovor, če hočemo živeti v skupnosti kot njeni koristni člani. Cim višja .je izobrazba, tem večja je sposobnost. da dosežemo pri delu večji učinek z manjšim naporom in z manjšo-uporabo snovi. In prav povečanje delovne sposobnosti in storilnosti sta temeljni zadevi našega časa. Posledica izobraževalnega dela ljudskih množic je dvig splošne izobrazbe. Težnja po izobrazbi vzbuja rr.ed ljudmi željo po branju. Seganje po knjigi je značilno za naš čas. Iz te-» ga in iz potrebe po branju je povzela naše ljudi želja, da bi vsakdo imel svojo knjižnico. Tega pa seveda ne zmorejo vsi, ker je zbiranje knjig V osebno knjižnico združeno z velikimi stroški Prav zaradi tega so nastale knjižnice pri naših društvih. Društva so si nabavila omare in si postavila knjižnico. Napravila so hišni red in začela z delom. Knjige so povečini prejela v dar od Slovenske prosvetne zveze. Knjižnice so v mladinskih rokah in upamo, da bo delo šlo od rek. Učeča se mladina se ne more pritoževati, da ni- Praktična važnost društvenih knjižnic ma knjig na razpolago. Skoraj v vsaki vasi je prosvetno društvo s svojo knjižnice. Se več, vse slovenske šole imajo tudi dijaško knjižnico in se gotovo' ne slišijo pritožbe, da bi temu ali onemu dijaku manjkala ta ali ona knjiga. Poleg vseh teh knjižnic so še v Trstu centralna Ljudska, Narodna in študijska knjižnica ter knjižnica v Dijaškem domu. Torej, vsega na pretek. Se razume, da tu in tam manjkajo knjige, ki jih ni moč več dobiti. Prav posebna težava je s knjigami, ki so izšle med obema vojnama. Niti v sta-linarnah jih ne dobiš. Knjižnic; so odlična pomoč naši dijaški mladini pri u-rah slovenščine, pri izdelovanju predavanj in obnov in pri poznavanju naših klasikov in pisateljev sploh; slednjič je v knjižnici tudi zabavno čtivo, ki ga dijaki zelo radi prebirajo. Društvena knjižnica naj bo snažna, vabljiva in prikupna. Knjižničar naj gre Prva vrsta od leve prot; desni; Sancin Josipina, Lavriha Josipina, Bunc Marija (kumica društvene zastave1, Pangerc Josip (pevovodja in deželni poslanec), Marks Frančiška, Vodopivec Josipina: 11 vrsta: Zerjul Ivan, Stranj Jakob, Pra-šclj Martin Stranj Andrej Stranj Ivan, Foravs Josip, Fornvn Anton, Stranj Martin, Lovriha Anton, Stranj Martin, Samec Martin;. 111. vrsta; Samec Jakob, Barut Josip, Lovriha Ivan. Stranj Ivan, Furlan Andrej, PrašeIj Ivan. Ota Mihael « » IZVOZ: GOVEJK ŽIVINE, KONJ, BELIH PRAŠIČEV IN DROBNICE, poleg tega v-e vrste ivežega mesa in mesnih izdelkov ter slame in sena. Centrala; Ljubljana, Dalmatinova ul. 1-1 — Poštni predal št. 222 — Telefon 22-212. 20-905. Podružnice: Maribor. Prestranek št. 3 telefon. Bijelovar ljudem na roko pri izbiri čtiva. Bralci pa naj bodo toliko redoljubni, da ne brskajo po knjižnih policah, ne premetavajo knjig in mešajo po knjižnici. Med bralci je namreč več tipov; eden med njimi je tudi nadležno radoveden, ki bi hotel vse prebrskati in nazadnje nič ne vzame. Izposojene knjige naj bralci v določenem času vrnejo. Bralci naj doma pregledajo police ni predale, če ni morda kje izposojena knjiga iz knjižnice. Dragi bralec, imej vedno v mislih, da moraš izposojeno knjigo vrniti knjižnici! Kajti le z redom Lo knjižnica redno delovala. Knjižnice pri prosvetnih društvih so; a) v mestu: Barkovlje, Skedenj, Sv. Jakop, Sv. Ivan, Dijaški dom. b) v okolici: Nabrežina, Sempolaj, Sv. Križ. Prosek, Opčine, Padriče, Bazovica, Lonjer. Dolina. M. P. Naš tede pregled Čeprav nas trenutno najbolj zanima položaj, ki Je nastal po izidu upravnih volitev pri nas in v Italiji sploh, vendar to zanimanje ne more zatemniti zanimanja za dva mnogo važnejša dogodka v preteklem tednu, to je obisk Togliattija v Beogradu in Titov obisk v Moskvi. K temu pa je treba dodati še zadnji dogodek, to je ostavka Molotova. Točno eno leto po podpisu beograjske deklaracije Bulganin-Hruščev je maršal Tito prestopil mejo in prispel na uraden obisk v Moskvo. Ob tej priliki ugotavljajo tako o Moskvi kakor v Beogradu, da so bile vse točke beograjske deklaracije, kar se tiče medse bojnih odnosov, popolnoma uresničene. Odnosi med obema državama so dobili ustaljen značaj odnosov dveh enakopravnih idržav, med kateri ma sedaj ni več težko rešljivih vprašanj. Kar se tiče sodelovanja na zunanjepolitičnem področju, pa se po ti d arja, da imata Sovjetska zveza in Jugoslavija podobna gledišča glede številnih važnih vprašanj, kakor so na primer razorožitev, kolektivna varnost, miroljubna koeksistenca, utrditev miru, mednarodno gospodarsko in kulturno sodelovanje itd. Titov odhod v Moskvo o-značujejo v mednarodnih političnih krogih kot izredno važen dogodek v nadaljnjem razvoju mednarodnih odnosov v smeri okrepitve miroljubnega sodelovanja v duhu načel sožitja. Kot nov prispevek k taki politiki pa je vsekakor tudi ostavka dosedanjega sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki ga bo nadomestil Se piton, Vsi politični opazovalci se strinjajo v ugotovitvi, da ostavka Molotova ni prišla nepričakovano, pač pa da jo je bilo že dolgo pričakovati, zlasti še, ker se. po dvajsetem kongresu K P SZ Molotov dejansko ni reč aktivno udejstvoval v raznih mednarodnih pobudah nove sovjetske diplomacije, pač pa je pri tej aktivno sodeloval sedanji novi zunanji minister Sepilov. Tn je skupno z Molotovom in Hruščevom obiskal leta 1954 Peking, lansko leto pa Beograd. Prav tako se je udeležil razgovorov, ki so jih sovjetski državniki imeli z zahodnimi državniki v Moskvi, ter je tudi obiskal E-gipt V mednarodnih krogih se pa še posebno poudarja,‘da je značilno, da je Molotov odstopil, prav nekaj ur pred prihodom maršala Tita v Moskvo. Znano je, da je bil Molotov eden glavnih tvorcev stalinske zunanje politike in da se ni strinjal z novo sovjetsko zunanjo politiko. Molotov je tudi skupno s Stalinom podpisal zgo-glasna pisma CK SZ jugoslovanski partiji, ki so nato privedla do še bolj zloplos-ne resolucije Kominform t. Imenovanje Sepilova za novega zunanjega ministra je nedvomno izraz želje novih sovjetskih voditeljev za izvajanje bolj aktivne zunanje politike, v skladu z novim položajem v svetu tn tudi z razvojem sovjetske notranje politike. Po Stalinovi smrti, zlasti pa po 20. kongresu KP SZ je Sovjetska zveza opustila politiko izolacije, v kateri se je znašla zaradi hladne vojne. Mednarodna politična dejavnost Sovjetske zveze v zadnjem času dokazuje vedno večjo dinamičnost in elastičnost sovjetske zunanje politike, ki se kaže v številnih važnih mednarodnih pobudah in v številnih stikih, ki so jih sovjetski voditelji navezali z zunanjim svetom v želji, da razširijo krog svojih prijateljev in s tem dejansko prispevajo k splošni pomiritvi v svetu. Novi zunanji minister Sepilov velja za zelo dinamičnega človeka in pripada mladi generaciji ter je zaradi tega pričakovati, da se bo sovjetska zunanja politika še uspešneje nadaljevala po poti, ki jo je začrtal 20. kongres. S tem v zvezi so značilne besede, ki jih je izrekel ameriški demokratični senator Humphreg, ki je dejal, da o-stavka Molotova kaze na nujnost »popolne revizije a-meriške zunanje politike, tako da bo ta lahko kos številnim spremembam sovjetske politike in osebr^sti*. Senator je dodal, da bi moral Eisenhoiver uvesti učinkovit program, ki bi osvobodil republikansko upravo novih izolacionistov*. Dodal je, da če ima Sovjetska zveza sedaj diplomatsko pobudo, je treba to pripisati «i-mobilizmu in neelastičnosti državnega departmaja*. V proces uspešnega odstranjevanja vsega, kar je v preteklosti motilo in zastrupljalo odnose med socialističnimi silami, spada tudi Togliattijev obisk v Beogradu, katerega namen je bil obnovitev sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih komunistov. Togliatti je poudari1 potrebo, da se zlasti napredni del italijanskega hudstva bolje seznani z jugoslovansko stvarnostjo. Togliattijev obisk bo nedvomne pozitivno vplival tudi na razvoj dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo tn Italijo in s tem k izboljšanju mednarodnih razmer. Pomembna okrepitev levičarskih sil na upravnih volitvah v Italiji bo vsekakor imela svojo težo v nadaljnjem razvoju italijanske politike. V novo nastalem položaju se je opaža rušenje dosedanje vladne koalicije, v kateri je nastal spor glede sestave novih občinskih odborov. Ta spor je še poglobilo stališče vatikanskega državnega tajništva, Predsednik Katoliške akcije Gedda je namreč izjavil, da Cerkev ne more odobriti sodelovanja s socialisti in komunisti in da bi bila zveza v krajevnih organih med katoličani in nasprotniki Cerkve »nesmiselna«. Gedda je potrdil tezo liberalcev, da bi demokristjani lahko prej sodelovali z desnico kakor s socialisti-Spor se vsekakor zaostruje in v Rimu se že ugiba, ali bo prišlo do vladne krize. Prej ali slej bodo vsekakor prišle na površje sile, ki bodo odločno zavrnile politiko podpiranja reakcionarnih in vatikanskih interesov ter se bodo vključile v splbš-ni mednarodni proces odstranjevanja vsega, kar kvarno vpliva na razvoj mednarodnega sodelovanja in miroljubnega sožitja. mib. AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC l IPOVEC nirstnimzi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 141)0 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ut. Piineus 4 tel 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, iel 33-113 7 VROKA KNEZ UIDLTER NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje b i n * e r Kadioaparate Philips Kolesa Legnano vVolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprejema naročila m odpošilja omenjene predmete kot daiila za Jugoslavijo po znižanih cenah INFORMACIJE se dobijo pr: Knezu \Valtcrju Nabrežina, tel. 22-522 in pri Rebuli v Trstu Ul. Torrebianca 12. TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVCZ VSAKO VRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica P. Fil/.i š t it i/. '1\\ - TcLilmi 157 (1114 Gostima ja llssaro" TRST — UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKR1TEUA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MAČIM PRŠUTOM. HiUič Franc T-TT I T 1 1 I 111 & DELAVNIM V K S i Ul. F. Cnspi 15 Telefon 952M t I I I I I MLADINSKE BRIGADE V SLOVENI gajo tudi, da bi izmenjali delovne brigade z mladino mesta Zagreba. Že prea tedni so v vseh slovenskih okrajih, prav tako pa pri Centralnem komiteju Ljudske mladine ustanovili pri pravljalne štabe, ki imajo nalogo pripraviti podrobnejši program manjših občinskih delovnih akcij, program sodelovanja pri večjih gradnjah in naposled program republi škfti delovnih akcij. Po načrtih pripravljalnega štaba pri CK LMS bodo večje republiške akcije v koprskem okraju. Okrajni ljudski odbor je že sprejel predlog, da mla dinske delovne brigade iz vse Slovenije gradijo brkinsko ce sto, ki bo velikega gospodar skega pomena za ta del koprskega področja. Prav tako bodo mladinske brigade sodelovale pri obnavljanju oljčnih nasadov, ki so bili zaradi slabega vremena povsem uničeni. Mladinske delovne brigade in delovne skupine pa bodo razen tega sodelovale pri grad nji mnogih komunalnih na prav in objektov, pri gradnji športnih objektov, prav tako pa si bodo pri šolah in inter natih gradile lastna igrišča. Sodelovale bodo pri gradnji 48 večjih športnih objektov in gradile nad 100 igrišč pri šolah in imernatih. Predsedstvo Okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije okraja Ljubljana je sprejelo sklep, da bo v letošnjih počitnicah v najmanj šestih brigadah zbralo naj manj 1000 mladincev in mla dink. Ljubljanske brigade bodo sodelovale pri gradnji sta diona «Svoboda-Vič», delale v ljubljanskih opekarnah, verjetno na ljubljanskem strelišču, dve brigadi pa bi poslali na republiške delovne akcije k obnovi oljčnih nasadov na Ko prskem in na zgradnjo gozd nih poti na Jelovici. Predla S svečanosti pri predaji ključa ua realni gimnaziji Uradna ceremonija ne more biti brez godbe. Zato je na realni gimnaziji sodeloval tudi orkester Razen sodelovanja pri grad nji komunalnih in športnih objektov pa bo mladina v vseh občinah ljubljanskega o kraja gladila na svojem področju manjše športne objek te. Vse tehnične in organiza cijske priprave bodo zaklju čili do 15. junija, ko bodo na prvem zboru izročili zastave večkrat udarnih ljubljanskih brigad iz minulih delovnih ak cij in bodo prve brigade od šle na delo. Občinski komite občine Ljubljana Bežigrad je na svoji svečani seji sprejel obvezo, da bo ustanovil samo stojno brigado in jo poslal na enega izmed gradbišč. Mladina kranjskega okraja bo sodelovala pri gradnji gozdnih poti na Jelovici, pri gradnji ceste na Koprivnik, gradi la bo vodovod na Planini in Stražišču, urejevala park na Zlatem polju pri Kranju, ure jevala otok v bližini Pulja, ki bo odslej namenjen letovanju in taborjenju mladine kranj skega okraja. Razen tega bodo kakor kaže sodelovali tudi pri gradnji letališča pri Cerkljah. V svojem programu pa imajo še številne manjše delovne akcije po Občinah. Na Kočevskem bodo razen manjših športnih igrišč gradili športni park v Ribnici, do gradili športni park v Kočev ju in smučarsko skakalnico v Ribnici. Mladinske brigade iz okraja Gorica bodo gradile plavalni bazen v Novi Gorici, strelišče v Idriji, letno telova dišče v Vipavi in letno igrišče v Logu pod Mangrtom. štajerska mladina bo med drugim pomagala graditi športni park na Ravnah in dom »Partizana* v Mariboru. -Ig ' Predaja ključev na slov. gimnaziji V sredo dopoldne so slovenski dijaki na realni in klasični gimnaziji slovesno zaključili šolsko leto. Tega svečanega .dne seveda ni bilo niti misliti na resen pouk. Ob 10. se je pričela slovesnost, na katero so pozivali petošolci svečano oblečeni in z orkestrom na čelu. Pooblaščeni dijak je pričel v uvodu čitati testament s hudomušno zahvalo na račun profesorjev. Nato je sledila svečana predaja ključev dijakom četrtega razreda, ki so se na hudomušen način zahvalili. Pred zaključkom so dijaki še »obdarili* profesorje in osebje. Klasiki so priredili slično ceremonijo združeno s spraševanji in ugotavljanjem sposobnosti četrtošolcev. Svečanost na klasični gimnaziji, ko so predajali ključ maturantom Mag # V icno oko (Po knjigi Č. V.) Točno ob enih je letalo pristalo v vroči Ekvatoriji. Živko je neopažen izstopil in naproti mu je zavel vroči puščavski veter. Za letališčem se je širila v nedogled pustinja, samo v daljavi so se nizale kakor zelene perjanice skupine palm. Živko je nemirno begal po letališču. Obupano je razmišljal, kaj naj stori. Samo e-no — s prvim letalom v Snežani jo k malemu Sandu. Iz razgovora skupine potnikov je razbral, da prvo letalo za Sne-žanijo odpotuje šele naslednji dan. Kaj naj počne ta čas? Kakih sto metrov od letališča je postajala gruča črncev, ki so v svojem zamolklem gu-turalnem narečju nekaj klicali okoli kamel. Živko je pohitel — še vedno neviden — k njim in preden se je zavedel, kaj dela, se je povzpel na kamelo in se namestil med dva zaboja. V tem so črnci pričeli divje vzklikati in priganjati kamele, naj vstanejo. Živkova kamela je zaprhala, se dvignila in krenila na pot. Vsa karavana je zavila v pustinjo. Prav na koncu vrste je jezdil bel mož, očitno gospodar. Živko se je začel vpraševati, kam so se napotili in začelo mu je postajati tesno pri srcu. Le zakaj ni ostal na letališču! Kako se bo vrnil nazaj, če karavana potuje kam daleč, ln v resnici je kazalo tako. Pot se je vlekla in vlekla, Živko se že ni zavedal več, koliko časa traja. V glavi se mu je vrtelo od silne vročine in lakote. Spomnil se je na dom, na mamo, na očeta in bilo mu. je, da bi zajokal. Bog ve, kako ga iščejo in kako so v skrbeh zanj. In mali Sand, ki umira od žalosti za mrtvo mamico in nima nikogar, da bi ga potolažil. Končno so prispeli do neke oaze. Karavana se je ustavila in Živko je naglo zdrsnil s kamele. V senci palm je pojedel košček kruha s sirom in jabolkom ter se napil vode. Nato se je dvignil, da se vrne na letališče. A kod in kam? V kateri smeri je letališče? Spustil je v žep mogočno oko, saj zdaj, ko je karavana odšla, se ni imel skrivati pred kom. Naenkrat je skočil na noge. Z velikimi skoki se mu je približevala ogromna zver. Lev! Nepopisna groza mu je ohromila telo. Toda le počakaj, Ministrski Nekoč si je neki deček želel imeti brke, take brke, kot tedanji pravosodni minister. Svojčas so namreč vsi možje Imeli brke in večje brke si imel, bolj i-meniten si bil. Minister pa je imel največje. Zaman mu odsvetuje dobra vila Pamet. Ker jo pa deček ie prosi in prosi, mu jiii pričara. Torej, deček je dobil brke in kdor ga je videl je zazijal od začudenja Časopisi so priobčevali o njem članke in slike. To ti je bil ponosen mali brkač! A kratko je bilo njegovo veselje, kajti prav kmalu so ugotoviH sličnost z ministrovimi brki, ip se temu siino smčjali, Od tedaj ni mogel več na ulico, ne da bj se vse krohotalo, še stražnik, ki je prišel delat red. Zato mu oče obri- • v zanimivosti Klzprasevanje» na klasični gimnaziji Francija se je uvrstila med evropske države, ki izdajajo veliko znamk. Številne krize, ki si sledijo v francoskem parlamentu, ne koristijo prav nič žepom filatelistov, ki morajo izdajati lepe bankovce, če hočejo biti na tekiočem z vsemi francoskimi izdajami. Ce pa želijo francoski filate-* isti zbirati tudi znamke francoskih prekomorskih posesti, tedaj ne smejo niti pomisli-i na druge izdatke, toliko e znamk. Vsaka prilika je dobra za francosko poštno ministrstvo, da izda spominske znamke, ki so — kljub veliki množini — zelo dobro izdelane. Znanstveniki, pLa-telji, pesniki, slikarji, politiki, skratka, vsa preteklost francoskega naroda je upodobljena na znamkah. V zadnjih dveh mesecih so izdali znamko ob 40-letnici smrti polkovnika Drianta, ki je padel v Verdunu, druga znamka pa je bila posvečena veliki bitki pri Verdunu leta 1916. v kateri so se Neme. ustavili v svojem prodiranju proti osrčju Francije. Za dar znamke je izšla posebna znamka s portretom grofa Tas.sa (po nemško Taxis, po italijansko Tasso), k-i je organiziral poštno službo v Evropi. V skupini turističnih znamk so izdali znamko, k« prikazuje zvonik v Douaiju, In znamko, ki prikazuje Ve liki Triano-n v versajskem parku. Štiri znamke so bile posvečene slavnim možem, in sicer ena J. H. Fabreu (1825-1915) m entomologiji, druga Ludviku Karlu Tellieruju in industriji leda. tretja Čamil-lu Flammarionu in ljudsk. astronomiji, četrta pa Favlu Sabatieru in kemiji. Poleg teh je bila. izdana še znamka. ki simbolizira prijateljstvo med Francijo in Južno Ameriko. Kot vidimo, izdaje v dveh mesecih so precej o-bilne. Nominalna vrednost: 192 frankov ali okrog 350 lir. In to se ponavlja skozi vse leto Luksemburg bo izdal prve dni avgusta serijo znamk na čast evropski premugovno-jeklarski skupnosti ob četrti obletnici njene ustanovitve. Znamke so bile izbrane med številnimi osnutki umetnikov raznih narodnosti in prikazujejo več ali manj alegorične motive skupnosti. Posarje spada v vrsto majhnih držav, ki izdajajo precej znamk. Ena znamka, ki je bila pred kratkim izdana, je posvečena dnevu znamke in prikazuje panoramo Saarbrueckna, druga je posvečena mednarodnemu velesejmu v istem mestu in prikazuje grb velesejma, tretja pa je posvečena Rdečemu križu in prikazuje majhno vojaško bolnico v preteklem stoletju. je brke. A ti so vsako noč zrasli, trši in večji in končno so jih morali žagati. Prava sreča zanj, da je kmalu srečal dobro vilo Pamet, ki ga je rešila te neprijetne slave. Premeteni godec V nekem kraju je v zelenem gaju prepeval čudo-šal, je pozabil na vse in ostal zamaknjen leto dni. V tistem kraju pa je živel zelo star godec veseljak. Znal se je premetenec starj vedno skriti, ko ga je iskala smrt. Končno pa ga le ujame. A godec jo milo prosi in preprosi, da lahko še poslednjič ču-je ptičke peti. «Toda, ne pustim te samega! Skupaj greva!* mJ zažuga bela žena. Pa si godec dobro zamaši ušesa in gresta v slavčev gaj. Kakor hitro pa začuje smrt slavca, se seveda zamakne v njegovo sladko pesem, a godec jo odkuri. Dobro je tedaj živel kot še nikoli, ko so bile same poroke, a nič pogrebov. Preteče pa leto in smrt se zbudi. S strahom spozna, da je zamudila mnogo dela. Zato je hitela in ni pretanko gledala, po kom kosi. Kosila je staro in mlado in iskala zvitega godca ter ga i-šče še danes. Palček živela je vdova, ki je morala hraniti deset o-trok, in bili so boli lačni kot siti. Zato je najmlajši zrasel komaj za palec visoko. Rad bi šel sluzit, a vsi ga odklanjajo, čes, za kaj pa nam bo tak fantek-palček. Končno gre še h kralju in prosi, da bi ga vzel za stražarja. Kralju se deček smili in ga res sprejme v službo, še isti popoldan, ko je kralj počival, pa se prikrade v grad razvpit rokomavh, da bi kralja okradel, in ne vidi dečka, ki je stražil v kotu pred vrati. Palček nategne fračo in mu pošlje trd grašek v levo oko. Rokomavh začudeno tiho zakolne, a že dobi v desno oko fižolček. Sedaj ne vidi več in palček mu oplete vrv okoli nog, da štibunk-ne na tla, kjer ga zveže kot pajek muho. Kralj se zelo začudi, ko se zbudi. Pred vsemi pohvali pogumnega palčka, ki ga bogato nagradi in imenuje za poveljnika straž. Ne kliči vraga živel je rudar, k: je venomer klel in sebe ter druge pošiljal k vragu. Vrag pa seveda živega človeka ne more kar tako vzeti, četudi bi rad. Pa ti premišljuje, zviti peklenšček, kako bi rudarja ujel, in jo iztuhta. Poišče ga in mu prav ponižno pravi; -sVsakokrat ko me prekolneš, mi je, kot da bi me s krampom udaril po glavi. Cuj, ako me prenehaš kleti, ti izpolnim prvo željo, ki jo danes izrečeš. Velja?* Rudar, ob misli, kolikšno bogastvo bi si lahko priže-lel, koj pristane in udari v ponudeno sajasto roko. Nato pa teče domov in ženi vse pove. Toda žena misli, da se je napil, in mu noče verjeti. Tedaj se rudar spozabi in jezno zakolne; »Vrag naj me vzame, ako to ni res!* In, o groza, kakor hitro to izreče, buh-Oba umrjeta, a Ivko njun1 denar razdeli med starse kot si je to sam želel i Zmaj , frizer ženske Pred davnim časom je strahoval ljudi hudoben zmaj. Vsak dan je hotel in dobil za malico naj lepše dekle. Končno ni bilo najti v deželi nobenega čednega dekleta več. A zmaj je hotel lepotico. Ljudje so obupavali. Pa ti pride v oni kraj popotnik z bisago dišečih stekleničic in maž, ter jih tolaži; «Hej ljudje, korajža, korajža! Dovedite mi najgršo in strupeno zenšče in rešim vas zmaja*. Privedejo mu žensko in mož jo češe, kodra, maže in barva. In glej, čudež, postala je krasotica, ki jo zmaj slastno pogoltne. Kmalu pa se iztegne in crkne. Strupeno ženšče ga je končalo. Vse je hvalilo rešiteUa, najbolj pa ženske. Ponujajo mu srebra in zlata da bi jih česal in mazal. Zato si mož kupi hišo in nanjo napiše čudežne besede »Frizerski salon*. Kmalu je postal bogat on in njegovi u-čenci, ki so šli širom v svet. M. B. Poštenje Zboli trgovec, vdovec brez otrok in sorodnikov, pa si misli «Bog ve kdo bo štel moj denar, če umr-jem!» Zato sklene ko ozdra- vi, posinoviti kakega otroka. Pred vsakim dečkom, ki mu je všeč, nalašč izgubi novčič. Vsi ga vrnejo. Drugič izgubi pred vsakim srebrnik a le nekaj dečkov mu ga vrne. Pred temi zgubi še zlatnik. In glej. le sin revne vdove mu ga prinese. Pred tem končno pusti pasti debelo mošnjo zlatnikov. Slugi pa je prej naročil pregovoriti dečka, da bi si denar razdelila. Toda deček mu odgovori: «Največje premoženje je poštenje.* Nato gre domov, si vzame šivanko in nit ter se vrne k trgovcu. «Tu je vaša mošnja a tu je moja šivanka s katero dovolite, da vam zašijem raztrgani žep,* mu skromno pove. Trgovec ga ginjen objame in reče: «Priden dečko! Res, prav praviš, da je največje premoženje postenje. Zato bodi od danes moj dom tudi tvoj dom.* M. B. zverina! Pred očim osvP1 ®._ leva je deček izg mit , , m vali je odskočil in °bstal k°‘ ukopan. Nato jv P°j i tresel ur^ufJUfi. j' flO* j grivo, zamolklo zarjU begnil de na janstvo. ’il 7 dolgih skokih ne a svoje kraljevsko Živko pa se je na slepe ^ čo napotil v Puscav '-sienim kmalu je za nizkim P kmalu je za ^ ne. grebenom ugledal paSte strehe. Ko se je po grebenu, se je rdoi navadnih dreves in . razprostrlo veliko črnS selje. Pomislil je. eMorde -ljudožerci,» m zazebl 0 ,^)r(i srcu. Vendar ni ’me j|»j. Zavil je naravnost v v pina ljudi se je g1ie pjrslt-nečesa in se očitno P ^ nečesa in se ■ ^jo- Živko je odvrnil 0 , „j počno oko, da je poste! in zagnal krik- sliče i ut* novemu. Prepir je nil in vse glceve so se jj k njemu. Za trenu . j črnci gledali z razsirj mi, nato^so z 0*asn"g„;seli planili proti njemu. ^ ^ ^ ‘‘ : pianui prua oj. — - . ■ ga obkoljevati. Teia,J0g0W ko znova obrnil nase oko in izginil. R^^ce« domačinov je obsta ■ jj jo so omahnile roke in s . „rej tja. kjer je še trenu jpet stal beli deček. °ci so Pfl' spravil pr-ipravo o spmuil “v”- ,.r; čeli trepetati. Nekate začeli odmikati, drUSI treti' si zakrili oči z r0 ’jn so popadali na ^ •i*’ priklanjali mogoen 1 hu», ki je prišel nie vjs0k< obliki belega dečku. jifo*■ kolibe je pritekel s sionot0 mu je bil preboden •[ je kostjo. Poglavdr. TV oSjoI1 nekaj korakov Prc )[» Rot črnce in se zrušil n pokošen. Živku so se - »gr—- • ljudje zasmilili in ^jnju"'1 sam pred seboj. ~ ^ &ti)n>' jim je pokazal, na) ^ jo, in jim začel dop0'jgtfllišče’ da bi rad prišel na vaW’ Nekaj časa so jo polagoma pa so z* im vati. Poglavar je z .inlO som nekaj ukazal in ti so Ulj UtJ tekli po kanielo.a¥l zatem je Živko P°J‘~strijiii proti letališču, °b 0„, mu je korakala če 1 .jeni'11 c*.orn)lO O* 1> činov s svečano kopji. _.ir elBii( Noč je Živko J,e7r,7ribl'‘ bližini letališča. Ko seJ - ni' dobto' žal a ura odhoda, Je orio . pri oči, da se ne ... S ----------- k,nala Namesto tega so * « p0 ,;. dah morje. Opazot)a! J ^ jino pod sabo ~' rn,šU«1' „ ve, otoke — W \a ^ico* ko je vse drugačno j0pO"‘ ~ »»1 / it> liisfl' . 1' pouku zemljepisa-"/^ c'/. pa se je letalo ju ( njati v vse večje' - se j vratih pilotske ka>1 ^ »flp1' rdečih črkah noč" " Nekaj trenutkov )e je o napeti tišini, nato s ^ot°1'., zatemnila. n# ^ se je izgubilo v ja. Ob stekla so jati težke deževne^^ kaP'te j-jt pred oknom je Letalo se je tresl°7vko f s krila na krilo. krčevito oprij^iria m 2 ... . j- ne u i stiskal zobe, da. ne, čal: Mama! tati; «Ne boj se šeP' čal: «Mamah Zace„Ji ^jr arffl cfll v li 5“ Nikar se ne boJ’xii tf,J' 1 fiO'1. molu Tako je t0Ja~Ld AT/.1/'rtn 11 u ' mega sebe. Nekdo V'* k, je zakričal in f^je^V formi je priteklo je l f ga pomiri. V tem ^ je 'j streslo, kakor oa . galo pobesneli zl’e'..gig *°]lf mokra okna je z L nji17*1’ bil« itr Nevihta je bila za. nJhilo ^ boko pod se €Q morje, a v daljaV1 j.„ je zali obrisi zemlje-Sandova ^ (Nadaljevanje s|e't nedelio) Kaj sta doživela Marko in Metko Kraljica je to obljubila zelo rada, Marko je spet iztegnil roko in sončna svetloba se je počasi začela vračati; sončni mrk je bil pri koncu, česar pa neuki ljudje niso razumeli. Kraljica je poklicala otroka k sebi in se jima zahvalila za pripravljenost, da sta tako hitro odpravila nevarnost. Marko je zdaj povedal, kaj je z njim in kraljica st je dala prevesti vsako besedo. Nato je dala pripraviti bogat obed ter Jt celo sama postregla otrokoma. Beduinska kraljica je pojasnila otrokoma, zakaj so ju ujeli Beduini. NeKje v solnem jezeru, kamor sta zaSla, je bil skrit velik zaklad, katerega so Beduini iskali ze dolgo časa, a vselej zaman. Razumljivo je, da so mislili, da sta otroka izvedela za pravi kraj in sta hotela poiskati zaklad, ter ga potem javiti Kasu Omarju. Zdaj pa se je bila kraljica prepričala o tem, da nista otroka sploh ntc vedela o kakem zakladu. »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V plača oglase konkurent, ki sam ne ee Ribarič Ivan IM PO RT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TKDJH TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. ( ULICA UELLE MIL1ZIK 1» — TEl* 9 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI IIP® Dopisi iz naših krajev PRAPROT Stalno se moramo ukvarjati z našimi potmi in ponavljati, kar smo že večkrat javno navedli Pot od gornje do spodnje vasi (od gostilne Gabrovec) kliče po takšni ureditvi, k) bi odgovarjala avtobusni vožnji. Ta dela bi bilo treba vieti bolj resno in jih izvršit) v čim krajšem času, ne Pa priložnostno, kot se to vrši sedaj. Negovanje trt, zatiranje koloradskega hrošča, deloma tudi košnja — ta opravila so na delovnem programu. Življenje Pa ne more biti le skrb in de-lf), tudi zabava nekaj velja. Tako pravijo naši in trnovski ntožje. Ce je mladina pozabila na svoje noge, pa niso oni-Dokazati hočejo, da so 'e Kibčni in so se baje že dogovorili, da bodo prihodnjo nedeljo priredili ples v Praprotu. Ce bo tako — obilo nabave! NABREŽINA Polno bi bilo novic iz volilne torbe, a navedemo le to-le, ki se nam zdi najbolj značilna in smo jo pobrali Pn nekem že priletnem, a treznem in pametnem možakarju: ((Doživel sem že mno-80 volilnih borb, a takšne kot id bila ta. pa še ne. Pravijo, da se pri tej zadevi ne smemo ozirati na propagando. A •"ene je prav pri teh voli-j Ivah zanimalo kaj in kako *o govorili eni in drugi od Slovenskih list. Življenje me ie naučilo, da kdor maže. in skuša čimbolj očrniti svoje-8a političnega nasprotnika, je malo vreden in nevaren. Na treh volilnih shodih sem se Prepričal, da so takšni prav oni, ki trdijo, da ščitijo vero, narod in svobodo. Nikoli bi ne bil verjel, da je slovenski člo-vok, ki si nadeva naziv ((demokrat« zmožen takšnih grdo-bij in žalitev. Posebno so se mi pristudili napadi na našo bratsko državo. Zadosti je bilo meni in tudi drugim, ki res še nekaj verujemo. In ti ”aj bi bili krščanski ljudje?! Nikoli! Farizeji so in hinavci, ki znajo le ščuvati in delati razdor med nami in narodi, kot bi tega ne bilo že zadosti. ''ato sem toliko bolj ver-lei govornikom Liste občinske enotnosti, ki s° nam lepo obrazložili zakaj in kako je Prišlo do te enotnosti in kaj bo njena naloga v bodočem občinskem svetu. To povejte tašim ljudem!« In ta mož je zelo veren Pa še to v znanje. V torek na transparentu KD visela "Iraška«, na oni slovenske ».-*te žalni trak. na transparentu občinske enotnosti pa šo-Pek cvetja, in to kljub temu, 'ta je tednik, ki se je zavzemal za to napredno listo, dospel bralcem s precejšnjo zamudo. Kie je krivda? zemljišče v nekaj letih spremenilo v pravcati gozd mešanice lip, akacij, brestov. Saj ni ljudska šola kakšna gozdarska učilnica! Kratek posvet z izkušenim šolnikom ali pa nekaj vzorcev iz naprednih dežel o ureditvi šolskega vrta bi bili mogli pomagati do ureditve, ki bi ustrezala vzgojni nalogi šolskega vrta. Cim globlji smisel in ljubezen za prirodo, spoznavanje njenih zakonov in najosnovnejših načel v . umnem izkoriščanju zejnlje — v tem je osnovna naloga šolskega vrta. V ta namen ga po možnosti uredimo čimbolj okusno in privlačno ter razdelimo na raznovrstne kulture (sadne vrtne, gozdne i. d.) Kaj bi bilo v našem primeru — zlasti ko je šola na tako vidnem mestu — umestneje in nujns-ie kot to, da bi bilo med cesto in šolskim poslopjem na pr. ob opornem zidovju in ob straneh vhoda (poti) izbrano pritlično sadno drevje in trte, ob splaniranem zemljišču, določenem za zelenjavo in cvetice, grozdičje, za šolo pa nekaj gozdnega drevja! Naš posrečeno izbrani šolski sluga, ki ima za to velik smisel, bi mnogo pripomogel k dosegi BRIŠČE Ker je tiskarski škrat pomešal naš nedeljski dopis z onim iz Samatorce, poveom, da se dopis nanaša na pot, ki vodi skozi naš zaselek od Kresije, Saleža in Samatorce proti Križu. Pot je precej prometna, a je že v takem stanju, da se je vozniki izogibajo. Razrvano cestišče s kotanjami ne mika. Po njeni sicer ne preveč solidni ureditvi pod angloameriško u-pravo, se ni nanjo nihče spomnil. Up^mo, da bodo novi občinski možje v tem bolj širokogrudni . M AVH INJ E Je resnica, da je bila naša vas nekoč napredna, a je tudi res, da bi bila takšna tudi danes, če bi pronicali k nam pojmi o svetu in življenju na bolj svetle strani. Vendar se število nazadnjaških sil (ki bi jih. mimogrede rečeno, res ne bilo treba, ker ne izhajajo niti iz veleposestnikov niti veletrgovcev, indu-strijcev i. e., ampak iz navadnih delovnih ljudi, ki tu- di od teh živijo), postopno namena nekako tako urejene- krči, kot sb to razkrile zad- ga vrta. Nadejamo se, da bodo novi občinski svetovalci uvrstili tudi to zadevo v svoj delovni nrogram in jo rešili tako, da bo ob naši lepi šolski stavbi tudi res vzoren šolski vrt. BAZOVICA Kako je ozka cesta, ki po vasi pelje proti Padričem, smo že pisali in poudarili, da bi jo bilo treba razširiti. Ne vemo pa, če se 1)° 1° kdaj uresničilo, ker se vse dosedanje tržaške občinske uprave niso kdo ve kaj zanimale za ckoliške vasi. Po tej cesti je precej prometa, zlasti ob praznikih, ko pride iz Trsta dosti motorjev in avtomobilov. Stalno smo v skrbeh, da ne bi prišlo do kakšne prometne nesreče in se seveda najbolj bojimo za naše otroke. Čeprav je cesta ozka in nevarna ter pelje po naselju, ni še nobenega prometnega znaka in predpisa za omejitev brzine. Zaradi tega predlagamo tržaškemu županstvu, da bi določilo za ta del ceste najnižjo brzino in posta vilo ustrezni prometni znak. Izletnikom, ki ob lepih dnevih pridejo v naš kraj in se radi sprostijo na travnikih, pa priporočamo, naj nam ne delajo škode! nje volitve, ki so se vršile v znamenju borbe med reakcijo in demokracijo. Trdnjava Agnelettove skupine se je zamajala, čeprav so jo njeni hrabri bojevniki branili z vsem mogočim strelivom najbolj ogabnega izvora. Sloven- stvo je torej — po njihovem volilnem receptu — propadlo. po našem naprednem gledanju pa ni, Kdor gleda le nazaj in si drzne zaustavljati zgodovino — takšni sta A-gnelettova in aDemocrazia cristiana« — ni sposoben razumeti gospodarskega, socialnega, nacionalnega in drugih vprašanj, za katere se borijo in se bodo vedno bolj uspešno borile napredne sile. OROČ>NA PREBENEG Pred nekaj dnevi smo či-tali v časopisih vest, da je jugoslovanska delegacija za ureditev meje pristala na popravek meje pri naši vasi, tako da bo nekoliko preložena na jugoslovansko stran. Ta vest nas je zelo razveselila in smo hvaležni jugoslovanskim oblastem, da so u-poštevala naše želje in potrebe. Mi imamo namreč pod vasjo precej njiv in vinogradov, ki so tostran meje, toda pot, ki pelje iz vasi-1 v ta polja In ima precej ovinkov, gre preko meje, nato pa spet o-brne na to stran. Zelo nam je bilo nerodno, ker smo morali kar dvakrat čez mejo, da smo prišli na polje, prav tako ob povratku. Z novo u-reditvijo pa bo sploh odpadel blok, ker bo vsa pot tostran meje. Upamo, da bodo zadevo čimprej uredili in u-resničili, kar so na višjem mestu že odločili. Naša vasica je tik ob meji in imamo dober del travnikov, pašnikov -in gozda onstran meje. Zelo pa nam je nerodno, ker ni pri vasi odprt dvolastniški blok in moramo zaradi tega napraviti velik ovinek preko Krvavega potoka, da pridemo na zem- ljišča, ki so nekaj minut oddaljena od vasi, a je vmes meja. Želeli bi, da bi oblasti čimprej odprle blok pri naši vasi, ker bi nam to koristilo zlasti za pašo živine. Prav tako bi bilo potrebno, da bi nova občinska u-prava poskrbela za zdravniško ambulanto za Gročano in Pesek; tako n. pr. ne bi bilo treba materam ob slabem vremenu nositi otrok na cepljenje v Boršt. Tudi občinski veterinar bi lahko večkrat prišel v našo vas, saj je pri nas precej razvita živinoreja. Poštno ravnateljstvo pa bi moralo poskrbeti, da bi dobivali pošto vsak dan ali vsak drugi dan, ne pa samo dvakrat v tednu, kot do sedaj. Poštni urad imamo namreč v Bazovici in pismonoša prihaja v Gročano le dvakrat v tednu. TREBČE ŠEMPOLAJ Nasa nova šolska stavba 'b)a na Tržaškem ozemlju o-'Nhstveno mesto — položaj: "ien slog, okolje, razgled, son-'e. zrak jo uvrščajo med naj-JfPše in najprikupnejše šole. Dmerna ureditev šolskega ^mljišča (obzidje, planiranje, J-e.) more to le stopnjevati. pa kaže, da že izvršena Ijtrezna draga dela ne bo-0 dosegla svojega namena #it-- z estetskega niti z vzgojna vidika. Ne vemo, na či-k«Vo pobudo naj bi se šolsko Lepega uspeha levičarskih sil in opozicije na občinskih in pokrajinskih volitvah se vsi iz srca veselimo. Zadovoljni smo tudi, da se po letih razdora in medsebojnih prepirov stvari urejujejo m razčiščajo, da bo spet prišlo do sodelovanja in enotnosti naprednih sil tudi na Tržaškem. Čeprav so volitve že mimo in imamo polne roke dela na polju, z veliko radovednostjo čitamo časopise, poslušamo radio ter ugibamo, kako bo sestavljen novi občinski odbor. Mi se ne maramo ukvarjati z visoko politiko in se na to dosti ne razumemo, toda toliko že razumemo .n pričakujemo, da bodo tudi v Trstu predstavniki vladnih strank spoznali, kaj ljudstvo hoče. saj je to jasno povedalo na volitvah. Zlata poroka v sredo 30. maja sta u | tn iodšel v begunstvo. Mnogi starejši so ga dobro spomi- Kakor vse drugo, zorijo letos pozno tudi češnje. Ce ne bi bilo hude zime in slabega vremena, bi bilo zdaj na trgu vse polno tega žlahtnega sadja, saj Je sedaj prava sezona češenj. Tako pa imamo le prve češnje in cene so še visoke. Letos so češnje manj obrodile kot lani, a sadje je lepše. Kmetje v Bregu in Miljskih hribih marljivo nabirajo letošnje prvo sadje in ga še nrecej dobro vnovčijo v Trstu. Tudi poznejše sorte dobro kažejo, le da ne bi bilo zdaj dežja in neviht, ki lahko napravijo veliko škodo. pravijo kmetom. Iz nekaterih vasi ob avtocesti so nam pred dnevi sporočili, da kmetje zelo razburjajo zaradi tega in da bo lahko prišlo do nevšečnosti, če bo lastnik dobil nezaželene goste na svojem travniku. Upamo, da ne bo talko hudo, vsekakor pa bi morala občina postaviti na podeželje poljske čuvaje, kii bodo skrbeli ne samo, da ne bodo izletniki delali škode kmetom, ampak tudi, da ne bodo izletniki, tujci, novi prišleki in nepošten) akd kradli kmetom sadje, krompir, zelenjavo, cvetje, grozdje, drva itd. Izletniki ne delajte škode! Po dolgi zimi in pomladanskem deževju so se začeli lepi, sončni dnevi. Kmetje imajo dela vrh glave in si ne privoščijo počitka niti ob praznikih, da nadoknadijo, kar so zamudili zaradi slabega vre mena. Sadno drevje je že odcvetelo in dobro kaže, za trte se še ne ve, kako bo, prav tako ne za druge pridelke, saj je še prezgodaj za taka ugibanja. Na Krasu si kmetje že želijo malo dežja, da bi se zrahljala skorja, ki je nastala po njivah. Z lepim vremenom pa so se začeli tudi izleti na podeželje. Zlasti ob sobotah popol dne in v nedeljah gredo iz mesta na izlet v okolico večje in manjše skupine meščanov, eni gredo peš, drugi pa z raznimi motornimi vozili v Breg, v Glinščico, proti Bazovici, na Repentabor, v Križ in drugam. Vozijo najrajši po avtocesti in se ustavijo, kjer jih kraj bolj mika in vabi. Vozilo pustijo na cesti, ali ga zapeljejo na stranske poti, potem pa si poiščejo prijeten kotiček, v senci, ali na soncu, vedno pa na lepem travniku. Nekateri so sami. drugje so pari, največ pa je družin z otroki, ki se po travnikih igrajo in podijo. Lepo je vse to. Naj se ljudje odpočijejo in uživajo naravo, naj se sprostijo in Igrajo otroci, ker v mestu jim to ni mogoče. Toda pomisliti moramo tudi na kmete, na lastnike teh travnikov, ki imajo tudi družino in otroke. Izletniki ne pomislijo, koliko škode lahko na- Pomladimo pevsKe zbore Pri naših prosvetnih društvih so pevski odseki še najbolj delavni. Redno imajo vaje in redno nastopajo na samostojnih koncertih, pri raznih proslavah, pogrebih in v radiu. Dober pevski zbor je popolnoma odvisen od pevovodje, ker je pevovodja duša pevskega zbora. On uči zbor, izbira program in živi s pevci. Pozna torej vsakega posebej in ve v kakšnem razpoloženju poje. Tukajšnji pevski zbori so zrasli na starih pevcih, ki so peli pred nekaj desetletji in ki pojejo še danes, kar je vse hvale vredno. Treba pa je naše zbore osvežiti z mladimi. Sele v zadnjem času opažamo neko pomladitev zborov. Zbor se osveži z mladimi pevci, ki prinesejo v zbor mlade, sončne in sveže glasove. Tak osvežen zbor ima bodočnost, pa tudi kvaliteta bo čisto druga, ako so v zboru mladi. Stari izpeti, hripavi glasovi se izgubljajo v zboru in potem, ko se mladi naučijo od starih peti, popolnoma zamrejo in gredo v zapeček. Od kod prihajajo mlade pevske moči’ Te prihajajo skoraj z ulice v zbor: Brez znanja, brez pevske teorije, nekaki pevski analfabeti. Tu nastaja občutna vrzel. Manjka ram torej otroških pevskih zborov, kjer bi se mladina navadila izgovarjave, teorije petja, discipline in vsega. kar je potrebno za dobrega pevca. Kakšen napor mora prenesti pevovodja, preden disciplinira in nauči svoj neuki zbor! Mladina se učt petja v o-snovni šoli. To petje je precej elementarno. Učenci petih razredov znajo nekaj eno in dvoglasnih pesmi ter nekaj teorije. V srednji šoli se to znanje poveča. Ko mladenič zapusti šolo, ne poje več v zboru, če ne čuti posebnega nagnjenja do petja. Tu je sedaj naloga prosvetnih društev, da si u-stvarijo mladinski ali otroški pevski zbor in da v njem določijo učno dobo za prestop v glavni zbor prosvetnega društva. EMPE Poskrbimo za prav Naši kmetje kažejo leto za letom večje razumevanje za pravilno, t. j. za takšno košnjo. ki naj da čim boljšo krmo. To je razveseljiv• pojav, ki hkrati pove, kako gospodarsko pomembno je to poglavje. Vendar pa so še različna mnenja, kduj je naj- žal, le preveč. Pa tudi druge bolj čiste senožeti je bolje kositi ob polnem cvetju, rušo pa zgostiti z nakupljenim semenom najboljših trav in detelj. Naj tudi na tem mestu ponovimo, kar smo že večkrat priporočali: Primer- no gnojenje še največ pripo- V* • • praznovala med svojci foto poroko Josipin a Ferfo-j'1 iti Mihael Peric iz Dober-°ba. uba slavljenca nista J°i)ro poznana samo v Dober- kjer sta se rodila, poro-N a in živela dolgo let, tem-***- po vsej Goriški, na Kra-