LITIJA ★
APRIL 1985
ŠTEVILKA 4
O O ZZB NOV Litija in ostale DPO občine Litija DPO in KS Hotič
vabijo
ob 40-letnici osvoboditve in prazniku KS Hotič
vse občane, borce, aktiviste, mladino
na osrednjo občinsko proslavo
združeno z odkritjem spominskega obeležja partizanskim prehodom preko Save,
ki bo v nedeljo, 5. maja 1985
ob II. uri v Zg. Hotiču
Po proslavi bo tovariško srečanje.
Vabljeni!
% Le osveščen
in notranje bogat človek bo lahko ustvarjal
Aktivnosti pred konferenco o kulturi
Na pobudo OK ZKS Litija so stekle priprave /a konferenco o kulturi v občini Litija.
Tako so se že sestali člani ZK Zavoda za izobraževanje in kulturo in v obširni anali/i ocenili pogoje in dosežke takoimenovane institucionalizirane kulture, hkrati pa se kritično ozrli na družbenoekonomski položaj delavcev v kulturi, ki prav gotovo ni rožnat.
Kultura nikakor ni potrošnja, kot se nekje še sliši, pač pa investicija v človeka, ki bo le srečen in notranje bogat lahko ustvarjal več in bolje. Posebej so se člani /K pomudili pri prostorskih pogojih za kinogledališko dvorano in knjižnico. Kino z enim projektorjem in knjižnica, ki ne ustreza nobenim normativom, prav gotovo nista v ponos litijski občini, le-ta se sicer ponaša z bogato kulturno tradicijo.
Tudi' nedavna konferenca ZKO je odprla nekatere    nove    razsežnosti delovanja amaterske kulture, ki mora jutri, pojutrišnjem roditi še večje sadove.
V kratkem se bo sestal tudi svet za kulturo pri OK SZDL Litija, ki bo vzpodbudil še nekatere nove akcije na področju kulture, da bi bila slika o stanju kulture v lilijski občini pred obravnavo v CK ZKS kar najbolj popolna.
.1. S.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Rdeč nagelj v gumbnici
Strnim o svoje vrste, je bil poziv, ki so ga sprejeli člani Zveze komunistov, zbrani na programski seji Občinske konference ZKS v Litiji. Poziv, kisoga naslovili ostalim tovarišem in vsem delovnim ljudem ter občanom v občini, je toliko bolj aktualen v trenutku, ko praznujemo spomin na dva pomembna, velika mejnika naše zgodovine. Zavedati se moramo spoznanja, da je bil proletariat v svojem zgodovinskem boju uspešen le takrat, ko je znal strniti svoje vrste, se organizirati in izbojevati svoje pravice. Brez čvrste organizacije in odločnega boja za osvoboditev in enakopravnost delovnega človeka ne bi bilo prvega maja, proizvajalnih sredste\' v rokah delavcev in delavskega samoupravljanja. Ne bi bilo tudi Osvobodilne fronte, ki je popeljala slovenski narod v uspešen boj za njegovo svobodo, izvedbo socialne revolucije in uvedbo ljudske demokracije. Ne bi bilo v najtežjih trenutkih naše zgodovine izbojevanih velikih in sijajjnih zmag slovenskih in jugoslovanskih partizanov nad sovrainikom človeštva — fašizmom.
Ob obujanju spominov na velike mejnike naše zgodovine se zavedajmo, da imamo bogate izkušnje — izkušnje za današnjo rabo. Izkušnje, iz katerih izhaja spoznanje, da je potrebno takrat, kadar je najtežje, čvrsteje organizirati svoje sile, ločiti zrno od plevela ter na podlagi jasnih programov z boljšim in kvalitetnejšim delom dosegati zastavljene cilje. Pri tem pa uporabiti le zdavnaj oblikovane in sprejete kriterije, ki nas opozarjajo, daje naše delo tudi prispevek k razvoju celotne družbe, da za svoje delo druthi tudi odgovarjamo. Spoznanje, ki sega morajo najbolj zavedati nosilci drutbenih funkcij, od delegatov do tistih, ki opravljajo najbolj odgovorne dolinosti v .skupščinskem sistemu. Sistemu, ki še ni povsem izoblikovan in dnevno preživlja težave in slabosti svojega razvoja. Zavedati pa se moramo, da načel, ki smo jih sprejeli, ni moč kar naprej spreminjati, in to ne z besedami, temveč z dejanji.
Trenutno smo tako vobčinikot v celotni družbeni skupnosti pred velikimi nalogami. Sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja
pomeni postavljanje skupnih ciljev, za katere se ho potrebno v prihodnosti boriti. Više bodo postavljeni, več bo potrebnega kvalitetnega del a in znanja. Hitreje se bomo razvijali, hitreje premagovali trenutne težave, hitreje zagotavljali sebi in bodočim generacijam boljše življenje. Sprejeli programi bo do morali zagotavljati realno osnovo za reševanje problemov, s katerimi se ukvarjajo tako delavci v Predilnici, kot kmetje v Kostanjevici. Morajo dati zaupanje delavcem v družbenih dejavnostih in upokojencem v boljšo prihodnost, zagotoviti otrokom normalne pogoje vzgoje in šolanja, rešiti še marsikatero dilemo, ki danes ovira urejanje delovnega in bivalnega okolja.
Če želimo skupne naloge opraviti res kvalitetno, se moramo med seboj temeljito spoznati in se razumeti. Spoznati moramo, da z naštevanjem in očitanjem napak ni mogoče graditi skupne prihodnosti, tovarištva in zaupanja. Kmetje z Jelše morajo vedeti, kakšnim težavam so izpostavljeni občani, ki živijo na Rozmanovem trgu v Litiji. Delavci in upokojenci v Litiji pa doumeti, kako je ob sedanjih cenovnih neskladjih kmetijskih pridelkov težko ohranjati in zagotavljati kmetijsko proizvodnjo. Vsi skupaj pa se moramo bolj kot do sedaj zavedati, da bo tudi v prihodnjem obdobju le uspešen razvoj materialne proizvodnje lahko zagotavljal normalno pokrivanje družbenih potreb. Vsklaje vanje raz vojnih možnosti in potreb ter njihova realizacija bo težka in odgovorna naloga. Kos ji bodo le čvrsti in zgrajeni ljudje. Ljudje, ki ne bodo zlorabljali našega zaupanja in nam vsiljevali parcialnih interesov. Zato ne hodimo brezbrižni do volilnih postopkov. Zdaj je čas, da za te naloge predlagamo tiste, ki znajo, ki hočejo, katerim zaupamo. Kasneje je lahko prepozno.
Tovariši, zato strnimo svoje vrste, da si s svojim delom zagotovimo boljšo prihodnost. Delavci, kmetje, intelektualci! Zberimo se z rdečimi nageljni v gumbnici na Sitarjevcu, Goriščici ali ob prvomajskem kresu, podajmo si roke in nazdravimo našemu prazniku in naši skupni prihodnosti.
A. Vrbič
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija
RAZPISUJE
A) KADROVSKE ŠTIPENDIJE
za udeležence usmerjenega izobraževanja za š. I, 1985/86 za naslednje poklice, oz. smeri izobraževanja:
Število
Poklic oz. smer       Stopnja Štipenditor štipendij
živinorejec IV.
oblikovalec kovin IV.
živilec-pek IV.
gozdar IV.
obdelovalec lesa II.
Icsar-široki profil IV.
strugar III.
varilec III.
ključavničar IV.
kovinar-strojnik IV. pomočnik tekstilnega
mehanika II.
tekstilni mehanik IV.
tekstilni konfekc. IV.
finomehanik IV.
mehanik elektronik IV.
obratni elektrikar IV.
oblikovalec kovin IV.
izdelovalec krzna IV.
usnjar IV.
natakar IV.
kuhar [V.
strojni tehnik V.
tekstilni tehnik V.
strojni tehnik V.
ekonomski tehnik V.
inženir strojništva VI. ekonomist-fin. smer VI.
dipl. inž. kcm. teh. VIL
dipl. ekonomist VIL
kmetijec živilec
IV. IV.
Kmetijska zadruga Litija 1
TOZD Gradmetal Litija X Pekarna Center-obrat Šmartno          glede na
vpis
GG-Ciozdni obrat Litija glede na
vpis
LIL-TOZD Furnirska proizvodnja 2
LIL- TOZI) Mizarska proizv. 2
LIL-TOZD Žagarska proizv. 2
LIL-TOZD Mizarska proizvodnja 5
Mizarstvo Gabrovka 5
transportne naprave Dole I
Transportne naprave Dole 1
Transportne naprave Dole 3
Kovina Šmartno 3
Predilnica Litija 15
Predilnica Litija 3
TOZI) Pletilja Litija 2
TOZI) Usnjarna Šmartno I
TOZO Usnjarna Šmartno I
,TOZD Usnjarna Šmartno 1
TOZD Usnjarna Šmartno 2
TOZD Usnjarna Šmartno 5
TOZD Usnjarna Šmartno 5
Gostinsko podjetje Litija 3
Gostinsko podjetje Litija 2
TOZD Gradmetal Litija I
Predilnica Litija 2'
TOZD Transportne nap. Dole 1
Kmetijska zadruga Litija I
Transportne naprave Dole 1
Mizarstvo Litija I
TOZD Usnjarna Šmartno 1
Delovna skupnost upravnih organov I občine Litija
KZ Gabrovka-Dole 1
KZ Gabrovka-Dole I
Organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti bodo sprejemale vloge (na obrzacu SPN-L Vloga 4a uveljavljanje socialno varstvenih pomoči) do 15. JULIJA 1985, lahko pa bodo same razpisale naknadni rok, če ne bo prijav na razpisane štipendije.
Organizacije združenega dela lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini 200 točk za naslednje poklice:
kmetijec, gozdar, rudar, kovinar-strojnik, oblikovalec kovin, monter ogrevalnih klima in vodovodnih naprav, mehanik železniških vozil, energetik, grad-
(Dalje na 2. strani)
PRVEGA MAJA VSI NA SITARJEVEC!
Prvega maja bodo znova zadonele budnice sindikalnega pihalnega orkestra po litijskih ulicah, Šmartnem in.okoliških krajih in naznanile začetek delavskega praznika. Hkrati pa bodo z glasbo povabile vse občane, da se tako mnoiično kot prejšnja leta zberejo na Sitarjevcu, kjer bo osrednje prvomajsko srečanje.
Bodite, spoštovani bralci, med udeleženci tega srečanja tudi vi!
J. S.
\ U SPEL A OBČINSKA POLITIČNA SOLA ZVEZE KOMUNISTOV V GABROVKI
Idejnopolitično izobraževanje članstva ZK
j
V okviru družbenopolitičnega izobraževanja je Zavod za izobraževanje in kulturo, enota Delavska univerza, v sodelovanju z OK ZKS Litija organiziral občinsko politično šolo zveze komunistov. Ker seje iz štirih gabrovških osnovnih organizacij prijavilo 23 kandidatov, so predavanja potekala kar v Osnovni šoli Gabrovka. 78-urna šola. ki jo je uspešno končalo 18 udeležencev, seje pričela v februarju, končala pa konec marca.
Teme so bile zanimive, saj seje v razgovorih porodila kopica vprašanj: o nalogah komunistov danes, aktualnem družbenoekonomskem položaju Jugoslavije, religiji, neuvrščenosti, tehnokraciji, birokraciji, delegatskem sistemu...
Ob koncu šole so gabrovške komuniste obiskali Ivo Marenk. izvršni sekretar predsedstva CK ZKS
za ekonomska vprašanja, Marjan Jelen, član izvršnega odbora P PK SZDL za področje izobraževanja, in Lojze Portuna, sekretar KS ZSS, ter se z. njimi pogovorili o aktualnih družbenoekonomskih vprašanjih v Sloveniji. Okrogle mize, ki jo je vodil tov. Ivan Godec, sta se udeležila tudi predsednik občine in izvršnega sveta.
Udeleženci, ki so šolo redno obiskovali, so prejeli potrdila. OK ZKS Litija pa jim je podelil knjige Tomšičeva brigada avtorja Franceta Štrlela.
Da je šola uspela, gre zasluga seveda tudi predavateljem, ki že vrsto let sodelujejo pri izvedbi družbenopolitičnega izobraževanja.
Jelka Belec
Občinska skupščina Litija izvršni svet in DPO občine iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom Litije
k 27. aprilu — dnevu VF in 1. maju — prazniku dela. Čestitkam se prjdružuje tudi naše uredništvo.
C
^ZAPOSLOVANJE STUDENTOV
Junija mladinski servis tudi v Litiji
Po večjih in manjših zapletih so se mladi v ljubljanski regiji le dogovorili za enotno organiziranost mladinskih servisov. Iako bodo skupaj za Litijo, Kamnik in Domžale. Ribnico in Kočevje ustanovili posebne enote že obstoječega, ljubljanskega Študentskega servisa.
Prvotno so načrtovali ustanovitev samostojnih servisov, zaradi zmede v Sloveniji na tem področju pa so počakali na dokončno ureditev statusa ljubljanskega servisa. Servis se bo do konca maja
Nekatere delovne organizacije bi nekaj študentov zaposlile takoj. Interesenti naj se zglasijo na OK ZSMS Litija, kjer bodo dobili natančnejše informacije, podatkov o potrebah v OZ L) pa ni mogoče dobiti po telefonu.
fizično odcepil od Študentskega centra in začel delovati v okviru Univerzitetnekojifcrencc ZSMS v Ljubljani.
ludi mladinska organizacija v naši občini se pospešeno pripravlja na ustanovitev. Čeprav je še kup nejasnosti, naj bi z delom v Litiji pričeli že v začetku junija, zaposlovali pa naj bi se študentje, med počitnicami pa tudi srednješolci.
Kakšen bo servis?
Uvodoma smo zapisali, da bo v Liliji enotaser-visa. Temu niti ne moremo reči enota, saj se bodo vsa administrativna dela urejala v Ljubljani, kjer bodo imeli vso evidenco članov in podatke računalniško obdelujejo. V sezoni bomo v Litiji zaposlili .preko servisa študenta, ki bo izdajal napotnice, zbiral potrebe v OZD in pri zasebnikih ter seveda zagotavljal ustrezno število študentov. Ne-
kajkrat tedensko bodo v litiji — najverjetneje v prostorih larbarjcv ega gradu — uradne ure. kjer bodo tako študentje kot »delodajalci« dobivali potrebne informacije.
O pripravah in samem načinu dela preko servisa vas bomo sproti seznanjali, za informacije pa lahko pokličete na OK ZSMS Litija (881-269) ali na MS ZSMS Ljubljanske regije (3 I 1-393 ali 316-638). ki je tudi pobudnik akci|e v ljubil inski r«giji.
RUDI BRECiAR
Preko mladinskega servisa se bodo lahko zaposlovali le študentje s potrjenim indeksom, učenci pa samo med šolskimi počitnicami s potrdilom o šolanju. Ob vpisu potrebujete dve sliki, osebno izkaznico in potrdilo o šolanju.
Nagrade in priznanja INOVATOR LETA 1984
Na 7. seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Lilija dne 22. marca 1985 so bile podeljene nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1984)
Za tehnične izboljšave in koristne predloge v 1UV TOZD US-N.l ARN A Šmartno so prejeli denarne nagrade In priznanja naslednji inovatorji:
Aleksander Strman za realizacijo vrste tehničnih izboljšav in koristnih predlogov v procesu proizvodnje sistema sušenja, deponiranja odpadnih materialov in vzdrževanja ter uvajanja delovnih priprav.
hrane Dobravec in Jože llauptman za več tehničnih izboljšav na delovnih sredstvih za nadomestitev uvoženih elementov.
Ignac kopih nikar in Alojz Kavčič iz SCI. TOZD IA Kresnice, za koristen predlog in izvedbo pogona mlinice.
Jože Lamovšck in Anton Jan iz Mizarstva Litija za dvovretensko napravo za mozničenje in napravo za žigosanje — delovna pripomočka za serijsko proizvodnjo blokov za nože.
Milan Škoberne in Cveto Kos iz Predilnice Litija za predelavo reduktorja z jotorjem na VRL Kru.šik.
Aero klub »Milan Borišek« Litija za izdelavo kalupov obloge kril letečih modelov. Avtorji: Veri Kolman. Peter Kolman in Blaž. Brilcj.
Očiščevalna akcija
Takole je bilo videti že prve lepe dni v mesecu aprilu na Rozmanovem trgu. Stanovalci posameznih blokov so se po predhodnem dogovoru množično udeležili očiščevalne akcije, ki je stekla skoraj pred vsako hišo. (Slavko Urbič)
r
Valorizacija socialnoskrbstvenih pomoči v letu 1985
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lilija je na svoji 12. seji dne 19. marca 1985 vzporedno s sprejemom finančnega načrta skupnosti za leto 1985 sprejela ludi uskladitve nekaterih socialnoskrbstvenih pomoči v letu 1985.
Družbeno denarne pomoči kol edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje so se s I. marcem 1985 povečale za l5'/(,. takoda znaša nominalna višina denarne pomoči kot edini vir sredstev za preživljanje 9.200,00 din mesečno na upravičenca (do I. marca 1985 je znašala 8.000,00 d in) in denarne pomoči kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje poprečno 4.600,00 din mesečno na upravičenca (do I. marca 1985 je znašala 4.000,00 d in). S t. majem l985pabodotepom-oči skladno z določili Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic znašale 43' i poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu 1984. To pa pomeni, da bodo od I. maja 1985 dalje te pomoči ponovno povečane, in sicer bo znašala denarna pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje 11.938,00din mesečno na upravičenca, denarna pomoč kot dopolnilni vir pa poprečno polovico zneska denarne pomoči edinega vira.
Od I. maja 1985 se povečajo tudi rejnine za mladoletne osebe, in sicer:
2 let od 8.880.00 din na 13.100,00 din
— 6 let od 8.750,00 din na 12.930.00 din 14 let od 9.570.00 din na 14.160.00 din
— za rejence od 0 mesečno,
— za rejence od 2 mesečno,
— za rejence od 6 mesečno,
— za rejence nad 14 let od 9.750,00 din na 14.160,00 din mesečno.
Rejnina za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju, se poveča od 9.900.00 d in na 14.850,00din mesečno. Za rejence. kise-šolajo . in preživljajo v rejniških družinah lesoboto in nedeljo, pa ite krije rejnina v višini 4.950,00 din mesečno (do sedaj 3.300,00 din).
Višina denarnega dodatka (žepnine) oskrbovancem v socialnih zavodih znaša od 1. januarja 1985 dalje 1.050.00 din mesečno (prej 700.00 din). MARINA KRNIT.
Za večjo prometno varnost
Na eni izmed svojih rednih sej, je svet za preventivo in vzgojo v cestnem promelu občine Litija obravnaval vrsto problemov, kijih bo potrebno rešiti še v tem letu. Zelo burne razprave so potekalcglcdecestnesignalizacije, avtobusnih postajališč, vzgoje mladih v cestnem prometu, o varsnosti nekaterih avtobusnih prog in mnogih vprašanjih, ki so jih nakazali delegati levega in desnega brega krajevne skupnosti Litija.
Uvodni del pa so člani sveta in vabljeni gostje posvetili tradicionalnemu občinskemu tekmovanju »KA.I VEŠ O PROMETU«, kjer se že vrsto let zapored srečujejo učenci osnovnih šol občine Litija od I. do 8. razreda. Sodelovanje je na področju literarnih del. likovnih in tehničnih izdelkov ter kvizov na nižji stopnji, medtem ko učenci od 5. do 8. razreda tekmujejo v poznavanju cestnoprometnih predpisov, vožnji po ulicah in na poligonu za spretnostim vožnjo.
Prav to tekmovanje vpada v teden prometne varnosti in kaže na precejšnjo aktivnost na tem področju. Vendar temu ni tako. Le nekaj rednih ur v sklopu lednega pouka čez vse leto je za mlade kolesarje in pešce vse premalo, da bi bila njihova varnost na cesti še večja. Uspavamo se in veseli smo. ker beležimo rekorde o izredno nizkemu številu udeleženih otrok v prometnih nesrečah in pozabljamo, daje že jutri lahko drugače. Preventiva je uspešna le tedaj, če jo izvajamo brez. premora čez vse leto, če dosledno izvajamo zakon in predpise in v praksi uporabljeno tudi preverjamo.
Tekst in slika: .1. Kobal
Rdeča luč za litijsko tehnično kulturo
Marsikateri očka in tudi mamica je želela v tej številki Občana prebrati ur-nik srečanja »Mladih tehnikov« zasavske regije. Razočarani boste tako \i. kakor mladi ustvarjalci litijskih šol. njihovi mentorji in vsi. ki jim tehnična kultura kaj pomeni, kajti srečanja v litiji NI: BO. Ne bo zato. ker v letu dni Telesnokulturnii sk trpnost, kamor spada posili razmer tudi tehnična kultura, ni uspela zagotoviti niti delčka sredstev, ki bi jih v ta namen potrebovali, nebo zato. ker to ni v interesu širše družbene skupnosti, ne v interesu naših delovnih organizacij. Vse to je pokazal sestanek v marcu, ko se je bilo potrebno odločiti, kjer smo se gledali mentorji s tehničnega področja, skratka vsi tisti, ki naj bi srečanje speljali in organizirali, manjkali pa so vsi tisti, ki bi lahko prevzeli pokroviteljstvo in prispevali kak dinar. Za skupno prireditev, s prehrano za udeležence in nabavo osnovnih, najnujnejših pripomočkov za izvedbo tekmovanja pa bi potrebovali 41 starih iniljončkov. Pa naj kdo reče. da nam gre dobro!
Tekst m loto: .1. Kobal
.(Nadaljevanje s I. strani)
binee, lesar, pleskar, kemijski proeesničar. pomočnik tekstilnega mehanika in tekstilni mehanik, usnjar, izdelovalec krzna, mesar. pek. gasilec, rudarski tehnik, strojni tehnik, organizator programer, predmetni učitelj glasbe, tehnične vzgoje in gospodinjstva, dipl. ekonomist, dipl. pravnik, zdravnik, dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike.
Razpisni pogoji so bili objavljeni v časopisu DLl.O dne 5. in 6. 3. 1985. Informacije o razpisanih Štipendijah dobite v kadrovskih službah štipenditorjev in strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
B) ŠTIPENDIJE IZ SKLADA ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠTIPENDIRANJE IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM
za udeleženec usmerjenega izobraževanja za š. 1. 1985/86.
Za štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1984 ni presegel 15.296.00 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati prispevke in davkeiz katastrskega dohodka, se dohodek na člana družine izračuna tako. da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1984. pomnožen s faktorjem 2,2.
V okviru meril iz prejšnjih dveh odstavkov urejajo prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev KRITERIJI IN MERILA ZA prednost PRI PODITI I VI ŠTIPENDIJ IZ združenih SREDSTEV za Š. L. 1985/86, sprejeti na skupščini skupnosti za zaposlovanje Litija dne 8. 4. 1985.
Prosilci za razliko morajo vlogi priložiti kopijo pogodbe o kadrovskem štipendiranju. Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisne kadrovskke štipendije na območju občine in dnevne migracije delavcev.
Kandidati morajo izpolnjeni Vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči (obrazec SPN — I) za štipendijo oz. razliko predložiti še:
— potrdilo o vpisu.
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih,
— izjavo OZD iij drugih štipenditorjev, daje kandidat zaprosil za štipendijo, oz. izjavo, da kandidat ne prejema kadrovske štipendije.
Izpolnjene vloge naj kandidati vložijo OSEBNO Strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija. Jerebova ul. 14. najkasneje tlo 5. SEPTEMBRA 1985.
C) ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE
za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim delom, odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju.
V š. 1. 1985/86 sklad razpisuje v občini Litija:
a) I štipendijo za mladega delavca, ki:
— se odloča za izobraževanje.iz dela ali ob delu.
— ima najmanj dve leti delovnih izkušenj in ni starejši od 30 let.
— s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosega nadpovprečne delovne uspehe v delovnem okolju.
— je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
b) 1 štipendijo za učenca oz. študenta, ki:
— je redno vključen v usmerjeno izobraževanje, dosega nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj oceno 8.
— je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in drutšvih.
Za mlade delavce se po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu. združeni kmetje, nosilci samostojnega dela (obrtniki, svobodni poklici) in delavci, zaposleni pri nosilcih samostojnega dela. ki izpolnjujejo pogoje, navedene v točki a).
Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b). Za štipendijo jž. Titovega sklada praviloma evidentirajo in predlagajo mlade delavec — do 30. maja 1985
samoupravni organi OZD in DS. pristojni na kadrovskem področju na pobudo in poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih,
učence in študente — do 30. junija 1985
sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v DPO šole in organizacije ZSMS v občini
Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi DPO v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela.
Predlog mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata.
— kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja, o kadrovskih potrebah oz. o zaposlitvi po končanem šolanju.
— za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat,
— za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah, ki jih opravljajo starši, ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov.
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za Iitovo štipendijo.
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS v občini Litija odloča odbor za štipendiranje ter skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija, ki sprejema predloge.
KRITERIJI IN MERILA ZA PREDNOST PRI PODELITVI ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA Š. L. 1985/86
Na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Litija in v skladu z razpisom štipendij in razlik iz združenih sredstev v občini Litijazu š. I. 1985/86 se s tem dokumentom opredelijo kriteriji in merila za prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev.
Kriteriji in merila se uporabijo \ primeru, tla bo število novih prosilcev /a štipendije iz združenih sredstev v ečje od načrtov anega številu nov i h štipendistov (i/ Načrta zaposlovanja v občim I ilija/alelo 19X5). Uporabijosctudiv primeru, da bodo potrebna sredstvo /a i/plačilo štipendij občutno presegala razpoložljiv a sredstva na računih štipendiranja.
II.
Stipendije i/ združenih sredstev se lahko podelijo vsem novim prosilcem /a štipendijo i/ /dru/enih sredstev. ki se izobražujejo /a poklice, ki jih m na seznamu sulici!armli poklicev v naši občini (glej točko Iti) v okviru razpisanih dohodkovnih pogojev.
iii.
Sulicitarni poklici v občini litija v letu I9K5/S6. /a katere'se štipendije i/ združenih sredstev praviloma ne bodo podelile, so:
linomehanik, ročni stavec. pI I manipulant, poslov ni manipulant, prodajalec, /latar-graver, RTV mehanik, frizer, kozmetik, fotograf, likovni tehnik, vzgojitelj, aran/erski tehnik, socialni delavec, predmetni učitelj zemljepisa, zgodovine, slovenščine, knjižničarstva, dipl. biolog, umetnostni zgodovinar, režiser, arhitekt, geograf, psiholog, prof. francoščine, angleščine, slovenščine, primerjalne književnosti, filozofije, biologije.
IV.
Prosilce, ki se izobražujejo za suficit arne poklice (iz točke lil). je potrebno obravnavati individualno glede na
— materialne pogoje družine.
— učni uspeh,
— mnenje službe za poklicno usmerjanje.
Štipendija za sulicitarni poklic se odobri v primeru, ko gre pri posamezniku za boljši učni uspeh in hkrati slabši materialni položaj, ob ugodnem mnenju službe poklicnega usmerjanja, kar izraža spodnja tabela:
PRISPEVKI STARŠEV ZA VRTCE PO NOVEM
Dohodek na člana
Minimalni učni uspeh za I. letnik
Minimalni učni uspeh za ostale letnike
10.0(10 in več 8.000 — 10.000 din 6.000 — 8.000 din manj kot 6.000 din
5 4 3
ne glede na uspeh
4 oz. 7.8 3 oz. 8.0 3 oz. 7.3
Kriteriji in merila stopijo v veljavo po sprejetju na seji skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija in veljajo za š, 1. 1985/86.
Pr edsed n i k skupščine: Gnezda Dušan
PREGLED
nekaterih rezultatov gospodarjenja v letu 1984 in primerjava z regijo ter republiko
V času, ko se že pripravljajo prvi periodični obračuni za leto 1985, so šele na voljo vsi obdelani podatki SDK o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu, ki omogočajo primerjalne analize med občino, regijo, republiko ter med organizacijami združenega dela in ustreznimi podskupinami dejavnosti.
Pred meseci smo v dnevnem časopisju lahko prebrali, da se občina po višini narodnega dohodka na prebivalca uvršča blizu 50. mesta v SKS, torej smo. kljub legi v najrazvitejši slovenski regiji, na meji nerazvitosti. Ali bo tako tudi v bodoče?
Primerjalni pregled rasti posameznih gospodarskih rezultatov daje upanje, če ne bi hkrati ugotavljali, da ugodne rasti temeljito predvsem na uspešnem poslovnem letu tekstilne in usnjarske panoge, medtem koje vrsta drugih organizacij združenega dela relativno manj uspešna, v vseh pa imamo visoko stopnjo odpisanosti opreme ob hkratnem pomanjkanju investicijskih sredstev.
V občini smo v letu 1984 v industriji naredili za 7,2'ži, v regiji za 5,7' i in republiki.I', več kot v letu 1983. Večja proizvodnja je vplivala na ugodne finančne rezultate, saj je v občini hitreje kot v SRS naraščal celotni prihodek, dohodek, izvoz, in akumulacija.
Medtem ko smo v občini celotni prihodek povečali za 8 P i. je v regiji porastcl za 68'r in republiki za 64' i. Tako v občini, regiji in republiki so se najhitreje povečevali prihodki, doseženi s prodajo na tujih trgih. Delež teh prihodkov v celotnem prihodku je prav tako riajvišji v občini in predstavlja skoraj 17' i. v regiji in republiki pa znaša okoli 11'i.
Nasprotno pa je v občini hitrejša rast porabljenih sredstev, ki vpliva na to, da pada ekonomičnost poslovanja, medtem ko v regiji in republiki raste. Sicer pa v občini na 100 din porabljenih sredstev ustvarimo za 7 din več celotnega prihodka kot v povprečju SRS.
V občini so se najmočneje povečali stroški za surovine in ivflkcriul (80..V i ) ter energijo (120.8'i). in sicer zlasti v kovinski, lesni, tekstilni in usnjarski panogi. Velik je tudi porast transportnih stroškov, ki so se močno povečali pri izvoznikih. Za investicijsko vzdrževanje smo lani porabili 161.636.000 din ali 72'i več sredstev. Ti stroški so manjši kot predhodno leto v kovinski, kmetijski, gozdarski, živilsko-predelovalni dejavnosti in plastiki. Močno pa so se povečali v lesni industriji in TOZD IAK, Kljub visoki stopnji odpisanosti osnovnih sredstev pa smo v občini lani za investicijska vlaganja med letom porabili le din 500.087 v uporabo pa je bilo danih 430.024 din osnov nih sredstev. Tako je bilo naraščanje amortizacije skromno. Za enostavno reprodukcijo je bilo obračunanih 403.000.000 din ali 43' i več kot preteklo leto. kar kaže. da tudi s koeficienti revalorizacije ni "ulovljena« inflacija', še zlasti v primerih, ko je potrebno opremo obnovili iz uvoza. Oprema v občini je bolj zastarela kot v regiji in republiki, kjer je amortizacija rastla hitreje za 2 indeksni točki. Pri stroških moramo pov edati tudi to. da v občini skoraj ne poznamo stroškov za uvajanje nove prooizvodnje ter raziskovanja in znanstvenoraziskovalna dela. V letu 1984 so močno naraščale tudi tuje valute, kar je podražilo surov ine. negativ no pa se je odrazilo tudi v tečajnih razlikah občinskega gospodarstva, ki so bile približno za 4.5 krat v ečje in so znašale 292.000.000 din. pozitivne pa so predstavljale 222.000.000 din in so bile večja za 82' i. Razlika ni bistvena, vendar je trend negativ en.
Dohodek je v občini rastel za 11' j hitreje kot v republiki in za 8' < hitreje kot v regiji. Kljub temu da ugodnejšo rast dosegamo že dalj časa. pa je dohodek na delavca še vedno za 2' < nižji od povprečja v SRS in za 15' i nižji od povprečja v regiji.
Na področju delitve se v obsegu, odvisnem le od notranjih faktorjev v gospo-darsn U. obnašamo še naprej stabilizacijsko. Čeprav je bila rast dohodka v občini za več kot 10' t hitrejša od rasti v SRS. smo za osebne dohodke namenili manj kol 2' i več kot v SRS. Torej smo akumulacijo skoraj 2-krat pov ečali tudi na račun osebnih dohodkov.
Iz strukture razporeditve dohodka vidimo, da v občini namenjamo za skupno porabo več kot v regiji in republiki. Delež v občini za te namene znaša 16.9. regiji
(Dalje na 4. strani)
Z novim Samoupravnim sporazumom za uresničevanje socialnov arstv e-ni h prav ic v SR Sloveniji, ki se začne uresničev ati s L majem letos, je enot no v vsej Sloveniji urejeno obračunav anje prispevki! staršev k oskrbnim stroškom /a otroke, ki so vključeni v redno v/gojnov aisl v eno dejavnost.
Do Sedaj seje v išina prispevka staršev določala na podlagi progresi v ne lestvice. Najnižji prispevek v letu 1984 je znašal 25'i, najvišji pa 70'i polnecene storitve. Merilo za izračun zneska je bila torej cena storilv e redne vzgojno-varslvene dejavnosti ter dosežen dohodek na družinskega člana v preteklem letu. I Ikrnli za zviševanje cene storitev seje v istem razmerju večal prispev ek staršev in se lako med letom spreminjal. I novim Samoupravnim sporazumom je glavno merilo prispevka staršev dejanski doseženi dohodek družine v preteklem letu. ekonomska cena oskrbnih stroškov, varstva in hrane pa se določa samo za limitiranje najvišjega   prispevka staršev.
Ekonomska cena za otroka v jasličnem oddelku je 14.000dinarjev brez amortizacije, za otroka v starosti od 2 — 7 let pa 10.700 dinarjev. Vzgojni del v strukturi cene v celoti pokriv a Občinska skupnost otroškega v arstv a Lilija, starši pa prispevajo največ 65'i ekonomske cene. kar predstavila stroške ^varstva, oskrbe in prehrane. Starši bodo po novem samoupravnem sporazumu prispevali 35'. dejanskega dohodka v preteklem letu na družinskega člana, vendar ne več kol je določena /gornja meja prispev ka. t. j. v občini Litija 6.950 dinarjev za otroke v starosti od.2 — 7 let in 9.100 dinarjev za dojenčke. V primeru, da predstavlja 35 mesečnega osebnega dohodka na člana družine v letu 1984 znesek 6.000 dinarjev. bo ta družina plačevala od 1/5-85 do 1/5-86 6.000 dinarjev. ne glede nato. da se bo dejanska ekohomska cena na otroka s porastom stroškom med letom tudi zv išev a-la. Cena se bo spreminjala /a tiste skupine staršev, pri katerih /naša 35'; več kol 6.950 dinarjev, npr. 7.500 dinarjev, pa plačajo samo 6.950 dinarjev. Obenem se s porastom cene storitev /viša tudi /gornja meja prispevka staršev, Cc bo v tem primeru znašala zgornja meja 8.000 dinarjev, bo prej omenjena skupina staršev prispevala 7.500 dinarjev oz. 35', doseženega dohodka na družinskega člana v letu poprej. Splošno pravilo torej je. da nihČc ne prispeva več kot 35'i.
Primeri izračunov:
1. Štiričlanska družina, kjer sta oba starša zaposlena, je dosegla v letu 1984 mesečno 15.000 dinarjev na družinskega člana. To pomeni, da je bil dohodek obeh staršev v letu 1984 poprečno po 30.000 dinarjev. Prispevek za vrtec za enega otroka bo znašal 5.250 dinarjev, ne glede na to, ali je otrok v jaslih ali v predšolskem oddelku za ves čas od 1/5-85 do 1/5-86, ker se za vse obdobje kot osnova upošteva osebni dohodek, dosežen v letu 1984.
2. Štiričlanska družina, kjer sta prejemala starša v letu 1984 vsak po 40.000 din mesečnega osebnega dohodka, dva otroka pa sta predšolska. Dosežen dohodek (2 v 40.000 dinarjev) se deli s številom družinskih članov (4) in pomnoži s 35%, kar znaša v tem primeru 7.000 din. Ker je najvišji prispevek za otroka v starosti od 2 — 7 let 6.950 din, od 1/5-85 dalje starši prispevajo 6.950 dinarjev. S spremembo ekonomske cene in novo določitvijo najvišjega zneska bo družina plačala maksimalno 7.000 din mesečno. V primeru, da je otrok v jasličnem oddelku, prispevajo starši ves čas od maja 1985 do maja 1986 po 7.000 din.
.3. V primeru samohranilcev se upoštevajo ista merila kot pri ostalih druži-
nah, kar pomeni, da se dohodku edinega hranilca, loje enega od staršev otrok, prišteje še znesek preživnine ali pokojnine za otroka (dohodek otroka) in skupna v sol a deli z dvema družinskima članoma.
4. Kadar družina ne dosega 70% dogovorjene ravni socialne varnosti v SR Sloveniji, so starši plačila prispevka oproščeni v celoti. Dogovorjena raven socialne varnosti pa je naslednja:
— 55'/ povprečnega OD v SRS za leto 1984 je dogov orjena socialna raven za delavce,
— 43'/{ povprečnega OD v SRS za leto 1984 je dogovorjena socialna raven za otroke in nezaposlene odrasle osebe.
Štiričlanska družina, kjer sla oba starša zaposlena, dosega 100'/ socialno raven, če /naša mesečni dohodek družine v preteklem letu:
54.414dinarjev (55'/ od27.762din 15.269\2 30.538:43'/, od27.762din 11.938 \ 2 23.876, skupaj 54.414 dinarjev) 70'/ od 54.414 je 38.089,80 di narjev mesečno na družino. Doseganje ravni socialne v urnosti je od primera do primera r a/lično, pač glede na to, kakšna je struktura družine: koliko je zaposlenih, koliko nezaposlenih, koliko otrok itd. Ce ostanimo v leni primeru: družina, ki je v letu 1984 prejela skupni mesečni dohodek manj kot 38.089.80 dinarjev oz. 9.522,45 din na družinskega člana, po novem samoupravnem sporazumu za stroške v/gojnovarstvenc dejavnosti ne prispev a ničesar. Po doslej veljavnih določilih bi v takem primeru starši prispevali vsaj najnižji določeni prispevek staršev oz. vsaj 25'/ polne ekonomske cene na otroka, t. j. 3.500 din /a dojenčka in 2.675 din za starejšega otroka.
(ilede na lo, da se prispevek staršev za vrtec v letu 1985 še ni spreminjal in so se zato dosedaj uporabljali še podatki o dohodku družine, doseženem v letu 1983, ho izračun, ki ho veljal od maja dalje, pomenil za marsikatero družino velik porast stroškov. Toda, če istočasno gledamo nominalno rast osebnih dohodkov v letu 1984 glede na leto 1983 ter predvsem izreden porast stroškov hrane, energije, didaktičnega in drugega materiala, ki se održa tudi v realizirani ceni vzgojnovarstvene dejavnosti na otroka, potem se moramo zavedati, da bi v letošnjem letu v vsakem primeru morali prispevati več tudi za vrtec.
C ilede na dohodek bi se morale oblikovati nove lestvice za ra/vrstitCV otrok , po socialnih skupinah, ki pa bi bile za cca 50' i v išje kol v letu 1983. To pomeni, tla bi glede na dohodek starši prispevali po ••starem sistemu« najmanj 2.675 tlin in največ 7.490 din za predšolske otroke ter najmanj 3.500 din ter največ 9.800 tlin /a laslične oddelke. Najmanjši znesek bi plačevali vsi tisti starši, ki bi dosegli dohodek na družinskega člana do 7.400 tlin. največ pa tisti, kjer bi bil dohodek dosežen na družinskega člana nad 22.050 din.
Postavlja se vprašanje, ali je vrtec drag ah poceni. Glede na to. daje odprt 11 ur na dan. da otroka v njem hranijo, vzgajajo, v jaslih tudi oblačijo v svoja oblačila, ki jih potem tudi perejo — je vrtec še v edno poceni. Če pa gledamo na plačilo oskrbnine kot stalno obveznost, ki jo moramo vsak mesec poravnati ob že sicer visokih stroških za hrano, stanovanje, obleko, pa je tudi plačilo vrtca precejšnja obremenitev. Merilo za lo. da ocenjujemo, ali je vrtec drag ali poceni, so torej kompletni stroški, ki jih ima družina z majhnimi pa tudi z večjimi otroki. Veliki stroški, ki znižujejo družinski standard, pa v enaki meri zvišujejo cene v socialnih, v zgojnov arstv enih zavodih, šolah, internatih — skratka, povsod.
Tatjana Zaje
( s postaje milice litija   )  VanduUzem na šoli
Dne 3 1/3. 1985 v popoldanskih urah so bili delavci PM Litija in OZK Ljubljana okolica v osnovni šoli Litija na Bevkovi ulici priča pravemu razdejanju v skoraj vseh prostorih šole. Kdo, kdaj in predvsem zakaj seje nekdo tako. lahko zapišemo prav vandalsko znesel nad šolo.
Kraj razdejanja je bil takoj zavarovan, po temeljito opravljenem kriminalistično- tehničnem ogledu pa je bilo odkritih in posnetih nekaj uporabnih sledov prstov, dlani in čevljev, kljub temu da so delavci ONZ že takoj na začetku ugotovili, da so storilci pri delu uporabljali rokavice. Na podlagi vseh zbranih sledov in nadaljnjega operativnega dela je bilo jasno, da sta v šolo vlomila in jo razdejala 20-lctni Branko M. in 23 letni I rane P., oba doma iz Litije, bivša učenca te šole in dobra znanca miličnikov.
Zadeva se je hitro razpletala. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil smo ugotovili, da je v soboto ponoči prišel Franc P- v stanovanje Znanca Branka M. iskat nekega prijatelja, ki pa ga ni našel. Po krajšem razgovoru, sta se oba kaj hitro dogovorila, da bosta vlomila v šolo. Skupaj sta odšla najprej na Irancev dom v bližini šole. kjer si je Franc obul vojaške čevlje, vzel potoval ko in usnjene smučarske rokavice, Branku padal baterijo. Tako opremljena sta pregledala okolico šole in ko sta ugotovila, da v bližini ni nikogar, ura je bila namreč Že I, nasilno odrinila okno učilnice in se skozenj splazila v notranjost. Iz učilnice sta šla najprej do kuhinje, kjer sta s pomočjo noža odvila več vijakov rolete, jo dvignila in se splazila v kuhinjo, lam s pomočjo brusa za nože na vzvod odprla vrata hladilnika, ki je bil iz previdnosti zaradi že poptejšnih vlomov zavarovan z verigo in ključavnico, in iz njega pobrala več mesa. salam in drugih prehrambenih artiklov. Oba sla namreč nezaposlena, njun želodec pa poleg pijače, ki se ji ne odrekata, potrebuje tudi hrano. Dobro založena s hrano sta se napotil a do upravnih prostorov šole. jih na silo odprla, prav tako tudi predale pisalu i h miz. in vrata omar ter iz njih razmetala vsebino. Z nožem, ki sta ga vzela v kuhinji, sta nato prerezala več tapeciranih sedežev. S tiskarsko barvo, ki stajo tlobilavšoli, nista varčevala. Polivalasta jo po stenah, podu s tapjsonom. slikah in raznih aktih. Očitno sta pri tem uživala, žalostno pa je. da sta s svojim početjem povzročila /a nekaj deset starih milijonov škode.
Med razdejanjem po prostorih sta si nabrala več tehničnih predmetov: Pl IILIPSOV gramofon, kasetofon RAM A. 3 električne računske stroje, dva
ZRVS premalo vraščena v okolje
zvočnika, kavni nrlinček. štoparici in 2 para športnih copat ter ročno moško uro in nekaj žog. Plen je bil velik in ga skupaj, že s prej pripravljenimi prehrambenimi artikli, ni bilo mogoče naenkrat odnesti. Zato sta se ponj vrnila še drugič. Za prehod v šolo sta vedno uporabljala okno. Ukradene predmete sta nato odnesla na bližnji Irancev dom, jih skrila v kletnih prostorih in nameravala počakati nekaj časa, nato pa vse prodali. To jima sedaj ne bo uspelo, kajti delavci milice so jima predmete skoraj v celoti zasegli in jih vrnili oškodovani šoli. Vrednost odnesenih predmetov je znašala okoli 40 starih milijonov. m
V šolo na Bevkovi ulici kakor tudi v šolo na Cesti komandanta Staneta je bilo že večkrat vlomljeno in ob tem je bilo odnesenih v eč tehničnih in drugih predmetov. Poti težo dokazov je nato Branko klonil in priznal, daje te podvige opravljal sani: ludi večina teh predmetov jc bila pri njem..
V sredo. 2(1. marca, so se v sejni sobi litijske Predilnice sešli delegati Občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin I itija na svoji III. letni konferenci. Predsednik predsedstva te organizacije Rihard Urbane, ki jo bo vodil še eno mandatno obdobje, je v uvodnem poročilu opozoril na večjo samostojnost krajev nih organizacij pri njihovem delu. na uspešnejše oblike izvajanja vsakoletnega obrambnega dne. na sodelovanje ZRVS z osnovnimi šolami, spremembo dosedanje organiziranosti v občini in na prizadev anja za zboljšanje obiska na vseh oblikah strokovnega usposabljanja.
V živahni razpravi, kjer jesodelo-v ala tretjina prisotnih delegatov. so posamezniki poudarili, tla mora ZRVS več pozornosti posvečali usposabljanju svojih članov za obrambne in samozaščitne dejavnosti, tla so naša naravna bogastva, /lasti pitna voda. premalo zaščitena, tla naj obrambni dnevi vsebujejo teoretično m praktično preverjanje znanja, tla člane ZRVS pogrešamo v narodni in družbeni samozaščiti ter pri usposabljanju nerazporejenega pre-biv alstv a. Omenili so še. tla rezerv ni starešine premalo sodelujejo pri sestavljanju varnostnih načrlov. tla odziv na vojaške vaje rahlo upada in da posamezniki neredno sporočajo na o t Ide I ek za ljudsko obrambo spremembe bivališča. V občini ludi
premalo nacrtno skrbimo /a usmerjanje mladih v vojaške poklice, člani organizacije ZRVS pa se slabo vključujejo v družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti, kjer živijo.
Pri oblikovanju sklepov je tričlanska komisija upoštevala pripombe delegatov, dodala pa je še nenehno skrb vodstva organizacije za večjo,učinkovitost in množičnost pri vseh akcijah, ki jih izvaja. Ne moremo biti zadovoljni ludi s slanjem naročnikov na Našo obrambo, le-tch je v občini le 681. kar je komaj I3'i vseh gospodinjstev.
Ob zaključku pa moram opozoriti še na dve zadevi: na neresnost in razočaranje. Vabilu na konferenco seje odzv alo le 60' t tlelegalov. kar je za polvojaško organizacijo zelo neresno. Največ tlelegalov je manjkalo iz Litije in Šmarlnega. netla bi se opravičili, Vsi prisotni pa smo bili razočarani, ker smo na konferenci ostali osamljeni. Zgodilo seje. da seje ni Udeležil nihče od predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, čeprav so pravočasno prejeli vabila. Res je. tla je potekala istočasno v (iabrov ki okrogla miza. v endar to ni opravičilo. Vsaka organizacija ima predsedstvo, kjer pa bi z malo dobre volje le lahko našli nekoga, ki bi jo zastopal na naši konferenci.
Boris Žužek
C t	
	
	S
*          %                               '■ 's" ,..0 S**S>" '	1. J
Takole je izgledala šolska pisarna po odhodu vandalov (Foto: J. K.)
Pazite na svoja vozila
Zadnje lepo v rente, ki je oloplilo mrzle zimske dnev e. je na cesto privabilo mopetliste. kolesarje in voznike koles / motorji, Vsi li so i/redno popestrili cestni promet v tein času. I Igotov ili smo. tla so nekateri mladoletniki in celo Otroci'kaj hitro ugotovili, tla so njihova vozila pomanjkljiva, t. j. slabo opremljena. Zato je bilo več tatvin delov koles in koles z motorji, Dele so poleni namestili na svoja vozila, nekaj pa ludi vzeli, saj je bilo tlelo lahko, lastniki, v skoraj vseh primerih, tovrstnih vozil namreč niso zaklenili. Nekaj takšnih nepridipravov smo že odkrili, vendar pa nuj bo opozorilo vsem občanom, tla pazijo na svoja prevozna sredstva in jih zaklepajo, kajti v nasprotnem primeru so le-ta kaj lahek plen.
Sprašujemo se. kje so in kaj delajo starši teh otrok in mladoletnih prestopnikov, da ničesar ne opazijo. Čudimo se. tla starše sploh ne zanima, kje je njihov otrok tlohil stvar, za katero vedo. da mu je niso kupili.
postaja milici: lilija
(Nadaljevanje s 3. strani)
15,3 in republiki 16,3%, Za splošno porabo namenjamo v občini manj, prav tako tudi za druge obveznosti iz dohodka, skupno porabo delavcev in za obresti, nekaj večji pa je delež za čiste osebne dohodke, bistveno večji pa za akumulacijo.
Posebej moramo omeniti tudi obresti, ki so se v občini povečale za 179,9%', republiki pa za 92,2%. Delež obresti v strukturi dohodka je porastel v občini za 4,9%. v SRS pa 2,8%. Čeprav je delež obresti v dohodku v občini za 3. \'7< nižji, pa njegovo izredno povečanje kaže, da se je moralo gospodarstvo v večji meri oskrbovati s tujimi sredstvi. Obresti so močno porastle v lesni industriji. TOZD Usnjarni, kmetijstvu itd., manj pa so zanje izplačali le v TOZD Gozdni obrat. Skupaj je moralo litijsko gospodarstvo leta 19X4 plačati za obresti 573.0(10.000 din. Prejete obresti pa so znašale 235.000.000 din in so se povečale bolj kot dane obresti (183.9'/,), saldo pa je negativen.
Delež sredstev za čiste osebne dohodke je v občini sicer za nekaj desetink višji kot v regiji in republiki, vendar pa je doseženi povprečni osebni dohodek na delavca v gospodarstvu v občini nižji. Znašal je 27.361 din. medtem kuje bil v republiki dosežen v višini 27.575 din in regiji 29.675 din. Zaostajanje osebnih dohodkov v občini je dejanko večje, če upoštevamo, da so v občini pogoji dela težji (slabe delovne razmere, nočno delo) in da je bilo v letu 1984 v občini opravljeno mnogo nadurnega dela. saj sicer nebi uspeli povečati fizičnega obsega proizvodnje v taki meri. ^
Omenili smo že. da smo pri razporeditvi dohodka dali absolutno prednost akumulaciji. Ko pregledujemo sredstva za reprodukcijo, pa vidimo, da bo od doseženih 823.993.000 din gospodarstvu v občini za nove investicije ostalo le 40'/, v regiji pa je ta odstotek višji. Ostala sredstva so namenjena za rezerve, združevanja, za SIS materialne proizvodnje, nerazvite, posojila po predpisih DPS, odplačila dolgoročnih kreditov, Dejanski ostanek sredstev za nove investicije je v višini nekaj čez 320.000.000 din kar ne daje upanja, da bi lahko obnovili in modernizirali proizvodnjo, kar je pogoj za dolgoročnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov.
Ob obravnavi rezultatov gospodarjenja si ne moremo kaj. da se ne bi spomnili časa in energije, porabljene za razbremenjevanje gospodarstva. Ostanek sredstev za investicije dovolj nazorno pokaže, daje bilo za razbremenjevanje porabljenih veliko besed in obljub, pa makrdejanj, ki bi dafa rezultat.
Predno pogledamo primerjavo s podskupinami dejavnosti, moramo omenili še sredstva in njihove vire. Tako kot osnovne kategorije poslovnega uspeha sose v letu 1984 zelo povečala tudi poslovna sredstva in njihovi viri. vendar njihova rast ni presegla rasti celotnega prihodka.Delež,povprečno uporabljenih obratnih sredstev v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih seje s 64.1'/ povečal na 71,6%;. Količnik obračanja obratnih sredstev seje znižal za 0,2'/ , kar pomeni, da so se obratna sredstva obračala počasneje. Vezava obratnih sredstev je bila preteklo leto daljša za 9 dni, vendar je krajša kot v regiji, in sicer za 36 dni.
Med obratnimi sredstvi seje delež denarnih sredstev znižal, prav tako tudi zalog, povečala pa sta se deleža terjatev iz poslovnih razmerij in delež, drugih obratnih sredstev (tečajne razlike). Med zalogami so porastli predvsem material, drobni inventar in embalaža, medtem ko so zaloge gotovih proizvodov le 10-dnevne.
Osnovna sredstva so porastla predvsem zaradi revalorizacije, medtem ko seje stopnja odpisariosti še povečala. Tako je oprema odpisana že 89% (v Predilnici, TOZD Usnjarni in TOZD Plastiki preko 90'/,,), medtem ko je v regiji odpisanost opreme manjša za 11%. i
V letu 1984 seje spremenila tudi struktura virov poslovnih sredstev. Zmanjšal se je delež trajnih virov, porastli p a so deleži dolgoročnih in še zlasti kratkoročnih kreditov. Nekaj večji je tudi delež obveznosti do dobaviteljev, vendar so le-te še vedno manjše od terjatev, kar pomeni, da litijskemu gospodarstvu drugi dolgujejo več. Če strukturo sredstev in virov gospodarstva v občini primerjamo z regijskim in republiškim gospodarstvom, ugotovimo, daje le-ta v občini nekoliko, •bolj ugodna. Kljub temu pa gospodarstvo z. lastnimi in dolgoročnimi viri poslovnih sredstev pokriva 85,2% dolgoročnih plasmajev, osnovnih sredstv in zalog. V letu 1984 je gospodarstvo moralo 35,8% zalog financirati s kratkoročnimi viri poslovnih sredstev, več kot 2,5 krat več kot v letu 1983. Zato so močno narastle tudi obresti, kot smo že ugotovili.
In še kratka primerjava poslovnih uspehov v organizaciji združenega dela z ustreznimi podskupinami:
Pri grobem primerjanju gospodarskih rezultatov organizacij združenega dela z ustreznimi podskupinami dejavnosti v preteklem letu pridemo do nespodbudnih podatkov. Skoraj vse naše organizacije združenega dela poslujejo podpovprečno. Analizirali smo 6 kazalcev uspešnosti poslovanja, ki jih objavlja SDK v informaciji o poslovnem uspehu. Naše organizacije dosegajo v 12 primerih več dohodka v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, kar dokazuje, da sredstva dobro izkoriščamo, boljše kot sorodne OZD. Nadpoprečen delež, akumulacije v dohodku ima v svoji podskupini 5 organizacij združenega dela, nadpoprečen dohodek na delavca in čisti osebni dohodek na delavca imata 2 organizaciji, akumulativna sposobnost je boljša v 3, reproduktivna sposobnost pav 5 organizacijah. Glede na podskupino v celoti sta najuspešenjši Mesarija in pre-kajcvalnica ter Predilnica. Predilnica jetudi po kriteriju akumulacije v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, akumulaciji na dclavcayin čistem osebnem dohodku na delavca uvrščena na 69. mesto v gospodarstvu SRS,kar je razvidno iz publikacije centrale SDK.
In še nekaj: ko govorimo o primerjanju rezultatov naših OZD. ne moremo mimo analize, ki jo je po dogovorjeni metodologiji, ki vključuje primerjanje 26 kazalnikov v sorodnih dejavnostih, za leto 1983 pripravila gospodarska zbornica SRS. Po teh podatkih kar 1 I organizacij združenega dela ne dosega mejnih vrednosti pri 5 do 12 kazalnikih, kar pomeni motnje v poslovanju. K ljub t em u da so to podatki leta 1983, pa jih vendarle kaže podrobneje analiz.irati.saj gre večinoma za merila, ki jih ni mogoče v kratkem času spremeniti oziroma moramo vsaj ugotavljati, ali je v letu 1984 prišlo do pozitivnih trendov. Predvsem pa je zaskrbljujoča poprečnost oz. podpoprečnost rezultatov večine organizacij združenega dela.
Primerjalni pregled gospodarjenjafiam kaže. da v občini s skrajni mi delovnimi napori oz. izkoriščanjem produkcijskih faktorjev dosegamo nekatere pomembne uspehe in rezultate, primanjkuje pa nam opreme, sodobne tehnologije in znanja na vseh področjih proizvajanja iti'poslovanja. Ce ne bo prišlo do večjega preloma na teh področjih, bo bolj malo razlogov za optimističen scenarij prihodnjega razvoja občine.
Vida Vukovič
Ohraniti moramo sedanjo raven kulture
Zadnji torek v mesecu je potekala v Valvasorjevi sobi restavracije »Pošla« 5. konferenca Zveze kulturnih organizacij Litiju. Poleg delegatov kullumo-umelniškihin šolskih društev ter samostojnih skupin so prisolvovali še predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije, sveta za kulturo pri občinski konferenci SZDL in Občinske kulturne skupnosti Lilija. Zaradi obširnega dnevnega reda in živahne razprave je konferenca trajala skoraj tri ure. Največ časa so prisotni namenili trem osrednjim točkam dnevnega reda: delovnemu programu in finančnemu načrtu za leto 1985, slanju prostorov za ljubiteljsko delovanje na kulturnem področju v litijski občini in osnutku srednjeročnega načrta Zk() Litija za obdobje 1986-90. ki so ga sestavljala dali s tem dnem v polletno javno razpravo.
V letu 1985 si bo zveza prizadevala za nadaljnjo vzgojo kadrov, organizacijo repertoainih posvetov v društvih, nuđenje kulture delavcev iz drugih.republik. krepitev sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami in ustanovami s področja kulture in spodbujala ter usklajevala prireditveno in gostovanjsko dejavnost ter organizacijo kulturnih dni na osnovnih šolah.
V srednjeročnem načrtu 1986-90 pa je ZKO zapisala, da bo zaustavila nadaljnje naraščanje skupin in več pozornosti namenila združevanju in kvaliteti programov, podpira/a le nastanek sodobnih delovnih oblik ter si prizadevala zagotoviti osnovne delovne pogoje vsem delujočim skupinam. V naslednjih petih letih, morajo zaživeti strokovni odbori na glasbenem, gledališkem, likovnem, folklornem, plesnem, klubskem, literarnem in filmskem področju, v sodelovanju s kulturno skupnostjo pa bo zveza sooblikovala kulturno politiko na vseh ravneh, ne le na amaterskem področju. Ker ni upanja, da se bodo materialne možnosti za kulturo v naslednjem srednjeročnem obdobju zboljSale. si bo treba prizadevati, da bi v navedenem času zadržali vsaj sedanjo raven kulturnega življenja občanov.
Mladinsko gledališče gostovalo na stavbah
V petek. 15. marca, je bila v litijski dvorani četrta abonmajska predstava. Abonenti in drugi obiskovalci so nekoliko zadržano sprejeli ansambel Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki seje po večletnem premoru znova predstavil v Liliji — tokrat prvič odraslim. Ljubljanski gledališčniki so uprizorili gledališko delo Vita Taujerja »JAZ NISEM JAZ«.
Uspel glasbeni večer
V avli šmarske šole je bilo sredi marca prvo srečanje Sindikalnega moškega pevskega zbora Usnjarne Vrhnika in domačega Zvona. Gostje so pod vodstvom zborovodje Tone Jurjevčiča izvedli 16 narodnih in umetnih pesmi, domačini, ki jih vodi Marjana Vidic, pa so dodali še šest skladb. Prvič so predstavili »Šmarsko vas«, ki jo je zamešani zbor priredi/ dolgoletni zborovodja Zvona Janko S/imSck. Uspel glasbeni večer, ki ga je spremljala polna avla obiskovalcev, so nastopajoči sklenili z izmenjavo daril in družabnim srečanjem. Vrh-ničani so povabili gostitelje, da jim še letos vrnejo obisk.
Iz leta v leto več nastopov
Zasavski rogisli. ki delujejo že enajsto leto. se med amaterskimi skupinami v naši občini ponašajo z rekordnim številom nastopov. Samo lani so jih imeli 67. Poleg sodelo vanja na lovskih pogrebih Sirom po Sloveniji so igrali še v-Boljuncu pri Trstu. Radišah blizu Celovca, Ribnem pri Bledu, na Reki. Mariboru. Novem mestu. Pleterjah in drugih krajih naše ožje domovine. Skupina, ki Šteje H članov, načrtuje tudi za letos obsežen program. Predvideva mentorstvo novim skupinam rogislov v Slo veniji in zamejstvu, želi zaigrati v novi. bogatejši intonaciji, za kar potrebuje nove rogove, namerava organizirati tečaj za lovske rogiste v Zasavju in udeležila se bo že tradicionalnih vsakoletnih nastopov. Ce bo hotela vse te načrte uresničiti, bo morala odkloniti marsikatero vabilo za nastop.
Šolarji v Cankarjevem domu
Aprilski, kulturni dan je 255 šolarjev šmarske osemletke — /.. 2.. 5. in 6. razredov — izkoristilo za obisk Cankarjevega doma v Ljubljani. Po ogledu največjega hrama slovenske kulture so prisostvovali mladinski operni predstavi »Palček« skladatelja Hansa Ilenzcja.
Boris Žužek
C
Ob 100 -letnici obstoja Lipe
Ali predvidevamo ob stoletnici Lipe otvoritev kakšnih novih prostorov?
— Lipa bo svojo stoletnico praznovala v dvorani na Stavbah. Lepo bi sicer bilo, če bi Litija v skladu s sprejetimi programi dobila novo kulturno dvorano, vendar to za sedaj ni izvedljivo. Vsekakor je dvorana na Stavbah premajhna za tako pomembno prireditev. Važno pa je. da smo jo uspeli obnoviti tako. da je primerna za različne kulturne in zabavne prireditve.
Zavod za izobraževanje in kulturo in drugi kulturni dejavniki s svojimi programi in prizadevanjem zagotavljajo, da ta dvorana postaja središče kulturnega življenja naše občine. Za sedaj se bomo trudili, da bi dvorano na Stavbah čim bolje izkoristili. Dolgoročno pa moramo naše želje in hotenja usmeriti tudi v boljše prostorske možnosti kulturnega življenja naših delavcev in občanov. Ali bo to ob 110. obletnici ali morda celo ob 120. obletnici, pa bodo odločali naši gospodarski uspehi in volja naših ljudi.
In kako potekajo priprave na praznovanje?
— Vsekakor želimo, da to ne bi bila le proslava Lipe. čeprav je seveda to osrednji dogodek. V mesecu maju bomo zato pripravili kulturni teden, v katerem bomd skušali zajeli in prikazati kulturno življenje v naši občini. Člani odbora za pripravo vseh teh prireditev pridno delajo in prepričan sem. da bomo uspešno proslavili stoletnico Lipe. pa tudi ponovno dokazali, da smo kraj, ki živi bogato kulturno življenje.
Hvala za vzpodbudne besede. Želimo, da bo letošnji maj res pravi kulturni praznik naše občine.
Mija Bcrnik
Koncert mladih pianistk na Bogenšperku
V petek. 5. aprila, so se poslušalcem na gradu Bogenšperku predstavile tri mlade pianistke: Judita Juvančič. Urška Mohor in Sanja Sešok. V sporedu, kije obsegal domača in tuja dela. so pokazale veliko mero tehničnega znanja, muzikalnosti in nadarjenosti. Vse tri so marca letos sodelovale na 14. republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe in se dobro uvrstile. Učenke, ki sodelujejo na vseh predstavitvah glasbene šole in na številnih revijah, obiskujejo 5. in 6. letnik glasbene šole Lilija, pa tudi v osnovni šoli so odlične učenke. Vse se nameravajo še nadalje ukvarjati s klavirjem. Judita Juvančič pa se bo verjetno že septembra letos odločila za šolanje na Srednji glasbeni šoli, kjer ji želimo veliko uspeha. '
Učenke je pripravila za nastop pedagoginja Selma Gradišek, koncert pa sta organizirala Zavod za izboraževanje in kulturi in Glasbena šola Lilija.
M. Bemik
Velik prispevek pevskega društva Lipa k rasti kulture v Litiji
Maja praznuje eden najstarejših pevskih zborov v Sloveniji, litijska Lipa. svojo stoletnico. Predstavil se nam bo s samostojnim koncertom, ki bo sklepni del ves teden trajajočih praznovanj. Odbor za pripravo praznovanj vodi predsednik skupščine Občinske kulturne skupnosti Ivan Godec. Poprosili smo ga. naj nam pove. kako potekajo priprave na praznovanje.
Litijska Lipa je drugi najstarejši zbor v Sloveniji, daljšo tradicijo od nje imale kamniška Lira. Kako lahko ocenimo prispevek pevskega društva Lipa k rasti kulture v Litiji?
— Redki so primeri, da bi katerokoli kulturno društvo v Sloveniji v delu vzdržalo sto let. Včasih pomislim, ali se.sploh dovoljzavedamo, kaj vse je v tem času vplivalo na življenje slovenskega človeka. Težka so bila zadnja desetletja 19. stoletja. Se težje čase pa sta preživela slovenski človek in slovenska kulturu v sedanjem. 20. stoletju. Kar dve svetovni vojni in nič koliko gospodarskih in političnih kriz je bilo treba preživeti. Lipa je vzdržala. Res daje doživljala vzpone in padce, a umolknila ni.
Lipa je simbol slovenstva. Tudi simbolika, skrita v njenem imenu, naši Lipi ni dala usahniti.
— Pod lipovim drevesom sredi vasi so se zbirali domači fantje. Nista jih vzpodbujali ne materialna ne /moralna pomoč vladajočega razreda. Peli so iz srca. Le tako je slovenska pesnem mogla ostati in se razvijali. Preganjali in celo prepovedovali so jo mnogi od tlačit eljev slovenskega naroda. A slovenski narod je pel. Pelje ob delu, v žalosti in tudi v veselju. Se več. Pelje celo v zboru in jurišu. Misli na dom. svojo vas in lipo sredi vasi mu je dajala moč vzdržati. Zato tudi ime Lipa simbolizira slovenstvo, kar nas navdaja s ponosom in obenem obvezuje.
Kakšen je današnji sestav Lipe?
— Danes je Lipa moški pevski zbor. V njej prepevajo ljubitelji lepe slovenske pesmi. Gojijo več vrst pesmi, še posebej so jim pri srcu Jerebov e. Skadatelj Peter Jereb je bil dolgoletni vodja zbora. Med pevci so v večini delavci. Prav zato je njihova pesem pristna in udarna, pri poslušalcih pa vedno dobro sprejeta.
Mlade pianistke s tov. Selmo Gradiškovo po uspelem nastopu. (Foto: J. K.)
Poroke, rojstva, smrti..
V mesecu marcu seje v občini Litija rodilo 9 dečkov in 12 deklic.
Na Bogenšperku se je poročilo 21 parov, med njimi so se poročili:
Zupančič Borut, gradbeni tehnik iz Trebnjega in Pevec Mitjam, defavka iz Trebnjega, Jane Anton, rudar iz Hrastnika, in Sotlar Majda, konfekcionarka iz Hrastnika, Rappl Boris, ekonomist iz Gabrovke, in Boldan Milena, dipl. ekonomist iz Kočevja, Grunfeld Vojko, višji up. delavec iz Ljubljane, in Muzga Staša, obrtnica iz Pregrade, Hauptman Branko, mehanik merilnih naprav s Save, in Povše Nuška, kuharica iz Senožet, Bevc Martin, mizar iz Mamolja, in Verbajs Marinka, krznarska krojačica iz Mamolja, Golob Stanislav, upokojenec iz Strmeča, in Kos Ivana, kmetov, iz Velike Preske, Marodi Ivan, geometer iz Trbovelj, in Sakelšek Jožica, višji ref. za zunanjo trgovino iz Čeč, Vehovec Milan, TK mehanik iz Litije, in Sturm Helena, tehnični risar iz Ljubljane, Zagorec Matjaž, mehanik iz Konj.šice, in Pisk Božena, kmetijski tehnik iz Nove Gorice, Strašek Viljem, varnostni inženir iz Ribnika, in Sobočan Nada, administratorka iz Litije.
Umrli v marcu:'
Savšek Veronika, 77 let, iz Zagorja, Ocepek Pavla, 85 let, iz Leš, Juvan Pavla, 76 let, iz Leš, Jereb Janez, 83 let, iz Golišč, Demec Ana, 64 let, iz Velikega vrha, Tomše Alojz, 85 let, iz Ponovič, Osolnik Marija, 91 let, iz Litije, Erjavec Alojzij, 87 let, iz Litije, Zupančič Jožefa, 62 let, iz Suhadol, Odlazek Jožef, 77 let, iz Slavine, Dobravec Martin, 54 let, iz. Jablanice, Pintar Viktor, 51 let, iz Tenetiš, Kotar Roman, 43 let, iz Velikega vrha, Stopar Jožefa, 83 let, iz Črnega potoka, Krhlikar Štefanija, 89 let iz Črnega potoka, Gostič Marija, 85 let, iz Črnega potoka, Zupančič Alojzija, 84 let, z Ustja, Ponebšek Alojzija, 87 let, iz Črnega potoka, Potočnik Terezija, 82 let, iz Zavrstnika, Breznik Janez, 69 let, iz Višnjega grma, Grabnar Julijana, 78 let, z. Ustja, Golobica Antonija, 79 let, iz Črnega potoka, Fabjan Anton, 63 let, iz Črnega potoka, Pevec Ana, 77 let, iz Preske nad Kostrevnico.
J
nnn 11«
■KEUMEZII
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBGINE LITIJA
mm
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA
100 let gasilskega društva
Mesto Litija ho letos praznovalo kar dvestoletnici. Poleg 100-letnice »Lipe«, bodo enako obletnico praznovali tudi litijski gasilci.
Pred 100 leti je bila Litija v kar lepem razcvetu, saj so po dolini Save že piskali vlaki južne železnice. Takratni prebivalci Litije so ustanavljali razne organizacije, v katerih so zadovoljevali svoje osebne in tudi narodnostne interese.
Tudi Ciasilsko društvo Litija je nastalo kot posledica interesov in poti eb takratnih prebivalcev. Seveda pa je imela takratna »požarna hramba« še kup drugih funkcij, predvsem s področja kulture, saj so se v okviru gasilskih društev oblikovale tudi g*odbe in pevske skupine. Še posebno pomembno pa je bilo narodnostno delovanje v gasilskih društvih, ki so predstavljala močna žarišča združčv anja in delovanja zavednih Slovencev.
Cil) Litija bo 100-letnico kar se da slavnostno obeležilo. Poleg konkretnega prikaza svojega delovanja in usposobljenosti na posebni vaji bodo izdali ludi posebno bnišiuo in izvedli slav nostna zborov anja s podeljevanjem priznanj in odlikov anj. C i lav ne pri redit ve bodo izvedene v mesecu juniju. Podrobnejši program prireditev bomo objavili v majski številki Glasila občanov. I |j
KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
Dobimo se na Dolah
Dolsko k u It urno-umetniško društvo je spravilo pod streho še eno veliko kulturno prireditev. Prepolna dvorana je navdušeno zaploskala 54 nastopajočim.
V soboto, 6. aprila, ob 19. uri sta spikerja pozdravila /brano občinstvo, jim zaželela kar največ užitka ob poslušanju glasbe ter zabave in smeha od humorističnih točkah. To je bila druga prireditev z naslovom DOBIMO SE NA DOLAH, ki je, tako kot lanska, izredno uspela. Cela paleta nastopajočih glasbenikov, od solistov do narodno/abavnega ansambla, številni reeilatorji. pevci, plesalci in dramske skupine so zabavali dve uri in pol hvaležno občinstvo. Vsi so vedeli, da predhodna avdicija ni izločila nikogar, da nobena napačno zaigrana nota ne bo pokvarila razpoloženja in da je vse, kar je bilo povabljeno na oder, pristno domače, prisrčno, amatersko in / željo, da se tudi v oddaljenih krajih prikaže ustvarjalnost na kulturnotimetniškcm področju. Težko bi bilo izbrati najboljšega, ker jih je bilo veliko, še teže bi komu rekli, da ga na naslednje srečanje čez leto dni ni treba več. Vsakdo je bil s svojim nastopom edinstven, originalen in
r
KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
Obveščamo vse krajane, da je krajevna skupnost Vintarjcvcc uvedla uradne ure, in sicer:
— vsak četrtek od 19. tlo 20. ure v domu »Tišje« Črni potok.
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Kulturna dejavnost
Po ustanovitvi K111) in postavit v i harmonične stene v šoli je kulturno živ ljenje še bolj zaživelo. V marcu je na Primskovem gostoval moški oktet i/ Jcvniec. / igro Večer ženinov se je številnim gledalcem predstavila dramska skupina s Pol-šnika. ta mesec pa tudi kulturniki i/ Velikega Gabra. Pospešeno se priprav Ijajo tudi na krajevni praZrtik. ki ga bodo praznovali v juniju.
RUDI HRLGAR
amatersko prisrčen, in je od poslušalcev prejel zaslužen aplavz ter prijazno povabilo organizatorja za naslednje leto.
Ni se še popolnoma polegla melodija Slovenija, ki jo je zaigral domači ansambel, ko so se mladi člani KUD Dole pri Litiji z vso vnemo lotili preureditve dvorane in v nekaj trenutkih je bilo inoč sedeti za mizo in ob domači kapljici in prigrizku poklepetati s prijatelji do zgodnjih jutranjih ur.
Tekst in slike: .1. K o bal
Moški oktet i/. Jevnice na gostovanju na gostovanju na Primskovem
Obširni programi Primskovljanov
100 let Lipe
Organizacijski otlbnr za proslavljanje lllll-lcinicc pevskega društva Lipa iz Lilije se vestno pripravlja na izvedbo tega pomembnega kulturnega dogodka v naši občini.
Na pretekli seji je odbor sprejel še nekatere konkretne dogovore v zvezi z izvedbo vseh prireditev. Se največ preglavic odboru povzroča (ne)primerna dvoranu (na Stavbah), v kateri bo 18. maja slavnostni koncert Lipe. \u koncertu namreč pričakujejo veliko število gostov in ljubiteljev petja, dvorana pa ima premalo sedežev, ludi sicer so današnje potrebe že prerasle dvorano na Stavbah, ki fe toliko let dajala streho raznim prireditvam.
(iledc spominske razstave te iti/ sprejet dogovor, da bo orgunizruna v avli dvorane na Stavbah. Nedvmnno bo razstava zelo zanimiva, saj bodo na njej prikazani lickale ri dokumenti in jotogrulije. ki doslej javno fe niso bili prikazani. j u
Sicer pa bo organizacijski odbor izdal še posebno brošuro, v osnovnih šolali bo izvedenu posebna akcija, v kateri bodt/ učenci napravili razne sestavke o kulturi (predvsem petju), občani bodo o vseh prireditvah ohvešče-ili s posebnimi plakali, vključena pa bo I udi KII L/uhlja-na. 1'ako ho kulturni leden v počastitev KKl-lcUiUc Lipe v naši občini obeležen z mnogimi priretli/vami. ki bodo občanom in gostom ncilvomno osiule v i rajnem spominu.
Polepšajmo Lilijo! bilo odpadkov za živimi mejami; ob pločnikih, za v ogali
V tednu kulturnih prireditev ob 100-letnici Lipe. še W]i- v jarkih, ob koših za smeti...
posebno pa IX. maja. bo v naše mesto prišlo tudi veliko Ob tej priložnost i poziv nm'o v se organ i/nci je in zaseb-
gostov iz drugih krajev. Zalo nam seveda ne bo vseeno, nike. da izložbefsvojih lokalov dne IX,5. lepo okrasijo m
kakšno mesto jim bomo pokazali. Vsaj takrat naj ne bi dajo tudi s tem celemu mestu slavnostno podobo.
Slavnostni govornik bo IrancŠetine— Pred slav nosi ni m koncertom Lipe. ki bo IX. maja v dvorani na Stav bali. bo slavnostni .govornik predsednik Republiške konference SZ1 )1. Slovenije Prane Šetinc, kar bo kulturnemu
praznov anju v pomen.
Litiji ob tej obli
dalo še poseben 1 . li.
Program prireditev ob praznovanju 100-letnice Lipe
DA I UM
NASLOV PKIRI.DI I VI    K K VI
1'KK'I I I k      l/V VI C
Ponedeljek. 1.1/5-85
Torek. 14/5-85 Sreda. 15/5-85
tet nek. 16/5-K5
Petek. 17/5-85
Sobota. 1K/5-K5 18/5415
Otvoritev spominske razstave P. Jerebu »Lipe POD LIPO Večer / I.udkoni Korošcem Mladina pleše
Koncert sindikalne pihalnega orkestru I itiju
let »UPI:« Zabav na priredite
tlv orana hu Sia\ hali
dvorana na Stav hali OŠ Gabrov kit
dvorana na Slav hali
preti Parbarjev im gradom Litija
pokopališče Lilija oh grobu P, Jerebu dvorana nu Stav hali Vulvusorjev ug. Lilija
IK.IH) šolska mladinu
2(1.11(1   .       I.adko Korošce.
MIV 1 ipa. /IV llahr.iv k.i ls>.oo fnlUo,i nu skupina
JaVorje. Oš tiahtov ka.
plesnu -.kupin.i
RONDO .lev nieu 21). IX) Sindikalni
pihalni orkester
I inja
20.011 MIV I ipa
is.oo Ml'/' I ipii
20.00 i iosiinsko podjetje
m drugi (po doiilH mul
Konec marca so na skupni seji predsestva KK SZDL in skupščine KS Primskovo podprli program IV. občinskega samoprispevka, v razpravi pa so se osredotočili tudi na oceno realizacije in načrtov zastavljenih planov na Primskovem.
V tem srednjeročnem obdobju so zgradili prvo fazo vodovoda, za nadaljnje tlelo pa imajo zbranih že nekaj več kot milijon dinarjev. Predvidevajo, tla bi votla pritekla do uporabnikov že letos, če ne bo težav z zbiranjem dodatnih sredstev. Realizirali so dobršen tlel zastavljenih nalog v sedanjem srednjeročnem obdobju, čeprav z narejenim še niso zadovoljni.
Cesto je bilo slišati, tla jim nekateri obljubljajo marsikaj, pa vse stvari os-tajajo le pri obljubah. Iako jim že nekaj let obljubljajo postavitev proizvodnega obrala, na katerega pa v sedanjih razmerah Pi imskov Ijani sploh ne računajo več. Menili so. tla so deležni premajhne strokovne pomoči pri planiranju. Da se od obljub ne tla živeti, kaže podatek, tla na pošti še vedno sameva 120 telefonskih priključkov, krajani pa morajo do pošte pešačili tudi po uro in več.
V čim krajšem času morajo urediti pokopališče, sicer se bo — kot preti leti na l.ihcrgi — zrušilo. Avtobusni prevoz, s katerim je Primskovo povezano / I ilijo že dobri dve leti. je predvsem v /nilskem času vse prej kot varen, zato so se zavzeli /a postavitev odbojne ograje, kjer je le-ta najbolj potrebna. Sredstva, ki so jih dobili i/ sredstev .1. občinskega samoprispevka, uničuje inllacija. tlel sredstev pa so letos vendarle uspešno naložili v postavitev harmonične stene meti Učilnicama osnov ne šole. lako so dobili v c-Čji prostor za vedno gostejše kulturne prireditve.
V srednjeročnem obdobju 19864-90 jih čaka še precej nerealiziranih nalog. V lavni razpravi se bodo morali opredelili /a prednostne naloge. Za razširitev telefonskega omrežja, napeljavo votle tlo uporabnikov, zagotovitev v tirne v ožnjc po tamkajšnjih cestah, obnov o pokopališča, opremo kulturne dv orane in mogoče tudi postav i-lev obrata bodo .vsekakor potrebovali znatna denarna sredstva. Verjetno pa bo treba poleg sredstev občinskega zagotoviti tudi sredstvu / uvedbo krajev nega samopi ispev ka.
KI '1)1 URIC i AR
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Volilna skupščina ZB NOV
V marcu so se /brali člani Zli Sava. da povedo svoja mnenja in potlajo preti loge. Za predsednika so ponovno i/volili I vuna Obre/o, /a. tajnika pa Karla l.ovšeta.
Kritično so spregovorili o današnjih težkih gospodarskih in političnih razmerah, o slabšanju življenjskega standarda, neupravičenih podražitvah. Ogorčeni so nad pisanjem v tisku, ki Zlonamerno prikazuje napake med NO 11 in se zavzema /a narodno spravo / izdajalci slovenskega naroda. To je žalitev za vse borec, ki so se borili proti okupatorju in narodnim i/dajalcem, Izvršni odbor Zli Sava se je v tem mandatnem obdobju sestal štirikrat. Dobro je sodeloval / Občinskim odborom Z/. 11 NOV Litija, slabše pa / ostalimi DP() v KS. Menil je. tla delegatski sistem peša. ludi med člani Zli so nekateri premalo aktiv ni. tovariš Tito je dejal: »Pol borca revolucionarja se konča ob njegovi sinili.■•
tradicije NOI1 obujajo med šolarji ob ktnirčkovi pošti, obrambnih dneh. komemoracijah. proslavah in kulturnih dogodkih. V »Glasilo občanov« /a rubriko Se pomnile tovariši? pošiljajo prispevke o dogodkih i/ NOI)! Za pomnike NOH so predlagali skrbnike v KS. SZDL. Gl). šolo in še koga.
Delo na socialno zdravstvenem področju poteka po ustaljenem redu. Na pretilog zdravnikov gredo na morje ali v zdravilišča. Med letom obiskujejo bolne člane in jim pošiljajo čestitke ob jubilejih. Menih pa so. da bi obiske, zaradi zdrav siv enih razlogov in oslnrelosti. prevzela KO RK Sava.
Za štiriletno mandatno dobo so izvolili t ake člane, ki so voljni dobro opravljati zadane naloge. Dosti je intliv itlualnega tlela in nujnih občasnih nalog. Želeli pa hi. da bi bilo malo problemov in tla bi se realizirali sklepi skupščine ter plan dela OO Z.ZI1 NOV talija /a leto 1985.
Angelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
Pojasnilo k članku Občni zbor KUD
. V članku z zgoraj omenjenim naslovom je bilo objavljenih nekaj neresnic, ki se nanašajo na OS Polšnik in s tem tudi na vodjo šole. Kot pojasnilo bralcem naj v prvi vrsti omenim, tla je dvorana o/, v la namen preurejeni razred, pretežno namenjena dejavnosti KS iti pripravi ter izvedbi vseh kulturnih prireditev. V tem prostoru v zimskem času potekajo vsi sestanki KS. DPO in društev, vse krajevne prireditve in proslave, predvsem,pa vaje MPZ Polšnik in dramskeskiipine. Zaradi vseh teh dejavnosti je marsikdaj okrnjen tudi pouk telesne vzgoje, zato menim, tla je podpisnica članka — Marjana Pire — dobila pov sem napačne informacije o namenu prostora. RIS PA .IL:
— tla je prostor v neposredni bližini šolskih prostorov, /ato je nujno, tla je tudi tu prisoina zahteva po sanitarno-higienskem režimu šole.
— tla vodja šole največkrat ni seznanjen, kdo bo uporabljal prostor in se/ato v istem dnevu in-uri dobita dve povsem različni organizaciji na sestanku.
— da ta prostor čisti šolska snažilka, ki za to delo še ni dobila plačila m /ato ni Obvezna pospravljati še razmetanega in nastavljenega inventarja.
— tla je prostor že pravo »Skladišče« miz in klopi, ki sesamc ne morejo »vrniti« tja. od koder so bile pripeljane, čeprav so bili člani MU) resno in že kar prevečkrat opozorjeni na lo.
Menim, da je ves problem negodovanja in slabe volje prav v tem. da nekdo hoče in zahteva vse ugodnosti, za lo pa ni pripravljen nikogar obvestiti, kaj šele v prašati.
Še pojasnilo o klopeh, kijih ob kulturnem dnevu člani KUD niso dobili. To je zlobno natolcevanje in obrekovanje, ki bo v dosedanje odnose vneslo nov kamen spotike. Klopi je .lože Kos osebno znosil iz razreda, kjer js shranjen inventar: Klopi so bile povsem enake kot v razredu, le nekaj prahu je bilo treba zbrisati z njih. r
Ne vem pa. kaj je napačno storjenega, če je šolska kuhinja v času. ko iii pouka, zaklenjena. Mar člani K l) I)' smatrajo, da jim morajo biti na razpolago vsi prostori, pri tem pa se ne bi niti toliko potrudili, da bi stopili eno nadstropje višje in / nekaj besedami pojasnili, tla bi /a zakusko potrebovali tudi kuhinjo. Za ilustracijo pa naj navedem še to: vodja šole— Darinka Ribič—je predsednica izvršilnega odbora KUD. pa za zakusko ni izvedela prej kot teden dni po sestanku, /a občni /bor pa le en dan prej. Vprašamo se: Kdo je neodgovoren'.'
Na koncu pa naj dodam še nekaj povsem osebnih gledanj in pojasnil, saj se tudi zaključek članka nanaša na »odgovorne«.
Na Polšniku poučujem že 17 let in lahko rečem, tla seje ves ta čas vse kulturno življenje odvijalo v šoli, Otl ustanovitve dramske skupine leta 1974 pa tlo leta 198.1 sem bila njen vodja, režiser, pisec tekstov. scenski delavec in sploh vse. kar se lahko ob katerikoli proslavi ali igri sploh dela. Desetletje in več sem dajala kraju kulturni utrip in na ta čas in delo me vežejo lepi spomini. Vse nepreštete ure so mi bile plačane z iskrenim aplavzom občinstva, ki mi je dajalo v oljo /a delo. Prav zaradi tega nikomur ne bom dovolila, da bi to moje tlelo razvrednotil ali ga oblatil / zlobnim natolcevanjem. Mislim, da sem bila prva. ki sem vzpodbujala člane dramske skupine in MPZ. k združitvi v KUD in bila tudi ustanovni član.
Nisem se nameravala spustiti v polemiko, le nekaj pojasnil k neresničnim i/ja-vanT je bilo res potrebnih. Ob v sem tem pa je žalost no to. tla se o takih problemih ne moremo pogovoriti na drugačen, bolj pristopen in oseben načini
Darinka Ribič Vodja OŠ Polšnik
Uspešno gostovanje
Dramska skupina KUD Polšnik se je po marčni premieri predstavila s svojo igro Večer ženinov Judi na Primskovem. kjer so jo gledalci dobro sprejeli. O njihov i premieri smo pisali že v prejšnji štev ilki. tokrat pa objav ljamo posnetek z njihove predstave na Primskovem.
RUDI BREGAR
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Na skupni seji skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference S/DI. Kresnice je bila osrednja tema obravnava predloga osnutka programa IV. občinskega samoprispevka.
v razpravi so krajani ugotovili:
— v KS Kresnice bo treba ob izteku lil. občinskega samoprispevku in ob izteku krajevnega samoprispevka nujno organizirati akcijo za gradnjo kanalizacije. v naselju Kresnice, razen ob novi cesti ob železnici, ni urejene kanalizacije. Fekalije iz greznic pa prodirajo vse globlje v zemljišče, kar zlasti poleti povzroča hud smrad. Še večja nevarnost pa preti zaradi vse večje nevarnosti okužbe pitne vode. saj vaški vodovod (v salonitnih ceveh) poteka prav preko teh. s fekalijami napo jeni h zemljišč. K resnica ni sedaj s strahom spremljamo anali/o pitne vode, saj se bojimo podobnih problemov, kot smo jim priča v zadnjem ' času v (pre(številnih krajih širom po Sloveniji.
— v finančni konstrukciji te investicije naj bi bil osnovni vir zbiranja sredstev krajevni samoprispevek, o katerem naj bi se izrekli v drugi polovici leta 1985.
— zaradi prvih dveh ugotovitev je prišla pobuda za uvedbo IV. občinskega samoprispevka precej pozno in neusklajenos programom krajevneskupnosti,
— v časih strmega padanja življenjske ravni bi bilo nerealno planirati dva samoprispevka (občinskega in krajevnega).
Po vseh teh ugotovitvah in stališčih so krajani predlagali iniciativnemu odboru pri OK SZD1. Litija uvedbo IV. občinskega samoprispevka, vendar s takšno delitvijo zbranih sredstev, po kateri bi se od dveh odstotkov samoprispevka 0.5' i združevalo za občinski program. 1.5'i pa za krajevni program. Ta sredstva naj bi se tekoče združevala na posebnem računu pri krajevni skupnosti,
MIRO VtDIC
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Zaživel računalniški krožek
Prvo soboto v aprilu so se v Smarski šoli prvič sešli člani računalniškega krožka. Vodi ga lilijami Tomažič, študentka Fakultete za elektrotehniko — smer računalništvo ter informatiko. Za navedeno interesno dejavnost je med učenci veliko zanimanja, saj se jih je prijavilo nad 60. vendar ga zaradi pomanjkanja računalniške opreme obiskujejo le sedmošolci in osmošolci. Sredstva za nakup računalnikov so doslej prispevali šmarska Usnjarna.Občinska raziskovalna-skupnost in Občinski svet zveze sindikatov Litija.
Ob jubileju novo društvo
Smarskim gasilcem je uspelo, da so v jubilejnem letu. ko so slavili stoletnico svojega delovanja, ustanovili na domači osnovni šoli društvo Mladi gasilec. Vanj seje vključilo 32 šolarjev od 1. do 6. razreda, želijo pa pridobiti še vrstnike, ki so se vključili v okoliška gasilska društva, zlasti v Zavrstnikti. .lablanici. Kost revni ci in Stangarskih Poljanah. Zunanji mentor je gasilec Marjan Vcrbajs. na šoli pa mu pomaga tov. Lojzka Koritnik. Zdaj se mladi gasilci pripravljajo na tekmovanje i/ teme o preprečevanju požarov. Razdeljeno je na starostne stopnje, ob uspešnem preizkusu znanja bo vsak posameznik prejel diplomo.
Boris Žužek
Obetajoč strelski podmladek
Strelska družina v Šmartnem ima zelo uspešne strelec med pionirji. Tričlanska ekipa (Stane Koci. Marko Anžur in Peter Vidic). vsi so šmarski osmošolci, je na , regijskem tekmovanju v Hrastniku izpolnila normo za sodelovanje na republiškem prvenstvu. Le-to je bilo 17. marca v Murski Soboti. Udeležila sta se ga Stane Koci in Marko Anžur. Prvi je zadel 168 krogov od 200 možnih, kar je bilo dovolj, daje 31. marca nastopil na državnem prvenstvu v Samoboru blizu Zagreba. To je doslej največji uspeh najmlajših šmarskih strelcev. V strelsko družino je včlanjenih včč kot 15 šolarjev v starosti od 10. leta dalje.
Boris Žužek
KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
• Hitrejši razvoj KS Polšnik
Krajani Polšnika so svoje želje, predvsem pa potrebe po razvoju, izrazili na problemski konferenci o kmetijstvu, kije bila 15. 3. 1985 v osnovni šoli na Polšni-ku. Da je pripravljenost krajanov za urejanje vprašanj in ustvarjanje boljših pogojev za delo in življenje v KS. izkazuje tudi izredno velika udeležba na tej konferenci, kjer je sodelovalo preko 70 krajanov iz vseh delov te KS.
Zelo konkretno so izpostavili naloge na področju razvoja kmetijstva, ki so povezane s posodobitvijo hlevov, uvedbo novih prog za odkup mleka, izboljšanjem kvalitete zemljišč z agromelioracijami in povečanjem staleža živine na tem območju.
Vendar je vse to povezano tudi z izboljšano cestno povezavo, ki jo krajani uvrščajo med prioritetne naloge poleg gradnje trgovine in pošte, lav prašanja bodo deležna posebne pozornosti pri pripravi planskih dokumentov za obdobje 85-90 v KS in na ravni občine.
' . '   K. L.
C
• Na osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž v Litiji so 9. aprila praznovali dan šole
PISMA BRALCEV
Nikakor ne morem razumeti površnega poslovanja pri Llektru Litija. 11. aprila 1985 sem namreč dobil opomin, da moram plačati I. obrok za porabljeno električno energijo. Pred tem mi je l.lektro Ljubljana—okolica posla/ tudi obvestilo, da moram takoj plačali ta obrok. Monttn povedali, da sem znesek poravnal že H. februarja.
11. 4. 1985 paje ob 12. uri prišel delavec, zaposlen pri l'.lektru. dami odklopi električno energijo. Seveda sem mu pokazal potrdilo o vplačanem znesku.
Sprašujem se, kakšno evidenco o plačevanju el. energije vodijo pri l'.lektru Lilija, da po nepotrebnem vznemirjajo občane in jim grozijo z odklopi. Tudi zanje naj velja načelo »sposobne ljudi na delovna mesta«.
Stanko Markič Trg na Stavbah .?, Litija
Podeljene bralne značke
Obveščamo starše predšolskih otrok, da bosta vvo Litija in Skupnost otroškega varstva Litiju tticlr*letos organizirala letovanje 54 otrok v starosti od štirih let in pol do 7 let v počitniški koloniji na Debelem rtiču.
Letovali bomo 10 dni, in sicer od 9. 6. 19X5 do 19.6. 1985. Prispevek staršev je objavljen v .»Delegatskem obveščevalen« štev. 2 — marec 19X5. in to s finančnim načrtom letovanja otrok za leto 1985, iz. katerega so razvidni lestvica in dohodkovni pogoji za udeležbo prispevkov staršev k stroškom letovanja (strun 3.3).
Starše prosimo, da prijavijo udeležbo od 6. maja dalje (do zasedbe mest) v VVO Litija, Bevkova 1. telefon 8X1-378.
Letovanja sc lahko udeležijo predšolski otroci iz vseh krajevnih skupnosti občine Litija, torej tudi listi, ki niso obiskovalci vrtca.
vvo LITIJA
Obrambni dan litijskih šolarjev
Akademski slikar Frane Kopitar sprejema po končani prireditvi darilo pionirjev(Foto: ,1. K.)
9. aprila se učenci in kolektiv litijske osnovne šole spominjajo obletnice rojstva heroja Dušana K vedra—Tomaža, po katerem nosi ime njihova šola. Lansko leto so ob tej priložnosti organizirali odprle učne ure. ki jih je obiskovalo več kot 600 staršev. Letos pa so obletnico združili s podelitvijo bralnih značk, licenci višje stopnje so prejeli 230 bralnih značk. 34 učencev pa je dobilo še dodatne značke V branju so se najbolj izkazali učenci sedmih razredov, med posamezniki pa Katarina Naglic, liana Planine, Alida Tiirk in Maja Olljatič, ki so prebrale in povedale res veliko število knjig.
Nasploh so učenci zelo dobri bralci, saj je bilo samo v tem šolskem letu, torej od septembra dalje 8500 obišjkov v šolski knjižnici, izposojenih knjig pa več kol 10.000,
Svečani podelitvi bralnih značk je prisostvovala tudi .loža Konjar, vodja Matične knjižnice Litija, ki je učence pohvalila za pridno branje, obenem pa izrazila željo, tla po končanem osnovnem šolanju ne prenehajo z branjem, ampak / njim nadaljujejo v Matični knjižnici kjer stcviloVibiskovalccv in število prebranih knjig nenehno naraščata. Zanimanje za dobro knjigo torej ne upada, saj je knjiga ena tistih kulturnih dobrin, ki je vsakomur najbolj dostopna.
Na povabilo mladih bralcev je na prireditvi sodeloval akademski slikar Franc Kopitar iz Zagorja, ki je poslušalcem skoraj eno uro pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. Spoznali so ga kot akademskega slikarja, filmskega ustvarjalca, predvsem pa kol preprostega in dostopnega človeka, pedagoškega delavca, ki svoje /nanje in bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove. Zlasti po/orno so mlajši prisluhnili pripovedi o njegovih mladostnih doživljajih. I rune Kopitar se je namreč že kot mlad Lani vključil v narodnoosvobodilno gibanje in prejel za svojo hrabrost več odlikovanj. V živi besedi je oživil spomine na svojo mladost, ki je bila /uradi v u j o i h strahot tako zelo različna od današnjega pojmovanja mladosti.
Na koncu je poslušalcem obljubil, da se bo še oglasil pri njih in jim predvajal nekaj filmov, ki jih je posnel s svojo skupino učencev, in so prejeli že več priznanj.
Čestitamo vsem. ki so prejeli bralne značke, podelitev značk učencem nižje stopnje pa bo kakšen mesce pozneje.
Mija Bernik
' Po skrbnih obrambnih pripravah so se delavci OŠ Dušan Kveder Tomaž in njihovi učenci lotili obrambnega dne. Nižji razredi so imeli predvsem srečanja z borci v bližini Litije, višja stopnja pa se je lotila zahtevnejšega dela na domačem terenu in v okolici Vač.
Posebno zanimivo je bilo sodelovanje 8. razredov s TO. V ta namen je bilo delo organizirano tako. da so bili v obrambni dan vključeni tudi rezervni olicirji ZRVS krajevnih skupnosti levi in desni breg. Ti so na sedmih delovnih točkah prikazali oborožitev TO. kar so učenci spremljali s posebnim zanimanjem. Krajši pohod jih je potem vodil v Šmartno, kjer so v strelskem domu opravili še streljanje z zračno puško. (Loto: .1. K.)
XV. srečanje slovenskih lutkarjev
c
NOVICE IZ KNJIŽNICE
J
Vse o računalnikih
v zadnjem času sc slovenske založbe izdale precej knjig o računalnikih. V matični knjižnici lahko izbirate med naslednjimi:
Jakopin, P.: Ines Hišni računalnik
Sipici. J.: BASIC Slov ar računalniških izrazov
Mitrovič, B.: Osebni računalnik Bralko. L: Računalništvo s programskim jezikom PASCAL Lafferty: Uvod v računalništvo
Curran. S: Učenje z. računalnikom Evans, C.: Računalniški izziv Curran, S.: Prvi koraki v BASIC Elleršhavv, D.: BASIC za začetnike Curran. S.: Igre, grafike in zvoki,Laurie: Čudoviti svet računalnikov Devvhirst. .L: Mavrica Gerliči L: ABC računalništva
I.u t ko v na skupina 1.11.11 se je v zadnjih dneh marca udeležila zaključne prireditve XV.srečaiijaslovenskih lutkarjev v Novi Gorici. Pravico do nastopa si je priborila kot najboljša skupina na področnem srečanju zasavskih lutkovnih skupin, ki je bilo 24. februarja v Litiji.
V Nov i Gorici seje s svojimi predstavami predstavilo dvaindvajset profesionalnih in amaterskih skupin. Z lutkami in njihovimi animatorji pa v teh treh dneh ni živel samo mestni kul-tlfrni dom. temveč vsa Nova Gorica z vrsto okoliških krajev, kjer so se predstavili lutkarji (Solkan. Branik. Deskle. Grajar...). Izložbe so bile okusno okrašene / lutkami, na predstave so vabili veliki napisi in plakati. Največja pohvala pa velja mladini in tudi malo starejšim Novogoričanom. ki so napolnili dvorane prav na vseh predstavah in sei/ka/ali kot hvaležno občinstvo. (Kdaj nam bo kaj takega uspelo tudi v I iti ji'.')'Odlična organizacija in sončno .pomladno vreme sta dala piko na i lutkarskemu razpoloženju.
Skupina LILIJ se je na srečanju predstavila z igrico SLON BALON in požela priznanje lutkarskih strokovnjakov. Uspeh je pravzaprav napovedalo že mlado občinstvo v dvorani, ki je spontano posegalo v dogajanje na odru. V Biltenu, ki je izhajal vsak dan. so lielješolci zapisali, da jim je »predstava povedala, da vsi niso za vse. vsak /na samo nekaj...« Znam lutkar Edi Marajon pa je predstav o ocenil t akole: »Zelo zanimiv, dramaturški podvig znane grupe. Kolektivna avtorska obdelava leme. Dobra animacija ob vidnem igralcu. Pravi odnos lutka-r—igralec« Tudi na večernem razgovoru o predstavah je bilo izrečenih mnogo pohvalnih besed o našem nastopu. Pohvale smo bili seveda veseli, vseeno pa smo pogrešali kakšno kritično misel, pripombo, saj se zavedamo, da stoodstotne predstave ni. lako smo si podobo o našem mestu v slovenskem lutkarslvu ustvarjali pre-dv sem sam i ob ogledu predstav drugih skupin. Takšne pnmeriav e pa so.pravzaprav zelo težke, saj je lutkarslv o v lazi. kjer je dovoljeno vse. Ni šablon, ni utečenih predstav, veliko je iskanj, pravokacij...
Ob leni je seveda nemogoče definirati nckč kriterije, ki bi odločali o i eni. ah je predstava dobra ali ne. Menim, da so še vedno najboljše tiste predstave, ki so delane za otroke, ne pa za kritike ali celo zgolj zalo. da posamezni "iimeiniki v mili iircsnicujejosvo|c zamisli.
Zadnji elan srečanja je bila skupščina slovenskih lutkarjev, na kateri so
pregledali delo. opravljeno v minulem letu. m sprejeli nov program. Najboljše predstave pa so predlagali za predstavitev v gledališčih in na različnih prireditvah. Litijski lutkarji smo bili predlagani petkrat (največkrat od vseh skupin), in sicer za snemanje na TV. za nastop v Lutk. gledališču (tja gremo 14. aprila) in nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, za gostovanje na zaključni prireditvi srečanja odraslih gledaliških skupin Slovenije ter za gostovanje na Madžarskem. Okvirno smo dogovorjeni tudi ./a gostovanje po Koroškem in v slov čilskem Primorju.
Dela nam očitno nekaj časa še ne bo zmanjkalo, saj nas vabijo ludi drugam. Zelo smo veseli vseh teh uspehov, kajli s leni je poplačan naš trud. pozabljene neštete ure vaj in »piljenj", ki so nam »kradle« prosti čas. ne le meti tednom, ampak tudi ob sobotah in nedeljah. Prizadevamo si. da bi bilo naše tlelo kvalitetno, lo pa terja mnogo časa, tako tla v enem letu lahko naredimo največ dve novi predstavi.
Boli nas. da nekateri l.iiijuni. ki le poji ršno poznajo naše tlelo, menijo, da vzdignjeni«) veliko prahu za prazen nič. Ce mislijo, tla bi oni lahko postavili na tlan vsak mesec novo predstavo, naj lo poskusijo tudi uresničiti.
Se vedno se nam zdi. tla smo kljub Štiriletnemu uspešnemu delovanju v občim in izven nje v Liliji še vedno potisnjeni na stranski tir. Nekateri očitno ne morejo razumeli, da lulkarstvo ni nobena otročarija, cirkus in klovnov-sko pačenje na odru, temveč tla je enakovredno vsem ostalim oblikam kulturnega udcjsivovunjn. Z uspehi na področju amaterske kulture nasploh se v sami Litiji že nekaj časa ne moremo preveč pohvaliti in z mačehovskim odnosom do dela takih skupin uspehov tudi še ne bo tako kmalu, lako se lutkarji, ki delamo in vadimo v čisto neprimernih prostorih, sprašujemo, ali l.itijani res še niso zadosti kulturno osveščeni in ali nam je res lako malo do tega. tla bi naše malčke seznanjali s kulturo na njim primeren način, tla ne najdemo v mestu prostora za lutkovno dvorano. Takrat bi tudi lahko začeli razmišljati o rednih lutkovnih predstav ah. na katerih bi se predstavljali poleg nas tudi lutkovni krožki iz osnovnih šol in skupine iz drugih krajev Slovenije
Ker upamo, da se bodo naše želje kljub stabilizaciji in drugim oviram uresničile, z novim elanom ustvarjamo naprej.
Za I II l .
Danica Ocepek
V pritličju občinske zgradbe ima svoje prostore trgovina Slivna. Ko smo se oglasili v njej, so nam prijazne prodajalke postregle z dokaj pisano izbiro blaga in oblačil. V času, ko so naše denarnice vedno tanjše, je zanimivo predvsem to, da se tu vedno dobi kaj cenejšega. Potrošniki, dobrodošli! (Foto: J. K.)
★ * ★ ★
★ * ★ ★ ★ ★
★
* ★ * ★ ★ * ★ ★
*
★ ★ * ★
★
* ★ ★ ★
★ ★ ★
* ★ *
*
★
* ★ ★ ★ ★ ★ *
*
*
■k * * * * * ★
Piše:
Marjan Dermota
Osvoboditev Litije in prvi ljudski odbor
Dolenjski odred naj bi v zaključnih operacijah odigral važno vlogo. Ker ni bilo drugih enot, naj bi pri Litiji zaprl savsko dolino in preprečil sovražniku umik proti Ljubljani. Štab odreda je dobil 7. maja 1945od štaba 7. korpusa radijsko depešo, da mora čimprej zavzeti Šmartno in Litijo. Prav tedaj so se pomikale močne sovražnikove kolone po obeh cestah od Javorskcga Pila in teme-niškc doline proti Litiji. V kolonah so bili Nemci, Čerkezi, četniki in domobranci. V Litiji so se zbirale močne sovražnikove sile, vendar niso bile trdno organizirane, ker so se umikale. Odredovci nismo imeli težkega orožja, zato jim tudi ne bi prišli do živega. Tudi do 7. maja ves odred še ni bil zbran, ker so bili bataljoni še vedno vsak na svojem ope-
rativnem območju. Zato je štab odreda odločil, da bo Šmartno napadel le s prvim in drugim bataljonom, ki sta bila najbližja. Litijo pa z vsemi tremi. Postojanko naj bi 1. bataljonnapadel z vzhodne, 2. bataljon pa z jugozahodne strani. V postojanki je imel sovražnik zasedene vse utrdbe.
7. maja smo bili na položaju Gradišče pri Litiji. Tega dne so potekale zadnje priprave za odhod v dolino. Patrulje so zjutraj odšle na vse strani, da bi zbrale podatke o sovražniku. Patrulja je sporočila, da sovražnika ni v Šmartnem, ampak da je vkopan na Dobravi (cesta čez klanec v Litijo) Zvrstili so se še zadnji sestanki. Proti večeru smo se razvrstili v kolono,  na čelu  katere so bili:
slovenska zastava, harmonikaš. pre-hodnica, I. bataljon in štab odreda. Priključili so se nam tudi okrajni odbor OP Šmartno, 2. bataljon in z.aščilniea. Smer kolone je bila: Gradiške Laze, Breg. Ježa. nato ob cesti proti Šmartnem. Brez strela smo prišli v Šmartno, koje bila že popolna tema. Ko pa so zadnji borci prišli v ovinek pri Vozlu, so Nemci začeli obstreljevati Šmartno. En borec je bil pri tem ranjen. Takoj smo zavzeli položaje na hribu za šmarsko cerkvijo, pripravili mitraljezka gnezda in začeli patruljirati proti Zavrstni-ku. Borba seje pričela okoli 22. ure.
2. bataljon je zavzel položaje na Slami in približno opolnoči začel napadati. Obenem je varoval bok proti Črnemu potoku. Oba bataljona sta z
mitraljezi obstreljevala sovražnikove utrdbe, ki jih je Ic-ta odločno branil. Napadali smo do jutra. Zjutraj smo pustili na položaju po eno četo. Proti jutru se nam je pridružil šc 3. bataljon. X. maja so se odvijali srditi spopadi ves dan. Štab odreda je predvideval glavni napad na Sitarjevec in Dobravo. Tam je bil sovražnik močno utrjen.
Sitarjevec je bil v širokem pasu pod utrdbami tudi miniran s protipehotnimi minami in zato je bilo malo upanja, da bi ga lahko zavzeli. Brez težkega orožja nismo imeli nobene možnosti. Ce pa bi nam že uspelo, bi gotovo utrpeli velike izgube.
Vsi bataljoni so se pripravljali na bližnji napad celo popoldne. Zbirali
so se Vodi, skratka, ves poveljujoči kader, in si prizadevali, da bi bile enote čimbolj pripravljene. Možnosti za uspeh pa vendarle nismo videli. Prvi bataljon je imel nalogo, da zavzame sovražnikove položaje pri pokopališču in na klancu ob cesti Šmartno — Litija tretji bataljon naj bi napadel Sitarjevec, prav tako drugi bataljon, in sicer od lerlanov-ca. Cas napada še ni bil določen, zato smo borci čakali na položajih.
Obveščevalci in izvidniki so že od večera opazovali sovražnikove položaje, da bi neopaženo prešli skoznje. Bataljoni so čakali na povelje, a ga ni bilo. X. maja, je prišla v Šmartno tudi komanda mesta Litije. Ob 2. uri zjutraj. 9. maja, so izvidniki ugotovili, da sovražnika ni več na
položajih Sli so po cesti v Litijo, kjer so srečali nekaj Litijanov, ki so z. velikim navdušenjem povedali, da so se iz mesta pravkar umaknili zadnji sovražniki. Nemcev res ni bilo več. Naslednje jutro so potekale priprave za vkorakanje v Litijo. Naši bataljoni so se zbirali v Zavrstniku. Postavili smo se v vrsto in z zastavo svobode ter ob zvoku harmonike in partizanske pesmi vkorakali v Litijo. Litijani so bili vsi na nogah. Večina prebivalcev je imela že prej pripravljene zastave, tako da je bila zjutraj vsa Litija okrašena z njimi. To so' bili trenutki, kakršnihodredovi borci še niso doživeli. Pričakali so nas domačini, nam navdušeno mahali v pozdrav in nas zasipali s cvetjem, ta spomin ne bo nikoli zbledel.
(se nadaljuje)
Čez Savo na območje IV. operativne cone Q§
Mirko Fajdiga
J
★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
i
★
i
*
* ★
★
* ★
*
*
t *
*
* ★
★ ★ ★ * * ★ ★
★ ★ ★ ★ * ★ *
★ * ★ ★
★ ★ *
* ★ * ★ ★ * ★ ★ *
* ★
Ob 40. letnici osvoboditve bo 5. maja 1985 v Zg. Hotiču osrednja občinska proslava, združena z odkritjem spominskega obeležja prehodom preko Save.
Čolnarji — borci KZO so na tem mestu prepeljali preko Save na tisoče prostovoljcev in mobiliziranih borcev, v noči od 23. na 24. december 1944 pa iz Dolenjske na Štajersko borce Zidanškove in Šlandrove SN-OUB-brigade, ne da bi pri tem padel en sam strel.
V spomin na ta dogodek objavljamo danes del spominskega zapisa iz knjige Zidanškova brigada avtorja Mirka Fajdiga.
V temno in megleno noč je krenila zvečer s Kresniškega vrha proti Savi raztegnjena partizanska kolona. Na
čelu je bila Slandrova brigada z 292 ljudmi, za njo operativni štab s 25 ljudmi na začelju pa Zidanškova s 3IX ljudmi. Vseh je bilo na pohodu 635 ali približno 730 manj kot ob prihodu na Dolenjsko. Sneg je pobelil pokrajino. Borci v ponošenih letnih oblačilih, na pol bosi ter bolj lačni kot siti so se v mrazu s težavo premikali. Toda vse napore so to noč prenašali lažje, saj jim je nenehno vlivalo novih moči upanje, da bodo kmalu čez Savo. kamor so si tako želeli. Bilo pa je tudi nekaj posameznikov in skupinic, ki so zaradi izčrpanosti zaostajale za svojimi enotami. Opešanim, ki so se po navadi kar zleknili na tla in zaspali, so starešine in soborci pomagali, da so dohiteli kolono in jih venomer spodbujali, naj zdržijo. Prenekatcri od
njih bi na tej težki poti zmrznil, če ne bi bil deležen tovariške pomoči soborcev.
Železniško progo in cesto so enote srečno in neopazno prešle. Zbrale so se jugozahodno od Kresnic, toda čolnarjev ni bilo od nikoder. Izpostavljeni sovražniku so sredi mučnega čakanja nenadoma zaslišali vlak. ki se pni je bližal Žc j i In |e obšla zla misel, da so izdani. Vlak se je nedaleč od njih ustavil in napetost med partizani je dosegla višek. Toda sredi največje tišine seje pričel vlak od-mikati. Vsemje odleglo in kmalu nato je priplulo 5 čolnov. Politična komisarja Adolj Jevšnik — Lvov in Jože .lakoš—Školski sta izmenjala nekaj kritičnih misli. Bila sta si edina, da se iz. tega precepa ne bo
mogoče v primeru spopada z Nemci lahko izmuzniti, vsi pa so z nez.au-panjem zrli v borih pet čolnov, ki naj bi v nekaj urah prepeljali na drugo stran toliko partizanov. S kresniške postaje je zopet odrinil vlak in se ustavil kot prvič v bližini partizanskih položajev. Vse je bilo v hipu pripravljeno za boj, toda po kratkem postanku seje vlak ponovno vrnil v Kresnice. Eni so menili, tla sestavljajo železničarji novo kompozicijo, drugi pa da morda Nemci do-važajo vojaštvo.
Živčnost se je pri vseh stopnjevala. Pred njimi je šumela grozeča Sava, za hrbtom pa so imeli nevarno cesto in železniško progo. V tem ozkem in neprimernem prostoru so bili že blizu dve uri, prevoz pa še niti prav stekel rti. Končno se je s prvo
skupino odpeljal komandant Šlandrove brigade Boris Vinter. Mlad. pogumen in iznajdljiv poveljnik, ki mu je bil pred dobrima dvema mesecema zaupan preboj z bataljonom z nasprotnestrani. Tedaj je veliko zaupanje popolnoma opravičil. Toda kakšen bo izid prevoza s čolni in morebitnih bojev ni mogel nihče predvidevati. Za red. disciplino in organizacijo prevoza je odgovarjal in skrbel na desni obali do konca politični komisar Šlandrove brigade Adolf Jevšnik—Lvov.
Čolnarji Kamniško-zasavskega odreda, tako jim lahko rečemo, so bili na valovih deroče Save pravi mojstri. Z vesli so krepko odrivali vodo. njihovi čolni pa so brzeli in rezali valove zdaj na ta, zdaj na drugi breg Save. Vso vojsko so srečno prepeljali
čez Savo še pred dnevom.
Borci so bili hudo premraženi. Ker niso mogli čolni zaradi plitvin povsem do obale, jih je večina morala pri vkrcavanju bresti ledeno reko do kolen.
Na levi obali je bilo vse mirno in kolona seje naglo pomikala proti Vačam ter Spodnji in Zgornji Sliv ni. kjer se je ustavila. Brigadi sta se zavarovali v vse smeri, borci pa so bili predvsem veseli počitka in velikega obroka okusne hrane, ki so jim jo pripravili domačini.
O organizaciji prehoda enot operativnega štaba VI. in XI. brigade čez Savo je treba ugotoviti, daje bila zastavljena in izvedena odlično, saj je prehod uspel brez strela in brez žrtev.
Prejemniki Bloudkovih značk, z leve proti desni: Vinko Otrin, Franc Jug, Martin Zupan, Veno Pajer, predsednik TKS Anton Primožič, Janez Savšek, Mirko Dobrovoljen, Zlato Vehovec in Rudolf Derenčin.
Vi sprašujete
mi iščemo pdgovore?
Prebivalci naselja Cerkovnik in Črnega potoka sprašujemo, če je kaka možnost, tla bi bila avtobusna postaja lokalnega avtobusa, ki vozi na relaciji Litija—Šmartno, tudi na obračališču Šmartno—Cerkovnik. A vtobu-sna proga sedaj že poteka do obračališča, vendar tam ni postaje. Vstop v avtobus oz. izstop je sedaj odvisen le od volje voznikov.
Prebivalci npselja Cerkovnik in Črnega potoka
Odgovor podjetja Integral:
Motna je tudi taka rešitev, KS Šmartno naj pošlje prošnjo na naše podjetje.
V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, kijih samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo v stanovanjski skupnosti (v nadaljevanju: pravilnik), in sklepa komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri obrtnikih z dne 27. 3. 1985, stanovanjska skupnost ponovno objavlja
II. NATEČAJ
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV, KI JIH SAMOSTOJNI OBRTNIKI IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI ZDRUŽUJEJO V STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
1. Skupna razpoložljiva sredstva po tem natečaju, namenjena za kreditiranje gradnje družinskih stanovanjskih hiš, nakupa etažnega Stanovanja in adaptacij — pridobitev novih stanovanjskih površin za obrtnike in pri njih zaposlene delavce — znašajo
600.000.00 din (šestotisoč din).
2. Na razpis se lahko prijavijo obrtniki in pri njih zaposleni delavci, če" izpolnjujejo naslednje pogoje:
—i da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje. ■
— niso sami ali njihovi družinski člani lastniki hiše ali počitniške hišice, .   ' ,
— z gradnjo ali nakupom stanovanja rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo na delo,
— imajo gradbeno dovoljenje,
— na dan zaključka razpisa morajo imeti potečeno vsaj dveletno namensko varčevanje,
— da imajo zaključeno finančno konstrukcijo. .
3. Prijave za natečaj morajo biti oddane do 15. maja 19X5. Kasneje prispele prijave ne bodo obravnavane. Podrobnejše informacije in obrazce za prijavo dobijo občani pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti. Jerebova 6, Litija.
4. Občan, ki se bo prijavil na razpis, je dolžan dopustiti komisiji ogled stanovanjskih razmer in faznost gradnje. Ce to komisiji ne omogoči, sme stanovanjska skupnost njegovo prijavo zavrniti.
5. Stanovanjska skupnost ima pravico preverjati namensko porabo odobrenega posojila.
6. Najvišji možni znesek posojila iz združenih sredstev, za katera velja ta natečaj, je 400.000.00 din.    SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST občini: litija
Bloudkove značke za športne delavce
Na seji skupščine telesnokulturne skupnosti Litija so podelili letošnje Bloudkove značke zaslužnim telcsnokuiturnim delavcem v naši občini.
Zlate značke so prejeli: Veno Pajer st., Rudolf Derenčin in Franc Jug, srebrne Martin Zupan, Zlato Vehovec in Mirko Dobrovolcn, bronaste pa Janez Savšek. Ferdo Kirm in Vinko Otrin.
Predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Litija Anton Primožič je vsem odlikovancem čestital za dolgoletno in zavzeto deio v telesni kulturi.
T. B.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih staršev in starih staršev
ANGELCE IN SLAVKA RIBICA
iz Bistrice 7, p. Dole,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, izrečeno •sožalje ter za številno spremstvo na njuni zadnji poti. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma Litija, gospodu župniku, govorniku za poslovilne besede in pevcem iz. Gabrovke.
ŽALUJOČI: hčerka Danica ter sinova Vinko in Mirko z družinami.
Vsem še enkrat najlepša hvala..
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
VIKTORJA PINTARJA
iz Tenetiš 8 pri Litiji
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala GD Breg in LIL za denarno pomoč. Hvala tudi za poslovilne besede, godbi in pevcem.
Žalujoči: žena in hčerki
OBVESTILO
Obveščamo občane, da lahko od 1. 4. 85 dalje nabavijo žetone za mestni promet. Relacija: Šmartno—Litija—Šmartno. Cena žetona jc 45 dinarjev. Žetone dobite v poslovalnici Integrala v Litiji.
DOM »TIŠJE« ŠMARTNO PRI LITIJI Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. vodenje 11 naučne in knjigovodske službe
Pogoja: — ekonomski tehnik
— 3 leta delovnih izkušenj pri računskih delih v finančnem poslovanju
2. treh bolniških strežnic
Pogoj: končana osnovna šola
3. obdelovanje vrta
Pogoj: končana osnovna šola.
4. pomivanje posode in serviranje hrane
Pogoj: končana osnovna šola
Pisne prijave z. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na gornji naslov.
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, babica, prababica in praprababica
PAVLA OCEPEK
vojaška vojna invalidka
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma v Liliji, sodelavcem železniške postaje Trbovlje, Ljubljanskih mlekarn — TOZD Marketing in OŠ Sava. moškemu pevskemu zboru Savski glas, govornicama Slaviei in Anici za poslovilne besede, praporašema ZB in GD Sava ter župniku za opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste v času bolezni obiskovali mamo in nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala za cvetje, vence, izraze sožalja in množično spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči otroci: Mitnica, Anica, Jože, Rudi in Franci z družinami
Sava pri Litiji, Lese. Ljubljana, 27. marca 1985
)
67
Čestitamo ob dnevu O F in prazniku dela—1. maju
Mesarija in prekajevalnica Litija	Kmetijska zadruga Litija ^	Kmetijska zadruga Gabrovka	Beogradska |L banka Poslovalnica Litija
Osnovna šola Franc Rozman — 4 Stane   Jk H Šmartno	Gostinsko podjetje Litija *	Cvetličarna Vijolica ■	SO Kozmetično — kemični izdelki Berčan
Osnovna šola Lojze Hostnik— J OVO     jtišk I Gabrovka	G G Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija	SCT TOZD IAK Kresnice	Obrtno združenje Litija
Osnovna šola Dušan Kveder — Tomaž Litija	Tekstil TOZD Pletilja TOZD Maloprodaja Slivna	Društvo upokojencev Litija	Državna založba Slovenije Poslovalnica Litija
Beton TOZD Gradmetal Litija	Integral Medkrajevni potniški promet SAP TOZD Turbus	KOP Komunala Litija	Ljubljanska banka Poslovalnica Litija
Predilnica Litija
IUV Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno
Lesna industrija Litija