M
PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto X.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1934.
štev. 4.
Vel. kraljica na zimskem izprehodu v Maksimiru, kjer si je ogledala krasno zbirko živali ia državno vzorno kmetijo, kjer dela rojak prof. dr. L. Tavčar za izboljšanje koruznih vrst
tm
pemcmCfti dogod&i
VOJAŠNICA V BANKI. Ker je morala avstrijska vlada zaradi neprestanega nacističnega terorja osredotočiti na Dunaju večje število čet, so morali zaradi pomanjkanja primernih prostorov nastaniti vojaštvo v bančnem poslopju bivšega Boden
Kredit Anstalta.
s.
70LETNICA VRLEGA NARODNJAKA. V Mariboru je praznoval TOletnico g. Martin Gabrijel. Rodil se je v. Radnah pri Trebnjem, po petem razredu novomeške gimnazije pa je stopil 1885 v službo pri državni finančni kontroli in je d-o vojne služboval v Priimarju in solnoni Goriški. Slovenci kakor Hrvati-otočani so ga imeli zelo radi. Po vojni je' nesrečna usoda tudi gospoda Gabrijela prisilila, da se je z ljubljene goriške grude preselil z go^po Marijo v Maribor. Tu je bil imenovan za varilskega revizorja, a odkar je dopolnil 40 let službe, uživa v krogu svoje Številne družine zasluženi pokoj. Vrlemu narodnjaku želimo še mnogo srečnih let!
ANTON KOSI SEDEMDESETLETNIK. Pretekli torek je siavitl g. Anton Kosi, upokojen: šolski ravnatelj in posesrr ,<k v Središču, svoj sedemdeseti rojstni dan. Jubilant se je rodil v Gode-marcih pri Mali nedelji. Po meSčansk' Soli v Radgoni je absolviral učiteljišče v Mariboru. Učitelje val je nato ves čas v Središču, le par mesecev 1. 1888. je bil začasni šolski vodja na Humu pri Ormožu. Leta 1909 je prevzel vodstvo središke šestrazrednice. 1. 1915. je bil za zasluge na šolskem polju odlikovan s častnim naslovom šolskega ravnatelja, leta 1924. pa z redom sv Save IV. stopnje Leta 1925. je bil stalno upokojen. Kdo ne pozna njegove »Zabavne knjižnice«, ki je prinesla mlad m toliko lepih ur! Znam so tudi juibilarjevi gospodarski sestavki, zlasti iz sadjarstva in vinogradništva. Dasi je g. Kosi sedaj umirovljeti in že visoko v letih, še vedno neumorno dela. Kot ljubitelj in posipeševatelj otroškega petja še vedno prostovoljno poučuje petie na središki šoli Razen tega opravlja že doVga leta z največjo vestnostjo m natančnostjo posle tajn ika Središke hranilnice in posojilnice, radalje vodi središko podružnico Sad:arskega društva. pri tem pa skrbno neguje svoje vinograde in je rodovom svojih učencev še danes vzq;led doV^a gospodarja. Njegova gositolknbra Jr'ša je prijetno vtisnjena v sponrn neštetih znancev, ki so ga kdaj posetili.
SPOMENIK SANITEJCEM. V Parizu so postavili francoskim sanitejcem iz svetovne vojne prvi spomenik svoje vrste, ki predočuje požrtvovalno delovanje bolničarjev.
SVETILNISKA LADJA. Holandski izumitelj Stoel Je zgradil svojevrstno ladjo, ki ___,	naj bi služila za svetilnik in signalizacijo drugim ladjam.
*
doma in na
tujem
LETALO BREZ KRIL. Na angleškem letališču Hanworthu je sloviti letalski izumitelj La Cierva pokazal nov tip letala, ki se dviga lahko tudi navpično v zraK s pomočjo velikega navpično nameščenega propelerja. Ta propeler mu tudi zadostuje za vzdrževanje ravnotežja v zraku, zato nima letalo nobenih kril kakor dosedanja letala.
BOGOJ A VLJANJE« V LJUBLJANI. Verniki poljubljajo križ, prota pa jih blagoslavlja z blagoslovljeno vodo. Pred proto Budimirom divizionar general Cukavac z generalom Pekičem.
ORJAŠKA KUŠCARICA. Ta kuščarica, ki so jo pripeljali iz Nizozemske Indije, je živela v newyorškem zoološkem vrtu samo mesec dni. Preden je poginila, je tehtala 185 kg in merila v dolžino 5 m.
ZGODOVINSKA CERKEV ŽRTEV OGNJA. Zgodovinsko cerkev ▼ Formerie dam 1' Oise je popolnoma uničil ogenj.
ŽRTEV EKSPLOZIJE. V vsej hrastniški dolini je bolno odjeknila vest o smrtni nesreči zglednega mladeniča Filipa Marna, ki je v soboto postal žrtev poklica na Grosupljem. Eksplozija gasilnega aparata v tamošnji vrvarni mu je zadala tako hude rane, da jim je podlegel v ljubljanski bolnišnici. Njegov pogreb v torek popoldne na ljubljan-Bkepi pokopališču je najboljše dokazal, kako priljubljen je bil blagi pokojnik. Vsi, ki so z njim delovali v poklicu ali pa pri Sokolu in drugih narodnih organizacijah, ga bodo ohranili v najboljših spominih.
MARIJA HAB1CEVA. 2e nekaj dni počiva pri Sv Križu 901etna Marija Habičeva, mati upokojenega člana Narodnega gledališča g. Frana Ha-biča. Pokofnica, doma iz Češnjic pri Mirni peči na Dolenjskem, je prišla kot dvajsetletno dekle v Ljubljano, se poročila 8 Franom Haibičem. ki je bil 52 let cerkovnik pri sv Nikolaju v Ljubljani, in je imela poleg imenovane o a še dva sinova: Avgusta. nv»aria v protezni delavnici, in Ivana, ki je urar. Bodi ohranien blagi pokojnici najlepši stpomin!
IZedenbfta kronika
PRAZNIK ŽUPNIKA ANTONA HRIBARJA. V tiheni Zalem logj nad Železniki je pretekli petek praznovaJ svoj 70. rojstni dan, danes p« goduje g. župnik Anton Hribar. V samoti živi, «Ji daleč naokrog po Slovenskem je doma njegov sloves. Niso pozabljene njegove »Popevčice milemu narodu«, ki jih je izdal v dveh zvezkih. Preostra kritika je sicer pred 35 leti vzela vnetemu pevcu veselje do slovenskega Pannasa, na katerem je itak mnogo trnja, toda ni umirila živih, radostno sproščenih utripov njegove pevske žile: še danes vam g. župnik Hribar pesmi in r me kar iz rokava stresa. Doma je iz Malega korinja v krškem srezu, gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, duhovnik je postal 23. juilija 1891. Dušno paistirstvo ga je povedlo v razne kranjske kraje, dokler ni silednjič našel svojeaa zlatega miru in zatišia v prijaznem Zalem logu. Dolenjsko vesela in dobrohotna narava župnika Hribar'a se ie tako domače in ljubeznivo znašla med gorenjskimi (orani. da ga ni v Ljubljano zvabila nobena lasikava šarža cerkvene hierarhije Župnik Anton Hribar dušni pastir tik ob krivični meji. je naroden mož, trden kaikor hrast Zasluži vse naše snMtovanie. ki nai mu bo za 701etnico izrečeno danes, s toplimi čestitkami in len:mi željami za njegov god.
Strašna nesreča francoskega letala
Letalo »Smaragd« ,va i«.-/: i,.ncr ni guverner Pasquier. Spodaj (od zgoraj navzdol): .Maurice Nogues, Balazuc. Na desni pilot Laun-av in mehaoik CamppeU, poleg v oralu ravnatelj trgovinskega letalstva limanuel Chaumc.
Blizu mesteca Corbignv je eno najlepših in najnovejših trgovskih letal treščilo te dni na tla. Radi eksplozije so zgoreli vsi potniki po številu deset: Pasquier, guverner Indokžne, kapitan Bussault, njegov pomočnik. Chaumie, ravnatelj civiinega letalstva, Balazuc in njegova žena, generalni ravnatelj tehnične službe v istem ministrstvu. Nogues, propagandni načelnik letalske družbe »Air-France«. Larrieu, višji uradnik v ministrstvu letalstva, Launay. pilot, Camppell. mehan k in radiotelegrafist Ouvreil. To je bilo letalo »Emeraude« (Simaragd), ki se je 2. decembra dvignilo z letališča Bourget proti Indokini na Daljnem vzhodu. Letalska družba je hotela uvesti hitrejšo letalsko zvezo z Indokino. Letalo se je vračalo iz Indokine m po dolgi in br/.i vožnji končno treščilo na tla v svoji domovini in eksplodiralo. Letalo je gorelo kakor baklja. Ogenj je razvijal takšno vročino, da se letalu m mogel nihče približati več kakor do razdalje 100 metrov. Šele po dveh urah so mogli pričeti z »reševanjem«. ker je ogenj trajal poldrugo uro. Zelezje je bilo razbeljeno, ko so nesrečne žrtve zogljenele z velikim trudom izvlekli izpod ostankov krasnega letala, ki je bilo ponos francoske letalske industrije.
NAJVEC.il SiLEJfAK NAŠEGA VEKA. Zadnja dni so odkrili v Franciji velike sleparije. Ruski žid-emigrant Aleksander Stavisky je z raznimi Špekulacijami ogoljufal francosko državo in razne osebnosti za okrog 700 milijonov frankov. V umazano zadevo so zapletene visoke francoske osebnosti. Govorili so celo o odstopu celokupne vlade, vendar je za enkrat odfrčal le en minister. Vlada obljublja strogo preiskavo, zakaj ljudje so zelo razburjeni, ker so izgubili mnogo denarja. Sta-visky se je že sam sodil. Ko so ga hoteli zapreti, si je pognal kroglo v glavo. Preprosti Parižani pa trdijo, da Stavisky ni izvršil samomora, ampak ga je poslala na drugi svet po nalogu visokih prizadetih policija, da bi ne prišlo preveč na dan.
-I
Prva brezžična slika o katastrofi pri Corbignyu,