St, 139 Mm gtesa ¥ ssimrlEl (torti cimni ch la tsstt)
* ••»
!zvzc:r?1 ponđeljek. vuk dan zjutraj. Uredništvo: ulica sr. 15'škega St. 20, I. nadstropje Dopisi na) se poSlljaJo i-ednIShr * 1Pma se ne sprejemajo, roknpl-1 se ne vraCsJo. I«d. ' -fcnlon Oerbec. — La«t* ^ tkarna fidlnost. Tisk	t	3
trsH za irese: L 7.—, 3 pfej L 19 oO, pol leta L -i« cek *
'vL telefon uredništva (a uprave 8t 11-47
: " ^ _
i "i. ———
V Trstu, v aredo TI. junija 1924.
Posamezna številka 20 cent;
Letnik XLIX
a na
ja-if*
inozemstvo mesečno 5 l	V
EDINOST
Posamezne Številke v Trsta fn okolld po 20 cent — Oglasi m računajo v iirokosti ene kolone (77 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnic«, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih a*vodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav4 Edinosti, v Trstu, tdlea sv. FrančiSka Asifkega štev. 30, L nadstropje. — Telefon nredoUtva in uprav« U<57,


Pravda za _ narodnih manišin
Bistvena razlika med našim in stališčem većine italijanskega tiska napram vpraŠa-ftju narodnih manjšin v italijanski državi, Je v tem, da je to vprašanje za narodne m aa j šine v resnici življensko v polnem in najusodnejšem pomenu te besede, dočim je za naše nasprotnike le vprašanje na-rodne prenapetosti in pohlepa.
Seveda niso tega priznavali iz začetka, v prvem času, ko je bilo to naše ozemlje priključeno k Italiji. Tedaj niso odrekali ni rodnim manjšinam prav vsake pravice v narodnem in kulturnem pogledu. Pa5 pa so mero svobode in pravic, ki naj bi se privolile narodnim manjšinam, vezali v glavnem na dva pogoja. Prvi bi bil, da mi odkrito in brez vsake zavratne misli priznamo dovršeni čin, državno-pclitično priključitev našega ozemlja k italijanski državi. Drugi pa, da :*totako iskreno in obvezno izjavimo, da hočemo biti lojalni državljani, da bomo zvesto in v polnem obsegu vršili svoje državljanske dolžnosti. To naj storijo narodne manjšine — so govorili — potem še le bomo mogli govoriti o koncesijah, ki 52 jim morejo dovoliti in se bo moglo povoljno opredelti razmerje med državo in narodnimi manjšinami.
Tako so govorili iz začstka. Ni pa trajalo dolgo, ko smo bili na jasnem, da ta pripravljenost za vsaj neko mero pravičnosti napram narodnim manjšinam ni bila iskreno mišljena, da je bila le izsiljena cd potrebe trenutka. Slovesna zagotovila in obljube v parlamentu od strani po-kl canih in odgovornih predstavnikov države in merodajnih ustavnih činiteljev so bile te prve sveže, da bi si bil nacionalistični ti k upal postaviti se v oči vidno nasproi-stvo z njimi. Zato je ta tisk v tistem času previdno in neiskreno operiral s tistimi »pogoji*.
Ko pa je naša narodna manjšina v polni meri zadostila onim pogojem; ko je priznala dovršeni čin in izjavila, da hoče lojalno vršiti vse dolžnosti napram državi; k ■ je prišel torej tisti psihološki trenutek za izjavo od nasprotne strani: dobro je, sedaj ni več nobenega zadržka, da ne bi vara mogla država priznati narodno svobodo in pravice, ki jih zahtevate: tedaj je začela tista ogabna licitacija v smeri nav-1 tdol — vedno bolj se je krčla tista mera pravic, o kateri so govorili iz začetka, če ,|r £a narodna manjšina zadosti tistim stav-
\ ,emn «pogojena»l
Vendar niso niti pozneje še naravnost in izrečno govorili, da naši narodni manjšini ne prizna -jo prav nobene pravice. Besedi čili pa so o « duševni asimilaciji». Usta niso govorila in peresa niso še pisala trde in neusmiljene besede, pač pa so nam vsa dejanja, ki so se nizala neprestano drugo na drugo, govorla svoj strašni govor o njihovih namenih z narodnimi manjšinami, so govorila o neiskrenosti in neresnično sti prejšnjih besed. Tistemu slepomišenju z besedami je napravila te dni konec odkrita beseda v glasilu, ki se ponaša, da je glasnik namenov in hotenja sedanje vladavine: beseda, ki je povedala naši narodni manjšini brez vsakega ovinka, brez vsake sentimentalnosti in s cinično odkritostjo, da naša država sploh ne priznava Dikakih narodnih manjšin, da ni obvezana v nikake ozire napram njim, da sploh ne more biti nikakih pogojev, pod katerimi bi mogla in smela država odnehati od politike raznarodovanja narodnih manišin!
Po tem takem bi veljalo za nas: Roma lccuta, causa fimta! Pravda je končana, akti naj le gredo v arhiv, sodba je izrečena: država vas ne priznava — ne priznava narodnim manjšinam nikakih pravic, so le brezpomemben drobec v morju 40 milijonov Italijanov!
Mi pa pravimo, da pravda še ni končana. JU bo naša narodna manjšina pokladala na ♦siitnico dejstva, ki govorijo za nie pravico do samosvojega narodnega življenja. Kakor spoštujemo mi sklepe Društva narodov, ki nalagajo narodnim manjšinam, da morajo vršiti svoje dolžnosti napram državi, isto-tako so obvezni za državo n;.e<scvj ukrepi glede zaščite narodnih manjšin! In to tudi £a Itairjol Saj je tudi ona soustanoviteljica in soudeležriica te mednarodne ustanove, iz česar sfedi z železno logiko, da soglaša z n»e nalogami in nameni, da so torei nje sklepi obvezni tudi za na*o državo v zaščito oje narodnih manišin! Je pa poleg te mednarodne tvorbe še ena instanca, ki bo orila v naši pravdi. Je to vzdramljena vest kulturne Evrope, ki je sprejela zaščito narodnih manjšin kot zapoved načela pravičnosti, demokracije in člove-čanstva!
Spričo mednarodne volje in vesti kulturne evropske javnosti — v kaki luči se nam kažejo tista zvijanja, tisti izgovori z našim pretveznim avstrijakanlstvom, tista podtikanja, da hočemo tu ohraniti Avstrijo na pr. tudi s svojo zahtevo po avtonomiji i Mi smo že ugotovili, da so se tudi me-rodajni činitelji italijan. javnega življenja v teh pokrajinah izrekli svoiečasno za ohranitev prejšnje avtonomno-pravne uredbe, za ohranitev prejšnjih deželnih zbo-Naj tu italijanskemu nacijonalistične-iisku še nekoliko osvežimo spomin, ^ni raj se. da so se udi goriški fašisti d) za. avtonomijo n^ da je na^ svoje-em posvetovanju začasnega deželnega i goriškega glasoval za to tudi — g. -^oaibig župan gor;skega mesta in senator kraljestva iialitanskegal Ali ne v«Hn
gospodje pri ttattjaaskem tisku, da Je tmfi aneksijski zakon predvideval avtonomno
uredbo naših pokrajini Ta dejstva kažejo, kako ničevo je tisto dokazovanje našega avstrijakanstva na podlagi zahteve po
avtonomiji.
Istotako ničev in brez vsake podlage j« njihov krik o našem hotenju, da bi se tu ohranili avstrijski zakoni. Če bi JbiK mi radi tega avstrijakanti, potem bi bila av-strijakantska tudi tukajšnja — italijanska oblastva, ker tudi zanje velja na pr. še vedno društveni zakon iz leta 1867, torej tudi avstrijski zakon, s čigar določbami opravičujejo oblastva vsako svoje oviranje našega oruštvenega življenja.
Pa še na nekaj — kar bi moralo biti odločilno ravno zanj v prvi vrsti — pozablja italijanski nacijonaKstični tisk. Pred par meseci se je predstavilo ministrske-
mu predsedniku MussoHniju odposlanstvo nemških županov \z Poadižja, ki mu je
opisalo -^zmere na onem ozemlju ter mu predložilo želje in zahteve tamošnjega prebivalstva. Tedaj je izjavil ekscelenca MussoKm, da hote sam vzeti stvar v roke, jo proučiti in urediti po svojem spoznanju. Odposlanci so odšli iz avdijence z najboljšimi vtisi in nemški Ksti so pisali, da pričakujejo odločilno besedo g. Mussolinsja s polnim zaupanjem. Te odločilne m zadnje besede še nismo čulL.. S kako pravico hoče torej nadjonalistični tisk prehitevati besedo načelnika vlade in svojega lastnega vrhnega vodje s tem, da nam že danes kriči, da Italija ne priznava narodnih manjšin, da m obvezana v nikake ozire do njih?!
{ V pravdi za pravice rifeše narodne manj-
' šine* Se ni izrečena končna sodba--1
Med
ennsd Men k odstopu
PreSsedalKtran poslanica pariaraentu — Ztonsica Id senat proti Hllleromln
Odstop uradno napisan
PARIZ, 10. Nova vlada, ki so jo takoj; obeh zbornic, na njuno prevdarnost in na ob njeni ustanovitvi proglasili kot «vlado j njuno ljubezen do Francije in republike, za čitanjeker je edina njena naloga in'Zavedajoč se svoje dolžnosti sem sprejel
njen edini možni uspeh, da samo prečita ----; J-1 —--
poslanico predsednika republike, se je
svoj del odgovornosti. Prišel je čas, ko mora prevzeti tudi parlament svojega.
Millerand.»
Nato je prečkal ministrski predsednik Maršal nastopno izjavo svoje vlade, v kateri je rečeno, da je bila sedanja vlada
danes predstavila zbornici. Enodnevni ministrski predsednik senator Fran^ois Maršal, ki je prevzel sestavo vlade bolj iz osebnega prijateljstva do Milleranda nego s kakimi resnimi nameni in s kakim resnim sestavljena izključno zato, da omogoči raz-programom, je prečital na današnji seji ■ pravo o ustavnem vprašanju, ki je bilo poslanske zbornice napovedano poslani-*! sproženo ćzven parlamenta, o katerem pa co predsednika Milleranda. Istočasno je, more soditi le parlament. Izjavili se boste, čital poslanico pred senatom pravosodni! ie nadaljeval, ali imajo ostati ustavni za-mimster Ratier.	j koni nedotakljivi in v tem slučaju je dolž-
Evo besedilo te važne listine:	inost večine, da sprejme od predsednika
«Gospodje senatorji, gospodje poslanci! nalog za sestavo vlade. Ali pa se boste Ko mi je narodna skupščina izkazala čast izjavili, da ne priznavate načel, ki so iz-in me s 695 glasovi poklicala na najvišje rečena / poslanici. V tem slučaju bom
demonstracijo proti ob6inski upravi; kmetje so nato šiloma zasedli mestno hišo. S pomočjo ojačenj, odposlanih iz Salerna, je bil mir zopet vzpostavljen. Povod temu gibanju je bilo zvišanje občinskih davkov.
Občinski svet v Palermu razpušČen
PALERMO, 10. Z današnjim odlokom j« bil razpuščen tukajšnji mestni svet. Za kr.
komisarja bo imenovan uradnik prefekta.
s činom
Pričetek nove notranje politike v Jugoslaviji
Ljubljanski občinski svet razpuščen - Rekonstrukcija vlade - Radičevci izstopijo
iz opozidjonalnega bloka?
ro
m: Sp iz r
c c. c;
mesto, je vedela po mojih izjavah, da sem bil pripravljen iti v elizejsko palačo edino z namenom, da bom tam branil narodno politiko, politiko socijalnega napredka, reda in narodnega edinstva. Svečano obvezo, ki sem jo- prevzel (»red deželo, sem zvesto držal. Francija je željna miru, dela in sloge. Ona hoče zunanjo politiko, s katero se ji v sporazumu z zavezniki zagotovijo sigurnost vojne odškodnine, izvršitev versailleske mirovne pogodbe, spoštovanje vseh diplomatskih aktov, s katerimi se je ustan'	red v Evropi. Taka zu-
nanja pc4iJ	a notranjo politiko, ki
mora biti ru.	• ia z nauki vojne, mora
sloneti na sporazumu in spoštovanju prepričanj in ver, mora biti prežeta od skrbi, da se uvede v socijalne odnošaje čim več pravičnosti in dobrote, od volje, da se obvaruje francoski kredit, da se ohrani stroga ravnoteža med državnimi dohodki in stroški.
Te ideje so me vedno vodjle v mojih dejanjih in me bodo vodile tudi nadalje. Ustava določa, da je predsednik republike odgovoren pred zbornico samo v slučaju svoje veleizdaje. S to določbo hoče ustava omogočiti v interesu stalnosti in nepre-tržnosti državnega življenja, da se predsedniška oblast vzdrži skozi dobo sedmih let na varnem pred političnimi valovenji. Ako bi Vi tega ne hoteli vedeti in ako se ugotovi, da more volja kake večine prisiliti predsednika republike, da mora iz političnih razlogov odstopiti, potem bi ne bil predsednik republike nič drugega nego igrača v rokah posameznih strank. Vi mi boste pomagali, da se odvrne tako strašna nevarnost. Nočem zbežati s svojega mesta. Od parlamenta, ki ima nalogo, da sklepa zakone in pazi, da se izvršujejo, ne smeta priti znamenje in zgled za njih kršenje.
Nekateri nevarni svetovalci skušajo doseči na podlagi strankarskih sporazumov, da bi se začela nova zakonodajna doba z revo luci jo narnim činom. Zbornica jih ne bo poslušala. Senat bo ostal zvest svojim tradicijam, kakršen je bil v najtežjih okoliščinah, ter bo branil ustavo. Ustavno vprašanje, ki je za bodočnost republikanskih institucij tako važno, kakor je to, ki
poročal predsedniku o neuspehu svoje misije in državni poglavar se bo temu dosledno odločil.
Velika politična bitka, ki se bije proti predsedniku Millerandu, je stopila s tem v odločilno fazo .Predsednik Miile-rand ^ je odločno postavil v bran proti zahtevam levice, da mora zapustiti elizejsko palačo. Toda njegova poslanica ni napravila na zbornico, kakor je bflo pričakovati, nikakega vtisa, temveč se je njena leva večina še bolj strnila v zahtevi po crevolucijonami* rešitvi krize v obliki odstopa predsednika Milleranda. Danes so imele vse stranke levice posvetovanje, na katerem je bila enoglasno sklenjena sledeča resolucija, ki je bila predložena zbornici:
«Zbornica noče imeti nikakih stikov z vlado, ki je že po svoji sestavi zanikanje pravic parlamenta, noče se udeležiti protiustavne razprave, h kateri je pozvana, ter sklene, da se odgodajo vse razprave vse dotlej, dokler se ji ne predstavi vlada, ki bo sestavljena v skladu s suvereno voljo ljudstva.» Ta resolucija, ki jo je predložil Herriot, je bila sprejeta s 329 proti 214 glasovom.
Kakšno orožje ima Millerand proti zbornici? Zbornico sme razpustiti le s privolitvijo senata. Vsled tega je težišče položaja preneseno v senat. Ako bi se postavila večina senata na stran predsednika Milleranda, potem ba bila večina zbornice osamljena in postavljena v kritičen položaj. Morala bi se odločiti za eno izmed sledečih dveh izber: aH hi vztrajala pri svojem bojkotu in povzročila s tem nove volitve ali pa bi odnehala od svoje borbe proti predsedniku republike ter se odločila za manj radikalno rešitev na podlagi sporazuma s strankami nacijoualnega bloka.
Toda tudi senat je pustil Milleranda na cedilu. Na predlog pravosodnega ministra je odgovoril predsednik Doumergue, da je predložena resolucija, laa zahteva, da se ima razpruava o poslanici predsednika republike odložiti Resolucija je bila sprejeta s 154 proti 144 glasovom.
S tem se je senat izjavil solidarnega z zbornico.
Po današnji seji parlament aje bilo iz-
ga je sprožila sedanja kriza, se ne more dano sledeče uradno poročilo: rešiti skrivaj s sklepi posameznih oseb ali j »Predsednik republike Millerand je skle-skupin. Z zaupanjem apeliram na modrost nil, da odstopih
Mnndntl sardinsK? stranko v nevarnosti
Dt. W3lau se udeleži razprave o začasnem proračunu
RIM, 10. Volilni odbor nadaljuje zelo vztrajno' z deloin. Čaka ga precej kočljiva razsodba glede mandatov sardinske stranke {partito sardo d'azione), in pa glede mandata poslanca Lombardo, Pellegrino. Sardinska stranka je namreč predložila svoje liste v dveh okrožjih in sicer na Sardiniji in v pokrajini Lazio. Listi nista imeli samo istega znaka, ampak sta nosili tudi popolnoma ista imena kandidatov. Volilni zakon zahteva, da se predložijo liste z istim znakom v najmanj dveh okrožjih; ne dovoljuje pa, da bi se ena in ista lista (z istim znakom in z istimi kandidati) predložila v več kakor enem okrožju. Ako se bo volilni odbor držal strogo zakona, bo moral razveljaviti mandate sardinske stranke, ki je — kakor znano — v opoziciji.
Ravnotako je on. Pellegrino predložil listo z istim znakom in z istimi imeni na Siciliji in v Kalabriji. Njegov mandat se nahaja v istem položaju kakor mandati sardinske stranke.
Jutri se bo pričela v zbornici razprava o začasnem proračunu. K razpravi se je vpisalo 48 poslancev, med njimi tudi poslanec dr. willan.
Opor prati plačevanju obflnsklh davkov
CASERTA, 10. V mestecu Teano so se uprli kmetje proti plačevanju novih davkov. Kmetje so vdrli v občinski dom in v davčni urad; najprej so obe poslopji opustošili, nato jih pa zažgali. Ogenj je uničil vso opravo v poslopjih. Nato so se demonstranti napotili proti poštnemu uradu. Poštni uradnik in njegov sin sta komaj ušla. Občinskega komisarja avv. Maccinta, ki je hotel posredovati, so kmetje stepli s palicami in lučali nanj kamenje.
Karabin erji so hoteli pomiriti demonstrante; toda prišlo je do pravega spopada, med katerim sta bila ranjena 2 karabi-nerja. Iz Napolja je odpotovalo na pomoč vojaštvo in oddelek karabinerjev.
SALERNO, 9. V kraju Poaitano je vče-rai kakih 600 kmetov uprizorilo zelo burno
BEOGRAD, 10. (Izv.) Ministri ver, trgovine in industrije so podali ostavko. Minister javnh del je rack bolezni zaprosil za 3 mesečni dopust.
Vlada se je takoj danes sestala ter pričela razpravljati o rekonstrukciji kabineta, ki bo zelo široka, da se zadovolji krona. Kasneje, morda prihodnji petek se odpeljejo Pašič, Ninčič in Kiojič na Bled.
Po rekonstrukciji vlade se pričakuje ukaz o izvanrednem sklicanju narodne skupščine, kateremu bo sledila zaključitev zasedanja. Nato se skupščina razpusti in Pašič-Pribičevičeva vlada dobi nalog, da izvede volitve, ki se bodo vršile proti koncu meseca oktobra ali v začetku novembra.
Vlada je razpravljala tudi o vsedržav-nem invalidskem kongresu, ki se bo vršil v Ljubljani pojutrišnjem. Za kongres vlade v vseh političnih krogih izredno zanimanje.
Po vesteh iz Zagreba se radičevci pripravljajo, da zapustijo opcazicijonalni blok, ker ne verjamejo, da bi prišlo do take kom-
binacije po rekonstrukciji vlade da bi se sklicala nar. skupščina na izvanredno zasedanje. V nacijonalnih krogih v Zagrebu pričakujejo odločnega režima, ki bo brez kompromisov čuval narodno in državno edinstvo.
Razpust ljubljanskega občinskega sveta LJUBLJANA, 10. (Izv.) Danes je veliki župan dr. Baltič razpustil ljubljanski občinski svet ter imenoval za komisarja dr. Krejči, ki je takoj prevzel županske posle.
Stavka v Zagrebu
ZAGREB, 10. (Izv.) Kakor je bilo že javljeno, je vlada prepovedala shod komunistov in hrvatske republikanske seljačke stranke, ki je bil sklican za včeraj v znak protesta proti dogodkom v Trbovljah. Vlada je storila vse potrebne korake, da ne pride do kakih izgredov; ojačila je policijsko moštvo.
Delavstvo je protestiralo s tem, da je proglasilo splošno stavko, ki pa se je izvršila le deloma. Policija je aretirala 20 oseb.
napetost mi Rusijo m PoUsko
Čičerin zaključil razprave med rusko in poljsko vlado radi ruskih manjšin na Poljskem
MOSKVA, 10. Agencija Rosta poroča: Poljska vlada je odgovorila na Čičerinovo spomenico, v kateri ruska vlada ponovno protestira proti zatiranju Rusov na Poljskem. V tem odgovoru opozarja poljska vlada sovjetsko, -da je sovjetska vlada napačno tolmačila njeno zavrnitev, da bi razpravljala o predlogih sovjetske vlade. Poljska vlada priznava potrebo natančne in lojalne izvršitve določb pogodbe v Rigi; toda poljska vlada bo zavrnila brez vsake razprave sklicevanje inozemskih držav na smisel pogodbe.
Čičerin je na spomenico poiljske vlade odgovoril, da smatra sovjetska vlada, da pomeni zavrnitev podrobne proučitve ruskih predlogov s strani poljske viade kršitev 7. čl. pogodbe v Rigi. Proti taki kršitvi Čičerin energično protestira. Končno poudarja Čičerin, da so tudi druge države potrdile slučaje zatiranja narodnih manjšin od strani poljske vlade, ki jih je navedla sovjetska vlada v svoji spomenici. Radi tega smatra sovjetska vlada za brezko-ristno, da bi nadalje razpravljala o tem vprašanju. ______
Radić je prispel v Moskvo
MOSKVA, 9. Danes je tu^ sem prispel voditelj hrvatske republikanske seljačke stranke, Radič.
Potres t Taškentu
MOSKVA, 9. Preteklo noč so potresni aparati zaznamovali močan potresni sunek. Mnogo hiš je bilo poškodovanih, a človeških žrtev ni bilo. Vsled potresa se je vsa površina zemlje v okolici Taškenta nagnila v južnevzhodno smer; šele po preteku 20 minut se je vzravnala.
Izvedba agrarne reforme v Romuniji
BUKAREST, 10. Ministrski predsednik Bratianu je v spremstvu zunanjega ministra Duca prisostvoval razdelitvi jzemlje med kmete v Fagaras^-u na Sedmogra-škem. Ob tej priHki je Bratianu izjavil, da je vlada kljub neresničnim vestem, ki se neprestane širijo v inozemstvu, dovolj močna, da izvrši program, ki si ga je postavila. Enake slavnosti so se vršile v Kra-jovu, v Bi testi in v Banatu. Ljudstvo je vladne člane pozdravilo z navdušenjem.
Ruski poslaaiik v Atenah
ATENE, 10. Ruski poslanik za Grčijo Kastinov je danes predložil poverilna pisma predsedniku republike.
Bolgarski četaši na delu
ATENE, 10. Listi - ročajo, da so oblastva zaplenila progla? bolgarskih četašev v Macedoniji, ki so bili namenjeni za okraj Dumir Hisar. Zaplenjeni so bili tudi drugi proglasi, ki naznanjajo, da prične akcija četašev dne 15. junija.
Zdravstveno stanje Seipela
DUNAJ, 10. Zdravstveno poročilo o kancelarju Seipelu pravi: temperatura 36.5, žila 104, dihanje 28. Vročica, ki so jo pvozročili koprivasti izpahki, pojema. Stanje pljuč je nespremenjenoi Splošno stanje je ugodno.
Italijanski kralj se je komaj vrnil s potovanja v London, ko je odplul v Španijo, da vrne tudi obisk svojega španskega sovrstnika. Kakor vedno ob podobnih prilikah, tako se delajo tudi sedaj na račun tega potovanja razna politična ugibanja.
Potovanje v London je bilo prvič izraz uljudnosti, ker je bil italijanski kralj dolžan vrniti obisk angleškemu kralju. Tudi se je govorilo, da so bili pri tej priliki razni ženitni načrti vmes, zakaj potovanja kakor slavlja se je udeležil tudi kraljevski naraščaj.
Vendar je bil glavni motiv potovanja politika. Po kriški zadevi ie zavladala gotova na-
petost med Anglijo in Italijo. Morda je ravno
tej napetosti pripisati dejstvo, da je bil obisk tako pozno vrnjen. Z drugimi besedami, če je bil sedaj ia obisk na Angleškem zažeijeo, je znamenje, da se je napetost med obema državama polegla, da je krfska zadeva docela poravnana in pozabljena. In če gremo še dalje, potem moremo reči, dr se je med tem časom nekaj zgodilo, kar je napotilo Angleže, da so se podvizali pozabiti krfsko epizodo.
Fo hotimično pczabljenjenje pa je motivirano v angleških političnih računih, zakaj angleška politika je vedno smotrena in preračunjena, angleški «bussines» igra pri tem poglavitno vlogo.
Nepričakovani vhod laburistične stranke v vladne palače je za hip zmede 1 sedanje politike Itaiije. V Angliji je zmagala struja, ki je fašizmu po načelih in po taktiki skrajno nasprotna. Če prištejemo k temu še nepozabljeno krfsko zadevo, dalje spor zaradi Jubalanda in Dodekaneza, tedaj vidimo, da je bila pot v Anglijo za Italijo posuta s trnjem.
In vendar se je zgodilo, kar je bilo spočetka tako malo priča-kovati. MacDonaid se je pobotal z Mussoli.nijcin, Anglija je'izpolnila svoje obveznosti v afriški koloniji napram Italiji, ne da bi še dalje vztrajala pri svojih zahtevah glede grških otokov, ki jih ima Italija v svoji oblasti.
Istočasno s temi razveseljivimi rezultati italijanske zunanje politike, pa čujemo, da se Turčija silovito vznemirja. Gre se za pokrajino Mosul. Znano je, da se niso mogli na lau-sannski konferenci Angleži in Turki pogoditi glede ie dežele. Zatorej je ostalo to vprašanje nerešeno, da ne bi lausannska konferenca končala z neuspehom.
Zdaj pa je postalo vprašanje Mosula zopet akutno. Turki se nočejo udati, tudi nočejo priznati avtoritete -Društva narodov* o tem vprašanju, t. j. ne marajo, da bi se zadeva izročila omenjenemu društvu in tudi v slučaju, da društvo napravi kakšen sklep, ne pokorili.
In istočasno smo čuli vesti, da se Turki vznemirjajo zaradi nekega tajnega zbiranja italijanske mornarice in vojske na grških otokih. Italijani pripravljajo baje napad. Med Turčijo in Italijo vlada napetost. Italijanska vlada je odločno aementirala turške vesti in zavzela stališče proti sovražnemu pisanju turškega tiska. Vendar pa si ne moremo misliti, da imajo Turki tako skrajno pokvarjene živce, da bi se razburjali za prazen nič. Ponovno se ie Italija potegnila za pravice italijanskega ljudstva, ki prebiva še na ma-loazijskem obrežju, posebno v Smirni. Turki namreč ne delajo razlike med inozemci, am-t ak hočejo z vsemi pomesti. Ker pa je Italija močnejša od Grčije, noče dopuščati, da bi Turki z Italijani ravnali tako kot z Grki. Vsekakor bo imela angorska vlada precej sitnosti, zakaj očividno je, da postopata Italija in Anglija soglasno. S tega stališča je bil torej kraljev obisk v Londonu zaključek nesoglasij med Anglijo in Italijo in sicer zaključek s pozitivnimi uspehi italijanske zunanje politike.
Kraljevo potovanje v Španijo ni tako pomembno kakor eno v London. Takozvano zbJižanje med Španijo in Italijo je bolj teoretične veljave. Obisk španske kraljeve dvojic« v Italiji in njih slavnostni sprejem je bil bolj demonstrativnega značaja. Fašizem je takrat sprejemal in slavil pravzaprav De Rivero, poglavarja španskih «lašislov». Prvolno navdušenje za Španijo in pretirane nade v novo latinsko zvezo so se razblinile v pene. Toda dolžnost je dolžnost in italijanski kralj vrača sedaj »obisk tudi španskemu tovarišu.
Ne oziraje se na Še tako slavnosten in prisrčen sprejem italijanskega kralja na Španskem, se more reči, da bo ta akt tudi vse. Italija in Španska nimata skupnih interesov in za trenutek tudi ne bližajočih se interesov. Kjer pa ni skupnih interesov, se ne more razviti uspešna in odkritosrčna zveza.
Pač pa je tudi sedanje kraljevo potovanje več ali manj proslavljanje in sankciia fašizma. Potom vladarskih hiš si podajata Mussolini in De Rivera diktatorski roKi. Skupnost idej zamore med njima ustvariti recimo veliko osebno prijateljstvo, toda za sedaj nič več.
Nikakor fta ni rečeno, da nima tudi taka platonična zveza svojo vrednost. Končno j« boljše imeti še tako pasivnega prijatelja, ka-* kor še tako neznatnega sovražnika. Sicer pa igra Španija v italijanski zunanji politiki ono vlogo, ki "fl pripada. V zamotani verigi se-i danje italijanske zunanje politike je Španija le en obroč, ki tvori del celote. Italijanski kralj vrši svojo posredovalno nalogo, ki mu jo nalaga zunanja politika fašizma.
Trgovinski odm&aft med Bolgarijo in Turčijo
CARIGRAD, 10. Bolgarski zastopnik }Wiov, je odpotoval v Angoro, kjer se lxxfc> vržfta pogajanja za sklenitev pogodbe prijateljstva in trgovinskega dogovora jnad Bolgarijo in Turčijo.
ZbUiaoje med Španijo in Turčijo
CARIGRAD, 10. Španski pooblaščenec •e bo v kratkem podal v Angoro. Med Turčijo in Španijo se bodo vrfila pogajanja |V svrho sklenitve pogodbe prijateljstva. Predmet pogajanj bo tudi tvoril trgovinski dogovor.	_
Mosulsko vprašanje pride pred Društvo narodov
ANGORA, 10. Ministrski svet je pod predsedstvom Mustafe Kemala razpravljal v dolgi seji o notranjem položaju. Nato je creial k zunanjepolitičnim zadevam in se bavil z vprašanjem Mosula. Razpravljal je o posledicah, ki bi nastale, ako bi o tem vprašanju sklepalo Društvo narodov.
Napredovanje ameriSkih financ
WASmNGTON, 10. Bilančni urad naznanja, da se bo letošnje posiovno leto eaključilo 30. junija in sicer s prebitkom od 350 do 400 milijonov dolarjev.
Viskoat K a to bo sestavil novo japonsko vlado
PARIZ, 10. Iz Tokija brzo javlja jo. da je
zmanjšati državne stroSke, Ameriški vladni krogi na bodo prijatelji Katovega kabineta.
Spotamm med ■^cilriml laburisti lm inm-ooaUni -i-i-i-i radlkalcL
LONDON, 10. Kakor poroča «Dafly Tele-graph» so se vriila pred dnevi pogajala med. zastopniki angleške delavske stranke in zastopniki francoskih socijalnih radikalcev. Dosegel se je sporazum, v katerem se obe stranki obvezujeta, da bosta delovali s svojimi organizacijami za udejatvitev sledečega programa:
1.)	Zasedba Poruhrja se bo morala skrčiti na najmanjšo mero ter bo morala prenehati, čim se bo začel Dawesov načrt praktično izvajati.
2.)	Gospodarska izpraznitev Poruhrja in Po-renja se izvrši, čim bo izveden Dawesov načrt in čim sprejme nemški parlament potrebne zakone in bodo postavljeni mednarodni nad-zorovalni uradi, ki jih predvideva poročilo izvedencev.
3.)	Vprašanje varnosti Francije se bo rešilo s pomočjo Društva narodov, najraje v obliki medsebojnega jamstva. Nemčija se sprejme v Društvo narodov ter bo pripuščena v njega svet,
4.)	S pogodbo o jamstvu se »druži tudi vprašanje svetovne razorožitve, tako da bo Franciji mogoče olajšati svoje finančno breme, ki ga mora prenašati vsled tega, ker vodi v voj-noodškodninskem vprašanju osamljeno poli-tiko. .
5.)	Nadzorovanje o oboroževanju Nemčije se prepusti Društvu narodov, čim se povoljno konča mednarodno poizvedovanje, ki je bilo pred kratkim predloženo.
«Daily Telegraph» poroča, da so stranke levice francoske zbornice sprejele ta program,
* i a v^i __.-.-i-l	« i levice irancosite luumae api^j*,«. »
včera, viskemt Kato sprejel nalog za se-| kj ya tud. smernicam zunanje politike
Stavo nove vlade ter da je ze pričel z; angležkcga ministrskega predsednika Mac-
delocn. To bo prva vlada strank?; tekomj Donalda. V angleškem ministrstvu za zunanje
zadnjih treh let so imele državno krmilo v zadeve so glede te pogodbe zelo rezervirani.
rokah samo uradne vlade. Nova vlada bo j Naglaša se, da so bila ta pogajanja, če so se
konservativna in bo skušala predvsem vršila, izključno zasebne narave._
VNE VESTI
Glasovanje naših poslancev
na seji zbornice dne 7. t. m.
¥ri razpravi o odgovoru parlamenta fia kronski govor sta govorila oba naša poslanca dr. Wi!fan in dr. Besednjak. Govor posl. Wil-fana smo objavili včeraj. Danes smo nameraval! objaviti govor poslanca Besednjaka. Ker
neresničnosti. Trdi namreč, da je ^Edinost* objavila o trboveljskih dogodkih le «suho po-ročilce«, ki da ga je prejels preko uredništva ^Narodnega Dnevnika*, in <ia «ni naila niti ene svoje besede za ozaač&nje tega, ves ju-goslovenski svet pretresujočega dogodka.* V prvo ugotavljamo, da mi ne dobivamo svojih poročil epreko »Narodnega Dnevnika*, ampak od svojega ljubljanskega poročevalca. V drugo
pa nam ni še prispel stenogralični zapisnik, naj bo slovenska javnost — gospodom pri moramo z objavo počakati. — Pri glasovanju < Slovenskem Narodu* ne govorimo tega, ker o dnevnem redu Del Croix in dr., s katerim ; nam oni načeloma in tradicijonelno nič ne se izreka vladi priznanje in zaupanje za j verujejo — uverjena, da so dogodki v Trbov-dosedanje in bodeče delovanje, je glasoval dr. Ijah ravno* tako nam pretresli dušo kakor go-\Vilfan z ostalo opozicijo proti dnevnemu redu. spodom v ljubljanski Knafiovi ulici. Ce nam Kljub temu, da je ministrski predsednik izrecno izjavil, da jemlje vlžda dnevni red natega poslanca, ki smo ga objavili včeraj, na
pa že sploh velja načelo, da se ne vmešavamo sami v strankarska in politična trvenja v Sloveniji, Če nismo neposredno informirani, koliko
znance in da se je naš poslanec zadovoljil s bolj nam je moralo veljati to pravilo glede to vladno izjavo. se načelno stališče- našega tako usodnih in žalostnih trboveljskih dogod-
,	.	.	________liiil.l_.1_J_ i i, t .	_______iz___x:t___
iteviln« Ustme in par potnik Ustov, stvari, ki so bife očividno ukradene raznim osebam. Zlikovca sta potovala kiilcm sveta v družbi c 38-letno Felfešto Gentilini, rodom is Ber-gama, ki jima je pomagala pri njuni «obrti*-Na binkoitno nedeljo se je čedna trojica mudila v Postojni, kjer si je ogledala tamošnjo jamo. De San tis in Ronchetti pa sta najbrž izrabila to ugodno priliko s tem, da sta iztikala po tujih žepih.
Troperesna deteljica fre bila odvedena v zapor v ulici Coroneo.
Žrtve avtomobilov, - Žalosten konec 5-let-nega dečka. Posledica otroške razposajenosti. Včeraj popoldne okoli 15. ure se je pripetila
kler ta ni bil razpuščen in Lipovž imenovan za komisarja. Dokler je bil Lipovž župan, je užival le neznatno župansko nagrado, bil je vedno pod stalno, za njega nadležno za občino pa jako koristno kontrolo občinskega zastopa, sedaj pa, ko je Lipovž komisar, ima raz ven dvorani v Ajdovščini, potnin lepo mesečno plačo 750 lir, njegova desna roka, občinski tajnik dr. Jasnič, ima mesečnih 1000 lir, in povrh tega še lahko počenja, kakorkoli hoče v svojem pašaliku, saj ne bdi več nad njim skrbno čuječe oko občinske-go zastopa. Črniški komisar je jasn(ičev) a glavica!
Vest o tem modrem izumu nekdanjega Črni-skega komisarja se je razširila preko meje
3) G. Verdi: Arijp iz opero
zde žarijo...; «Aida».
Rijavčev koncert v Ajdovščini. V nedelj 15. t. m. ob 4. pop nastopi g. Josip Rijavefe z istim sporedom, kakor v Gorici, v B patino vf
DAROVI
Z. M. D. po č. g. G. F. daruj« L 100 za kosila ubožnim otrokom na ioli pri Sv. Jakobu.
Borzna poročila,
Te&*k

• * • «
v ul. Carducci težka nesreča, ki je zahtevala	Čmiške občine m je bila objavljena tudi v na-
mlado človeško Žrtev. Pred gostilno «A1 Can-	šem Časopisju, kjer so jo čitali tudi naši ži> tmone*, ki se nahaja v omenjeni ulici, je sedel pani. V ogromni večini je vzbudila zasluženo
pri mizi s svojim očetom 5-letni Virgilij For-	zaničevanje; kot povsod, pa so se našli tudi
tuna, stanujoč v Carboli zgornji It. 8. Medtem	med njim nekateri izvržki, ki bi se radi na J , ,lberfa lnestina
ko se je mož razgovarjal z nekim znancem, je	račun občine spremenili iz župana v komisarja, ,	•••••••*•••
deček vstal izza mize ter pričel trgati liste od	samo da pridejo na svoj račun, kar v
malih zimzelenih drevesc, s katerimi je bil	dobi današnje obmejne politike ni prav nič
okrašen prostor pred gostilno. Ko je oče	težko. Zadostuje nositi ali pa obleči črno
to zapazil, ga je pokaral ter mu stopil na-	srajco, poročati podprefekturi, da je upravlja-
sproti, da bi ga zopet privedel k mizi. Toda	nje občine z občinskim zastopom nemogoče,
deček, ki je očividno mislil, da ga namerava	ker sede v njem protidržavni elementi in po-
oče kaznovati, ie pričel teči preko ulice. Ne-	dobne izmišljotine, za katere nudi hvaležno nadoma se jc spotaknil in padel ravno pred gradivo «Nova doba«. Kakor smo izvedeli,
avtomobil št. 67153(7, katerega je vodil šofer	eden iz teh hvalabogu maloštevilnih županov ogrske krone........... 0J>'JbQ
Guido Caroicr, star 22 let, doma iz Mestre, pri	* že preizkuša iznajdbo svojega črniškega avstrijske krone.........3.0P20
Benetkah. Avtomobil je vozil s precejšnjo	tovariša in prav radovedni smo če se bo tudi češkoslovaške krone........cm —
naglico. Čeprav je šofer takoj zaprl zavore in	njemu obnesla, če pojde tudi njemu na lim :	.............-
zavil v stran, je deček prišel pod kolesa pred	j politična oblast, očmi ubogega očeta, ki je prihitel prepozno,
Adriatica..................
Cosulich	••«»•••••• J**
Dslmatia ■••••»•»(»•»•t«***
Gerolimich
. . M
• • a»»nt
Lussino ..................; ;u
Martinollch • * * *.............
Oceania •	'
Tripcovich ••••••••••»••••*« -i!
Ampelea
Cement Dalmatia ** Cement Spalato • ..............
Tuja valuta na tržaškem trgu. ogrske krone
le j i marke
S.25
bil težko poškodovan, posadili v isti avtomo-	, Hm nmazA1.im špekulantom,' ki hočejo graditi
bil, nato je bil nemudoma prepeljan v mestno	svo-e blagostanje na truplih lastnih soobčinar-
bomišnico, kjer je zdravnik dognal, da so	jcy ampa|c prcj dobro pretehta poiobne
poškodbe, ki jih je zadobil ubogi deček, zelo	ukrepej ^ uplivaj0 naravnost uničujoče na na
nevarne. Imel je deloma nnečkan prsni koš	na gospo<)arsvto naših občin. Dosedan^ skuš-
in težke notranje poškodbe, f^egovo stanje	Q- g komis^rii je pokazala, da ta način vzga-
je bilo obupno; vkljub prizadevanju zdravni-	r . . . . _ .. kov je ubožec kmalu potem izdihnil.
Šofer je bil odveden na policijski komisa- ^	_____________
rijat v ul. G. Brunner, kjer je bil zaslišan.; županov ra<ii postaii komisarji, naj' vedo, da. Zdi ae pa, da ni on kriv nesreče, kajti kakor ^ ^p^ko mest0 častno mesto, ne pa morda ' so pozneje izjavili n^tateri očividci, med temi yir dohodkov in dobička. Priznavamo sicer, *
a.___J" <1-! A_#___— ¥7_!l Lri «A COilO I	. - .. - « *
rja slovanskega ljudstva v dobre državljane dosega ravno nasproten uspeh, kakor si ga želi politična oblast. Oni žnpani pa, ki bi iz
Mali eglasi
SLUŽKINJO, samo za podne vt, iščem. V... Foscolo 25, Iti.	740
GOSPODIČNA, vešča vseh uradniških pošlo*, z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službe. Ponudbe pod » Junij® na upravništvo,	741
tudi tržaški trgovec Emil Spagnol, ki je sedel da je y današnjih razmerah in po novem ob-v avtomobilu, ni avtomobU vozil prenaglo, gin^m zakonu županovanje spojeno z veli-Vendar pa je bil frofer začasno pridržan v kimi žrtvami| da nalaga ta čast tudi veliko zaporu.	j breme, toda, če sami niso v stanu nositi tega
**	'bremena, naj odstopijo svoje mesto drugim,
2rtev svoje otročje razposajenosti je bil ^ so prip^vljeni prenašati žrtve za dobrobit včeraj popoldne 10-letni Igtnij Klim, stanujoč 0b£inei ker v vsaki občini se najde nekaj ta-pri Sv. Alojziju - Chiadino $t. 793. Na cesti
1'cda drage je plaEa,	r«pos.jeno* ; »F-l^-i-JtSTSJ^SJ1*
* SVINEC, mehek, po 2.20, železo, kovine, st;'r« vrvi, arhivn: papir, cunje, kupujem. Plačuier po najvišjih cenah. Via Sanita 16.	7-J
URADNICA, s Štiriletno prakso, z dobrimi spričevali, vešča italijanskega in nemSk^d jezika ter strojepisja, išče službe, tudi kci blagajničarka. Kopačin Marija, Koper. 743
srečno, da si demo nogo v tiei^	^ na svojem mestu. Ista usoda ——
levo pa v stopalu. Bil je prepelian v mestao	goriškega podprefekta Nico- i BABICA
bo nisnico. kjer so ga sprejel, v kirurgični od-	p j ^ vc^cUostf Pspremembe na
dcl€j£"	videmski prefekturi in na goriški podprefek-
VAJENEC sc išče za pekarno. Kocman, v S. Michele 30.
KRONE, srebrne, Pondares 6, I.
plačujem po L 1.87
Vesti z Goriškega
turi v zvezi z novo orijentacijo furlanskega i fašizma, kajti videmski prefekt in goriški pod- |
avLorizirana sprejema noseče. N:/.-^. cene. Zdravnik na razpolago. Govori vensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Gir-lia 29.	54:
Nova nevamoet za občinske uprave. Veliko prefekt sta bila popolnoma pod vplivom vi-i* že število naših občin, katere iečijo pod demske klike, ki je dejanski gospodarila v
na našo narodno manjšino, je jasno, da ga nag dopisnik v nedeljski «Edinosti» kot iskren naše ljudstvo ne more odobravati, ako bi se jugoslovenski nacijonalec! Primera s «Picco-ptirrrn n" hotelo zapisati popolni narodni smrti. lom» se le vredno pridružuje oni prvi perfid-Dokler ne nastopijo vidne spremembe v po- nosti.
litiki vlade napram nam, dokler ne dokaže g. «Slovenski Narod* je res skrajno nepreviden, Mussolmi titdi z dejanji, da je vzel na znanje ko nas hoče potiskati v neko soglasje z «Ma-dnevni re<3 dr. Wilfana e resnim namenom, . lim Listom»! Ve naj, da tržaška javnost še ni da ne ostane vse le pri prazni obljubi, kakor j pozabila, kako \t »Slovenski Narod» t času vedno do sedaj, do tedaj ne more imeti naše ! volme borbe opetovano skušal popularizirati ljudstvo nikakega zaupania niti v bodoče de- 1 uredniku — «Maletfa Lista*! Kako je v so-lovanie vlade. Kakor je žalostna naša pre- vraštvu proti tržaškemu političnemu vodstvu teklost, tako ne moremo pričakovati od se- |e nedavno ponatiskaval notice tega lista, ki danje vladne politike v naših kra:.ih niti naj bi izpodkopale ugled tega vodstva in za-boliše bodočnosti. V najboljšem primeru pa bo upanje do njega med ljudstvom!! ta na?a bodočnost skrajno nejasna. dokler se od neke strani, ki mu ni daleč, pošteni ia vlada ne opredeli svojih smernic za rešitev idealno narodni ljudje v javnem lokalu ozna-manjšinskega vprašanja, kakor ji je tako pre- : čali za «šufte» zato, ker so menili, da treba s pričevalno priporočal v svojem govoru posl. preferenčnimi glasovi preprečiti poraz tistega
Wilfana, ki mu je naš list zvest sotrudnik in in tudi to ne po naši krivdi — ; ki ga *Mali List» neprestano preganja in de-šega ljudstva. V glasu poslanca ' nuncira ravno radi njegove neomajno dosledne
Wilfan
Tako je razpoloženje naše
Wilfana je našlo to razpoloženje veren izraz, j in čiste nacijonalne politikel
«t* n^tflafiala v svoiih tfovorih oba Ce bo »Slovenski Narod® nadaljeval s
svo-
Kakor pa sta naglašala v svojih govorih-----_	_
naša poslanca. r>i to nikako razpoloženje zaMi®i natolcevan7i, nas utegne prisiliti, da tudi nekako večno ooozicijo, temveč ohranja naše j mi načnemo poglavje o — «zvezah» Hudslvo t'dno upanie. da bo vlada končno j Se eno besedo slovenskim listom tam preko, vendarle našla glede našega vorašanja tiste Naj se zavedajo razlike, ki je v tem, da oni Prave smernice, k! bi omogočile tudi našim i izhajajo v Uubljani, pa v Trstu, da so oni poslancem plodno in koristno sodelovanje za državl?ani Jugoslavije, mi pa Italije. Mi bi rešitev vsaj najbolj perečih vprašani, ki se tičejo našega narodnega življenja In obstoja.
Ponavliamo tudi tu. kakor pravimo že na —--------- -- —, -	^	.
uvodnem mes^u. da ni Se padla končna in ložaj našega ljudstva. Mi moramo ^ v^polm
kler se onemogle popolnoma zgrudijo pod težo turi jarma. To število .z vsakim dnem vedno bolj i Vsekakor tudi goriški Slovenci si želimo, ♦
___T^fc _ ___1___________ _1J i! X—, .	3 _ 1_ ;	___J'	A —X	. VI <V mla	V O T" O r/\K	^
narašča. Do nedavna je politična oblast upo- j da bi «Voce di Gorizia* ne oiia kriv prerok,
rabljala razpust občinskih svetov in imenovanje komisarjev na njihovo mesto kot neke vrste kazen za one značajne, občine, ki so narodno zavedne in ne poznajo in nočejo poznati narodnega odpadništva. V dokaz temu nam zadostuje navesti le nekatera z glorijo narodnega ponosa in narodna zavednosti ovenčana imena naših občin: Cerkno, Kanal, Kobarid, Volče.
Vposlednjem času pa se je pridružil k gore-njim razlogom razpuščanja občinskih zasto-
ker gojimo še vedno nado, Četudi majhno, da se najdejo za ta mesta konečno vendarle možje, ki bodo z večjim razumevanjem vodili obmejno politiko, nego se je to dosedaj gc-dilo.
Rijavčev koncert v Gorici. V soboto, dne 14. t. m. ob 8.30 zvečer priredi pod okriljem Pevskega in glasbenega društva naš goriški rojak Josip Rijavec, tenorist beograd. opere, koncert s sledečim sporedom: L 1) J. Hatze: Da sam bogat...; 2) A. Lajovic: a) Mesec v
Velika izbera. Cene nizke.
Zlatarna ALBEHT MVH
Trst, Via Mazzini št, 46 2:>
Zobozdravnik
pov ie drug za naše občine nevaren razlog, izbi, b) Pesem starca, c) Serenada. — II. 1) kofega je iztuhtal nekdanji Črniški župan in Puocini: Arija iz opere «Tosca» a) I. dejanje, sedanji Črniški komisar Lipovž. Nekdanji črni- i b) III. dejanje; 2} Arija iz opere Gianni Scic-'	"	— - - III. 1) B. Ipavec: Pozabil
Prochaska: Zve-
ški župan je namreč toliko časa rovaril pri j ehi (III. dejanje. _ Ul. 1) B politični oblasti proti občinskemu zastopu, do- ' sem mnogokaj, dekle...; 2) I.
specialist za bolezni v Gsflii In aa zobeh
smejesia za *sa zsbczdtaimiSka is BbotilmSka pravili
y Sorici. na Travniku 20 (Piszzd delta liitoria 2t)
cd 9-12 In od 3-5.
□ □□□□□□□□□□□□□□D □ □ O □ O D D D □ □□□□
zagrešali naravnost zločin, če ne bi skrajno vestno m tako urejali svojega postopanja, da ne otežujemo še bolj itak žc dovolj teiki po-
zadnja beseda.
Poslanec dr. Besednjak ni glasova!.
„Slovenskemu Narodu"
meri neizmerne odgovornosti — svoje postopanje urejati, kakor nam velevajo vest, razmere in naše spoznanje, da ne izlajamo nepremišljeno našega ljudstva raznim škodam. Tako razumevamo mi svojo nalogo in smo si V svoji nedeljski številki je priobčil «Slo- v svesti, da ob danih razmerah ravno s tem ven-ki Narod« članek, v katerem po zaslugi vršimo eminentno in najvišjo nacifomalno na-ostro obsoja pisavo -Malega Lista*, o dogod- logo — delo za narodno ohranitev naftega kih v Trbovljah, ker jemlie komrmitte v svojo življa!!
obrambo in kleveta nacijonalne življe. «5k>-	__. w	__■_
venski Naroda pa je v tej politiki zagrešil in- || tfZ3|K6g8 liVU6ll|9
Umi'o s tem. da je pripomnil v oklepajih, da j	. .. u _ ,	___ w ..,.._
sc glede Psiiča in Pribičeviča -Edinost, m ^e o rtarid, k* so jo našU mrtvo ▼ n^mm -Mali List" raz ume tal	j staoovMiju. Sodna komt«,a k dognala, da jre
.. ,	, . v . t	j „_„_ ' upokojena učiteljica Zor a t ti, katero so pred-
Kako more glasilo, k! hoče bit, vendar resno -P	i	m ^^^
in dostojno, tako zvračati ^sn,co?! ^Mah	u j ribližno tremi
Lis , je tako fanat.čen	dnevi. Truplo starke je bifo prepeljano v
ideje, da jo oznaca celo ^ot 'hud cev o delo*. ^^^ ^ej|tne hohiiinice, kjer je bila
Mi pa moremo reči z mirno vestjo m polno	popoldne izvršena obdukcija. Dognalo
zavest o da smo lako odločni m ^ustrašeni	c " d^jeMa starka res obgrizena od se-
borci m branitelji slovenske nacijonalne id^e	^^ Iz Bercd<lt ^ go ga Bapravik
— saj da,a ona moralno oporo vsej borbi za	^^ ^^ y $tanovaniu pokojnice, je bilo
pravice nase narodne manjšine v Italiji - da	prvotno ^pati, da gre za zločin.
^ ^	Kakor rečeno, pa je pozneje sodna komisija
rod.f če bi izhajal — v Trstu! Isto tako s polno	j domnevo. Včeraj je za mačke, Ijub-
zavest,o trdimo, daje po velikem delu zasluga	« Zorattijeve, napočil grd dan; zgodaj
našega ! ?ta. da ogromna večina našega ljud-	J & jc Jobiskai ^onjederec ter iih eno
stva ostaja zvesta narodn, stvari, kakor ne bi	^ d ^ ± ba ja . scdem _ basaJ y
bolj noben odlomek slovenskega naroda, če bi	. £alho
se nahajal v takem položaju, kakor se nahaja	^ * . . tu naš živelj! Zato res ne moremo drugače,' Nogo d fe zlomil. Včera, opoldne je bil
preklinja, z vidika enotnosti fugoslovenskega	^ « je zlomil levo nogo.
plemena, presojamo mi tudi dogodke v Jugo-	Dva zeparja pod ključem. Na podlagi tiralic,
slaviji Na kaj jc torej oprl ^Slovenski Narod»	izdanih od raznih kvestur, sta bila predsi-
svojo trditev? Edino le na besedo rahle kri-	nočnjim aretirana dva premetena zlikovca:
tike našega ljubljanskega dopisnika o posto-	36-letni Artur Ronchetti, rodom iz Milana
panju vlad«1 Pa§ič-Pribičevičeve povodom re-	in 38-letni Marijan De bantis, rodom iz Kima.
levanja krize. Naj je že bila ta beseda opra-	Možakarja imata na vesti celo VTsto tatvin,
vičena ali ne, eno pa je gotovo, da je naš do-	ki sta >ih izvršila v raznih italijanskih mestih
pisnlk iskren pristaš jugoslovenske nacijonalne	in tudi v inozemstvu. O njuni podjetnosti je
ideje in potemtakem neizprosen sovražnik vseh	pričala zbirka tujih valut, ki sta jih imela
eovražaikov narodne in državne ideje. Res	tička pri sebi, ko sta bila aretirana. Iz njunih
or»cej široko vest mora imeti, kdor hoče nas	žepov je prišlo na dan 2570 lir, 2770 a^tr.
nagega ljubljanskega dopisnika spravljati v	kron, 2055 ruskih m 250 ukrajinskih ruMjev
5 . ' . , . _ if «... t t-i___•	*sm,ti (mi!b «ali<t• poleg
□
O □
□ □ □ □ □ □ □
O
D □
□ □
□ □
D □
□ □
D □
□ a
a □ D □ □
o
D □
Ot&vitl
Ustanovljena leta 1905. DelnlSka glavnica Lit. 15.OOO.C0O-- popolnoma vplačana. eS i Trst, Via S. NKcoftd 9 (Lastna palača). Podružnici t A&SAZIA, ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo s Jugoslavijo in z vzhodnimi delelattnl
Daje subvenclie na blago, efekte in vrednosti
lfl)tfC n na|igp Magib — Masi efektov in raSanov. Islormsdls. — Kupuje In prodaja 1» ihnji wmšmtm- ianstvsna pisma In druga oparadja po nalugodnalSIh pogoilh. 9 Ml mm hranMna knJOk« In Jih obrestuj« po 4*/. letno ne«o, n vloje na tekotf raVua pm 4»/,•/, | veseno vlogo pro« odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru.
a vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Uvriuje nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo
□
o □
D
□ □ □
□ □□□□□ ODPOOPnnP D D D D
□ □□□□ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□
PODLISTEK
W. Collio«:
PREZ IMENA
m
Roman.
•Počakajte treuotek, gospod«« g* je prekinila gospodična Garth. «Ali ste vi vedeli za to poroko, ko se je sklenila?*
Žalibog ne. Takrat nisem bil v Londonu,
«Ne osebno, ampak po splošnem cirkularju*	mora napraviti nov testament. Gosporn Var.s
zakaj med mojo odsotnostjo se mi je delo	tone se je zahvalil prijatelju za to pismo,
tako nakopičilo, da nisem utegnil pisati. Šele	P0iskal je iz svojih papirjev nekaj listov in
mesec pozneje sem prejel od gospoda Vans-	jfo izročn gospodični Garth, ki jc brala s'<
toneja prvo poročilo o njegovi poroki. Pismo	Ječe: je bilo napisano na dan usodne nesreče. Kaj ga je napotilo k temu pismu, boste bržkone tudi vi vedeli — šlo se je namreč za bodočo
«Moj dragi Pendril!
«Odkar sva si zadnjič pisala se jc v
zvezo med sinom gospoda Clareje -in mlajšo življenju zgodila važna izprememba
; hčerko gospoda Vanstoneja.»
teden dni po Vašem odhodu sem preje
nekako miselno sorodstvo z *Malim Listnm»! ter manjši zneski raznih Itt)ik valut;	_	.
.Slovenki Narod, oa ie zairciil Se druge tega ata imela pri sebi ke tri Prazne listnice, veatila o avoien povmtku?.
bom tajila, da mi ni bila tedaj ta stvar	iz Amerike, da sem pro-L Ni
•it- •«» -- Aođlclk-tn Če bi se bil gospod	povšeči,»» je odgovorila gospodična Garth.	V am sct Posebej om^am itu.tc se
vLL po^^To .mrti sv"e prve Sne	.Takrat nisein poznala družinske tajne, sedaj	,^ prostost Mater svojih otrok sem r
I^dlt nbr^ti «ImV t^ifbi bilo premoženje	razumem to bolje.,	»	ikonsko ženo.
^ovlS ^^tlvHino! V zelo važnih -Gotovo. Gospod Vanstone se je moral -Morda se boste čudili, da Vam niseT
zadevah sem »e tedal mudil v Jamaidi. Konec	tedaj odločiti, da odkrije gospodu Clareju	po \ ašem povratku o stvari p.w!
februarja sam odpotoval in sem že vnaprej	tajno, predno bi smela mlada zaljubljenca na-	krivde na tem nosi dejstvo, du
vedel da se mi ne bo mogoče vrniti pred po-	dalje vati svoje razmerje. Z ozirom na to, da	da je potrebno napraviti novo opore t-
lovico iunna na Angleško- Goepodu Vansto-	je gospod Clare sovražnik predsodkov, je bila	pred pol ure sem to doznal m ucer me v
ne*u sem sporočil svoi odhod aamo Iz tega	stvar kmalu urejena. Med pogovorom je go-	to opozoril prijatelj, gospod	ir. -
razlotfa k«r acm vedeL da nista moja sodruga	spod Vanstone omenil tudi oporoko, in gospod	pogovoru o zadevi, ki jo boste tu zvedeu tudi
tlko dibro do učena o stvari kakor jaz.»	Clare je presenetil svojega starega prijatelja	družinske skrbi so bile vzrok mojemu moli
«Vi ste musporočili svoi odhod.« ga je pre-	rekoč, da nkna tista oporoka pred zakonom	Moja soproga pričakuj dan na 6dan svoj po-
kinfla gospodična Garth «ka| ali «te ga pa ob-	nobene vrednosti, zakaj poroka moikega uniči	rod, in tej skrbi se je pridružila »e ta, da se »«
vse ukrepe, ki jih je napravil kot samec, zato moja mlajia hči ravnokar zaročila