Stev. 22.
V Ljubljani, 3. junija 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5"— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii i» » dvakrat^. . 12 „ H » »> trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Naznanilo.
Naznanilo o glavni skupščini „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev, ki smo ga priobčili v zadnji številki „Učiteljskega Tovariša", popravljamo v toliko, da se letošnja XXII. glavna skupščina ne bo vršila t Ljubljani, temveč t Rudolfovom na Dolenjskem. Odpade tudi izlet na Gorenjsko.
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev".
Tajnik:	Predsednik:
Franc Gärtner.	L. Jelene.
Moč nasilja.
Oj, zlati vek zdaj muzam
kranjskim pride!
Za svobodo, resnico in pravico!
Dostojuost, poštenost, pravičnost in razsodnost so postale vlačuge. Korumpiranost, demoralizacija, degeneriranost so si nadejale nase oblačilo lepote in so sedle na stol kreposti! Moč nasilja jih je posadila nanj, in danes so se prevzele že toliko, da so si prisvojile celo najvišje moči v deželi za zaščito. Devi pravičnosti je padel njen posvečeni simbol iz rok, in danes sedi pred vladno palačo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani oskrunjena kot vlačuga brez načel, brez moči, oblečena v plašč strankarstva poli-tiških strasti. Na cesti pred njo pa vidimo poteptano značajno kranjsko učiteljstvo, ki ga vedno bolj pogreza v blato lastno poštenje. Svet se je zasukal: danes triumfujejo kreature !
Korumpirane razmere vidno napredujejo. Vnanji toki in dogodki jih blaže, notranji jih poostrujejo. Anarhija narašča! Kmalu človeku ne bodo priznavali več pravic do eksistence! Glad je plačilo za delo, da se čimprej uresniči prispodoba učitelja Jakliča in duhovnika Kreka: Kakor pes za plotom! In vendar živimo v prosvetljenem XX. stoletju v najsrečnejši državi — v Avstriji! Patriotizem razvnema naša srca, narodnega navdušenja se topimo, a v duhu si mislimo, da smo — na Turškem.
Za danes ne bomo naštevali vseh podrobnih slučajev, ki vse to dokazujejo; pripravljeno pa imamo vse, tako da bo jubilejski letnik našega lista imel vestno zapisano zgodovino današnjih razmer, zapisano s krvavimi črkami. Trdno smo prepričani, [da čas nekoč dvigne vsa ta dejstva, in z njimi se bo neusmiljeno boril proti onim, ki so jih pro-vzročili!
Z grobov prihaja piš, ki diši po krivič-nosti vlade. Baron Schwarz se gotovo še spominja imenovanja Janka Nep. Jegliča voditeljem na II. m. š. v Ljubljani. Tedaj je bil gospod deželni predsednik proti principu, da se ima pri nameščanju ozirati na starostna službena leta. Dal je prednost strankarstvu in prezrl štirinajst učnih* oseb! Nič več in nič manj kakor štirinajst! Pa kaj to! Saj so bili samo značajni učitelji — ali po Krekovi-Jakličevi brzojavki z Dunaja psi za plotom! Deset službenih let ni upošteval in spravil je v grob moža, ki je bil mož poštenja,
mož dolgega, napornega, trudapolnega in vestnega dela. — Mož počiva v miru, a njegov spomin živi med kolegi, živi pa tudi v spominu zadnji, usodepolni, smrtni udarec in žive v spominu njega provzročitelji! Grobovi tulijo! ...
Pred kratkim se je vršilo imenovanje voditelja na III. m. š. v Ljubljani. Pritisk in napetost v dež. šol. svetu sta bila silna. Vladna stranka si je volila prvega iz teme mestnega šolskega sveta, klerikalci so postavili svojega somišljenika Slom-škarja. Razmerje glasov 6:6. Odločevati ima predsednik baron Schvrarz.
Vladni zastopnik je tedaj pozabil na svoje dostojanstvo, pozabil na svojo stranko, pustil svoje ljudi na cedilu in se pridružil pri glasovanju — klerikalcem. Pokazal je vzor disciplino svojim pristašem, pokazal nepristra-nost in pravičnost vlade v pravi luči. Mnenje večine vladne stranke ni prišlo pri njem v poštev. Apokazalnamjestem činom še več! Pokazal nam je, da mi nimamo danes objektivnega, nepristranskega vladnega predstojnika, temveč namesto tega 1 e klerikalnega strankarja, ki ne po lastni volji in mnenju, temveč p o mnenju in v o 1 j i klerikalcev zastopa mnenje vlade. Pravičnost in objektivnost sta si nadeli krinko hinavstva. Nazori naše vlade igrajo danes vlogo vlačuge, ker je deželni predsednik izkušal to svoje dejanje opravičiti s tem, da stoji na stališču upoštevanja službenih let. (Kvalifikacija ne pride pri naši pravični vladi v poštev.)
Tako hitro izpreminjajo ti možje svoja stališča, in vendar je znano, da se je deželni predsednik izrazil, da proti dr. Šusteršiču ne more nastopati. — Dr. Šusteršič je načelnik klerikalne stranke, a ne načelnik vlade. Če se da dež. predsednik terorizirati od politiških strank, tedaj on ne pojmuje svojega poklica in k a ž • tudi svojo nezmožnost. Tu je dokaz pristranosti oči-viden, zakaj vsi člani vladne stranke so bili proti predlogu, ki je on zanj glasoval.
Koliko smisla imajo ti ljudje za učiteljstvo, kaže najlepše njih načelo: Zaradi enega učitelja nočem priti z dr. Šusteršičem navzkriž! Učitelj je živina vlade, pes za plotom! Da pa gre krajni šolski svet s svojo denunci-antsko predlogo preko okr. šol. sveta — ker v okr. šol. svetu nimajo klerikalci večine — do dež. šol. sveta, to pa kaže najvišjo vrsto nasilja in korumpiranosti režima barona Schwarza, ki s takim svojim početjem navaja in vzgaja učiteljstvo k neznačajnosti.
Kreature prihajajo danes na površje, in pod režimom barona Schwarza ne sme danes zaupati učiteljstvo niti v pravičnost in objektivnost okr. šol. nadzornikov. (Čast izjemam!) Dovolj je povedano s temi besedami. Učiteljstvo danes ne sme pričakovati od vlade nikake pomoči, ker vlada se je pokazala proti učitelj-stvu sedaj v jasni luči, in danes lahko kon-štatujemo, daje najhujši nasprotnik naprednega in značajnega učiteljstva danes pri nas vlada, ki si je nadalapolegbiro-kratizma nase še krinko strankarstva!
Kdor se čuti zmožnega in sposobnega, da se okoristi na podlagi današnjega položaja — temu svobodna pot! Čim hitreje se bo vršil proces, tem hitreje bo na ¡¡vrhuncu jn tem prej bo nasilja konec. Nikar pa ne pričakujte, da se vam bomo vdali vsi, in tudi se ne čudite, če bo moč o d p o r n e s i 1 e t o 1 i k a , da bo z delom prevladalo delo in moč onih, kijih pridobite z nasiljem. Bodite prepričani, da oni, ki se upre današnjemu nasilju, mora čutiti v sebi tudi nekaj zmožnosti .in sposobnosti za delo, sicer bi se ne upiral, ker delo je edino orožje, ki nas sigurno obrani nasilja! Nasprotne se pa oni, ki ne čutijo v sebi nikakih zmožnost, prvi izkušajo okoristiti.
Ce nas torej sedaj prične preganjati še vlada sama v lastni režiji, se temu nikakor ne bomo čudili, če misli vlada, da bo to v interesu šolstva: mi smo na vse pripravljeni!
Za svobodo, resnico in pravico! — To ostane naše geslo tudi v bodočnosti. In če se spuste vse vladnoklerikalne strasti na nas, mi in kar je naših ne krenemo niti za las od svojih nazorov in s svojega pota poštenja in dela!
Eno zahtevo pa poudarjamo z vsem naglasom : Hitro stran od nas, kdor se hoče greti ob sedanji moči nasilja in protizakonitosti deželnega šolskega sveta v Ljubljani! Mi nečemo ni vohonovni hinavcev — čiste morajo biti naše rrste! Kdor nima volje in nima moči, da bi v najhujših časih persekucije in nasilja ostal zvest svojim načelom, zvest svojim tovarišem in tovariši-cam, ta je slabič, ta naj gre tja, kamor se zateka danes vse, kar ni rabnega, dabižessvo-jim čistim značajem vzgajalo slovensko mladino v — značaj n o s t i!
Kakor piše zadnji „Domoljub" (stran 338.), je dne 15. maja t. 1. govoril na Robu nadučitelj Štrukelj o boju na nož. Komu imponira ta prostaška sirovost klerikalnega Franca Moora?! Ampak če bo SlomŠkarija z noži začela uveljavljati svoja načela, bo ji li zaščitnik tudi baron Schwarz, ki je že vajen slovenske krvi? Bo li na to klanje tudi nadzornik Stiasny z uradnim svojim pritiskom tiral značajno učiteljstvo ?
Pa čeprav pride klerikalno-vladna podivjanost do zadnjega izbruha svojih strasti, eno je gotovo: Kar je značajev, ti ostanejo! Ako jim vzamete vse, enega ji ne morete vzeti. In to Je čast I
Kakšne šole imajo koroški Slovenci?
Pod tem naslovom smo čitali v zadnji številki „U. T." članek, ki je zbudil v nas opravičeno ogorčenost, članek je bil pretirano stvaren, zato se tudi nič ne čudimo, da do-
tični pisec ni hotel povedati par krepkih in ostrih besed v obsodbo sirovega, na Koroško se utihotapljajočega prusizma. Clankar se pač boji zamere pri Nemcih, ker ve, da terorizi-rajo slabejše, da jim pomole kar sirovo pest pod nos, če se drzne kdo očitati Nemcem krivična postopanja, da še celo svojo najpri-mitivnejšo pravico človek ne sme poudarjati, sicer ga gledajo ko tigri ter ga brez usmiljenja sunejo v stran. „Politika ne pozna morale !" učijo nekateri podkupljeni nemški učenjaki, in Nemci se ravnajo po tem nauku povsod tam, kjer so si svesti premoči. Obratno pa zakričijo, če se jim drugod stopi malo na njihove grabežljive prste, ter vpijeje po svojih listih o zatiranju in preganjanju svojih „bratov", rjovejo o neolikanosti in sirovosti drugih „manjvrednih" narodov. Seve, sirov in brutalen proti drugim sme biti le „preblagi" German, ker je on olikan in kulturen ter sme zaradi tega z drugimi počenjati kar mu je všeč ! Dvojna morala !
Srce boli človeka, ko sliši, da so tukaj in tam ustanovili šulferajnsko šolo, v katero bodo lovili slovensko deco ter jo vzgojili v sovražnike lastne krvi. Pa zakaj je slovensko ljudstvo še tako zaljubljeno v to nemščino? Ali misli, da se s pomočjo nemščine brez dela in brez skrbi živi? Kaj še! Nemški kmetje in delavci so ravno takšni siromaki trpini kakor večina slovenskih; tiste težave, ki tlačijo Slovenca, tlačijo tudi Nemca. Ko bi bila nemščina zdravilo za vse človeške težave in nadloge, bi se je učili potemtakem tudi vsi drugi narodi, ki jih je kakih 800 na svetu. Še Madjari, ki imajo vendar jako težak jezik, se ne učijo nemščine, ampak strastno ljubijo svojo ma-djarščino, dobro vedoč, da more le materinščina biti pravi ključ do prepotrebne izobrazbe in da je grdo ter neznačajno, na stroške materinskega jezika učiti se tujega.
To resnico si mora slovensko ljudstvo enkrat vbiti v glavo ter se vedno in povsod po nji ravnati. Osobito bi se moralo tudi strogo držati načela, da z Nemcem na slovenskem ozemlju ne govori drugače nego slovenski, ker le na ta način bi prišla slovenščina do potrebne veljav« in spoštovanja. Ta trditev sloni na popolni resnici, zakaj če mi sami ne spoštujemo lastnega blaga, tem manj ga bodo tujci! Madjare in Fince se nikdar ne prezira tako kakor nas Slovence, ker se bojimo postaviti se na lastne noge, ker hodimo vedno le za Nemci, osobito v kulturnih vprašanjih. Preden bi storili kak samostojen korak naprej, se vedno vprašamo — četudi ne javno — kaj bi k temu rekli Nemci, bi li posnemali nas? To škilanje na Nemce mora pa enkrat prenehati I
Bodimo samostojni; gojimo samoraslo kulturo, poglejmo češče kot do sedaj k drugim narodom, kaj ti počenjajo, za katerimi ideali stremijo, ter se tudi mi ogrejmo za stremljenja, ki se nam vidijo obče koristna!
Le na ta način si pribori spoštovanja pri sosednih, posebno pa pri drugih kulturnih narodih.
In k tej, na pravem spoznavanju sloneči samostojnosti nam pomozi sreča junaška!
—i—
Vseučiliško gibanje.
Laško vseučilišče.
Posl. Sylvester je minitrskemu predsedniku izjavil, da „Nemška nacionalua zveza" še ni zavzela definitivnega stališča glede laške univerze. — Korespodenca „Austria" poroča, da so kršč. socialisti za ustanovitev laške univerze in tudi za to, da se postavi v Trstu. Stranka bo za to glasovala v odseku in v ple-numu. To pa zato, da ne bodo imeli laški poslanci vzroka iti v opozicijo. Vprašanje pa je seveda, ali bo v zbornici za to večina in če bo tudi sankcionirano. Kršč. socialisti stoje na stališču, da je za vsako ceno treba Italijane obraniti Nemcem. — Brnske „Lidove noviny" pišejo pod naslovom „Potegnjeni Italijani" na uvodnem mestu o laški univerzi in o nasprot-stvu Nemcev in vlade proti nji, ki seje ravno v zadnjem času spet prav eklatantno pokazalo, akoravno so Italijani igrali zaradi univerze vlogo ponižnih slug vlade in Nemcev. In nato nadaljuje: „Za Italijane izvira iz te izkušnje nauk, kakšno zahvalo lahko pričakujejo od Nemcev. Morda nazadnje vedarle pridejo do prepričanja, da bi bilo bolje iskati sporazuma s Slovenci kot zanašati se na podporo Nemcev. Potem bi varanje Italijanov v univerzitetnem vprašanju ne bilo brez koristi. Pomenilo bi spojitev vseh nenemških narodov proti nemški nenasitnosti in solidarni boj za zagotovitev kulturnih posesti in pravic vseh avstrijskih narodov proti brutalni nemški sebičnosti. Potegnjeni Italijani so dokaz, kako nemoralna in neodkritosrčna je podlaga celega sedanjega vladnega režima in kako Bienerthov sistem plačuje svojim najzvestejšim slugam, če niso ravno samo in samo Nemci."
Laško vseučiliško vprašanje in Hrvati.
V državno zbornico je prišla deputacija hrvaškega dijaštva na vseučiliščih na Dunaju, Gradcu, Inomostu in Pragi ter se oglasila pri poslancih Laginji, Spinčiču in Trešiču s prošnjo, naj vse svoje moči zastavijo v to, da se priznajo izpiti, na zagrebškem vseučilišču napravljeni v Avstriji. Za to je namreč čas kar najbolj ugoden, ker bo laško vseučiliško vprašanje skoraj gotovo kmalu rešeno. Poslanec Laginja je odgovoril, da bodo Jugoslovani spričo današnjih razmer le težko ubranili ustanovitev laške pravne fakultete. Kar se pa tiče reci-procitete na zagrebškem vseučilišču napravljenih izpitov, so hrvaški poslanci že meseca septembra 1. 1909. posredovali pri vladi. Do odločitve pa še ni prišlo, ker vseučiliški rektorji in deželne oblasti še niso izrekle svojih mnenj. Končno je Laginja dijaštvo pozval, naj ne demonstrira in naj se ne veže niti z Nemci niti z Italijani, temveč počaka, kako se bo vprašanje laške pravne fakultete, specialno z ozirom njen na sedež, rešilo med Nemci in Italijani.
*
* *
Slovensko vseučilišče.
O tem ne ve nihče ničesar. Vse lepo počiva in — spi! Slovenec je povsod zadnji, samo tam ne, kjer je treba plačati denarni in krvni davek!
. * * *
Malornsko vseučiliško vprašanje.
Maloruski klub je imel pod predsedstvom načelnika profesorja Bomauczuka daljšo sejo, na kateri je razpravljal o maloruskem vseuči-liškem vprašanju. Poslanca dr. Konstantin Le-wicki in prof. Kolessa sta poročala o zadnjih pogajanjih na Dunaju in v Levovu. Bekla sta da se pogajauja bržkone v kratkem zopet prično. Klub je vzel to poročilo delegatov hvaležno na znanje ter se je izjavil popolnoma sporazumnim toliko s poganji samimi kolikor tudi s podlago, na kateri so vršila.
Vprašanje levorskega vseučilišča.
Iz Levova poročajo: Prihodnja konferenca za ureditev razmer na levovskem vseučilišču se vrši na Dunaju te dni. Na tej konferenci se bo razpravljalo o dveh predlogih. Najprej o formuliranju cesarjevega odloka o poljskem značaju levovskega vseučilišča, nato pa o tem, kako se izvede prehodno stanje, dokler se ne osnuje povsem samosta'no malorusko vseučilišče. Eden maloruskih profesorjev je že iz-
delal regulativ za ta slučaj, da se pozovejo maloruski docenti, dokler se ne osnuje povsem samostalno malorusko vseučilišče.
A
Nori vseučiliški štatutl u Rusiji.
Iz Petrograda poročajo: Po novih vse-učiliških štatutih, predloženih državni dumi, bo delovanje visoke šole v vseh delih podvrženo kontroli kuratorja učnega okraja. Vseučiliški rektor, izvoljen od profesorskega sveta, je odgovorni zastopnik vseučilišča. Njegovo izvolitev bo moral potrditi minister. Kandidat, ki ga minister ne potrdi, ne sme biti zopet izvoljen. Ako ostane izvolitev dvakrat nepotrjena, tedaj imenuje rektorja minister. — Dijaki in profesorji so med seboj le v znanstvenih odnošajih. Dijaški shodi so podvrženi splošnim določbam o zborovanju in se imajo vršiti izven vseučilišč. Na vseučilišču so dijaki združeni le v znanstvenem delovanju. — Učni jezik je povsod ruski, le na vseučilišču v Jurjeve.ii (Dorpat) je nemški jezik dovoljen na bogoslovni fakulteti, razen tega se bosta na varšavskem vseučilišču poljski jezik in slovstvo predavala v poljskem jeziku. Določbe o sprejemanju Židov ostanejo v veljavi.
* *
Slovanska univerza.
Ob priliki vsleslovanskega kongresa v Sofiji bodo, kakor poročajo iz Prage, razpravljali tudi o ustanovitvi slovanske univerze. Zatrjujejo, da nameravajo tako univerzo ustanoviti v Pragi, in sicer s kreiranjem srbske in bolgarske stolice. Kje pa ostane slovenska ? V slovanski vzajemnosti!
Namen in bodočnost Slomškarije na Štajerskem.
Ne ustrašite se dela in boja! Po boju pride zaslužena zmaga in plačilo!
„Slovenec", štev. 117.
Malo čudno se sliši: Slomškova Zveza na Štajerskem ! Pa vendar jo prorokujeta „Straža" (štev. 56) in „Slovenec" (štev. 117). „Slovenec" v svojem svetohlinskem tonu ponuja Efialtom poslanske sedeže in je poleg tega poln še drugih obljub. Pa kdo bi verjel pokroviteljstvu S. L. S., ko pa imamo tako lep zgled na kranjskem „krščanskomislečem" učiteljstvu, ki njega deputacije za iiboljšanje plač ni hotel dr. Lampe niti sprejeti, ki so njega sklepe o pre-osnovi dež. šol. zakonov njih poslanci z njih predsednikom vred v zbornici zavrgli in ki njega poslancu (saj ga „Slov." proglaša tu za zastopnika uČiteljstva — Bavnikarju!) ni pustil dr. Šušteršič niti predlagati niti glasovati niti govoriti. In perfidnost „Straže" sega tako daleč, da na eni strani udarja po učiteljstvu z lopovi, cigani, s propadlimi, podlimi in prodanimi dušami, takoj na isti strani pa svetohlinsko zavija oči in vabi isto učiteljstvo v svoj tabor.
Mi ne bi reagirali na vse to, zakaj ni je menda kreature na svetu, ki bi verovala v resničnost teh obljub in besed, če ne bi bil tu še drug manever zadaj.
Prvo, kar je bil namen obeh listov, je, da bi premotili še nekaj učiteljev na Kranjskem, češ, tudi na Štajerskem se nam že vdajajo, tako silna je naša moč! Drugič sta nameravala oba lista zbuditi nezaupanje in sumničenje med štajerskim učiteljstvom, da bi izgubilo vero vase. Na ta način sta hotela započeti med učiteljstvom isti proces, kakor se je za-počel na Kranjskem.
Tako bi premotili nekatere in našli ko-ristolovca, ki bi ga za prvo silo počastili in visoko nagradili. Potem bi prakticirali po znanem receptu. Ustanovili bi Slomš kovo Zvezo, ki bi vanjo nagnali župnike, katehete, organiste. Vsi ti bi se vpisali, in takoj bi razbobnali, da šteje njih zveza 50 do 60 učiteljev. Tako je bilo na zborovanju podružnice na Dolenjskem 40 udeležencev, med temi nad polovico duhovnikov; Goriška podružnica šteje 150 članov, med temi 120 duhovnikov in le 20 učiteljev. Vse to bi priobčevali z velikim pompom in skrbno zakrivali resnični položaj ter tako iz-kušali zbujati dvome med naprednim učiteljstvom.
Nadaljna njih taktika je znana! S pomočjo lokalnih razmer bi izkušali po vplivnih možeh vplivati najprej na učiteljice in jih pri-
dobiti zase. Istotako bi vplivali potem na moške, t. j. na koristolovce in štrebarje. Potem je konec njih lova, in prične se delo.
Potem se prične razdor kolegialnosti in solidarnosti med učiteljstvom, ki ga z vsemi močmi pospešujejo. „Krščanski" in vera jim je sredstvo! Pričeli bi potem s tem, da bi napravili razdor med učiteljstvo pri narodno-prosvetnem delovanju. Tedaj bi pričeli razločevati „krščansko" in nekrščansko narodno-prosvetno delovanje učiteljstva. Upamo, da bo učiteljstvo takoj tem narodnim razdiralcem in izdajicam posvetilo pošteno in jim povedalo, da so narodnostne izdajice, ki bi rade s pomočjo narodnosti in vere polnile le žepe svoje stranke; odločno pa zavrnilo razdor in strankarstvo, ki ga hočejo uvesti v delo učiteljstva na prosvetnem polju. Ne rabimo politiških strank, mi lahko izvršujemo narodno prosvetno delo sami po svoji volji, v lastnih rokah, na podlagi svojih društev!
Nato bi izkušali napraviti razdor med učiteljstvom v stanovskem oziru, tako, da bi niti za stanovske interese ne nastopalo učiteljstvo skupno. Delilo bi se v „krščansko" in „brezversko", bi se pa bistveno v tem nič ne razlikovalo in bi se to najlepše izpričalo pri stanovskih zahtevah, da bi stavilo iste zahteve; torej bi bila razlika in nasprotstvo vse umetno narejeno po zaslugi klerikalnih intrigantov. Najlepši zgled temu so sklepi SI. Zv. glede reforme dež. šol. zakonov na Brezjah in predlogi tov. Gangla v dež. zbornici, ki se bistveno ne razlikujejo, a so jih klerikalci le zavrgli, ker so jim preveč napredni in presvobodomiselni. Druga taka primera so zahteve glede ureditve gmotnega stanja učiteljstva, katero vprašanje so dale te izdajice tudi izrabiti in so ga same izrabljale v politiške namene.
Potem bi se pričelo denuncijantstvo, ko-ristolovstvo in službene ovadbe in preganjanja, ki pa se na Štajerskem nikdar ne morejo raztegniti v tako široki meji kakor na Kranjskem. Pač bi se dalo morebiti spričo takih razmer pridobiti par c. kr. okr. šol. nadzornikov, izvajal bi se uradni pritisk od krajnih, okrajnih šol. Bvetov in šolskih voditeljev, a dobila bi se še zaščita pravice pri višjih oblastvih. Pričela bi se protiagitacija delovanju učiteljstva pri stanovskih, pedagoških in prosvetnih listih in pri vsem drugem delovanju v kranjskem smislu pod pretvezo katoličanstva in krščanstva, kar bi pa bilo le maska strankarstvu in politiškemu koristolovstvu.
Ko bi prišel čas, da bi učiteljstvo stavilo gmotne zahteve, tedaj bi se obrnilo do svojih poslancev in oni bi se jim smejali in bi se ne vdali, ker videli bi, da učiteljstvo ni več strogo organizovano, bi ga ne respektirali kakor sedaj in bi se iz njega norčevali. Isti zgled daje zopet Kranjska!
Korupcija, nasilje, koristolovstvo, denun-ciantstvo, terorizem in anarhija bi se pa na Štajerskem ne mogla razviti, ker bi glavni vir moči ostal klerikalcem zaprt, ker ne bi jim dajal dež. šol. svet zaščite, jim ne bi dajala zaščite vlada, ki bi ne ščitila nemoralnosti kakor na Kranjskem, ki bi ne podpirala protizakoni-tosti, temveč bi ščitila zakone in svojo avtoriteto. Zloraba deželnega šolskega sveta in vlade je na Štajerskem izključena. A edina moč Slomškarije je v dež. šol. svetu in v vladi, sama je pa brez moči, brez življenja in brez bodočnosti !
Priroda in nadljudje").
K proučevanju o dolgosti življenja se pridružuje značilno dejstvo bolgarskega literata profesorja Odina h konštataciji, se-li narode ljudje-geniji ali nadljudje na kmetih ali v mestu. Do pred dvajsetimi leti je prevladovalo mnenje o intelektualni moči, ki je na kmetih doma in ki se razvija v nepremenljivem kontaktu s pri-rodo v nasprotju z epidemičnimi zlobnimi pojavi mestnega življenja. Trdilo se je zato, da nadljudje prihajajo bolj pogosto s kmetov nego iz mest. Kdor je to trdil, je gotovo imel tudi osebno zanimanje. Ta trditev je v zadnjih dvajsetih letih padla, in prej citirani bolgarski književnik je proučil rojstni kraj 6382 fran-cozkih pisateljev in prišel do zaključka, da v resnici navedena trditev ne drži. To proučevanje profesorja Odina se ne ozira le na zadnja desetletja, ko je bil namen predsodka najbolj znaten, ampak se ozira na osebe, ki so še prej
*) Primerjaj članek o dolgosti življenja v zadnji številki!	Uredništvo.
živele. Skupno se je konštatiralo, da dad6 mesta odstotno mnogo večje število književnikov nego dežela. Neki ameriški zdravnik, ki se je posvetil posebno vprašanju dednosti, podreja statistiko o rojstnih krajih ameriških piscev. Woods je našel, da producirajo mesta z več nego 8000 prebivalcev dvojno število pisateljev kakor navadno.
Statistične številke, objavljene po Odinu, prihajajo do zaključka, da mesta producirajo 13 krat več znamenitih pisateljev nego dežela; še bolj natančno: na vsakih 100.000 prebivalcev mesta se dobi počez 77 znamenitih pisateljev, medtem ko jih je na kmetih le 6 med istim številom prebivalcev.
Bilo bi interesanto vedeti, na kaki podlagi je znanstvenik -t- ki se mu imamo zahvaliti za to statistiko —klasificiral znamenite književnike, ker v kolikor hočejo nekateri biti optimisti, razpravljaje ta članek, se dobe na drugi strani taki, ki se jim zde te številke jako pretirane. Na vsak način pa je jasno — vsaj do nasprotnega dokaza — da imajo prebivalci mest srečo imeti med seboj večje število genijalnih ljudi ali nadljudi nego prebivalci dežele.	A. M.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
„Jnbilejska samopomoč". Dne 16. maj-nika 1.1. je umrl tovariš Božidar Dedič, nad-učitelj v Bočni. Gospe vdovi sem izplačal 476 K. Bazposlal sem položnice in prosim, da se znesek 2 K 10 h vpošlje. Prosim, da se tudi zaostanki poravnajo. — Predsednik.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo ima r
četrtek, dne 9. junija 1.1., ob 2. uri popoldne na Gomilskem svoj občni zbor po zadnjič določenem vzporedu. — Mnogobrojne udeležbe pričakuje B. Vrabl, t. č. predsednik.
Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem odborniki so se posvetovali v nedeljo, dne 22. pret. m. v Celju. Uredili so besedilo resolucijam, sprejetim na zadnjem občnem zboru, si določili načrt nadaljnega delovanja ter ukrenili potrebno z ozirom na neopravičene napade v „Slov. Gospodarju" in v „Straži". Sklenilo se je tudi delovati na to, da se priredi v Mariboru počitniški tečaj.
Sestanek predsednikov slovensko-štajerskih okrajnih učiteljskih društev se je višil v nedeljo, dne 22. pret. m. pop, ob 1. uri v Celju. Bilo je zastopanih 12 društev, največ po predsednikih, druga po namestnikih. Bazmotrivalo se je vprašanje slovenskega poslovnega jezika in se je sklenila taktika, kako nastopati, da se končno ustreže učiteljskim tozadevnim željam.
Učiteljsko društvo za Ptnjski okraj priredi v četrtek, 9. junija 1.1., poučni izlet v Podlehnik. Oskrbnik g. Fr. Budi bo demonstriral na posestva „Štajerske hranilnice" porabo umetnih gnojil, krmljenje goveje živine in napravljanje sirovega masla. Pokazal nam bo tudi vzorno klet s hidravlično stiskalnico in cementnimi sodi ter še marsikaj, kar sodi k umnemu gospod irstvu. — Sestanek ob 9. uri zjutraj na licu mesta. — Udeležbo je javiti kar najprej društvenemu tajniku tov. J. Cenčiču pri sv. Barbari v Hal., da moremo pravočasno naznaniti število izletnikov v Podlehnik. — Ogorelec, t. č. predsednik.
Goriško.
Učiteljsko društvo sežanskega šolskega okraja je zborovalo v četrtek, 19. p. m. v Sežani. Udeležba je bila še precej mnogo-brojna toliko od strani kolegov, kakor tudi od strani koleginj.
Zborovanje je otvoril in vodil tovariš-ravnatelj Ant. Berginec. Koncem svojega govora je prečital več listov, ki so z njimi opravičevali nekateri svojo odsotnost. Nekatere opravičbe so se pa tako čudno glasile, da so služile prisotnim v posebno zabavo, zakaj pisali so jih takovi kolegi, ki jih drugače sploh le malokrat ali pa celo nikdar ne vidimo pri svojih zborovanjih.
Letni poročili tajnika in blagajnika se je soglasno po kratki odobravajoči debati odobrilo. Poročilo socialnega odseka je pa odpadlo, ker je poročevalec v obrtnih tečajih.
Iz blagajnikovega poročila se razvidi, da je imelo društvo v minuli dobi 159 K dohodkov 141 K 09 v stroškov, prebitka pa 17 K 91 v. Tirjati na zaostalih letninah ima pa res lepo vsoto 220 K, ki pa ne dela časti tovarišem dolžnikom.
Naša vrla tovarišica Bal. Eppichova nam je podala jako poučljivo sliko o morali in seksualni pedagogiki. Njena naloga je bila jako delikatna, a zato toliko bolj težavna, četudi jako potrebna. Doteknila se je rak-rane pri naši nedorasli šolski mladini, ki se je vsak tako pridno ogiblje, dasi dobro ve, da je to vprašanje dandanes vitalnega pomena. Tema je prorziočila jako zivabno debato, ki so se je udeležili tovariši Štrekelj, Mervič in Kosovel
ter sklenili z željo, da bi se vsaj naš stanovski listi ne ogibali tako skrupulozno tega tako važnega vprašanja. Drugi zrelejši narodi se v svojih listih ne ogibljajo, kadar je potrebno takih debat in poučljivih razprav.
Gospici referentinji gre pa vse priznanje na nje energičnem in odločnem nastopu. Njen nemali trud bo žel brezdvomno obilo hvaležnih uspehov.
Tovariš Vendramin je stavil predlog za splošno draginjsko doklado vsemu učiteljstvu v okraju, kakor jo imajo n. pr. poštni in železniški uslužbenci tukajšnjega okraja. Predlagatelj je mnenja, naj bi se okr. šolski svet obrnil na vlado za primerno podporo, če čuti, da niso , njegove blagajnice v hvalevrednem stanju. Še poljedelsko ministrstvo bi utegnilo n. pr. podeliti kaj v ta namen, ker poučuje učiteljstvo kmetijstvo in gospodinjstvo, zakar pa ni pravzaprav obligatno, na svojih šolah.
Predlog je bil seveda brez drugega soglasno sprejet, le vmes je nastala zaradi neke dobrohotne opazke tovarišice Kotnikove intere-santna debata o veljavi izpitov na učiteljiščih in onih srednjih šol. Tovarišica nam je namreč povedala, da ima v rokah sklep avstrijskega ministrstva (menda finančnega). Kjer pravi, da matura učiteljišča ne odgovarja maturi srednjih šol, marveč da odgovarja sposobnost absolviranega učiteljiščnika komaj sposobnosti gojenca nižjih razredov srednjih šol, gimnazije ali realke. Tovariš Vendramin je na to poročilo o tej čudni min. naredbi urgiral ter navede iz prakse več slučajev, kjer se je že priznalo maturo učiteljišča enakopravnim z ono srednje šole ter ji povedal, da je to še toliko manj umestno, ker se zahteva po zakonu že pri sprejemnem izpitu na učiteljišče sposobnost gojenca za meščanske šole, ki je enaka oni nižjih razredov srednjih šol. Poleg tega ima absolvent učiteljišča s svojim dokumentom v rokah nekaj dovršenega, medtem ko je absolvent gimnazije ali realke šele na razpotju. Z nižjimi razredi srednje šole se pa ne da niti primerjati. Tovarišica Kotnikova je bila sicer tudi tega mnenja, zato pa se ji zdi dotični odlok še manj umesten, zakaj tu je brez dvoma pomota, četudi — ministerijalna.
Tovariš Albin Štrekelj je predlagal, naj store zastopniki pri okr. šol. svetu primerne korake, da ta — če mogoče — po možnosti prepreči ono brezobzirno nesramno napadanje in neutemeljeno blatenje nas in našega stanu po nam neprijaznih listih.
Tovariš Vendramin predlaga dalje, naj se naprosi okr. šol. svet, da primerno nagradi one voditelje v okraju za trud, ki ga imajo s prepisovanjem normalij za sestavo brošure nor-malij sežanskega okraja. Oba predloga se sprejmeta soglasno in izročita tov. zastopnikom v nadaljno uvaževanje.
Predsednik je otvoril na to debato o „Učiteljski bolniški blagajni". Debate sta se udeležila tovariša Vendramin in Ant. Kosovel ter se je v splošnem odobrilo vse točke, kakor so navedene v „Tovarišu".
V odbor se je izvolilo vse one, ki so bili doslej, četudi se je volilo z listki in so bivši odborniki želeli male izpremembe.
Dodatno se je izvolilo delegatom „Zaveze" tovariša Caharijo, ravnatelja Berginca ter to-varišico Balbino Eppichovo.
Zadnja točka (orkestralne, oziroma glasbene vaje) je odpadla, ker je več igralcev na obrtnih tečajih v Ljubljani.
Koncem smem konštatirati, ds je bilo to zborovanje eno izmed najbolj živahnih sestankov, tako da bi bilo želeti, da bi imeli tudi vbodoče kaj več sličnih.
Opomba uredništva: Trgovinsko ministrstvo je z odlokom z dne 5. marca 1897, št. 11766, odločilo, da so za državno poštno službo enakopravni vsi učni zavodi, ki imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, torej tudi učiteljišča. Pod pritiskom društva maturantov poštnih uradnikov je trgovinsko ministrstvo z odlokom meseca julija 1907 prejšnji svoj odlok razveljavilo in odločilo, da se sprejmo za poštne praktikante samo maturanti realk in gimnaziji ter absolventi višjih trgovskih šol. Ta odlok je krivičen, ker so sprejemni pogoji v trgovske akademije in učiteljišča isti, učna doba na učiteljiščih pa je še za eno leto daljša. Ta zadeva se mora urediti sedaj, ko bo državni zbor sklepal o službeni pragmatiki uradnikov. Ta zadeva je za učiteljstvo principial-nega pomena ne samo zato, ker bi bilo za naš stan poniževalno, ako obvelja odlok trgovinskega ministrstra, ampak tudi zato, ker se tiče naših gmotnih zahtev. Ako absolventom učiteljišč v državni službi ne priznajo pravic tretje skupine (napredovanje do inkluzivno 8. čin. razreda), potem bo naš boj za izenačenje službenih prejemkov z onimi državnih uradnikov jako otežkočen, ako ne brezuspešen. Da se to prepreči, je že naša „Zaveza", potem „Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji" in „Deutsch-osterr. Lehrerbund" storil potrebne korake. Dolžnost učiteljstvu naklonjenih državnih poslancev pa je, da store drugo.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Srednješolski vestnik,
** Novodobni dijaki. Ko je stopil v Palermu v drugi razred Viktor-Emanuelovega gimnazija prof. Ghelli, je zahteval drugošolec Sidonni, uaj mu popravi red v izpričevalu. Ker profesor tega ni storil, je ustrelil profesorja in sebe. Listi trde, da obstoja v tem razredu zarota med drugošolci, ki hočejo z revolverjem izsiliti iz profesorjev dobre rede, 10 dijakov je že zaprtih.
** Dijaški tamburaški zbor v Gorici
priredi dne 4. junija 1910. svoj zabavni večer na vrtu hotela „Pri zlatem jelenu". — Vstopnina znaša za osebo 60 vin., družino 2 K, za dijake in dijakine 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani. K obilni udeležbi vabi dijaški odbor.
** Sprejemni izpiti na goriških srednjih šolah. Sprejemni izpiti na goriški višji gimnaziji in višji realki se prično dne 27. junija t. 1., in sicer pismeni ob 3. urah popoldne. Dne 28. junija zjutraj pa bodo ustni izpiti.
** Češko privatno realko odpro že to jesen v Iglavi. Realka je bila tam nujno potrebna, ker je nemška državna realka z nemško državno gimnazijo v Iglavi strahovito germani-zirala. češko realko bo morala vzdrževati iglav-ska „Šolska Matica" sama, kar je gotovo ogromna naloga, če se pomisli, da bo zgradba poslopja veljala 250.000 K in da velja vzdrževanje enega razreda na leto 10.000 kron. Čehi vzdržujejo na mejah celo vrsto čeških srednjih šol, mi ne zmoremo niti ene!
** Stoletnica srbske gimnazije. Srbska gimnazija v Novem Sadu v Banatu je slavila 1. juoija t. 1. jubilej svoje stoletnice, odkar je bila ustanovljena. V proslavo tega jubileja je priredila gimnazija velike slavnosti.
** Ljubljansko srednje šolstvo. Učno ministrstvo je sistemiziralo dve novi slovenski mesti, eno na prvi, eno na drugi gimnaziji v Ljubljani. — Profesor R. Perušek je upokojen. — Ravnatelja mestnega liceja, prof. Macherja, nadomešča dr. Sajovic.
** Telesna vzgoja na srednjih šolah. Letošnjega januarja se je vršila v naučnem ministrstvu na Dunaju enketa glede telesne vzgoje šolske mladine. Ob tej priliki so se vsi strokovnjaki odločno izrekli za povečanje negovanja telesnih vaj v šolah. Sedaj je naučni minister grof Stfirgkh izdal tozadeven razpis, kjer predvsem izreka priznanje dosedanjim uspehom telesnega negovanja v šoli. Različni činitelji so šli pri tem šoli s hvalevredno naklo-nostjo na roko s prepuščanjem igrišč in z raznimi ugodnostmi v plavaških in kopaliških zavodih. Veliko so pripomogla tudi telovadna, igralna in druga športna društva pri telesni vzgoji srednješolske mladine. Marsikje pa so zunanje okolščine delale oviro, da se telesne vaje niso mogle primerno razviti. Minister poživlja šolska ravnateljstva in učiteljstvo, naj izkušajo vse ovire odstraniti in v navedeni namen pridobiti svojce učencev in prijatelje zavodov; tudi naj bi se v to svrho ustanovile posebne organizacije. Razpis nadalje opozarja na razne igre in športe, ki se v posameznih zavodih že vrše ali ki jih je priporočala januarska enketa, zlasti veslanje in strelske vaje. Gledati je na to, da se bodo telesne vaje učencev vršile ob vsakem vremenu in da se v ta namen tudi odmori med poukom temeljito izrabijo. Da se telesna vzgoja v šoli kolikor mogoče visoko razvije, poživlja minister vse učitelje, da se živo zavzamejo zanjo. Obenem odreja, da morata biti dva popoldneva v tednu popolnoma prosta pouka in nalog, ne da bi se morda zaradi tega delo nakopičilo na druge dneve. Zmanjšanje domačega dela učencev naj se nadomesti z večjo marljivostjo v šoli, omogočajo pa to tudi naredbe zadnjega časa, ki omejujejo tvarino in zmanjšujejo pismena dela. Šolske prireditve na polju telesne vzgoje naj se tudi vbodoče izkazujejo v šolskih programih, izdale pa se bodo tudi še posebne odredbe za izčrpljiva tozadevna poročila. Končno izjavlja minister, da je rade volje pripravljen razvoj telesne vzgoje šolske mladine podpirati tudi denarno.
** Y stalni pokoj stopi s koncem letošnjega šolskega leta ravnatelj goriške višje gimnazije, vladni svetnik Friderik Simzig.
** Ženske srednje šole v Rusiji. V
Rusiji je moških gimnazij in realk 677, a ženskih gimnazij in podobnih zavodov 958. Samo ženskih gimnazij je več kot moških. Da, ženske gimnazije so naravnost prenapolnjene. V Sibiriji v mestu Tomsku je v ženski gimnaziji 1200 gojenk. Sibirski poslanec tega okraja zahteva, da se ustanovi še ena ženska gimnazija. Malo kje je ženska tako željna znanja kakor v Rusiji, ali tudi malokje ji gre v tem oziru tako vlada na roko.
** Hrvaška vlada pospeševalka slo-vensko-hrvaške vzajemnosti. Hrvaška vlada je z odredbo z dne 20. maja 1910, št. 11.368, za vse velike in realne gimnazije odredila to-le: „. . . Naj učitelji dijakom 5. do 8. razreda živo priporočajo, da čitajo najznamenitejša dela slovenskih pesnikov (n. pr. Vodnika, Prešerna, Gregorčiča) in pripovednikov (n. pr. Jurčiča „Doktor Zober" in „Deseti brat") in naj jim zato dado prikladna navodila", — Iskreno smo se vzradovali te odredbe, ki je velik napredek v naših medsebojnih odnošajih, ter pričakujemo, da bodo naše šole znale odgovoriti z vneto gojitvijo hrvaškega jezika. Hrvati dobro ume-vajo Vrazovo stoletnico.
** Odlikovanje. Cesar je ravnatelju državne gimnazije v Gorici, vladnemu svetniku Frideriku Simzigu, povodom njegovega stalnega umirovljenja podelil red železne krone III. razreda.
Književnost in umetnost.
Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov. Koncem tega meseca izide že napovedani VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o po-ložbah (depozitih), ima 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Obenem izidejo posebni od-tiski iz te knjige: „Pristojbine o zapuščinah", cena 1 K 20 h in „Sodni depoziti", cena 1K80 h. Vse te knjige se dobe po knjigarnah in pri dr. Volčiču.
Politiški pregled.
*	Konec „veleizdajnišfeega" procesa v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da bo novi višji državni pravdnik Svetislav pl. Gaj te dni stavil predlog, da se daljna preiskava v „vele-izdajniškem" procesu ustavi. S tem bo dovršeno zadnje dejanje tega evropskega škandala, nakar se vlada loti saniranja posledic procesa. Predvsem bo vseučiliški profesor Manojlovič, ki je bil suspendiran, reaktiviran, ker ni sedaj nikake ovire več. Tudi vsi učitelji in ostali uradniki, ki so bili pod obtožbo, bodo zopet nameščeni.
*	Boj za jezikovni zakon. Pripravlja se velik boj. Vlada stoji na svojem starem stališču ter hoče jezikovno sporazumljenje samo med Cehi in Nemci na Češkem, drugod naj bi ostalo kakor je. V ta namen skliče zopet konference. Češki agrarci so izprožili misel za okvirni zakon, ki naj reši te vprašanje za celo državo. Bukvaj sestavlja ta načrt. Češki agrarci iščejo v ta namen zaveznikov. Če bi se posrečilo pridobiti Poljake, potem bi lahko računali na uspeh, zakaj druge prizadete bi se že dobilo, če bi se jezikovno vprašanje rešilo le parcialno, bi bil to za Slovence velik udarec!
*	Za pravično ljudsko štetje. Proračunski odsek je sprejel vse postavke notranjega ministrstva. Odsek je s 27 proti 15 glasovom sprejel resolucijo dr. Kramarevo, da naj vlada pri ljudskem štetju določi poleg občevalnega jazika tudi narodnost ter zahteva, da se ne bo nikjer pri ljudskem štetju na manjšine kaj protipostavno vplivalo. Za predlog so glasovali vsi Slovani in socialni demokrati, proti vsi Nemci, tudi krščanski socialci.
*	Državne finance. Finančni odsek je sklenil, da izvoli pododbor 26 članov, ki ima dolžnost proučiti in staviti vprašanje glede na sanacijo državnih, deželnih in občinskih financ.
*	Pionirski oddelki pri pešpolkih. Vojna uprava ustanovi pri vseh pešpolkih samostojne pionirske oddelke, ki bodo imeli po 80 mož. Zopet novi stroški!
*	Krščanski socialci se med seboj prav pridno kregajo. Zlasti obstojajo velika na-sprotstva med zastopniki mest pod vodstvom Weisskirchnerja in zastopniki kmetiških občin. Tukaj gre v prvi vrsti za nasprotne si gospodarske interese, a tudi osebnih nasprotstev je v krščansko-socialnem taboru vse polno. Zlasti vlada ogorčenje proti znanemu poslancu Hrabi, ki je svojim kolegom po smrti Luegerjevi zabrusil par jako neprijetnih v obraz, Krščanski socialci so zahtevali od vlade, naj skliče nižje-avstrijski deželni zbor samo v svrho, da se razveljavi imuniteta poslanca Hrabe, proti kateremu so vložili tožbo. Vlada je to zahtevo odklonila. Sedaj zahteva krščansko-socialna stranka, naj vlada zaključi zasedanje, zaradi česar bo suspendirana poslanska imuniteta. Ne ve se še, ali se vlada tej zahtevi vda.
*	Za razporoko v Avstriji. V soboto se je podala k ministru pravosodja Hochenbur-gerju deputacija, ki ga je v imenu 200.000 katoliških ločencev v Avstriji naprosila, naj bi se že enkrat reformirali dotični zakoni o ločitvi zakona. Gospod Zaluzny je slikal stanje katoliških ločencev, na kar je minister odgovoril: „To mi je dovolj znano, o tem bi se lahko pisalo cele knjige." — Gospa Poklitar je prosila ministra, naj bi se dovolilo katoliškim ločencem, da bi se smeli vdrugič poročati, na kar je minister izjavil, da je bamo ob sebi umevno, da mora priti do reforme glede ločitve. „Slovenec" je zaraditega kar ob pamet.
*	Volilni red za sabor Bosne in Hercogovine. Vseh volilcev je 402.164. Od teh je 173.127 pravoslavnih in ti volijo 31 poslancev; 137.364 mohamedancev voli 24 in 88.928 katolikov voli 16 mandatov. Prva ku-rija ima dva razreda: mohamedansko velepo-sestvo in inteligenco. 399 mohamedanskih veleposestnikov voli 5 poslancev, inteligenca odpošlje 13 poslancev v deželni zbor, in sicer 3129 katoličanov 4, 1676 mohamedancev 1, in 1273 pravoslavnih 8 poslancev. V drugi ku-riji volijo meščani. 29.555 mohamedanskih volilcev voli 9 poslancev, 8875 pravoslavnih 5, 7485 katoliških tudi 5 in 1620 Židov 1 poslanca. V tretji kuriji v kmetiških občinah je 346.929 volilcev, torej sedem osmin vseh volilcev, in ti volilci volijo le 34 poslancev, katerih je 82. 163.980 pravoslavnih voli 18,
105.784 mohamedancev voli 9, 78.215 katoličanov voli 7 poslancev. V tej kuriji se voli ustmeno, češ da so volilci po večini analfabeti, kar je pa le slabo izpričevalo za 32 letno avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini. V prvi kuriji pride na vsakih 80 volilcev en poslanec, v tretjem pa se giblje število za enega poslanca med 11.648 do 9066.
* Med služabniki Matere cerkve. V Trstu se je začela razvijati afera, ki provzroča po primorskih krajih nenavadno senzacijo. Kanonik Buttignoni je izdal letak, v katerem silovito napada kanonika Mechio in naravnost zahteva njegovo odstranitev iz kapitolja, češ, da ni vreden tega mesta, v svoji okrožnici označuje kanonika Mechio za intriganta in nasilneža, ki hoče absolutično vladati v škofiji in se vzpenjati višje za vsako ceno, bodisi tudi na škodo in pogin neštetih drugih. Buttignonijeva okrožnica je preobširna, da bi jo mogli podati svojim čitateljem. Napadajoči pisatelj navaja v nji celo vrsto dejstev, s katerimi hoče dokazati, da je Mecchia teroriziral vso duhovščino in šikaniral vsakega, kdor ni brezpogojno trobil v njegov rog; da je širil korupcijo, da so njegovi pristaši smeli delati kar so hoteli; da je delil duhovniška mesta samo svojim kreaturam brez ozira na spvso-bnost in vrednost, da se je povzdigoval nad škofa in bahal, da se godi to, kar hoče on, ne pa to, kar hoče škof Nagi itd. Okrožnica poživlja duhovuištvo vse škofije, naj vstane zoper moža, ki ni vreden, da je duhovnik —■ Buttignoni ga imenuje „tirana", „policista", „Torquemado" itd. — in naj zahteva njegovo odstranitev. — Kakor smo rekli, je napravila okrožnica velikansko senzacijo. Vse tržaško časopisje piše o nji in med duhovščino se že opazuje močna agitacija. Napadeni kanonik Mecchia se zagovarja v krščansko-socialnem „Amico", a reči se mora, da dela njegova obramba prav medel vtisk. Buttignoniju očita, da je „modernist", da tiče za njim Slovenci in Hrvatje, celo za tajnega socialnega-demokrata ga hoče razglašati. Medtem je pa Buttignonijev napad že dosegel ta uspeh, da je veliko število duhovnikov iz cele škofije podpisalo prošnjo, naj se Mecchia odstrani. Hrup, ki ga je dvignila ta afera, se — kakor kaže — ne bo prav kmalu polegel, in prav lahko je mogoče, da se še poveča.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi 1 Notranjska posojilnica v Postojini 50 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 50 K; tov. Angela Troštova in tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 4 K; Jakobinca Dimnikova 2 K; skupaj 106 kron; zadnjič izkazanih 577 kron; doslej darovanih 683 K. Bog plati!
Obrambni vestnik.
Iz obrambnega odseka. Klerikalni listi so začeli strastno napadati učiteljski stan in posamezne učitelje. Nujna potreba je, da na vsak napad odgovarjamo v Učiteljskem Tovarišu in naprednih slovenskih* nemških, čeških, poljskih in laških listih. Najprvo le treba govoriti jasno in odločno besedo o vseh napadih in krivicah v stanovskem glasilu in v naših naprednih listih; vso to snov bo zbiral obrambni odsek ter poskrbel, da pride vse tudi v češke, poljske, nemške in laške liste in v državno zbornico. T ta namen je pa nujna potreba, da združimo moči. Odgovarjati je treba na napade v „Slovencu," „Domoljubu," „Naši moči," „Slovenskem Gospo* darju," „Straži," „Gorici," „Novem času" in drugih klerikalnih listih in lističih. Prosimo dotične tovariše, ki čutijo veselje in sposobnost, da bi odgovarjali na kateregakoli teh listov, da se javijo upravništvu Učiteljskega Tovariša (z opazko: za obrambni odsek.) Obrambni odsek ima na razpolago tudi svojega advokata. Fazno bo zasledoval obramni odsek tudi ukrepe šolskih oblastev; posebno pozornost bo pa obračal na „delovanje" kranjskega deželnega šol. sveta. Vsi za enega eden za vse!
Slovenski Gospodar, list ljudstvu v pouk in zabavo, piše v 20. številki, dne 19. maja t. I.: „Tri milijone za učiteljstvo! Sedaj je beseda izgovarjena! V glasilu naših liberalnih učiteljev „Učiteljskem Tovarišu" št. 16. se izreka to učiteljstvo proti obstrukciji slovenskih poslancav v deželnem zboru, ker hoče in želi zvišanja svojih plač. To pa se ne more zgoditi, dokler deželni zbor štajerski zopet ne dela. — In čujte, slovenski kmetje! Ureditev učiteljski plač bi stala 3 milijone kron. Zaradi teh treh milijonov bi naj naši poslanci pustili gospodarsko zanemarjati Spodnji Štajer, bi naj izročili šolstvo nemškim na-cionalcem, slovenske občine nemškim mestom
ter t deželnem zboru zatajili svoj slovenski jezik. Vse to izdajalsko delo bi naj storili poslanci, da lahko osrečijo učiteljstvo s tremi milijoni in novimi davki. — Ne učiteljskemu stanu, ampak liberalnemu štajerskemu učiteljstvu kličemo: „Fej vam, podle, podkupljive duše! Niste vredne, da sije solnce božje na take iškarijote!
—	Sedaj tudi vemo, zakaj liberalna stranka tako zahrbtno nastopa proti obstrukciji. Ker se nahaja v tej izdajalski, efi -altski družbi.
Na te insulte klerikalne strasti nam piše odličen štajerski tovariš :
Tako torej piše klerikalno glasilo proti slovenskim štajerskim učiteljem sedaj, ko se bliža nova volitev enega poslanca za državni zbor v okrajih Gornji grad—Slovenji gradeč— Šoštanj—Marenberg—Arvež. — Že 35 let prebiram slovenske časopise vseh barv in strank, toda še nikoli nisem bral takih in enakih napadov na slovenske učitelje. Ubogo slovensko ljudstvo mora zdivljati proti učiteljstvu, kadar bere take časopise! — Bogme, to je lepa izobrazba za našega kmeta in njegove otroke 1 — Učitelji, ki se ubijamo* dan za dnevom s slovensko mladino, da jo privedemo na pot poštenosti in napredka, smo kar čez noč „podle, podkupljive duše, iškarijoti, ki nismo vredni, da božje solnce na nas sije 1"
—	Glej, slovenski kmet! Pobij in uniči te izdajalce, te ničvredneže, te škodljivce, kakor pokončavaš največjega sovražnika kmetijstva
—	rjavega hrošča I — Dolžnost naša je o d -bijati take javne napade tudi javno, zato naj vse štajersko slovensko učiteljstvo vloži tožbo po deželnem poslancu dr. Vekoslavu K u k o v c u, oziroma po odvetniku, ki ga določi obrambni odsek, in to tožbo vodimo vsi kot en mož za svojo v javnem gla-8 i 1u slovenskih klerikalcev napadeno čast! Zmaga bo gotovo naša, ker porotno sodišče v Mariboru ne mora braniti našo čast proti našim nasprotnikom! — Te akcije naj se takoj loti vodstvo „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem"! — Bomo že klerikalce naučili kozjih molitvic !
Učiteljiščni vestnik.
Počitniško delo slov. učiteljiščnika.
Poroča B r a n i s t a n.
Poteka leto in dan od prvega slovenskega učiteljiščnega shoda v Ljubljani. S polno zavestjo, da smo velik del zahtev, ki so bile izražene v resolucijah, sprejetih na tem shodu, izpolnili, pričakujemo, da dobro završimo svoje delo za tekoče šolsko leto.
Da se ni dalo o posameznih problemih in vprašanjih v enem letu in na tako tesno odmerjenem prostoru obširno razpravljati, tovariši in tovarišice, to lahko sami uvidite. Pri-morani smo bili dajati vam le migljaje, kazati vam le pot in smeri, v katerih se gibljete, in čestokrat dati le iniciativo za kako stvar, ki se vam v življenju pokaže kot neobhodna potreba. Da nas pri našem delu ni vodila politiška strast ali fanatizem in da so bila naša navodila prava, to izpričevalo so nam dali najbolj naši načelni nasprotniki, ki se niso upali našega dela kritikovati, dasi sicer tako radi kritikujejo vsako kulturno delo in stremljenje v naprednem smislu. Upamo, da so posamezna navodila padla na rodovitna tla in so kakor seme, ki vsklije in rodi bogato klasje, ki bo značilo za naš stan, narod in človeštvo visoko vrednost. Hočemo niti vreden član človeške družbe, ki ima razvite vse svoje smožnosti, moči in sile in z njimi izpolnjuje naloge, ki mu jih daje moralna sila in dolžnost kot izobraženemu človeku Le v najtrdejših potezah smo vam očrtali smeri stremljenj, nismo se pa mogli podrobneje in obširneje baviti s posameznimi problemi in vprašanji, ker nismo še toliko razviti, da b ¡razpolagali s posebnim glasilom, ki si bi z njim vzgajali dober učiteljski naraščaj v vseh ozirih.
To a kakor so naši stanovski predniki s skromnimi sredstvi ustvarili za nas nekaj ogromnega, tako izkušajmo tudi mi s skromnimi sredstvi ustvariti za bodočnost nekaj velikega. Zatorej nam je pa postavit iprvi pogoj temu velikemu, in t. j. dober, trden temelj, na katerem bomo zidali veliko poslopje zase. Potreba nam je vsestranske splošne naobraz-be, ki bodi trden temelj smeren, v katerih daljni perspektivi vidimo svojo bodočoost. Kencem precej dolge, s trnjem porastene poti vidimo bodočnost in ta bodočnost — je slovanska.
Caša, ki bomo iz nje pili moč, da premagamo vse zapreke na svojem potu, nam bo pa naš za to pripravljen in utrjen intelekt, na drugi strani pa—naša stanovska zavest.
Toda temelju, ki si ga je stvoril posameznik za bodočnost, se pridružuje še drugi širši temelj, na katerem vidimo stati slovansko bodočnosti, to je temelj, ki je trdnejši od moči nasilja in ki bo stri ves pritisk nasilnikov — namreč temelj socialni in temelj demokraški.
Ker pojmujemo duha časa in smo prepričani, da so naše smeri prave, se hočemo drugo šolsko leto razviti po zgoraj označenih načelih in bomo tudi korakali v tej smeri. Razširili bomo svoj program za stopnjo više in upamo, da pridemo v doglednem času do svojih smotrov.
Začrtana je glavna smer naše poti za naprej in dobro je, da se ozremo tudi nekoliko nazaj. Socialne razmere in dijaško življenje na naših učiteljiščih sta zadobili že dokaj drugo obliko, a to naj nam nikakor ne bo povod k zopetni počasni otrpnelosti, ker so se že močnejši kulturni toki ustavili in izgubili popolnoma svojo moč, ker jih niso izkušali jačiti vedno z novo močjo in jih niso zopet in zopet krepili in dvigali. Dvignimo tam, kjer vidimo, da pada; pospešimo tam, kjer vidimo, da napreduje! Nikdar pa ne prenehajmo z bojem zoper malomarnost in brezbrižnost, ker te je povsod dovolj in jo je zatreti v kali, a nikdar ne pozabimo stare resnice: Kdor se hoče bojevati proti brezbrižnosti, malomarnosti in nedel avnosti, mora korakati sam ter ne sme pričakovati od nobene strani kake podpore ali vsaj opore!
Celovec, Gorica, Maribor, Ljubljana! Tovarišice, tovariši! Ce izgovarjamo te besede, menimo, da smo že prebili boj separatizma in vrhovne oblasti in da že živimo in hočemo živeti vsaj učitelji med seboj po n a-čelih enakosti, bratstva in svobode. Smo Slovenci in smo učitelji, in ravno zato, ker smo vsi slovenski učitelji, se zavedamo, da so nam smotri skupni, pot in sredstva ista, zato nečemo poznati ne Korošca ne Kranjca Štajerca ne Primorca. Separira se le oni, ki se ne zaveda sebe in ne spoznava, da so naši smotri skupni. Toda ne le učiteljstvo! Že učitelji-ščni naraščaj se mora poznati med seboj in mora gojiti skupnost. Ne le bodoči stan, nešteto skupnega je dobiti tu, in vsaka najmanjša skupna zadeva nam dan za dnem očividneje kaže, d a b i bilo potreba tesne zveze vseh slovenskih učitelj iščniko v, združitve in v e z i, k i b i nam omogočala skupno postopanje za skupne interese. Resnim smerem se bi pridružili resni ljudje, in tudi tovarišice bi korakale z nami v skupnih zadevah. Prvi pogoj za boj zoper separatizem je pa složno skupno delovanje na posameznih zavodih, da ne bo tovariš četrtoletnik visoko gledal tovariša prvoletnika, temveč mu bo prijateljski vodnik in svetovalec v vseh potrebnih vprašanjih, ki zadevajo življenje slovenskega učiteljiščnika Z geslom tovarištva stopajmo v demokraško dobo!
„Učiteljiščni vestnik" je odprt vsakomur, zato ni naša krivda, če je kdo pogrešal poročil in navodil s posebnim ozirom na učiteljščni naraščaj posameznega kraja. Da bo pa vbo-doče boljše in popolnejše, je to naloga našega naraščaja, ki izide letos iz učiteljišča,deloma mlajšega učitelj stva (s posebnim ozirom na one, ki službujejo v bližini kraja, kjer so učiteljišča), da ti zasledujejo učiteljiščno gibanje, dajejo informacije in navodila ter sodelujejo pri naših stremljenjih v „Učiteljiščnem vest ni ku". Programa menda ni potreba sedaj črtati, ker ni tu na mestu in ker to itak izvršimo začetkom prihodnjega leta.
Vkolikor lahko poročamo o splošnem napredovanju učiteljiščnega naraščaja in njega okolščin, nam je kot prvi veseli pojav zaznamovati premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico. Koliko so za svojo duševnost s tem učiteljiščniki pridobili ali izgubili, o tem bi nam bilo težko poročati, ker je to odvisno od tega, kako znajo priliko in okolico ceniti in izrabljati, drugič pa nismo o vsem tako natanko informirani, da bi napredek lahko primerjalni ali ga pokazali s statistiko. V splošnem, kar se tiče ženskega in moškega goriškega naraščaja, lahko rečemo, da se bodo rekrutovale vedno boljše in delav-nejše moči iz tega kraja in so prvi znaki temu prehodu že vidni. Stališče, ki ga zavzemajo tu naše tovarišice in naši tovariši, je še zadovoljivo, ugodno. Povsem drugače se godi našim koroškim tovarišem v Celovcu. Njih stališče je mučno, da ne rečemo naravnost obupno. Boriti se morajo z največjimi težavami za vsak košček izobraibe, da, tem huje za svoja prava. O njih gmotnem položaju in splošno o gmotnem vprašanju slovenskega učiteljiščnika niti ne govorimo, ker se tega vprašanja nočemo lotiti toliko časa, da ga na podlagi konkretnik predlogov in virov lahko pričnemo reševati pozitivno. Pač so podjetja in posamezniki, ki z vnemo podpirajo slovenske učiteljiščnike, toda vse to le po slučajih, in jasen položaj bi tudi to vprašanje lahko sistematično uredil. — Pa bodi jim priznana njih žilavost. ker so v takih razmerah, kakršne so nam deloma že znane po javnosti o zatiranju slovenskega učiteljstva na Koroškem — tako vztrajni in trdni. Ne kličemo tu najširše javnosti na pomoč, kakor je to običajno za reševanje „tožnega Korot&na", ker je to le puhla fraza, ki izganja vedno in vedno v nič — mi se pa lahko zanašamo le nase.
Za stopnjo bolje se godi tovarišem v Mariboru. Njih povoljno življenje ne zahteva le malo odpora, in povsem z zanimanjem in veseljem smo čitali poročila zborovanj društev na Štajerskem, iz katerih smo razvideli, da se učiteljstvo slovenskega Štajerja tudi intenzivno
zanima za svoj naraščaj in ga na podlagi svojih društev podpira. O tem bi imeli poročati tudi pri Goriškem, dasi se nismo informirali, v koliko so se realizovali vsi tozadevni načrti. Manj zadovoljivi pa moramo biti v tem vpogledu na Kranjskem. Občudovali smo tovariše v Mariboru, da si spravijo vkup diletantski oder. Kar se pa tiče čistega dobička, stojimo na stališču, da bi bilo prav umestno, si zbirati pod pokroviteljstvom kateregakoli učiteljskega družtva svoj — učiteljiščni fond. Več o delovanju tamošnjih tovarišev morebiti drugo leto.
Dasi smo prej z nekim sarkazmom zavrnili vso veljavo kranjskega učiteljsko-društve-nega življenja, vendar tudi tu nudi učiteljstvo svojemu naraščaju nekaj udobnosti. Preden preidemo k pobrotnostim, naj omenimo predavanja, ki so se uvedla na ljubljanskem moškem učiteljišču in ki smo o njih tudi takoj poročali v vestniku. Ce je dotični apel kaj izdal v drugih krajih, se nismo informirali in ne vemo, če je katero izmed učiteljišč posnemalo v tem oziru ljubljansko. Kar se pa tiče ženskega naraščaja, bi bilo prav umestno, da „Društvo slov. učiteljic" poskrbi za vse potrebno v tem oziru, ker bo tem potom vsekakor več izdalo. Izkušali bomo tudi zbrati podatke in uspehe teh predavanj in o njih poročali ter pri tem še kaj pripomnili, da se stvar poživi z ozirom na velik pomen, ki ga ima ta gojitev za učiteljski stan. O predavanjih, ki jih je prirejalo deželno „Slov. uč. dr. vLj.", smo poročali že posamezno in tudi o pevo-vodskem tečaju v „Glasbeni Matici" smo že poročali v „Glasbenem vestniku".
Splošno, kar bi imeli zaznamovati z ozirom na naraščaj vseh učiteljišč, bi imeli omeniti „Učiteljiščni vestnik", ki se je z njim poživelo čitanje in zanimanje stanovski listov in zadev. Želeti bi bilo le še več zanimanja za splošno znanstveno izobrazbo in poleg tega za telesno in glasbeno vzgojo in izobrazbo.
Glede šole bi imeli omeniti, da v naj-večih slučajih izvenšolske izobrazbe svojih gojencev ne pospešuje, temveč jo naravnost ovira zaradi raznih malenkostnih predsodkov z vsenačinskimi prepovedmi. Gojencu se ne pušča svobodno razvijati in vzgojevati niti duševno niti telesno niti čuvstveno. Sicer pa že še pride čas, ko bomo z zgodovinskimi podatki še v tem oziru tememeljito obračunali!
Nismo demagogi in ne prijatelji nasilja, zato rajši počakamo pristojnega mesta in ugodue prilike. Kar se tiče učiteljišča sploh je naše mnenje, da ga je, po namenu sodeč, uvrščati med akademije (seveda je njega učna uredba za sedanje zahteva in sedanji čas popolnoma nezadostna in potrebuje drugega lica in splošne reforme) in ne med srednje šolstvo ali celo ljudsko šolstvo. Cincanje in nejasnost glede uvrščenja dokazuje edino to, da merodajni faktorji nočejo razumevati pravega pomena in namena učiteljišč. Vprašanje potrebuje razmo-trivanja in dasi se je temeljito in vsestransko že razmotrivalo od raznih pedagogov in reše-ševalcev tega vprašanja, (dr. Drtina i. dr.), se vendar merodajni faktorji nočejo zgeniti v tem vprašanju in so rajši izdali reformo za srednje šole, s katero so marsikaj skvarili v metodiškem in vzgojnem oziru,* namesto da bi se oprijeli vprašanja reforme učiteljišč, ki postaja eno naj-perečejših šolskih vprašanj.
Tudi na material in drugo nismo pozabili in izpregovorimo o vsem še ob svojem času. Hočemo da bodo bodoče naše generacije bolj vzgojene za poklic v vseh ozirih nego smo to bili mi!	(Konee)
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca maja K 139.96911.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,3.—'7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Kranjske vesti.
— r— Čudna so pota dež. šol. sveta!
V zadnji seji je dež. šolski svet modro sklenil, da ne bo smela šolska mladina odslej več telovaditi pri telovadnih društvih. Ni težko uganiti, proti komu je v prvi vrsti naperjen ta sklep. In tudi to lahko povemo, kje tiči pravi vzrok temu sklepu. Imenuje se zavist. Orli ne dobe naraščaja, zato ga tudi Sokoli ne smejo imeti! Pa oglejmo si stvar od druge strani! V današnjem listu prijavljamo v srednješolskem vestniku odredbo naučnega ministra, ki se z njo zavzema za čim večje negovanje telovadbe srednješolske mladine izven šolskih ur. Minister je celo pripravljen, da taka društva ki pospešujejo telesno vzgojo mladine, denarno podpira. Kar v naučnem ministrstvu podpirajo in priporočajo, to v dež. šol. svetu prepovedujejo in zabranjuj»jo! Tako je na Dunaju manjša
* To najbolj izpričuje dejstvo, da so profesorji opustili nove odredbe in se oprijeli zopet starega reda.
in nižja oblast nego v Ljubljani in radovedni smo, če se je baron Schwarz na dotični seji tega zavedal. — Klerikalni prisedniki dež. šol. sveta naj počno s svojimi otroki, kar jim drago, dr. Šušteršič — načelnik Vseslovenske L. S. — jih še lahko nadalje pošilja v nemške šole, napredni starši pa obdrže še nadalje nad svojimi otroki svojo oblast, če je to klerikalcem všeč ali nel — Sicer bodo pa morale sedaj šolske občine napravljati telovadnice, za kar bodo — po večini same klerikalne — prav hvaležne deželnošolskim klerikalcem. Tako je deželni šolski svet ubil z enim udarcem dve muhi. Kdor zna — zna! Vprašanje je samo, če pojde vse tako gladko, kakor si to žele naši abderitski klerikalni pedagogi! Enkrat kriče, da imajo v vzgoji otrok starši in davkoplačevalci prvo besedo, drugič pa pravijo, da so oni več kot starši, čeprav še vsi svojih otrok nimajo. Res, čudna so pota našega slavnega deželnega šolskega sveta!
—r— Ceško-slovenski klub v Ljubljani. Kranjska deželna vlada je odobrila pravila novoustanovljenega češko - slov. kluba s sedežem v Ljubljani.
—r— Iz dež. šol. sveta. Imenovani so stalno: Katarina Vilhar, Št. Peter na Krasu; Rudolf Knez, Iga vas; Marija Kozamernik, Stari trg pri Ložu; Štefanija Boje, Begunje pri Cerknici; Felicita Poljšak, Stara Lipa; Ju-lijana Kobal, Drenov grič; Anton Kos, Rateče pri Škofji Loki; Janez Okorn, na petrazredni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani; Fran Mlakar na trirazredni mestni deški šoli na Karolinški zemlji; Jos. Cepuder je na'retji mestni deški šoli imenovan za nadučitelja; na drugi mestni deški šoli je imenovan I. Smrdel; upokojeni so: Elvira Bernot, Albina Prevc, Frančiška Furlan, Mihael Kalan, Frančišek Kranjec;! prošnje za upokojitev bo deželni šolski svet odslej reševal na podlagi uradnih poročil c. kr. okrajnih zdravnikov; v Sodražici se sistemizira peto učno mesto; v Črnomlju se štirirazred-nica razširi v petrazredno mešano ljudsko šolo; v šolskem okolišču Stari trg pri Ložu se ustanovi ekskurendna šola v Dolenjih Poljanah; enorazrednica se ustanovi v Gabrku, občina Zminec; nova šola v Velikem Ubeljskem ostane; nova šola se zgradi v Za'ogu. — Šole prost bo na ljudskih šolah odslej sv. Alojzija praznik. Zato bo šola na pepelnično sredo. — Angela Cerarjeva je imenovana za Št. Jurij, Ivan Ga-brovšek za Sp. Idrijo.
—r— Prekislogrozdje! Karakteristično za Slomškarijo in nadzornika Stiasnega je dejstvo, da učiteljstvo litijskega sodnega okraja na zborovanje Slomškarjev, v Zatičino sploh ni bilo vabljeno. Prekislo grozdje!
—r— Oddaja zelenih cepičev. Kakor
vsakoletno, se bodo tudi letos brezplačno oddajali zeleni cepiči iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem, in sicer: dne 9. junija na Slapu £ri Vipavi, dne 13. junija v Kostanjevici in v Črnomlju in dne 14. junija v Novem Mestu, vselej ob 8. uri zjutraj. Kdor želi cepiče dobiti naj se zglasi pravočasno pri delovodji dotične trtnice pismeno ali ustno ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Ru-dolfovem. Na dan oddaje naj pride vsak pravočasno po naročene cepiče. Prosilcem, ki se pravočasno ne oglasijo, se odda le toliko cepičev, kolikor jih bo preostajalo.
—r— Kmetijsko poučno potovanje r Švico priredi kranjski deželni odbor v času od 29. junija do 10. julija 1.1. Udeležencev se Do sprejelo največ trideset. Na pozneje došle prošnje se deželni odbor ne bo oziral. V pokritje potnih stroškov bo prispeval deželni odbor (desetim) 10 udeležencem po 80 K. Za enak prispevek se je naprosilo c. kr. poljedelsko ministrstvo. Za skupno hrano in prenočišča bo moral doposlati vsak udeleženec deželnemu odboru najkasneje pet dni po prejemu obvestila, da je sprejet, 100 kron. Eventualni preostanek se mu pozneje povrne. Za vožnjo bo onim, ki jim deželni odbor ne podeli deželne, odnosno državno podpore, plačati približno 80 K Prošnje za udeležbo in podpore je vlagati najkasneje do 1 0. j u n i j a t. 1. pri deželnem odboru. Prosilec mora prošnji pridejati izjavo, da se potovauja gotovo udeleži, ako ga deželni odbor sprejme, in da se zaveže povruiti deželnemu odboru vse nastale stroške, ako bi se potovanja ne udeležil.
—r— Podpore za šolske vrtove dobe letos na predlog c. kr. kmetijske družbe nadučitelji: Juvanec v Postojni, Lozar v Stal-zerjih, Štefančič Vel. Laščah, Lunaček v Št, Rupertu, Luznar v Primskovem, črnagoj na Karolinški zemlji, Korban vPreserju, Šuler na Rakeku, Rihtaršič v Srednji vasi, Matko v Toplicah, Ravnikar v Trnovem, Petschauer v Lienfeldu, Schober v Grčančab, Cvirn v Le-skovcu, Završnik v Dupljah, Štrukelj na Vrhniki, Kozjek v Toplicah pri Zagorju, Škerbi-nec v Višnji gori. Baje v Igavasi, Jeglič na Dovjem, Žen v Soteski, Šraajdek v Rovih. — Odslej se bodo te podpore morale podeljevati v sporazumu z deželnim odborom, ki bo po svojem nadzorniku tudi nadziral, kako se te podpore uporabljajo. To se pravi z drugimi besedami: Slomškarjem se pripravljajo nove nagrade 1
Ne zabite „ Učiteljskega konvikta !"
Štajerske vesti.
—š— JubileJska slavnost v proslavo 100 letnega obstanska ljudske šole na Gomil-skem se je dne 22. pret. mes. najlepše izvršila. O slavnosti smo prejeli obširno poročilo, ki ga objavimoj prihodnjič, ker nam v današnji številki primanjkuje prostora.
—š— Rogaški okrajni šolski svet je sklenil preložiti velike počitnice na ljudskih šolah (izvzemši Bogateč in Bog. Slatino) na čas od 1. sept. do 1. novenbra.
—š— Obsojen sodni svetnik. V torek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju kazenska razprava zoper deželno-sodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu, Karla Grebenca, ki je, žal, tudi našim bralcem predobro znan. Tožilo ga je 8 Gornjegrajčanov zaradi razžaljenja časti, ker je svetnik Grebene ob neki priliki izustil besede: „Die Oberburger sind alle einGesindel". Deželnosodni svetnik dr. Smolej je obsodil sodnika Grebenca na 40 K globe, oziroma 48 ur zapora. Bes, lep sodnik I
—š— Šolska veselica ▼ Središča. Šolske veselice v Središču so vedno nekaj iz-bornega in glasno dokazujejo napredek naroda ter marljivost vodstva in učiteljstva. To je pokazala v polni meri tudi šolska veselica, ki se je vršila na binkoštni ponedeljek. Na vzpo-redu je bilo petje, in sicer „Kosova gostija," narodna, zbor s spremljevanjem harmonija, potem „Veseli hribček", venČek triglasnih na-pevov znane narodne pesmi „En hribček bom kupil". Obe točki je priredil domači nadučitelj tov. A. Kosi. Posebno pozornost je zbudila prva pesem, ker so z njo nastopili najmlajši šolarji. Ta pesem je nekaj posebnega: prikupna milodija, šaljivo, pristno narodno besedilo — vse se lepo strinja. Prolog je govorila učenka I. razreda Tončka Kosijeva jasno in razločno. Med petjem te pesmi smo opazili marsikatero rosno oko staršev, ki so zagledali na odru svojega ljubljenčka. „Veseli hribček" so peli otroci najvišje stopnje. Kaka razlika med glasovi I Prej enoglasno, sedaj triglasno, prej šibki, nežni, sedaj že bolj raz-razviti, polni glasovi. Zdelo se nam je kakor pri velikem koncertu ko za milozvenečim mešanim zborom nastopi krepak moški zbor. Petje je spremljal na harmoniju prireditelj pesmi sam tov. nadučitelj A. Kosi. Moje mnenje je, da bo zlasti „Kosova gostija" napravila po šolah mnogo efekta, ako jo tov. nadučitelj prilično objavi. Po petju sta prišli vrsto gledališki igri tov. učitelja I. Najžerja: 1. „Poboljšal se je!" 2. pa „Vrisu". Dozdeva se mi, da sta to njegova prvenca, a dozdeva se mi tudi, dasi nisem strokovnjak, da je glede obeh tov. avtorju le častitati. Za mladino nimamo mnogo izbere v igrah, a otroci neizmerno radi uprizarjajo razne igrokaze, le vodstva je treba. Obe Najžerjevi igri sta vzgo-jevalne vsebine. Naj tov. Najžer igrici priobči, najbolje v „Zvončku", da se tako z njima «koristijo tudi druge šole. Diletanti — učenci — so storili svojo dolžnost, slasti v prvi igri Tine, v drugi pa Peter. Ta deček (bil je v obeh igrah isti) je kakor prirojen za igralca, in prav malo se mu je poznalo, da je učenec ljudske šole. Ponosni smo, da imamo na zavodu tako delavne, pa tudi sposobne učne osebe in želimo, da nastopijo s šolsko mladino še večkrat.
Vsega skupaj vzdržuje torej Lega Nazionale 103 zavode in razentega še 39 ljudskih knjižnic. — Te številke si moramo Slovenci dobro zapomniti in po njih uravnati svoje delo.
—g— Iz Svetega pri Komna poročajo: Umrla je nagloma občespoštovana mati voditelja tukajšnje ljudske šole, vgospt Alojzija Ipavčeva, roj Toroševa. Želja blage po-kojnice je bila vedno, da jo naj pokopljejo v rojstni vasi, zaradi česar je bilo minulo sr-'do popoldne prepeljano truplo v Medaño v Brdih. Poprej se je vršila pogrebna svečanost v Svetem ob veliki udeležbi občinstva iz vasi kakor tudi iz raznih drugih krajev, kjer je naš voditelj prejšnja leta služboval. Veličastni pogreb velika udeležba sta bila priča, kako priljubljena je bila blaga pokojnica. N. p. v m.!
Popravek. V spisu „Odlikovanje", ki ga je spisal A. L. glede tovariša A. Jacobi v 21. številki „Učit. Tov.", mora stati, da je tovariš Jacobi „eine eehte Hiihnenge-stalt" in ne „Hahnengestalt".
Tržaške vesti.
Goriške vesti.
—g— V Ajdovščini se je te dni otvoril nadaljevalni tečaj za šivilje. Tečaj je priredil zavod za pospeševanie male obrti.
—g— Razpis natečaja. Bazpisuje se natečaj za en izpraznjen štipendij Codelli-Fahnfeldove ustanove v znesku 210 K, ki se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin ple menitaša poknežene grofovine Goriško-Gra-diščanske. Prosilci imajo predložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 15. junija 1910.
—g— Lega nazionale je dne 29. pret mes. zborovala v Gorici. Na zborovanju je bilo prečitano to-le poročilo: Leta 1909. je imela Lega sledeče dohodke: v Primorju (Goriška, Trtt in Istra) 212.140 K 26 v, v Tridentu 97.943 K 51 v, v Dalmaciji pa 112.202 K 82 v. Skupnih dohodkov torej 422.286 59 K. Stroškov je bilo: v Primorju 167.567-79 K, v Tridentu 82.814-06 K, v Dalmaciji 97.028-10 K. Torej skupnih stroškov 347.409 95 K. Imetje je znašalo koncem leta 1909: 950.283-52 K, torej približno en milijon kron! Število članov, ki je znašalo 1908. leta 34.340, je poskočilo do konca leta 1909. na 36.193. Največji pri rastek kaže Primorje, kjer je znašalo število udov 1908. leta 19.230, a 1909. leta 21.121. Laške občine dajejo v obilem številu stalne letne podpore, med temi tržaške po 5000 K na leto. Od užigalic je dobila Lega v dveh letih 16.000 K dohodka. Za laško realno gimnazijo v Gorici bo prispevala s 6000 K. Vseh dohodkov je bilo torej I. 1909.: 422.286 K, skoraj štirikrat več, nego jih ima naša družba sv. Cirila in Metoda. Samo Trst je dal 128.000 K. — Članov je štela „Lega" 36.193, medtem ko jih ima naša šolska družba še ne polovico. Ljudskih šol vzdržuje Lega 23, otroških vrtcev 21, večernih šol 24, glasbenih šol 6 in šol ter otroških vrtcev, ki jih izdatno podpira 25.
—t— 75-letnica obstanka protestantske šole v Trsta. Tukajšnja protestanska cerkvena občina je v slavnostni dvorani tržaškega društva „Avstria" praznovala 75 letnico obstanka svoje šole. ' Slavnosti sta se udeležila tudi princ Hohenlohe in njegova soproga.
—t— Zahvala. Dne 25. in 26. maja 1.1. sta napravila podpisana s šol. otroki izlet na Bled, Vintgar, Bohinjsko jezezo in k izviru Savice. — Vtiski tega izleta ostanejo otrokom neizbrisni in nepozabljen ostane tudi gosp. Anton Besman lastnik gostolnice „Pri Savici" ob Bohinjskem jezeru, ki se je ob tej priliki pokazal pravega prijatelja šol. mladine, šole in učiteljstva. Gosp. Besman nas ni iznenadil samo s svojo izborno postrežbo, pač pa tudi z neverjetno nizkim računom. Podpisana si v imenu solske mladine štejeta v piijetno dolžnost, da se mu tu še enkrat javno zahvalita ter ga toplo priporočati učiteljstvu in drugim izletnikom. Istočasno izrekata zahvalo šol. vodstvu v Gradu (Bled) za usluge, ki nam jih je napravilo ob tej priliki, kakor tudi gg. A. Jakliču, J. Gašper čiču, H. Schmidtu in Iv. Camauliju za otrokom darovana jedila in hladilne bombone. Srčna hvala vsem!
Sv. Ivan — Trst, 29. maja 1910. V. Sos ič,	V. Trobec,
učitelj.	učitelj.
Oddaja cepičev za zeleno cepljenje ameriških trt. Vinogradnikom, ki potrebujejo cepiče za zeleno cepljenje ameriških trt, se na znanja, da jih dobe zastonj iz državnih trtnih nasadov v Tržiču. Oddajali se bodo cepiči od samih dobrih sort. Vinogradniki iz bližine Tržiča naj si gredo k omenjenemu nasadu ponje sami, drugi pa, ki žele, da se jim jih pošlje po pošti, naj se obrnejo pismeno na c. kr. vinarskega nadzornika za Primorsko v Trstu (c. kr. namestništvo).
—t— Za Italijane draga realka za Slovence figo ! Mestni odbor je predlagal, naj se zgradi tretje nadstropje pri novem prizidku mestnega liceja. Dovolilo se je v to potreben kredit v znesku 64.000 K. — Mestna realka ima sedaj svojo podružnico pri Sv. Jakobu, in sicer so tam nastanjeni dva I. in po en II., III. in IV. razred. Mestni odbor predlaga, da se sistemizira mesto ravnatelja na tej šoli, da postane šola na ta način samostojna. Dalje predlaga mestni odbor, naj se sistemi žira pet novih učnih mest na občinski realki, med temi eno mesto veroučitelja. Dr. VVilfan je izjavil imenom Slovencev, da bodo glasovali proti. Za italijanske šole ima mesto vedno sredstev, a Slovencem se ne da niti najpotrebnejših ljudskih šol. O mestu niti ne govorim, ker tu navajate vsaj svoje razloge, da nam ne daste šol, a v okolici nimate nikakega razloga, in vendar se vprašanje šol v Bocolu, Sv. M. Magd. in Gropadi niti ne študira. Zato on in njegovi somišljeniki nele, da ne morejo glasovati za predlog mestnega odbora, temveč morajo dvigniti tudi energičen protest proti temu škandaloznemu postopanju. Svetnik Vadicovich je opravičeval vprašanje o rešitvi novih šol v okolici s preobloženostjo šolskega odseka. Tudi dr. Wilfan ne more trditi, da se nič ne stori za okolico, ko mu je veDdar znano, da je že rešeno vprašanje zgradbe novega šolskega po slopja na Opčinah. Dr. Wilfan je odvrnil, da je pač prazen odgovor, se sklicevati na preobloženost šolskega odseka. Priznava in jemlje hvaležno na znanje, da se na mesto stare podrtije zgradi na Opčinah moderno šol. poslopje, a s tem se ne more opravičevati, da se ne stori nič glede novih šol, ko bi vendar šolski odsek vse to lahko rešil v eni seji, ko bi le hotel. Predlog odbora je bil seveda sprejet. Na predlog svet. Archa je bilo samo črtano po odboru predlagano mesto veroučitelja.
napredek. V ta namen, da bi pospeševali napredek mod nami, smo pred leti zasnovali in ustanovili tudi izobraževalno društvo, na katero se še ni, pa se tudi ne sme pozabiti: Na zemlji prav tik Draveživimo, obmejni Slovenci smol Da se to naše društvo ne razvija tako, kakor bi bilo želeti in sili potreba, le predobro vemo! Veseli Korošci smo, treba nam je poleg čitanja tudi veselopoštene zabave. Priredili smo že marsikaj, toda malo dovršenega; manjka nam priprav, manjka naprav, ubožno ljudstvo smo. — Po prijatelju društva je v delu primerna seba, četudi ne društvena last, vender s polnim zagotovilom, iu se bo smelo tam po potrebi vsak čas kaj [uir diti in naužiti se vesele zabave. Prazna soba pa še ni vse, treba je odra, treba knjig za učenje raznih iger, obleke in drugih potrebnih priprav. Tega pa po lastnih močeh nikakor ne zmoremo. Zato se obračamo s prošnjo do slavnega občinstva in naših, gmotno dobro podprtih bratskih društev, osobito na Kranjskem, da blagovolijo po moči podpirati naš vsestransko potrebni naobraževalni namen! — Darove: denar, knjige in drugo, kar kdo zmore, hvaležno sprejema „Izobraževalno društvo" predsednik Štefan Breznik) v Vogrčah, pošta Pliberk, Spodnje Koroško. — Bratje Slovenci! Ozirajte se na nas, podpirajte naše, obenem tudi svoje delo!	K.
Koroške vesti.
—o— Prošnja iz Vogrč na Koroškem.
Naša mala župnija Vogrče ni posebuo znana. Le oni, ki lista po koledarskem imeniku Družbe sv. Mohorja, lahko opazi, da Vogrčani glede pobožnosti nismo zadnji, a vneti smo tudi za
Splošni vestnik.
tudi
m m.
O jubileju našega lista je pisala .Omladina", kar s priznanjem javljamo.
Vprašalne pole komiteja za reformo ljadske šole se te dni razpošljejo. Dobi jih vsaka slovenska učiteljica in vsak slovenski učitelj. V interesu stvari je, da S6 pole najzanesljiveje najnatančneje izpolnijo, in sicer do 30. t. Več o tem v prihodnji številki.
Letnino za učiteljski konvlkt so plačali: Adolf P e r š i č iz Voglarjev na Goriškem ; Fran Bel le iz Mislič pri Divači; Anton T u š a r iz Podlake na Goriškem. Bog plati!
Spominski Usti za učence in učenke, ki dobe izpustuico, se dobe v Učiteljski tiskarni.
Mladinska knjižnica (3 zvezki), ki jo izdaja „Učiteljski konvikt", se naroča v Učiteljski tiskarni. Zaloge je še mnogo; sezite po teh krasnih knjigah, da čim prej izdamo tri nove zvezke.
Moravsko češko učiteljstvo snuje .Učiteljsko samopomoč", ki bo odgovarjala naši „Jubilejski samopomoči".
Hrvaško napredno učiteljstvo, orga-nizovano v „Savezu", ustanavlja v Zagrebu svojo tiskarno po vzorcu naše tiskarne.
Risanje. Današnji številki je priložen prospekt prof. Bodta: „Zeichen-•unterrichtsbriefe". Ta knjiga je najboljša izmed vseh, kar jih je za to stroko izšlo dosedaj. Avtor si je izbral srednjo pot med slabo, staro in pretirano novo metodo, kar je pozdraviti z veseljem. Posebno važnost pa polaga na nadaljno izobrazbo, učitelja samega. Smelo trdim, da je vsakemu učitelju, četudi sam ni posebno dober risar, doseči najboljše uspehe, ako se ravna po Bod-tovi metodi. — Prav dobro došel bo pa tudi učni načrt za posamezne razrede, ki tvarja zadnji oddelek te knjige. — Ker je cena primerno nizka in je mogoče dobiti knjigo tudi na mesečne obroke bi bilo želeti, da si jo nabavijo vsi gg. tovariši in gdč. tovarišice, ki ee zanimajo za ta velevažen predmet.
A. S i č.
Indijanci r Jnžni Boliviji (Južna Amerika) so umorili avstrijskega raziskovalca Alberta Frica. Ta Fric je bil mlad češki učenjak, izvrsten etnograf, in ravno pri nekem potovanju so ga umorili Indijanci, ki se je zanje vedno potezal.
Poverjenikom in članom „Matice Slovenske". Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikove. Letos izide „Letopis" z imenikom ter pojde v tisk s 1. julijem. Kdor plača pozneje, ne more več priti v imenik. Ce plačujejo ljubljanski člani že za bodoče leto, ko prejemajo knjige za prejšnje, in če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji.
Učni minister grof Stiigkh je izdal novo naredbo, ki priporoča uvedbo in pospeševanje ročnega dela v ljudskih in meščanskih šolah, — Bo li tudi. deželni šolski svet kranjski s famoznim svojim Crnetom urezal drugačno pot?
Črnilo r prid dražbe sv. Cirila in Metoda je sicer najboljše kakovosti, toda naše ljudstvo ga ne more kupovati, ker ga ne dobi po trgovinah. Žalostna resnica je, da se po naših trgovinah dobi večinoma črnilo od tvrdk, ki potem s slovenskim denarjem podpirajo „Sudmarko". „Sudmarka" je pred tremi meseci založila svoje črnilo in že ima od tega lep dobiček. Kakor pa je na eni strani grajati občinstvo, da ne zahteva Ciril-Metodovega črnila, tako je treba tudijzaložniku priporočati, naj poskrbi, da se bo občinstvo tudi opozarjalo na to črnilo. Samo s ponavljajočimi opozarjanji se uvede novo blago.
Nemški Schulverein učiteljev na svojih šolah ne plačuje tako, kakor bi to odgovarjalo sedanjemu času ter sedanji veliki draginji. To smo zvedeli ob zadnjem glavnem zboru tega društva v Gradcu. — Kadar gre za raznarodovanje slovenske dece, tačas je Schulverein kar razsipen z denarjem; ko pa gre za povišanje plač svojemu učiteljstvu, takrat pa so matadorji tega društva kar gluhi in nemi ! Vedno in povsod ista pesem !
Biakoštue slavnosti ob priliki Schul-vereinove 30 letnice v Gradcu so dale društvu 13 tisoč kron čistega dobička.
Prihranek in napredek. Kdor kupuje že narejeno črnilo, izda največji del denarja za vodo, voznino, ovoj itd. Zato so se zatekli mnogi šolski voditelji k črnilnemu prahu iu testu. To iz surogatov sestavljeno črnilo pa se kmalu razkroji, zato je tekoči ekstrakt Schtil-lerja v Amstettnu velika dobrota. Ta ekstrakt je gotovo črnilo v zgoščeni obliki. V majhnem prostoru se lahko shrani velika množina tega črnila. V potrebi se prilije vode in se dobi poljubna množina najboljše šolske tinte en liter po 20 vinarjev. Ta ekstrakt se naroči potom dopisnice pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Najtopleje priporočamo c. učiteljstvu iz Ljubljane in z dežele dobroznano kavarno Prešeren. Več glej insérât!
Tvrdka V. Harel t Blatni. Sotrud-nik našega lista nam piše: Vsled inserata g. Ha vi a, črevljarskega mojstra v Blatni, sem naročil pri njem nekaj obuval. Ker pa ne znam češki in nisem mogel slutiti, da gosp. Havel zna slovenski, sem mu pisal nemški. A kako se začudim, ko mi gosp. Havel pošlje naročeno ter mi piše v pravilni slovenščini : „Na Vaše cenjeno pismo vljudno naznanjam, da sem se učil slovenski preteklo leto. Gosp. Zaplotnik iz Kranjske, dijak v Pragi, je bil moj učitelj. Slovenske račune bom imel v 3—4 dneh." — Ker je tvrdka Havel res solidna, jo priporočam vsem tovarišem. Podpirajmo slovanske obrtnike!
Pozor! V. J. Havliček in brat, kopališče Podëbrady (kralj. Češko) 1. 1887. ustan. izvozna hiša pošilja na zahtevo ravnokar dogo-tovljeno zbirko poletnih novosti v damskih in gosposkih blagovih in suknih, blagovih za obleke in bluze, krasnih zefirih in delenih ; dalje bale za neveste, najfinejše damaste, Havličkove tkanine, namizno in kavne garniture, žepne robce, brisalke i. t d. poštnine prosto. — Priporočamo to reelno in solidno češko podjetje naklonjenosti naših bralcev.
Smichov
narodnih Cehi ve-predmeti
Iz slovanskih pokrajin.
O Celiom v Jugoslovanskih deželah.
Narodnopisni muzej češkoslovanski, čigar predsednik je vseučiliški profesor dr. Jos. Gruber, tajnik pa vseučiliški profesor dr. Vaclav Tille, se obrača s prošnjo na Cehe, živeče med Jugo-slovaui, naj bi mu poskrbeli, oziroma darovali razne narodopisne predmete (narodne noše, keramiške izdelke itd.) v svrho jugoslovanskega narodopisnega oddelka v muzeju. Poši-ljatve sprejema in daje vsa potrebna pojasnila pisarnica Narodopisnega muzeja, št. 98.
O »Srbska žena", razstava srbskih vezenin v Pragi, zbuja med liko zanimanje. Med razstavljenimi so vezenine, ki imajo veliko historično vrednost, tako odeia zadnjega srbskega carja Lazarja, ki je padel 1. 1389. na Kosovem polju, dalje stare znamenite vezenine iz nekega samostana, ki jih doslej niso še nikamor posodili. Te vezenine je predstojnik onega samostana osebno pripeljal v Prago, da jih pokaže Cehom.
O V. Semenor, ruski pisatelj in bivši pobočnik generala Makarova, je umrl te dni v Petrogradu. Bil je med najboljšimi ruskimi častniki v rusko -japonski vojni. Ko je nastal mir, je napisal več knjig, v katerih je popisoval rusko-japonsko vojno in je v njih tudi ostro bičal razmere pri ruski mornarici. — Semenov je bil star šele 42 let.
O Slovanska razstava v Pragi. Znani češki kulturni delavec F. A. Šubert je priobčil pod tem naslovom v „Nar. Politiki" sestavek, v katerem opozarja na vprašanje slovanske razstave, ki je bila že sklenjena. Bazstava bi se naj bila vršila v Petrogradu ali v Moskvi, češki odsek slovanskega odbora je že leta 1908. izdelal načrt, ruska vlada je bila pripravljena žrtvovati milijon rubljev za priprave, toda vsa stvar, za slovanstvo tako važna, je na Buskem zaspala. Dasi to vprašanje ni na oficialnem programu slovanskega shoda v Sofiji, vendar se bodo morali zastopniki slovanskih narodov tudi z njim pečati, ker je prilika najugodnejša. Treba bo določiti, kdaj in kje se ima razstava vršiti. Ce se sklene, da na Buskem, potem začnejo Cehi že letos s pripravami za svoj oddelek. Ce bi se pa pokazalo, da so ruska tla za to neugodna — gre se za udeležbo Poljakov — potem meni pisatelj, da bi morali češki odposlanci ua sofijskem shodu predlagati, naj se vrši slovanska razstava leta 1913. v Pragi ter si obenem izposlovati pooblaščenje, da začnejo Cehi takoj s pripravami po programu, ki je za to razstavo že davno določen.

Razgled po šolskem svetu.
—	Zatvoritev srbskih šol na Turškem. Iz Soluna poročajo, da je dala turška vlada zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli pokoriti predpisom novega šolskega zakona.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil vse-učiliškemu profesorju, dvornemu svetniku dr. Mengerju na Dunaju, znanemu slovečemu učenjaku, ki je predkratkim slavil svojo sedemdesetletnico, avstrijsko-ogrski častni znak za umetnost in znanost.
—	Roosevelt — bivši predsednik Združenih držav — je bil na univerzi v Cambridgu proraovirau Častnim doktorjem.
—	50,000.000 kron je zapustil ameriški čudak Isaak Wymann princetonskemu vseučilišču. Wymann se že par desetletij ni več družil s svetom, sedaj pa je vse svoje imetje zapustil univerzi, ki je bila ustanovljena leta 1746. v malem ameriškem mestu Prin-cetonu.
—	Jugoslovanski dijaški kongres.
Iz Sofije poročajo: Tu so bili odposlanci srbskih akademikov iz Belgrada, da povabijo svoje bolgarske kolege na jugoslovanski kongres, ki se ima na jesen vršiti v Belgradu. Bolgarski akademiki so imeli na to poseben sestanek, na katerem so sprejeli to-le resolucijo: Bolgarski vseučiliščniki se udeleže kongresa, ki se vrši v Belgradu sredi meseca oktobra t. 1. Na tem kongresu se naj sprejmejo temeljne točke programa, na katerih je mogoče skupno delo vsega jugoslovanskega dijaštva. — V odbor, ki ima voditi podrobna pogajauja s srbskimi akademiki, so bili izvoljeni Emanujlov, Tenev, Omar-čevski, Vasiljev in Stambolov.
—	Tajnik svetnik dr. Koch. Glasoviti bakter iolog tajni svetnik prof. dr. Eobert Koch je dne 28. pret. mes. umrl v Badnu, kamor se je bil podal na lečenje zaradi srčne bolezni. Koch je bil star 67 let. Od leta 1890. je Koch ponovno prišel tudi v Istro, kjer je proučaval malarijo.
—	Na Dunaju je umrl glasoviti vse-učiliški profesor dr. Emil Zuckerkandl, star 61 let.
—	Čehi na Dunaju. V III dunajskem okraju so Cehi ustanovili novo šolo v Schutzen-gasse. Poslanci bodo uprizorili akcijo, da dobi šola pravico javnosti. Nemci se seveda jako razburjajo.
—	Car in dijaki. Car Nikolaj je sprejel deputacijo ruskih vseučiliščnikov. Bilo jih je 50. Ti mladi možje pripadajo reakcionarni struji. Car je rekel, da ga veseli, ko vidi dijake, ki so tako vdani Rusiji, in je izrazil željo, da bi takih dijakov vedno več bilo, da bo Rusija postala mirna, mogočna in slavna. Potem se je dal car sredi dijakov fotografirati.
—	Graško vseučilišče je v letošnjem zimskem tečaju obiskovalo 2074 slušateljev in slušateljic. Delovalo je na vseučilišču 92 profesorjev (med njimi 21 izrednih), 140 docentov, 44 asistentov in 10 demonstratorjev.
—	Kemik Cannizzaro. Iz Rima poročajo, da je dno 10. t. m. zjutraj umrl glasoviti kemik in član senata, Stanislaj Can-nizzaro.
—	Heidelberško vseučilišče na
Nemškem je podedovalo po v Londonu umrlem kemiku Mondu 1 milijon mark za pospeševanje znanstvenih raziskovanj na fizikaličnem in kemičnem polju.
—	Italijanska pravna fakulteta. Z Dunaja poročajo, da je sicer v proračunskem odseku večina za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, vendar pa so se zadnji čas pojavili razni pomisleki, ki govore za ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju, kakor želi tudi vlada. Ti pomisleki se tičejo iredentizma in pa narodnostnih prepirov med Italijani in Jugoslovani na eventualni pravni fakulteti v Trstu. Tudi gosposka zbornica je odločno proti Trstu.
—	Boj Irskih dijakov za narodne pravice. Tožna Irska že stoletja vzdihuje pod trinoškim nasiljem Augležev. Od časa do časa so vstajali možje, ki so tolažili svoje roje in se z mnogimi lastnimi žrtvami potezali za stare pravice, Toda angleška vlada ni hotela slišati glasu vpijočega, šla je preko človeških pravic. Zato je končno tudi dijaštvo dvignilo svojo glavo. Separatistične ideje in prizadevanje Ircev, uvesti irščino v vseh šolah in izobraževa-liščih kot obvezen predmet, je pred kratkim proviročilo dijaške poboje na dublinskem vseučilišču o priliki, ko so se imele razdeliti doktorske diplome. Ko so se zbrali v slavnostni dvorani profesorski kolegij, doktorski kandidatje in povabljeno občinstvo, so na galerijah razobesili zastavo z napisom: „Irska kraljeva univerza naj v miru počival1' Med otvoritvenim govorom viceprezidenta so zagnali vrišč in razobesili novo zastavo, na kateri je bila izražena njih želja: „Irščina bodi obligatorična!" Ker se demonstracija ni polegla, jejelo občinstvo zapuščati slavnostno dvorano. Prava panika je nastala, ko so si dijaki osvojili vodne cevi.
V	nekolike trenutkih je bila dvorana izpraznjena. a V iijej j? vihrala zastava: „Irščina bodi Culigatorična!"
—	Ženske na nemških vseučiliščih.
V	zimskem semestru 1909/10 je bilo na 21 vseučiliščih na Nemškem vpisanih 1856 žensk. Od teh študira modroslovje, filologijo ali zgodovino 975, medicino 376, prirodoznanstvo in
matematiko 287, zobozdravstvo 46. pravo 32, državoznanstvo in poljedelstvo 27, evangelsko bogoslovje 5 in farmacijo 2. Domačink (nemških državljank) je bilo nekako 1400, ostale so tujke, večinoma Rusinje in Američanke.
—	Učni jezik na ruskih zasebnih šolah. Ruski naučni minister je predložil ministrskemu svetu zakonski načrt, ki naglaša, da se morajo vsi predmeti razen materinščine po zasebnih šolah predavati rusko. Po srednjih in ljudskih šolah se smejo razen ruščine, zgodovine in zemljepisja vsi predmeti predavati v neruskem jeziku, če je namenjena šola neruskim otrokom.
—	0 slovenskem vscučlliškem vprašanju objavlja v praški „Union" prav zanimive članke dr. Mihajlo Rostohar.
—	Za reformo ruskega pravopisa. Akademik V. J. Bahtjerov je predložil carski akademiji znanosti v Petrogradu spomenico, v kateri predlaga, naj se v ruskem pravopisu opuste črke jat, fita, ižica in jor, ki so glavni vzrok, da seje ruskega pravopisa silno težko naučiti, tako da je celo med naobražeoci malo ljudi, ki bi znali popolnoma pravilno pisati rusko. V spomenici se na podlagi temeljitih podatkov dokazuje potreba reforme ruskega pravopisa Kakor poročajo ruski listi, akademija ni nasprotna reformi in bo o teh stvareh razpravljala že te dni. Ako sklene reformo, bo s tem znatno olajšano tudi učenje ruskega jezika.
—	Visoka šola za cerkveno glasbo. V zadnji seji kuratorija c. kr. glasbene akademije na Dunaju so sklenili ustanoviti poseben oddelek za gojenje cerkvene glasbe v Avstriji. Namen novega zavoda je vzgajati kome regente. organiste in kome godce. Učni načrt se je izdelal v dogovoru s kompetentnimi cerkvenimi osebami. Za ravnatelja je določen Vincenc Goller, korni regent v Deggendorfu na Bavarskem, ki je rojen Avstrijec; zraven njega bo poučeval Maks Springer, korni ravnatelj in samostanski organist opatije Emaus v Pragi, izvrsten poznavalec gregorijanskega korala.
—	Katedra bolgarskega Jezika obstoji na vseučilišču v Lipskem. Lektor bolgarskega jezika je prof. dr. Gustav Weigaud. Ta je te dni poslal bolgarskemu naučnemu ministrstvu poročilo o svojem delovanju. Iz tega je razvidno, da je kurz bolgarskega jezika lansko leto obiskovalo 11 akademikov, in sicer 4 Bolgari, 2 Romunca, 3 Nemci in po en Srb, Anglež in Žid. Lani je profesor čital na svojih lekcijah razpravo „Bolgarski jezikovni elementi v romunskem jeziku". Dr. Weigaud je dovršil po dveletnem delu nemško-bolgarski slovar, ki izide v kratkem v tisku.
—	Javnim rednim profesorjem splošnega in hrvaško-ogrskega državnega prava ter mednarodnega prava na zagrebški univerzi je imenovan dr. Ladislav Polič.
—	Prof. dr. Manojlovič na zagrebški univerzi. Profesor zagrebške univerze in deželni poslanec dr. Manojlovič, ki je bil pred dvema letoma suspendiran, ker je bil obtožen velikosrbske propagande, bo zopet imenovan za profesorja zagrebške univerze.
—	Slovenski vseučiliški profesor v Sofiji. Javili smo že, da je bil naš rojak Anton Bezenšek imenovan za profesorja steno, grafije na vseučilišču v Sofiji. Otvoritveno pre davanje je imel Bezenšek, kakor čitamo v „Večerni Pošti", v petek, 27. pret. m. Predavanje je poslušalo 100 vseučiliščnikov. Bezenšek bo imel tri predavanja na teden, in sicer vsak torek, četrtek in vsako soboto od 2. do 3. popoldne.
Z gospodarskega polja.
= Stavke v Avstriji. Glasom statistike je avstrijska industrija v letih 1899—1903 izgubila okrog 12 in pol miljona delavnih dni. Splošno se opaža, da se število stavk manjšs, da pa rastejo stavke na obsežnosti, ker po-meuja, da so si delavci začeli biti svesti velike odgovornosti. Statistika pa tudi za delavstvo glede uspehov ni posebno izpodbudna. Komaj pri 20% stavk se je doseglo popolen, pri 40% le delen uspeh.
== Dohodki tobačnega monopola. V letu 1908. se je prodalo v Avstriji v vsem 1222 milijonov smodk, 4887 milijonov svnlčič in 238.568 metrskih stotov tobaka za pušenje. Smodke so imele vrednost okrog 86 milijonov kron, svalčice 91 milijonov, tobak za pušenje pa 74 milijonov K. Tobaka za nosljanje se je prodalo za 3 76 miljonov kron, tobačnega izvlečka pa za 68.000 kron. V celem se je torej prodalo tobačnih izdelkov za okroglih 256.285.000 K. V inozemstva se je prodalo za 5,495.753 K. Čistega dobička je imela država 175,412.421 kron.
= Blagoslov bojkota. Na Nemškem so se ponekod organizovali delavci proti žganju in uspeh je ta, da se je v petih mesecih izpilo 333.998 litrov manj žganja, kar pomeni 334.000 kron prihrankov.
= Koliko moke se dobi iz pšenice in rži i Nekdaj se je dobilo iz 100 kg pšenice 55 kg lepe bele, 18 kg srednje in 9 kg črnikaste moke ter poleg tega še 18 kg otrobov. Dandanes pa se dobi zaradi izboljšanja strojev več boljše moke in 8 do 10 odstotkov manj otiobov. Enako je tudi pri rži. S starimi
mlini se je dobilo iz 100 kg rži 20—25 kg jele moke, 12 kg klajne moke in poleg tega otrobe. Dandanes se pa dobi iz 100 kg rži 60—62 kg dobre bele moke, ostalo so otrobi.
= Monopol na užigalice. Načelniki clubov so imeli konferenco pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu. Razpravljali so o uvedbi monopola na užigalice. Bienerth je med drugim omenil, da se namerava obenem z monopolom na užigalice uvesti tudi davek na užigalne aparate. Davek za vsak tak uži-galni aparat bo znašal na leto 2 kroni.
= Socialno-demokraška banka. Pravo Lidu" je priobčilo članek, v katerem dokazuje potrebo ustanovitve banke za avstrijsko socialno-demokraško stranko.
= Monopol na užigalice bo po poročilu sudimpeštanskih listov sigurno uveden, in sicer ne le na Avstrijskem, temveč ttidi na Ogrskem. Tozadevni dogovori so malone že popolnoma dovršeni.
i= Vinorejski odsek državne zbornice je sklenil resolucijo, da bi se odslej vinorejcera ne dajala več brezobrestna posojila, marveč subvencije.
= Češki denarni zavod v Belgradu. Srbsko trgovsko ministrstvo je odobrilo pravila za osnovanje podružnice „češke kreditne banke" v Belgradu. Podružnico otvorijo vkratkera.
= Podraženje poštnih pristojbin.
Z Dunaja poročajo: Dr. Steiwender hoče vložiti predlog, da se podraže poštni porti za pisma na 12. vin., za dopisnice na 6 vin. Rekomandacija bi se podražila za 5, paketi za 10, telegrami povprečno za 20 vin.
= Podraženje piva na Kranjskem je torej gotova stvar. Dotični sklep deželnega zbora je že dobil cesarjevo odobrenje. Naklada na pivo znaša 4 K na hektoliter. Pivovarnarji bodo svoj pridelek seveda dražje oddajali gostilničarjem, ti pa nadalje gostom. Klerikalna večina deželnega zbora misli še tudi z drugimi konzumnimi davki osrečiti Kranjce. To so prijatelji ljudstva!
Raznoterosti.
X žrtve katastrofe v Okoritu. Po
uradnih podatkih je pri požaru v Okoritu ponesrečilo 446 oseb, izmed katerih je bilo mrtvih 324, poškodovanih pa 122. Izmed poškodovanih jih je kasneje umrlo še 13, da znaša število vseh žrtev 337. Med temi je 209 ženskih in 128 moških. Najmlajši ponesrečenec je bil star 8 mesecev, najstarejši pa 68 let.
X Humor v šoli. Iz šolarskih zvezkov: Učiteljica nočem postati, tudi ne kuharica ali šivilja; najrajše bi bila mati četverih otrok. S sosedovim Janezom bi se rada omožila, ta je vedno tako dobre volje, in če me noče, vzamem samo štiri otroke.
X Gorki na Norveškem. Znani ruski pistelj Maksim Gorki se nastani sedaj stalno na Norveškem, da bo svoji domovini v bližini. Dosedaj je bival na otoku Capri.
X Nemški cesar in ženski klobuki. Nemški cesar se je pri sprejemu na Lotarin-skem, kjer so nastopila domača dekleta v prelepi narodni noši, izjavil proti novim ženskim klobukom, ki so skoraj veči kot kaka mala nemška državica.
X Sestra Candide. To vzorno prednico v Ormessonu na Francoskem so slednjič vendarle zaprli. Ta njena afera je že zahtevala eno žitev. Dr. Petit se je ustrelil. Ona si je namreč izposojevala dragulje in bisere, jih prodajala in z izkupičkom kupovala hiše v Parizu. Pri tem nakupu ji je pomagal omenjeni dr. Petit. Kar je na ta način prisleparila, znaša veliko vsoto. Vsi se strinjajo s tem, da ta škandal še bolj udari klerikalce na Francoskem, posebno ker pridejo gotovo še druge stvari na dan
Listnica uredništva.
O samozavesti in ponosu slovenskega učiteljstva na Štajerskem smo prejeli članek, ki ga priobčimo v prihodnji številki, — Pr. M—k: Porabimo čim nam dopusti prostor.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1134.	Kranjsko.	154 1—1
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
m
Na enorazredni ljudski šoli v Čemšeniku se razpisuje učiteljska in voditeljska služba z zakenitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 25. junija 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 20. maja 1910.
Našim rodbinam
priporočamo
52-3
Kolinsko cikorijo
3
zlati nauki!
i.
Kdor s „FLORIAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima!
II.
Če želodec godrnja.
Pij „FLORIAN-a", pa nehat
III.
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
52—19
Postavno varovano.
Zagrebški
'oooooooooooaoooooooooo kot tovarniško:
priporočvjemo *r n t fin lic i! Pr'd?tek kot priznano ILLMUVJjK
rrfUftft
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—5
— Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Modni salon
Ozmec & Vičič
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7.
Hotel pri Maliču 12-5
priporoča svojo bogato zalogo damskih in otroških klobukov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—7
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po nanižjih cenah.
Ustanovljeno leta 1856.
Frae Deberlet
Ljubljana 13_12
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od o dpreproste naflnejše oprave. Dekoracije celili stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudizuna Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naprej.
— Postrežba točna in solidna. —
asoDQcaoaraecraro
O 0
o<
<D
P
IS1
a
CD
£ O <1
Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—15
Nizke cene eleg-antna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(jnžno Češko). 52—5
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
STeprlležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-::::::;:::::::::::::::::::: skrbneje.
V\ V\\\\\\\«
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-9 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
mmmmmmmpjmmmm
Svarilo !
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—6
§inger
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška dražba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
Z llllIlllllllllllllllllllllllllllllllllItlllllllllllllllilllllllMIllllll
tlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
; iiiiii > iiiiii
I Z Z •(■((■■«■■(•■■■■■•■(■■■(•■■■■■■(•(■■(■■(■■(■■■•■•■■■■•■■•■•■•■■■■•■■■•■■■■■■••■•■■■•■■■■■■■■■■■•■■■•■'■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■•■■■■•■■■■■■(•■■■•■■■t« -
ID 11 f7r7nl iri i Najfinejša in vedno sveža • «J {JL^jZj v-J _LJLXa1 zaloga gnati, salam, raz-i I	nih vrst klobas i. t. d. M
delikatesna trgovina, , ^,	.... [i
0	Izdelovalmca kranjskih
1 Ljubljana, Stritarjeva ulica.	klobas. 12-6 {
1 - « iii«ii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiii • • mu« 1 - - •«■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 2 z
Elektroradiograf „IDEAL"
IZ Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. IZ
Vsak četrtek in vsako 'soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni - vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	-
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40-11	Vljudno se priporoča	ZE2a."V:Eia,tel5 stVO.
FRANC SCHÜLLER, Amstetten, N.-A.
pošilja za šole in večje urade tekoči tintni ekstrakt. 1 liter tintnega ektrakta št. 2 (4 K) da
20 lit. črne šolske tirate a, 20 T7".
4—2	1 liter železno šiškastega ekstrakta št. 3 (6 K) da 10 litrov prave
Brezplačno priložim: 1 steklenico ekstrakta za </* litra rdeče kovinaste tinte 40 vin.
Ti ekstrakti so tekoči, brez gošče in se dobi, z mrzlo vodo pomešani,
- takoj rabljivo tinto.	-
Preizkušeno in priporočeno od mnogih deželnih in okrajnih šolskih društev. — Od 3 litrov dalje poštnine prosto. Brez povzetja. Nič ni treba pošiljati danarja vnaprej.
Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Gratis-vzorce se naroča direktno pri tovarni.
C. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron. =
12-3 Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
	meseca aprila 1910.		od januarja 1910.	
Vložilo se je ponudb..........		1735		7504
za zavarovano vsoto ...........	K	14,844.678 01	K	62,339.127-71
Izgotovljenih polic je bilo........		1468		6512
	K	12,226.161 89	K	54,329.406 92
Naznanjene škode znašajo........	K	736.612-50	K	3,286.701-77
Naš denarni zavod.
(15) 12—6
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
in
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in iiplačuje se vsak četrtek od I/»2.—1/«8. ure popoldne in vsako soboto od 5.—*/ 7. ure zvečer ali pa vsat dan potom postne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/o, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov i 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B C D E F
a n
18 24 38 46 60 70 85
n	n n „ 17	rt n	6	n	-	n	18.	n	3	n	56
n	i) n n 23	n n	4	n	50	n	24.	n	4	n	_
n	n „ „ 37	n n	3	n	—	n	38.	n	—	n	66
*	n n n 45	n n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81
n	n „ „ 59	n r	2	n	—	n	60.	n	—	n	70
n	n n „ 69	n n	1	n	75	n	70.	n	1	n	42
n	n , „ 84	n n	1	n	50	n	85.	n	1	n	26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Fran*1Skanska ffR^r"tll6Je>MleTl*
Kavarna „Prešeren"
ima vsak dan svež
= sladoled =
vseh vrst in	10-2
ledeno kavo.
S spoštovanjem
K, Polajnar.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-6
Najboljše
opgey-harmony e
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije
na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
ANTON BAJE
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno narocbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
12—6
Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzorce!
V. J, Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti	26—14
modno blago, sukno, cefir.
Spomladne in letne novosti 1910.
Opreme za neveste
Havličkove tkanine, damaste, žepne robce, brisalke, namizne in kavne garniture.
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše.
1 kos Havličkove tkanine „Kre-tuše" 23 m za 16 kron.
1 kos Havličkove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2—8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev.
Le pri nas vse dobro.
VXtFZ

Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—14
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—13
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bakovčeva hiša.

Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—20 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
1111111
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—46
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana
40-8
Prva kraiyska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica it. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J. JÜX
Ljubljana
Dunajska cesta
D
ILJL
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-16
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani
parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
Specialnost:	26-4
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
52—18
slrlstca-Iisče oTolelk: O. Bernatovic,
52-9
tt Lj-u/bljani, na testnem trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
5-14
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VOMIKU
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
a
.S *>
o
bJO u
CÖ C
S-» %m
O
a,
K/5
.5
C3 C
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—19
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitniearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
«
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, $ thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Šokolske potrebščine.
Z
P
C/5
■o
•n O
5T <
s
(D
O
C/5< «—K
(T)
I i
I i
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4-—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . .' .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	l-50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1-20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—'20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1*—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bape: Dane....................1"—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih eenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.

Izdajatelj in odgovorni urednik fiadivoj Korene.	Last in založba «Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".	Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
8