Leta m, štev. 13 <„Jutro« xv, st. 69«) Mnbljana, ponedeljek 16. marca 1934
cena z um
jpiavmotvo i-juuijana. Knafljeva ulica 5. - Teleton št. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126.
(naeratn) oddelek: Ljubljana, Šelenburgova UL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190.
Podružnica lesenice: Pri kolodvoru ftt. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-^artnerla
Ponedeljska izdaja
O" TJ
Poneoci jsftb -Uajtt »juiio<
vsaV poneaeijcK zjutraj. — »"»a roča se posebej m	po po*t
prei°mana Din 4.-, po runaM-
cib dostavi ienj. Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. J125 Ul 3126 Maribor: iosposka ulica 11. Telefon Št. 2440.
Celje: StrossmayerJeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tartfu
na naših tleh
Na nedeljskih tekmah v Planici so bili dosedanji
Lil. vetkrzt nokošeni - Naibolie sta skočila norveška brata Birger Rima na m
£T7« m - Mladi Bohlnnlec Novlak l« ^'"^i«** rekord - Nad 4000 gledalcev - Trije posebni vlaki
hvalo spomnil graditeljev naže mamutne skakalnice Inž. Bloudka, stavbenika Rož-mana in Komarja, ki so vsak po svojih močeh pripomogli, da je jugoslovensko smučarstvo doživelo današnjo prireditev. Toplo je pozdravil zlasti tekmovalce iz Norveška in Avstrije.
Pozdravom domačina se Je priključil tudi predsednik JZSS, g. ban dr. Marušič, ki je poudaril pomen današnjega dneva, in obljubil, da bodo oblasti tudi v bodoče po vseh močeh podpirale razvoj našega športa.
V imenu norveške odprave se je za pozdrave in sprejem zahvalil tekmovale: Per Jonson, v imenu avstrijske odprave pa tekmovalec Holl s trikratnim športnim pozdravom.
Planica, 25. marca.
Težko je pričakovala Planica letošnjo cvetno nedeljo Priprave zadnjih dveh dni ■o kazale na dogodke, kakršnih jugoslovensko smučarstvo še ni doživelo na svojih komaj dobro krščenih belih poljanah. Na pobudo SK Ilirije, ki je prevzela to ogromno im z nemalim rizikom združeno prireditev v svojo režijo, se je zbrala v njenem lepem domu v Planici devetčlanska ekipa slovitih norveških skakalcev z obema bratoma Ruudoma in tričlansko avstrijsko ekipo Temu močnemu zastopstvu iz inozemstva se je hotela postaviti ob stran tudi naša skakalna elita, toda ta se je »v teku dogodkov« zredčila na bora dva udeleženca "ki sta rešila čast našega skakalnega športa Ostale je spremljala smola v treningih, nekateri pa so pač ostali med publiko, ker ta stvar — kadar je treba iti na start na takšno skakalnico, kakršna je ilirijanska v Planici, in s takimi tekmeci, kakršni so se zbrali danes — res ni tako enostavna.
Ugodi!© vreme
Najbolj v skrbeh za današnjo prireditev »mo bili zaradi vremena. Ves teden so prireditelji in z njimi vsa velika smučarska irmada drhteli zaradi te zadeve in morda le dolgo ni bilo toliko zanimanja za toplomer in barometer v rateškem kotu kakor pred današnjo tekmo. Vesti so bile sicer večinoma ugodne in tudi sobotne perspektive na terenu niso dajale povoda za bo-lazen. Ponoči pa vendar ni hotelo biti prav Jasno in tako prav za prav do zadnjega Di bilo sigurno, kaj so za danes namenili
Sigmund Guttonnsen »e pripravlja za p»«et
nebeški vremecarjl. Jutro je bilo skoraj jasno in malo pozneje je tudi ie posijalo toplo pomladansko solnce. Pogled tja pod Jalovec je nudil zadovoljivo sliko, toda vendar so se ponekod kopičile meglice, k! •o še vzbujale bojazen. Ob prihodu obeh ljubljanskih posebnih vlakov je solnce spet izginilo, toda pozneje, ko so se množice razgubile tja okoli doma in skakalnice, je spet našlo pot med oblački ln veselo sijalo obe dve uri med prireditvijo na razigrano publiko. Z vremenom so bili torej prireditelji ln gledalci lahko zadovoljni.
Nad 4009 gledalcev
Po uspešni reklami in navdušujočih poskusnih skokih v petek in soboto »e je moglo računati, da bo obisk prireditve presegel vse dosedanje. Vendar so računi v soboto kazali še prav neugodno. Odločilna pa je bila okoliščina, da je bilo davi od vseh strani dovolj priložnosti za udobno ln hitro zvezo s Planico. In tako je velik del občinstva prispel gori v naš najsevernejši kot samo za en dan V teku dopoldneva je že redni jutranji vlak z Jesenic pripekal nekaj sto gledalcev iz gornjega gorenjskega kota nato pa je po polurnem presledku udarila proti Slatni armada dveh ljubljanskih posebnih vlakov, ki sta pripeljala nad 1300 ljudi. Za temi vlaki je sledil še posebni vlak iz Zagreba s 500 potnik) ln ojačeni redni dopoldanski vlak iz Ljubljane Ce računamo še množico ljudi, ki je bivala v Planici že pred nedeljo in vso daljno in širšo okolico, ki tudi ni opustila priložnosti, da bi videla skakati Norvežane, ni pretirano, če sodimo, da je današnji prireditvi prisostvovalo precej nad 4000 gledalcev Vsa ta množica je kmalu po 11 v velikem polkrogu obdala iztek skakalnice, nekaj sto gledalcev si je izbralo mesta na obeh straneh vzdolž strmine, najbolj pogumni pa so se vgnezdili na vitkih bukvah ob strmini ter si s teh improviziranih zračnih tribun podvojili užitek nad drzno umetnostjo norveških »tičev«
Ema	ča-
kalnic v Evropi
Skakalnica SK -Ilirije, ki je imela danes tudi na zunaj svečano obleko in so jo kra sile zastave sodelujočih držav (norveška, avstrijska in jugoslovenska) na drogovih ob Izteku in državne trobojnice pod mostom, spada po svojih dimenzijah me<i1 največje skakalnice v Srednji Evropi. Nalet meri M m la	start * 1» m nad
ravnino. Most je 2.5 m visok in 6 m širok, strmina je na najhujšem delu pri skokih do 95 m nagnjena 39 stopinj, višje gori pa se ta naklonski kot zmanjša do 31 stopinj. Nalet je nagnjen 32 stopinj, most pa 6 stopinj. Skakalec, ki skoči 60 m, pade z višine 26 m. na 70 m z višine 33 m, na 80 m
z višine 40 m, na 90 m z višine 50 m. Skakalnica je v strmini široka 2o m Norvežani, ki so preizkusili skoraj vse evropske skakalnice, je ne morejo dovolj prehvaliti, tako da je zasluga projektanta inž. Bloudka in graditelja stavbenika Rožmana, ki sta postavila to napravo, še veliko večja.
mm
Skupina norveških »tičev«, ki obvladajo skakalnice Evrope (od leve na de«nO Sigmund Ruud, Soren»en, Birger Ruud)
Rekordi «*redo
Prireditev, ki je bila sprva določena na 10.30, se je zaradi zakasnitve posebnega vlaka iz Zagreba pričela šele ob 12 Ta za kasnitev se je v ostalem predvidevala in se med občinstvom menda sploh ni opa žila Svečanost dogodka je pač toliko stop njevala vztrajnost občinstva, da s te strani ni bilo nobene zamere Malo manj posre čen — posebno za nas radovedneže po po klicu — je bil sklep prireditelja, da se pub lika lahko vsirlra ob obeh straneh dosko čišča. kar je močno oviralo razgled in da jalo tudi razsodišču opetovano povod za žal, brezuspešne intervencije.
Za funkcionarje in njihove sotrudnike ter mikrofon ki je prenašal ves potek s kratkim intervjuvom novega rekorderja Sigmunda Ruuda, je bila pripravljena ma la začasna tribuna, na kateri pa je bilo prostora le za zelo omejeno število oseb Na njenem vrhu je poslovalo razsodišče in to sodiniki gg Goreč in Gnidovec ter inž Bildstein iz Avstrije Med gosti na tribuni smo opazili tudi našega seniorja smučar ja in prvega organizatorja raznih šport nih panog pri nas, upokojenega ministeri-jalnega načelnika dr Žižka, ki se ni mogel dovolj načuditi razmahu smučarstva. še bolj pa dejstvu, da je naša zemlja doživela prireditev v taksnem obsegu.
Tekmovalci na startu
Na startu se je javilo 14 tekmovalcev in sicer 9 Norvežanov, 3 Avstrijci in 2 Jugo-slovena. Med Norvežani so startali brata Sigmund in Birgar Ruud, oba iz Kongs-berga, prvi večkratni zmagovalec v skokih na Madžarskem, v Švici ter pred kratkim tudi v Španiji, drugi po ilimpijski prvak iz Lake Placida in letošnji prvak iz Hol-menkollna ter Solleftee. O slednjem smo nedavno poročali, da je bil angažiran kot olimpijski trener nemške olimpijske vrste za prihodnjo olimpijado. kar pa m točno Dalje je startal letošnji olimpijski amaterski trener poljske smučarske zveze Per Jonson, dalje letošnji gost francoske smučarske zveze in graditelj nove skakalnice v Chamonixu, Olaf Ulland, dalje naš stan znanec Sigmund Guttormsen, akademski svetovni prvak v skokih in kombinaciji, dalje Reider Hoff, letošnji švicarski prvak v skokih, nato Ramon Soerensen, letošnji zmagovalec v skokih na italijanskem drž. prvenstvu, dalje mladi Lassen-Urdahl, amaterski trener avstrijske smučarske zveze in Alstad, odličen tekač na dolge proge in zmagovalec v stafetnem teku za švicarsko državno prvenstvo.
Avstrijska odprava je štela tri skakalce, in sicer našega znanca z Bleda Gregorja Holla iz K-llnitza, dalje Beljačana Viktorja VVeissenbacherja in Gustla Mayerja, ki je dospel šele v teku dopoldneva in mu je razsodišče pred otvoritvijo tekem dovolilo izjemoma poskusni skok Jugoslovenske smučarje sta na današnji skakalni tekmi zastopala samo Franc Palme in Albin Nov-šak iz Bohinja. Na prvega smo računali z gotovostjo, drugi pa nam je podal spet dokaz, da raste v Bohinju zdrav in pogumen smučarski rod. ki nam bo v dogledni bodočnosti dajal tudi dobre moči za skoke. Kakor smo že javili, sta se šramel in Istinič poškodovala med treningi, prijavljeni Milan šubic pa iz neznanih razlogov ni šel na start. Udeležba številčno morda ni največja, toda kvalitativno je brez dvoma najmoč-
nejša, kar jih je imela katerakoli letotaja skakalna prireditev v Srednji Evropi.
Prvi skoki - razočaranje
Brez velikega hrupa je starter t Sepin ob 12.15 po končanem poskusnem skoku Mayerja spustil tekmovalce na prvi skok v konkurenci. Prvi je šel Avstrijec VVeis-senbacher nekam okoli 60 s tričetrtine zaleta Za njim te bil Guttormsen. ki je pade! na 69 Številko 3 je nosil Franc Palme, ki ie pristal brez padca na zmerni daljav*
Nato so prišli kanoni! Soerensen je potegnil na 71 v krasnem stilu, za niim je bil Sigmund Ruud na 68.5 m. Nekam tesno nam ie bilo. ko je sredi njih starta; Bohinjec Novšak. toda pognal se je na 48 in brez padca. Potem ie bi! slavni Birger Ruud, ki je prišel na 69. Njegov rojak Alstad ie bil previden in se je dotaknil strmine že po 59 m. Plavolasi Jonson, ki so ga vsi poznali že po tem, da med poletom v zraku stoka kakor bi se bal, kaj bo. ko bo prišel na strmino, ie obstal prav lepo na 71 m. Velika imena so šla že skoraj vsa preko mosta in nihče še ni prišel na 80 m. tako da so nas že izpraševali. kdo nam je podtaknil race o daljavah 80 m in še več. Avstrijec Mayer že po poskusnem skoku ni obeta, presenečenja in je splaval na 59 m. Nato je prišel najmočnejši Avstriiec Holl, ki si je privoščil začasno zmago nad vsemi dosedanjimi Norvežani in obstal na 74 m. Burno odobravanje ga ie nagradilo n obenem tudi pokazalo, da 'ie biio med publiko precej gostov iz Avstrije. Nato sta sledila še dva severnjaka Ulland in Lasen-Urdahl. ki sta se oba zelo rotrudila in dosegla 00 71 m
Svetovni rekor * prvič zrušen
Po krajšem odmoru in sklepu razsodišča, da si skakalci lahko poljubno izberejo dolžino naleta, je spet zdrčai raz most Avstrijec VVeissenbacher, ki se je potegnil n.a 63 m. Številka 2 (Guttormsen) ie šel tri metre nižje od najvišje točke in v krasnem stilu postavil prvo znamko preko 80 in še 2 m povrh: 82 m! Po doskoku ga je sicer zavrtelo, toda skok je obstal. Palme kot prihodnii je prišel na 65 toda strmna ie bila prehuda in povaljal se je v snegu Hofi se ni zdel posebno v formi in ie kar previdno počakal n* 58 m Nato :e oriše' težko pričakovani Sorenseon od katerega <0 si sami Norvežani obetali orecei Konča ie na 75 m oo stilu odlično na daljavo pa brez odmeva. Za njim je bil Sigmund Ruud k smo mu takoi po vzletu s starta prisodi veliko znamko Smuči so šle sicer nekoliko v škarie, toda napovedovalec daliav je Javil nov svetovni rekord: 86.5 m! Publika ie zmagovalca burno pozdravila. Za njim j« prišel naš mali Novšak, ki Je izv<wil
57.5 m. Za njim ie bil drugi Ruud. ki g* že vsi poznajo samo kot Birgerja. Njegov predklom je svojevrsten, toda daljave je imel samo 79 m. Naslednji Alstad je prišel na 66 m, potem stokajoči Jonson spet na tretjo znamko 80 m kot št 13.; morda je bilo krivo to! Avstrijec Mayer le prišel na
60	m niegov rojak Holl pa je v lepem stilu obsta'l na 81 m. Zadnja dva Norvežana uUand in Lassen Urdahl sta postavila še dve znamki po 76 in 71 m.
Skoki v konkurenoi so Mi ob 13. kon-*ana in Sigmund Ruud je s svojim drugim skokom na 86.5 m, prekosil svoj lanski ne-oficijelnj svetovni rekord na 86 m v Vil-larsu.
Rekord za rekordom
Po kratkem odmoru so se nato nadaljevali skoki izven konkurence, ki so zaradi odličnega razpoloženja Norvežanov obetali nove senzacije. Na start so šli vsi tekmovalci do zadnjega in značilno je, da je moralo to pot razsodišče proti koncu tekem prav energično posredovati, da so se tekme končno le zaključile, kajti doskok je bil z© zelo zmehčan in tudi publika je po uspehih, ki jih je videla, smatrala, da ni nobena meja nedosegljiva. V skokih izven konkurence so skoraj vsi skakalci startali prav z vrha. Šlo je hitro in beležili smo: VVeissenbacher 71, Guttormsen 74, Mayer 66 Birger 78, Palme 67 (s padcem). Novšak
61	Hoff 70 (s padcem). Lassen Urdahl 79, Ulland 76. Alstad 78, Jonson 84 (s padcem), H5I1 89 (s padcem). Birger 86, nato pa Sigmund Ruud 95, ob burnem odobravanju publike, toda žal s padcem.
Vrsta tekmovalcev se j« spet vračala na start Ln ko ^ih ie reditelj na mostu. g. Pe-lan. pozval, da ne prevzame odgovornosti za nadaljnje skoke, češ da je doskok ze preveč razkopan, so mu tekmovalci sami ugovarjali, češ da je skakalnica odlična in da je v zraku tako udobno. Proti tem argumentom tudi resni reditelj ni mogel ostati nedostopen in tako so se skoki v konkurenci nadalitvali še za 10 skokov, v katerih se ie Birgeriu posrečilo obstati skok na 92 m, Avstrlicu Hollu na 84.5 m, in pogumnemu Novšaku iz Bohinja najboljša Jugoslovenska znamka 66 m. Tudi Sigmund Ruud in Jonson sta si privoščila dva poleta na 87 in 89 m. toda sta se morala zaradi silnega pritiska povalati po snegu. M adi Palme je zbra! zadnje sile in se pognal na 65 in pol. toda tudi njega je neusmiljeno zasukalo skoraj med gledalce.
Evropski „kanoni"
Kakor je bik) pričakovati so si prva mesta razdelili naši severnjaki, med katere pa se je kot častna izjema vsidral na tretje mesto Avstrijec Holl. Zaključek vrstnega reda tvorita, kakor pri taki konkurenci pac ni bilo drugače mogoče, Novšak tn Palme.
Junaka dneva in obenem plasiranca na prvih dveh mestih sta orata Ruud, ki sta tudi v vrsti svojih rojakov razred za sebe Kolikor Je Birger Ruud boljši po stilu, toliko je Sigmund Ruud pogumnejši m skoraj neugnan, kadar vidi, da bi mu mogel boljše mesto odnesti "kdo drugi. Avstrijec Holl si je na naši skakalnici pridobil mednarodni sloves in reči se mora, da Je po slogu in tudi po pogumu krepko držal konkurenco med kanoni s severa. Najbolj skromno Je v tej svetovni reviji najboljših skakalcev odrezal SSrensen, ki so mu pripisovali velike šanse, toda moral se je to pot zadovoljiti s petim mestom. Za naše tekmovalce Je bila ta prireditev tudi dragocena šola. Značilno je, da si Je med njimi priboril prvo mesto in lepo častno darilo Novšak, član smučarskega kluba Bohinja, ki Je šel pogumno v boj, mladi Palme, ki mu to pot sreča ni bila mila, pa je morda danes kot že dolgo ne najbolj občutil, da vodi pot do zmage preko težav.
Pozdrav v domu
Po tekmah, ki so se končale malo po 14. uri. so se množice razgubile deloma v vaš in ns postajo, deloma pa v dom Ilirije kjer so se med tem zbrali vsi odlični gostje ki so posetili to veliko mednarodno revijo skakalcev Po kosilu Je predsednik SK Ilirije dr Lapajne v imenu prireditelja pozdravil zastopnika ministra za telvmo vzgojo načelnika tehničnega odbora fZSS dr Berceta g bana in predsednika JZSS dr Marušiča zastopnika vojske podpolkovnika Popoviča sreskega načelnika iz Radovllice dr Vrečarja, zastopnika JZSS dr PavUna ln generalnega tajnika Gorca. zastopnika mestne občine ljubljanske dr šubica. predsednika rate-ške občine Pintbaha zastopnika zveze za tujski promet dr. Tičaria. številne navzoče novinarje in zastopnike raznih smučarskih in športnih klubov, ki so posetili prireditev. Foeebej so je predsednik z za-
Birger Ruud, zmagovalec včerajšnjih tekem v Planici.
Razdelitev daril
Po govorih odličnih funkcionarjev in predstavnikov JZSS in Ilirije ter prisrčni zahvali Jonsona je sledila razdelitev daril tekmovalcem. Ker so bili prostori ilirijanskega doma pretesni in prenatrpa-ni in da bo tudi široka masa smučarjev lahko videla znamenite -?kanone« ter se z njimi vred radovala uspehov, so darila razdelili kar pred domom kjer se je zbrala ogromna množica smučarjev Zopet je bil impczanten pogled na ta gozd smuči in palic. Fotografi so švigali sem ter tja naše brhke smučarke so pa še v zadnjem hipu skušale izvabiti od simpatičnih Norvežanov kak avtogram.
Službeni rezultati
Pred domom je najprej že enkrat pozdravil tekmovalce dr. Lapajne, nakar je glavni tajnik JZSS g. Joso Goreč razglasil službene rezultate. V splošni in mednarodni konkurenci si je priboril prvo mesto Birger Ruud (218.2 točke), ki se je postavil tudi z najdaljšim skokom brez padca. Burno aklamiran je stopil Birger v ospredje in dr. Berce mu je izročil prvo nagrado, zlato zapestno uro, krasno darilo ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka.
Drugi je bil njegov najhujši rival — njegov brat Sigmund (217.2). Prejel je za najlepši skok v konkurenci dragoceno vazo, darilo g. bana, in lep pokal ljubljanskega župana. Ne sme nam zameriti, da mu ob tej priliki čestitamo tudi k njegovemu 23. rojstnemu dnevu, ki ga je danes praznoval obenem s svojimi lepimi uspehi. Tretji nagrajenec je bil Avstrijec Gregor Holl (214.7), ki je danes po svojem znanju, izredno lepem stilu in po rekordnih skokih, nedvomno tretji največji skakač na svetu. Postavil se bo doma z lepim pokalom Ilirije, ki si ga je osvojil pošteno in v najtrši borbi.
Nato so se plasirali kot četrti mladi in simpatični Ulland (209 1), dočim je bil visoki favorit Sorensen (205.5) peti. Na 6. mestu najdemo bivšega trenerja Poljakov Jonsona (203), ki spada tudi v prvi razred, a sedmi je Lassen (201.3). Nato so po vrsti zasedli naslednja mesta: 8 Alstad (197.7), 9. Hoff (179.5), vsi Norveška, 10. Guttormsen (174.5). Zadnja dva sta bila naša Novšak in Palme. Novšak je prejel kot najboljši Jugosloven lep pokal bana g. dr. Marušiča, ki mu tudi pritiče, saj je postavil nov državni rekord s 66 m.
Norvežani v Ljubljani
Zmagovita norveška ekipa, ki je danes na skakalnici v Planici postavila nove rekorde v smuških skokih, se bo danes, v ponedeljek, ob pol 20. pripeljala v Ljublja no, kjer Jo bo SK Ilirija sprejela z godbe In svojim članstvom. Po sprejemu bo v gornjih prostorih Kazine športni družabn večer s plesom, na katerega so vabljen' vsi prijatelji zimskega športa.
V jutrišnji številki bomo objavili zanimi ve slike z današnjih tekmovanj in Se ne katera zanimive podrobnosti.
Mve notresa v Hakodat*
Tokio 71 marca d Po rtznih ufjotov-vah ie izgubilo pri poJaru v H«k«»da: življenje *00 ljudi vse p« k«ie U bo »t. vilo narastlo na 1200 Por«Aen<fc ** »"C tovili 23 600 V raznih *oU«> '•« v®Hfa»-. so nastanili 23 000 ljudi 7+U** »o sa dostne vendar p« rrr1	»e.«
mnogo zaradi mrnia. P-'«**"'*«" /T'8, čil in odej. Parlamen^ ie^t+mmvf	i
stvo Hakodata	J
Nadaljevanje podrobne proračunske
razprave v senatu
Senat je zasedal včeraj ves dan in odobril proračune notranjega, vojnega, socialnega in prometnega ministrstva
Beograd, 25. marca. p. Senat je tudi danes ves dan do poznega večera na-dalieval podrobno razpravo o proračunu "ter so bili na današnji seji odobreni proračuni notranjega, vojnega, socialnega in prometnega ministrstva. V debati sta govorila med drugimi tudi senatorja gg. dr. Fran Novak in dr. Valentin Rožič. Senator g. dr. Novak se ie zavzemal za izboljšanje notranje uprave in za olajšanje dela občin, senator g. dr. Rožič pa se je zavzel za banovinske uradnike in nameščence in zahteval, da se tudi glede pravic in ugodnosti izenačijo z državnimi, ki imajo z niimi tudi enake dolžnosti.
Notranje ministrstvo
Prvi je bil danes na dnevnem redu proračun notranjega ministrstva. Po kratkem eksnozeju notranjega ministra g. Žike L a-z 1 č a se je razvila daljša debata, v kateri je govoril najprvo senator
dr. Fran Novak
v svojem govoru je ostro kritiziral notranjepolitično upravo in uradništvo tega re-sora ter zahteval, da se nesposobni in malomarni uradniki čimprej izločijo in nado-meste s kvalificiranim naraščajem. Uveljaviti se mora načelo, da mora vsak uradnik pričeti pri najnižji instanci ln sme napredovati le po svoji sposobnosti v višje instance, tako da pridejo v centralo, to je v ministrstvo, najbolj preizkušeni in oaj-bolje kvalificirani uradniki. V svojih nadaljnjih izvajanjih je izrazil priznanje notranjemu ministru g. žiki Laziču, ki kaže ^edrio največjo skrb za ohranitev notranjega reda ln miru ter vsako stvar, ki se pojavi, likvidira brez nepotrebne nervoz-
nostl. Zato je tudi trdno prepričan, da bo g. minister tudi v bodoče pravilno ocenil
delo vsakogar, ki se pregreši proti državi in zakonu. Posveti pa naj vso skrb raznim ilegalnim organizacijam, ki rovarijo proti naši državi iz inozemstva. Drugi del svojega govora je senator dr. Novak posvetil občinskim zadevam in apeliral na notranjega ministra kot vrhovnega čuvarja občinske samouprave, naj stori vse, kar more, da se delo občinam olajša. Narod je pri zadnjih občinskih volitvah pokazal, da hoče aktivno sodelovati ter da odklanja vsako abstinenco, zato pa naj minister to razpoloženje ljudstva primerno upošteva in prepreči stvari, ki vzbujajo nevoljo. V tej zvezi je omenjal razne odloke, ki sredi leta izpreminjajo določbe glede občinskih proračunov, kar onemogoča vsako pametno občinsko gospodarstvo. Navodila za sestavo proračunov in druge take stvari, naj se izdajo pravočasno, da jih morejo občine pri sestavi proračuna že upoštevati, ne pa naknadno, ko postavijo vse proračune na glavo. Potrebno je, da se uvede pri vseh samoupravah, od občine pa do banovine načelo štedinje, ki naj bo enetno za vso državo, toda navodila za to naj se Izdajo pravočasno.
Nato so govorili še senatorji Peter D j i r 1 i č, Milan Popovič, Stjepan Jan-k o v i č, Petar D o b r i n i č, Djuro K o -tur in dr Oton Frangeš, ki je zahteval, naj se končno uredi tudi vprašanje ciganov, ki so narod brez kulture in brez obveznosti do države. Določijo naj se jim stalna bivališča, kar bo rešilo narod mnogih lopovov. Po govoru senatorjev Atana-sija šole io dr. š u p e r i n e je odgovoril notranji minister na pripombe govornikov in med drugim izjavil, da bo upošteval zlasti predloge g. dr. Novaka glede občinskih samouprav. Po njegovem govoru je bil proračun notranjega ministrstva sprejet.
Vojno ministrstvo
Sledila je razprava o proračunu ministrstva vojske in mornarice. Ekspoze ministra g. S t o j a n o v i č a je zbornica »prejela z viharnim odobravanjem in je po Izjavi senatorja Djure Koturja z aklamacijo odobrila ta proračun.
Socialno ministrstvo
Nato je podal minister socialne politike g. Ivan P u cel j obširen ekspoze o proračunu svojega resora, nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Na popoldanski seji so govorili senatorji gg. Josip š i 1 o v i č, Peter D j i r 1 i č, Pajo Obradovič in Petar Z e c, nakar je zbornica proračun ministrstva socialne politike skoraj soglasno odobrila.
Prometno ministrstvo
Ob 18. se je pričela razprava o proračunu prometnega ministrstva. Prometni minister je enako, kakor v Narodni skupščini podal obširen ekspoze, ki je trajal nad dve uri. Nato se je razvila obširna razprava, v kateri je govorilo 12 govornikov, ki so se obširno bavili s prometno politiko in stavili razne predloge in zahteve. Med drugimi je povzel besedo tudi senator
dr. Valentin Rožič
ki je opozoril prometnega ministra na upravičene zahteve banovinskih uslužbencev glede polovične vožnje na državnih železnicah enako, kakor imajo državni nameščenci. Navedel je določbe raznih pravilnikov ln zakonov ter dokazoval, da imajo banovinski uslužbenci enake pravice do te ugodnosti, saj imajo tudi enake dolžnosti.
Seja ob url, ko to poročamo, še traja, bo pa proračun prometnega ministrstva še nocoj odobren.
Zborovanj
Občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu — Lani so hmeifarji dobili za hmelj okrog 70 milijonov — Reorganizacija društva
2alec, 23. marca.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je imelo danes v Robiekovi dvorani svoj 54. občni zbor ob lepi udeležbi delegatov podružnic. Zborovanje je vodil podpredsednik, žalski župan g. Lorber, ki ie ob otvoritvi pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, sreskega načelnika dr. Vidmarja, sreskega kmetijskega referenta Werniga, zastopnike tiska ter zorane hmeljarje. Zastopanih je bilo vseh 14 podružnic po 61 delegatih, razen tega pa se je občnega zbora udeležilo tu d j mnogo članov osebno.
Letno po-roiilo j« poda! dolgoletni agilni društveni poslovodja g. Anton Petriček. Društvo ima 14 podružnicv z 945 člani, posameznih članov pa je še 42, tako da šteje skupno 9S7 članov. Društvo je priredilo ani 6. avgusta velik hmeljarski tabor v ^alcu ter je razdelilo 9654 legitimacij hmelj-sklm obiralcem za polovično vožnjo. Prav tako pa je društvo lani naprosilo podružnice, da v presledkih dveh do treh tednov pošiljajo društvu poročila o stanju hmelj-skih nasadov. Društvo je lani v hmeljski sezoni izdalo 18 poročil strokovnim organizacijam in časopisom doma in v inozemstvu ter obveščalo naše hmeljarje o stanju in g:banju cen v inozemstvu. Iz žatca ie prejelo 41 brzojavnih tržnih poročil. Splošno obiranje hmelja se je pričelo 21. avgusta ter je bil pridelek prvovrstne kakovosti. Lanski pridelek je znašal okrog 11 tisoč meters-kih stotov. Pričetna cena je bila 60 Din, pozneje pa se ie dvignila na 90, 95 Ln celo 100 Din. Nato je začela zopet padati in ie padla sedaj na 50 Din za kg. Povprečno se je prodajal lanski pridelek po 70 Din, tako da je znašal izkupiček okroglo 70 milijonov dinarjev. Po zaslugi ministra g. dr. Kramerja in narodnega poslanca g. Prekorška ie dobilo društvo lani od Privilegirane agrarne banke kredit v višini 700.000 Din za izplačilo stroškov za obiranje in sušenje hmelja. Na intervencijo stih dveh gospodov je dalje Narodna banka dovolila uporabo 50 odstotkov vezanih dinarjev za nakup hmelja. Društvo je dalo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vse podatke za pospeševanje hmeljarstva. Pri finančnem ministrstvu je zaprosilo, da so se davčne eksekucije pri hmeljarjih od-Sf-odile do jeseni, bansko upravo pa je naprosilo za pomoč in podporo pri pospeševanju hmeliarstva. S posebno okrožnico je obvestilo člane glede razveljavljena pred-prodajnih pogodb. List »Slovenski hme.jar« ie glasilo bivšega sreskega kmetijskega referenta in ga Izdaja zaseben konzorcij. Glasilo hmeljarskega društva ie samo »Hmeljarski Vestnik«.
Letni račun društva izkazuje 9.587 Din dohodkov in 9.556 Din izdatkov, tako da znaša stanje blagajne 31 Din. Na predlog t. Mihe Jošta je bil odboru dan absolutoru. £a pregledovalca računov sta 'bila ponovno izvoljena Jošt in Razboršek.
O novih pravilih, ki jih je predložila uprava, se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. Piki, Marine, Marovt, Kuder, Steblovnik in Šušteršič. Debata je bila deloma politično pobarvana. Poslanec Prekoršek je obsojal, da se na občni zbor tako eminentne gospodarske organizacije 'anašajo političn" spori in da se hočejo ia njem delati nezaključeni politični računi Itnenial je, d-a se je v nekaterih podruž-ncah lani in letos vodila ogabna podtalna lolitična borba, ki io je treba izključit, iz i mesarskih podružnic. Nova pravila pred-
pisujejo namesto dosedanjih podružnic poverjenike. Dobro organizirano osrednje društvo s poverjeniki bo večje jamstvo za dober razvoj hmeljarstva in za dosego postavljenih ciljev. Pri glasovanju so bila nova društvena pravila z 41 proti 19 glasovom sprejeta. Po novih pravilih se bo imenovalo društvo »Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu«. Sedež bo imelo v Žalcu, njegov delokrog pa obsega vso dravsko banovino. Glavni društveni odbor šteje 18 članov in se voli za dobo treh let. Glavni odbor do'oči za vsako občino po enega ali več poverjenikov, ki vzdržujejo zvezo med glavnim odborom in članstvom, pobirajo članarino in razglašajo vse društvene okrožnice, obvestila in sporočila, zlasti v dobi sezone. Glavni odbor nadzira delovanje ožjega odbora, v katerega se smejo voliti ie člani, ki stanujejo v neposredni bližini sedeža društva. Braslovška podružnica je predlagala, naj doseže društvo prepoved napravljanja novih hmelj-skih nasadov. Dovoli naj se !e toliko novih, kolikor se starih opusti. Ta predlog bo novi odbor proučil in ga nato predložil izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil takoj, ko oblasti potrde nova pravila.
Občni zbor je tud:. odobril izdajanje »Hmeljarskega Vestnika« kot glasilo hme-liflTskega društva. Glede izjave g. Mahneta iz Trnoveli, da je treba zatreti vse ne-reelne hmel.iske prekupčevalce, je narodni poslanec g. Prekoršek pojasnil, da morajo hmeljarji dati v to svrho oblastem na razpolago točne podatke. Članarino za )eto 1935 bo določi! izredni občni zbor. Z zahvalo poslancu g. Prekoršku ter vsem ostalim zastopnikom in zborovalcem je predsedujoči zaključil zborovanje.__
Na pravem mestu vsako reč naj bo: le »Palma« spada na peto!___
Objave
Pevski zbor Glasbene Matice prosi svoje člane, a tudi članice, da se udeleže pogreba zaslužne bivše članice, koncertne pevke gospe Mire Dev-Costaperaria, danes ob 15. z Vrtače ob Bleivveisovi cesti. — Danes ob 20 skupna vaja mešanega zbora. Odbor.
Klub Primork in Kolo JS vabita vse svoje Članice, da se udeleže pogreba pokojne članice gospe Mire Costaperaria ob 15.
na Vrtači 4.
Rezervne oficirje pozivamo po naredbi komande mesta, da se udeleže predavanja za rezervne oficirje, ki bo drevi ob 20. v Oficirskem domu na Taboru v vojašnici Vojvode Mišiča. Ker je predavanje obvezno za vsakega oficirja, opozarjamo, da naj brez važnega vzroka nihče ne izostane. —
Odbor.	„ . .
Drevi ob 18. uri bo v Fllharmoničnl dvorani javna produkcija gojencev našega kon-servatorija. Spored obsega 6 inštrumental-nih točk in 3 recitacije ter dialog. Nastopajoči učenci so iz šole prof. šlaisa, prof. Foedranspergove, prof. šmalc-švajgarjeve, ravnatelja Kubada, prof. Korošca in prof. Osipa šesta. Vstop je dovoljen vsakomur proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din.
Danes ob 14.15 predvaja ZKD svoj vele-zabavni film »španska muha«. V glavni vlogi znani komik R. A. Roberts. Film je nad vse vesele vsebine, naravnost razposajen. Vstopnina 3 in 5 Din.
14. zbor triglavanskih starešin
Maribor, 25. marca.
Dopoldne se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« 14. redni občni zbor starešinske zveze »Triglava«, ki ga je vodil dvorni svetnik dr. Toplak.
Spominjal se je tudi umrlih članov gg. prof. dr. Broliha, sodnega svetnika dr. Mu-leja, podnačelnika Pezdička in dr. Tomšiča. Nato je poročal o delovanju društva, ki je bilo v tem letu zelo živahno. Sledili sta poročili tajnika dr. šijanca in blagajnika g. Skaze, ljubljanskega poverjenika dr. Stare-ta in zastopnika aktivnih edinic. Sprejet je bil predlog dr. Vavpotiča, da se sedež zveze preseli iz Maribora v Ljubljano.
Za predsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Milan Vidmar, v odbor pa gg. dr. Stare, dr. Vavpotič, dr. Tominšek, dr. šerko, dr. Najžar, dr. Vogelnik, dr. Kukovec in inž. Koželj. Revizorja sta gg. dr. Furlani in prof. dr. Rus. Predmet živahne debate je bilo zlasti razmerje starešinske zveze C aktivne edinice v Ljubljani.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 26. marca: Lepa Vida. Prireditev dijakov drž. učiteljske šole. Izven. Znižane cene. Torek, 27. marca: zaprto. Sreda, 28. marca: INRI. Izven. Znižane cene.
Na velikonočni teden bo vprizarjala drama pasijonsko igro INRI. Prva predstava bo v sredo 28. t. m. Za vse predstave veljajo zinižane cene od 20 Din navzdol. Prav posebno pa opozarjamo poset-nike z dežele na popust, ki ga uživajo posamezniki ali pa skupine najmanj 5 oseb, če se izkažejo s žigom domačega župnišča ali šolskega upiaviteljstva.
OPERA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 26. marca: zaprto. Torek, 27. marca: Halka. Svečana predstava v proslavo godu predsednika poljske republike maršala Pilsudskega.
Svečani predstavi »Halke« bo jutri, r torek, prisostvoval poljski poslanik Schwarzburg-Giinther, ki bo pred prstkom predstave govoril o pomenu poljskega narodnega praznika. Na ta večer se b0 izvajala prvič pri nas tudi poljska narodna
himna.	. n „ .
VVagnerjev svečani IgroKaz »rar«i-fal« se bo vprizarjal za velikonočni čas prvič na veliki petek ob 19. in drugič na veliko nedeljo popoldne ob lo. Cene za te predstave so znižane. Posetniki z dežele uživajo popust, ako se javijo v skupinah najmanj 5 oseb in se izkažejo z žigom sol-skega upraviteljstva, odnosno domačega župnišča. Opozarjamo, da traja predstava polne 4 ure in se začetki dejanj naznanjajo s fanfarami.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Obisk poslancev in senatorjev na Jadranu
Beograd, 25. marca. Zaradi točnejše pro učitve gospodarskih in socialnih razmer na našem Primorju v zvezi z njegovim za ed jem je sklenilo okrog 200 narodnih poslan cev in senatorjev, da obiščejo vse važnejše kraje od Sušaka do Ukinja Prepričan, so. da bodo s tem olajšali pravilno rešitev vseh tistih vprašanj, ki so važna za življenje, delo in napredek našega Jadrana. N asi par lamentarci obiščejo iz Kotora tudi Četi nje in vse črnogorsko primorje Ldeiezen ci potovanja obiščejo pri tej priliki tudi Krf in vse one svete kraje, ki spom njajo naš narod na dobo svetovne voine <n na trni i en je, ki je ustvarilo novo zgodovin Jugoslovenov S tem. da se bodo pokloni' narodnim junakom in mučenikom in vsem ki so na tamošnjih zgodovinskih tleh de lali za snlošne cilje bodo ravnali v smi slu čuvstev. pozornosti in češčenia ki ga naš narod izkazuje svojim velikanom Po tovanje na Krf in nazai bo trajalo 10 dni Podrobna pojasnila daje odbor v Narodni skupščini, v katerem je med drugimi tudi senator g. dr. Vladimir Ravninar.
Zbor v pozni noči
Zanimivosti s skupščine naših marljivih natakarjev
Ljubljana, 23. marca.
Medtem, ko je LJubljana v noči na soboto spala v neskaljenem snu, so se v prostorih restavracije pri šestici sklepale važne reči. Za ob dveh ponoči je bil sklican občni zbor SONKa, kakor se pesniško lepo imenuje na kratko (Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino) in na dnevnem redu je bil najvažnješa točka: pristop k Mednarodni ženevski zvezi. Natakarji so pač edini stan pri nas, ki mu ni dano, da bi svoje najbolj pereče stano"ske zadeve obravnaval pri luči dneva. Od zore do pozne polnoči mora biti natakar tako rekoč na nogah in šele policijska ura, ki je toliko neprijetna veselim bratcem v krčmi ln kavarni, mu prinese trohico odrešilnega prostega časa. Po štirinajstih urah trdega dela. kakor je po večini ljubljanskih kavarn odmerjen popoldanski delavnik, so se okrog poltreh zjutraj pričeli zbirati mladi, vljudni črno oblečeni gospodje, ki so ves dan prinašali gostom časopise, kavo, vino na mizo, da po svoji volji sklepajo o tistem drobcu usode, ki je izročen njim samim v roke. Razpoloženje je bilo napeto, razburjenje je nekajkrat prikipelo skoraj do roba. Razen članov SONKa. ki ima v svojih pravilih izražen namen, sgojiti narodno in stanovsko zavest med članstvom« — program, ki ga v glavnem izpoveduje tudi ženevska zveza — je prišlo na zbor tudi več pristašev socialistično usmerjene natakarske zveze.
Ob treh popolnoči Je predsednik g. Kra-mer otvoril zbor in razen Sterilno zbranega članstva še posebej pozdravil delegata glavne uprave g Novaka iz Beograda, zastopnika sekcije Zagreb g. Marcija in sekcije Maribor g. Pavšerja ter zastopnika »Jutra«. V širokih obrisih je nato očrtal borbe, ki jih je morala organizacija v preteklem letu izbojevati tako na zunaj, kakor v natakarskem stanu samem. Spričo velike brezposelnosti, ki je zavoljo krize nastala v hotelski industriji, je natakarjem dvakrat potreben strnjen nastop. Ob dejstvu, da imamo v dravski banovini kar tri natakarske organizacije, — dve v Ljubljani, eno v Mariboru — je bilo delo za napredek te stroke doslej zelo otežkočeno. Zato se je veliko število naših natakarjev odločilo, da napravi konec dosedanjim razrvanim razmeram z ustanovitvijo enotne nadstrankarske organizacije, ki naj se priključi Mednarodni ženevske zvezi nameščencev hotelskih, restavracijskih in kavarniških obrti. — Tajnik g. Farčnlk je podrobno poročal o delovanju SONK-a, ki je bil ustanovljen v mesecu juliju lanskega leta in ki je v tem času med drugim organiziral tečaje za pouk modernih jezikov, ki pridejo v natakarski službi v prvi vrsti v poštev. Pevski odsek je razvil živahno delavnost ter je z lepim uspehom nastopil tudi v radiu. Odbor je v večjem številu primerov uspešno posredoval v vprašanjih namestitve — Blagajnik gosp. Pucelj Je mimo suhih računov v denarnem prometu poročal še o podporah, ki jih je društvo razdelilo brezposelnim članom ter
naglašal potrebo starostnega zavarovanja. Načelnik revizijskega odbora g. Verčnik je odboru predlagal zaupnico, člane pa je pozival, naj skrbneje poravnavajo svoje obveznosti do organizacije.
Potem ko je bil absolutorij izglasovan, je delegat glavne uprave g. Novak poročal o gibanju in smernicah Mednarodne ženevske zveze, ki se je osnovala pred 57. leti in se od takrat neprestano širi in rase. Danes obsega njena organizacija 14 civiliziranih držav, njena zastopstva se nahajajo po vseh kontinentih. Njeno delovanje se jt zmerom strogo držalo strokovne smeri izven vsake politike, kar je brez dvoma eden glavnih razlogov za njen lepi razmah. Govornik se je dotaknil težkega socialnega položaja, v katerem se nahajajo nameščenci hotelske industrije pri nas. Namesto stalnih plač je skoraj povsod uveden procentualni sistem, tako da natakarju niti za časa zaposlitve ni zagotovljen eksistenčni minimum. Prav tako je tudi za starost in onemoglost brez vsakega zavarovanja Zaradi tega je ženevska zveza sama uredila starostno zavarovanje ter organizirala svoj brezposelni in bolniški fond, tako da prejema član v primeri bolezni po 10 do 18 Din podpore na dan iz organizacijske blagajne. Posebej je govornik naglašaJ pomen tovariške sloge, ki jo zveza izvaja v mednarodnem obsegu Tako je tudi naša jugoslovenska zveza poslala v zadnjem času nekaj svojih članov v Francijo, kar Je tako zanje, kakor za občo povzdigo natakarskega stanu ln hotelske obrti brezdvomnega pomena. Zlasti Slovenija, ki je središče tujskega prometa pri nas, bo lahko imela od ženevske zveze lepe koristi. Ko je delegat ene največjih sekcij v državi g. Marci sporočil pozdrave zagrebških tovarišev, je še podčrtal. da položaj natakarske stroke v naši državi nikjer ni tako mizeren kakor v Ljubljani. G. Pavftek iz Maribora je poročal, da so mariborski natakarji domala 100-odstotno organizirani v ženevski zvezi, s pomočjo katere so izbojevali že nekaj lepih uspehov. Največje graje Je vredno, da v Ljubljani približno 50 odstotkov natakarjev dela brez plač.
Po kratki, deloma prav burni debati je zbor nato soglasno sklenil, da SONK pristopi v ženevsko zvezo. V odbor, ki bo izvedel vse priprave za reorganizacijo, so bili izvoljeni gg. predsednik Pucelj, podpredsednik šulek, prvi in drugi tajnik Pa-lir in Tovornik, prvi in drugi blagajnik Pogačnik in žmitek. Delegat glavne uprave je nato na svečan način izročil funkcije novemu odboru, ter mu položil na srce, da se mora na svojem področju boriti pred vsem za uveljavljenje 10-urnega delovni-ka. za uvedbo 36-urnega nedeljskega počitka, za ureditev plačanega dopusta itd. Po nekaterih razgibanih razpravah o raznih stanovskih vprašanjih je novi predsednik zaključil zbor, ko se je dobro prespana Ljubljana že zdavnaj zdramila v nov delaven dan, mnogi izmed zborovaicev pa so morali po prečuti noči od šestice naravnost na delo v svoj lokal .
Srčna kultura
Nekaj suhoparnih dejstev
Dne 26. decembra 1933 so ustrelili na lovu med Hrušico in Stepanjo vasjo pri Ljubljani lisico, ki je imela nad medenico žič-nato zanko, ki ji jc prejedla kožo, se zadrgnila na hrbtni strani vse do kosti, na trebuhu vse do drobovja. Teči ni mogla, s težavo se je vlekla; strel jo je rešil nadaljnjih muk m bedne smrti. Štirinajst dni prej pa so v istem lovišču, v Močniku, ustrelili lisjaka, ki je imel na vratu zadrgnjeni dve zanki.
Smučarji so pred nedavnim pobili na svojih smučarskih pohodih srednjevelikega merjasca, nekaj dni prej nekje drugje divjo mačko, spet drugi so pobili sestradanega zajca.	,	...
Pod Krimom so prinesli lovcu srnjačka, ki je imel raztrgane prsi in sploh je bil poln ran. tako da je čez nekaj ur poginil. Tako so ga zdelali klateči se psi.
Časopisje z naslado priobča take vesti, mi lovci pa molčimo in mirno gledamo, kako nam brezobzirni in divjaški smučarji uničujejo in skrunijo večno lepo prirodo. Kdaj ste videli pred petimi, šestimi leti, da bi križala krimske gozdove ali tihi Kurešček sled smuči? Danes pa divjajo po svetih, deviških prirodnih tleh mlečnozobi kricaci z napol doraslimi frkljami. To so smučarji — skaze. ki gredo v hribe zato, da se tam izkriče. Uboga žival, ki se v visokem snegu ne more niti umakniti, še manj pa braniti, jim pade v brezsrčen plen. Opisuj, opevaj prirodo. uči vzgajaj kakor hočeš in moreš, tvoj uspeh bo zasmeh Skrajni čas je, da se zganemo enkrat mi. ki smo prizadeti, in zajezimo ta val. ki grozi uničiti na stotine gamsov po planinah in drugo, divjakom na smučeh dostopno divjad.
Kričeče reklame za smuške izlete nimajo niti najmanjše prošnje ali opomina, da, niti ne besede o čuvanju in varovanju naravnih lepot.	. . • j
Včasih je imela divjad pozimi mir. danes plaho bega pred drhaljo. drvečo na smučeh Ne pojmujte me napačno; niso vsi graje vredni, toda mnogi. žal. premnogi Iz ene nevarnosti beži divjad v drugo, .z enega prokletstva v drugo. Komaj se umakne zlim duhovom z ene strani, ze pade v območje drugih; od smučarjev v zanke. M dovolj da streljajo in love v pasti, še zanke nastavljajo divji lovci. Ne bi se mi toliko gabili divji lovci, če bi samo streljali, toda zankarji so oni. zaradi katerih vre v meni žolč. Dvomim, da bi bil kdo tako
brezsrčen, da bi Se kdaj nastavil zanko če je samo enkrat videl, kakšne peklenske muke trpi ujeta žival v zanki, preden pogine.
Zganimo se. da ne bo prepozno: zastavimo vse voje ile. da zajezimo pogubonosno preteče divje sile raznih temnih elementov. To bodi naša sveta vojska.	_____
~Takole "glasi članek, ki smo ga z naslovom vred doslovno ponatisnili tz zadnje številke »Lovca« in ki ga je napisal g. Joža Herfort Prav gotovo da gornja »suho parna dejstva« naravnost kriče o nomanj kanju srčne kulture in prav zato smo članek ponatisnili, da ga prečita široka jav-noet A ne le prečita - da ga tudi uvazuje
Dve stvari pa moramo reči tudi mi fre-hudo n preveč pavšalno se ie pisec !lanka spravil nad smučarje Si'ni razmah smučanja ie brez dvoma eden najboli razveseljivih pojavov zadnjih let ln smuški «port je v enaki meri spojen z ljubeznijo do
pnrode kakor lovski. Zato ne gre kar na splošno udrihati po njem, marveč je treba sistematično delati na to, da se izločijo vsi izrodki, kolikor jih je še v njem. Skupni napori lovcev, pametnih smučarjev in vseh drugih prijateljev božje narave lahko v tem pogiedu mnogo store.
Koristno in vzgojno pa vpliva pri tein tudi časopisje. In to je druga stvar, v kateri se z g. Herlortom ne strinjamo. »Časopisje z naslado priobča take vesti«, pravi on. Zopet kar pavšalno podtikanje, ki n! dopustno. Zakaj g. pisec ne vidi neštetih člankov in notic, ki jih je prineslo in jih še vedno prinaša časopisje, ne v zadnji meri ravno naše »Jutro«, iz prirode m zlasti tudi o tragedijah med živalstvom? Taki sestavki so brez dvoma zelo pozitivno delo za srčno kulturo.
Stanovske zadeve pletilcev
V dvorani Trgovskega doma se je dopoldne vršilo letno zborovanje Združenja pletilcev za dravsko banovino. Predsednik g. Franzi je v svojem poročilu navajal težke borbe, ki jih ima združenje s tem letom za seboj, predvsem borbo za omilje-nje davčne prakse in težave s šu&mar-stvom, ki vprav pletilni stroki prizadeja veliko škodo. Posebno si je združenje prizadevalo v tem letu doseči, da se pletilstvo prizna kot roKodelska obrt, za katero je potrebna odgovarjajoča strokovna usposobljenost. Tudi zbornice za TOI v državi so se izrekle za ta sklep, vendar pa akcija doslej še ni rodila končnega uspeha.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Popovič, posnemamo, da je bilo ob koncu 1. 1933. registriranih v dravski banovini 250 pletilcev in pletilk, ki so zaposlovali 220 pomočnikov ln 56 vajencev. Od pričetka leta pa je število članov in pomočnikov zmatno padlo, medtem ko Je število vajencev naraslo. Potem ko je blagajnik g. M a h k o t a poročal še o denarnem gospodarstvu društva in je bila na predlog revizorja g. Jegliča soglasno sprejeta razrešnica staremu odboru, so se izvršile še dopolnilne volitve ter je bil sprejet proračun za novo poslovno dobo, nakar je predsednik g. Franzi zaključil zbor.
Fašistični plebiscit
Rim, 25. marca. č. Agitacija za današnji fašit-tičri plebiscit je dan-1«* dosegla svoj vrhunec. Velika zborovanja ©o se vršila ▼ Bariju, kjer je eovoril minister Acerbo. v Campobassu. kjer 'n nastopil De Bono. v Veroni, kjer jc govoril minister De Franciji. V Milanu ie eovoril državni podtainik AsQjini. v Palermi Lojacono. v Turinu pa Rossoni.
Celo katoliški dnevnik »Avvenire d'Itali»« je obiavil oroelas na katoličane, naj- eredo volit fašist;. da eo z lateranskim sporazumom omogočili prisrčne odnošaie med cerkvijo in državo.
Moderno slikarstvo.
—	] o. oriiateii. se ti je posrečil g^-spodine- portret?
—	Ne. vrnil mi ga je.
T'ai Da nameravaš početi z niim
—	Iščer nekoga, ki bi mislil, da je portret njegov.
Sijajen dokaz sokolskega dela v Ljublfani
Prireditve v soboto in nedeljo so uspele nad pričakovanje
LJubljana, 25. marca.
Dvojni jubilej načelnika in častnega staroste Ljubljanskega Sokola br. dr. Viktorja Mumika je dal povod za dve res sijajni manifestaciji ljubljanskega Sokolstva, za prekrasen dokaz dela in napredka v naših telovadnicah.
Lepo okrašena unionska dvorana je ibi-Ia v soboto zvečer popolnoma zasedena. V prvih vrstah odlični predstavniki našega javnega živlenja, tako zastopnik bana prosvetni načelnik prof. dr. Breznik, pod-ban dr. Pirkmajer, zastopnik divizionarja polkovnik Zivanovič, konzul CSR inž. Se v-
čik,
župan dr. Dinko Puc, dvorna dama Franja Tavčarjeva, zastopnik ruskega sokol skega saveza v Jugoslaviji br. Baljcar, zastopniki Saveza SKJ podstarešina br. Gangl, Jeras, načelnica Skalarjeva, ter zastopniki sokolskih žup Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor, in Zagreb, v prv» v rsti ie imel svoje mesto tudi jubilant br. dr. Viktor Murnik. ki je bil deležen prisrčnih pozdravov.
Take akademije še ni bilo!
Telovadno akademijo, ki je obsegala 15 iabranih točk, vse delo jubilanta br. dr. M urnik a, so otvorili starejši bratje z »Naprej em«, ki je bil strumno in zelo skladno izveden. Ze osiveli sokolski borci so bili toplo pozdravljeni od navdušenega občinstva. Nato so izvedli člani rroste vaje za leto 1904, nato vaje izbranih telovadcev za leto 1904, nakar so sledile proste vaje za beograiski ziet 1930. Občinstvo se je pac 'ahko divilo velikemu napredku od preprostih vaj iz ieta 19>4 do beograjskih zlet-mh vaj. Telovadci so vse vaje izvedli zelo :epo in strumno. Učinkovite so bile tudi proste vaje članic za leto 1912, nakar je ženski naraščaj skladno izvedel proste vaje članic za leto 1922 in 1930. Moška in ženska deca je nato ljubko izvedla jubilejne proste vaje članov in članic za leto 1923. Občinstvo je priredijo najmlajšim dolgotrajne ovacije. Oib razkošni umetni razsvetljavi in v okusnih narodnih nošah je nato ženski naraščaj graciozno izvedel telovadni ples po narodni pesmi »Po jezeru«. Vrsta članov, med katerim' so bili tudi naši mednarodni telovadci, je nato izvedla na konju na šir z ročaji več izvrstno posrečenih v.a>j. Krasni prehodi in kolesa na konju, zlasti bratov Gregorke in Forteja, so vzbudili navdušeno odobravanje. Člani in članice so nato izvedli učinkovita telovadna plesa: »Valček« iz opere »Faust« in >Barkarok>« iz Hoffmanovih pripovedk«. Oboi telo adrva plesa sta bila na dostojni višina, izvedena zeio precizno in skladno. Izvrstno se je nato odrezala moška deca z marseljezo, telovadnim plesom. Dokaj težka skladba je občinstvu zelo ugajala ter je bila deca deležna obilnega aplavza.
P'o krajšem odmoru je nato nastopila vrsta članov v okusnih belih telovadnih trikojib na drogu, ki je s svojimi vrhunskimi vaiami žela gromovito pohvalo občinstva. Nekateri bratje so izvajali tako vratolomne vaje In odskoke, da Je občinstva zastajala sapa. Člani so dalje izvedli skladno in strumno telovadni ples po Chopina vi »Poionezi«, nakar je moški naraščaj brezhibno izvedel koračnico iz opere »Car-me.i«. Znova je zopet vžiga! a »Turška koračnica«, ki so jo morali člani med navdušenimi ovacijami občinstva ponoviti. Izvedba je bila vseskozi vzorna in brezhibna. Imenitno so se nato odrezali naraščajniki s preskoki čez konja vzdolž s prožno desko. Izvajali so izvrstno posrečene preskoke v dvojicah in posamezno ter bili deležni zaslužene pohvale občinstva. Odlično j« uspel tudi Mendelssohnov »Scherzo«, ki so ga člani izvedli z eleganco in vso telovadno spretnostjo. Tudi to najnovejše Mur-nikovo dek) so morali ponoviti, nakar so članioe graoiozno zaplesale Chopinov »Valček«. Izvrstno uspelo akademijo so zaključili člani $ telovadno kompozicijo »U boj« med ponovnimi ovacijami občinstva. Ob koncu je množica čestitala br. dr. Mur-niku k jubileju. Splošna sodba vseh posestnikov pa je bila, da tako uspele telovadne akademije LJubljana še ni doživela.
Slavje v Narodnem domu
V	okusno okrašeni telovadnici Narodnega doma je bila v prijetnem nedeljskem dopoldnevu intimna in prisrčna siavnost odkritja spominske plošče jubilantu br. dr. Viktorju Murniku. Velika telovadnica je bila zasedena do zadnjega kotička, ki je nestrpno pričakovalo prihoda jubilanta. Točno ob pol 11. je prispel v telovadnico, kjer je br. Murnik 4 desetletja vzgajal so-kolsko mladino br. dr. Murnik s soprogo in hčerko, med burnimi ovacijami Sokolstva. Pri vhodu ga je pozdravila sokolska deca z živahnim vzk likanjem: Zdravo, zdravo, zdravo!...
Starosta br. Kajzelj je v nagovoru pozdravil odlične goste: prosvetnega šefa dr. Breznika, zastopnika divizionarja polkovnlr ka Zivanoviča, franc. konzula g. Remeran-da, nar. poslanca br. Pustoslemška, mag. svetnika dr. Rupnika, predsednika zbornice za TOI br. Jelačina, br. Oangla, načel-nioo Skalarjevo, br. Baljcarja, zastopnike Češke Obce in Soče ter sokolskih žup Kranj, Ljubljana. Novo mesto, Maribor in Zagreb in vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev. Br. Kajz&lj je nato v kratkem in jedrnatem govoru orisa! delovanje br. jubilanta za Cjubljanskega Sokola za vse jugoslovansko Sokolstvo in narod. Sledile so dolgotrajne ovacije.
V	imenu telovadečih oddelkov je nato
me! dališi govor društveni načelnik br. inž. Ooimir Petami, ki j® poklonil jubilantu krasno izdelano spomenico: »Br. dr. Vik-
torju Murnihu! Teb', ata. svojemu telovadnemu vzorniku kliče telovadnica Ljubljanskega Sokola Zdravo!« Sledi nad 700 podpisov sokoiske dece, obojega naraščaja in članov in članic. Starosta br. Kajzelj je nato prečita! brzojavne in pismene pozdrave. Med njimi so brzojavke ministra br. dr. Lavoslava Hanžeka. senatorja dr. Ravni-harja, načelnice COS s. Marije Provaznl-kove, staroste Ruskega Sokola Artamono-va. podnačelnika SSKJ br. Sulceja in od naoelništev sokolskih žup Karlovac, Split, Bielovar, Maribor, Veliki Bečkerek, Sušak-Riieka itd. Po telovadnici so znova zaorile ovacije br. dr. Murniku, nakar je spregovoril v imenu Saveza SKJ podstarosta br. Engelbert Gangl.
Govor podstaroste SKJ
Dragi brat načelnik! življenje vihra in teče za nami v brezkončnost kakor planinska reka, ki ji je izvir visoko v gorah, a konec v sinji daljavi.
življenje, ki je izpolnjeno z delom, pa brzi še hitreje in burneje. Tudi Sokolu, ki mu je življenje delo in gotovo v najvišji meri delo življenje. Seme, vsejano v zemljo, potrebuje delavcev, ki pazijo na polje, ki se brigajo za njegovo plodnost, ki ga čuvajo pred sušo in poplavami — delavcev, ki pazijo na seme, ko kali, ko buj-
no vzraste pa tja, dokler ne dozori v sad.
In misel sliči semenu, ki ga stvaritelj vse-je v zemljo duš in src. Tudi tu je treba delavcev, čuvarjev, branilcev, voditeljev. Sokolska misel, vsajena po Tvojem in našem velikem učitelju v naša srca, v na5e duše, je načla v Tvoji osebi najidealnejšega delavca, najskrbnejšega čuvarja, najvnetej-šega zagovornika in najnaprednejšega voditelja.
Na izviru Sokolstva, v zlati slovanski Pragi, si pil živo vodo sokolskih Idealov in vrlin. Mlad, krepak in smel si prijel za plug dela in oral ledino sokolfkega polja. Obdelava! si polje naših src in duš, vodil si prve čete mlade jate Sokolov po poti napredka v zmislu svojega življenjskega gesla, ki je bilo, je in bo vedno geslo Tyr-ševo: Naprej!
S to besedo je izkazano Tvoje delo, je začrtana Tvoja pot in označen smoter. Delal si, korakal si, vodil si svoje telovadce, držeč se tega visokega in bleščečega smotra, da si jih privedel do višine, ki so danes na njej.
Tvoja četa je postala vojska. »Slovenska sokolska zveza« je rasla pod Tvojo nego in je vzcvetela v grm najlepšega cvetja sokolskih vrlin. »Jugoslovenski sokolski Savez« je združil tudi ostale sokoiske vojske z juga v en sam venec. »Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije« si bil prvi tehniški vodja. To je kratek prikaz Tvojega na zunaj vidnega dela. Ni pa omenjeno naporno delo v telovadnici, niso omenjene Tvoje literarne edicije, ni omenjeno Tvoje delo državljana.
Dragi brat! Vemo, da ne ljubiš besedi, da Ti ni za hvaležnost in hvalo. Vendar pa nam veleva bratska dolžnost, da se na današnji dan, ko je minilo 60 let Tvojega marljivega in plodnega življenja, spomnimo enega od svojih najvernejših — Tebe!
Tudi stari kmetovalec prepušča posestvo mlajšim in se umakne v zaslužen odpočitek.
Vendar pa le tudi potem z budnim očesom pazi na polje in Sume, livade in vinograde, ki ga ob srečanju pozdravljajo, ker ga poznajo in spoštujejo. Ravno tako pozdravljajo danes Tebe naše sokoiske planjave in livade, naša društva in čete, z nemim — toda čuvstvenim pozdravom kot svojega dobrega čuvarja in svojega odličnega vodjo.
Brat dr. Murnik! V imenu jugoslovenskega Sokolstva, v imenu vseh naših edinic, v imenu vsega članstva, naraščaja in dece Ti kličemo danes — svojemu vedno nam dragemu in ljubljenemu »ati« — iskreno in presrčno: Na mnoga leta — nazdar!
Ko so se poleglo ovacije. je izpregovoril v imenu banske uprave prosvetni šef prof. dr. Breznik, ki je slavil velike Murnikove zasluge za sokolsko idejo in njegovo pravilno sokolsko vzgojo, kar kažejo danes vse rremajhne telovadnice. To je njegov največji uspeh. V zelo lepem ruskem govoru je čestital br. Baljcar, poudarjajoč Murnikove zasluge za rusko ln slovansko Sokolstvo vobče. Dr. Murnik in br. Baljcar sta se prisrčno poljubila med viharnim odobravanjem zborovalcev.
Slednjič se je oglasil k besedi jubilant dr. Murnik, ki so mu zborovalci priredili več minut trajajoče ovacije. Najprej se ie toplo zahvalil predstavniku kr. banske urrave. nato pa za darila s poudarkom, da je plačilo prejel že takrat, ko je dajal, Slednjič se je zahvalil vsem bratom in sestram med ponovnimi ovacijami zborovalcev. Ob pol 12. ie bilo impozantno zborovanje zaključeno.
Popoldne ob 15. so se znova zgrnile množice v unionsko dvorano k akademiji, ki je dosegla nov, sijajen uspeh. Zvečer pa je bil v dvorani Kazine prijateljski sestanek, ki ie potekel v najlepšem razpoloženju.
Zbor rdečih križarjev
Iz vse banovine so se zbrali delegatje v Ljubljani
Dopoldne se je v mestni posvetovalnici vršila banovinska skupščina matice naših humanitarnih organizacij, Rdečega križa, ki so se je v velikem številu udeležili delegati krajevnih organizacij iz vse dravske banovine. Zborovanju sta prisostvovala tudi pomočnik bana dr. Pirkmajer in zastopnik komandanta dravske divizije poročnik Deretič.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Krejči prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko glavnemu odboru, ki je prav tako brzojavno poželel uspeha ljubljanski skupščini. Nato je predsednik obširno obravnaval novi zakon o RK. Po njem mora v vsaki občini, ki jih je v dravski banovini 374, obstajati krajevni odbor ali vsaj po-verjeništvo. Težke elementarne katastrofe tudi lani niso prizanesle. RK je storil vse, kar je mogel, in je v mnogočem prekosil pričakovanja, ki jih je prizadeto prebivalstvo stavilo nanj. Lani se je vršil v Ljubljani tudi kongres RK in ob tej priliki se je banovinski odbor postavil z vzorno organizacijo kongresnih prireditev. Ena najvažnejših nalog RK v novih razmerah je tudi borba proti bedi brezposelnih. Posebno pozornost mora RK posvetiti pomladku, ki je po novem zakonu še tesneje zvezan s celotno organizacijo, kakor je bil doslej. Na koncu se je g. predsednik zahvaMl vsem, ki so podpirali RK v njegovih stremljenih, zlasti še nacional-
nemu tisku, ki ni nikdar odrekel svoje
pomoči.
Podrobno poročilo o delu je podal tajnik višji svetnik Skalar. Zapisnik o korespondenci izkazuje v zaključenem poslovnem letu 2424 številk, t. j. za celih 904 številk več ko predlanskim. Na novo se je napredovalo tudi število članstva za verjeništev. Izmed 93 organizacij — sreskih, občinskih in poverjeništev — jih je 96.5% aktivnih. Kakor število organizacij, je napredovalo tudi število članstva za 512 rednih in 571 podpornih. Posamezni odbori RK imajo razne kulturne in zdravstvene ustanove: tako sreski odbor v Konjicah lastno bolnico, občinski v Guštanju kopališče in reševalni avto, sreski v Ptuju hiralnico, občinski v črni kopališče, sreski v Slov. Bistrici javno kopališče in občinski v Dobovi svoj oder. Pripravlja pa se še več kopališč, hiralnic, zdravstvenih domov, dispanzerjev, izolirnic itd. Živil so odposlale edinice RK za bedne in brezposelne do 15 vagonov, v denarju so nabrale okrog 50.000 Din. Ob veliki povodnji v Strugah in drugod je banovinski odbor nakazal nad 135.000 Din podpor, k čemur je glavni odbor prispeval 120.000 Din. Sa-maritanskih tečajev se je lani vršilo 13. Skupno število samaritanov in samari-tank RK znaša zdaj nad 1400. Nad 400 otrok je poslal RK v počitniške kolonije na morje, šolskih kuhinj RK je bilo 35. Posebno akcijo je podvzel banovinski odbor za stradajočo deco v rudarskih revir-
jih in je izplačal za podpiranje rudarske mladine nad 139.000 Din, k čemur je glavni odbor prispeval 20.000 Din. Razen tega je imel naš RK lani še 153 šolskih lekarn, 120 igrališč, 13 kinov in skioptikov, 25 radiov, 31 delavnic za ročna dela in 13 kopališč. V podmladku je bilo organiziranih okrog 290 šol z 1152 razredi in 19.499 člani. V denarju, živilih in oblekah je bilo obdarjenih nad 1000 oseb. V denarju so znašale osebne podpore nad 21.000 Din. Glavno skladišče na Ljubljanskem polju bo treba še izpopolniti. Več funkcionarjev našega RK je bilo lani za vzorno delo, ki ga vrše, odlikovanih. — O poslovanju glavnega skladišča RK je poročal agilni, skrbni upravnik ravnatelj Jagodic. Iz svojega skladišča je RK tudi lani izposodil raznim počitniškim kolonijam in organizacijam najrazličnejši materijal. Razen g. upravnika je v skladišču prav delavna njegova ga. soproga, ki je izvršila tudi vse pranje in šivanje različnega perila, kar se ga je nateklo o priliki velike nabiralne akcije.
Denarni promet, o katerem je poročal blagajnik Mešek, je v zaključenem poslovnem letu znašal 625.502 Din. Na predlog načelnika revizijskega odbora ravnatelja Pretnarja je bila nato odboru, blagajniku in upravniku skladišča soglasno podana razrešnica s pohvalo. Sledile so še volitve novega odbora. Dosedanji odbor je bil na lanski skupščini izvoljen za dobo treh let, zaradi uveljavljenja novega zakona pa je uprava stavila na dnevni red skupščine tudi volitve. Z majhnimi izpremembami je bil izvoljen dosedanji odbor z odvetnikom dr. Krejčijem na čelu.
Pri inženjerjih
in arhitektih
V soboto zvečer se je v društvenih prostorih v Zvezdi vršil redni občni zbor Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana. Razen številno zbranega članstva je tbil prisoten tudi zastopnik Inženjerske zbornice inž. arh. To-mažič. Po kratki otvoritveni besedi predsednika inž. Mačkovška je o delu organizacije v preteklem ietu obširno in izčrpno poročal inž. Bevc. Ko je govoril o široko razpredeni delavnosti posameznih strokovnih odsekov, je med drugim navajal, da je združenje zastopano tudi v odboru za pobijanje radio motenj, ki se je na pobudo dravske direkcije pošte in telegrafa ustanovil pred letom dni. Ckni sekcije so sodelovali pri ustanavljanju Društva za zgradbo hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani, med čigar ustanovitelji je bil tudi pokojni inž. Poniž. V teku leta sta se pri združenju nanovo ustanovila Klub inženjerjev kemije in Klub inženjerjev in arhitektov-pripravnikov. Združenje je štelo o.b koncu leta 1933. 311 članov, kar pomeni nasproti predlanskemu letu (295) porast za 16 članov. Razen številnih sej ln sestankov je organizacija lani dovolila tudi vrsto strokovnih ogledov in predavanj. Obenem s skupščino združenja se je lani vršilo v Beogradu tudi zborovanje Zveze slovanskih inženjerjev, katere vodstvo je letos prešlo na jugoslovenske inženjerje. Na tem zborovanju so jugoslovenski inženjerji tudi enodušno manifestirali za resnično zbližanje z Bolgari.
Na pobudo, Kluba inženjerjev In arhitek-tov-pripravnikov je združenje podvzelo pomembno akcijo za povzdigo splošnega gospodarskega življenja. V ta namen je bil izvoljen poseben akcijski odbor pod predsedstvom inž. Hribarja, ki mu je naloženo, da v smislu sprejetih resolucij izvede akcijo. Klub arhitektov je priredil v Jakopičevem paviljonu lepo uspelo razstavo mlade slovenske arhitekture. Mnogo se je sekcija bavila z vprašanjem brezposelnosti in je bila zaslišana v številnih primerih o upravičenosti zaposlitve inozemcev v n-a-ši industriji, kakor je tud* ponovno sodelovala pri snovanju raznih pravilnikov in v drugih tehničnih zadevah.
Sledila »o skrbno sestavljena poročila blagajnika dirž. Pire a, knjižničarja inž. Za-
vršnika, gospodarja inž. Strune, nato pa še poročilo dolge vrste odsekov, ki so žarišče vsega strokovnega in stanovskega dela v združenju, zakonodajnega odseka, odsekov za tehnično šolstvo, za redakcijo »Tehničnega lista«, za tehnično terminologijo. za beton in železobeton, za nezaposlene, za gradnjo in vzdrževanje modernih cest, klubov državnih inženjerjev na področju ministrstva za gradbe, arhitektov, železniških inženjerjev. elektroinženjerjev, inženjerjev kemije, inženjerjev in arhitek-
tov-pripravnikov. Zatem ie bil na predlog revizionalnega odbora soglasno sprejet ab-solutorij dosedanjemu odboru.
Med različnimi predlogi, kl so ibili stavljeni v nadaljnjem poteku zbora, je pač najvažnejši predlog o ustanovitvi posebnega podpornega fonda, katerega namen je, nuditi brezposelnim inženjerjem pomoč v obliki posojil, podpor ali naturalnih dajatev ter pomoč članom v obliki posojil za študijske namene. Volitve, ki vsako leto samo dopolnjujejo odbor, so izpadle, tako da so v upravnem odboru: predsednik inž. Mačkovšek, podpredsedniki inženjerji Pe-hani, Peček, Platner, Josip Dedek, Fran Miklavc I. tajnik inž. Bevc, I. blagajnik inž. Pire, knjižničar inž. Završnik, gospodar inž. Struna in še 15 odbornikov.
Obračun rezervnih oficirjev
V društvenih prostorih v restavraciji Zvezdi se je v soboto zvečer vršil redni občni zbor ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev (UROIR). Predsednik župan dr. Puc je pred prehodom na dnevni red predložil najprej vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo zbrani rezervni častniki sprejeli z iskreno aklamacijo, nato pa še pozdravni brzojavki ministru vojske in mornarice ter komisarju osrednje uprave UROIR. Ko je izrekel še dobrodošlico zastopniku komandanta dravske divizije podpolkovniku Šarpeku, je obenem podčrtal pomen tesnega sodelovanja rezervnih oficirjev z aktivnimi v blagor naroda in v moč in napredek domovine.
Tajnik Prinčič je v izčrpnem delovnem poročilu očrtal najprej borbo okrog spora, ki se je vnel že 1. 1928. med tedanjim ljubljanskim pododborom in osrednjo upravo, in ki še do danes ni likvidiran, čeprav si je sedanja ljubljanska uprava, ki ji že tri leta predseduje dr. Puc, od vsega početka nadela predvsem nalogo, da reši ta spor. Šele po dolgih in številnih intervencijah je osrednja uprava pred dobrim letom stavila pogoje za rešitev spora, ki pa bivšemu ljubljanskemu pododboru niso bili sprejemljivi vsi brez izjeme Medtem je prišlo do nesoglasij v osrednji upravi sami in komisar, ki ga je nato ministrstvo postavilo združenju, je odločil da se bo o vprašanju definitivno sklepalo na kongresu Ce bo komisar v aprilu zaključil svojo preiskavo o poslovanju osrednje uprave, se bo maja vršil v Beogradu kongres. V nadaljnjem je tajnik poročal o pristopitvi pododbora k organizaciji BOJ-a. O živahni gibljivosti združenja priča delovni protokol, ki navaja 916 prejetih in odposlanih dopisov. Pododbor šteje 286
članov. V preteklem letu jih je nanovo pristopilo 54. K sklepu je tajnik izrekel zahvalo nacionalnemu tisku za njegovo uslužnost in je poudaril, da bi moral vsak rezervni oficir smatrati za svojo dolžnost, sodelovati v združenju pod njegovim geslom: Vse za kralja in domovino.
Potem, ko je blagajnik Turel poročal še o denarnem gospodarstvu, je bil na predlog načelnika nadzorstvenega odbora dr. /Ivramoviča soglasno sprejet absolu-torij. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Puc in Lorger, Prinčič, Turel, Pogačnik, Pavlin, dr. Filip Orel, inž. Kobi, inž. Perko, Klinar, Rudolf Kramar, Primožič, namestniki Rybar, Pučnik in dr. Perko; v nadzorstvo pa dr. Avra-movič, Vargazon, Slavko Dimnik in namestnika Biber in Borčič. — Pri slučajnostih so nekateri govorniki naglašali potrebo, da mora nova uprava zlasti med mlajšo generacijo rezervnih častnikov organizirati živahnejšo in konkretnejšo agitacijo. Posebno pozornost je treba posvetiti mladim učiteljem, ki po odsluženem ka-drskem roku in položenem oficirskem izpitu po navadi ostanejo brezposelni, čeprav je vojno ministrstvo s posebno okrožnico opozorilo vse državne urade, da morajo odslužene vojake sprejemati nazaj na mesta, ki so jih z vpoklicem v kader zapustili Med drugim je bil sprejet tudi predlog, naj se zniža članarina, o čemer bo sklepala še osrednja uprava.
Vsak naročnik „JUTRA"
—	le zavarovan -
—	za IOjOOO Din' —
NE RAZMIŠLJAJTE! ODLOČITE SE!
Obdržite samo nogavice, opremljene z gornjim zaščitnim znakom, ker so samo te zanesljive.
Spomin na Miro Co-staperaria iz Gorice
Na Vrtači 4 leži na mrtvaškem odru sredi umetnih rož in pomladnega cvetja gospa Mira Dev-Costaperaria. Mnogi znanci in prijatelji, ki jih je presenetila novica o njeni smrti, so hiteli kropit ugledno slovensiio koncertno pevko, ki bo danes, v ponedeljek, ob 15. uri nastopila pot k zadnjemu, večnemu počitku. Nam pa je gosp. Andrej Gabršček poslal naslednje spominske vrste:
Ko smo Goričani delali načrte svojemu velikemu Trgovskemu donri slavnega spomina, a žalostnega konca v krempljih fašizma, sem v poletju 1902. šel na Dunaj do prof. dr. inž. Maksa Fabianija, našega kraškega rojaka iz Kobdilja, da sem ga pridobil za načrte po naših željah in potrebah. To se je zgodilo in potem je vodil zgradbo njegov pomočnik arh. Josip Costa-peraria; začeli so spomladi 1903. in končali jeseni 1904. To za uvod naslednji notici, ki jo povzamem iz rokopisa moje drugo knjige »Goriški Slovenci«. Pod naslovom »Pevka Mira Devova v Gorici« sem napisal:
29. novembra je pela Mira Devova pred izbranim občinstvom v dvorani Central. Vodja naše glasbene šole Josip Michl (znan tudi Ljubljančanom v povojni dobi z Glasbene Matice, Slovencem znan po nekaterih lepih skladbah) je pisal v »Soči« o tem koncertu med drugim: »Jako priprost, ja-ko zanimiv! Pesem in klavir (prof. Pro-chaska), kako preprosta kombinacija na jako širokem glasbenem polju! Nič orkestra, nič instrumentalnih boj, nič ogromnega finala z zvonečimi pozavnami in vi-hrajočimi timpani: samo dvojica umetnikov je nudila slaščico, na kateri bi se oslajal tudi vsak glasbeni gurmand!« Nato je sledila ocena vseh točk in na koncu je topla zahvala goriškega občinstva pevki in spremljevalcu.
Za pevko Miro je imel ta dohod v Gorico življenjski pomen. Ta večer ni vnela le src vseh Goričanov, marveč si je osvojila srce in dušo tudi graditelja našega Trgovskega doma arh. Josipa Costaperarie, ki mu je še danes v Ljubljani zvesta družica.«
Ko izide moja druga knjiga v teku poletja, se bo moral konec drugače glasiti, namreč: »In izdihnila je svojo plemenito umetniško dušo dne 24. marca 1. 1934.«
Da nisem šel 1. 1902. na Dunaj do prof. Fabianija, kjer sem našel današnjega spoštovanega ljubljanskega arhitekta Costa-perario, bi mogel z gotovostjo reči, da bi ne bil prišel skupaj ta srečni zakonski par — in danes bi naš spoštovani gospod arhitekt ne žaloval ob rakvi svoje ljubljene soproge, te vrle slovenske žene. Današnjo žalost naj tolaži tridesetletno vzorno življenje te vsem simpatične dvojice. Žalostnemu soprogu bodi v tolažbo iskreno sožalje vseh tistih, ki so blago pokojnico poznali. Pokojnico bomo vsi ohranili v najlepšem spominu.
Društvo za delo in eksistenco
V restavraciji »Pri levu« je bil dopoldne ustanovni občni zbor društva »Delo in eksistenca«. Nad 400 prisotnih je pazljivo sledilo izvajanjem predsednika pripravljalnega odbora g. D. Kosma, ki je v stvarnem in utemeljenem govoru prikazal potrebo po ustanovitvi tega društva. Vse večja brezposelnost vseh stanov sili in zahteva združitev, ki naj ustvari nov živelj, novo delo in novo eksistenco vsem onim, ki zaman iščejo zaščite s pomočjo raznih organizacij To je bil predvsem smisel uvodnih besedi g. Kosma, ki je zlasti tudi povdarjal, da ima novo društvo namen, s praktičnimi dejanji in s praktičnim delom pomagati vsem stanovom brez vsake razlike do dela tn eksistence.
Nato je podal g. profesor Štrukelj zelo stvarno prikazan položaj nezaposlenosti mladine in obupno stanje vsestransko izobraženega delovnega življa v naši državi. Debata je v marsičem dokazala stvarno potrebo po ustanovitvi tega društva in odprla oči vsem onim, ki so bili mnenja, da Je tako oni, ki je brez vsake zaslombe, kakor oni, ki nima možnosti poseči v javno življenje, s svojimi mislimi stal doslej ob strani.
Naslednji referenti g. Kreutzer, ki je predvsem kazal na potrebe brezposelnega nameščenstva, g. štrukelj Jože, ki je podal potrebno in zanimivo statistiko o stanju brezposelnega delavstva, njih gibanju in ugotovil možnosti za pomoč k odstranitvi tega zla ter končno g. Klepec, ki je kot sotrpin v današnjem stanju očrtal splošni položaj, so podali dovolj točno sliko, da so se vsi navzočni izrekli za ustanovitev društva »Delo in eksistenca«. V debati so bile 3prejete z velikim zanimanjem izjave zastopnic ženskih društev, ki so pravilno tolmačile vprašanje zaposlitve žensk v javnih službah in pri delu sploh.
Po kratkem poročilu o društvenih pravilih je bil nato izvoljen odbor z g. Drago Kosmom na čelu. Seveda so občnemu zboru prisostvovali zastopniki raznih društev, korporacij in ustanov, tako magistratni di-: rektor Jančigaj, zastopnik Delavske zborni-j ce g. Sedej, zastopnik strokovne komisije g. R Celešnik in razni drugi odličniki in javni delavci.
Občni zbor je bil zaključen v splošnem pričakovanju, da bo društvo »Delo in eksistenca«, ki ima začasno svoje prostore na Masarykovi cesti št. 14. delovalo in dokazalo uspehe, ki jih narekujejo socialne potrebe v naši državi.

tadroavion Sikorsky, določen za progo Evropa-Amerika na stradfordskem letališču
Bi napojila, loči od avoieca hranitelia in stoji mirno na kakem listu. polž pa poci-ne. Pijavka se napije kar za več mesecev, j« torei pijanka evoie vrste. Jajčeca ao6i samica pod trebuhom in potem tudi nebogljene mladiče. Ce jo vzamemo iz vode. 6« zvije v klobčič. Ker ie ljubitelju vsaka živalca zanimiva, je priporočati, da 6i ogleda opisano boli potanko. Ploščati pijavk; imajo do 4 pare očes. Vidijo na krajšo razdaljo
zelo dobro, a tudi vsak potres občutijo In odnihaio z eibljaji. Polliterska steklena posoda. malo zemlie in mivke, ena valisnerija. nekaj polžev in akvarij is pripravljen za sprejem te pijavke.
• imačib ribic, ki so privajene na akvarij in ki iib interesenti lahko dobe. Tudi nasvete in informacija, tičoč? se akvarietovetva. dobe začetniki. Eno in drago brezplačno.	O* S.
Peen:
Portre v zadnji minuti
Stari Merežkovski je v svoji knjigi »Vstajenje bogov« čudovito kw opisal atelje mojstra Leonarda iz Vincija. Dobro se spominjam, kako mi je bilo vselej toplo pri duši, ko sem kot študent vedno znova prebiral tisto znamenito poglavje.
--nad Firenco se smehlja ažurno nebo. nalahno zastrto z meglenimi tančicami. Ob takih dneh, ko se sotačma luč enakomerno vsipa skoz meglena sita, ko se presejana v milijone drobnih svetlobnih praškov ovija teles rahlo in nežno, da ne bi raztrgala harmo-niie oblik v surove kontraste luči in sence _ 0b takih in samo ob takih dneh portretira mojster .iz Vincija. Kaj mu mar, da si ti dnevi redki! Kaj }e njemu — čas? Njemu, ki pozna skrite skrivnosti narave, njemu, ki takorekoč
. m<3 travo v njeni rasti? Njemu se ne mudi — in Monni Lisi tudi ne! — Danes pride — o, Monna Lisa pozna dneve ki si jih je dolgolasi, molčeči mojster izbral iz bogate lestvice vremenskih odtenkov za svoj vzvišena ooklic!
Tišina vlada v kvadratičnem prostoru • prosojno platneno »trebo. M ga
je mojster izpremenil v pravljično sliko iz Tisoč in ene noči. Neslišno drsi čopič po gladkem platnu — brez besed sedi Monna Lisa v razkošnem naslonjaču. Z belo roko boža mlado srnico, ki se ji stiska k bokom — genljiiva stoka prijateljstva človeka in živali, ki nimata pojma o burnih občnih zborih »Živalice« ali ob napetih tekmah »društva prijateljev harških kanarčkov«! Od časa do časa — vse po volji zagonetnega mojstra — zažubori voda v vodomet, steklene kugle se zasuče-jo in nežna, komaj slišna muzika zazveni v prostoru. Za hip vztrepetajo sloka stebla eksotičnih rastlin, molčeča služabnica se zgane na pručici v kotu. Monna Lisa se nasmehne in njen poeled se potaplja v zlatih kodrih Leonarda iz Vincija..,
Krasno, znamenito poglavje in prav nič se ne sramujem: kadarkoli sem ga prebral, vedno sem si zaželel, da bi bil jaz sam ta mojster iz Vincija. Seveda — uredil bi stvar še nemara malo bolje — predvsem ne bi nikdar dopustil, da bi odšla Monna Lisa s starim možem tn v nezdrava pustinska močvirja — umret...
O — lepe, čudovite ure. ki sem jih presanja! ležeč na železni postelji s knjigo »Vstajenje bogov* v rokah! O lepe, Stavite we, ▼ katerih človek ni-
kakor ne more verjeti v resničnost bridkih besed, ki jih je izreke! star, slaven portretist: »Ce zadovoljiš sebe, godrnjajo ljudje, če zadovoljiš ljudi, bi se sam najrajši razgrizel od sramu m lastne nemoči! In tako zgodi, da postane vsak portretist s časom trmast, zak.knjen in zloben.« -
Ne, kar nič ni prijetno, ko se nekega dne iztrezniš in pogledaš okrog sebe: nad mestom ne sije slovito Leonardov-sfco nebo, ni čudovite, zastrte muzike, ni udomačene srnice in tudi Monne Lise ni. V rokah držiš listek: Danes ne morem priti, ker sem poslovno zadržan. N. N. Vraga! In prav danes si se
odločil, da zaprosiš za predujem... *
Soba je nizka. Po zdravilih diši in po starosti. Da, po starosti! V tej hiši ni sob za mlade ljudi. Ta hiša je bila sezidana namenoma le za starost. Ta hiša je prav za prav le nekak prag pred Neznanim: ne bi bilo prav, če bi se predolgo obotavljal. Ne — v tej hiši ni sob za mlade ljudi!
Kdor je prestopil prag te hiše in legel na gostoljubno postelj, ve, da je ura njegovega triumfa blizu. Ve, da ne bo odšel skušen, ubog in zaničevan. V črni nosilnici ga na ramah poneso čez prag, konji s črnimi perjankami poteg-
nejo, ljudje se zgrnejo za. vozom in v pičli uri je njegova pravda zmagovito
zaključena.----.
V sobi diši po zdravilih ni starosti. Okna so obzirno zastrta, obzirno šepetajo gostje ob steni. Tiho, le tiho. nekdo se pravkar odpravlja na pot!
Sedim na stolu pri postelji. Na kolenih blok s papirjem. Le hitro! Kajti ura odhoda je blizu in smrt formira oblike po svojem okusu: ne vpraša, ali je portret, ki ga je fiksirala za zadnjo razstavo na mrtvaškem odru, podoben živemu človeku ali ne.
— Ozka. iepo oblikovana glava počiva med blazinami. Redki, srebrni lasje uhajajo izpod bele rute. Trudne, polzaprte oči strme v neznano točko tam nekje nad oknom. Ali še vidijo? In če, kakšna je tista slika, ki se jim je prikazala iz sive, neznane točke tam nad oknom?
Usta so se odpovedala besedi. Enakomerno, predsmrtno hropenje trga tišino. Izsušene grudi, ozke, ovele, se enakomerno dvigajo in padajo. Dobre, stare grudi. Glej, ljudje, ki šepetajo tam ob steni, so črpali iz njih svojo mladost m svojo moč.
Zadušno je v sobi. Za zastrtimi okni se pari avgust Muhe, te neizogibne mučilke človeka, pobrenčavajo m sedajo na Budi ra pohištvo. Koliko jili je!
Glej, ta se je spravila na čelo umirajoče. Odženem jo — že sedi na roki Spet io odienem — vrne se na čelo.
Stara usmiljenka z belim, škrobljenirn nestvorom na glavi se zrine za posteljo in me nadomesti pri nerodnem opravilu. O, koliko je teh strašnih muh!
Le hitro, hitro! Nevem, zakaj se mi upira svluonik. zakaj je nemirna vajena roka? Smrt ne čaka, bolj m bolj stekleni pogLd, hropenje je globlje in počasnejše.
Polagoma se jasni oblike na papirju pred menoj. Preneham za trenutek, dva. Ljudje Ki steni šepetajo: — pogreb — črna obleka — svak, ali pride? — v prvem paru — kako, celo vsoto naprej? — rože - rože — rože —
Ogledujem risbo, ogledujem umirajočo pred seboj. Nekdo pristopi: dobro! — Več ne morem — mu odgovorim. Ne. res ne morem več! Kako bi pač?
Poslovim se in odhajam. Ko zapiram vrata — potihoma. nekdo odhaja odtod! — zaslišim pritajeno ihtenje. Po-stojim. Uamiljerika z belim škrobljenirn nestvoi aa glavi pride za menoj Konec? — Konec.
Ko stopLu na cesto, se zrači name t vso morečo omamnostjv slepeča Ur avguftovega »poldneva.
DOGODKI PO ŠIRNEM
Za prekooceanski zračni promet _
SVETU
Princ Sistns Bourbonski
šest tednov po poroki.
Ali fe Zagorka Starčeva morilka svojega moža?
Nil, 19. marca
Pred osmimi leti, 11. marca 1936. so ljudje, ki jih je privabil krik Zagorke Starčeve, zagledali na tleh v njenem stanovanju na dvorišču tukajšnje Rističeve predilnice njenega moža Lavra Starca v mlaki krvi, zabodenega v prsi z velikim kuhinjskim nožem. Zagorka je tedaj in tudi pozneje trdila, da se je Lavro po majhnem prepiru ž njo, ko je bila ona obrnjena od njega, zaposlena pri peči. sam zabodel in si tako vzel življenje. Oblasti so tedaj po daljši preiskavi smatrale za dokazano, da je šlo res za samomor, in so ustavile kazenski postopek proti Zagorki, katera je bila osumljena, da je umorila svojega moža.
Tako se je ta dogodek že skoraj oozabil. Toda lani so se v niški javnosti nenadoma začele razna'ati govorice, ki so zelo obremenjevale mlado-vdovo, in to je bil povod, da so se oblastva spet začela baviti z zadevo. Preiskava se je obnovila in naposled je državni tožilec obtožil Zagorko umora. Vršila se je že tamle pred nekaj meseci razprava proti njej pred niškim okrožnim sodiščem, a se je pretrgala zaradi nadaljnjih poizvedb. Te dni pa se je razprava obnovila.
Lavro Stare, po rodu s Sušaka, se je za časa svojega vojaškega službovanja v Ni-šu seznanil s predilniško delavko Zagorko Todorovičevo Po dovršeni vojaški službi je odpotoval domov, ali se je kmalu vrnil v Niš. kjer je dobil službo v železniških delavnicah, nakar se je poročil z Zagorko. Prvi dnevi po poroki so bili zelo srečni, toda potem pa je kmalu začelo prihajati med novoporočencema do sporov in prepirov. ki so imeli svoj vzrok pač predvsem v veliki razliki med njunima značajema. Lavro je bil tih, miren človek, ki je želel samo živeti za svoj komaj ustanovljeni dom. Zagorka pa je bila vesele narave in si je želela družabne zabave. Kot dekle je imela precej častilcev in kot lepa m!ada ženica ni smatrala za greh, če bi se nekoliko pošalila in pozabavala s svojimi številnimi znanci in prijatelji. To pa nikakor ni bilo všeč Lovru, pa je tako že takoj prve tedne po poroki prihajalo med njima
do prepirov, katere so slišali tudi sosedje. Lavrovi tovariši na delu v železniških delavnicah so opazili, da je Lavro od dne do dne čmernejši, in njegov sosed pri delu je celo videl, da je Lavro brusil v delavnici velik kuhinjski nož, kar je po delovnem redu prepovedano.
Tistega dne, komaj šest tednov po poroki, je Lavro poprosil delovodjo v delavnici, da bi zaradi nekega opravka smel že ob 11. iz delavnice. Šel je domov Po Za-gorkini trditvi, je bila ona tisto dopoldne nekaj bolna in je vstala iz postelje, ko je prišel Lavro domov, da bi mu pogrela kosilo. Dala mu je tudi dopisnico ki mu jo je poslala sestra in mu sporočila žnjo, da je prodala njegove citre in mu kupila kitaro. katero mu pošlje. Lavro je menil na to. da potem, ko dobi kitaro ne bo hodi! nikamor od doma in tako tudi Zagorka ne. niti k svoji materi, čemur pa se je Zagor ka uprla in je zato nastal prepir, da Lavro ni niti hotel jesti. Ko je nato ona pristavila kotlič z vodo na peč, obrnjena od njega, in potem zopet pogledala nanj, je videla, da se je Lavro nekako nagnil na po steljo. ob kateri ja sedel. Ko je stopila k njemu in ga vprašala, kaj mu je, jo je z levo roko obje!, rekoč: »Joj, moja Zagor ka!« pa se potem zgrudil na tla. Tedaj je zagledala kri, pa je stekla na dvorišče, kii-ooč na pomoč. Lavro si je zabodel nož v srce.
Po mnenju glavnega sanitetnega sveta v Beogradu in zaslišanih zdravniških izve dencev je bolj verjetno, da je pri tem dogodku šlo za umor, kot pa za samomor, da bi bila torej Zagorka v prepiru zaklala svojega moža. In da je to še tembolj verjetno, ker je Lavro imel tedaj na sebi dve srajci in tri suknje in si je težko mi sliti, da bi si bil sam mogel zadati udarec z nožem, ki mu je presekal srce in se je nož zabodel celo v pleče.
Po rekonstrukciji dogodka na licu me sta se je razprava odgodila na 27. t. m-, ko se bo najbrž izrekla razsodba, tatero ves Niš pričakuje z največjim zanimanjem. Lavro Stare, je bil po rodu Slovenec.
Tihotapske podjetnosti in prevare
Najnovejši trik: »krava«, v kateri sta dva tihotapca ln polno tobaka, hodi na pa£o
Sarajevo, 21. marca.
Ko Je monopolska uprava nedavno objavila znano Btatistiko o potrošnji tobaka v posameznih banovinah, je pripomnila pri izKazu o zmanjšani potrošnji monopolBke-ga tobaka v Bosni ln Hercegovini, da jo temu kriva velika potrošnja vtiho "Dlje nega tobaka, kajti v Bosni in Hercegovini je bilo lani kaznovanih na tisoče tobačnih tihotapcev in njihovih pomočnikov. Tihotapstvo tobaka je sploh v zadnjem času zavzelo velik razmah na področju dria-ske, primorske in deloma tudi zetske banovine. Oblastva store vse mogoče, da bi se preprečilo tihotapstvo, ki močno oškoduje državno blagajno, poleg tega pa predstavlja tudi nevarno strast, ki odvrača prebivalstvo od poštenega dela. Finančni organi zastražijo tudi najtežavnejše prehode preko planin, na straži so v vseh so-tesKah, pod nadzorstvom imajo vse steze, tihotapstvo pa vendarle uspeva še bolj ka kor prejšnja leta. Tihotapci so postali silno iznajdljivi v raznih prevarah in dokler vsako posamezno ne razkrinkajo finančni organi, se pretihotapijo vendarle velike količine tobaka. Ko so finančni organi nedavno v visoški pravoslavni cerkvi razkrili tobačno skrivališče, so tihotapci med tem gotovo že uredili nekaj novih skrivališč, Ki poslujejo z vso vnemo, dokler jim spet finančni organi ne pridejo na sled.
V Hercegovini prenašajo kmetje tobak maskiran z najrazličnejšimi življenjskimi potrebščinami. Skrivajo ga v žitu, v kruhu, posodah za mast in maslo, med sadjem in sirom in to vse na najspretnejše načine. Bilo je tudi že nešteto primerov, da so ga ženske prenašale pod obleko in postali so sumljivi tudi bolniki, ki jih kmetje na svojih vozovih prevažajo v bližnja mesta, češ, da so že v zadnjih zdihljajih. Svatje, ki vozijo balo, so bili že večkrat razkrinkani kot tihotapci, vtihotapljen tobak je bil najden tudi že v zibelkah tn rakvah in tudi mnoge ženske, obilne in zamotane, ki bo jih vozili v mesto, češ, da gre za porod, so se že izkazale kot prebrisane tihotapke.
Najnovejši tihotapski trik pa so finančni organi te dni razkrinkali na planlai Čvrsnici. Pred dolgimi tedni so ie ugotovili, da se preko te planine prenašajo ve-liKe količine tobaka. Napravili so nešteto zased, z-astražili bo v»e prehode, tihotapci pa so vendarle pri vseh teh ovirah in pri vsej tej pozornosti dosegli svoje. Naposled pa je nekemu finanč. stražniku osta? v spominu deček, ki je gnal vsako jutn. precejšnjo čredo krav in telet in mimo vseh straž vodil na pašo, zvečer pa spet vra čal domov. Ta stražnik je pričel šteti fivi-no ter je ugotovil, da gre na pašo večkrat po eno živinče >eč, kakor pa se Jih »večer vrača. Ta njegova motrenja so šla tako daleč, da si je zapomnil celo barvo ži-vinčeta, ki tolikokrat gre na pašo ln s« potem ne povrne. To je bila rjava krava s temnimi lisami. Ko je nesega jutra pristopil blizu črede, je opazil že od daleč, da se temnorjava krava nekam čudno premika. V svoje veliko presenečenje je potem ugotovil, <ja premikata s tobakom nagače-no kravino kožo dva dečka od 12 do 15 let. V kravini koži, ki sta Jo mimo stražnikov tolikokrat ta*o spretno nosila prebrisana tihotapska dečka so bile preneSe-ne do razkritja seveda velike količine tobaka.
Na planini Visočici ima kolibo neka bedna starka, ki čuva sosedom živino. Tudi ta koliba je postala finančnim organom sumljiva ln ko so jo nesega dne preiskali, je stara ženica seveda gladko tajila, da bi sploh kaj vedela o tihotapcih. Finančni organi so ji zapretili, da bo njena koča prodana, in ko je starka v svojem strahu pričela momljati o neki kadi na podstrešju, so finančni organi seveda vsi tekli tja, meneč, da jim je starka v svojem strahu razkrila skrivališče tobaka. Ko so preme-tali vso ropotijo na podstrešju Ln se vrnili k starki, je ta med tem že vse svežnje tobaKa pometala v velik ogenj svojega ognjišča. O tobaku je pričal samo duh, vse poizvedbe o njegovih lastnikih pa »o ostale brezuspešne.
V Parizu je te dni umrl princ Si>.lus Bourbonski-Panmki
Pomlad v Parizu
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah.
V Parizu trna j o že pomlad. Na sliki vidimo mamice ln otročičke z vozički, kako se sprehajajo v »enci Eifflovega stolpi.
Usmiljen berač.
Berač pozvoni, vrata se o-dpro in zasliši se odgovor: Denarja žal nimamo, pač vam pa Thhko damo delo.
— Dela vam vendar ne morem odjedati, če sami nimate denarja.
Ne samo šport,
Id je v prvi meri koristen telesnemu zdravju. ampak
tudi duhovna izobrazba
je potrebna odrasli mladini v naših časih Najlepše in najcenejšo priliko za izobrazbo, ki je ni mogla dati šola, nudi ilustrirana tedenaka revija »ŽIVLJENJE IN SVET«. Uprava: Ljubljana. Knafljeva ulica 5
DAME IN GOSPODJE,
ki zahajate v brivske in česalne salone. skrajšajte si čakanje s čita-njem ilustrovane tedenske revije ^ŽIVLJENJE rN SVET«, ki jo dobite v vsakem bolišem salonu
.........................
Sebi in svoUm
v pouk in zabavo
naročite ilustrirano tedensko revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET"
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5.
čudno prevozno sredstvo
uporabljajo ribiči, ki hočejo priti do vode, tu naslikane čudne sani, ki jih varujejo,
da se ne vderejo v blatno brozgo.
0 ploščati pijavki in dru*o.
Glejte, re« ie prišla zelena pomlad! Cvetlic? vsepovsod. Rumeni jeglički. vijoličasti žefrani in ostali otroci boginje Flore nam pričajo o tam. a naše srce ee pri pogledu na te krasote razširja, ker ie polno neizrekljivih vzvišenih občutkov. Na livadah in močvirnatih travnikih pa zvon'? žlahtni zvončki in norice n*mo. a nam vendar &iiš no pesem k vstajenju v prirodi, katerem j se bodo tekočega leta kmalu pridružili zvonovi cerkvic na holmih in gorah naše. od Stvarnika 6 tolikimi krasotami obdarjen? rodne grude; zvonili bodo slavo preniago-valcu smrti. — Sr?di Baria. med deviškimi brezami, med pomladnimi cvetlicami, med kJiiočim življenjem, praznuje mareikateri ljubitelj prirode njeno vstajanje, daleč od h pušča sveta. V višavah s? boči sinje nebo. ki je streha njegovega božjega hrama, zidove tvorijo visoke, z belim prtom pokrite planine in zelmi hribčki, tla pa prijazne zel me loke. posejane e cvetlicami. V tem hramu razmišlja ljubitelj prirode, a osvobojen vsakdanjosti spoznava seb? in svet in krasote in čudite v kraljestva stvarstva. Radost ae mu vseli v rahločutno srce. ker e? zaveda raija, ki ga obdaja.
Zlasti akvar.sti. ki ee ukvarjajo na prostem s potrpežljivim opazovanjem vodne faune in flore, občutijo često to radost, ko odpro duri svojeiga srca na 6teža i vsem vtiskom. Zlasti mladini je priporočati, da 6e zanima za akvaristovstvo. ki je veda svoie vrst>?, ker poleg zanimivosti, ki jih nudi. eo izleti v prirodo v svrho izvajanja tega mirnega. nenaoornesa. živoe poininujočega športa najboljše okreipčilo za dušo in telo.
Ko brskamo v tem času z mrežico po blatu. odkrijemo nič koliko belih stebelc., vodnih rastlin, zelenih samo na vršičkih, ki so se že kopali v svetlobi. Tudi činklje in polzače. te zaspan k?, polži, ličinke in žuželke so 6e že zdramili. Ko sem pred nekai dnevi akvariral v Cornovcu pri Brezovici. sejn si vzel s seboj živalco, ki io dot bi še nis-m opisal, na katero pa akvaristi često nalete. Med pijavke spada, loteva so pa v glavn in polžev. Iz ro^a ploščatih pijavk je (Clepsi-n?). kaiterih je mnogo vrst. Doli opisana je šestoočna ploščata pijavka. (Clepsin? sexo cuiata). Dolžina teh pijavk je 1 do 2 cm. Navadno tiči na dolnji strani listov vodnih rastlin. Če niso stegnjene. torei v pokretu, je njih trup podoben bučni peški ali bučnemu semenu. Na spodnjem, boli topo zašiljenem konej je gobec, sprednji prisesek in 3 peiri pikčastih očes, na drugem koncu i? pa zadnji prisesek. Barva je rjavo rumenkasta, z dvema podolžnima, v presledkih prekinjenima črnima progama vzdolž sredine tedesa. Premika se kakor gosenica psdnjača. pritrjujoča se z zadnjim prise6-kom, potem prikljjči zadnji priseeek sprednjemu in tako naprej. V akvariju se steguje po «t?-klih ter je opazovanje silno zanimivo, zlasti ker je trup prozorsn. Telo ie zelo elastično in se podaljša (pri tem pa zožuje) v pokretu do 5 cm. Ko se prisesa na steklo, vidimo z dolnje strani ravno črevo z mnogimi kljukastimi, simetrično razporejenimi slepiči. Najlažje io najdemo, če pogledamo spodnjo stran listov krese, k' rasta v bistrih vodah in v studencih. Na teh listih opazimo poleg ploščatih pijavk sc marsikaj druffetga zanimivega.
Za študij doma je seve ne denemo v ribji akvarij, ker bi se -utegnila lotevati boli lenih rib. kakor * n. pr. koreselj. V stekli. kjer se«m jo svoječaeno gojil, mi ie zaradi pomanjkanja polžev napadla "črnko kačreiga pastirja in se prisesa nani. \ ideč to. sem ju razdvojil. Ko se ie pe ličinka prelevila v kačjeca pastirja, eo bila krila krhava. Kakor vse pijavke, se tudi ta, ena
i	torbe
Hašk lit KAC v Ljubljani
Primorje je zaradi svoje slabe igre podleglo zagrebškim akademUcom, Ilirija pa je sla
vila zmago nad za njo preslabim nasprotnikom
Včeraj sta odigrala naša dva vodilna kluba Ilirija in Primorje ob istem času nogometni tekmi, in to na dan, ko se je vršila v Planici velika skakalna tekma, ki je gotovo med našim športnim občinstvom povzročila največje zanimanje. Naravno je, da se je moralo pričakovati, da ena ali druga tekem ne bo dobro obiskana, ker Ljubljana vendarle še ne prenese dveh istočasnih nogometnih tekem. Cu<liti se pa tudi ne smemo, da je lekma med ligašema Haškom in Primorjem privabila na igrišče vsaj toliko občinstva, da so se krili stroški. Na teKmi Ilirija : KAC pa ni bilo toliko gledalcev, da bi dohodki zadovoljili klubskega blagajnika. Pri vseh nasprotstvih, ki žalibog še vedro vladajo med našima vodilnima kluboma, je v interesu napredka našega športa nujno potrebno, da se v -»kih prime.ik doseže sporazum. Naj i kiubi niso bogzna kako bogati, da bi venomer prevajali na sebe iziko velikih izgub, rričakujeiro, da se bodo te naše be-iede smatrale od obeh strani kot dobro mišljene, ker so napisane edinole v interesu klubov, torej nosilcev razvoja športa.
Hašk : Primorje 4:1 (3:0)
V	prvi letošnji »ligaški« tekmi je pri-morjanska enajstorica povsem zatajila. — Sreča, da borba ni imela oficielnega značaja in da bo tako ta neuspeh kmalu pokrilo usmiljenje pozabljivosti. Pri tem ne govori toliko negativen rezultat, vse bolj je bila zgovorna mizerna igra, ki je od našega »li-gaša« ni nihče pričakoval, saj je bila najslabše, kar je v zadnjih mesecih predvede! svojemu občinstvu.
Hašk pri nas vedno vleče. Tako je prišlo ob danih prilikah lepo število gledalstva na tekmo — okoli 800 — ki so imeli priliko navdušiti se za lepo — Haškovo igro!
Hašk: *rims — Golac, Marijevič — Ko-vačevič, Gajer Kunst, Medarič, Horvat, Hi-trec, Leinert, Petrak.
Primorje: Starec — Bervar, Bertoncelj 1 _ Zemljak, Jug, Boncelj — Jež, Pupo, Bertoncelj I, Terček, Zemljič.
Igro je otvoril Hašk in prve poteze so ga privedle pred gol, žogo je Hitrec s 16 m razantno podaljšal v mrežo, mimo povsem pasivnega Starca, žoga je še nadalje v pn-morjanski polovici in obramba je zelo zaposlena. Kombinacije Haškovega napada so frapantne, žoga gre točno z noge na nogo, in šele najožja obramba v startu čisti. Prvi napad P. je šele v 6. min., pa Terček za-strelja v aut. V isti minuti obrodi kombinacija Terček — Zemljič kot in nato se nekaj časa obdrži napad P. pred golom H., toda brez uspeha. Igra postaja počasi monotona in šele v 12. min. ima Hašk šan-so Petrak uide Bervar ju, toda Starec uspešna posreduje. V 16. min. lepo preigra Gajer Hitreca, ki iz nekrite situacije neubranljivo plasira in H. je v vodstvu 2:0. V nadaljnjem dva kota za P. v 23. min. prva šansa za P., toda Pepček je za pol koraka prekratek, Terček si pa iz čiste situacije ne upa streljati na gol. V 29. min. strelja Medarič krasen kot in Starec lepo bije ven i:ipod prečke. Takoj nato igra pred golom P., Leinert in Horvat producirata na kazenski črti virtuozno kombinacijsko igro, a Hitrec potisne iz ofside pozicije v mrežo, 3:0!
V	drugi polčas gre P. s Hasslom na mestu Bervarja in s Piskom na mestu Zemljaka. Obramba P. je odslej nekoliko sigurnejša. Tudi uprizori napad P. nekoliko energičnih potez na nasprotni gol. Za nekaj minut so domači v premoči. V 13 min. kombinacija po desni strani Haškovega napada. Medarič pcšlje visok center pred gol, ki se cvd stative odbije v mrežo, 4:0 za H. In zopet igra H. prvo violino na igrišču. V 20. mm. obleži Pepček po Gajerjevem foulu in odslej stati-ra na desnem krilu. S tem je napad dodobra obglavljen. V 29. min. strelja s desnega krila Pepček kot, ki ga Pupo volley prestriže, žoga obtiči, in sodnik da enajstko, ki jo Pepček sigurno plasira. V 33. min. izredno težka situacija pred Ha-škovim golom, Pupo je začetnik in ne atrelja. Jež pa opali bombo, ki jo Grims z veliko prisotnostjo duha poviša izpod prečke v kot. Do konca borba nato popusti in ne pride do nobenih sprememb.
črno-beli so povsem zatajili. Brez ranljivih točk ni bil noben del moštva. Obramba je bila v formaciji prvega polčasa na levi strani zelo šibka, niti Bervar, niti Zemljak nista bila dorasla situaciji. Sta-
rec je nekaj časa branil prav dobro, sredi igre pa je očitoval veliko nesigurnost. Prvega zgoditka niti skušal ni braniti, pri četrtem je bil slabo plasiran. Bertoncelj ni pokazal svoje običajne sigurnosti, šele Hasslov prihod je vnesel malo pomirje-nja v nervozno ozračje obrambe. Halfi so bili samo defenzivni in še tedaj ne povsem na mestu. V glavnem nosi krivdo za mizerno igro srednja vrsta. Napad je t>il od začetka do konca raztrgan. Edini mož na mestu je bil Bertoncelj, ki je moral igrati centerbalfa in centerforja obenem. Po blesuri je odnehal tudi on. Niti Pupo niti Terček nista zvezi za močnejše tekme. Jež in Zemljič nista bila na krilih nobeni korifeji.
Hašk je nasprotno prav ugodno prese- j netil s svojo svežo igro. Ostal je še vedno pri svojem sistemu kratkih pasov. Pri tem ima v napadu zopet svojega realiza-torja. O Haškovi obrambi se je govorilo, da je precej šibka. Tem slabše za domač napad, ki ni znal tega izkoristiti. Halfi so najmočnejše Haškovo orožje, predvsem Gajer, ki je dominiral na polju. Močan je v placementu, dober tehničar in ima pregled čez igro. Daje lepo uporabne žoge, in ker jih napad zna tudi držati, se igra mnogo v nasprotnikovi polovici. Stranska krilca nista imela s krili težavnih nalog, pa sta se lahko tudi posvečala ofenzivni igri. Napadalni kvintet je svojevrsten. Centerfor ne vodi napada, temveč si pusti izdelati situacije, ki jih po bliskovito izkorišča. Pravi vodja je bil prav za prav ! Leinert. Toda zvezi ne riskrirata strela! I Streljal je poleg Hitreca še Medarič, ta pa manj precizno. Od kril je bil Petrak urnejši in nevarnejši.
Igra je potekla v Haškovi premoči, ker domači niso tehnično dorasli takemu nasprotniku, pokazali pa niso nobenega starta in nobene borbenosti. Rezultat mora biti za črno-bele več ko zadovoljiv. Sicer je bila igra lepa, ne toliko napeta in manj borbena. Igralo se je v glavnem fair.
Sodil je g. Camernik — iz zadrege. Prezrl je Hitrečev ofside, ki je privedel do tretjega gola. moral bi tudi dati 11-me-trovko Hašku zaradi foula v kazenskem prostoru Primorja. Sicer pa je točno presojal ofside, zlasti Petrakove, in sodil prav dobro.
Slovan : Mars 1:1 (0:0)
V	finalni borbi za zimski pokal sta partnerja remizirala. Potrebna bo nova igra. Sodil je g. Mrdjen — tudi iz zadrege.
Ilirija : KAC 7:1 (3:0)
Na svojem igrišču je belo-zeleno moštvo doseglo prav lep rezultat v borbi s Celovčani. Kljub mednarodnemu značaju igre se je nabralo na igrišču komaj 200 ljudi, ki so z zanimanjem sledili razvoju dogodkov in pozdravili uspeh domačega moštva.
Ilirija: Rožič — Unterreiter, Berglez — Bogme, Varšek, Sočan — Lah, Hortner, Svetic V., Pikič. Pfeifer.
KAC: Ugoschek I — Mandl, Perkonig — Ugoschek II, Eggenberger, Plasch — Steiner, Ugoschek HI, Ritter, Egger, Liertin.
V	prvem polčasu sta si bila nasprotnika kolikor toliko enakopravna. Igra je potekala enakomerno in bila skoro ves čas popolnoma odprta. Da je Ilirija v tem delu prišla v občutno vodstvo 3:0, je pripisati individualni odločnosti posameznikov pred golom (Lah, Svetic, Pikič). V drugem delu igre pa se je položaj temeljito spremenil. Mala korektura v ilirijan-skem napadu se je prav dobro obnesla in ta del moštva povezala v organično celoto, z druge strani pa je gostom pošla energija in so popolnoma klonili. Igra je bila tedaj povsem enostranska in le dobro delo v obrambi gostov ni dalo domačinu, da bi bil izvojeval tudi razmerju moči ustrezajoč rezultat.
V	moštvu belo-zelenih je ves čas dobro in sigurno delala ožja obramba. Zlasti branilca sta bila neprehodna. Na momente je bil Unterreiter zanesljivejši. Vratar ni imel pravega posla. V srednji vrsti se je odražal predvsem Varšek, poleg njega je bil Bogme vsaj uspešen (dočim je Sočan zapadel večkrat v staro napako predvajanja pretiranih tehničnih trikov, kar ga je mnogokrat spravilo ob žogo. Posebno se je opažala smiselna podpora srednje vrste napadu. Napad je bil do
polčasa močnejši na levi strani. Htirtner ni tvoril prave zveze med sredino do svojega krila, in ko je v drugem delu igre prišel na njegovo mesto Luce, se je enotnost v napadalnem kvintetu na mah vzpostavila. S tem je tudi pridobila učinkovitost te formacije moštva in nadaljnji štirje goli so bili plodovi zrelih kombina-tornih potez.
Gostje so imeli v ožji obrambi svoje najboljše moči. Na prvem mestu je omeniti vratarja, ki je moral vzdržati zaključke mnogih napadalnih akcij protiv-nega napada. Spustil je sedem komadov, toda to so bili po večini plasirani, neubranljivi streli, držal pa je mnogo stvari v prav lepem stilu. Branilca sta se otepala, kakor sta vedela in znala, toda pred premočnimi ofenzivami sta morala kloniti. Imela sta predvsem v stranskih krilcih slaba pomagača. Srednji krilec se je v tem tercetu nekoliko povzpel nad »nivo«, vendar posebna »klasa« tudi on ni. Sploh se je opažal zelo slab start obrambne formacije gostov. Napad je dal zelo raztrgano igro. V njem ni individualno močnih igralcev. Nekaj je pokazalo levo krilo, o ostalih pa ni povedati nič pozitivnega.
Kratek potek igre: V 15. min. lep Lahov center, iz katerega rezultira borba pred golom, žoga pride nazaj do Laha, ki iz neposredne bližine efektno pretvori, že čez par minut utegne Pikič povišati na 2:0. KAC ostro napada, ali obramba Ilirije se ne da premagati. V 29. min. lepo prodre Pfeifer in centrira, Svetic povzame in sigurno pošlje v mrežo, 3:0 za Ilirijo. Ritter ima zopet krasno šanso, vendar strelja prerahlo in Unterreiter lahko še zaokrene v kot, edini za K. Za revanšo pokvarita najprej Pfeifer, pa še Svetic dve prav lepi poziciji.
Drugi polčas je I. kar od začetka v premoči. Poedini deli moštva so strumno povezani, napad je stalno pred golom pro-tivnika, K. le od časa do časa preide v nasprotno polovico. Moštvo gostov je potisnjeno v obrambo, kar ovira domačo napadalno vrsto, da bi dosegla vidnejše uspehe. Score nadaljuje Lah, ki neodolji- ; vo potegne preko obrambe in iz bližine doseže 4:0 za I. V najlepši kombinaciji notranjega trija pov'ša Pikič na 5:0. Vtis malo pokvari Sočan, ki v prav nič nevarni situaciji neubranljivo strelja mimo lastnega vratarja in pripomore gostom do častnega gola. Pfeifer izvaja na njem zagrešen foul, visoko žogo pošlje Svetic efektno v kot. 6:1 za t. Odslej gostov skoro ni več opaziti. Zadnji gol pade iz kombinacije Svetic — Pfeifer, ki jo poslednji zaključi s ponovnim strelom v mrežo, 7:1 za I.	.
Igra je bila v splošnem fair. Zato nt imel g. Jordan težje naloge. Sodil Je dobro, le pri drugem golu se zdi, da je spregledal ofside.
Ilirija : Di»k 7:2.
V	prijateljskem srečanju je druga garnitura Ilirije premočno odpravila goste z dežele.
Nogomet v Celju
Celje je imelo včeraj zanimiv nogometni spored. Dopoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska tekma med SK Celjem in celjskim vojaškim timom, ki se je končala z rezultatom 2:2 (2:2). Obe moštvi sta bili enako močni ter sta dali dobro kombinirano igro. V vojaškem teamu je več igralcev raz.nih znanih klubov z juga. Tekmo je sodil g. Svetek objektivno. Gledalcev okrog 300.
Ob 15. se Je vršila ob navzočnosti 600 gledalcev prvenstvena drugorazredna tekma med Olimpom in celjskimi Atletiki. Olimp je dosedanjega prvaka zasluženo premagal v razmerju 6:2 (2:0). Igra je bila zelo živahna in so Atletiki igrali skrajno požrtvovalno, toda Olimp jih je tehnično in kombinatorno prekašal in je bil skoro v stalni nadmoči. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane strogo in objektivno.
V	predtekmi je zmagala rezerva SK Celja nad rezervo Atletikov z 2:0 (2:0).
SK Maribor : SK Jugoslavija S:3 (3:0)
Maribor, 25. marca.
Prijateljska tekma na igrišču Maribora, ki je zasluženo zmagal nad dosti manj vrednim nasprotnikom, ki razen vratarja ne razpolaga s prvovrstnimi igralci. Pri tem pa je bila igra Maribora skrajno slaba
ln bi bil rezultat še bolj »hazenskl«, če bi Maribor igral z večjim elanom. Sodil je dr. Planinšek.
V predtekmi Je mladina Železničarja porazila mladino Maribora s 3:2 (2:1).
Ostale nogometne tekme
Kranj: Hermes : Korotan (Kranj) 4:2 (3:0). Finalna tekma za zimski pokal.
Zagreb: BASK : Gradjanski 2:2 (2:0). Bask Je ugajal zlasti v prvem polčasu. Od 18. min. drugega polčasa Je igral samo z 10 igrači, zaradi česar je Gradjan-skemu v finishu uspelo izenačiti. Prvi gol za Baska je zabil v 7. min. prvega polčasa Tomaševič, na 2:0 pa je postavil Dettlinger. V 12. min. drugega polčasa je Živkovič v impozantnem startu ujel žogo in postavil na 2:1. V 18. min. je bil izključen Baskovec Popovič. Izenačenje je dosegel v 38. min. Kokotovič.
Beograd: Jugoslavija : Hajduk 0:0. Hajduk je bil v drugem polčasu v premoči. pa je precej ogrožal vrata Jugoslavije. V 11. min. drugega polčasa je sodnik diktiral 11-metrovko proti Hajduku. Strelja jo Sekulič, toda Culič brani. Sekulič zopet ujame žogo ter zopet strelja, a Culič ob viharnem odobravanju občinstva zopet brani ter s tem odstrani nevarnost.
Sofija: Madžarska : Bo'garija 4:1 (1:1). Boleari so se odlično držali, vendar pa je Madžarom uspelo, da so v zadnjih sedmih minutah postavili končni rezultat 4:1.
Izločilna tekma za svetovno prvenstvo.
ženeva: Avstrija : Švica 3:2 (1:0). G*-le so dali za Avstrijo v 16- min. Bičan, v 1. min. drugega polčasa Kaburek in v 31. min. drugega polčasa Bičan, za Švico v 13. min. drugega polčasa Bossy in v 23. min. Kielholz.
Dunaj: Dunaj : Praga 3:3 (2:1).
Pariz: Češkoslovaška : Francija 2:1.
Milan: Italija : Grčija 4:0. Izločilna za svetovno prvenstvo.
Pardubice: Češki amaterji : rumunski amaterji 2:2.
Lu»tenau: FC Wien : Lustenau 5:2.
Budimpešta: Budimpešta : Brno 8:2.
Ftirth: Schwaben (Augsburg) : Spiel-vereinigung Ftirth 3:1.
Nov lahkoatletski Svetovni rekord. V
Lafayettu v državi Louisiana je Torrance postavil v metu krogle nov svetovni rekord s 16.30.
ŽSK Hermes prosi celokupno članstvo kluba, da se gotovo polnoštevilno udeleži pogreba pok. soproge našega zaslužnega člana g. Maverja. Pogreb bo danes ob 17.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej obvezen trening za j1-niorsko skupino.
Službeno Iz Sekcije ZNS. Plenarni sestanek ljubljanskih sav. sodnikov drevi ob 20.30 v posebni sobi restavracije »Slon«.
Dva cross country teka
Prvenstvo Ljubljane si je priborila Ilirija, prvenstvo Maribora pa
Maraton
V	LJubljani in Mariboru sta se včeraj vršila cross country teka za prvenstvo teh : mest. Dočim je v Ljubljani nastopila samo Ilirija, ki si je brez konkurenta priborila prvenstvo, so v Mariboru tekli tekači treh klubov. Vsekakor je bilo zaradi tega tekmovanje v Mariboru bolj zanimivo. V naslednjem poročili:
Cross country za prvenstvo Ljubljane
Včeraj je Ilirija priredila cross-country prvenstvo Ljubljane po novih določilih, t. j da se za klasifikacijo moštva plasirajo vsi oni tekači, ki so dosegli čas za 20% slabši od zmagovalca, število točk se šteje naslednje: zmagovalec dobi ono število točk, kolikor je tekmovalcev nastopilo, vsaki naslednje plasirani pa eno točko manj. Moštvo, ki je doseglo najvišje število točk, je proglašeno za zmagovalca. Ta klasifikacija ni prišla v poštev pri včerajšnjem tekmovanju, ker je nastopilo samo moštvo SK Ilirije s šestimi tekači.
Najavljena močna ekipa Ilirije je zaradi premale konkurence izostala.
V	ekipi se odlikuje Dolfe, ki kaže napram minuli sezoni lep napredek. Tudi Bručan je odličen tekač, od katerega pa smo danes pričakovali več. Ekipo izpopolnjujeta dobro Osterman, ki je v tekih na dolge proge lepo napredoval, dočim je Starman po zadnjem nastopu v Celju nekoliko popustil. Kot celota je enipa zelo izenačena in zelo resen pretendent za naslov državnega prvaka. Dosedanji prvak Primorje bo naletel v ilirijanski ekipi na enakovrednega nasprotnika, ki ga bo mogel premagati le tedaj, ak0 je svojo ekipo izpopolnil Ln bolj izenačil.
Tekmovalna proga je bila dolga cca 1000 metrov in jo je bilo treba preteči petkrat. Vodila je po Koslerjevem posestvu s startom in ciljem pred teniškimi prostori »Ilirije Po približno 150 do 200 m od starta je imela približno 100 m dolg, toda precej oster vzpon, nakar se je počasi spuščala do drevoreda pred Koslerjevim posestvom. Proga je skoraj povsod vidna za vse gledalce.
Čeprav nI bilo vstopnine, je gledalo tekmovanje samo 200 ljudi. To gotovo ni najboljše spričevalo za ljubljansko športno publiko.
Z malenkostno zamudo je sodniški zbor, ki je vodil tekmovanje brezhibno — saj ni bil postavljen pred nobeno težko nalogo — odpustil od starta ilirijansko ekipo, ki so jo tvorili tekači Dolfe, Bručan Josip, Osterman Milan, Starman Lado, Jamar Viktor in Senčar Leopold. Takoj od starta prevzame vodstvo Bručan, ki se ga tesno držita Dolfe in Jamar. Sledita v razdalji približno 50 m Osterman in Starman Lado, dočim je Senčar že zaostal za približno 100 m. Prvo rundo preteče Bručan v času 3:20 min. skoraj v isti višini z Dol-fetom in Jamarjem, sledi Osterman v času 3:28, ki ima tesno za seboj Starmana La-dota (3:29); sKupino zaključuje Senčar, ki je že precej zaostal (3:35). Takoj pričet-kom druge runde preide v vodstvo Dolfe, ki ga obdrži do konca, Bručan zadrži drugo mesto, dočim Osterman prehiti Jamarja. Po drugi rundi je vrstni red naslednji: Starman vodi s precejšnjim naskokom v času 6:39, sledi Bručan (6:48), Osterman
Vlasta Burian kot revizor
Kdo ne pozna tega slavnega češkega komika in najboljšega poznavalca človeških slabosti? Vse te slabosti prenaša na življenje, kaže jih tako kakor so, malo jih podčrta, malo izgladi. Vedno pa poda ono, kar je potrebno, da spoznamo globino človeške duše in to od smešne strani.
Kar nam je še do danes podal, je bilo dobro. Mogoče je tu pa tam malo preveč grotesken in podčrtava tudi ono, kar je sicer važno, a vendar ne prejako.
V zadanjem njegovem delu »Revizor« po znanem gledališkem komadu Nikolaja Go-golja nam je ustvaril nov tip komika, ki meji že na grotesko. Vendar pa vse to tako, da ustvarja nov tip, svež in močan. V tem filmu, moramo priznati, je Vlasta Burian držal linijo dobrega okusa. Film »Revizor« smatrajo kritiki za najboljše dosedanje Burianovo delo. Pokaže, da je na vrhuncu umetnosti in dobre interpretacije Vedno, kadar sodelujeta Mac Frič in Vlasta Burian, je film dober. In tako je tudi s filmom »Revizor«.
Godbo, ki nas spominja na Rusijo, je ustiaril Jara Beneš. Posebno tudi ženska vloga hčerke mestnega načelnika je v dobrih rokah. Truda Grosslichtova je v tem filmu dala vse od sebe. Poznamo jo kot veliko umetnico. Vendar pa je tu pokazala še več kakor je doslej zmogla.
2e kot gledališki komad je to delo postalo last mednarodnih odrov in skoro ni
šolarčka, ki bi tega dela ne poznal, široko-grudna, velika, globoka je ruska duša, a v njej je tudi mnogo zla. Vse to je Gogolj podal v svojem delu. Mac Frič, Vlasta Burian in Trude Grosslicht so to prenesli v film.
Francisca Gaal
O tej priljubljeni igralki in ljubljenki publike, ki je čez noč zablestela na filmskem nebu, kroži mnogo anekdot. Posebno sedaj ko je snimala svoje najboljše delo »Csibi«. Frančiška je tudi v zasebnem življenju precej originalna, ljubka pa prav tako kakor v filmu. Je pa baje tudi najbolj duhovita izmed vseh filmskih igralk. Posebno njeno zadnje delo »Csibi«, za katero sc je dobro pripravila in ga izvedla do vseh podrobnosti, je uspelo v polni meri. Sladka kakor je bila v filmu »Paprika«, ljubka kakor v »Pozdravlja in poljublja Te Veronika«, naivna kakor v »Škandal v Budimpešti« si je na mah osvojila svet. Vse te niene lepe lastnosti je združila v filmu »Csibi«.
Filmski drobiž
Hermanna Barkhausen je prodala pravice za filmanje svojega najnovejšega filma »Mala Inge in njeni trije očetje« filmskemu podjetju. »Bavaria«. Barkhausenova je že napisala več prav posrečenih filmskih veseloiger.
Renata Milllerjeva, ljubka igralka, ki je bila angažirana za Ufin film »Veselite se
življenja«, je morala začasno opustiti igranje, ker je obolela. Na njeno mesto je angažirana mlada in nadarjena igralka mestnega gledališča v St. Galenu Dora Krevs-ler. Tudi Wolf Albach-Retty, ki je sodeloval vtem filmu, je obolel ter se je moral podvreči operaciji. Njegovo vlogo je prevzel Wolfgang Liebeneiner.
»Pustolovščina v južnem ekspresu<c je naslov filmu, ki se je v soboto prvič predvajal. V glavnih vlogah nastopajo samo znani igralci, ženska vloga je zaupana ljubki Charlotti Susa, v glavnih moških vlogah pa nastopajo Kari L. Diehl, R. A. Roberts, Rihard Romanowsky, Hans Rich-ter, Paul Heidemann. Godbo za ta film je skomponiral Robert Stolz. Režijo je vodil Erich VVaschneck.
»Ciganska kri«. Krstna premiera tega filma bo danes 26. t. m. Režijo je vodil Charles Klein. V glavnih vlogah nastopajo Margit Symo, Georg Alexander, Gril Haid, Adele Sandrock. R. A. Roberts in Eric Ode. Godba je Will Meislova.
Neka londonska filmska družba se bavi z mislijo izdelati film iz življenja slavnega ruskega plesalca Nižinskega. Pravice za snimanje si je Družba baje 2e pridobila Vlogo prijatelja ln poznejšega sovražnika tega slavnega plesalca, Djagileva prevza me baje slavni igralec Charles Laughto* znan iz filma »V znamenju križa«, kje-predstavlja Nerona, ter iz filma »Henril Vin.« V vlogi žene plesalke nastopi Marl< Oberon. Pogajanja pa se še vodijo. An gleška filmska produkcija upa ustvariti ve lik film, ki bo mednarodnega slovesi. Nižinski in njegovo življenje sta zanimivost zase.
Greta Garbo, znana kot samosvoja in zaprta igralka, rada v svobodnem času bosa polega na divanu. Navadno čita rokopise za nove filme ali pa študira vloge, pri tem delu pa ne more biti brez sladoleda ali ledene kreme. Tudi kadar pride na obisk ali ima obisk, je zelo rada bosa, sploh: golih nog.
Sjivia Sidney je precej nervozna in si vedno suklja lase in tako si dela kodre kar s prsti.
Mary Pickford je velika ljubiteljica cvetja. Ali je to samo trik ali prava ljubezen do cvetja, tega nihče ne ve. V ostalem: ona sama že tudi ni več cvetka.
Wallace Beery ima to navado, da v prostem času seka drva. Pravi, da to hudo dobro vpliva na živce in človek apremoti, da ne misli samo na delo.
Douglas Fairbanks, nekdanji mož Mary Pickfordove, si je ubil v glavo, da mora srebrno Jedilno orodje ln srebrne svečnike sam snažiti. Največje veselje ima nad tem, ako se mu vse to lepo posreči. Kakor v filmu, tako tudi v zasebnem življenju rad skače čez stole, mize in najbrž tudi čez ojnico.
Dorothea Wtck rada posnema moške. Posebnost je njeno rokovanje. Ko poda ro-:o, jo tako stisne, da tudi močnega moža zaboli. Gorje pa, ako je na prstu prstan, akrat stisne, da se prstan zaje v kožo. -i to ji je posebno veselje.
leaii HarIow. nova zvezda MGM, ima na-ado. da si v«»dno liči manlkirane nohte, /sako minuto uporabi samo za nohte. Nohti so ji vse, čim bolj so svetli, tem bolj je zadovoljna.
Je v zaostanku za Bručanom za cca 50 m
(6:54), ki ima tesno za petami Jamarja (6:57); Starman Lado se že močno približuje Jamarju (7:05) medtem je zadnji, Senčar, še več zaostal (7:25). V tretji rundi prehiti Starman Lado Jamarja in vrstni rej ostane do cilja isti. Dolfe pasira 3 km v času 9:55, Bručan v času 10:05, Osterman je zaostal že za 25 sekund (10:30), tudi napram ostalim trem sta vodilna Dolfe in Bručan povečala naskok: Starman Lado (10:44), Jamar (10:57) in Senčar (11:25). Po četrti rundi se Dolfe še bolj odtrga od vseh ostalih tekmovalcev in pri času 13:21 zaznamuje napram Bručanu že 14 sekund naskoka, Bručanov čas je 13:35; opaža se. da vsi ostali tenmovalci popuščajo v tempu in se naskok obeh tekačev na čelu stalno povečuje. Osterman preteče progo 4 km v času 14:17, Lado Starman je potreboval 14:34, Jamar 15:07 in Senčar L. 15:26. V zadnji rundi se opaža, da sta Dolfe in Bručan še sveža in zaradi tega absolvirata zadnjo rundo časovno skoraj enakomerno kakor ostale runde, ostali, zlasti zadnja dva popuščata vedno več. V lepem finalu pasira cilj zmagovalec Dolfe v času 16:58.3, ki mu sledi s skoraj 100 metersko razdaljo Bručan v času 17:11. Tretje mesto je zasedel Osterman, ki je ravno napram obema vodilnima v zadnji rundi znatno popustil, v času 18:09.2 minute. Sledi Starman Lado v času 1S:30.4 min., ki ni pokazal kondicije v primeri s svojim zadnjim nastopom v Celju.
Prvenstvo Maribora
Maribor, 25. marca.
Danes je priredil SK Železničar na svojem igrišču letošnje tekmovanje v cross countryju za prvenstvo Maribora. Tekmovanje je bilo po udeležbi repriza lanskega tekmovanja za državno prvenstvo. Nastopilo je 61 lahkoatletov, pripadnikov klubov Železničar, Maraton in Rapid. Organizacija je bila brezhibna in je prireditev potekla v popolnem redu. Tudi obisk je bil še zadovoljiv. Rezultati so naslednji:
Juniorji: razred A. letnik 1918-19, proga 1500 m: 1. Bradač (Maraton) 4:55; 2. Rot-ner (železničar) 4:55.2; 3. Urbančič (Maraton) 5:01; 4. Prah (železničar) 5:03.2. Točke Železničar 29, Maraton 16.
Juniorji: razred B, letnik 1916-17, proga 2000 m: 1. Žižek (Železničar) 6:33.2; 2. Že-rak (Maraton) 6:36; 3. Rezman (Maratoni 6:38; 4. Jemšak (Železničar) 6:40. Točke Maraton 57, železničar 46, Rapid 6.
Seniorji: proga 5000 m: 1. Germovšek (Maraton) 17:13.3; 2. štrucelj (Maratoni 17:31; 3. Podpečan (železničar) 17:43. Točke Maraton 54, Železničar 42, Rapid 9.
Končni rezultat: Maraton 7, železničar 6, Rapid 2 točki. Prvenstvo klubov si je torej priboril Maraton.
Po končanem tekmovanju je predsednik g. Fišer razdelil v imenu prireditelja darila in se zahvalil vsem za sodelovanje.
Delavski prosvetni
večer
Da so delavski prosvetni večeri nujca potreba za preprosto ljudstvo, je v soboto zvečer ponovno dokazala nabito polna dvorana Delavske zbornice. V zelo pestrem in obširnem sporedu sta se zlasti odlikovala godba »Zarje« pod vodstvom g-Danila Cerarja, ki kaže lep napredek in govorilni zbor »Svobode«, ki ga režira Ivan Skuk. Največ odobravanja so pa želi trije ljubljanski Havajci s kitarami. Publika se od navdušenja kar ni mogla pomiriti. Kot dobra recitatorka je nastopila spet gdč. Poldi Skukova. Veliko odobravanja je žel g. Kovač Edvard s kromatično harmoniko. Dasi je povsem prav in dobro, da dajo prireditelji možnost mlademu delavcu in delavki, da nastopa javno, je vendar zelo neumestno pošiljati na oder ljudi s samo dobro voljo. To škoduje namenu prirediteljev, delavski prosveti. In če posameznik žrtvuje ves svoj prosti čas za kulturno delo, naj bodo tisti, ki o tem delu odločajo, toliko spoznavni, da dobre volj«* z nezrelimi poskusi tudi pri talentu ne gre ubijati. To le zaradi mešanega pevskega, zbora, iz katerega bi ee nemara dalo k«j napraviti. Občinstvo ga je zelo lepo sprejelo.
Dejansko najboljše na tem večeru Je pa bilo predavanje pisatelja Rudolfa Golouha o hitlerizmu in socialnih težnjah. Pisatelj je lepo prikazal nujnost hitlerizma in propad socialne demokracije Nemčije, ki je r trenutku odločitve bila premalo borbena, premalo borbena pa tudi poprej, v času bolj ali manj normalnih gospodarskih razmer, v času takozvane nemške demokratičnosti. Predavatelj kljub porazu socialistov in komunistov veruje v zmago socializma, v zmago socialne pravičnosti, hitlerizmu pa prerokuje popoln propad. Vse njegovo predavanje, ki je bilo nečak bežen zgodovinski presek socialnega gibanja, je izzvenelo v zahtevi, da pride stroj v službo skupnosti. Za svoja izvajanja ie pisatelj Golouh žel viharno odobravanje.
Žena v sodobnem svetu
?o zbiranju podpisom proti redukciji žen
Na pobudo Alianse ženskih pokretov, ki s« načelno bori za žensko enakopravnost, so se po vsej državi zbirali podpisi proti redukcijam žen v državnih in privatnih službah. Pri tej priliki se je tisti, ki je zbiral podpise, marsičesa naučil. Zlasti je pr«senečalo pomanjkanje vsakega načelne-
Kot uvod nas je iznenadil dopis žene državnega uradnika, ki ljuto napada poročene žene v poklicu, češ, da je 90 odstot. dobro situiranih in da jim služi njih plača kot postranski privilegij, in da od njih ne odseva ljubezen in požrtvovalnost do bližnjega. Da je mnogo družinskih očetov s 5 do 7 otroci, ki zaslužijo mesečno komaj 500 do 700 Din, kar niti ne zadostuje, da svoje malčke do sitega vsak dan nahranijo. Da naj se žene zavedajo, da je njihov poklic materinstvo, da se naj povrnejo k ognjišču in družini. Da bi se morale vse Žene, ki niso hraniteljice družin, reducirati brez izjeme in protekcije. Ona sama, avtorica tega dopisa, je zadovoljna z moževimi dohodki 1400 Din mesečno za štiričlansko družino, kar ji sicer ne donaša prihrankov, »pač pa veselje do življenja in upanje na boljšo bodočnost naše Jugoslavije«.
Ta žena, ki tako pojmuje krizo in njene vzroke ter ženin položaj, ni osamljena, ampak nam izkušnja kaže, da je morebiti večina na njeni strani. To nam kaže tudi Nemčija, saj so prav žene in možje tega kova dvignili Hitlerja na prestol. Zato se ne smemo utruditi, ponavljati nekatere bistvene resnice glede teh vprašanj. Pred vsem je zmotno mnenje, da so krizo povzročile žene v poklicih. To nam najbolj potrjuje enostavno dejstvo, da so bile v flobi gospodarske konjunkture tudi žene v službah, pa je bilo dovolj dela za vse. Nasprotno pa so se krize pojavljale že tedaj, ko je bilo število poklicno zaposlenih žen tako majhno, da sploh niso prihajale v po-atev — izvzemši ročnih delavk. Danes pa krize ne bo še tako hitro konec, četudi po-mečejo vse žene čez noč ns. cesto, kajti kriza je bistven pojav kapitalističnega gospodarstva samega. Naivna in nezrela je zahteva, naj gredo poročene žene zato iz služb, ker nekateri očetje sedmih otrok zaslužijo mesečno po 500 do 700 Din. Niti eden od teh očetov ne bo zaslužil niti dinarja več kot doslej, če tudi gredo vse žene lz služb! Danes podjetniki ne plačujejo človeka po številu otrok, ampak po storjenem delu, a še tisto slabo, često pod eksistenčni minimum. Zato se je spoznanje o ženini nalogi in odgovornosti glede materinstva temu primerno spremenilo; vsaka žena, ki hoče postati mati, se mora zavedati odgovornosti napram svojemu otroku v tem smislu, da mu nudi vsaj najpotrebnejše za telo in dušo. Ce za to ne zadostujejo očetovi dohodki, jih mora poiskati sama s svojim delom. Kako naj imenujemo mater, ki rodi otroka, ne da bi vedela, v kaj ga bo oblekla in s čim nahranila ? Prva dolžnost vsake matere je čut odgovornosti napram lastnemu otroku. Vse drugo so fraze brez vsebine.
Dopianikarica (ali njen mož?) se ponovne zgraža nad tem, da imajo nekateri dvojne in trojne zaslužke, drugi pa nimajo niti za vsakdanji kruh in sprašuje: »Zakaj se to vprašanje ne reši od dobročutečih žen, ki delajo za javnost, v prilog trpečih sodržavljanov naše domovine?« Da, res, bolj kot kdaj doslej je danes očita strahotna neenakost razdelitve dobrin, toda protest je adresiran na napačni naslov, ker manjka spoznanja vzrokov: ta neenakost je utemeljena v bistvu današnjega gospodarjenja, ki sloni na dobičku in izkoriščanju. Zato je skrajno naivno vprašanje, zakaj tega zla ne odpravijo žene. 2ene same ne bi mogle ničesar rešiti, pa naj bi bile še tako ♦dobročuteče«, zlasti pa ne tam, kjer v javnem življenju prav nič ne pomenijo, kjer nimajo nobene pravice do soodločanja, kjer lahko vrše komaj kako humanitarno delo, ki je kaplja v morje današnje bede. Korenine zla je treba iskati drugod in tam napraviti smotrno preobrazbo.
Kakor omenjeno, je porazno redko število tistih, ki gledajo na redukcije žen z
načelnega vidika. Vsi presojajo to vprašanje po posameznih primerih, individualno. A tudi tu ne gredo globlje: vse samo po zunanjem videzu, osebnostno, v odnosu lastnega položaja z drugim. Jasno je, da je tudi taka presoja lahko zelo krivična, ker videz lahko vara in človek nikdar ne ve, kakšne težave ima posameznik: morda skrbi za starše, podpira sorodnike, plačuje svoje ali tudi tuje dolgove. Pogled v tako, na videz dobro situirano družino nam nudi neko drugo pismo, ki smo ga tudi pri tej priliki prejele, pismo učiteljice, žene višjega državnega uradnika, ki bi morala pri teh redukcijah gotovo priti v poštev. Kljub lepemu naslovu njenega moža je bila njena zakonska pot trnjeva prav vsled materijal-nih težkoč, zlasti potem, ko so prišli otroci in dolgotrajne bolezni, tako da po njeni lastni izjavi skoro ni bilo niti za vsakdanji kruh. Celih 11 let se je borila s temi težavami, predno se je odločila, da zaprosi za učiteljsko službo, da bo preživljanje družine olajšano. K sklepu pravi: »če lahko žena kmeta, delavca, trgovca, gostilničarja prispeva s svojim delom k vzdrževanju rodbine, naj se ne krati ta pravica prav ženi takozvanega višjega državnega uradnika. Saj bo nekatere izmed njih nameravana redukcija katastrofalno zadela.«
Zelo nas je presenetila tudi »Slovenče-va« notica: »Pozor neporočene zaposlene žene' V resoluciji, sklenjeni na zborovanju 11. t. m. je neka finta (!). Izgleda, kakor da bi se nameravalo odsloviti iz drž. službe kratkomalo vse žene, kar pa ni res, ampak le poročene žene.« Zato da naj se podpisujejo neporočene s primerno opazko! Tu ni mogoče druzega pripomniti kot to, da je resolucija tako jasna, da more samo skrajna omejenost v njej najti »finto«. Sestavljena je na podlagi zahteve po enakopravnosti moža in žene: »zabranijo naj se redukcije in sistemiziranje mest po polu.« žalostno je, da v tem najdejo ženske finto! Da se prav od strani žensk navadno ne slišijo pritožbe proti moškim — večkratnim zaslužkarjem, ampak samo proti .enam, ki služijo poleg moža! Tiste, ki mislijo, da bodo prišle na mesto reduciranih poročenih žen, se pošteno motijo, kajti ta mesta so čisto gotovo namenjena moškim.
Treba bi bilo vendar razumeti, da pri tej in pri enakih manifestacijah žen ne gre za posamezne skupine, da v tem primeru ni šlo izrecno samo za poročene žene, temveč za načelno borbo za žensko enakopravnost glede pravice do dela. Res je, da so za enkrat ogrožene samo poročene žene, toda govori se vobče o omejitvi števila zen v poklicih. Tudi v Nemčiji je bilo najprej rečeno, da bodo reducirane samo poročene žene, a kmalu se je pokazala čisto jasna tendenca proti ženam vobče. Najprej se mora napraviti prostor moškim, ženi pa komaj puste dihati, če služita pri eni družini na pr. dve (ali tri) sestri, puste službo samo eni in sicer tisti, ki ima nižjo plačo. Tisti, ki prihajajo iz Nemčije, pripovedujejo, da nimamo zlasti ženske prav nič vzroka navduševati se za Hitlerjev paradiž.
Gotovo je razumljiva zagrenjenost brezposelne intelektualke, ko gleda elegantno oblečeno pripadnico svojega stanu, ki izjavlja, da se ne boji redukcij, češ, da ima njen mož dobre zveze. Približno tak odgovor smo prejele tudi me pri zbiranju podpisov. Taki se ni treba podpisati, čemu? Danes je zveza več kot kolektivna volja tisočev. In redukcije se bodo vršile individualno ... Po zvezi se dobi mož, po zvezi dobra služba v mestu, po zvezi bo ostala že naprej v službi. Gotovo je naša težnja pomagati, bližja brezposelni kot pa tej ženi, toda pri načelni borbi ni mogoče zaradi posameznih primerov vreči svojih principov v koš. Bolj na mestu je, prav tako načelno se boriti proti napakam v upravi, proti protekciji ter vsakovrstni korupciji, kar smo tudi jasno povedale v resoluciji, ne da bi pri tem mislile na kakoršnokoli »finto«.
Danes se bližajo za žene hudi časi. Strniti bi se morale v enotne vrste, spoznati bi morale svoj položaj do jedra, spoznati vir zla ter zavzeti v svoji borbi načelno stališče. Toda kako malo je takih! Večina se jih pridruži k skupni akciji le, če gre za njihove osebne koristi. Tako jasno kot pri tej akciji, to še ni bilo nikdar očito: »ne podpišem, nisem prizadeta, nisem poročena;
imam dobrega mota; mene to ne briga, nimam hčera; moram vprašati moža«, itd. A tudi moški se niso izkazali boljše. Sena, katere mož ni drl. uradnik, je rekla: »Moj mož je rekel, da ne smem podpisati, ker jaz itak ne pridem v poštev.«
ge nikdar se na svetu ni toliko govorilo in pisalo o solidarnosti, o socijalnem čustvovanju in podobnih lastnostih, ki so potrebne za sožitje ljudi, a še nikdar ni bilo vsega tega tako malo kot danes. In vendar je brez čuta solidarnosti vsako stremljenje po ustvaritvi boljše družbe brezuspešno.
Go
pilili i
in je so zborovale
Ljubljana, 25. marca.
Nedavno se j« v prostorih društvene knjižnice na Rimski cesti vršil redni letni občni zbor Splošnega ženskega društva. Zboru je predsedovala dvorna dama ga. Tavčarjeva, tajnica ga. Lapajnetova pa je podala izčrpno poročilo o živahnem delu društva v preteklem letu. Mimo splošne aktivnosti, ki jo kaže v živih stikih z vsemi ženskimi, kulturnimi in vobče narodnimi gibanji v državi in v slovanskem svetu, se je zadnji čas Splošno žensko društvo v sodelovanju z Zvezo akademsko izobraženih žen zlasti zavzelo za uvedbo civilnega zakona, ki je posebno nujna v državi/v kateri veljajo o tej stvari predpisi različnih konfesij. Nemoteno prestopanje iz ene vere v diugo dovoljuje sklepanje najrazličnejših zakonskih vezi, kar škoduje tako ugledu in gospodarskemu položaju žene, kakor tudi zdravemu obstanku rodbine. Splošno žensko društvo zahteva razen uvedbe civilnega zakona, poleg katerega se lahko vrši še cerkvena poroka, še ureditev alimentov za primer ločitve. Za zakone z otroki so žene razvezo zakona soglasno odklonile Ureditev alimentov pa si zamišljajo na podlagi naslednjega pojmovanja o preskrbi rodbine:
Oba, mož in žena. trosita svojo delovno silo v prid rodbini, mož izven doma, žena doma. Ce bi tudi žena opravljala svoje delo izven doma, bi ga prav tako kakor mož lahko izmenjala za denar. Zato se mora denar, ki ga mož prinese za preskrbo rodbine, smatrati kot nujno skupno premoženje Mož in žena ga lahko uporabljata za skupne potrebe, sorazmerno vrednosti svojega dela, in ga lahko vzameta tudi za svojo starostno preskrbo Zavoljo tega je krivična odredba, da naj bi bila tista ženska upravičena do pokojnine, ki ob času moževe smrti živi ž njim Žena ima ves čas skupnega dela za rodbino z možem tudi skupni delež pri vplačevanju prispevkov za pokojnino in zavarovalnino in ima^ torej pravico do pokojnine. S tega stališča je treba razumeti tudi pravico do alimentov ločene ali neločene žene.
O delu Zveze gospodinj, ki je kot odsek priključena društvu, ki pa tako živahno razvija svojo delavnost, da se bo morala bržkone osamosvojiti, sta poročali načelni-ca ga. Kraigherjeva in tajnica ga. Likarje-va Zlasti zadnji čas, odkar je zveza prišla do svojega lokala v hiši predsednice ge. Tavčarjeve, se je razgibala v vseh smereh. Organizirala je šesttedenski šivalni, trimesečni kuharski fn večtedenski skavtski tečaj, razen teh pa še enodnevne za izdelovanje kravat, modernih čepic in rokavic ter za drobno božično pecivo. Razen tega je v društvenih prostorih vsak mesec reden sestanek gospodinj, ki je vsakokrat združen s poučnim predavanjem (o kurivu, o gospodinjskih poslih, o primorski kuhinji, o rabi elektrike, o izobrazbi gospodinjskih pomočnic itd.). Zvezi je poverjena tudi gospodinjska ura v radiu, kjer je bilo doslej 34 praktičnih predavanj. Razen poučnih ekskurzij v domače tovarne in obrate, katerih namen je, seznaniti naše gospodinje z domačo proizvodnjo, pa zveza skrbi za praktično izobrazbo svojih članic zlasti s svojim glasilom »Gospodinja«, ki izhaja ždaj že tretje leto. — Kakor smo že takrat poročali, je zveza priredila v juliju lani veliko javno protidraginjsko zborovanje, na katerem so žene protestirale predvsem proti previsokim cenam sladkorja, na jesenskem velesejmu pa je organizirala lepo uspelo gospodinjsko razstavo.
V celoti je občni zbor pokazal sliko raznih idejnih stremljenj in treznega praktičnega dela našega ženstva.	_
Vesti iz Primorja
Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON"
Tudi Tu ta znova aretiran.
V	Tolminu je bil te dni aretiran visoko-šolec Slavko Tuta. Vzrok njegove ponovne aretacije n iznan. Tuto so že leta 1927. kon-finirali za dobo 2 let, ker so našli pri njem več izvodov slovenske mladinske knjige »Prvi koraki«.
Zahrbtna kampanja
V	zadnjem času si daje mnogo posla z barkovljansko župnijo tržaško fašistično
glasilo, ki je komaj pred dobrim mesecem dni z zadoščenjem ugotovilo, da so v tem tržaškem predmestju uvedli maše v latinščini in pridige ter cerkveno petje v italijanščini. In sedaj že zahteva župnika, ki bi bil ne le v besedi, temveč tudi v dejanju in po duhu Italijan, če že ne naravnost fašist. Barkovljansko župnijo, ki šteje sedaj okrog 3900 župljanov in kateri nameravajo priključiti Greto, Trstenik in Grljan z Mira-marom, upravlja sedaj kanonik Salvadori, kateremu očita tržaški »Popolo«. da je docela pod vplivom vseslovenske kamarile. ki ima v tržaški škofiji še vedno odločilno besedo.
Salvadori, ki je spoštoval pravice slovenskih vernikov, bo, kakor kaže, v kratkem zapustil Barkovlje, katerim išče tržaški or-dinarijat sedaj že novega župnika. Ordi-nariiat je dal političn:m ob^stem no ^Ht • tri duhovnike, izmed katerih naj sama do" loči bodočega barkovljanskega župnika. Tržaški list očividno dobro pozna vse tri kandidate. o katerih pravi, da so vsi sanv hrie-rodci, a se mu ne zdi oportuno, da bi jih naravnost imenoval. Enemu izmed njih očita celo, da je pred leti celo deloval proti režimu. List se pri tem nedvomno zaveda, da se prizadeti duhovnik ne sme in ne more braniti. Takšna zahrbtna politična kampanja proti duhovščini tudi ni dopustna po konkordatu. katerega petletnico so letos praznovali po vsej Italiji kot državni praznik s tako svečanimi manifestacijami. Sicer pa je znano, da se tržaški fašisti tudi z imenovanjem italijanskega župnika v kaki slovenski župniji ne bi zadovoljili, kakor se niso zadovoljili pred mesecem dni z uvedbo 'tuliianščine v HflrV^vl^ntV« osrkev :« »Popolo« takrat zahteval, da se poitalijan" čijo vse tržaške predmestne župnije, je menil. da zaenkrat v cerkvah na Krasu in Pivki lahko še ostane pri starem. V svojem posledniem izpadu proti slovenski duhovščini pa se je pričel pritoževati tudi že zaradi slovenskega bogoslužja v Sežani, Postojni, Vipavi. Nabrežini in drugod.
Kulturna konkurenca
Prejšnjo nedeljo se je vršilo v Trstu zborovanje fašistične strokovne organizacije vseučiliških profesorjev in asistentov. Na zborovanju so razpravljali predvsem o svojih strokovnih vprašanjih, mnogo pa tudi o težavnem položaju tržaške visoke šole za gospodarstvo in trgovino. Na zborovanju je govoril med drugim prof. Udina, rektor tržaške univerze. Obširno je razložil organizacijo in visoki znanstveni nivo zagrebške ekonomsko-komercialne visoke šole. Poudaril je, da je zavzela zagrebška šola že tak položaj, da se njeni kulturni ekspanziji niti v Italiji ne morejo več upirati. Zlasti pa trpi zaradi njene kulturno-znanstvene konkurence tržaška visoka šola. katero poseč,-. vedno manj tujcev, ki se rajši vpisujejo na zagrebški zavod. Govornik je pozval mladega tržaškega pokrajinskega fašističnega tajnika, ki je sam izšel iz tržaške visoke šole in ki je malo prej na zborovanju s takim poudarkom govoril o italijanski kulturni ekspanziji zlasti proti bližnjemu »barbarskemu« vzhodu m ostal* i-sto^r i-t naj zastavijo vse svoje sile za povzdigo tržaškega zavoda. Tržaška visoka šola zaradi svoje tehnične ureditve, svojega znanstvenega materiala in izredno skromnega števila svojih znanstvenikov in profesorjev ni niti od daleč dorasla zagrebškemu in kaj šeie arig.m sličnim visok;ui šo'am, kakor n. pr. dunajski ali praški. Zaradi tega tudi nikakor ni mogoče govoriti o kaki italijanski kulturni ekspanziji preko italijanskih mej. Ce se bo tržaški zavod še nadalje moral boriti s takimi težavami kakor dosedaj.,
in kulturnim potrebam tržaškega gospodarstva.
IZ ARHITEKTURE
Napake tlorisa ®t$aovaiaf
Stanovanje mora biti vse&akor tako, da v njem ugodno in udobno stanujemo. Da ie to mogoče, je gotovo eden od mnogih pogojev ta. da je dobra namestitev pohištva mo-poča. Ta pogoj pa ie po večini tako malo upoštevan, da eo pozneje zagate in sitnosti 7, nameščen jem pohištva silno pogost-?. Dajanje stremljenji arhitekture, ki gre za tem. nuditi stanovalcem vee ueodnosti prebiva nia v stanovanju, zahteva prav noseimo kot osnovo vsega nadaljnjega podrobno poznanje življenja v stanovanju in vsega, kar je v neposrednji zvezi z njim. Ta neposredna zveza je gotovo pohištvo.
Navajam dva primera iz svete prakse r il istracijo težav, ki nastajajo spričo teh dejstev, da ee pri projektiranju stavbe ni dovoli upošteval fakt, da ie stanovanj' prostor, ki ga izpolnjuje v prvi vrsti pohištvo.
Stara hiša, stanovanje na prvi posl od lepo. Velike visoke sobe. da je bilo smešno le za moment podvomiti, kam in kako porazdeliti pohištvo. In poleg teaa vse sobi v fronti, z dvojnimi vrati po sredi, da si lahko odprl vsa vrata in s? izprehajal po sobah, kakor v kakem gradu ter užival to divno perspektivo (to imajo naši lfidje od Pil j radi. da so vse sobe v fronti). Skratka, prekrasno stanovanje z vso spoštovano tradicijo simetrije in osi. Vsaka stena v sobi je imela po sredi dvokrilna vrata, r.a zunanji steni dvoje ozkih visokih oken. ob glavnem zidu v kotu poleg vhodnih vrat iz pred nje sobe pa še ogromno peč. Taki sla bili dve sobi, tretja pa ie bila v toliko boli**, da je imela eno steno, kjer je mePla na nj? stanovanje oroslo. torej brez vsakih vrat. Kakor rečeno. na prvi pogled bi se človek najrajši nasmejal, kakor se ie na-«nv ?ala stranka, ki je vzela to stanovani-Ni bilo dosti pohištva, pa za ta ocromni nrostor ki >ub temu preveč.
Kam namestiti pohištvo, ko »o vse stene do sredi preluknane? In kar ie pr«*« stene ie pač za nekatere kose pohištva pre-veiika. za druffe spet premajhna. Današnje n ederno nohištvo ie tako, da zahteva neko
medsebojno povezanost, da učinkuje kot ce-Ma. Svoj čos ie bilo to drugače, takrat je bil vsak kos zase celota brez ozira na oetale k<-s_-. Vsak kos je bil simetrično komjioniran in ni prav zaradi tesa niti prenesel v svoji neposrednji bližini drugega kosa. ker sta se v svojem efektu pobijala, medtem ko ie efekt današniega modernega pohištva prav v obratnem 6mi-sh: kakor nekdaj. Vsi kosi, 'ieodno med se-boi razvrščeni, setavljak) tisto celoto, ki nam daje ugodnost in domačnost, brez katere ni prijetnega stanovanja. V dosego t«2a pa so potrebne drugačne ureditve sob. kakor so sobe v starih hišah.
Človeka tolaži eno: To je stara hiSa in takratnim prilikam je vse to pač ustrezalo. Tudi fe prelepiš cek> stanovanje, vidiš, da ie vse podrejeno nefaemu vidnemu sistemu. Vsak prostor ima po več osi. ki ga trgajo m kosajo na več enakih, odnosno simetričnih delov, od katerih vsak je za današnje prilike opremljanja pokora	Vse te vid-
ne in nevidne osi imajo točen izraz šele v fpsadi. ki ima zaradi tega na sesti ta sistem stanovanj. Človek bi deiel. da ie pravilno prav obratno. Sistemu stanovanj (če je sploh) r,aj bo podrejena fasada, ker je v stanovanjskih zgradbah pač glavno stanovanje — ne fasada. Pa je kljub tem i sodba ljudi taka. da je tisti pravi arhitekt, da je tisti mojster, ki napravi letpo fasado. Seveda, kar ie za stenami, tisto ostane skrito iavnosti. Tisti pa. ki se zateče pod ta krov. stoji pred vprašanji, ki jih reši s komoromisi. W mu ne kaže druso. Pa ie še nekaj, da naši ljudje nimajo prav v tem oziru nekakega kriterija, dasi bi v*ak stanovalec pri količkaj logičnem premišljanju moral priti do njega. Seveda išče v prvi vrsti opravičila, da r.aibrž to ne gre tako. Ko bo dosti novih, dobro rešenih stanovanj, takrat bo tudi stanovale« vedel ceniti te dobrote. Takrat ne bo več iskal opravičil, takrat bo samo Se sklepail: Če ie tam tako. bi b'lo tudi hi lahko: tisto je dobro, to ie ra nič.
Če pogledamo sobe v starih hišah natančneje. vidimo, da bi bilo glede na ugodno nameščen ie j>ohištva potrebna prav majhna izprememba. To le pri sebah. ki eo v fronti. Pri ogelni sobi s štirimi okni v dveh stenah, v ostalih dveh pa z dvokrilnimi vrati in pečjo, pa je situacija glede na namešče-nje pohištva naravnost obrpna. Kai nai v tako sobo namestimo, da bo imelo kak smisel. n? vem. Ustreaala bi taka soba kvečjemu za kak salon, kombiniran z glasbeno sobo, če bi imela seveda direkten vstop iz predmie sobe. Tega p« na žalost v starih hišah ni. Toretj kaj? Zazidati dvoje ok?n bi bilo še najenostavnejše. Pri frontnih sobah pa je zadeva dn*cra.
Recimo, da meri taka soba 6X5 torej 30 kv. metrov. Taka kvadratura je zelo lepa in pride v poštev za dnevno sobo; oetale sobe so lahko manjSe. Če stene take eobe razvijemo. hočem reii. 5e seštejemo dolžine vseh štirih sten. torej 5 + 5+ 6 + 6 = TI m. To je obseg sobe. Če zdai odštejemo dvov oken. troje dvokrilnih vrat, peč ml m stene ob peči. potem dobimo komei 5V • dolžine. to je 11.50 m. ki te v resnici uporabna in to v posameznih presledkih, od katenb nobeden ne presega 2.28 m. Torei 53•uporabljive si ene pri 90 kv. metrih. Ce napravimo poizkus in namestimo namesto dveh visokih oken eno samo. 1-80 m široko namesto treh dvokrilnih vrat (kar ie vsekakor preveč) troje enokrilnih. in če mrtev prostor okoli peči (1 m) izrabimo za vrata, to se pravi, če tlorisno rešimo sobo glede na racionalno razdelitev pohištva, dobmio pri 22 m obsega ae 15.50 m uporabljive stene iz največjo uporabno stemffeo dolžino 4.16 m Vidimo torej, da ie tlorisna rešitev sobe eminentne važnosti za nameščen ie pohištva v stanovanju. Dobili smo tako uporabne dolžine 15.50 m; torei glede na prejšnio (53 ®/o) zdaj 70 •/». 9tvar bi pa zdai lahko tnidi obrnili in sklepsili tako-le: Ce pri slabi tlorisni rešitvi sobe e kvadratjro od 30 kv. metrov izrabimo le »•/•	dolži-
ne. potem dosežemo isti efekt (11.oO m) pri dobri tlorisni rešitvi že pri sobi ki men 20 kv u v. če si tako sobo tlorisno narišemo in pregledamo, vidimo, tla ie to resnica Tn š" eno ie res: da v tako dobro re feno sobo 20 kv. metrov spravimo več po-
hištva. kakor v slabo rešeno kljub neprimerno večji kvadraturi od 80 kv. metrov. Vse to pa zaradi večje dolžine naivečie up> rabne stene. S tem vsem hočem pribiti le eno dejstvo: S pametno tlorisno ureditvijo ne pri hranimo le na kvadraturi, ampak tudi ustvarimo ugodnejšo možnost nameščanja svojega pohištva. Kako velika soba bi v stari hiši ustrezala danes v nevih hišah običajnim sobam 4.5 X 5.5 glede na možnost nameščanja pohištva, si vsakdo lahko izračuna. Mislim, da bi to bila skoro dvorana. Ta račun ie imel za posledico, da rešuiem" tlorise stanovanj danes povsem v tem smislu. Soba, odnosno vsak prostor v stanovanju nai bo tak. da bo v njem najemniku udobno in prijetno. V tem ie zapopadeno tudi ugodna namestitev pohištva, ki je, kakor rečeno, eden mnogih poeoiev za udobno stanovanje.
Dri« primer se la odigraval v neki novi stavbi. Poklicala nas ie stranka na posvet, kam in kako porazdeliti pohištvo. Dasi ie bil primer čisto drugačen, vendar ie bil elekt na žalost isti. Stanovanje ie bilo namreč tlorisno dobro rešeno, povsem v soglasju 7. dannšniim hotenjem in stremljenjem. Ves promet v stanovanjj ie bil ueodno organiziran, sobe funkcijsko med seboj povezane. 11 • je povBen. jasno, da ie tu spalni; ca, tam jedilnica ali dnevna soba itd. Tudi eltde i* neb:«ie strani so bile zahteve v skladu Imelo pa i a eno kardinalno napako-v vsako določeno sobo ni bilo mogoče postaviti pohištva, ker so bile nekatere sobe pr> msnhne Pa smo precledali stanovanje, poizkušali in ueibali. delali kompromis na 'evo in desno, pa ni šk> in ni šlo. In pri tem ie naivažnejsa ta ugotovitev, da rtraiv ka ni imela odvišnega pohištva, takega, ki bi ga lahko pogrešala, odnosno takega, ki ni običnien za eotovo sobo. V t*m ožini ie b:lo vse v redu. ni pa bilo v redu na strani tistega ki jo stavbo projoktiral. Namestili so pohištvo potem pač ti*, kier ie bilo dovoli prostora S tem ie bila naravno vsa l* pa tlorisna zamisel stanovanja uničena. Uičena ie bila • tem tjdi vsa organizacija v stanovanju in vsa medsebojna funkcija sob. Kako te dotični projektant mislil, da bo stranka namestila svojo spalnico v sobo. od nie<ra določano v to svrho. ni povedal Mnenia sem. če ie že tako striktno organi
Fašistične grožnje fašističnim učiteljem
V Gorici se je pred dnevi vršilo zboio-vanje ašist
na podeželskih šolah v goriški pokrajini. Zborovanja se je udeležilo vseh 800 učiteljev. Zastopnik učiteljev je vpričo pokrajinskega fašističnega tajnika in drugih fašističnih hierarhov iznesel v 3vojem referatu želje učiteljstva, ki se zlasti upira neprestanemu premeščanju in zahteva poleg že doseženih novih gmotnih prispevkov in bene-ficiiev. ee«
tujim slovenskim prebivalstvom italijanskemu učitelju, ki ne zna niti besede slovenski, izredno težavno. Poleg tega zahtevajo politične dolžnosti, ki jih ima vsak fašistični učitelj in neprestana borba proti sloven skemu elementu še posebno zdrave živce Položaj učiteljstva je že tak. da bo moralo v kratkem priti do odkritega odpora če se njegovi življenjski pogoji v vsakem pogle du ne bodo izboljšali. Na ta referat je od govoril goriški pokrajinski fašistični tajnik V kratkih besedah je poveličeval politično in kulturno misijo italijanskega učitelja v goriških obmejnih krajih. Ta misija mora biti vedno vredna žrtev, ki se jih niso branili italijanski vojaki, ko so se borili za to zemljo. Vsakdo pa, ki se svoje misije ne bi zavedel do zadnje potankosti, naj ve da je ?anj bolje, če se sam odstrani iz te dežele Vsaka velika nacionalna naloga zahteva tudi velikih žrtev, tem večje žrtve mora doprinesti fašistični učitelj, ko gre za širjenje italijanske civilizacije med tujim življem.
Rojstva in smrti v triašld pokrajini
2e večkrat so italijanski listi ugotovili, da se italijanstvo v Julijski krajini v demografskem pogledu razvija le z velikimi težavami ter da se je treba zahvaliti dotoku italijanskega elementa iz južnih pokrajin, da se je procent Italijanov dosedaj ohrani! vsaj v isti višini, kakor je bil v prejšnjih letih. Dejansko pričajo podatki, da tržaško mesto, ki je center italijanstva ne izkazuje nikakega naravnega prirastka, da pa tem bolj narašča število prebivalstva na deželi, kjer prevladuje slovensko ljudstvo. Tud^ demografski podatki iz prvi-h dveh mesecev tega leta potrjujejo te ugotovitve. Mesec« januarja je v Trstu umrlo 28 ljudi več, nego jih je bilo rojenih, meseca februarja cek) 52 več. V ostali pokrajini pa znaša naravn' prirastek prebivalstva meseca januarja 73. meseca februarja pa 65 duš. število prebivalstva tržaške pokrajine sicer, kakor to tržaški listi posebej naglešajo. zares narašča toda nikakor ne v korist italijanskega, mar več predvsem slovenskega elementa.
Nova javna dela
Tržaška pokrajinska uprava je te dni objavila svoj program javnih del za letošnjo poslovno dobo. Po proračunu bodo znašali izdatki za ta javna dela malone 12 milijonov lir. Med drugim nameravajo v Postojn zgraditi novo zavetišče znani poitalijanč«-valni organizaciji »Italia Redenta«. Saroo za ta azil je predvidenih 280.000 lir (1 milijon 130.000 Din). V ostalem obsega program predvsem gradnjo novih cest, med drugimi del ceste oh Rek? Gorice-R'bn:ca: cesto čez Kras, zvezno cesto med Rodikom in vojaško cesto pri Vremah, pokrajinsko cesto pri Miljah, dalje električno omrežje okrog Doline in restavracijska dela na tržaški prefekturi in policijski upravi. Računajo, da bo pri teh delih zaposlenih 1240 delavcev.
Trža&ki promet
V poslednjih mesecih sta se, kakor po ročajo tržaški listi, promet v tržaški hik-in železniški promet nekoliko zboljšala. V mesecih januarju in februarju je znašal celokupni tovorni promet v tržaški luki 376 tisoč ton blaga, železniški tovorni promet pa je dosegel 2J4.000 ton. Lani je znašal v prvih dveh mesecih pomorski promet 383 tisoč ton. železniški promet pa 166.000 ton blaga. Meseca februarja leta 1933 so n« obeh tržaških postajah raztovorili 3252 va gonov, letos 4392. Največ je bilo v tržaškem tovornem prometu premoga, bombaža, žita in olja.
ziral stanovanje, potem bi morala biti njegov osnova pri reševanju teea vprašanja na vsak način pohištvo, ki pride v poštev \ vsaki sobi. Tu je izhodišče, tu osnova za vse nadaljnje početje. Projektiranje stano vanjskih stavb brez vednosti Ln ločnica po znanja -f inalnih mer (le te pridejo tu \ poštev) in kosov pohištva se mi zdi neir vrsle poizkusu ia, ki lahko uspe. še ra jši pa napravi veliko Škodo. Ne smemo pozabiti, da ie prišel razvoj arhitekture do vseh rešitev jz življenjskih portreb v notranjosti stav bo. Kdor torej ne projektira danes stano vanjske hiši tako. da pri striktno organiziranem tlorisu stanovanja ne upošteva čim večj-možnosti opreme, bo naredil slabo uslugo stavbnem gospodarju, še dosti slabšo tistemu najemniku, ki bo obsojen, da bo etaoc val v taki hiši. Ni dovolj, da \6 projektant da pride n. pr. v spalnico postelj, omara itd., ampak vedeti bi moral natanko, kakšne dimenzije pohištva so danes v navad! m kateri kosi pridejo v p^vštev za vsako sobo pri strankah, ki so navezane na selitve. Drugače ie pri teh. drugače pri tistih, ki stanujejo v svojih hišah. In potem bi bilo treba vsako sobo tlorisno rešiti tako. da bi bila namestitev pohištva mogoča v dveh variantah. Taka stanovanja bi potem tudi v resnici prišla do polne veljave, ker bi prišle do izraza vse vrline in prednosti, k5 iih je izkušal doseči s trudom projektant. Marsikatera nerodnost bi tako odpadla, če bi se vsalk projektant na svoji poti nekoliko zadržal tudi pri notranji arhitekturi, ker e tem bi le dokazal, da raz ime, pojmuje in prispeva k napredku v stremljenjih sodobne arhitekture.
Ing. arch. Janko Omahen.
JAFFA pomaranče
sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA,
LJUBLJANA, Tyrfieva cesta
Telefon
^^ Premog Karbopakete drva in kokf-dr\ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica K
"jjmjnjfl Orrcrft	ladeja ga tonaordi »Jutra« Adolf Ritarikar. Za
Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama Franc Jezertek. Za tocrauri del Je odgovoren Alofr Novak. V* t Ljubljani