Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
“OD BOJA DO ZMAGE”!		^ «•* “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 31.	“Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 31. julija 1908. Leto VII.
Slovensko Narod= no Podpor. Dru= štvo št. 1. v Chi= cagi, 111.
•	i.	.	-—
Za odgovor vsem društvom in posamesnem dopisnikom, naj služi sledeče:
Pri redni seji, dne 23. t. m. je “Slovensko Narodno Podporno Društvo” št. 1. v Chicagi, 111. sledeče sklenilo:
I.	Društvo ima naslov “Slovensko Narodno Podporno Društvo št. 1.” s sedežem v Chicagi, Illinois.
II.	Vse društva, katera se osnujejo, ali so že osnovane in se k Slovenskemu Narodnemu Podpornemu Društvu v Chicagi priklopijo, dobijo zaporedne številke 2
3.	4. intako dalje; tako da se bode nrihodnje društvo imenovalo “Slovensko Narodno Podporno Društvo št. 2.” itd. To pa zaradi tega, da se prepir, pri zbiranju i-mena prepreči in da je poslovanje enostavnejše.
III.	Nova društva naj se takoj ustanovijo in sicer je začetno dovolj ako je 8 ali 10 članov, ter se naj to podpisanemu tajniku takoj naznani.
IV.	Vsak član ima 50c vstopnine pri upisovanju plačati, kateri se mu, v slučaju nesprejetja, vrnejo.
V.	Kakor hitro je zadostno število članov prijavljenih, kakor tozadevni zakon zahteva, se bo takoj glavno zborovanje sklicalo, h katerem bojo društveni zastopniki povabljeni, da se pravila in vse potrebno vkrene, in da se zveza inkorporira.
VI.	Vsa daljna tozadevna vprašanja, odgovarja podpisani.
Toliko daleč smo srečno do sedaj prijadrali in očrtali smo si pot. po kateri bodemo neomaihlji-vo korakali. Kaj nas je privedlo do tega? Prepričanje, da le v složnosti je napredek, v složnosti je moč, v složnosti je ljubezen do Svojega brata, katera ne zasleduje izkoriščanje sotrpinov, temveč da se rane celijo, katere so prizadete v neizprosnem boju za obstanek
Mi smo društvo ustanovili, v 'katerem se mora nepristranska pravičnost vsakemu članu enako deliti, da vsaki, kateri določene prispevke redno plačuje, tudi njemu zagotovljene koristi društva uživa!
Izraz “Slovensko Narodno Podporno Društvo” pove dovolj jasno, kak namen, da mu je. Člane v oprovičemi potrebi podpirati — in ne odirati, to je naž zvišen princip, — naš ideal!
'Naša nalaga ni mala. posebno v sedan jem času krize; in pripoz-nati moramo, da smo imeli pomi-selke predno smo z akcijo pričeli. Toda, bratje rojaki po širni Ameriki so se začeli oglašati in buditi, kar nas je ojunačilo, da smo stopili na plan. Maša skromna nada je daleko prekašana in z veseljem se društvenega naročila odzovem, da v imenu S. X. P. Društva št. 1. izrekam tem potom zahvalo vsem/ onim, ko neomejeno zaupanje v nas stavijo. Prizadevali se bodemo, da bomo vsestransko v nas stavljeno zaupanje primemo in dostojno opravičili.
Bratje rojaki! Poživljam Vas, da ne odlašate, temveč takoj Slovenska Narodna Podporna Društva vstanavljate, kajti preje da je, bolje za elane!
Bratski pozdrav
J'os. Ivanšek. tajnik, i.	1517 S. 43nd Ave.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Budapešta *25. julija. Veliko pozornost je tukaj zbudilo, ko so štiri ugledne bankirje-zaprli. Bankirji so Max Neuman, Ignac Herc-felder. Anton Val hum in Basch; poslednji je tudi lastnik in izdajatelj nekega finančnega časopisa.
Vsi štirje so imeli takozvano “spodbujalno banko” in Basch je s svojim listom “gimpelne” lovil, da se je kateri v nastavljene zanj-ke v jel, ter da, je hotel z vrednostnim papirji na borzi igrati, so ga ti pošten jako vič i do dobra o s ji libili. Banka je bila. čez vse gnjila. a “bankirji” so ogromne “kšefte”, ne le v Avstriji temveč tudi v Nemčiji, delali in ljudi za stotišoč in več kron 'ogoljufali.
— Dunaj 27. julija. Ko so v Ustju ob Laibi, Cehi svoj narodni dom blagoslavljali, je prišlo med Cehi in Nemci do tepeža, ter jih je bilo več oseb z noži ranjenih.
Nemčija.
Berolin. 27. julija. Iz Bromber-ga, Poznanj, se o nekem tragičnem slučaju poroča. Tam so zaprli nekega Nemškega Amerikanca, po imenu Tomaž Wollanda. Obtožen je, da je z lastno hčerjo poročen in da živijo trije otroci iz tega zakona. Podrobnosti tega zakona so čudni; kolikor se je do sedaj dognalo, »c ..<tt.v>ir sledeča: Pred tridesetim leti je bil šel Tomaž Wolland v Ameriko, da bi si tukaj, kakor pravi, novo eksistenco uredil. On je doma zapustil ženo in otroka v nežni mladosti. Leta so minula, a on ni ničesar od sebe slišati dal in konec no je doma veljal za prošlega. Žena je vse potrebne korake storila in sodnija ga je v določenem času za mrtvega proglasila. Potem se je žena zopet omožila. Hčer je med tem odrastla in polastila se ji jc želja, da. potuje v Ameriko. In tako je domovino Bromberg zapustila ter se čez “Lužo” v Ameriko pripeljala. Čez nekaj časa sta oče in ihieer skupaj prišla, se ve, 'brez da bi eden drugega poznala posebno pa še. ko je Wolland pod drugem imenom v Ameriki živel. E* den drugemu sta se dopadla in konec tega je bil, da sta se poročila.
Pred kratkem sta se vrnila v staro domovino in tu sta sama zasledila. da sta si oče, hči mož in žena v eni osebi. Stvar se je o-blastnijam naznanila in posledica je bila. da so Wollanda zaprli.
Policija sedaj zasleduje, ako je resnično Wlollja-nd v nevednosti svojo hčer poročil.
Švica, t
Bern. Upanje, da bojo onih 23 italjanskih delavcev, kateri so v Loetschberg predoru ponesrečili; še rešili, je vse prizadevanje brezuspešno. Celi predor je z vodo zalit in se ne more do ponesrečen-cov priti.
Nesreča se je zgodila, ko so moč-' no dinamitu e mine zažgali in se je vsled močnega sunka stena v predoru porušila, ter je voda predor zalila.
Hollandija.
Amsterdam, 27. julija. Vsled lega, da je Castro, predsednik Venezuele, J. H. Dereusa, holandskega poslanika in ministra v Venezueli, kar kratkem potom, .takore-koč iz Venezuele zapodil, so v Holandiji jako razburjeni, ter so dobile vse v ameriškem morju se na-i hajajoče vojne ladje, povelje, da pred Venezuelo plove jn da, ako Castro odpuščanja n,e prosi, vse večja mesta bambardirajo.
Portugalsko.
Lizbona, 26. julija.. Dognalo se je, da je ubiti kralj Carlos in žnjim njegova rodbina čez $11,-000.000 državnega denarja zapravil. Ni pa samo on bil tisti, kojemu je bila državna 'blagajna molzna krava, temveč vsak je iz blagajne kradel kdor je prišel do nje. Vladni uradniki, generali, škofje, farji in aristokracija, vsi so iz ljudskega, denarja zajemali. Generali Ouva, Costa in Lopec so dobili vsaki pu $50.000'založno posojilo in portugalski poslanik v Pekingu je dobil za 20 let pred-plačo!
Ni. čuda, da so kralja v pekel poslali, in ni čuda ako je ljudstvo do skrajnosti razburjeno.
Rusija.
Yusovo, 27. julija. Ko so v Reko wsky premogarski jami, kjer je čez .300.delavcev nesrečni 'konec storilo, zmševine odstranjevali, so prišli na izdelovalni«) pouereje-neiga denarja. Sodi se, da so bili ponerejalei zasledeni in da so oni grozno nesrečo .povzročili.
Turčija.
Carigrad, 26. julija. Turški sultan je dal svojeim? ljudstvu ustavo. Vse ladje so bile v zastavah in čez 10.000 ljudi je šlo pred Yil-diz Kiosk se sultanu poklonit Sultan je ibaje rekel, da on ni zaradi tega toliko časa dal ustavo, ko ljudstvo še ni bilo zrelo za to.
Stvar je pa docela drugačna. Sultan je bil prisiljen ljudstvu u-stavo dati. sicer bi mn šlo za glavo
AmeriKcL.
Srednjeveško.
Atlanta, Ga. 27. .julija. Poslanska zbornica za postavodajo v državi Georgia je sprejela zakon, s katerim se “ikon trakt-sistem do 31. decembra 1911 vzdržuje. Zakon. oziroma kontrakt je zato, da se jetniki posestnikom, tovarnarjem in takim za mali denar v delo dajo in se ž njimi postopa huje kot s sužnji.
Kaj takega se mora le tam goditi, kjer niti trohice sočutja v prsih ne biva.
Ameriško delavstvo.
Vse kaže. — ako se ne varam — da se ameriškemu delavstvu prijet na bodočnost približuje. Republikanski predsedniški kandidat Taft je v svoji izjavi s katero sorejema kandidaturo, napisal ali napisati dal 15.000 besed od katerih je 3.600 dela vstvu posvečenih. Od 50 strani te izjave, —- o kateri grozno prerokovanje v svet trobi vse meščansko časopisje, je 12 strani, v katerih se izključno z delavskem vprašanjem bavi; in katerim je stvar znana, pravijo, da Taftove izvajanje bojo “onij-skem delavcem” popolnoma zadostovale.
Pa naj še kdo reče, da delavstvo v političnih bojih nobeno vlogo ne igra. Demokrati so jem nekaj in republikanci jim boj« jo nekaj obljubili. — Tedaj kaj hočjo delavc-i še več?
Potrdilo.
S tem potrjujemo, da nam je poislal danies zastopnik “Glas Svobode” Joe Malar, iž Sheboygan. Wise, svoto $26.20 za pogorelce na Bledu, Kranjsko, kojo je ,pri 128 dorovalcih nabral. Imena vseh do rovale e v ne moremo (priobčiti, ko nam prostora primanjkuje.
Hvala za podporo, ktero ob e-neml neposredno na županstvo Bled odpošlemo. ter bi bilo želeti, da bi našli vrli darovalci mnogo posredovalcev, da bi vsak po svoji možnosti bedo pogorelcem olajšal.
Dopis prihodnje.
Uredništvo “Gl. Sv.”
$29.240.000?
Kaikor smo lansko leto 9. avgusta v “Glas Svobode” št. 32 poročali, da. je tukajšni zvezni sodnik Landis, “Standard Oil Co.” oziroma nje predsednika Rockefellerja v kaizen $29.240.000, zaradi dokaj znane manupolacije, obsodil, smo tudi duška naši dvombi dali. da bi kedaj “Standar Oil Co.” oziroma nje (predsednik Rockefeller, označeno kazen dejansko plačali. In naše mnenje se je vseskozi uresničilo; Rockefeller je za sedaj oproščen, za bodočnost se mu pa tudi ni treba bati; saj sodniki so dobri ljudje.
Sodišče je pričelo izterjavati svotfeo $29.240.000, a Rockefeller je na terjatev s tem odgovoril, da je vložil apelacijo. Apelacijsko sodišče je bilo sestavljeno iz sledečih zveznih sodnikov: Baker, Seaman in Groscnp. Poslednji se je baje izrazil: “Landisovo razsodbo je potreba temeljito in vsestransko pretresati, kajti, kar tako, kratkem potom $29.240.000 izterjati: to ne gre!” Se ve, da ni šlo, ko so prvo razsodbo ovrgli in novo obravnavo odločili, pri kateri se bo razsodba znatno milejše izrekla —- alko se sploh izrekla bo. —
V tem ehikaška “Arbeiter Zei-tung ’ ’ piše :
“V temelj e van j e razsodbe apelacijskoga sodišča, s katero je bila obsodba “Standard Oil Co.” o-vržena. je ohikaški sodnik Gross-cup oskrbel, kateri je. kakor znano, skoz in skoz kapitalistično o-kužen. Grosseup je oni sodnik, kateri je bil pred ne davnem obtožen, da je v neki tožbi za od-škodbo. proti neki železnici, kojem ravnateljstvu je on član. kot sodnik sodil (torej je proti samega sebe sodbo izrekel, katera je dokaj ugodna za njega bila. Prip. ured.) Grosseup je s kapitalisti in iz izkoriščevalci toliko časa prijateljski soeutstvoval. da je ko-nečno to že dostojnejšim kapitalistom presedalo, ter so proti njegovem “pravorekom” znan kot strankarski naj nižje vrste, k razsodbi v zadevi “Standard Oil Co.’ bil pozvan, je pravo zasmehovanje javnega mišlenja. S sodnikom, kakoršen je Grosseup ne bo nikdar noben trust obsojen in ako še tolika hudodelstva doprinese. Predsednik Roosevelt je novo zasledovanje proti “Standard Oil Co.” odiredil, tod!a, ako -konečno stvar zopet v take roke pride, kakor sedaj, potem smo zagotovljeni. da se Obtoženi sodrgi ne bo mnogo zgodilo.
Toda težko, da bi ta zadeva k kazenskem postopanju več prišla. Ali ni zniačilno. da se je razsodba, s katero je bila Landisova sodba ovržena. pri 90jtih stopinjah v senci izrekla? Sedaj so sodne počitnice. Edino najnujnejše stvari se obravnavajo. Mlarsikateri siromak mora do zime v zaporu sedeti. ko se njegova zadeva zaradi /počitnic sedaj ne -ob ravna via. In tu se je Grosseup potrudil, da je Rockefellerju razburjeno (?) dušno stanje pomiril. — Ali je kaj zapaziti? — Stvar ja more biti brzo pred volitvijo rešena — da se zamore jo volilni prispevki od gosp. Rockefellerja brez zapreke pravočasno kolektati.”
Western Federation of Miners.
Zapadna zveza rudarjev je mi nuli teden imela svojo letno ko n-ven ci jo v Den ver, Colo., ter sklenila, da ostanejo za sedaj še ne odvisni in da se “United Mine Workers” ne priklopijo.
Iz blagajničnaga poročila finančnega tajnika Ernst Mills, je razvidno, kake občutne izdatke je
VABILO NA NAROČBO.
Obračamo se do naših somišljenikov in gg. naročnikov, kojim je potekla naročnina, PROSIMO, da se v najkrajšem času odzovejo Stavec, tiskar vse zahteva denar 1 Odkod naj ga dobimo, če nam ga ne pošljejo gg. naročniki? — Nikakor ne moremo vspevati z listom ako se nam celo tistih p4r centov za naročnino odteguje. Vsako delo je svojega plačila vredno, tako i to. Upamo, da ta opomin ne o-stane brez vspeha in da bo storil v bodoče vsak naročnik svojo dolžnost. — Uprava “Glas Svobode”. 665 Blue Island Ave. Chicago.
kapitalistično preganjanje blagajni teh hrabrih in požrtovalnih mož p riža d jato. Boj za rešitev William D. Haywooda, Charles Moyerja in George A. Pettibone-ja je zvezo stalo $200.000. Od te* ga so dobili ‘zagovorniki $80.000, raznih izdatkov za Moyerja je bila $22.000, ih za Haywooda $5,000. Pravda ali temveč pravde proti Steve Adams so stale $10.000. Lz-daitki v minulem letu so znašali $745.000 kojim nasproti je bilo sa-imo $400,000 dohodka. Akoravno se je organizacija za 5000 članov skrčila, vendar je obstoj društve-nikov bolji nego je bil pred tremi, dvemi in pred enem letom; šteje namreč 35,000 stalno plačujočih članov, iu 20,000 nestalnih članov, kar je slavljena ameriška “prosperiteta” zakrivila.
Eugene V. Debs.
■Narodna, iz vrše val ma. socialistična stranka, katera, kakor znano vodi, tudi narodno vojno te stranke, — je sklenila, da pošle predsedniškega kandidata Evgen V. Debsa z posebnem vlakom na agitacijsko potovanje po deželi. Vlak odpelje iz Chicage severno zahodno do Seattle in Tacoma, potem južno Ob pacifičnem obrežju do Los Angeles. Od tam pojde vožnja mimo Denver in St. Louis v Chicago. Drugo potovanje je projektirano iz Chicage čez severni del srednih držav, Nova Anglija. New York, Pennsylvania, do Maryland. .potem nazaj čez Cincinnati in Louisville v Chicago Razven juga bo agitacija po vsej deželi iu bo trajala šestdeset dni.
Stroški so preračun j eni na $25. 000 in se nad ja da se bojo /pokrili iz krajevnih prispevkov, kjer bode Debs govoril. (Večerni govori po $50, nagovori med dnevom pa $25.00) ;	— potem prihodek
iz prodane literature — in iz prostovoljnih doneskov. Govoril bo-, de baje v 300 mestih in vaseh*, kar je le možno ako ima svoj posebni vliak nia razpolago.
Koliko je socijalistov na svetu?
Neki pisatelj je izračunal, da jih je nad 30 milijonov. Imajo 684 časopisov.
Strašna ujma je bila dne 13. t.
m. na južnem Bavarskem. Škoda na poljih znaša več milijonov kron. Nad 20 oseb je smrtno ranjenih.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................  50	kron,
za $	20.45 ................ 100	kron,
za $	40.90 ................ 200	kron,
za $	102.25 ............... 500	kron,
za $	204.00 .............. 1000	kron,
za $1018.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 8104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
♦ ______________
Spisal Ivan Cankar.
Stisnil je nadučitelju roko in je šel. Na ??? je za gl oto il v pa-
Prvi del.
III.
Kačur se je napotil v konferen. čno šoto o; njegov tovariš, učitelj Ferjan, je stopil za njim na stopnice in ga je prijel za suknjo.^ “IPotrpi še malo! — če nečeš, da ti: popolnoma vrat zavijejo, poslušaj moje nauke: toodi ponižen, klanjaj se in reci da, četudi ti ponudijo' vrv in vislice! Vsako reč kanalje laže prenesejo kakor ponos in ugovor. Bodi ponižen, zgre-van in smehljajoč in lehko tooš že drevi spuntal vse Zapolje, če ti je toliko na puntih. Meni pravijo, da sem pijanec — tega je kriv moj rdeči nos — in slab učitelj in tudi drugače v vseh ozirih ničvreden človek. Pa vendar bom avan-ziral, kakor se spodobi, zato ker pustim petelinu ogreben in racmanu krivčke! —”
Kačur je stresel glavo, hitel je po stopnicah in je potrkal na duri. “Herein!”
V sobi sta bila nadučitelj in 'župnik. ¡Sedela sta za dolgo mizo, pokrito s papirji in knjigami. Nadučitelj se je ozrl s sladko-ža-lostnim. hkrati pomilovalnim in grajajočim pogledom na Kačurja. Župnik je gledal bolj čemerno nego osorno.
“ISlatoo je, slabo!” je zavzdihnil nadučitelj. “Kako, da ste se spozabili tako daleč, gospod Kačur ?”
“Komu moram odgovarjati in zakaj N’ je prašal Kačur z zardelim obrazom.
Župnik, je vzdignil glav.o. “Meni, nadučitelju, in gospodu župniku, predsedniku krajnega šolskega sveta.”
“Povejte mi. kaj sem storil im odgovoril bom takoj!’
“Tako se ne govori z nadučiteljem!” je izpregovoril župnik in je premeril Kačurja počasi s hladnim, in čemernim pogledom.
"‘Kaj je torej?” je vzkipel Kačur, ki ga je bil razburil župnikov pogled.
Nadučitelj in ¡župnik sta se spogledala in nadučitelj je zavzdihnil globoko.
“Gospod Kačur, saj se spominjate: sprejel sem Vas kakor tovariša in prijatelja. Zdaj vidim na svojo veliko žalost, da mi niste ne tovariš, ne prijatelj. Prijazno in blagohotno Vas je sprejelo to dobro zaipoljško ljudstvo, ker je bilo prepričano,. da boste njegovi mladini zgled in učitelj. Spoznalo je žalibog v 'zelo kratkem ča-
su.	da. ste slab zgled in slab učitelj. da zapeljujete mladino v huda dejanja in da sejete prepir in svado med ljudi ...”
“IKaj pravite'?” je prašal župnik.
Kačur je trepetal.
“Ali sem obtoženec, že vnaprej obsojenec, da tako stojim pred Vami? Čemu ta pridiga? Razložite mi moja hudodelstva in nagovarjal se bom'!”
“Kaj ipa je bilo v nedeljo v Mantovi?” je prašal župnik s hladnim glasom.
“To vprašajte rajši gospoda kaplana!”
“Pirašal sem ga in povedal mi je. da. ste hujskali ljudi na vero!” “Lagal je! Tukaj pričam, da je lagal!”
Nadučitelj je zmajal z glavo in se je ozrl na Kačurja kakor na grešnika, ki je padel 'že zelo globoko in ki je vendar še sočutja vreden.
“Ne takih besed, gospod Kačur! Ne takih besed!”
“IKako je torej?” je trepetal Kačur. “Kje je obtožba? Jaz hočem, da se vrši vse v redu in po postavah; pridig ne maram in tudi naukov ne S Ne 'bom dolgo stal!”
“'Ne Ibotete dolgo!” je rekel župnik in se je počasi vzdignil. “Jaz mislim, gospod nadučitelj, da smo pri kraju. Z gospodom se ne da veliko govoriti!”
pirje.
“Gospod1 nadučitelj !”
Ozrl se je na Kačurja, kakor da ga je bil šele ugledal in njegov obraz je bil sladak in smehljajoč.
“Žbogom, gospod Kačur, zbogom! Imam opravila, jako mnogo opravila! Zbogom!”
Pred šolo mu je prišel naproti Ferjan ih se je 'zasmejal naglas.
“Ves rdeč! Že vidim! Dobro so te dali! Kako pa si se držal?1” “Kmalu se bova poslovila, prijatelj !’" je odgovoril Kačur s prisiljenim smehom.
“Kaj je bilo tako hudo? Kaj se nisi poklonil?1 Kaj nisi poljubil roke župniku?”
“Temu?”
“Ah. tako! Že vidim, kaj si' storil! Škoda! Rad sem te imel! Jaz sem tak, da imam rad samo tistega človeka, ki je boljši od mene. Boljši si, to je resnica; ampak ravno taka resnica je, da sem jaz bolj pameten. Za slovo bova pila, tega mi ne odreci!”
“Pila bova!”
Ko je Stopil Kačur v svojo izbo, je ugledal pisano na mizi. Župan mu je pisal, da bi rad govoril z njim.
“Še ena pridiga!” se je zasmejal Kačur. “Zakaj bi je ne šel poslušat? Zdaj sem tako že izven ljudi in postav. Zdaj laže poslušam in la'že govorim in se laže smejem ...”
Takoj po kosilu se je napotil k županu. Vrata v hišo so bila zaklenjena, zato je stopil v štacuno in je videl, kako je tankonogi župan nenadoma izginil ter še v begu pomignil s prstom. V štacuni je stalo dvoje kmetov; pila sta žganje in kupovala tobak.
Za steklenimi durmi. bi so držala v vežo, se je prikazal župan in je potrkal narahlo ter pomignil Kačurju.
“Kaj se mu je zmešalo?” se je začudil Kačur, odprl je steklene duri in je stopil v vežo. Župan ga je prijel za roko in ga je peljal v izbo; spet je stalo na mizi dvoje kozarcev poleg steklenice.
“'Nečem pred ljudmi, veste ! Ne pred ljudmi! Precej bi mislili — no. Bog vedi, kaj bi mislili! Pijte!'’
Zaprl je skrbno duri, stopil je h Kačurju, potrepal ga je po rami in se je nasmejal veselo.
“IKaj pa ste počeli v nedeljo, a? Presnet kerlc ste! Take reči! Ali Vas je župnik že izpovedal? Korenito izpovedal? Ali Vas je?”
“Čakal me je v izpovedniei, na nisem prišel!’” se je zasmejal Kačar.
“Pa niste prišli . . . Hm!”
In županov obraz se je nenadoma zresnil.
“Veste, mladino je treba vzgajati v verskem in cesarskem duhu .. . in tako. saj veste! Zgled je treba dajati . . . saj veste! .. . Potrpite! Kam pa! Kam pa?” Kačur je vstal.
“iNikar! Kaj sem Vas razžalil? Prosim, samo tale kozarec izpijte! — Nekaj drugega sem Vas mislil nrašati . . . tako potihoma ...” Okrenil se je n-i adoma oci Kačurja. stopical ja po izbi z urnimi, skakljajočimi koraki, roke na hrbtu. Naposled je postal in jo pomežiknil lokavo.
'“Kaj ste resno mislili . . . tisto tam ... v nedeljo? Povejte mi. zelo Vam' bom hvaležen : ali res, mislite, da se 'bodo ljudje, to se pravi, da se bo vsaj večina ljudi odvrnila odi . . . od prečastite du-bovšlčihe? Rad bi vedel, kako mislite o tem!”
Kačur se je čudil in ni odgo-j voril. t	j
“Jaz sem namreč narodnjak!” je hitel 'župan. “Nikar me napak! ne razumite! Zdaj ni več nevarnosti, da bi se nemškutarji polastili občine. Pa so jo imeli še pred
desetimi leti — jaz sem bil takrat občinski svetnik ...”
Pogledal je Kačurju naravnost v obraz, pomolčal je, nato se je zasmejal od srca.
“No, in zdaj so že spet nove sitnosti, čisto nove, nič ni človek pripravljen nanje. Prej je bilo lehko: ali nemškutar, ali narodnjak. In iz nemškutarja je človek ob vsaki uri lehiko postal narodnjak in še častili so ga! Zdaj pa se ljudje cepijo na take čudne načine, da človek še skozi naočnike ne razloči natanko! Tako potihoma, vse nasikrivoma! Sitno, jako sitno!”
Tlesknil je z jezikom, zamahnil je z ¡roko in je hitel po sobi.
“Kaj pa ste me hoteli prašati, gospod župan ? ’ ’
“Takoj! Takoj! Kakšna sila!
—	No, kako mislite ? ’ ’
“O čem?”
“Kako se bo to končalo? Ali bodo zmagali stari ali mladi?” “To Dag vedi, jaz ne vem!” “Vi že veste: e. prekanjen ste! Drugače bi si ne bili upali tako o-čitno . . . Ali je zdravnik z mladimi?”
“Nisem ga prašal.”
“Nič neče povedati . . . preve-janee! — Zdaj torej mislite, da je še najbolje, če ne nagne človek ne na to. ne na ono stran?” “Kakor je pač njegovo prepričanje.”
“Eh, kaj bi!” se je zasmejal župan in mu je položil roko na komolec. “Kaj bi! Saj sva sama!
—	Prepričanje: kako se to zmerom menjaj človek pa ostane. ka; kor je bil. Ali sije zdajle soln-ce?”
“Megleno je.”
“No glejte! In čez eno uro bo sijalo solnce in prelomili boste besedo. ki ste jo zdajle rekli. To je prepričanje! — Še nekaj mi povejte : kakšen pa je razloček: med mladimi in starimi ? Stari so za vero. mladi so zoper njo; tako je pač?”
“Ne gre se za vero!”
‘1 Za kaj pa se gre ? ’ ’
“Za nepredek.”
“Hm! Jaz sem tudi za napredek. Lepa stvar . .. napredek !. .. Za kakšen napredek se gre?” Kačur mu je strmel v obraz in ni vedel odgovora.
“No, že vem! Za napredek sploh! — Kaj pa stari? Za kaj pa so tisti?”
“Konservativci so.” “Konservativci. . . lepa stvar! Hm! Jaz sem tudi konservativec . . . Stojte! Na katero stran pa se drže nemškutarji?”
“Na nobeno!”
Župan je skočil in je hitel po sobi.
“Na nobeno! Tako! Na nobeno! Pametni ljudje . . . Eh, lepi časi so bili!”
Tekal je po sobi, roke na hrbtu, glavo sklonjeno ; nenadoma je postal pred Kačurjem.
“A tako! Saj ste še tukaj!” Pogledal mu je resno v obraz in je zmajal z glavo.
“Ni bilo dobro, gospod učitelj, ni bilo prav, kar ste počeli v nedeljo! Ne spodobi se! Res ne!” Kačur je vstal in je vzel klobuk “No, kaj bi Vam očital? Mladi ste in še ne poznate natanko dolžnosti . . . svetega stanu . . . in tako, saj veste ! Pa zbogom !
. . . Skozi štacuno, prosim, skozi štacuino! Ni treba, da bi ljudje . . . no, zbogom!”
Kačur je šel skozi štacuno in jc stopil na ulice, Gpan je izginil v temno vežo.
“Kanalja!” si je mislil in je hitel po blatni cesti. “Kaj — saj še kanal ja ni!” —
Že se je mračilo, ko se je napodi v Bistro.
Megla je visela nad pokrajino, iz megle pa se je svetil ščip, ki je bil že visoko nad hribom.
Sredi pota je postal.
“Kaj bi tara! Kaj ni vse tisto res. kaj so mi pripovedali. kaj nisem slutil vse tisto saim, že v p» vem trenutku? če se je vse dru-go ponesrečilo, klavrno podrlo —i kaj bi iskal tam?”
In še v mislih, vse žalostnih, da bi se vrnil in pozabil, je pospešil koraike in je hitel dalje. Močneje je bilo srce.
“Začetek se je ponesrečil, drugega nič. Kaj bi si zato ne upal dalje, ker sem se spoteknil ob prvem koraku? Preneroden sem bil to je vsa bridkost! —Pripovedoval ji bom, kako se je zgodilo, in ko bom pripovedoval, bo stvar nenadoma vesela in smejal se bom in tudi Minka se bo smejala, Resnično, ni bilo še na svetu tako čudnega Odrešnika! In še nikoli taiko klavrnega reševanja! — Pa vendar, zdi se mi, da komedija ni bila zastonj; ostalo ‘bo morda nekaj v ljudeh, če ne drugega, vsaj razgretost in razgretost je zmerom koristna. Tudi boj bo morda ostal in rodila se bodo resna nasprotstva in na.sprotstva so zmerom rodo vita. Ni bilo zastonj'! In resnica je, da je človeku najmanjši dar. ki ga daruje sebi v škodo in bližnjemu v blagor, obilo poplačan!”
Razvedrile so se mu misli in razvedril se mu je vroči obraz.
(Dalje' prihodnjič).
IZ CLEVELANDA, O.
Cenjeni sodrug urednik: Danes Vam moram zopet poročati nekaj važnega, a tebe čitatelj “Glas Svobode” pa prosim malo potrpljenja, ko se morem zopet pečati s ubogo staroveško rajo.
Torej: “brez božje volje ne pade niti laz raz glave.” Tedaj je tudi božja volja, da jaz ta dopis pišem, in božja volja je, da bo v “Glas Svobode” priobčen. V Clevelandu je vse mogoče ; “busines-si” se delajo na različne načine. Kimovci nosijo klobuke pod pazduho in se vklanjajo tistem, koji jih imajo za “pepčke.”
Patentirani narodnjaki, agitirajo za raznovrstno seme, še za tako ko v najhuji zimi in v snegu poganja. --------No, kdor zna, ta
zna, kdor je bedak jo oslu podoben. V bližini Clevelanda, to je v Notigham, sta kupila dva ugled: na rojaka veliko sveta in svet bi rada dobro prodala; no business je business. Toda hudimena; nista .moglit tako prodati, kakor bi rada, zato se je med ondotnimi Slovenci začelp agitirati za — cer-kev! Se ve Kranjci nemoremo živeti brez tega, to so oni. ko ima jo blato na očeh. Cerkev se bo gradila; pesek in apno 'že vozijo, in krmah! bo klenkalo na tisti planjavi. Ona dva rojaka se bodeta pa v ipest smejala, ko bodeta “lote” dobro prodajala. Kdo nebi “loto” kupil,,ko bo blizo cerkve? Posebno Clevelandčanji, hodiijo radi- v cerkev. Obžalovanja vredna delavska masa, kedaj se otreseš nazadnjaškega jarma in prideš k razumu?
Rojaki, kdor ima veliko zemljišča skupaj, naj v sredi cerkev zgradi in stavim “groš”, da bo zemljo hitro in dobro razprodal ' 'V Clevelandu smo sedaj “pre-
mufali” 'S. N. Čitalnico, malo bližje cehkvii sv. Vida. Kaj hočemo,, ti preklicani socialisti so jo nekaj pohujšali, ker se socialist cerkve boji (?!), tako so vsaj “gospod” rekli 'V stani in pravijo v novi domovini. Sedaj smo bolj na trdnem, ko smo bližje sv. Vida fare. Nekaj božjega mora biti, g. Zu. jo odlikovanje dobil in sedaj je ali-riglht. Tak moraš biti, če hočeš da boš naš in časti deležen, ter en krat kaj naprej prišel. Tako je
G.	Zu. se je ipobolšal in sedaj je vse v redu.
Naši socialisti so se vsi pobol-šaili, odkar je bila “nova” maša pri sv. Vidu. Približno 20 jih še spi, lilbi kralj Matjaža, a kadar se le ta zbudi, se prebudijo tudi naši otoersocialfeti. Oni vodja Za-krajškave stranke, se je nekoč-hvalil; kaj bojo ti Soc. K. P. in
H.	— jaz ja, jaz sem bil socialist v starem kraju. Jaz vem kaj je: socializem. No ti ubogi bratec umrle tetke “Nove Domovine.”' Ti vetrni socialist, socialist katoliškega kalibra no, pa saj se poznamo. — Bodi revež tiho o tvojem socializmu, sicer te opriliki občutljivo pošegačem in to brez. p anion a, da ti dokažem da razu-miž o socializmu, kot zajec na boben.
Kar se tilče dela. je še zmerom; slabo po navadi. (Časniki poročajo, da se v Clevelandu in drugod po tovarnah pri črte delati, in da to o v Clevela n du ¿4' seda j 5000 de lavcev uposlenih. Op. Ur.)
Vidiš delavec, tako se godi. To-raj na noge in organizirajmo sev da bo moč v naših rokah. Pokaži hrbet nazadnjaškem trobentačem,, kojim je le za lastno 'korist vse drugo pa deveta briga.
Pozdrav vsem čitateljem“ Gla® ¡Svobode”.
Gm. — pel.
t er.
de	%
*	WISCONSIN	PHONE 413 Ift
S	ROxs t
S L O— J5*#0.0*	'S' EL S
*	#
jjj Dvorana za društvene seje JJ
*	in veselice. Popotniki do-
*	bro došli. Postrežba s sta- <!>
¡¡j novanjem in hrano.	£
*	T*
24 Union Street.	£
t KENOSHA,	WISC. $
%
ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IR
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405-
DR. “ TRICHTERS
PA1N-EXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St.. NEW YORK,
I Pijte najboljše pivo
sl
»
I Peter Schoenhoffen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
Veda, in Vera.
Končna in najglobokejSa naloga zgodovine sveta in človeštva ostane boj med vero in nevero.
Boj, ki se je pojavljal med vero in vedo tekom časov in dok v vseh različnih oblikah, je dobil danes 'določen izraz v vprašanji!: Mojzes ali Darvin. Vsi dvoma, nazori in boji časov so peljali ¡po različnih simereh k eni glavni točki, ki je nobena dogma, nobena cerkev ne more ovreči, nasprotno se ji mora celo po razsvetljenju sv. Duha napisana knjiga (sveto pismo) vidno umikati, to je nauk o razvoju, ki ga je posebno izrazil Darvin, angleški učenjak.
Videli smo v nekaterih prejš njih odstavkih, kako se je razvijal človek in družba, kako se jo razvijala misel. Vera, to je razni1 bajke o bogu ali bogovih o na-stoju sveta, življenja in človeka, vse to se je s človekom razvilo, npopolnilo, in «e naza'dnje ustanovilo ter sporočalo od roda do roda.
Ni dvoma, da bi se bilo razvijalo dalje, da bi počasi človek sam začel premišljati o resnici in vrednosti teh bajk ter jih zavrgel kot navadne izmišljotine. Toda povsod so se pojavili duhovniki, ki so začeli skrbeti za bogove, oziroma boljše rečeno: Zase.
S svojega visokega in svetega stališča je potem zvita duhovščina v imenu begov grmela nad nevedni narod ih ga izkoriščala. Da so bila nje tla sigurnejša, se je vedno in povsod družila z državo, •s silnimi proti ubogim.
Skušala pa je duhovščina vselej biti nad državo in je grozila s svojimi bogovi vsem državnikom, ki so kdaj upali si dvomiti o vrednosti njenih bogov. Državniki pa ■so bili zopet zadovoljni, da jim duhovščina s svojimi bogovi pomaga na vajetih držati nižje ma-se. zato najdemo vedno in povsod, i da gresta cerkev in vlada z roko v roki.
Kar daje taki veri glavno silo je to, da je privilegirana, da postane bistven del družabnega reda in na to “zahtevo nravnosti” se sklicujejo ljudje, ki nimajo prav in nobene vere, češ. da se vero ljudstvu ne more nadomestiti z. ničemer. Da so v tom tem -*■ varnejši, postavljajo “vero” tudi kot važen del vzgoje in kar je naj več ja napaka, hočejo s tem podati nravno vzgojo. Tako ima mo tudi versko-nravno vzgojo.
Vzgoja je bila torej ona sila, ki je za vselej zagotovila veri obstoj v ljudstvu, ter se prenašala z roda na rod. Vsi višji so imeli v nji trdno zaslombo. Olb času, ko še ni bilo šol, so stariši sporočili o-troku o bogu, ki so ga bili sami podedovali od svojih prednikov: Grk je pripovedoval o svojih bogovih, Rimljan o svojih Žid je pravil o Jehovi, silnem, mogočnem in srditem bogu. Toda, ko so pri Grkih nastale šole, oz., ko se je resno začelo z vzgojo mladine, je imela ta šola namen: telesno in duševno vzgojo, vzgojiti krasnega človeka in dobrega državljana. V človeku se je hotelo doseči oni grški ideal, ki ga je Grk nazival z besedo ikallokagathiia, t. j.: dobro in krasno.
Vaja telesa in umetnost, posebno muzika in pesem, to so bila sredstva, da se 'z njimi vzgoji krasen in dober človek. Pri nadaljni vzgoji pa se je šlo pred vsem za vajo razuma ih misli. Sokrat, Plato, Aristotel in drugi filozofi so zbirali okoli sebe mladino in so ž njo govorili o svetu, 'življenju, človeku, o tem, kaj je pravo, kaj je dobro, kaj je krasno. Nikjer v teh šolah ni šlo za to. da učenec veruje, kar mu pravi učitelj, misel je bila svobodna, v teh šolah se je gojila veda in te šole so vzgojile velike može. Kristjan-stvo je te šole uničilo, cerkev jih je nadomestila s svojimi. Toda v teh šolah ni bila več veda ampak vera, t. j. učenec je moral verjeti v to. kar mu pravi učitelj in oba sta morala skupaj verjeti v knjigo in ta knjiga je bila sveto pismo, t. j. deloma mistična deloma resnična zgodovina židovskega na-
'	‘	- '	r-
roda. In to smo ohranili v naših šolah do danes. Kristjanstvo oz. cerkev je prinesla seboj židovske hajke in teh se morajo naši otroci učiti kot svete resnice.
Y	naši soli torej ni vede, ampak je vera. Veda je šla med tem svojo pot izven šol. Ves napredek človeštva, vse blagostanje, izboljšanje razmer in spopolnitev družbe in človeka — vse to je nje uspeh.
V	boju proti zastarelim nazorom, na poti za resnico je imela te en namen: srečo človeštva. Preiskala je zaikone. po kterih se razvija svet, življenje, družba. Določila je razmerje l.judij me.d seboj ter pokazala novih polij k popolnosti, sreči in blaženosti. Hotela je vedeti in je izvedela vse, kar moramo vedeti. Kar ne moremo vedeti, nam ni treba vedeti.
Danes se nihče ne ukvarja z vprašanji, ki so brezpomembna. Malo nam pomaga, če slišimi najlepše reči o onem svetu, o nebesih, o bogu, če .je pa vse to le človeška domišljija. In vendar vlada v šolah katoliških držav vera in ne veda, vlada Mojzes, ne Darvin.
O postanku sveta so imeli Židje .kakor vsak narod, svojo pravljico. Bog je ustvaril svet v sedmih dneh. Rekel je in je bilo: pri tem nič ne de. če je bila na pr. svetloba prej aiego solnce itd. Stari ljudje so to verjeli. Verjeli so na vse one nousmiljene čine, ki jih je storil dobrotljivi bog: potop sveta, babilonski stolp, egipt-ske nadloge etc. Danes tega nihče ne veruje.
Da, cerkev sama je morala priznati. da svetopisemske dnove ni razumeti kakor dnove ampak da so to dobe. Morala je to storiti, kajti znanost je dokazala, da se je svet razvil, da se je življenje razvilo, da se je človek razvil. In tako sta si stopila danes po dolgem času jasno nasproti Mojzes in Darvin: veti a in vera v vzgoji.
Ali bo naša vzgoja še vedno slonela na starih židovskih pravljicah ali ji bomo morda rajšidali znanstveno podlago. To je vprašanj'!- našega časa. Ne more biti nravnosti 'brez resnice, za to v verski vzgoji ne vidimo nravne vagoje, kajti nravnost obstaja tudi brez vere in je tem silnejša, čim bolj je jasen nje namen: se-beohrana človeka in družbe. Zato je povedal že slavni Carlvl svoje mnjenje, da bi mala knjižica, ki bi poučila človeka o njegovih dolžnostih in pravicah in ,b*i se na njeni podlagi vzgajali ljudje, dvignila ljudstvo višje, nego vsi veliki in mali katekizmi v vseh svetovnih jezikih.
Bije se idvojen boj: za svobodno in narodno šolo. V narodni šoli zahtevamo narodnega duha, v o-troku se mora vzgojiti zavest, da je sin Svojega naroda, vzgojiti se mora v njem zavest pravice in dolžnosti in v svdbodni šoli zahtevamo znanstvenega duha. veda mora stopiti namesto vere, Bajke se lahke pravijo za kratek čas, v vzgoja spakla veda in umetnost: prva odgovarja mišljenju, druga čustv u.
Isto pa velja pred vsem v domači vzgoji, ki dandanes i pri najboljših krogih sloni še na Mojzesu. Haibent sna fata libelli in po čudovitih usodah se je do danes ohranila med nami ona židovska knjiga, ki jo imenujemo sv. pismo in naši otroci morajo verjeti, da je nastala po razsvetljenju sv. Bluha. Nešteto bojev se je bilo, potoki krvi so tekli zaradi te knjige.
Toda danes se ne borimo več z mečem, danes se 'borimo z besedo, z vedo. In ta veda je do danes jasno dokazala, od kod je prišla ta ikri ji gá.
Dokazano je z nravnega stališča. da se podaja z njo otrokom mnogo naravnost nenravnih bajk in da si iz nje dobi človek predstavo o bogu. ki nikakor ne odgovarja pojmu naj popolnejšega bitja. Iz nje dobi otrok tudi popolnoma neznanstven odgovor o postanku sveta- Danes, ko v javnem življenju 'že idav.no nima Mojzes svoje vrednosti in lahko vsak odrastel človek sliši o razvoju
sveta, pitamo mladino še vedino z 'židovskim 'Mojzesom. Napredek nam prinese izpremembo. Če šola prejšnjih časov ni ¡smela učiti, da se zemlja vrti okoli solnca. sliši dandanes to vsak že v ljudski šoli, čeprav je to proti “sv. pismu.”
Mi se učimo, da prihaja svetloba od solnca, čeprav je to proti
sv.	pismu. In tako bo prišel čas, ko bomo tudi druge rezultate vede vpeljali v šolo in bo stopil Darvin na mesto Mojzesa. Je žalostno, da se to ne godi že danes, naša dolžnost pa je. da pred vsem v vzgoji dosežemo harmonijo, da je to, kar učimo kot resnico, znanstvenu dokazana resnica, ne pa bajka. Sicer lažemo sebi in mladini.
Ko bo naša vzgoja stopila na znanstveno podlago, bo mogoč splošen napredek. Potem naš človek ne pojde v boj za židovskega boga.
Danes smo še v boju. Modernizem je del tega boja. Mojzes ali Darvin. stvarjenje ali razvoj, vera ali veda, to so vprašanja. Toda mi se osvobojujemo bolj in bolj in se bomo osvobodili. Končam z besedami Bonechosa: Svoboda vesti raste kakor brezkončno morje, ki narašča in narašča, bije na stene Vatikana, kterega strele brezpomembno bijejo in izginjajo.
Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek.
Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno.
Mohor
572 Blue Island Avenue
blizu Loomis St.
Telephone Canal 3214. Chicago,	Illinois
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
meet
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
MATIJA Kl RAlt
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
JOE FIALA
JOE BOCEK
“THE TWO JOES”
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
Šivanje oblek je naša posebnost.
578 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
ATLAS BREWING CO.
8luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža piyo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
M
—ii a i
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
mi te bodemo zadovoljili.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missonr.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri
I®“ NAS "©a
pa ur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
PROSTA POSTREŽBA DO , ilDRAVLENJA!
ŽENSKE
PLAČA SE PO OZDRA-VLENJU.
ELEKTRIKA IN NJE PRIPOMOČKI ZASTONJ !
ODLOŽI TAKOJ SVOJE TRPLENJE.
MOŽKI
Obiščite me ako trpite na
Dozorelosti, prsni bolezni, padanji maternice belim toku, mesečnlni, oblstnih jetrnih bolezni.
Dr. Otto E. Meyer je edini zdravnik in kirurg v Chicagu ki daje prosto postrežbo do ozdravljenja. Na stotine ljudi, ki so bili bolni ti lahko povejo, kako jih je lečil in plače nezahtevni do ozdravljenja. Bre-zozira na kaki bolezni trpiš zateci se takoj na zdravnika Meyer, in ako te ozdraviti ne bode mogel ti bode to tudi povedal.
OTTO E. MEYER, M. D.
Rooms 53-54 (5 nadstropje) Dexter Bldg.
84 ADAMS ST., CHICAGO, ILLINOIS.
Uradne ure: Od 10 dopol. do 6 popol. ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 12.
Obiščite me ako trpite na
Revmatismu, oslabelosti, nervoznosti in mokroti.
Zastruplenje krvi Nalezljivih bolezni Bolezni na mehurju želodcu in pljučah.

•‘Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
_______WEEKLY________________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek _______________in velja--------------
Z A AMERIKO:
Za celo leto................
za pol leta................
ZA EVROPO:	'	. 1A
Za celo leto...........kron 10
za pol leta............kron
Naslov za Dopise in Posiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
6Ö5 Blue Island ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.	__________
231
“ Jaz ne ljubim ljudi, ki imajo nalogo, da nam- pripravijo ¡boljše ’življenje na drugem sveta, ki se :pa doliko trudijo, da bi vodili haše ¡zadeve na tem svetu” . . .
Cesar Jožef II.
toimorstvo in smrtne grehe. Jaz Teibe obtožim, stvarnika smrtnega greha! Simé pr e dobrotljivi smrtne grehe ustvarjati, nje v kraljestvu njegove vsegaanogoč-nosti od tisočletja do tisočletja dopuščati?1 Je on potem še predobro tlj iv ?’ Sme on potem svoja stvarstva kaznovati, zato ko* jih je slabo ustvaril? Mi ljudje varujemo ptiče ,pred mačjo krvoločnostjo, toda Ti ne varuješ dobre pred hudim vslic Tvoje vsegam'o-gočnosti in dobrotljivosti! Stvarnik stvarstva, jaz Te obtožim v imenu Tvojih stvari!”
Morilec je svoje drhteče obličje kviško povzdignil, in njegove plamteče oči so v visočini iskale odgovor v očeh stvarnika, vesol-stva, njegovega Boga v katerega je veroval. A, on je «aman na dkoli iskal. Samotno je stal v srddini vesoljstva, v zmrzujočem ■brezkončnem sveta.
Tu ni bilo več boga.
KMETIJSTVA V AMERIKI.
“A'ko se mi moj načrt posreči, potem nas bodejo naši potomci blagoslovili, da smo duhovnike v meje njih dolžnosti napodili, da ismo njih tamošnjo bivanje Gospodu, njih tukajšno bivanje pa domovini podvrgli ’
Cesar Jože! II. 1. 1781. *
“Meje oblasti duhovništva v državi določajo dolžnosti, ki jih je predipteal Kristus svojim apo-steljinom. Kdor na tem dvomi, je nevernik. Nerazumljivo je trditi, da imajo nasledniki apositeljnov več pravice in oblasti, kakor apo-steljhi sami. Kako je rekel Kristus? “Moje kraljevstvo ni od te ga 'sveta; ako bi bilo od tega sveta; bi se moji služabniki zanj bojevali”. — Oni (politikujoči duhovni) delajo torej proiti izreku KrMovem, vplivajo tedaj tnekr-ščansko”.
Cesar Jožef II. 1. 1782.
VESOLJNA SODBA.
Morilec je stal pred nebeškem prestolom.
“Priznaj tvoje grehe!” veli gospod.
“Jas nisem nikoli grešil!” Tu je stvarnik vesolnega . svetta na-gubančil čelio.
“Ti si moril!” je Bog zagrmel. “In za to je tvoje večno prokletstvo!”
“Gospod, mi ljudje pripustimo vsakemu obtožencu, da se zamore ¡pred sodnikom.'prosto zagovarjati. Hočeš 'li tudi Ti meni dovoliti, da pred Tvojem Obličjem, u moj zagovor, besedo spregovorim?”
“Tako govori!” reče stvarnik.
Tu se postavi človek pred njega, upre svojo umazano roko na sekiro, s kojo je človeka ubil, in prične:
“Gospod, Ti si mene uže obsodil. Hujšega, kot večno prokletstvo, tudi Ti nemoreš čez mene izreči. Tedaj ne veže več noben strah, jeizik Tvojega stvarstva. Tako stojim jaz tukaj pred Tvojem prestolom, jaz obtoženi, in obtožim Teibe umora, katerega sem jaz izvršil! Jaz Tebe obtožim, da si mi to sekiro v roko dal in z njo mojo nedolžno žrtev ubil. Jaz Tebe obtožim, id a si moje grehe ■zagrešil . . . Ali nisi vsegamogo-čen? Ali ne pade nobeden laz'raiz glave brez Tvoje volje? Ali nisi 'Ti moj stvarnik? Ali nisi Ti magnenje k slabemu v moje mož> gane položil, vslic temu, da je bilo, v Tvoji možnosti meni nagne,n-je k dobremu dati ? Ali je dobro, slabo ustvariti? Je li prav, morilca ustvariti?1 Ali morebiti nisi Ti dober? Ali metle nisi Ti ustvaril? Ali nimaš Ti moč čez Tvoje stvarstvo- in- njega misel? Ali nimaš moč, to slabotno roko Tvoje lastne kreature od nedolžne žrtve odvrniti? Ali si Ti toliko me zmožen, vsegamOigočni ? Ali si toliko hudoben, predobrotljivi ?
Tvoje trpinčeno stvarstvo Tebe obtožuje, Tebe, nje stvarnika! Gtedi, v meni stoji vse živeče pred Teboj, kar si kedaj Ti ustvaril. Ko si ustvaril človeka, živali in rastlinstvo, tako, kakor si ustvari], ¡si ustvaril -umor, revščino, bra-
Kriza in lamentacija. Tu malo boljše, tam srednje in zopet drugod slabše. Kar si je delavec v boljših časiih prihranil, to mu je kriza zopet požrla. In če bi bilo še d-osti. Toda koliko jih je takih, ko so se zadolžili in treba bo dokaj snoja preliti, predno bojo dolgovi poravnani in potem se bo zopet pričelo do- konca. Treba bo zopeit moledvat za delo, zadovoljiti se .s pičlo plačo, delati kot suženj, vrhu vsega pa, še prav po pasje, vsakemu neobtesanemu “boisu” vklanjati. Tako življenje ni za nič!' Kje je Tvoja neprecenljiva svoboda ? Kje je sveži zrak, kateri ti dušo in telo krep-či, Ti pa v zaduhlih tovarnah gin-jevaš? Ali imaš ponos in zavest, da si neodvisen-, da si sam za-se gospodar, in da nima nikdo s Teboj za ukazati ? Ne, vsega tega nimaš, mili mi rojak! “No, kaj pa hočem storiti, da si ugodneje življenje pridobim?” boš me upra-šal. Počakaj neko! 'ko trenukov, vse Ti pojasnim. ¡Poslušaj!
V N.----državo Ohio, sem govo
ril s zelo premožnim posestnikom in trgovcem rojakom D . .. Mož poštenjak, je rejen, liki kakega kranjskega fajmoštra na dobri fari, dovtipen in šaljiv. Vidi,ti mu je koj. da je zadovoljen s svojem stanom, in kaj nebi bil? V hranu ima orjaške sode polne vina — in pa kaka kapljica! — lepo hišo in gospodarskega poslopja, lepo živino, kolikor je potrebuje, ima, za kraj primerno štacuno in mesnico. Vse to leži med, ali vsaj pri vinogradih. Akoravno je bil zimski čas, ko sem ga posetil, naredilo je vse, kar sem vidil, name utis idiličnega življenja.
Razgovarjala sva ,se v tem in onem, ko- ga vprašam koliko časa, da je v Ameriki? mi je nastopno pripovedoval:
“Prišel sem pred 151eti v Ameriko ; delal sem v tovarnah. Ko sem nekoliko dolarjev prihranil sem vzel družino iz starega kraja semkaj. Delal sem dalje. Ko sem si še ¡nekaj prihranil, sem tukaj svet -kupil in hišo zgradil. Potem sem nekaj zemljišča v najem vzel in nekaj prikupil ter sem se oprijel kmetijstva. Sedaj vidite ; tod okoli je vse moje in razven* tega imam veliko zemljišča v najemu; samo ob času, kadar je treba delati, delavcev primanjkuje.” —
Ti dragi rojak, boš morebiti rekel, da to je pač eden slučaj; pa se motiš. Takih je veliko- po A meriki, ko- so imeli pogum in so s trdno voljo hoteli -samostojni postati, kar so -tudi dosegli.
Zemlje, rodovitne zemlje, je po Ameriki še ogromno veliko, samo podjeltinih in strajnih rok -manjka. Se ve kar tja v en dan ni za skočiti. Vrata treba prej odpreti potem se v sobo stopi. Tako je tudi v tem -slučaju: Treba je zanesljivega veščaka poslušati, kateri nam dobro hoče in stvar ne zavija, ko odkrito piše:
• • • Na jugovzhodu nimamo zemlje, ker tam ni za našega in sploh ne za belega kmeta. Potoval sem zadnji teden po jugov* shodni Montani; po severnem Te-xa.su in Oklahomi. Well, Texas
in Oklahoma sta allright, ljudi se polno priseljuje, in to, naprednih ljudi. Zemlja krasna, odvoz pridelkov živahen. Mlatili so ravno pšenico; vse je v najboljšem stanju ; odjemalci: Collora-do in južna mesta; na sever gre malo, razun na vshod od Galvestona, Texas. Plače delavcem- so take, kot -na severu. Zemlja, se ve, je draga; ;pa kaj se hoče s -ceno svetom, kjer se ne moreš znebiti pridelkov. Sadja je povsod preveč; gnije in nima prave cene; v tem oziru bo pa še slabše, ker ho Washington kmalu postal Amerike sadni vrt. Jugovzhodni Montani. Arkansas in druge tamkajšne države tudi nimajo tako sočnatega sadja, kot je v planinskih krajih sev. Texa-sa, Colorado, Oklahomo in posebno Washingtonu in New Yorku.
To povejo veščaki.
Jugovzhod je le za bombaž, pa tudi v Txasu izvrstno vgaje. Vidi se že po ljudstvu kje je dober kraj za belega kmeta, ko hoče narediti denar. Na jugovzhodu je vse bolj ali manj mrtvo; industrija plača delavstvo .slabo. Kraji so redko naseljeni, akoravno so bili tam beli ljudje prej 'kot na severu. Zaključek vsega tega je:	vredna
zemlja ! Farme, ktere so se obdelovale ¡po 20 leit, se -dobe lahko po $12.00 aker. To ni nikaka cena; nikak napredek. Na severu stane toliko neobdelana zemlja, a ko jo čl-ovek malo izboljša, proda jo lahko aker od $50.00 ¡naprej. Razloček je viden. Severni kmet je premožen; lan, žito. krompir, sadje, jagode itd., dajo mu veliko denarja, in vse lahko speča, ker je na severu industrija živahna in plače so višje kot na jugu. Edini -St. Louis zveže jugovzhodni Missouri, a tja se mora prodati ceno; ker je .močna konkurenca na kmetih .tam je edini večja trg ...”
Vidite dragi rojaki! Tako nam piše, -nam dobro znani rojak, katerega zamoramo z mirno vestjo, vsakemu priporočiti, kdor si namerava. zemljišče kupiti.
Kakor rečeno, nam je gospod Brunshmid že več let kot poštenjak znan, in si moramo predstavljati, da so tudi njegovi sodrugi poštenjaki, kajti pregovor pravi: “Povej meni, s kom občuješ in povem ti. kdo da si!”
Sicer pa opozarjamo na dotični ■oglas v “Glas Svobode” in smemo toliko pripomniti, da dotični gospodje nameravajo velikansko akcijo po vsej Ameriki, v korist ¡rojakom Slovencem, da ne bomo zmerom zadni za b . . . —
To naj velja tudi onim rojakom ko so nas v tej in jednaki zadevi !že vprašali, a nismo imeli ¡podatkov za odgovor. Živelo! Novo podetje. — Uredništvo.
Naravna pomoč.
Veliko vrst bolezni ne notrebu-je nobenih zdravil. 'Narava jih sama ozdravi. Narava je resnično in vedno velik učinit-elj. Zdravnik samo pomaga z namenom da pospeši ozdravljenje tem hitrejše in olajšuje bolečine, ali da vspod-buja organe k naravnemu delovanju. Dolgotrajnih in zastarelih bolezni želodečnih prebavnih organih ;' bolnik pri takih boleznih ne sme odlašati. On potrebuje dobre zdravila, hitreje tem boljše. Narboljše, kar jih mora dobiti je pa Trinerjevo zdravilno grenko vino. Vspodbuja vse druge vposlene organe, da pospešujejo prebavljenje hrane in jih okrepi. Sestav človeškega telesa se bo povernilo v svojo naravno delovanje in izdržavanju. Kakor hitro Vaš tek ni kakor bi moral biti ali da se ne počutite dobro morate pomagati naravi stem da rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino in narava 'bode Vam pomagala. Ono Vam učini čisto kri, Vam u-krepči živce in uspešno prebavljenje.
. Na. prodaj v lekarnah, dobrih gosltilmah in pri iizdelotvaleu Jos Trihetr, 616 — 620 iSto. Ashland A Chicago, 111.
Mr. Rooseveltovo mnenje o višjem zveznem sodišču je pač slabo; toda kaj se hoče s ljudmi, kateri so -sodnikom imenovani na življe-mje.
Vse parobrodtie družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na:
Frank Sakser Co., |
109 Greenwich St., New York jjt
6104 St. Clair Ave., k Cleveland,	Ohio ^
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz-
dravil.
THE
-
COLLINS N. Y. MEDIGAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjj ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenfenl gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sera le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sera bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
r-p~pq—p~]
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	NEW YORK, N. Y.
O
DOPISI IN POROČILA
Aurora, Minn. 19. julija 1908.
Cenjeni “Glas Svobode' : Kakor sem zadnjič obljubil, da sporočim o ¡zidu tožbe, katera je bila med tukajšnim cerkvenim odborom in “dominus vobiecum” naperjena, tako sedaj obljulbo izpolnim: “Gspud” so na celi črti poraženi in morajo, o. joj! vse sodne stroške plačati in 'kateri n ¡sc premajhni. To je prav tako ! Se-daj se pa čuje in sicer iz zanesljivih virov, da bojo cenkveni odborniku popa tonili zaradi žaljenja časti, zamudo časa in drugo. Vso stivar bojo baje dobro izkušenem odvetniku izročili. Toda to ni še vse; antiklerikalna stranka je odpovedala vsak denar, to se reče, da nedajo nič več za cerkev. Popovi pristaši ,po navadi ne dajo veliko, tako bo prišlo prej ali slej do poloma; upniki hočejo imeti svojo tisočake ali vsaj obresti, ko-lekte so pa talko neznatne, da še stroške ni mogoče pokriti, toraj na izključno, da pride cerkev na “boben.” —
Dine 16. it. m. je tukaj umrl rojak Andrej Čamipa. iz Sodražice na Kranjskem. Tukaj zapušča žalujočo udovO' in pet nedorastlih o-trok, v stari domovini ipa brata ih' sestro. Pokojnik je bil član društva Cirila in Metoda v Ely, Miinn. J. ¡S. K. -leđnote. Bodi mu laihka*tuja zemlja!
Praznik “neodvisnosti” smo prav dobro praznovali. Z ječme-novcem «mo suha grla zalivali, kakor bi mrzlico Odpravljalji. Plesalo se je po starokranjsko; eden je namreč vlekel “meh” ali harmoniko, drugo se je pa vse okrok vrtelo, naj ibo mlado ali staro, vse je bilo v “luftu” samo noge so Ibile pri tleh. Tako je minul praznik neodvisnosti in kedaj bodemo pa slavili praznik delavske neodvisnosti? To je vazno vprašanjet a odgovora ni.
'Vse drugače -je pa bilo drugi dam t. j. v nedeljo -5. julija. Gostilne so bile zaprte, dan vroč, grla pa suha: treba je bilo si pomagati iz zadrege, pa saj je bilo že preskrbljeno; pivovarski vozniki so nam že pred praznikom pivo v “lokešion” dostavili, da smo si žejo gasili in nekateri še preveč.
Posledice so bile različne: ne-kteri gre spat, drugi “Urha^’ kliče. tretji je močan kot lev, četrti je “moder” itd.; in tako je bilo tudi tukaj. Nekaj rojakov je šlo obiskati svoje prijatelje v bližnje naselbine ter so mirno in trezno korakali po javni eesti. Ko pridejo v sredo vaisi, je pa. -pričela padati “toča” v podobi kamenja za njimi, k sreči ni bil nobeden ranjen in šli so zopet mirno domu. Toda vročekrvni fantje niso bili s tem zadovoljni, ter so -sklenili, da nekdo mora biti tepen, in -naj že bo kdor hoče. Zato so si postavili sodček pive na hodnik ob cesto, da so laglje opazovali, kedo da gre intimo. In res, pride mimo fault, kateri se je domu vračal. Razburjena množica plane nanj, liki jastreb na kokoš, fant je bežal, toda zaman, od vseh strani je padalo po njem. da je bila prava rvojška; vsak je hotel biti prvi, da mu jeno prislovi. A, ko je fant vidil, da ni šala, potegnil je pipec iz žepa. ter se postavil v bran. Po^ sledica je bila, da je eden napadalcev dobil mrežo u trebuh in potem se je fantu posrečilo uteči domu. 'Nejiboljše pa sedaj pride!! Napadalci so se skupaj zbrali, ter se posbetovali. kaj da je za store-ti? pakar se eden oglasi: “Linčati ga moramo-; jaz poznam “ameriške postave”; -dvanajst mož. pa gremo v stanovanje po njega in ga linčamo-” Govorjeno, — storjeno. Napotili so se pred dotično hlišo. da udero se silo v njo. a priskočili so drugi rojaki, ter “linčanje” preprečili “lincarje pa razgnali. Ranjenca so v bolnišnico peljali, kjer je že dobro okreval. a F. K. se je pa sam sodniji naznanil in je bil pri obravnavi oproščen.
Iz tega je razvidno, kakšna da je naša kultura in Katoliška izobrazba, kako dobro so poznane “ameriške postave” med našim narodom. Namesto, za cerkev da bi mi tiste tolarje za šolo in izobraževalne namene obrnili, bi bilo stokrat boljše. Prirejali bi zabavne igre in s tem se izobraževali, da nebi živeli srednoveškim na-zadnjaštvu. Govorilo se je večkrat o tem, toda čudni nazori so se čuli: “.Mar smo doma, pa pijemo po delset ali dvejset “bad-lov”, pa bo zabava.”
Talko se godi v naši naselbini, ako si socialist, potem si grešnik, a vseeno priporočam dragim rojakom : čitajte dobre delavske časopise, čitajte “Glas Svobode”, kateri nam prinaša veliko poduč-ljivega čtiva, da se otresemo podivjanosti. Pozdrav vsem svobo-dnomiselnim rojakom.
Svobod nomišljenik.
Moon Run. Pa. — 1908.
Cenjeni urednik: Moram Vam poročati, da se je tu pri nas živahno gibanje pričelo. Priredili smo dne 18. julija prvi shod ali zborovanje za ustanovitev političnega kluba. Imeli smo tri izvrstne govornike, koji so nam podajali temeljite podatke in označili koristi v vstanovitvi pol. kluba, ter v obstanku naše linijske organizacije. Bilo nas je v mnogim številu prisotnih iz vseh tukajšnjih slovanskih narodov, katerih je bila želja, da bi se v tem političnem kluibu. skupno zjedinili in oklenili v bratski slovanski zajemnosti; naj si bo Poljak. Slovak. Rusin. Ceih ali Rumun, brat je naš “Klub.” je že pomen v (besedi za skupnost in ako si skupno zgradimo močno politično trdnjavo neodvisnosti, potem si lahko nadja-ino boljšo IhodoČDOst, jjo “v slogi je’ moč’’. In ako mi ne storimo tega koraka z vso močjo, potem je naše delovanje v prihodnji konvenciji 1. 1910 zgubljeno in postavljeno za — plot. Kapitalisti in naši delodajalci si že delajo in ravnajo pot v našo pogubo.1 ‘Mine workers umije” v okrožju Pittsburg. 5. distrikta, delajo kapitalisti sami note: in ako nas ti možje v tem kratkem času prehite. potem smo mi delavci premogar-aki minerja zavrženi, in ako oni nam naš temelj porušijo, je porušena. -“¡Mine Workers of Amerika.”
Upam, da se bojo Slovenci pri prihodnjem zborovanju “politični ga kluba’’ polnoštevilno udeležili. “'Politični klub” zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v ‘Miners halli.’
Še pristavim, da smo si bili pridobili za slovenskega govornika ir o jak a John Blatnika iz Mary Land, -kateremu se tem potom zahvalimo za, trud in vreditev kluba, potem sta še govorila slovaško in poljsko govornika teh narodnosti.
Konečno pozdravim vse napred-ne brate in čitatelje “Glas Svobode.”	Frank Gorenje.
So. Lorain. O. 20. julija 1908.
Cenjeni g. urednik “Glas Svobode”: Danes Vam hočem nekoliko popisati, kaka sloga vlada med lorainskimi Slovenci in tukajšnem popom g. Štefančičem, katerega so rojaki v Clevelandu tudi jako malo ljubili. Dne 19. julija so imela slovenska društva, spadajoča k J. S. K. J., spored, in sicer slavnost, katera se je imela vršiti 10 letnega obstoja J. S. K. J. Naj Starejše društvo “Marije Pomagaj št. 6.” je imelo oskrbo in. jo povabilo vsa tukajšna slovenska, kakor tudi narodna društva Bled št. 17. in dva hrvatska društva N. 'H. Z. Dobro, je vse kazalo, da je stvar urejena, ter je bilo pričakovati velike slavnosti. Toda prišlo je vse drugače. Kakor hitro je pop Štefančič izvedel, — kar mn je .bilo lahko, ko sta predsednik in 1. tajnik društva sv. Alojzija neprestano pri njemu v
farovžu ter ga ščuvata in pridige učita — no, ko je prebrisani in naščuvani g. Št. vedel da se nameravajo tudi narodna društva z za-
Čitajte rojaki!
stavami udeležiti maše, katero je diruštvo “Marije pomagaj” plačalo, se je začel rotiti, ter rekel, da narodna društva nikakor ne smejo z zastavami v cerkev. Predsednik in 1. tajnik društva M. P. sta šla k popu, da bi posredovala, toda vse je ibilo zaman — bob v Steno. Ta Belokranjček ima zelo trdo in neusmiljeno srce; trobil je le svoje. 1. tajniku je celo vrata pokazal, ko mu je rekel, da so tudi r>ri narodnih društivah katoliški ljudje.
Slavnost je bila pred vratini, in bilo je treba drugače ukreniti. Društvo “Marije pomagaj” je zaradi tega imelo cine 18. julija izvanredno sejo. katere se je tudi udeležil odbor društva “Bled”. Pri seji se je ukrenilo, da društva korakajo, brez da bi šli v cerkev in se maše udeležili. In tako sta društva “Marija pomagaj” in društvo “Bled” skupaj korakala ob 9. uri z fino godbo in zastavami po 11. ulici do Pearl ceste, od tam na 14. cesto do Vein ulice in potem nazaj V prostore sobrata Ivan Zalarja, kjer je bilo zopet malo posvetovanje. Pri tej seji se jte govorilo o bratski slogi in jedinosti. Vsa čast govornikom predsedniku in 1. tajniku.
“Marije pomagaj”, kakor tudi 1. tajniku društva “Bled”. Omeniti mi je še, da se je spored, vklub hinavcem in popu krasno vršil.
Sedaj naj se še malo pri g. Štefančiču pomudim. Dne 28. julija je imel dolgo pridigo o — socializmu (!) ; rotil se je napre-čudne načine; klatil, da socialisti nimajo nobene pravice do cerkve, (!!!)	(O, groza! Saj se ne tr-
gamo za njo, temveč jo pripuščamo grešnikom, da se spokore; mi socialisti ne potrebujemo cerkve. G. Štefančiču pa povemo na uho.
Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuv]jaj¿ naselbine .vasi trge, mesta-, pomagajo si mtdsebojto. postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski Daselline, lepo novo domjvino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in bhzo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus-tnja živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na:
BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK,
708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN.
“ W'W'W
POZOR!	OZNANILO!!	VABILO!!!
X	Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel
• *®lna 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O.,
J cdotoro znani SALOON
od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti.' S spoštovanjem
Gabrijel Trampuš, gostilničar
'i
I
i
^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. D. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 J1LUE ISLAND AVE. CHICAGO, 1LL.
Telefon Morgan 433.
da poznamo izvrstne socialiste kojim fanatični duhovniki niso vredni, da bi ji,m jermene odvezali! Op. ur.) — da on takega človeka niti ne pokoplje (saj ga ne: samo dolarje v žep vtakne. Op. ur.-. Mahal je z rokami, tako da je bilo misliti, da je ves poln glist: s prstom je kazal, rekoč:	“Glejte,
tam se zbirajo ti socialisti!” Le malo je manjkalo, da ni sobrata Zalarja, kar po imenu povedal,' ker se v njegovih prostorih vrše seje. No, pa kaj je mož napravil z njegovo pridigo? Revež, je sam sebe tolkel po glavi, za “klub” pa ¡(zvrstno agitiral, kajti koj prvo nedeljo po tem. je v klub “ Zavednost” vstopilo 7 članov. Jaz bi svetoval Štefančiču, da naj ne vtika svoj nas v narodna društva iu naj socialiste pri miru pusti, ko prav dobro 'brez njega izhajajo. Bolje bi zanj bilo. da bi pri pogrebih malo bolj pazil, kaj je potrebno pri rakvi umrlih.
Prvega julija je utonil rojak Ivan Kodelja, član društva “sv. Alozija”, pogreb se je vršil 3. julija. Kakor po stari navadi ima pri teh “gospodih” le “groš" prednost, drugo naj že bo, kakor hoče biti, glavna srtvar je “groš”. Ko prinesejo pokojnika v cerkev, postavili so krsto v sredo cerkve pred glavni altar. Tebi nič. meni nič, g. Štefančič je pristopil, ter pričel maševati, ne vedoč da mrtvec nima nobene luči pri rakvi. Ko je poipče že Veliki del maše odpravil, je ndka pobožna Katra pomanjkljivost zapazila, ter začela po cerkvi tekati im ljudem praviti, da mrtvec v temi leži. Potem so šele pričeli svečnike in drugo skupaj nositi. No. pa saj to nti nič, kaj ne Štefančič? Mogoče si je mislil, saj tudi v vodi mi bilo luči.
Toraj v prihodnje bolje okoli sebe pogleda, socialiste pa pri miru pusti, potem mogoče boš laglje izhajal. Ob enim pa tudi pomisli, kedo te fivii; delavec! Kaj pa je delavec? Pomisli kaj je bil Krist in po njem se vodi; toraj le poboljšaj se, je že zadnji čas; saj vidiš, da je cerkev, oe dalje bolj praizna. Tako, za danes zadostuj, gradiva še dovelj, lahko še pridem.	Loraiuski socialist.
r
Rodovitna zemljišča v državi Mien „an Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15'raprej aaor.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarova Inire, pršil ji rje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, lil.
Ripley dežela.
Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki
Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti uzorec kaj tukaj raste.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki
F. A. CMEJLA,572
Zastonj!
“A7z željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wis-consin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih pred no, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
lue Island Ave.	•	tii
Dept. d. Chicago, 111-
VODAK-OVA GOSTILNA
Edward Pauch
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 7641
------ gostilničar-----
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
IZ STARE DOMOVINE
Slučaj brez komentarja. Kmetu Martinu Omržlu na Javorju pri Podsredi je žena oboleila na smrt. Naprosil je svojega soseda Jagri-6a naj gre k župniku g. Vaupotiču,Ida jo iprilde -sprevidet in pri|pra< vit na smrt. Župnik ga je okret gal in mi hotel iti, nakar se je na potil Omrzel v Pišeee, da bi letam naprosil enega izmed duhovnikov, da pride na spoved ‘k njegovi ženi. Ta dva Sta izjavila, da. že gre eden, vendar mora imeti dovoljenje od tamošnjega t. j. od podsredškega župnika. Omrzel je šel v Podlsredo k Vaupotiču in ga poinilžno prosili, maj gre na spoved ali naj da dovoljenje, da sme priti kat eri drug duh oVn i k. “Ne grem in ne dam nič!” ga je nahrulil Vaupotič, “vi ,ste že sodnijsko proti meni postopali” (kar pa ni res; izairadi predrage iporolte je imel Vaupotič tožbe 'z Omrzlovim zetom, Črnošem). Šel je prosit drugič in tretjič — no, seveda brez uspeha. —
Silna suša. Kako silna suša je leitps, se vidi pri kopanju za novi celjski vodovod v vojmiški okolici. Zemtlja j.e suha do dva metra globoko. Kaj takega me pomnijo niti najsiarejši ljudje.
Velik ogenj. V Drnovem pri Krškem so pogorela vsa gospodar -ska poslopja posestnice Ane Pacek. Škode je 10.000 K, zavarovalnine pa 4800 'kron. Zažgali so najbrž otroci.
Fantovska vojska. V Gadramu pri Konjicah je .bila letos na žeg-manjlu med fanti prava vojska. Uideta izmed pretepačev je dobil 'pel sunlkov iz nožem v trebuh in enega v pljuča. Tuidi uho so mu odrezali. Drugemu so obe roki popolnoma razmesarili. Težko da bi o-kr evala.
Marija Lurd na — Kranjskem,
Piše se mam z Dolenjskega dne 7. julija: Kuitarji v Pletrjih so stub' tali v gošči itajnosten studenec, k; je oblagodarjen od same Matere» bolšje, liki oni v — Lurdu. In spravili so- v tišino gozda v duplino nad studencem — so li vlili van pristne lurške vode, ne vemo kip Marijih ter priredili minoli praznik slavnostno procesijo tu sem. Sprevoda se je udeležilo na tisoče ljudstva ... V Št. Jerneju pa so drugega dne zvečer razsvetlili svojo vas menda od samega veselja, da bode odslej ta kraj p črtal sloveč in '.bogat kot slavni irancoski L utrdi
Znabiti ima prav. Lavantinski knezoškof je vprašal o priliki burne na Pilštanju nekega priproste-ga kmeta kateri iizmed sv. zakramentov da. je najpotrebnejši. Kmet je nekoliko čaisa premišljeval. potem se odrezal: “sv. za-kota”. “Zakaj pa”, je vprašal škof. “Zato, -ker brez babnic ne moremo žiVeti”. je odgovori! zmagoslavno kmetič nato.
K izviru Hublja na Notrajskem sta šla ne d'đlgo tega dva delavca o!d' ajdovskega vodovoda. S seboj sta vzela vrv in dve sveči. Ko jima je ena pogorela, zažgala sta drugo; 'biila sta že daleč v votlini, kar jima, pade sveča v prepad, čakala sita nekaj čaisa in premišljevala kaj ukreniti, tavala sta delj časa okrog a brez uspeiha, slednjič sta sedla na skalo, a kmalu jima je postalo mraz in jela sta hoditi okrog skale, da ne zmrzneta., naprej sta se bala, utegnila, bi zaiti. Ostala ¡sta v luknji'celo noč, šele dlrugi dan so se napotili -nekateri k Hublju, ker so ju jeli pogrešati. Dobili s'o ju oba preimrznjena in prepadena, imela sta vso obleko Strgano, ker sta jo trgala raz sebe. da bi jo u žgal a in si napravila svetlobo.
Zopet v Lurd! Ni še dolgo te. mu, kar so slovenske ovčice zapravile na tisoče .denarja, ki bi se lahko uporabili v gospodarski iz-boljšek, na- romanje v Lurid, in- že zopet vabi “ISlov. Gosp.” na novo romanje, ki bo 10. avg. z Dunaja. Naravnost brezvestno je, v času, ko preti Vsleld suše in vremenskih ujm ponekod iskoro gospodarski polom, navduševati ljudi1 za v danem položaju neprimerno' ogromtae ter nepotrebne izdatke !
V novo ministrstvo za javna dela je imenovanih 160 raznih urad-niikov, med injiimi nismo našli niti enega Slovenca. Po razmerju prebivalstva bi moralo biti 6 do 7 Slovencev. Ali novo ministerstvo ni namenjeno tuidi Slovencem? Slovenski poslanci, ali se je to zgodilo' z Vašo vednostjo ali celo z Vašim soglasjem ?
Samomor vojaka. V Pulju se je ustrelil vojak 87. polka Štefan Selilnšelk, ker mu je mati pisala, da se je njegova zaročenka z drugim poročila.
. . Grozna nevihta je razsajala zad-ne dneve na Kovku nad Št urjeni -treščilo je v 'hiši, Jožef Vidmarjevo in Leopold Črnigoijevo, ki sta popolnema pogoreli. Reveži niso mogli ničesar rešiti, utekli so 'komaj še sami iz hiš. Poleg hiše SO' 'zgoreli Vidmarju trije prašiči in ena krava. Drugemu zopet (tuidi Vildmar po imetau) je ubila strela iisteiga dne kravo in junca na paši. Škoda je precejšna, ker so bili nesrečneži le za- mlajbno vsoto zavarovani.
Strela je dne 9. t. m. po Koroškem hudo gospodarila. Blizu Beljaka je Vžgalla Mahrovo domovje pri čemer je bila 11 letna gospodarjeva hči ubita, njena mlajša sestra pa smrtnemevanivo ranjena, Pri /sv. Petru, občina sv. Jakob v Rožni dolini, je strela vžgala domovje vdove M. Babic ter je bila cela vas v nevarnosti. Tudi na Gornjem Koroškem .je strela na mtaogib kra j ib vžgala.
Nesreča. Dne 9. t. m. ob pol 6. zjutraj sta v predoru Ture An-lauftal trčila dva Vlaka. Neko o-sebo iiz Imunost a. cso mrtvo potegnili izpod stroja; več drugih je ranjenih. Pri zgradbi te železnice je zaposlenih jako mnogo Slovencev.
88. socijalnodemokratični poslanec pride v avstrijski državni Zbor. — Vsleld smrti poslanca prof. Kaiserja (nemški naeijoma-lac) je bilo voliti ne Šleskem novega poslanca. Pri prvi voli.tvi Sta prišla soc. demokratični kandidat Milil er in kandidat nemške a sname stranke Sebemkenbach v ožjo volitev. Pri ožji volitvi dne 14. t. m. je zmagal soc. dem. Miil-ler z 4503 glasovi proti 4238 Sc h enk emb acbo vim.
Zdaj si bodo oddahnili! Celjski Nemci so imeli velik strah pred-učiteljem tukajšnje meščanske šole Lakafscheni, -ki je bil odločni socijalni demokrat in je z nenavadno brezobzirnostjo razkrival lumparije celjskih Nemcev v graškem soeija-lilstičnelm listu. “Anbeiter-\ville”. Zato so uprizorili divjo gonjo proti njemu in dosegli, da Lakitsch odide v Radgono.
Angleška eskadra je 13. t. m. odpotovala iz Trsta v Pulj. od-kjer odplove na Reko. Tam se razdeli in gre del v Zader in Split del pa v Dubrovnik in morda v Kotor. Na Krku se brodovje združi in se skupno povrne na Malto.
Velik požar je bil v noči od 13. na 14. t. m. v Trstu. Lesna skladišča firme Matatia. premogovno skledišče firme Torli in pohištveno skled išče firme Bachschmid sc pogorela celo ali deloma. Škode je blizu 1 milijon kron.
Zaradi vohunstva so prijeli v Srbiji ob bosanski meji stotnika avstro-ognskega generalnega štaba K. Henschtm-anma ter so našli pri njem razne risbe in načrte.
Sičinski v zaporu. V lvovskih sodnih krogih so uverjeni, da bo morilec grofa Potockega priporočen cesarju v pomilošeenje. Sodni odlok se je odposlal takoj, a ne o-bičajnim .potom, temuč expraosi-d'io. Sič itn jelki se vede v zaporu popolnoma mimo. Ves dan čita ali pa piše pisma rojakom in pristašem. V kaznilnici bo najbrže nameščen za pomožnega učitelja ali pa za pisarja v uradu.
Občinski svet v Rimu je z 57 proti 3 glaisovolm sklenil odpravo verouka iz ljudskih šol.
Iz črnega tabora. V Anconi je b'il paklan AJngeloni v večnem prepiru s kanonikom Sinigaliesi. Konično je vzel kaplan revolver in ustrelil kanonika in sebe. Šlo se je zaradi neke lepe dekline.
J POSLEDNJI Teden RAZPRODAJE Pred INVENTARJEM «
------------------------------------*---------------------^
Samo še neKpliKp dni je pred inventarjem. in si prizadevamo, da uporabimo la KrateK. čaj da izpraznemo zalogo. \SjaK. oddeleK. je bolj privlačen ter je izplača, da -ti ga ogledate. IVanredne cene je nudijo V celi prodajalni.
|Qg- NE POZABITE OBISKATI NAŠO PRODAJALNO TA ZADNJI TEDEN. -SSj,
Velika počivalnica, iz hrastovega lesa in jeklenih peres, prevleka raznih barv. Stalno cena (PORO $7.50, sedaj samo ..........U)UiOU
Smimska pogrinjala, iz čiste volne, lepo pisane in barvane. Navadna cena $1.45. sedaj izjemna cena samo .......
Okrogle mize za raztegniti, 24 x 24 palcev, lepo izdelane v maho-goni barvi. Stalna cena (1)1 PJl $2.50 sedaj samo ............tM.DU
Ženske Oxford, fini šulni in lakiranem usnjeni.vici kid ali strojeno usnje, lahki ali teški podplati z visokimi ali nizkimi petami, po $2.00 in $2.50 sedanja' (|)j gg
Oxford za gospodične in otroke, lakiranega Usnja ali vici kid za zavezati ali zapenjati. Velikost 5 do 8 cena $1.25, sedaj....................
Pralne obleke za dečke lepo izdela ne iz trpežnega blaga mornarskega iz trpežnega blaga, mornarskega ali ruskega kroja, bele ali barvane velikost 5 do 8. Nektera vredne $1.75 sedanja	QP«
cena ..........................Odu
Obleke za možke in mladenče, delane iz srednjega blaga, za popolno prikladnost jamčimo. -— Obleke različnih kosov — vredne po $12.50, sedaj
samo.....................
Otročje čepice, lepo obšite velika zaloga in razne izbire. Nektere vredne do 89c. Vaša izbira...................
Hlače do kolen za dečke, iz finega košmirja ali modrega Cheviota, posebno finega kroja. 4 do 12 letne. Samo sedaj par Po .......................
19C
Bele lawn in Duck obleke za ženske, lepo obšite s ščipkami, velika izbira, sezonskega kroja. Nektere vredne $8.00 sedaj ...............
$4.95
Fina bela ženska krila, najnovejšega kroja, polna velikost P».........................
Spodne svilnata ženska krila, navadne ali spreminjajoče barve z nagubano ganiro. Vredne po 6.50
$3.88
Gingham in percalaste obleke za
dekleta od 4 do 14 letne i 0 n
po..............................4ou
Zaloga belih svilnatih Waists za ženske, tafeta in Jap svilnate ves-tje, polne velikosti, se prodajajo
po $4.50. Vaša izbira $1.98
Črne nogavice za otroke, velikost 4 do 5, navadno po 8c, sedaj ..................
(šest parov aneja.)
Možke fine srajce, gladke ali nabrane prsi, velika zaloga čednih vzorcev. Nektere vredne OP P $1.50 Vaša izbira...............Oou
Možki in ženski dežniki; držaj iz finega naravnega leisa. jeklene od-renice in palica 26 in 28 palcev, po
3C
fr	č5S,56/,563p*S65 ߣU£ /StAND ÁVE. J
Čudežne ura za $4.98
Finega dela, dobro idoča. močna in zgleda kot zlata. Remu-ator tečaji na rubin kamnih. Jhinčen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. £ uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4 98. Oglej ši jo in a ko ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na naše stroške. Z naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro.
FIELD & CO., D EP. 38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave.; sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
P
vaden
S
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite danes vlogo s
se
i. pn-
$
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer . do 8 ure
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je eital, je d'anies pripravljen naročiti se nanj.
MOŽKE OZDRAVIMO ZA $5.00
Poštena pomoč
Obrnite se na izkušeniga specijalista MI GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE
SLABOTNI-BOLNI IN NERVOZNI MOŠKI
SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO.
Varicocele	Tesnina
Zastrupljenje kri	Nalezljive bolezni
Tajne bolezni, Zgubava semena in mokrote
Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE—od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure.
DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO
FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
I zle ul še in. fotograf, vodia
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše 'galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Established 1883	— CHICAGO — Phone Canal 287
Navadite se rabiti SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA ob vsaki nri-liki zdravilne potrebe, ker so zanesljiva.
Zdravilno milo.
Za ohranjenje, čistenje in lepšanje kože, obraza, las in rok, za čistenje, maziljenje in za vse druge potrebe v umivalnici rabite
• SEVEROVO
ZDRAVILNO MILO ZA KOŽO.
Io milo je nojboljše sredstvo zoper vse gorinavedene nerede; je precenjljive vrednosti pri kopanju otrok; ‘tudi'možje naj ga rabijo pri britju. Cena 25 centov.
“Severovo Zdravilno milo za kožo je izborno. Priporočim • osbito pa takemu, ki ima kaj pokvarjeno kožo; na primer da ima kateri lišaj, ali kakšne kraste ali mozolce. Ako se z Našo milo ‘umiva tri do štiri dni potem čisto izgubi vse neznage iz obraza. Naredi tudi lepo in glado kožo. Naj se rabi v vseh slučajih kočnih neredov.” Louis Rudman, 313. Riverst., Aurora, 111.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “SEVEROVO.’
PRIJETNA SAPA.
DRAGOCENI PREPARAT, KI SE NAJ BI VEDNO IMEL V HIŠI JE:
SEVEROV
ANTISEPSOL.
Ta preparat naj se rabi za izpiranje grla in ust. Dela sapo prijetno in zdravo, zdravi grlo in odstrani vse slabe nasledke bolezni v grlu. Tudi je dobro za odstranjenja vnetja.	Cena 25 centov.
ZDRAVILNI NASVET ZASTONJ £
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
jjjg“	.. =pO----....=E
jt. najnovejši modi in nizki ceni. ¿c
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
blizo 18. ulice Chicago, lil.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pri-.	dite in oglejte si naše blago. V zalogi
imamo nailepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.
TEL. CANAL 1198
-n
MOV! KUMM!
Kloboučmd a obchodniđ zbožim vypravnym
2AKÁZK0VÉ PKÁQ VÉNÜJE SE	508-600
% ZVUŠTRi POZORNOST	BLUE ISf-AND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicapi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” prvo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in •pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se prippročam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste. CHICAGO, ILL.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa BO jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po B odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, Ul.
Tel. št. Canal 915
RAZNO IN DRUGO.
Delovanje srca. Najmarljivejši organ našega tetlesa je srce. Od prvega do zadnjega dihljaja dela neprestano p odmevu in ponoči. Dete v zibelki ne razvija še ni kakega znaitnega delovanja mišic, ne pokazuje še skoraj nikakega delovanja motžgan, pljuča dihajo počasi, ali srce bije okolu 140krak v minuti, torej na dam 200.000 k raft. Srce odrastlega človeka bije le za polovico talko naglo, ali vendar okoli 3ö 111 klij (»i krat na leto. Ponoči ne miruje srce niti treinotek. Na srce moramo pazilti, kajti vsako nepravilno povišanje telesne delavnosti, pretirano delo, pretiran šport, alkohol, kava, čaj, kajenje itd., je srcu škodljivo.
Čuden svetnik. Iz Indije je tpri. šel v London častitljiv mož -Mahatma Agamuja Guru, da bi pridobil novih spoznavalcev za svojo versko filozofijo. Sam se imenuje skromno “boga bogov” in “svetega moža iz Vzhoda”. In vendar je to “božje bitje” moralo priti nedavno pred londonsko sodišče. Vzrok je bil sledeči: V časopisih je 'bila pri “indijskem božanstvu” razpisana služba pisanke na stroj. Ko se je prišla ponudit mlada francoska gospodična, povedala ji je v prerokovi hiši neka dama, da služba ni ravno takšna, kakor si jo gospodična predstavlja. Pisati sploh ni skoraj kaj. Gospodar je indijski bog v njegovi hiši je mnogo žensk, katere vse zelo ljubi. Zato so v njegovi hiši nebesa, zunaj pa je peklo. Potem je peljala dama Francozinjo pred Indijca. Starec, ki ima že 67 let. je takoj sedel k deklici ter ji izjavil, da v njegovi hiši kraljuje sama ljubezen, in da bo tudi njo ljubil, kakor ljubi vse druge. Dela ne bo imela dragega kakor se kratikočastiti z ostalimi damami. Ko ji je po teh besedah hotel v preveliki ljubezni oviti roko okoli pasu, se je dekle iztrgalo in zbeižalo, potem pa šlo starca ovadit sodišču zaradi dejanske žalitve. Obravnava se je preložila, ker se je prijavila še draga dama z dežele z enako pritožbo
Ali ima zamorec dušo? Dočim so kulturne kolonijske države, kakor Anglija, Francija, Nizozemska uvedle enakopravnost za zamorce in belokožce, oglašajo se na Nemškem ljudje, ki se temu protivijo, češ, da zamorce ni človek, temuč le izpopolnjena žival. Tako je nedavno neki Waldemar Schütze izdal brošuro: “Sehvarz gegen weiss”, kjer govori o .nemški kolonijalni politiki ter razlaga svoje nazore o postopanju z zamorci. Schütze pravi, da zamorec ni človek ter vslled tega smatra za neuspešne poskuse oplemenititi zamorca s kulturo. To se zdi njemu enako kakor če bi hotel kdo odgojiti mačko za 'krotko ovco. Zamorca je treba, pravi Schütze, krotiti kakor divjo zver, ker se nikdar ne bo oplemenitil s kulturo, vedno bo sovražil belolkožca kot roparja in tlačitelja njegove divjaške svobode. Samo s strahom in batinami je mogoče držati zamorca na uzdi. Edino, kar se more storiti koristnega, je to, da kolonijalna oblast nauči zamorca raznih praktičnih znanosti. Schütze vsled tega očita Angleški, zakaj postopa tako dobrohotno z iza.-morei, češ, da jo zadene zato kazen, da se bodo Kafri v Južni A-fri.ki spitntali in vzdignili. Dasi so ti nazori pa ganski in nečloveški, vendar je na Nemškem mnogo ljudi, ki so na Schiitzejevi strani, in sicer so to razni — nadljudje.
Neprijetna zamenjava se je pripetila nedavnu nekemu kraljevemu uradniku v Vrat ¡slavi. Uradnik je zadel v loteriji par sto mark. Vkljub temu je v začetku počitno- vložil na- svojo višjo o-blast obšiirnio prošnjo za podporo, dia bi mogel iti v toplice. Obenem je pisal loteriji s priloženo srečko ter prosil, naj mu čimpre-jo pošlje dobljeno, vsoto. Žali-bog je uradnik zamenjal zavitke. ,V par dneh je dobil 'od svoje višje oblasti sledeči dopis: “Vaš dopis o zadeti srečki, k čemur vam čestitamo, smo vzeli na znanje. Pri-
ložemo srečko -vam vračamo.” — Loterijsko ravnateljstvo pa mu je naznanilo, da je njegovo prošnjo, ki ni prišla na pravi naslov, odposlalo naravnost njegovi višji o-'blasti, na katero je bila naslovljena, To se pravd imeti smolo !
Hranilnice v nemčiji imajo 19,-000,000 vložnih knjižic, katerih vrednost je jamčena od raznih občin. Dve obči riške hranilnice v Hanover se pečajo edino le s hranilnim vlogami Ves dobiček teh zavo. dov po odbitku 10% za rezerven sklad gre za napravo in olepšavo mestnih ulic, zbirališč parkov itd.
Špiritus v raznih pijačah, v raznih opojnih pijačah se nahaja alkohola ali špirihusa v naslednjih odstotkih : V pivi 4 odstotke ; pointer piva 4.5; ale (angleška piva) 7.4; rensko vino 11; šampanjec 12.2; klarelt vdno 13.3; burgundsko vino 13.6; šeri vino 19; port 23; brinjevec 51.6; žganje (brandy) 53.4; rum 53.7; in žganje ali (whiskey) 54 odstotkov. Kadar kaka taka pijača zavzema 57 odstotkov alkohola mu rečemo tu v Ameriki “proof”.
Nazaj v srednji vek. — Jezuit Pável Axilar je bid napisal leta 1720. v Pragi molitvenik, v katerem se čita: “Za naše zveličanje je prelil Kristus 62.000 solz; na vrtu Gezemaini je spotil 97.305 krvavih kapelj; v hiši Pilatovi jo dobil 666 ran; udarcev v obraz je dobi! 110; udarcev na vrat in tilnik 120; na glavo je bil udarjen 85 krat, na pleča62, na komolec 40 krat. Opljuvan je bil 32 krat; v obraz je dolbi! uidarcev s pestjo 30: 13 krat je bil vržen na zemljo, 170 vržen kakor pes pod noge rabljev, suvan in pohojen. 309 krat so ga,vlekli za lase na glavi za braido 58 krat. Trnjeva krona mu je vzročila na glavi 300 ran. Za naše zveličanje je jokal in zdihoval 900 krat, ¡Smrtnih težav, na katerih bi bil mogel ¡takoj umreti. prestal 165. Od.predhiše Pilatove do Kalvarije je nesel križ 321 korakov itd. Sedaj ob .začetku 20. stoletja so predelali ta jezuitski popis v litanije, ki so močno razširjene zlasti po južni Moravski in posebno okoli Ogrskega Broda, Tudi .znamenje časa!
Mr. Taft je sedaj polnokrven član “steam shoveler’s” unije. Parna lopata hi morala pač rabna biti za vse predsedniške kandidate.
VACLAV DODAT
izdeluje neopojne pijace, so-dovico iu mineralno vodo.
156 W, 19 St. Tel, Canal 6296
GUNARD 7«S UNE
Iz New Yorka v Sredozemsko morje iti Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTA R J A. NE APEL J A IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in “Carma-NIa”, dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita.
CUNARD-STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na
THE SISINES ACAtEil" OF EAUSES
Slov.Dpt. C. 431 W. 26th St., Chicago, 111.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tndi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh lOc odtegniti.
‘SVETA INQUIZICIJA” IN NJENA ŽRTVA.
Dandanes je mnogim “ Streharjem” nbvošegno, da v“sveti in-quiziciji” in v “krivoverstvu” v prilog cerkve govorijo, ter s svojimi trditvami na neeuvan način resnici v obraz bijejo. Trudijo se namreč resnico utajiti, da bi ke-daj verska sodišča bila.. Tem nasprotno gre zasluga temeljitemu poznavalcu “svetega verskega sodišča”, kateri v tem ¡svoje nazore razširja.
Bivši jezuit grof Hoensbroeeh. se je potrudil, da je stvar temeljito preiskal, ter je pred ne davnem v 'Berolinu, v zadevi javno predaval.
V	smislu predavanja je bila in. quiz^cija neko versko1 sodišče z natančno dolbčeno obliko in kaznijo, in zapoeetno “škofovsko” to je, da je bilo škofom podreje. no i ¡po tem je bilo “ menihovsko”. to je. da so ta sodišča v roke dobili frančiškanu, osobito dominikanci, kateri ¡so se sami za “'Kristusove pse’'’'nazivali. Toda vslic vsem raznim imenom so stale vse i/aquiziiciije, tudi španska., neposredno pod vrhovno oblastijo pa-pežtva, katero je edino,, za vsa grozodejstva odgovorno.
V	“ročni knjigi” Bernhard Fi-doni.s-a, kateri je bil do 1. 1330 v Toulouse inquizitor se čita:
“INamen svete inquizicije je raz dejati krivoverstvo. To se more zgoditi, ako se krivoverci spreobrnejo, uspešnejše pa je, ako se sežgejo.” Natezalnica se siceg ne sme ponovno rabiti, toda to se nanaša samo na čas 24-ih ur. Priče morajo krivoverstvo obtoženca potrditi, kot priče zamorejo biti tudi žena, mož ali otroci proti sta-rišem. toda obtožencu se ne smejo nasproti postaviti. (Obtoženec ni vedel, kdo proti njemu priča. Op. ured.) In zagovornik krivoverca mora priseči, da ne bo proti cerkvi ničesar započel. Zaplenitev premoženja krivoverca se tudi na njegove otroke razširi, njihove hiše se razrušijo in obseg zemljišča se, kot- proklet, s soljo potrese.
Neki dominikanec iz Toulouse pripoveduje v svojem dnevniku da so “na čast in slavo božjo”, mrliče, kateri so že mnogo let v zemlji ležali — sežgali.
Nadalje pripoveduje, da se je pri neki gostji inquizitorju naznanilo, da je šlo nekaj krivovercov k neki bolni ženi. Inquizator je z nekterimi bratji šel takoj k bolnici, previdno je iz nje izvabil priznanje in konečno se ji dal spoznati, da je škof iz Toulousa in zahteval, da njeno priznanje takoj prekliče. Ko ona tega ni hotela storiti, je zaukazal bolnico s posteljo vred na gromado nesti in sežgati. Ko se je to zgodilo, se je on vrnil z bratji k pojedini; dru-hal je jedi z največjim veseljem zavživala ter so Boga hvalili za večer (!!).
Znano je grozovito ljudsko klanje v albigenski vojni, ko je papežev legat z naskokom zauzel Carcassonne, in ko niso mogli krivoverce od pravovernih razločiti, je dal povelje, vse prebivalce pomoriti, ter cinično pripomnil: “Bog bode svoje že spoznal.” Sa. mo v eni cerkvi, kamor je ljudstvo 'bežalo, je bilo 7000 ljudi u-morjenih, med njimi ženske in o-troci.
V Nemčiji so prvič krivoverce sežigali leta 1051 v Goslar-ju. Potem so sledili Erfurt. Lübeck. Wismar. Virebnrg. itd. Posebno vneti so bili v Neumark-n in Uck-marck-u. Na “Kötterberg (Ketzerberg) — hrib krivovercev — pri Königsberg!! (¡Neumark) je gorelo mnogo številnih gromad, in v Berolinu je bilo dne 28. aprila 1458 več ljudi sežganih. Se-verno-nemški inguisitorji so imeli v tistem času svoj glavni sedež v iS|tettin-Vi. V iStrassburgu in Alzaciji, so v enem dnevu 80 ljudi sežgali, vseskozi vemo ljudstvo toda verski uk dominikancov so zavračali.
Papež Gregor IX. je podpiral konrada pl. Marburg-a* spovednika svete Lizabete, kateri je dal raji 100 nedolžnih na grmadi sež-
gati, kakor pa, da mu bil le eden krivec ubežal, cele rodovine je pokončal in cele vasi izneljudil; proti njegovi beznosti so zaman u-govarjali cerkveni knezi iz Mainca in Kolna.
V Rimu so zgrevane krivoverce zadavili, a trdovratneže pa žive sežgali, “da se jim trdovratnost izkuha. ’ ’’
Na Španskem so sicer imeli kralji v tem svojo .besedo, toda ne zadnjo. Samo pri enemu preiskovanju so 44 ¡mrličev izkopali in sežgali; sorodniki mrtvih so bili imetja oropani in prognani. V Sevilli je'bilo od leta 1481 do 1524 skoraj 1000 ljudi živih sežganih. V vsej Španiji je bilo po inquizi-ciji stotisoče ljudi, ako ravno ne vsi umorjeni ¡pač pa grozno trpinčeni in ohromljeni.
Kolikor daleč je moč cerkve segla so. gorele gromade, so se pol nile ječe, mučilnice in inquizicije. Z bestijalnim mučiteljstvom. z ognjem in mečem v roki so si nad-jali “služabniki vere o ljubezni napredujočega človeškega duha strašiti in večno v verigah cerkve obdržati.
Se ve, trdi se. da je inguizieija dognala samo krivoverstvo, a država pa je krivoverce kaznovala in da je inquizicija vselej državo prosila, ne krivoverce sežigati. toda te prošnje, izjavlja grof Hoens-broech, za inifamno hinavstvo Kajti, na primer, mesto Brescia je bilo z interdiiktom — prepovedjo — zagroženo, ker je zažiganje zavlačevalo, in v nekem izviru je rečeno: “Krivoverci se državi iz ročijo. da jih sežge.” Vzrok proš nje je prav posvetni. Za “nepravilnost” katera kakega duhovnika. morebitno za dosego višje časti ali dohodkov oropa, služi med drugem ¡prelivanje krvi. (To se reče: Kdor se je hotel kviško po speti, moral je fanatično moriti. Op. ured.) Samo zaradi tega hi uavska ¡prošnja inquizieije:	“A
ga ne usmrtiti.”
Kako stoji danes z inquizicijo? Grof Hoensbroeeh odgovori na to vprašanje: Še sedaj vlada krvavi duh! še stojijo krvne postave v veljavi, še sedaj ne pregreši, zažiganje kri voverdov. proti uljudnosti. V veljavnosti je še pismo (bulla) papeža Leona X. katero je bilo’ leta 1543 proti Martin Luther-ju naperjeno. In 1895 je v Rimu izhajoči. ,pod papeževim gospodstvom stoječi list “Romai-ne” pisal o “blagoslovljenih gro-niadnih plamen” in o “presvetle-
nim.	prečastitim spominu Tomaža Torguemade” (kateri j!e pustil 2000 ljudi na gromadi žive sežgati). Na drugem kraju se glasi: “Država ima dolžnost, krivoverce na povelje cerkve, s smrtjo kaznovati. Ona (država) ne more od cerkve izročene ji krivoverce, o-prostiti.”
Grof 'Hoensbroeeh zaključuje: Inquizicija obtežuje še danes človeški duh na najtežji način. Proti -tej moči se zamoremo bojevati le z lučjo osvete. — omike, za to pa moramo zgodbo Rima temeljito proučiti.
VEROIZPOVED PO VSEM SVETU.
Letošnja izdaja takozvane “A-meriška misijonska-modra-knjiga? podaja statistiko o raanih veroiz-povedbah ,po vsem svetu. Te številke so do malega v soglasju s statistiko, kaitero je jezuit pater Krose, v “Glasovi iz Marija-Laaeh” leta 1903 obelodanil.
¡Po Krose-ju je:
Katoličanov ..........264.506.000
Protestantov .........166,627.000
Grško i pravoslavnih .. 117.875.000
Židov .................11.027.000
Mohamedaneev .........202.048.000
Buddhistov............120,250.000
Hindu . ..............210.000.000
Konfucijaneov in „ Tavistov ..........267.000.000
Šintoistov ............17.000.000
Staro indijsko
bogočastje .........12.114.000
Fetiški častilci .....144,700.000
Razni drugi ............2.844.000
Po misjonski-modri-knjiigi pa:
Katoličanov ..........272,628.500
Protestantov .........166.066.000
Grško pravoslavnih.. .120.157.000
Židov ..................11,220.000
IM o h am ed a n c o v .216,630.000
Buddhistov .............137,935,000
Hindu ..................209.659.000
Konfucijaneov in
Tavistov • •.........231,816.000
Šintoistov ..............24,900.000
Staro indijsko 'bogočastje........
Fetiški častilci........157,069.000
Razni drugi . . • •......15.352.000
Iz tega je razvidno, da so katoličani med “monotheisti” to so oni, ko v samo enega Boga verujejo. najštevilnejši, potem pridejo mohamedanci. za temi protestanti vseh ¡barv, itd. Naj več je takozvanih poganov. Koliko je pro-stomiselcov ni navedenih, ko se ne da dognati. Tisto je z pogani v Afriki in Aziji.
Značilno je, ko katoliški duhovniki vedno trdijo, da je katoliška vera edino zveličalna. Dobra ! Ako samo katoličani v “nebesa” pridejo, kam pa pridejo ostali dru-governdki, katerih je, kolikor se je dognalo, (po Kroseju) 1,271,-485.000? V pekel, kaj ne?
Listu v podporo
¡Frank Košmerl.........$0.50
An ton Košmerl..........0.25
John Košmerl. ..........0.25
John Filak..............0.25
John Kloee.....••.......0.1
Anton Busicek..........,0.25
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni direetor Collins N. Y. Me-dieal Instituta : —-
Jaz Vam naznanjam, da sem sedaj zdralv pa nisem še vseh medicin porabil, jih imam še za par dni. Zahvalim se za zdravila, ka tem ste mi -poslali, da sem zopet ozdravil hvala Bogu. Bog Vam stotero poplačaj Vašo dobroto Kadar bodem zopet kaj potreboval se bodem vedimo le ¡na Vas obr n il.
Vas pozdravljam ter Vam ostajam hvaležen	Frank Novak
Lock No.3. Alleigheny Oo., Pa;
Najnovejša slovanska tvrdka
EMIL BACHMAN
580 8o. Centre Ave., Chicago, lil.
^ Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
NeštevIIno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred rapadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar re prezre^ opomine, vedoč provdobro, ca bi iz tega lahko postala nevaría bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečcih žlezah jih ozdravi v najkrajši m času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TEINEE’«
****>»•*
AECISTERE»
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družiro močno in 2dra\o, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav.lo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno «‘grenko vino” na mesto TRlNER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.