Naslov—Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE DOBA ERA) OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Letos obhajamo J. 8. 1C. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot &e ni bil noben dosedanjih jubilejev. as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th, 1925 12. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 17th — SREDA, 17. AVGUSTA, 1938 VOL. XIV. — LETNIK XIV. Ja- so h star* ir«« 0 i° 1 j* 1 Uf ) , Vf iaP° aH* Išči*1 (Ol^ if [Sc' WVENE IN DRUGE »OKENSKE VESTI nevno proslavo jednoti-■etniee priredi društvo št. KJ v Canonsburgu, Pa., Plesno veselico na ve-•avgusta in piknik z hologramom v nedeljo 21. '3' Oboje se bo vršilo v ^°vem parku v Strabane, slučaju slabega vremena v°rani KSKJ v isti našel- * ^fori, m,' se bo v nedeljo KUsta vršil piknik tamkaj-} čustva št. 81 JSKJ. -r piknika: Weiland’s ’ Povedale. >;< iij/. u veHo zabavo za člane in , Je društva priredi v ne-1 , • avgusta popoldne po ptvo št. 88 JSKJ v I^Pu, Mont. Prostor pri-l pnion Hall, Gibbtown. ,, društev JSKJ v zapad-lj sylvaniji bo zborovala v I 28. avgusta v Presto, zborovanju bo velik pik-»esto parku v proslavo ttii ^O-letnice obenem Ce tamkajšnjega društ-4 JSKJ. »Jc št. J18 JSKJ priredi I belico na večer 27. av-■<, *'šila se bo pri “Charli-1 Vkvillu, Colo. L ^-piknik v proslavo jrd- f^'letniee priredita v ne- L • avgusta društvi št. 66 IRJSKJ iz Jolieta odnos-li/^kdala. Prostor pikni-I k Grove, Rockdale, 111. K * m , priredi skupno z ■L. Jugoslovanskimi pod-1 ln kulturnimi društvi ■f^ew Yorka društvo št. v Brooklynu, N. Y., v 28. avgusta. Prostor Jv‘ Bohemian Hall, 24th I ’ Astoria, L. I. lil * I |:j e)'Ju, Colo., se bo v sof I’®ePtembra vršil velik m.]1 v proslavo jedno-»j^ice skupno priredita . društvi št. 21 in št. m• Piknik se bo vršil na 1®^ slovenskih društev. Bi * Jif (1fuštva št. 185 JSK-) l^haelu, pa,; se bo vršil I 4. septembra. * I 1% I® _ veselico priredi dru |M JSKJ v Omahi, Nell®^*1 večer 10. septembra 1^° v Sokolski dvoran J I *°- I3th St. \ Bi * mfo*^°rovanje Narodnegs kongresa (Nationa Ki Congress), katereg; l^tudi J. S. K. Jednota l^elo v ponedeljek 22 1^V Ines^u Toronto, On ® Našo Jednoto bi °rovanju zastopal pr ib ^dzornik sobrat Jan I eeli. k . * I ^nn., je dne 5. avgu ^ wpij 'G^a*ec dobre volje sc jAjv .Pašnik, nečak gla\ l\j '^a, član društva š' 1C Pittsburghu, Pa. I , ' |,. a v Ely je prispel tie letalom. Nam« itj^^Pluti tja ob prilil ^, Jednotine 40-letnic< ji ^držale neka zaprek ^ i^sylvania pač še i na^'n poslala sv< y *&ttior koli. Drznem ks°bratu Fredu Zba etlG čestitke! 'alJe na 4. str.) ’nil Hif BAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA VAŽNA OBLETNICA Ta teden je preteklo tri leta, odkar je zvezni kongres sprejel zakon o socialnem zavarovanju, ki se tiče starostne in brezposel-nostne zavarovalnine ter oskrbe starih ljudi, slepcev, potrebnih mater in osirotelih otrok. Več ko 30 milijonov oseb prispeva z določenimi prispevki za svojo starostno pokojnino in nad 25 milijonov delavcev prispeva za brezposelnostno podporo. Zakon 0 socialnem zavarovanju je danes še pomanjkljiv ter potrebuje razširjenja in izboljšanja, toda začetek tega važnega zavarovanja je tu. Javno mnenje je socialnemu . zavarovanju splošno naklonjeno. Kar je kritike, je naperjena v splošnem le proti pomanjkljivostim v sistemu. To pomeni, da bo socialno zavarovanje ostalo in da se bo izboljšalo. MANJ NESREČ National Safety Council naznanja, da je bilo število smrtnih žrtev prometnih nesreč v prvih šestih mesecih tega leta za 22 odstotkov nižje kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. To je vsekakor razveseljivo poročilo, ki obenem kaže, da so mnoge avtomobilske nesreče preprečlji-ve. Večja varnost na cesti je bila dosežena deloma v vse-stranskiru poukom in ppomipje-vanjem, deloma pa s strožjim izvajanjem prometnih regulacij. MEZDNI SPOR Železniške družbe so že pred meseci naznanile, da bodo s 1. julijem znižale plače uslužbencev za 15 odstotkov. Unije železničarjev so se temu uprle in in zdaj posredujejo v sporu zastopniki federalne vlade. Ako posredovanje ne bo imelo uspei-ha, bosta obe stranki pozvani, da predložita zadevo posebnemu razsodišču. Ako stranki v to ne pristaneta, bo predsednik imenoval posebno komisijo, ki naj preišče vso zadevo. Promet na železnicah se medtem nemoteno vrši. LEWIS ZADOVOLJEN John L. Lewis, vodja C. I. .O. unij, je zelo zadovoljen, ker je bil v primarnih volitvah v državi Ohio, ki so se vršile pretekli teden, sedanji governer Davey poražen in zato pri rednih volitvah v novembru ne bo prišel v poštev. V CIO unijah organizirani delavci so posebne (zamerili governerju Daveyju, ker se je v lanskem štrajku jek-klarskih delavcev postavil vse preveč odkrito na stran jeklarskih družb. SPOR ZA OTOKE Med Zedinjenimi državami ii Anglijo se že dalje časa vršijc pogajanja za lastništvo dvel malih otokov' v Pacifiku, Cant ona in Enderberya. Omenjeni otoka sta mala in z gospodar skega stališča brez pomena, to ida sta velike važnqsti kot po stojanki za letalce. Do sporazu . ma dosedaj ni prišlo, pač pa j< ■ bila tako od ameriške kot oi ! angleške strani podana izjava ■ da začasno bosta imeli obe dr 1 žavi enake ugodnosti za letalsk » službo na obeh otokih. Gled • lastništva se bodo pogajanja š i nadaljevala. a PREKO ATLANTIKA Na Floyd Bennett letalskei polju v New Yorku je dne 1: (Dalje na 3. str.) ra ENAKOPRAVNOST ŽENSK Dandanes dobivajo ženske a-meriško državljanstvo in uživajo pravice državljanstva enakopravno kakor moški: kadar postanejo polnoletne, ako so se rodile v tej deželi, oziroma ako se naturalizirajo, ako so se rodile v inozemstvu. Vendarle še pred 18 leti niso ženske Združenih držav, tukaj rojene ali pa naturalizirane, smele izvrševati najpoglavitnejšo predpravico državljanstvo — volilno pravico. S pridobitvijo volilne pravice so posamezne države polagoma podelile ženskam tudi druge civilne in politične pravice — pravico biti izvoljene, pridobivati ali oddajati lastnino, pravico do porotništva na sodiščih itd. Volilna pravica za ženske se je udejstvila po vsej republiki, ko je bil sprejet 19. amendment h konstituciji, kar se je zgodilo 1. 1920. Prvi del te ustavne določbe se glasi: “Pravice državljanov Združenih držav se ne smejo odrekati ali prikrajšati s strani Združenih držav ali ka-teresibodi države zaradi spola.” Odobritev s strani treh četrtin držav je značila višek dolgotrajne borbe za politično enakopravnost za ženske. Prvi protesti proti podrejenosti žensk v tej deželi v civilnem in političnem pogledu so bili izraženi prav kmalu po sprejetju konstitucije. Ali ti so bili le slabotni protesti s strani neznatnega števila politično o-rientiranih žensk, in nihče jih ni smatral za resne. Prevladujoče naziranje onih časov je bilo “da pravo mesto ženske je doma.” Francoski filozof Rousseau, čigar nazori so vplivali na francosko in ameriško revolucijo, je bil protiven ženski volilni pravici. Thomas Jefferson, ki je spisal “Izjavo neodvisnosti,” je menil, da udeleži-tev žensk v političnem življenju utegne imeti za posledico “zgubo čednosti.” V konstituci-jonalni konvenciji, ki se je vršila 1. 1787, je bilo sklenjeno, naj se vprašanje ženskih pravic prepusti posameznim kolonijam. Dve leti kasneje je francoska Narodna zbornica kratko-malo zavrgla “Izjavo o pravicah žensk.” Še le ko se je gospodarski položaj žensk začel spreminjati, je gibanje za emancipacijo žensk zadobilo resen zamah. Ženske so začele vstopati v industrije v čim dalje rastočem številu in ni minulo dolgo časa, predno so že bile aktivne v trgovini in v profesijonalnih poklicih. Niti poroka ni končala deloyanja delavke, ker je morala nadaljevati svoj prispevek za vzdrževanje družine. Vprašanje ženskih pravic v družbi je postalo ozko spojeno s širšim vprašanjem človeških pravic delavcev sveta. Leta 1848 se je obdržavala konvencija za ženske pravice v Seneca Fallsu, New York. Ravno ta konvencija je sprožila vsenarodno gibanje za politično e-nakopravnost žensk. Sprejela jp deklaracijo, ki je protestirala proti prikrajšanju volilne pravice “eni polovici prebivalstva,” proti zakonitim nesposobnostim poročenih žensk, proti neenakim razporočnim zakonom, omejenostim zaposlitve m “dvojni moralni meri,” ki oprošča moškim take čine, ki jih smatra za nemoralne, ako so jih ženske storile. Novo gibanje je vzbudilo prp-(Dalje na 4. str.) 10, 1,1* \)> »o? Jj* 50« 1,11 o«® Ji' < v> n‘c! di'f: I jrP0'1 ;e*e m Ufi <\ 11cc I J r NI VSE ZAVSAKEGA Vsak človek ali človeški sistem je stroj zase, posebno glede hrane, ki jo uživa. Nekateri ljudje prenesejo Vsako običajno hrano, drugim pa gotove jestvine povzročajo neugodje ali celo resne neprilike. Za nekatere ljudi čisto nedolžna in koristna hrana povzroča drugim glavobol, utrujenost, neprebavo, ned uho, seneno mrzlico, kožpe izpuščaje in druge neprilike. Moderna zdravniška znanost se zadnje čase živahno ukvarja z raziska-vanjem te posebnosti, katero imenuje jestvinsko alergijo. Marsikatero nevšečnost, katero so včasih pripisovali boleznim prebavil, pripišejo zdaj jestvinam, katere tej ali oni osebi ne ugajajo. Poskušnje so dokazale, da najmanj “hudobne” jestvine so: jagnjetina, želatina, sirovo maslo, sladkor, riž, ječmenček, korenje, šparglji, repa, grah, pesa, jedilne buče (squash) in konzervirane hruške. Tfe jedi zelo maloštevilnim ljudem povzročajo kakšne neprilike. Na drugi strani so pa spet zelo spoštovane jestvine, ki jih nekateri ljudje ne prenesejo ali ki jim prinašajo razna neugodja. Med te jestvine štejejo: čebulo (sirovo), mleko, smetano in sladoled, jabolka (sirova), sladko zelje (kuhano), čokolado, redkvico, paradižnike (sveže) jajca, maščobe, razna mastna jedila, goveje in »Hugo meso z izjemo-ovčjega, melone, kumare in kavo. Nekateri ljudje lahko uživajo vse navedene in še' mnoge druge jedi brez škode, medtem, ko nekaterim škoduje ena ali druga ali tudi večje število omenjenih jestvin. Vsaka oseba, ki je podvržena jestvinski alergiji, bi morala sama zase pronajti, katere jedi ji škodujejo, in se jih ogibati. To pa ni vselej lahko, ker se sitna jestvina skriva med drugimi vsakdanjimi jedmi. Kadar se tak bolnik zateče za pomoč k zdravniku, mu ta navadno predpiše za nekaj dni tako dijeto, ki se je po dosedanjih poskušnjah izkazala za najmanj nagajivo. Ako dotična dijeta po nekaj dneh ne pokaže nikakih slabih posledic, se ji vsaki dan doda ena nadaljna jed, dokler se ne polovi škodijivke, katere se zapiše na črno listo. VRTNARSKI NASVETI V avgustu, ako je vreme suho, potrebuje vrt še mnogo nalivanja. Posebno velja to za pio-zriopoletne in jesenske cvetlice, kot so krizanteme, kane in dalije. Seveda je treba v suhem vremenu tudi trato dobro namakati. Sadike jesenske solate endivije se še v tem času lahko sadijo na pripravljene grede Pred sajenjem naj se sadikam prirežejo korenine in listje do ene tretjine. V tem času se lahko na prosto poseje semena večletnih cvetlic, kot so orientalski mak, večletni phlox, ostrož-nik, columbine, popelni in slične. Mlade rastline bodo do jeseni postale dovolj močne, da bodo brez škode prezimile na prostem, z lahkim kritjem. V tem času je tudi priporočljivo presaditi razne večletne cvetlice, kot so potonke ali pe-onije, večletni phlox, perunike (iris) in slične. Grmiči teh cvetlic lahko brez škode ostanejo pa več let na istem mestu in presajajo naj se le, če jih ho-| (Dalje na 4. str.) COLORADtMN DENVER Colorado je precej velika država, saj meri 103,948 kvadratnih milj, torej je še nekaj večja kot vsa Jugoslavija, katere površina znaša le 96,296 kvadratnih milj. Prebivalcev pa šteje le nekaj nad en milijon. Mnogo sveta je tako goratega ali pa drugače za izkoriščanje nepo-rabnega, da najbrž ne bo nikdar obdelan ali naseljen. Mnogo rodovitnega ozemlja čaka irigaci-je in ta bo prišla ob svojem času. Pri vsem tem pa ima Colorado že sedaj mnogo krasnih sadovnjakov in bogatih polj, na katerih se posebno odlikuje sladkorna pesa. Pridelujejo se pa seveda tudi razni drugi pridelki, nekaj s pomočjo irigacije, deloma pa brez iste. Dalje ima Colorado obširne pašnike za govejo živino, konje in ovce, kar jo postavlja v vrsto važnih živinorejskih držav. V prvi vrsti pa je država važna zaradi svojega, rudninskega bogastva. Tam je dobiti skoro vse rudnine, od zlata, srebra in olja, do premoga in lončarske gline. Ko je bila pred 62 leti sprejeta kot država v našo U-nijo, je bila znana kot rudarska država, in nekateri člani zveznega kongresa, ki so debatirali glede njenega sprejema, so dvomili, da bi mogla kdaj biti kaj drugega kot dežela rudarjev. Danes ima država poleg razvitega rudarstva tudi dobro razvito. poljedelstvo, sadjarstvo, živinorejo in turistiko. Visoke gore, s katerih mestoma nikdar sneg ne izgine, divji kenjoni, bistre gorske vode, v katerih mrgoli plemenitih rib, zdravo o-zračje, gorki in mineralni vrelci in razne druge naravne posebnosti privabijo vsako leto tisoče turistov in ribičev. Slovencev bo v Coloradu de-settisoče, dasi pravega števila menda nihče ne ve. Večje slovenske naselbine so: Pueblo, Denver, Trinidad z okolico, Walsenburg z okolico, Salida, Canon City, Aspen itd. Naša Jednota ima v Coloradu 13 društev in mnogo društev imajo tam tudi druge slovenske organizacije, med njimi Zapadna slovanska zveza, ki ima svoj sedež in glavni urad v Denver-ju. Denver, glavno mesto Colo-rada, stoji na obširni planoti, v vznožju visokega gorovja. Mesto je lepo, čisto in moderno in šteje okrog 300,000 prebivalcev. Kar je Chicago za srednji za-pad, to je nekako Denver za za-pad Rocky Mountains okrožja. Tam se stekajo prometne in trgovske žile rudarstva, živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in turistike. Denver je toliko za-padno in vendar tako moderno mesto, da se obiskovalcu povsem lahko priljubi in mu ostane v trajnem prijetnem spominu. Razume se, da ima kot metropola zapada razne zanimivo sti, med katerimi je posebne o-membe vredna zvezna kovnica denarja (U. S. Mint). Ta kovnica denarja je menda odgovorna za dejstvo, da so povsod po za-padu v prometu srebrni dolarji, katerih bi po srednjem zapadu in vzhodu zaman z lučjo iskali. Večina denverskih Slovencev še danes biva v delu mesta, ki se imenuje Globeville. Pred desetletji je bil dotični del mesta zelo zanemarjen. Prašne ali blatne ceste brez pločnikov, skromna ali revna poslopja itd. Danes je dotični del mesta neprimerno lepši kot je bil. Mo-(Dalje na 4. str.) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV SMRT RODOLJUBA V Zapricah pri Kamniku je po daljšem bolehanju preminil upokojeni nadučitelj Lovro Horvat, odličen koroški rodoljub. Rojen je bil v Bistrici v Rožu na Koroškem leta 1863. Kot učitelj je služboval v raznih krajih na Koroškem in je povsod ustanavljal pevska društva ter pomagal pri povzdigi narodnega gospodarstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva. Zbiral je tudi koroške narodne pesmi in mnogo se jih je ohranilo le vsled njegovega truda. Avstrijska in koroška deželna vlada mu nista bili naklonjeni, ker je bil zaveden Slovenec. Leta 1922 je bil upokojen, nakar se je naselil v Kamniku. UVAŽANJE SOLI Jugoslavija ima več solarn ob Jadranu in v Bosni je tudi dovolj mineralne soli, toda kljub temu jo je bilo treba že v prvem letošnjem polletju uvoziti iz inozemstva za več kot štiri milijone dinarjev. Uprava solarh bi lahko dvignila produkcijo istih v toliko, da bi krila domače potrebe in da bi jo še ostajalo za izvoz. STARO OREHOVO DREVO V vasi Vrbovci pri Beranah v Črni gori je blizu 1000 let staro orehovo drevo, ki je visoko nad 50 m. Les tega orjaka cenijo na 50.000 dinarjev. Njegov lastnik kmet Čufa Hadrovič pa orjaškega oreha ne misli posekati, ker mu vsako leto bogato obrodi. Lani mu je dal orjak 1400 kg orehov. VSAK PO SVOJE NIKAK ZASPANEC Primer starega sluge občinske uprave v Kragujevcu, popularnega Miče Markoviča, predstavlja veliko redkost. Ta 75-letni starec že 13 let ni prespal niti ene noči. Vzrok ni kaka bolezen, ni govora o kakem medicinskem fenomenu, zakaj čika Miča je občinski pandur in mora po svoji službeni dolžnosti vsako noč od mraka do zore čuvati imetje občanov. Ko se zdani in ko obrtniki odpirajo svoje lokale, se Miče vrača domov, kjer se lahko naspi. Njegovo spanje in počivanje pa ni tako kakor pri drugih ljudeh. Starec trdi, da spi na dan samo po 2. uri. Pred leti bi bil rad dalje časa spal, a hiša njegova je polna malih vnukov, ki mu ne dajo miru. Zdaj se je navadil in dveurni spanec mu zadostuje. Miča je v občinski službi že 40 let in dobiva za svoje neprespane noči 700 din na mesec. RAZDEJANJE PO TOČI Vinorodno Bizeljsko je v prvi polovici julija obiskala huda toča, ki je uničila okrog 80 odstotkov vinogradov, poleg tega pa tudi mnogo plemenitega sadja. Najhujše so prizadete vasi Orešje, Bukovje, Drenovec in Sušica. škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Isto neurje s točo je močno prizadelo tudi del krške občine, posebno vasi Zgorje, Srednje in Spodnje Pijavsko, Strmo reber, Stražo, Mladevino in del Gore sv. Lorenca. Po Poljanski dolini na Gorenjskem je toča napravila veliko škodo na poljih. Toča je pobila po Selški dolini in po žirovskem vrhu. V občini Javorju je pobelila vsa brda. (Dalje na 4. str.) Po svetu se godijo čudovite reči. Predsednik Roosevelt, na primer, je tekom svojih počitnic ribaril v vodah Pacifičnih oceana in je ujel ribo, ki ima zobe v repu. Bolgarija se namerava pridružiti Balkanski zvezi in tako bo skoro ves Balkan povezan v močan obrambni blok. Nekdanja smodnišnica Evrope bo tako postala močan steber evropskega miru. V Londonu so zaprli nekega sicer jako mirnega moža, ki je v spanju glasno preklinjal. Japonci, ki so se ob sibirski meji zapletli v' nenapovedano vojno z Rusi, prosijo zdaj Ruse za mir ali vsaj za premirje. To so tisti Japonci, ki so še do nedavnega kazali zobe vsemu svetu. Ruski medved prenese mnogo izzivanja, toda kadar on pokaže zobe, ni več šala. v Angleži so odkrili v Palestini bogate zaloge olja. Zdaj vemo, zakaj so se tekom svetovne vojne Angleži tako junaško borili, da so iztrgali sveto deželo iz rok krivovernih Turkov! * Nenapovedana vojna med Ru-' si in Japonci na sibirski fronti še nikakor ni prava vojna. Dosedaj niso še niti ruski niti japonski vojni letalci začeli z bombami pobijati ženske in o-troke. Profesor W. H. Eddy na columbijski univerzi trdi, da povzroča trmo in razdražljivost otrok prenizka količina sladkorja v krvi. Vsled tega priporoča staršem, da naj sitnih in razdražljivih otrok ne zdravijo s šibo, ampak s sladkorčki. Oh, zakaj se nismo rodili 50 let pozneje ! * V Italiji, kjer pride po tisoč Italijanov na enega Žida, bodo v bodoče postavno omejili židovske aktivnosti. Iz tega bi se dalo sklepati, da se tisoč Italijanov boji enega Žida! * Pes Davishill Little Man, potomec plemenite ameriške “ter-rierske” pasje dinastije, katerega domovina je Kentucky, je bil oni dan prodan nekemu ljubitelju psov v Texasu za pet tisoč dolarjev. Včasih je veljal pregovor, da je slabo za tistega, ki je prišel na psa. Ta pregovor bo treba zdaj vsekakor revidirati. Priti na psa, ki je vreden pet tisoč dolarjev, je toliko kot zadeti terno. Seveda, psi so vseh vrst in pasja sreča tudi. * Nenapovedanim vojnam smo se že privadili. Za izpremembo bi' zdaj radi slišali, da je nastal nenapovedan mir med sovražnimi državami. * V New Yorku so imeli nedavno, dva potresa v enem tednu. Gorje New Yorku, če bo Roosevelt še kaj dolgo predsednik Zedinjenih držav! Neka nova odredba v državi Ohio določa, da morajo imeti licence tudi prodajalci pokopaliških lotov. Umreti je dosedaj še dovoljeno brez licence. * Slava Bukovnikovega fotografskega zavoda v Clevelandu in slava njegovih črešenj je odjeknila celo v daljni državi Washington. To se je na poseben način pokazalo na banketu, (Dalje na 4. str.) guuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiHHiiMHiHiiiiiimiinuniimminiii!iimiiiii|1!1 m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT KlIllllllllllllllllllillllllllllUHIIIMIIIIlIlliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlilllllllllllllllUlUHIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll111 Jože Grbine: RAZTRGANE HLAČE A Surprise In The Country When vacation began Joe, strange fs to say was sorry. Not that Joe was a h sissy”; no indeed, for he was as real i boy as ever twirled a ball or swung n i baseball bat. But he always went d iway with his mother into the coun- T. ,ry as soon as school closed, and there n ie had no fellers to play with; so it a s little wonder that he hated to see 1 aooks closed and put away. I He felt that he knew the farm and country roundabout so well that he 1 :ould find nothing new to interest s him.. Really and truly, it was a for- } f lorn little chap who stepped aboard j t the train with his mother one mor- s ning early in July. The train sped along and as the last . houses of the city faded from view and the broad fields of the country 1 came into sight, Joe cheered up a < little. The air smelled good and it was ; i jolly to think of seeing the old farm I again. If only he could find some1 chaps of his own age for play-fellows, he thought, he wouldn’t mind it at; i all. He began to think of all the things he could do with other boys, and he occupied himself with such vih oblek ne zmore kupiti, zato krpa strgane hlače vedno z novimi krpami. Reg, Lojzkove hlače imajo krpo vrhu krpe; takega dela ne zmore noben mojster. Zmore ga na svetu le eno samo bitje, to je mati. Lojzkova mati je umetnica prav posebne vrste. Vse noči pre-bdi z iglo v roki in krpa. Pomanjkanje in ljubezen po vodita pri delu. O, koliko 1 ur in noči je že prečula njegova mami-ca ob teh zakrpanih hlačah in Bog vedi, koliko solza je že pretočila po njih, ker ji je hudo, da ne more svojemu sin-' ku kupiti novega oblačila.” Razred je onemel in poslušal. Mno-! gim, ki so se smejali Lojzkovim krpam, je govorila slaba vest, da niso storili prav. ! Učitelj pa je nadaljeval: "Pravijo, da! so najboljši krojači v Parizu in najboljše blago prodajajo na Angleškem. Naš Lojzek pa ima tako obleko, kakor jo ne morejo narediti niti v Angliji, niti v Parizu, njegove hlače imajo prav poseben znak: vanje je všila njegova mamica mnogo ur in noči in je uvezla vanje vso ljubezen, ki jo zmore dokazati za svojega sinka le dobra, požrtvovalna mamica.” Ilanzi je rdel od sramote in ukora, gospod učitelj pa je še povedal: “Tiste ure, e I ki jih je posvetila Lojzkova mati krpanju v j njegovih hlač, dokazujejo, da je njegova' t | mamica ženska prav posebne vrste. Brez ii moža se bori v življenju, da je njena de- l \ ca oblečena in neraztrgana. Vem, da bi c raje kupovala svojim otrokom nove t obleke, pa ji skromen zaslužek tega ne11 dovoli. Lojskova mati pa ne obupa, vso s skrb in brigo posveča deci, in otroci ji z našim Lojzkom vred hvaležno plačuje- a jo skrb. Saj so vsi Tesarjevi med naj- t boljšimi učenci na naši šoli.” 'Lojzek!”, tako je dejal gospod uči-iv II telj fantičku, 'ki se je ob njegovih bese- * ‘dah že povsem umiril: “Ti pa ne žaluj. k Jaz ti čestitam, da imaš tako dobro in 1 1 plemenito mater. Dokler boš nosil hlače v s tolikimi krpami vedi, da^nosi mamica 8 :: tako srce, ki zate utriplje po dnevi in c ponoči . . .” 1 Kakor onemel je poslušal ves razred " 'j učiteljeve besede, in vsem, ki so se preje ' krohotali Hanzijevim besedam, je bilo i 1 pri duši hudo. Prav tako, kakor so grizle 1 spodbudne besede, ki jih je povedal go-; £ spod učitelj. — Peklarjevega Franceta, j ' so grizle tudi druge. Hudo jim je bilo t ' žal, da so v objestnem ^renutku zasme- ! t i hovali ubogega Tesarjevega Lojzka, ki ga je smešil jezavi Hanzi. : c Peklarjev France se je zatožil zvečer 1 , očetu in mamici in je povedal, kako jih ( /je ugnal učitelj v kozji rok. jc Mamico in očeta Peklarjevag Fran- 1 ceta je ganilo pripovedovanje njihove- 6 > ga sinka. Zvečer sta se njegov oče in * mati domenila, da bosta poiskala v orna- i ri kaj primerne obleke za ubogega in 1 t marljivega zasmehovanca. Ponosno je E > stiskal Peklarjev France naslednje ju-c : tro ,ko je koračil v šolo, zajeten zavitek 1 i obleke in perilu. “To bo za mojega so- ' ’ šolca Lojzka, ki sem ga včeraj tako gr- i do žalil . . .” si je šepetal Peklarjev . ■ Franci. 1 Prizor, ki so ga t}sto jutro malo za tem poživeli četrtarčki .jim bo ostal ne-11 ) pozaben vse življenje. Tesarjev Lojzek • je plakal .plakali so njegovi učenci in , tudi učitelj se je dušil v solzah. 1 Lojzek je sedel v svoji klopi, okrog ; njega pa so nagrmadili kup zavitkov.;1 i Nihče ni vedel za drugega, prav tako, 1 kakor so poiskali Peklarjevi nekaj ob-;1' 3 leke za zapostavljenega Lojzka, tako so ( storili tudi pri Ribčevih, Blažonovih, Co- s 1 ževih ... in pri vseh tistih, ki jim hodijo * . sinovi v razred s Tesarjevim Lojzkom, j( Najvefcji zavjtek pa je prinesel v šolo 1 .; štaeunarjev Hanzi, ki sta ga oče in ma-3 ti trdo prijela, ko sta zvedela, kako su- ( j rovo se je obnašal proti nebogljenemu ' i sinku uboge Tesarjeve vdove. t * : i i S Hanzjjem vred so priznali gospodu učitelju, da so si očitali krivico, ki so jo * i storili sošolcu prejšnji dan. Z darili so * • se mu hoteli oddolžiti in so skupno pro- i i. sili oproščenja. ,'i i Vsi so imeli solar«* oč*. M ga 1l*n j«> t i narekovalo veselje, ko jim je gospod j i učitelj spet drž.U ' pridigo.''' To pot je £ • bila vsa vese! sv. Učitelj ih ;,’o i t ,nt s ■ pohvalil za kes in je zaključil, da je t > vesel .ker ima take fante, ki pripoznajo '■ s storjeno krivico. i Z ganjenim glasom j<* končal: "Zakr- 1 ■ pane hlače naj vam bodo v dokaz ve- t like ljubezni mamic do svojih otrok.” a V četrtem razredu trške šole je bil kaj i. pisan svet: vanj so hodili otroci iz bogatih trških hiš, pa tudi otroci revnih j ’ delavcev in malih kmetov iz okoliških j' vasi. Med najbolj siromašnimi je bil/ Lojzek, sinko vdove Neže. Oče Matevž je umrl že pred leti in vsa skrb za vzgojo četvero dece je padla na ramena vdove Neže. Od jutra do večera je garala, da je zaslužila za najnujnejše vzdrževanje družine. Kljub marljivim rokam vdove Neže je vladalo pri Tesarjevih, kakor se je pisala družina, pomanjkanje Revščina v Tesarjevi družini ni jemala malemu Lojzku dobre volje do učenja. Bil je v šoli med najbolj prid nimi učenci in učitelj ga je stavljal za 11 vzgled vsem tistim, ki so nosili s seboj a izdatne kose kruha za malico, imeli lepe i c obleke, a nalog niso delali in so v Solo prinašali prazno glavo. j j Med takimi je bil tudi Hanzi, deček; a iz bogate družine* a sila len učenec. Ka- j c dar mu je dal gospod učitelj kako vpra- 1 šanje, mu je ostal Hanzi navadno dolžan, s odgovora. ; t Zato je bil Hanzi v odmorih in po šolij£ kaj zgovoren. Jezikal je vsepovsod, ho-j tel je vedeti vse in je dajal svojim so-;' šolcem najrazličnejše žaljive priimke, is Močno je imel na piki Tesarjevega j j Lojzka, ki je bil siromašno napravljeni in v odmorih ni imel nikoli s seboj ma-! ’ lice .Z bledoličnim Lojzkon>-so imeli vsi! drugi mnogo usmiljenja, kdor je le uteg- j nil, je odščipnil od svojega kosa kruha | grižljaj in ga je pomolil Tesarjevemu i Lojzku. Ta jel* znal biti za vsako dobro- ■ to vedno hvaležen. Oni dan so imeli na letnem telovadi-!1 šču naši četrtarčki telovadbo. Pomla-! dansko solnce je premotilo mlado dru- i ščino, da so prevrašali kozolce. Tudi; Lojzek se je zakotalil preko glave in je veselo št.rbunknil v mlado travo. Pa je pri. tem ugledal štacunarjev Hanzi, da j ima Lojzek zakrpane hlače in se je za- 1 smejal na glas in namuznil. Priplazil se je do fantička in je strmel v njegove: zakrpane hlače. Bog vedi katera barva Lojzkovih hlač je bila prvotna? Zdaj so jo 'pokrivale neštevilne krpe. Vsaka je bila drugačne barve in' iz drugačnega blaga. Lojzkove hlače z neštetimi krpami so spravile Hanzija v dobro voljo. Poklical je dvojico svojih najožjih prijateljev in jim je zašepetal svoje odkritje na uho. Fantički so počepnili okrog Tesarjevega' Lojzka ln se prepričali, Ak je'imel Han-> zi prav, ko jim je hihitaje prn,yil o ne-l običajnih hlačah s sto krpami. Naslednji dan je spraševal gospod učitelj računstvo. Mali učenjaki so morali , k tabli, vsak je dobil nalogo, ki jo je Inoral izvršiti. Nekateri so se odrezali dobro, drugi so stokali, pa niso spravili nič iz sebe in so morali osramočeni in s slabim redom-v klop. Tako se je zgodilo tudi štacunarjevemu Hanzi ju. Gospod učitelj mu je d»l nalogo iz deljenja. Hanzi pa je skušal rešiti nalogo najprej s seštevanjem, nato je trdil, da bo potrebno odštevati. Kasneje se je spom- i nil na množenje. Pomagali so mu i učitelj, pomagali so mu učenci, pa Hanzi ni znal rešiti postavljene naloge. Moral je v klop, kar ga je močno jezilo, da je pordečil kakor kuhan rak. Nato je bil poklican k tabli skromni Tesarjev Lojz. Gospod učitelj je spet povedal zavito nalogo. Fantiček je za hip pomislil, nato je povedal rešitev in kratka nato je bila naloga že pravilno izračunan«. Pridnega in iznajdljivega učenca je gospod učitelj pohvalil. V tistem je pozvonilo za odmor. Gospod učitelj je imel v konferenčni sobi opravek in je odšel iz razreda. V odmoru je prepustil učence brez nadzorstva. To je bilo kakor nalašč na, Hanzija, ki ga je kuhala jeza, da on spet ni znal računske naloge, Tesarjev Lojz pa je bil za nalogo pohvaljen. V tistem, ko je Lojzek še snažil tablo in jo pripravljal za naslednjo, zemljepisno uro. je Hanzi kar poskočil k tabli in se je zakadil v nič hudega slutečega Lojzka. Dvignil mu je suknjič, da so ugledali vsi zakrpane hlače in Hanzi je zavpil zmagonosno: “Glejte beračeve hlače, take so kakor turška zastava!...’1 V prvem trenutku je razred ostrmel in onemel, ko pa je Hanzi ponovil zasmeh-Ijive besede in je pahnil Lojzka izpred table, so se mnogi zarežali. Kakor bi ga kdo zabodel v srce, tako so zadele Hanzijeve besede malega bledoličnega Lojzka. Sedel je v svojo klop, glavo je skril med roke in obupno* za -plakal. Nekateri sošolci so skušali potolažiti drhtečega prijatelja, Lojzek pa je bil neutolažljiv, tako so ga potrle psovke . lahkomiselnega Hanzija. V tistem je'-vstopil v razred gospod učitelj in je videl, da nekaj ni v redu. Stopil je do Lojzka, ta pa ni hotel izdati ničesar, le jok ga je krčevito stresal. Sele drugi učenci so pojasnili, kaj se je med tem zgodilo. Tedaj je bilo učitelju dovolj. Poklical je k sebi plakajočega Lojzka in ga je skušal potolažiti. Preden pa je nadaljeval s poukom, jim je napravil naslednjo pridigo: ‘ “Vem, da ste neugnanci, a brez zleh misli. Ti, Hanzi, pozabljaš, da Lojaek nima veg očeta in leži vsa skrb za njega in ostalo družino na njegovi materi. Pri vaS je drugače. Tvoj oče je marljiv in ti imaš vsak dan dovolj tople hrane, pa tudi nove obutve in obleke ti nikoli ne zmanjka. Kadar strgaš hlače ,jih zavržejo in ti kupijo druge. Pri Lojzku je drugače. Njegova mati je zaposlena z delom ves dan. Ko pri štacunarjevih že spe, Lojzkova mati še bdi in pregleduje perilo in obleko svojih otrok. No- fancies until he neared the end of his journey. At the station where Joe and his mother left the train, Farmer Lynch, driving his old car, waited for them. The ride to the farm was about 'two miles long; and on the way Joe nad a surprise,, he noticed several new houses. His mother was talking to Farmer Lynch about them. “So the Monroes have divided their farm and built five or six houses,” she was saying, “well that ought to give us some new neighbors.” She j turned to Joe, “Did you hear that, son?" i “Have the people got any boys?” Joe asked. "Ya-as, lots of them. That’s all they have got,” sniffed the old man, who didn’t like to see the old farms cut up and strangers come to live on them. That afternoon Joe strolled down the road towards the new houses. Anc ! such a sight met his eyes as he approached them! There in the middle of a pasture was a diamond, marked off as neat as any city chap coulc desire; and there in the pitcher's boj was one of the fellers, arm upraised readv to toss a ball. TffC Jurt/off yj COOA SUMMER BEVERAGES Iced Coffee Make fresh, rather strong coffee. , t Fill glasses with cracked ice and s jour over ice freshly made and slight- 1 y cooled coffee. e Serve with cream and sugar if iesired. ' Gingered Iced Tea To one good size pitcherful of tea, t idd a tablespoon of fresh mint leaves und one pint of ginger ale. Serve in glasses half filled with crushed ice. Griša Koritnik: NEZADOVOLJNO JAGNJE Neki ovčar je imel večjo čredo ovac. Kakor po naključju pa so bile vse njegove ovce in vsi janjčki beli. Samo eno jagnje je bilo črno od glave do nog. Jagnje je bilo silno žalostno zaradi tega in vedno je tožilo svoji materi, kako je nesrečno. Ko so se njegovi bratci veselo zabavali na sončnem travniku, si nastavljali koščata čela in se trkali, se je njihov črni bratec obupno stiskal k materi in govoril: “Kako sem nesrečen. Vsi moji bratci1 imajo lepe bele kožuške, ki se jim kar bleste na soncu ,jaz pa moram hoditi v tej žalostni črni suknji kakor pogrebec med svati.” Na bližnjem drevesu je slučajno sedel črni kos. Ko je slišal črno jagnje zaradi črne volne žalostno tarnati se je po svoji navadi šaljivo oglasil: “Oj, ti cmera cmerasta! Zaradi črne suknje se jokaš. Poglej mene, črn sem ko dimnikar, pa le venomer krožim vesele in kratkočasne.” In kos je odprl kljun in glasno zažgolel. Jagnje pa je tarnalo naprej in se stiskalo k materi. Ne daleč ob plotu je bil otoček belo cvetočih marjetic. Jagnje je odskakljalo tja in začelo prositi: “Oh, dajte mi malo lepih belih lističev, da se z njimi pokrijem. Rado bi bilo belo, kakor so moji bratci.” “Beži, beži, bedaček,” so ga zavrnile cvetlice. “Saj tudi cvetlice nismo vse enake barve, pa se ne kisamo zaradi tega. Temu ugaja ta barva, onemu druga- In tako smešno bi bilo videti jagnje, ki bi bilo pokrito s cvetnimi lističi.” V bližini se je pasla lepa bela kokoš. Jagnje je poskusilo srečo pri njej: “O dobra moja prijateljica," jo je nagovorilo, “ali bi mi hotela dati malo svojega belega perja, da se pokrijem z njim. Tako mi že preseda moj črni kožušček, zlasti, ker ga nosim samo jaz med vsemi svojimi tovariši.” Kokoš pa je nejevoljno stresla z belimi perutmi in se odrezala “‘Neumnost, mar nismo tudi kokoši različne barve. O tem pač ni vredno govoriti. No, kure smo pač pametnejše od ovac.” Potegnila je glisto iz prsti in odplahutala z njo. Tedaj se je pripodil na travnik sosedov Belin, ki se je rad igral z jagenjčki in ovcami. Ko ga je črno jagnje zagledalo, je urno steklo k njemu in ga poprosilo: “Oj, lepi moj prijatelj, ali bi mu hotel dati trohico svoje bele dlake. Vsi moji bratci so beli kako ti, samo jaz sem črna in nesrečna med njimi?” Belin je samo razposajeno bevsknil in se zadrl: “No, ta bi bila pa lepa! Ovca s pasjo dlako! Menda bi rada, da bi te še lajati naučil: Veš, kaj ovčica, saj si čisto lepa v svoji črni suknjiči, samo malo več pameti bi morala imeti, pa bi bilo vse v redu.” Brez uspeha se je jagnje nazadnje odpravilo nazaj k svojim belim bratcem. Ti so se veselo zbrali okoli njega in jeli občudovati in glasno hvaliti njegovo črno suknjo. Nazadnje je prišel še oven, in ko je videl, da je črno jagnje naj-krasnejše med vsemi, je rekel; “To jagnje ni samo lepo, marveč tudi krepko po stasu. Po moji smrti naj prevzame vodstvo črede in vsi mu morate biti pokorni, kakor ste danes meni.” Vsa čreda jej bila s tem zadovoljna in črno jagnje je bilo srečno kakor še nikoli v svojem življenju. Nič več se ni pritoževalo zaradi svoje črne suknje, še ponosno je bilo nanjo, kajti zavedalo'se je, kaj pomeni stopati na čelu črede. make good the damage. But you all were partly to blame because you left your bat in the middle of the; road, so you oughtn’t to make me do I everything.” “What do you want us to do?” someone asked. “Well,” he answered, "I’d like to come down and play with you and your team. I’m a good pitcher." “All right,” they said together, for they knew they were to blame in leaving their bat in the road, and they didn’t want to have their play stopped. Also, they were impressed with Joe’s offer and already they liked his straightforward way. Happy and satisfied, Joe drove off. That afternoon, when mother had unpacked the trunk and Joe laid his hands on the beloved bat, he started out for the "big game." The kids were all gathered waiting for him. As he swung into view with the bat over his shoulder, they gave a whoop-ee. "Here's to our new captain," they shouted; and the freckled-face boy took Joe by the arm and led him around to meet each one. Then they took places a°d began to play. “It looks like a good summer,” said Joe to himself. How Dicky’s Wish Came True Dicky had wanted his picture taken ever since he could remember. One day, when he was confiding his hopes to Frankie Sneed, he told him that with the first money he ever earned he would buy a camera. Frankie was Dicky’s best friend, but he was a whole year older than Dicky, and knew more about cameras. ! “What would you do with a camera?" asked the scornful Frankie. "I'd take my picture,” replied Dicky with dignity. "You couldn't'take your own picture," scoffed Frankie. Dicky thought over this a moment,< I “I would get Violet to take it then." ■ Violet was Dicky's older sister, and “Oh—yes ma’am!” smiled Violet, I clapping her hands. “Vio-let, Vio-let!” shrilled Dicky, j running back toward his bucket, “Take one of me with my bucket!” 1 Carol and Violet followed him back i to where he' was filling his bucket eagerly, “I want it full,” he told Violet, proudly, “and then I’ll send my picture to Frankie Sneed.” "Who is Frankie Sneed?" asked Carol, watching the busy Dicky. "He's just a boy! ' He said Violet wasn't smart enough to take my picture, and I’m going to show him.” "I can’t see him,” Violet said to Carol. Manica: MODRI SODNIJ £ Pravijo, da je tam v daljn*. ^ tijVf živel zelo moder sodnik. Da je_sieda [»t tev resnična, nam izpričuje D zgodba. . ^ Bogati a zelo skopuški 1 . izgubil mošnjo s sto cekini-razglasil vsej okolici, da d'oD nagrado, kdor najde in vrne ^ denar. S Pa se je pripetilo, da 0 ■ yoi njo s cekini našel reven k1116 \jj[ ^ o; bil pošten, jo je brez okle'9 *fice nesel pravemu lastniku. ^ % Trgovec je kar po mačje ' »ere očmi, ko je zgrabil za nl wm 'ar takoj se je spomnil, da b° Taniti najdenino in čelo se nsuj 5 spie] čilo. Premišljeval je, kako ' (;i <050, ceneje izvil in že jo je ^ črni duši. >teje ^ Najdeno mošnjo odpre, Pr a kine in pokima kmetu. pjt 'Iti “V redu. Denar je ves ^ litig manjka tisti dragoceni bisen« ki sem ga vedno imel tu 1,1 ^ 1 featlc Gotovo si ga vzel ti. No- jjt, - Kar obdrži ga namesto P", if bi tem je med nama urejen®' 1 Cha( Kmet prebledi. Res je re v 1 |nj, kljub temu pošten. Z gnjcV° ^ pohiti k sodniku in mu na ^ ‘razloži Vso zadevo. j] tl 'hal Sodnik takoj ukaže poKHc‘ joe jt ^ ca in obenem naroči, nal | ^ seboj tudi najdeno mošnJ0 N kar je v nji. „ ti e Potem na kratko zasliš* s<()je t f6a ca in kmeta, 'ki trdita vsaK j Sodnik veli trgovcu, naJ bye(j najdeno mošnjo, nato pa !jou udarkom:.! ^ , “Ti trgovec, kakor tudi v,(i bil nekdo drugi. Zato naj nl !^i] j ne tu, vse do časa, da se!Lf * in lastnik. Ne pozabi pa, “ ^ zglasi se čez leto dni P )S5l' *' th namreč se do takrat ne lastnik, tedaj pripade P° z‘ ' 'Jeflj kar si našel, tebi! ^ ’ hoj “Ti pa,” se obrne zdaj govcu”, pojdi, domov in 'tlo^ čakaj, da najde kdo tvojo V-i U njo, v kateri bo poleg ce ’ 85^ biser!” „9’ %ic; Ubogi kmet se je Polri^ ozrl v modrega sodnika- ^ 1 raz je pa napravil skop115 si lahko mislimo. ------------------ Sty, B. V. Radoš: :| L' ZVEZDICE V toplem poletnem večcfl1 , V dete ob oknu šepeče: ly “Mimica, kdo pa p^i^V j ij° 1 /lučke tam gori blesteče- | Sklone se k detetu j j* Ce- “To so pa zvezdice tisi -ki jili večer za večerof1,,, | ho^ vžigajo pesmice čiste • •' Hs j “Mamica, jaz pa zap0^ ' ' lhe pesmico čudežno, bajn°' \ Ali mi potlej svetila . ;! ,**>4 zvezdica moja bo traj'1 ; 1 IN In se prisrčno nasmeJe ;,i oj mamica, detetu Pr£ivi',. Vj, ; "Zvezdice misli so tvOJ,' ^ tebi gorijo v višavi • ■' jjfc 1! ------------- v'! ‘ sUc BREZA ■ S nSl N Tamle zunaj, kraj v»s >1^ vitka brezica stoji- \ Kadar veter zapihU9’ Jly vsa se strese, vztrepc’'*1, «4^ ■! če se sonček nasmeji- . ^ vsa v belini zablesti- (i > ^ Tjakaj gremo, sestra- T rajat, pet in se igrat' (J ..*V; •ti:**? “Can You Sec Him Now?” Carol Asked. “It Looks Like A Good Summer,” Said Joe To Himself. "Baseball!” breathed Joe. “How'll I I ever get 'in’ with those kids?" He watched the play for a few seconds, ! but. all the while no one paid the least bit of attention to him. The kids j hardly noticed his presence. Discouraged and hurt, Joe turned back ! towards his house. He was usually the center of things and it didn’t suit him at all to be entirely left out. The next day he took a farm horse and a light wagon to the station to get the trunks. As he drove near the houses he noticed that the pasture wa's deserted; not a feller in sight. He felt sorry, somehow. At the station the old stationmaster, who knew Joe’s father and mother ever since they were children, dragged the trunks across the platform and loaded them on the wagon. Quite a load there, son,” he said. "Think you can manage all right?” ' Sure," replied Joe, "Old Bob'll take it easy. I’ll walk her back.” "Those trunks are strapped on good and tight,” said the old man, “I guess you'll get along.” And with that he turned away and Joe tightened up the reins. Bob started off. All went well, for Bob was a quiet old horse. Joe almost went to sleep, ! as she dragged along. They reached the new houses, and Joe halfway opened his eyes to see if anyone was around. Not a person was in sight; so he settled down again to resume his nap. Clash! Something splintered, Joe thought one of the trunks had fallen, so he hopped off* to see what he ■ could do. But he guessed wrong. Something worse from his point of view, was the cause of that crash. In the middle of the road, broken in two, was a new baseball bat! The heavy load on the wagon had passed ^ver it, and there it lay, a wreck. •'What shall I do?” Joe questioned himself- “This bat belongs ta those ; fellers. They'll be as mad as hops, becfutse they can’t play ball without i it. And it’s a brand new one, too.” It looked like a bad situation. But ;Joe was quick to see that here was an opportunity to get acquainted if he squared things up. He walked up to ! the nearest house and knocked at the j door. A freckled-face little boy appeared and Joe told him the story. "Gee,” said the boy, "us fellers chipped in to buy that bat, ’course it was our fault to forget and drop it in the road. He looked to Joe for the next suggestion. Joe was ready. "I tell you; you get all the fellers together and tell ’em about it,” he said- They both sauntered out to the road and the frekled-face boy gave a alood-curdling yell which brought about si.’c boys out of the houses in a jiffy, like firemon at the sound of an alarm. When they got together he showed them the splintered bat and told the story. Then Joe stepped for-■-■a.'d. “Say.” he began, “I’ve got a good bai with my things in one of those trunks; and since it was my horse and wagon that broke; your bat, I’ll. “You can if you get on you knees,” : answered Carol. :' “Can you see him now?” : “Part of him! I can’t see his head,’" j: said Violet. ; “Dicky you move back a little, Uien she can,” Carol told him. “Yes, I’ve got him now. Shall I squeeze this rubber ball now?” "Keep just as still as a mouse, Dicky," warned Carol, "Now squeeze.” Dicky sent his picture to Frankie Sneed the next week. He did not go home for a long time after that. But when he did Frankie was waiting to welcome him. ' "Got your picture, Dicky,” grinned Frankie Sneed. "Violet took it,” said Dicky briskly. “Gee, I wish she'd take mine!” said Frankie, admiringly. "Dicky, Dicky!” called Dicky’s mother, laughing. “Come here! Don't you know I haven't seen you for a whole endess month?” Dicky ran swiftly toward his mother. “Coming out to play, Dicky?" Frankie shouted after him. Dicky nodded and called happily' over his shoulder. .»“Maybe I can get Violet to take your picture!” SALT MONEY "The expression ‘Salt Money,' dates I very far back when the Roman work- 1 ers in the salt mines were paid in salt. The salt they got in return for ! their labors was called 'Salarium’ (sal- 1 salt), or salt allowance. The word; salarium later was applied to the fees men got for odd jobs. For instance 1 the Roman Noble would say: ‘For! patching my toga, I will give the fellow a slight salarium—a bit of1 money to buy salt with.’ Finally j salarium came to mean wages, salary, as it does today. When we say ‘A man is not worth his salt’ we mean I that he is qot worth his salary, or 1 wages". Dicky cared for her so much that he ’ told her his secrets. To be strictly truth-ul Frankie was a little bit jealous of Violet. That is why he shook his head so doubtfully, and said it took an “awfully smart girl to work a camera.” “Violet is a smart girl,” said Dicky loyally. "Net smart enough for that,” Frankie insisted. Dicky scowled darkly. “Something,” Dicky confessed to Vio;et later, “Just made my fist go out—like that!” and he doubled up hjs sturdy little fist and shot it toward Violet’s old rag doll to show her how he had hit Frankie. Dicky played all day with Violet. The next day he waited for Frankie’s whistle, but Frankie did not pass the house. Shortly after this Dicky forgot all about Frankie because of visitors. The visitors were his Aunt Bessie and her little girl, Carol. Au^it Bessie had a great deal of money, so much that she was going to take Dicky and Violet with her little girl down to the seashore for a month. Neither Dicky nor Violet had ever been to the seashore and weren’t quite sure that they wished to go. But Carol told them how much fun it was, what lots and lots of sand there was to play in, and more water than they had ever seen. So when Dicky's mother asked him it he wanted to go with Carol and Violet he said yes, and thought how sorry Frankie Sneed would be when he learned that he was gone. The next day Dicky and Violet kissed their mother and father goodbye and started for the seashore with Aunt Bessie and Carol. They rode a long, long way on the train. At first Dicky watched the houses and the fields and the trees flash by the windows, but after awhile the Sand- : man threw so much sand in his eyes that he could not keep them open. He did not remember anything that happened to him after that until Aunt Bessie called him merrily and told him it was morning and that Violet and Carol were almost dressed. After breakfast they went down to the beach, and Aunt Bessie bought Dicky a bucket and a shovel so he ! might dig in the sand. He was so busy filling his bucket with the fine sand for the girls to pile up into a little heap, that he hardly noticed the ocean at all. Quite suddenly Carol called out: “Look, look!” and Dicky and Violet saw her pointing at something out on the blue water. "What is it?” asked Dicky, dropping his shovel. “It’s a boat," sister Violet told him. “A sailboat,” corrected Carol. “Two of them!” cried Violet, excitedly, pointing at another she could just r,ee. “They would make a pretty picture with those fleecy clouds," called Aunt Bessie. “Carol, go get the camera." “Hurrah!” cried Dicky, and began to dance up and down in his joy. “Can I have my picture taken, Aunt Bessie?" he shouted. Aunt Bessie smiled as Carol came dancing from the hotel with the camera. Dicky and Violet and Carol gathered closely around Aunt Bessie and watched her open the mysterious black leather box, and pulled out the long red thing that looked, Dicky thought, so like the funny wrinkled box the old Indian on their street at home pulled in and out and made mUsic on. “Would you like to take a picture, Violet?” asked Aunt Bessie. PLAYING JACK AND -TILL Cousin Tommy from the city Came to spend the day; And we had a little party— Boys and girls—to play. Out of doors we went a-running To the great, high hill; There with real tin buckets We played Jack and Jill. Jack was played by brother Harry I was little Jill. All the others ran behind us— Up and down the hill. u? "J And I playtftJ at re» Pjj Jack went heels ^ Then we all just sere laughter, v s" And Cousin Tom*’ A “Oh, what fun at tl> j£.f! Playing games so ^1 And I said to C°uSL 0 “Let's play the Sa So we ran and laU®*iejill' J Playing Jack an s'j Till Ma called us 1 ' ™ Where we went Wributions From Our Junior Members MLADINSKI DOPISI ENUMCLAW, WASH. OR AND FELLOW IliH K e t® nas>' *8 a week of celebrations 10rating the 40th anniversary organization of our SSCU, No' 32, 72, 162 and 176 lo-3 Renton, Black Diamond, J u. and Tacoma, Washington t .Ve*5'’ sponsored a banquet and L* the Krain Ballroom (about es north of the city of Enum-the 23rd of July starting at 'arge crowd in attendance complete satisfaction at the ^ Program presented, including JjjIUet which comprised of many ^ courses and which literally ^ mouth water. Festivities With the presentation of J-Ws oj- vari0US lodges by Onan George Porenta. Short "Mi ^ lendered by several Slovene ® businessmen, compliment-»lembers of the SSCU upon . er>did accomplishments. Then ored guest of the evening, ^on Terbovec, editor-manager £>oba, was introduced and fine speech, relating the ^ progress of our Union and "Bwt members to make 1 6ven a biSSer and greater ^ n for their posterity. After-’ Vrbovec was presented with Quet of flowers by Miss °acata. ^ part ot the program peti completed, members and , retired to the basement ic*t' j ([ Where the aforementioned irl ( , served. A tamburitza or-Wayed during the dinner as enjoyment. Following the ( Zeroises (paging Mr. Web-(ueal, hot, (it cooled off some-I, ards midnight) swing orches-for the dancing pleasure °Unger set. They threw in a (j^ Polkas, schottisches, etc. for ‘ fo'ks, so they could also get r^5 ‘JJl BMrit of things. Along about :V^°| (jo folks began calling u ^Wted drifting ho vlng, everyone had but one Wiind — we sure had a 5 tn all the affair was a huge view of the large crowd I5.sSSf^ed out and the amount of (u*1 trickled into the cash %! We’re getting financial-*4l!). «1 that the coming years ji. ny more and even greater Lns (picnics, dances, dinners, u?°t) put on by the members ®CU. if everyone does their ch I’m quite sure they will. John Chacata (Age: 15) NO. M2, SSCU. h* ENUMCLAW, WASH. ^TOR: tt'ft members here in the hope the SSCU had a 40th birthday, and wish successful future years in carry on her fine work, Slav race of these United jj^lebration that the Western iCj branches of the SSCU v »or of the 40th anniversary, ! held in the beautiful Krain j, °h the evening' of July 23, it^j.e Pleasure of Mr. Terbovec, to visit with us. He gave oth tt'ernorable speech, as also ^ er featured speakers, among e senator Miller, our Slovene H- Washington, the master Vti 5Wl ' Porenta, who should . for his tireless effort in s‘’°mote the celebration to %CCess' ancl also represent-tL ^acoma, Renton, Cle Elum, fc>nd and Krain did their ‘Jflug. l these speeches we were ^^tertained by the Tambu-Wegave an excellent j j&'and banquet was given bet even Little Stan would 0 Unhitch his belt a couple he doesn’t wear sus- ,assentations were macje to le editor, and we sincerely Wed them all. banquet a dance wound ,ation. I’m sure Little Stan “ad to step rather briskly Wth the “jitterbug” tunes gave us. Hr) was enjoyed hy the h Present, and we most Vl je that Mr. Terbovec en-i-»an as much as we enjoyed t0 the evergreen state ^ary Chacata (Age: 13) No. 162, SSCU. STRABANE, PA. ! ^11 T Iqjj 1 Want to thank you for '' to r c*lec'c’ 1 was very glad to 't th ^ Came in handy that day. 1 r, j shoes and saw a big hole 'ti(i my shoes fixed with the N^as the shoemaker glad tc S*161 *s very hot and dry. We its rain. Our SSCU is cele-oj th anniversary. I wish il 5 riCCess' Locl&e No. 149 wil ^ays, on August 20 and 21 ^ ark, Strabane, Pa. Gooc 0r young and old. I hop* ^tll attend from far anc Mr. Terbovec. Maybf ething like he did twi 0 aai ol* reb* je P° bise šel V reštei* ft. ,u rn> ne& iiic Ude-11 i!" .gveS’ lc 5' or ,f<3 rove6. pot bom nil ^ s in Oe! [| s IS*1 ■ iti* ste. ojetf 10' 100?" oj*1' isl :ta; I, urtH 'Us i(ly ki the years ago, a goat with a red ribbon around its neck. Hedvi Sterle No. 149, SSCU LORAIN, OHIO DEAR EDITOR: Thanks for the check! .The weather here in Lorain has sent many people to the beaches for swims and suntans! Lake View is the best known section. It has a beautiful rose garden and each of the nationality groups in Lorain are given a block of land to plant flowers in. Also in this park, there is an enormous fountain that shoots water 150 ft. into the air. Colored lights make the water change into all the colors of the rainbow. Then they have large tracts of carpet grass on which the Scot and English people lawn bowl. Here at this park the annual Regatta was held, boats coming from all lake cities to compete for prizes. I am usually playing ball, which brings up the question who is going to win the Pennant this year. Cleveland should end up on top because of the pitchers they have, namely, Johnny Allen, Johnny Humphries, Mel Harder, Bob Feller and others and because of the batters like Averill, Trosky and rookie Keltner. Stanley F. Ostanek No. 6, SSCU FALLS CREEK, PA. DEAR EDITOR: Here is a story for the juvenile section. It is entitled “A Very Pleasant Day.” One Saturday Alice and my mother went to DuBois and my father, brother and I were the only ones home. We put brother to sleep, then I went to my friend’s house. Here we played for a while, and then I said, “let’s have a picnic.” My friend agreed and we had our picnic. Although we served only sandwiches, we did manage to have lots of fun. After we were through eating, my mother and Alice came home. That was how we passed away one Saturday. Mary Margaret Kozel (Age: 10) No. 13, SSCU OAK CREEK, COLO. DEAR EDITOR: The first item on my list is to express my thanks for the reward presented to me on my latest article. I hope my efforts in letter writing will prove just as successful in the future. These summer months seem to have taken wings and are Hying swiftly by. But with the swiftness of passing, I recall a very happy Sunday spent in the mountains. To begin with the occasion was a “Bar-B-Q” taken place at Still Waters. A large crowd was present and the hurried preparation and chatter of the mothers preparing for the feast, the loud shouts of “come and get it,” the merrymaking of chasing a stray squirrel or ground hog, the wind blowing through the tall pines bringing warning of an approaching rain, the speech-making for their unexpressable gratitude, and to top it all, I must say we had four lambs, a grand time, and plenty of rain. The countless articles of the 40th anniversary of the SSCU which appeared in some of the recent issues of the Nova Doba, proved to be mighty interesting and very enjoyable reading material. My expression for it all is Great! Am I not right, juvenile members? With this closing thought I am wandering off into space thinking continually of the 80th anniversary. May it be successful, continually united. Anna Bell Chadez (Age: 14) No. 21, SSCU CLEVELAND, OHIO DEAR EDITOR: Everybody is writing such interesting letters and poems to the Nova Doba that I could not resist the temptation to write a poem myself. As I told my sister (Elsie) that I think it is every juvenile’s duty to write an article on the 40th anniversary of the SSCU. So here is my poem. Of course it is not as interesting as some of the poems of older juveniles, but it is my best. A SWELL LODGE Here’s to the SSCU, May God bless all of you, Through it, new friends you’ll meet And some that can’t be beat! For instance, Little Stan, etc., With his little or big Austin. Belongs to a lodge of the SSCU. And he’s one of tlie friends you would meet, If you just join this lodge and you won’t be beat! All over the U. S. they will be celebrating the 40th anniversary of the SSCU, We must do our part too. We should encourage other people to join this Union, describe to them what the Union will do for them. The younger children writing to the juvenile page and Little Stan encouraging them to write and send in new ideas. So juveniles, let us try to do our parts. It was a beautiful day when my sister and her two girl friends packed up a lunch and went to Metropolitan Park. We had spent a pleasant day there. We climbed Bald Eagle Mountain and all the surrounding hills. We watched the water run swiftly down stream. Isn’t nature grand? The most interesting point was this: There was a man at the park and he had a tamed crow! The crow’s name was Jim. His feathers were black with a streak of red here and there. The man threw a box of matches on the ground and the crow quickly flew from the man’s shoulders, where he was perched, on to the ground. He had made a successful trip. The result was he opened the box of matches, took out a match, struck it and returned it to its master just as he was to put a cigarette unto his lips. I caught four minnows and I just gave them away. At 6:30 p. m. we were on our way home singing and telling jokes. In last month’s issue (July) I enjoyed reading Dorothy Bregovec’s story called “The Mystery of Fair Glades” and Josephine Cerne’s poem entitled “Class Poem” and Florence Prosen’s poem "SSCU.” Regards to all juveniles and to you, editor. Sally Hrvatin (Age: 11) No. 173, SSCU EXPORT, PA. DEAR EDITOR: me. I am 13 years old, in the high eighth grade, and I am interested in competitive sports, journalism, and in writing letters to children in any and every state of the United States. Again thanking you, Gloria H. Terbovec, No. 141, SSCU 37 Capistrano Ave. San Francisco, Cal. CLEVELAND, O. DEAR EDITOR AND READERS: o’er A mr J I ELY. MINNESOTA DEAR EDITOR AND READERS: At the SSCU picnic, Justine Korent introduced me to Paul Bartel, our supreme president and to Frank E. Vra-nichar, supreme trustee. Was I ever glad to meet them. I think both are men well worthy of their supreme offices. The picnic was well attended, and there were ever so many outsiders present. But I will let Little Stan have his own say on thi big event for I saw him there taking notes. Yes, the big celebration is over. There was lots of work and worry for many a member, but it turned out a big success, so we have something worthwhile to look back to and that is a good re ward. My mother and I went to Faribault with Mr. and Mrs. Joseph Zalar. My mother went to visit her step brother. It was the first time I had seen St. Paul. And I was greatly impressed with Fort Snelling, for I heard and read so much about it. We saw the Minnesota University State Farm where boys learn farming. It sure is a nice place to visit. We also saw Camp Ripley and what a sight. A town of white tents arranged like streets, canons, guns, drilling, shooting. What a sight for sore eyes— something different than plain city life. Men from all over the U. S. go there. We were guests of Mr. and Mrs. Frank Triller Sr. for the weekend at Sartell, Minn. They are very nice people. Mr. ] Triller is secretary of his lodge at Sartell for 25 years. Mr. Triller is well i known for he wrote many an article for the Nova Doba. We were pleased to find my mother’s stepbrother John Hegler felling fine and happy. He likes it there very much. John asked us to say hello to all his Soudan and Tower, Minn, friends. Goodbye until next time. Florence D. Startz (Age: 13) No. 129, SSCU It’s a long time since I wrote to the Nova Doba, but since I am a farmer, work is plentiful at this time of the year,; for it is grain cutting time ready for thrashing. Recently, I was on my summer tripr in the mountains about 125 miles from Export. My mother, father, brother Rudolph, and my sisters Anna and Mary, came along as did another carload of friends. We saw the mountains and rode on the lake with a rowboat. We had nice weather on our trip, although we could have used a little more rain to make a rainbow. I want to thank Mr. Janko N. Rogelj for the lovely letter he wrote in the Nova Doba on our picnic. Nice of him to remember us. At this time we want to say that we were glad Mr. Rogelj came to see us, even though he didn't get an opportunity to visit us on the farm. Here is a story about the man who lived in a shoe. We all met the lady who lived in a shoe, had so many children sl*ie didn’t know what to do. So let’s go in and meet the heel of the shoe of George, the father. As we come in, we hear him saying, “Lucy dear, what an odd week this is, no stork showing up.” To which mother said: “Thirty days has September, June and November, while the remaining ones have thirty-one; but we have thirty-seven.” While this conversation took place, a knock is heard on the'door. George goes to see who is there, and finds a stork with a baby. The stork says: "Here is the baby, but I only work forty hours a week, so please don’t call for me anymore, for I am quitting to see a friend down in Texas.” One evening the children and the neighboring children were playing, while Lucy called the children for supper. A messenger sent the following message: “Your uncle passed away and is leaving you all”, and at that point George said, “uncle is leaving to us all his death benefits; fine, for we shall be able to live a little better.” But Lucy interrupted, saying "your uncle passed away and is leaving you all the children, sixteen in number.” Louis Kuznik (Age: 14) No. 138, SSCU. SAN FRANCISCO, CAL. DEAR EDITOR: Again, thank you for the dollar prize I received for my article. This time it was really unexpected! This. year, we are having a rather windy, though warm summer in San Francisco, especially on our side of town. Our home is not very far from the Pacific Ocean, and we get all the fog and wind, that is to be gotten. There has not been much for me to do during this vacation, but I expect to learn how to play tennis. I don’t know much about the game, but my brother, Edison, will teach me the fundamentals and I will be expected to learn the rest, as I go along. As I have not much to do this vacation, I would be glad to answer any letters to anyone who will write to The month of July is fading away. We should remember a few of the following points: The 40th anniversary of our SSCU. Bastille Day in France, (storming of the Bastille) took place 149 years ago July 14. Since Little Stan was very busy writing and making plans for the 40th anniversary, I hope he won’t mind if I take his task on. The Magic Carpet tours and we find the following: Florence Prosen (she lives across the street from where I do), enjoys letters concerning the 40th anniversary. From Euclid, Albeena Nosee, expressed a wish that all persons going to Ely to celebrate the 40th anniversary, will have an enjoyable time. Josephine Cerne of Barberton believes she has very little poetic ability. I think otherwise. On to Conemaugh with "Dot” Brezovec studying Biology and writing a story for the juvenile page, titled "The Mystery of Fair Glades. To Pittsburgh, where Mary Zugell thanks the editor for the award. And to Bertha Krall, who lives in Etna, sends best regards and does not like school. From Falls Creek, eight-year-old Alice Kozel has spent a good time swimming. in Strabane Hedvi Sterle reports of the tragic death of Mrs. Horwat. Hedvi! you neglected to insert your lodge number and your age, but since this is your first letter I hope the editor will excuse you. Out West. Pueblo( Colo., with delegate Theresa Rupar, feeling very much surprised that the days fly so fast. The magic carpet is tired and so is its driver. On our last stop, in Rock Springs, Wyo., where Elsie Oblock includes her age and lodge number this month; she is surprised to receive an award of $1.00 — Thanks to Little Stan for the use of his magic carpet. I am to have an appointment with Mrs. M. Johnson, editor of the Young Folks’ Page, issued every Wednesday in The Cleveland Press. While I am at the Press I shall visit all the offices and the shop in the building. I will relate to the juveniles my experiences in my next letter. I wrote a story for the juveniles, titled, “Good Looks Don’t Only Count, Girls.” Anne sat at her desk looking very desolate. Her frend Jean Marie Cower-boton had just left £he room in which Jean Marie and Anne shared. Jean Marie wa:s good looking. wlth blonde hair, blue eyes, and the daughter of wealthy parents. She had many beaus, and was present at all college dances and proms. She lacked one thing, and that was brains. Anne was different. She was a brunette, with brown eyes. One thing she did have was brains. Anne wanted to be an author and had an offer from a publisher to write a poem within a month, for which she was to receive five hundred dollars. However, Jean Marie thought different. She believed that Anne didn’t have a chance in a million. It was getting rather late and Anne thought it best to go to bed. As she was undressing, the telephone rang. Bob Jean had called. He was Marie’s boy friend. He asked her to come at once to the ballroom on Main Street, as Jean Marie had met with an accident. Anne hurriedly took a taxi to Main St. There she met Bob, who was surprised to meet such a gorgeous roommate of Marie’s. Quickly the pair brought Marie in a taxi to her room where a doctor had been summoned. Doctor Brown, the school’s physician, said that Jean Marie had broken her leg, and that she would have to rest for six months. Marie did not like this decision at all, for she was thinking of the number of dances and proms she necessarily would have to miss in the meantime. Unfortunately, Marie expressed her thoughts aloud. Then Bob said something that shook Marie. He said “Listen, Jean Marie Cowerbotton, I’ve been going out with you for the past six months. Every time I met you you have been complaining. ‘I haven’t enough dresses, a freckle just popped out of my face, Dick refused to dance with me, and to make the whole situation worse, you have been telling dreadful tales about Anne. You said she was ugly, dumb, etc. Since I want to be an* author I am going to help Anne with- her poem, while you can rest for six months, and forever on. Besides I don’t go for girls with good looks, rather I prefer those with brains.” Anne was taken back for a, while But she did agree to go with Bob to a dance the next week. It was to be her first dance. Regards to all juveniles. Elsie Mary Desmond (Age: 14) No. 173, SSCU. Cruel that Jack Frost these flowers should kill. The sunflower nods as if to say, ‘To me, everyday’s a holiday.” The rose with stately iris flirts And blushes pink behind her skirts. All summer long the flowers sway, Until Jack Frost takes them away. It’s then they’re covered up with snow Waiting for the sun and rain to make th.em grow. Margaret Peshel, No. 120, SSCU. TRINIDAD, COLO. DEAR EDITOR: I am sorry that I haven’t written sooner, but I have just been too busy. How is everyone? Fine I hope. The subject I have chosen this time is the value of an education to. This is how it goes. Someone has said that an education is a jewel. Indeed it is one of the most precious things that we have access to. It only costs a little effort and ambition, although it is the rarest jewel there is. If we would all take the advantage of going to school, we could all have a very good education. When we have finished school, it is worth everything that we gave up for it. Some students talk of what they are going to do when they finish their education. The important thing for them to learn is that we never finish our education. We never stop learning things, nc matter how much we try. We should all try to get the best possible education, whether in school or otherwise, for education is the key to success of every vocation. This is just my own opinion, which, I think when you read it, will probably be yours too. So I will sign off with best regards to all. Pauline Tomazin (Age: 15) No. 84, SSCU. NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinskih straneh Nove Dobe v juliju 1938, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsaki sledečim mladinskim dopisovalkam: Dorothy Brezovec, društvo št. 36, Conemaugh,* Pa.; Albena Nosee, društvo št. 132, Euclid, O.; Theresa Rupar, društvo št. 42, Pueblo, Colo.; Hedvik Sterle, Pershing je bil pred par meseci nevarno bolan. Zdaj je spet pri dobrem zdravju. KONEC PONEBRE V Clevelandskem zoološkem parku je bil pretekli teden rojen križanec, kateremu so nadeli i-me “ponebra”. To čudno ime je dobil zato, ker mu je bila mati marogasta zebra, oče pa poni, to je mali konjiček. Zebra fega hibrida ni hotela dojiti, torej so ga morali umetno krmiti z mlekom iz steklenice. To pa hibridu ni ugajalo in po par dneh se je poslovil od tega čudnega sveta. Zoološki park je tako izgubil nenavadnega državljana. ob določeni uri. Končna določitev sporne meje bo poverjena posebni komisiji štirih mož, to je dveh zastopnikov Rusije in dveh zastopnikov Japonske oziroma države Mančukuo. Rusija je v sedanjem konfliktu pokazala toliko odločnosti kot še nikoli prej tekom večletnih obmejnih sporov in incidentov. V tem slučaju so bili Japonci tisti, ki so nujno prosili za premirje in so pristali v važne ruske pogoje. To je razumljivo, kajti Japoncem že sama vojna s Kitajsko dela neprimerno več preglavic, kot so prvotno mislili, in se zavedajo, da bi bila istočasna vojna z močno Rusijo zanje pogubna. NEMŠKI MANEVRI V Nemčiji so se ta teden pri čele Velike vojaške vaje, katerill se bo udeleževalo okrog enega milijona mož redne armade in rezervistov. V Evropi vzbujajo ti manevri precejšnjo napetost, ker nihče ne ve, če nima Nemčija poleg manevrov še kaj drugega v rokavu. Posebno Češkoslovaška je pripravljena za vsak slučaj. DOPISI OPOMIN MUSSOLINIJU Anglija je poslala Italiji noto z opominom, da bi bilo že čas, da slednja odpokliče svoje čete iz Španije, kot je obljubila že pred par tedni, toda še doslej tega ni izvedla. Nota poudarja, da dokler Italija ne izvrši svoje obljube, ne more stopiti v veljavo angleško - italijanska pogodba. Zdi se, da Mussolini odlaša z odpoklicom italijanskih čet iz Španije največ zato, ker so društvo št. 149, Canonsburg, Pa.; Elo- v . . , . . renče Prosen, društvo št. 173, Cleveland, španski lojalistl postali zadnje o.; Elsie Desmond, društvo št. 173, Cie- čase precej aktivni in rebelni veiand, o. general Franco še ne more ra- čunati na skorajšnjo zmago. Mussolini pa seveda hoče, da rebeli zmagajo, španska uganka po vsej priliki še ne bo v doglednem času rešena. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) avgusta pristalo nemško letalo Brandenburg, ki je izvršilo polet iz Berlina v Nemčiji preko Atlantika, v 25 urah. Po nekaterih manjših popravah je leta-o odplulo nazaj proti Nemčiji 13. avgusta. Letalo je vodil kapitan Henke s tremi možmi posadke. Potnikov ni bilo, dasi je letalo prirejeno za 26 potnikov. Na newyorškem letališču je bilo letalo ves čas zastraženo po policiji in mornarjih, da se preprečijo morebitne demonstracije. PARAGUAY IN BOLIVIJA ZA MIR Mirovna pogodba, sklenjena med ameriškima republikama Paraguay in Bolivia, tikajoča se spornega ozemlja Gran Chaco, je bila potrjena od obeh strani. Za Bolivijo jo je potrdil ustavni kongres, za Paraguay pa splošno glasovanje, in sicer z veliko večino. Po pogodbi bo natančno mejo med obema deželama določil posebni nevtralni odbor, ki ga tvori pet predsednikov ameriških republik. Ta petorica vključuje tudi predsednika Zedinjenih držav. PREMIRJE MED RUSIJO IN JAPONSKO Mesec dni trajajočo nenapovedano vojno med Rusijo in Japonsko na meji Sibirije, Koreje in japonske vazalne države Mančukuo, je pretekli teden ustavilo premirje, ki je bilo sklenjeno med japonskim poslanikom v Moskvi in med ruskim komisarjem zunanjih zadev, Litvinovim. Glasom tega sporazuma ostanejo tako ruske kot japonske čete na mestih, ki so jih zavzemale Moon Run, Pa. — Dopisi iz naše naselbine so bolj redki, zato upam, da mi sobrat urednik preskrbi v Novi Dobi prostora za teh par vrstic. Delavske razmere so slabe, kot so menda tudi drugod; posebno slabo je za starejše delavce, ki ne dobijo več dela. Smrt se tudi pogosto oglaša v naši naselbini. Ako pojde tako naprej, pridemo kmalu vsi na vrsto. Vsled tega je važno, da.ne pozabimo na podporne organizacije. Kdor še ni član nobene, naj pristopi, dokler ni prepozno. Tu imamo društvo št. 99 JSKJ, katero lahko priporočamo vsakemu prijatelju za pristop. Poleg tega so pa še druga | društva, da si vsak lahko izbira. Nedavno sva se podpisana podala obiskat prijatelje in znance v Waukegan, 111. Vožnja je bila prav prijetna. V Waukega-nu sva se najprej ustavila pri Mr. in Mrs. Frank Japel, kjer sva bila prav prijazno sprejeta.. Ko sva se nekoliko oddahnila, sva se podala na obisk k Mr. in Mrs. Joseph Mešec, nato k Mr. in Mrs. Tomaž Troha ter k Mr. in Mrs. Jacob Mesec; Mrs. Mesec je namreč sestra od Tomaža ,Trohe. To je bilo veselo svidenj'«? po 35 letih! Povsod sva bila prijazno sprejeta in gostoljubno postrežena. Mr. in Mrs. Slabe pa sta nama prijazno razkazala Waukegan, za kar jima lepa hvala. Oglasila sva se tudi na domu sobrata Paula Bartela, gl. predsednika JSKJ, kjer sva bila prijazno postrežena s hladnimi okrepčili. Vsem tamkajšnjim prijateljem se najlepše zahvaljujeva za vso naklonjenost in postrežbo, katere sva bila deležna ob priliki najinega obiska Waukegana. Ako katerega omenjenih pot nanese skozi Moon Run, bo naji veselilo, če bova imela priliko naklonjenost in gostoljubnost vsaj nekoliko povrniti. Mr. in Mrs. Frank Troha. Edmond, Okla. — Rad bi izvedel za mojega brata Karola ali Charlesa Knafeljca, ki je pred leti bival v Clevelandu. Njegov naslov je bil nekaj nad 3000 St. Clair Avenue. Jaz se nahajam že 31 let v Ameriki, moj brat Dalje na 7. str. BANČNI ROPAR PRIJET Policija v Baltimoru je pretekli teden prijela drznega bančnega roparja Charlesa Birda, ki je lani v septembru pobegnil iz okrajne ječe v Clevelandu. Z njim vred je bila prijeta tudi njegova žena Barbara. Bird je postavljen pod $175,000 varščine. j PERSHING ODPOTOVAL General John J. Pershing, ki je bil tekom svetovne vojne poveljnik ameriških čet v Franciji, je pretekli teden odpotoval iz New Yorka v Evropo. General ELY, MINN. EDITOR: This is the first time that I have written to the Nova Doba. I hope to write more times. I am a member of Lodge No. 120 and am 14 years of age. FLOWERS The yellow and purple pansies small, Smile up to us just like a doll. The sweet-pea growing higher, higher still, Skupina potnikov in potnic na parniku lie de France 22. junija 1938, ob priliki izleta Slovenske ženske zveze v Jugoslavijo. NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.'7% per year; nonmembers $1.51) Advertising rates on agreement NOVA DOBA Naslov za vse, kar se tiče lista: 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIV. ..,10 k NO. 32 AKTIVNOST MLADINE izmed vseh coloradskih naselbin obiskati samo Denver. Pa je bilo že samo tukaj toliko prijaznosti in gostoljubnosti, da se bcm napram tamkajšnjim prijateljem čutil večnega dolžnika. Naš tretji glavni podpredsednik sobrat Frank Okoren, prvi glavni porotnik John Schutte, bivši delegat Steve Mauser, bivši delegat in moj dolgoletni prijatelj Joe Jartz, bivši delegat Anton Lunka (brat našega četrtega gl. podpredsednika Johna Lunke v Clevelandu), sobrat Anton Jeršin, glavni tajnik Z-j SZ, Chas. H. Chitwood, agilni | tajnik angleško poslujočega društva Colorado Sunshine, in drugi, katerih imen se ne mo-1 rem spominjati, bi me bili naj-j rajši na rokah nosili, če bi ne bilo tako vroče. Zvečer je bil j aranžiran pravi domači piknik! na bližnji faWni sobrata Jos. j Jartza, kjer so se nam v pri-j jetno ohlajenem ozračju prav prilegla razna okrepčila pri prijaznih razgovorih, šalah, petju in godbi. Drugi dan me je Mr. Lunka v družbi njegove prijazne soproge, male, ljubke hčerkice Pauline, Mr. Jartza in Mr. Jeršina popeljal v slikovite gorske kraje denverske okolice, na goro Lookout Mountain, kjer je j pokopan znameniti “showman” Buffalo Bill, nato pa po izred- | no drznih cestnih serpentinah * navzdol v mestece Golden, kjer smo se v Coors pivovarni okrepčali s tam pridelanimi medicinami. (Sobrat Zbašnik za en- j krat še ne bi vozil svojega av- < tomobila po tistih serpentinah! Glede moje Lize pa nič ne re- < čem!) Potem nas je spet pri sobratu Jartzu čakala cela “oh-cet,”1 in to bi se bilo menda kar naprej ponavljalo, da me ni uro pozneje Zephyr (grški bog za-padnega vetra) ponesel proti Chicagu. 'i Naj še omenim, da sem v Denverju imel srečo se pozdraviti z bivšimi mladinskimi de-legatinjami Misses Helen Okoren,' Josephine MaVišer, Josephine Janezich in Mary Ambro-zich ter z njihovimi materami, sestrami, brati in drugimi sorodniki, dalje s tremi brati in materjo našega 4. glavnega podpredsednika Johna Lunke in z mnogimi drugimi sobrati in so-sestrami, katerih imen si nisem zapomnil. Mnogo bi mogel še napisati o tem posetu, pa naj to zadostuje. Za zaključek naj še dostavim, da Denver a ostalo Colorado vred ni samo lep biser v diademu JSKJ, kar se je jasno pokazalo tekom naših zadnjih treh kampanj, ampak je tudi blesteč biser v kroni prijateljstva in gostoljubnosti našega za pada. Bodi mi zdrava dežela columbin, sončna Colorado, bodite mi zdravi sinovi in hčere sonca! Upam, da se še kdaj vidimo. A. J. T. ENAKOPRAVNOST ŽENSK (Nadaljevanje s 1. strani) cej nasprotstva. Voditeljice, Margaret Fuller, Frances Wright, Lucretia Mott, Lucy Stone, Susan B. Anthony in Elisabeth Cody Stanton, so bile . dostikrat podvržene ostrim kritikam in javnemu posmehovanju. Njih kampanja pa je bila ener* gična. Kmalu je bila vsa dežela prepletena z ženskimi klubi in drugimi organizacijami, ki so delovale za žensko volilno pravico. Amendment za žensko volilno pravico je bil prvič predlagan v kongresu 1. 1869. Bil je odklonjen, ali enaki predlogi so j bili vloženi skoraj v vsakem zasedanju kongresa. Nasprotst-i vo proti ženski volilni pravici i je bilo premagano v posamez-i nih državah. Wyoming je bil i prVi teritorij, ki je podelil žen-• skam volilno pravico 1. 1868. V > 90 letih so sledile države Colo-l rado, Utah in Idaho. V pripo- Jugoslovanska Katoliška Jednota v ELY, MINNESOTA Mladine si skoro ne moremo predstavljati počivajoče. Ljudje tako zvanih srednjih ali zrelih let smatrajo počitek za tem potrebnejši, čim starejši postajajo. To so čisto naravni pojavi. Vsa mlada bitja v naravi, od človeka in živali do rastlin, kažejo neprimerno večjo aktivnost kot starejša. • Mlada kri ne more mirovati, zato vidimo, da je mladina vedno z nečem zaposlena, razen kadar spi. Ta aktivnost se mestoma izraža v delu, še bolj pogostoma pa v igrah in zabavah. Potrebe in važnosti resnega dela se mladina v splošnem le malo zaveda, mladostna brezskrbnost jo vleče le bolj k igram in zabavam. Nam starejšim morda to včasih ni všeč, toda pomagati se ne da; ko smo bili mi mladi, nismo bili nič boljši. Najpametnejše je, da vzamemo problem kakršen je in ga skušamo napeljevati v koristne smeri. Marsikako za mladino primerno delo zamoremo aranžirati tako, da se ji bo zdelo zabavno. V mnogih ameriških šolah so dandanes učni sistemi prikrojeni tako, da se otroci učijo potrebnih predmetov tako rekoč igraje, da jim učenje ni muka, ampak zabava. In za marsikatero društveno aktivnost lahko zainteresiramo mladino, če ji pokažemo ali damo razumeti, da ji bo dotični posel nudil nekaj zabave oziroma razvedrila ali pa da bo pokazal javnosti njene zmožnosti. Ta okolnost je za nas starejše člane podpornih organizacij važna. Brezskrbno mladino, ki ne misli na bolezen in starost, moremo te v redkih primerih zainteresirati direktno za zavarovanje, katero nudijo naše podporne organizacije. Veliko lažje se da to storiti indirektnim potom, športne aktivnosti pri naših društvih same na sebi niso y nikako posebno korist organizaciji, toda važne so zato, ker privlačujejo mladino v podporno organizacijo in jo v isti ob drže. Po nekaj letih šef bo ta i mladina zavedla, da je gojitev športa sicer lepa reč, toda! zavarovalna stran organizacije je važnejša. Na ta način bomo mladino dobili tja, kjer jo hočemo imeti. Kadar društva prirejajo kake veselice ali zabave, je priporočljivo, da se njladini odraslega in mladinskega oddelka poverijo kaki posli, na primer dekoracije prostorov, prodajanje vstopnic, deklamacije, pevski, plesni in godbeni nastopi itd. To je navadno mladini v zabavo, obenem pa ji daje prilike, da pokaže svoje zmožnosti pred svojimi vrstniki in starejšimi člani. Na ta način se začne zavedati^ da je del društva, v katerem se udejstvuje, in da je nekako njena dolžnost delati za napredek in ugled istega. Za vse naše podporne organizacije je dandanes problem naše mladine najbolj važen in postajal bo še važnejši z vsakim dnem, z vsakim letom. Ta problem je, kako dobiti mladino v naše organizacije in kako jo v njih obdržati. 4C temu cilju vodijo mnoge poti, naše delo, pa je, da najdemo in uporabljamo tiste, ki so vpričo j razmer v različnih krajih najbolj primerne. Naša slovenska v tej deželi rojena in vzgojena mla-dina je v splošnem mnogo boljša, kakor so nam jo do j zadnjih časov hoteli predstavljati gotovi črnogledi pesimisti. Čim večkrat bojno prihajali z njo v dotiko, tem bolj bomo to spoznali. V splošnem je ta mladina prijazna, inteligentna, izobražena, tolerantna in, kljub mladostni razigranosti, dostojna. Na naših prireditvah ene ali druge vrste se navadno čisto domačo počuti. Naše ustanove, kolikor jih razume, spoštuje, in tudi naš jezik obvlada, če ne vselej v govoru, pa vsaj v razumevanju. To velja vsaj za veliko večino tu rojene mladine, s katero je imel avtor tega člaftka priliko priti v dotiko. Ta mladina je naša in ta mladina bo v dogledni bodočnosti hrbtenica J. S. K. Jednote, če jo bomo znali pridobiti v naše vrste in jo s primerno taktiko v njih f obdržati. V naši nestrankarski organizaciji se bo lahko udomačila in se je bo z navdušenjem oprijela, ako jo bomo sprejeli kot sebi enako in vredno stoprocentnega upoštevanja. Začetek je v tem oziru že storjen, in sicer dober začetek. In ako se bomo iz izkušenj učili, bo naše nadaljno delo v tem oziru še boljše. Predvsem pa nikdar ne pozabimo, da bodočnost J. S. K. Jednote je v naši mladini, in skušajmo pri vsaki priliki obrniti sile njene mladostne aktivnosti v žive vrelce, potoke in reke naše organizacije. j t Iz urada glavnega tajnika JSKJ URADNIKOM (CAM) DRUŠTEV JSKJ V DRŽAVI COLORADO: Pravkar smo bili obveščeni od zavarovalninskega oddelka države Colorado, da po mnenju generalnega državnega pravnika (Attorney General) otroci ne morejo biti sprejeti v mladinski oddelek, dokler niso dosegli starost enega leta. Z ozirom na to razsodbo generalnega državnega pravnika se naroča vsem bralskim podpornim organizacijam, da v bodoče ne sprejemajo otrok v svoje mladinske oddelke, ki so stari manj kol eno telo, ampak da sprejemajo samo take otroke, ki so stari že eno let ali več. Bratske podporne organizacije, ki imajo poslovno dovoljenje v državi Colorado, so obvezne gornje naročilo upoštevali in se po njem ravnati, in ker imamo tudi mi poslovno dovoljenje v omenjeni državi, je naročilo obvezno tudi za nas. V smislu navedene razsodbe se torej naroča vsem našim društvenim uradnikom in uradnicam v državi Colorado, da od zdaj naprej sprejemajo v mladinski oddelek samo take otroke, ki so stari eno leto ali več. Kar se tiče porodnih nagrad bomo članicam v državi Colorado takoj po sprejemu tozadevne zahteve izplačali vsoto $15.00, ostalih pet dolarjev se bo pa izplačalo šele po preteku enega leta, ko bo otrok lahko kvalificiral za sprejem, odnosno, ko bo sprejet v Jednoto. Gornji sklep velja SAMO ZA DRŽAVO COLORADO, v vseh drugih državah ostane po starem, to je, da se otroke lahko sprejema takoj po rojstvu. Elg, Minnesota, dne 12. avgusta 1938. Za glavni urad JSKJ: Anion Zbašnik, glavni tajnik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) ki je bil prirejen v proslavo jed-notine 40-letnice v Enumclawu, L Wash. Štab banketnih kuharic t je pri tisti priliki počastil av- ] torja te kolone s posebno po- { slanico, obešeno na črešnjo, in črešnja s to depešo je bila po- j stavljena pred njega na mizo. I} Črešnja je menda spadala še v | ] mladinski oddelek, ker je bila ] komaj dober komolec visoka in \ je rastla iz nekake čudne poso- j de, toda imela je obilico rdečih ] sadežev. V depeši je bilo reče-11 no, da mi črešnjo poklanja ban- j ketni kuharski štab, da bi me 1 ne lomilo domotožje po črešnji j i fotografa Bukovnika in da bi j1 se držal prijazno, kot’se za ban- 1 ket spodobi. Ženska iznajdlji- < vost res nima mej. Da bi bila v j tem slučaju kaj prida zalegla,; pa ne morem reči. Pokusil sem:: bil namreč par vabljivo rdečih črešenj in izkazale so se za i-dcalno kisle. Morda je bilo takega okusa sadje drevesa spoznanja v paradižu. Tudi zame so bile tiste črešnje spoznanje, j da ni vse sladko, kar nam ponujajo ženske. Koliko stopinj kislice je pokazal moj obraz, ne vem, ker ni bilo nobenega zrcala v bližini. Kolikor vem, tudi ni bilo navzoče nobene fotografske kamere in to je bila sreča. Nekoliko sreče me spremlja povsod. A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) i ------ Iz sosedne republike Mehike, j in sicer iz mesta Monterey, po-J šil jata pozdrave uredništvu in vsemu članstvu JSKJ Frances in Priscilla Lopp iz Gill>erta,i j Minn. * Vile rojenice so obdarovale s: sinčkom prvorojencem družino William Sitter v Clevelandu. Mr. Sitter je poslovodja v tiskarni “Enakopravnosti,” kjer se tiska Nova Doba, in Mrs. Sitter je clanic'a društva št. 173 JSKJ, v katerega mladinski oddelek je tudi že vpisan mali junak William Sitter, Jr. * Za S. N. čitalnico v Clevelan-idn, O., so nabrali člani društva j št. 173 JSKJ $4.00 prostovoljnih prispevkov, s katero vsoto so za svoje društvo plačali čast-Ino članarino pri Čitalnici. V Goivandi, N. Y., je umrl Anton Strauss, rojen leta 1874 ■jv Kumpolju pri Dobrem polju J na Dolenjskem. V to deželo je . | prišel, ko je bil približno 14 let . star in je bival tu okrog 50 let. j Bil je član in eden ustanovni-! Ikov društva št. 89 JSKJ v Go-S jwandi, kjer zapušča soprogo in |8 deloma preskrbljenih otrok. ' V Clevelandu, O., je umrla Louisa Čampa, članica in soustanoviteljica ženskega društva št. 103 JSKJ. . V Pittsburghu, Pa., je umrl Andrej Koghi, član in zadnji ustanovitelj društva št. 26 JSKJ. Zapušča soprogo in 10 o-trok. * I V Denverju, Colo., je 11. avgusta umrla Mrs. Ivana Lunka, mati 4. glavnega podpredsednika JSKJ, Johna P. Lunke, ki bi- ! ^a v Clevelandu, O. Pokojnica je bila doma iz Velikih Poljan j pri Laščah. Mož Anton Lunka, brat v Clevelandu dobro znane-1 ?a Franka Lunke, ji je umrl leta 1915. Trije njeni sinovi, namreč Anton, Joe in Frank, bivajo v Denverju, John pa v Clevelandu. Ko je slednje imenovani dobil poročilo, da je mati nevarno bolna,' je takoj odpotoval proti DenVerju, toda je ni več našel žive. Ko se je urednik Nove Dobe dne 2. avgusta letos mudil v Denverju, Se je razgovarjal tudi z zdaj pokojno Mrs. Lunka, ki mu je naročila pozdrave za sina Johna v Clevelandu, združene s pozivom, naj kaj kmalu pride v Denver. Takrat je bila videti pri prilično dobrem zdravju. Urednik izraža iskreno; sožalje zaradi izgube matere si-j nu Johnu, 4. glavnemu podpredsedniku ,JSKir, Antonu, ki je bil j delegat na zadnji konvenciji JSKJ, ob času urednikovega po-j seta v Denverju pa njegov nad vse uslužni šofer, ter sinoma Josephu in Franku, s katčrima se je seznanil pred par tedni v Denverju. Po informacijah, ki jih je u-redništvo Nove Dobe prejelo, namerava sobrat John P. Lunka ostati v Denverju več tednov. COLORADO IN DENVER (Nadaljevanje s 1. strani) dernc tlakovane ceste in hodniki, senčno drevje, prijazna sta-: novanja rojakov, obdana z zelenjem in cvetjem, vse to napravi na obiskovalca, posebno če je kraj poznal v prejšnjih letih, zelo ugoden vtis. Dom slovenskih društev je čedna zidana stavba, sicer nič košatega in bahatega, vendar menda po-S polnoma odgovarja zahtevam tamkajšnjih rojakov in njihovemu številu. In pogovarjajo se, da morda zgradijo večji in po-nosnejši Dom. Ko sem se podpisani pred par tedni vračal z zapada skozi Colorado proti domu, me je zelo držalo, da bi bil obiskal vsaj nekatere večje slovenske nasel-; bine v državi ter se pozdravil s številnimi sobrati, prijatelji ir starimi znanci, toda železniške ■ zveze tam so nekam redke« ir - zamudne in moje kratke počit-i nice so se bliskovito bližale svojemu koncu, zato sem moge' \ GLAVNI ODBOR: o) Tvvrčpviilni ndoAlr' Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, & Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK. Box 105, Unity, P*- ^ Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Veu Colo. rlptf Cetrtl podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. ^ Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., PitWDU" Penna. cijir Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. v Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. , 41J 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleve«** ^ Ohio. ___________________________________________ jollrfi 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., JU <11 [ Illinois. Iev( 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. « 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box.31, Meadow Lanas,* -------------------------------------------------------- 'ecti GLAVNI POROTNI ODBOR: q, ,f ^ Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton- . C5t 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, % 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. |L 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. „ f. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrooUyD-_^> Jednotlno uradno glasilo. >|j 9 NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^ “Sil- —----------------------------------------------------------;6ld Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, na] se pošiljajo na glavnP<» P»' V lenarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln prizive nai pr»' *6 } slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih e**" Ju Ju, nje la »višanje »avarovalnlne ln bolniška »pričevala naj se pošll]aJu *01.: hovnega idravnlka. "S !s\. Dopisi, društvena na*nanlla, oglasi, naročnina nečlanov In *' ’'G •lovov naj se pošiljajo na naslov : Nova Doba. 028S St. Clair Ave., ® j, M' Iff . Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugoslora varovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejšo poopw’^pjitl" u . članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v rf »u ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega ar v\tp pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 **»' jedo«1? plemena, neozlraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost- ^ , »prejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta ln ostanejo tf); I mladinskem oddelku do II. leta. PrlBtopnlna »a oba oddelka Je prosta. k Premoženj« znaša nad |ž.000,000.00. Bolvenfaott Jednote maša NAGRADE V GOTOVI^K ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA^ A, D1NSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA NAG* ^0 GOTOVINI. Ji C, Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so Pre j* deležni sledečih nagrad: »° za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, ^ rj1’ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 C za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtntne, $4-0 ^ J 1 za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, ^ J za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6-0 ^ ^ za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8-0 ^ po Za novopridobljene člane mladinskega oddelka P0 j lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana starega načrta “JA” — $0.50; « 1 za člana načrta “JB” — $2.00; . za Člana novega načrta “JC", s $500.00 zavaroi J, (I $2.00 ; tftM ^ za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavtfoV ~ ^ d ^ in najstarejše ciplcS^ tffil polotoku in mend;1 ^ ^ maciji. Domnevaj0’. HU-zasadili že v S i bila tam postavljel’ grli ° L voslavna cerkev. ^ orjaških cipres si | ^ leti uredil svoje 0Cvic_^ v skrivališče hajduk fO , V strahoval ves p°l° 1 jC ^ ropal, podnevi v0 ’j visoki cipresi- NJ j k lišče so odkrili -qe ^ Pj K j smrti, ker so o 11 r£l^ ^ dovali nekdanji pajdaši. . vnanje vlčge, ki so jo ženske i-^rale v svetovni vojni, je predsednik Wilson v poletju 1. 1916 priporočal, da se sprejme a-mendment glede ženske volilne pravice. Kongres ga je sprejel in sredi leta 1920 so ga tri četrtine držav Odobrile. S tem je bilo podvojeno število volilcev. Ko so ženske to dosegle v Združenih državah, so si bile priborile to pravico že v pol tucatu evropskih dežel. — FLIS. VRTNARSKI nasveti ------- (Nadaljevanje s 1. strani) čemo imeti na drugih prostorih, ali pa če hočemo prfeveč razrasle grmiče razdeliti na več manjših. Posadijo naj se za spoznanje globeje kot so rast-le prej, in po posaditvi jih m'o-ramo dobro zalivati. Na zelenjadnem vrtu se še zdaj lahko poseje seme sladke repe in jesenske ali zimske redkve. Nekateri z dobrim uspehom sejejo tudi navadno sola-to-berivko. Tudi zgodnji nizki fižol bo še pred nastopom sla-1 ne rodil užitno strop je, če ga' zdaj posadimo. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) KRUTA USODA V sarajevskem “JugoSloven-skem listu” je opisana žalostna usoda vojnega dobrovoljca-in-valida Mitra Vujoviča, ki je star 50 let, a je videti kakor, da jih ima 70. Leta 1917, pripoveduje Vujovič, sem z 18.000 drugimi dobrovoljci iz Amerike prišel na fronto. Zapustili smo dobre službe, da se borimo za svo- Current Thought Ohio SSCU Champion I yi^ex^ Sunday, August 21st, three Ohio SSCU lodges jA t| * 1T|eet in Barberton, 0. to determine the Ohio SSCU .net, | ^Pi°nship in softball. The three lodges are: St. | r^n, No. 44, of Barberton, Betsy Ross, No. 186, of ^ Veland and Cardinals, No. 229, of Struthers. ^ . Games shall be played at Novak’s farm in con-o. 0n the picnic sponsored by the softball team I* 11] Martin’s lodge of Barberton, which has invited not ) ^ the two out-of-town lodge teams to the picnic, but °. the rest of the members, friends, relatives and ac-Stances. I it.•Many months have elapsed since a subsidiary En-^"Speaking group of one of our SSCU lodges, has A a picnic entirely on its own responsibility. Whatever Z«: faction, favorable or not, towards picnic as seen „«»• v'^gh the eyes of the younger element, all of us who fw jto6. had any experience in holding such out-of-door !,ail's> realize that it takes fortitude to plan and hold : JMe. j So many disturbing elements enter into the picture. *ay rain, the crowd may be small in spite of good V •> e^c■, heart that never won a ^ girl” the chicken-hearted unit fails to establish itself .the right position under the sun if it allows discour-% factors to control the mind. The stout heart who says I will, who overlooks the 1 couraging factors, who goes ahead and plans, deserves commendation of its neighboring groups. Such is the softball team of lodge 44, SSCU of a Jkerton. Consisting of a group of active and energetic ’ men, this team has won the great majority of its *31 to §’ames- According to the last report, the team (a ?,,(i9r‘ ^ Picture of this lodge team appeared in last week’s gfi | e of Nova Doba) won twenty out of twenty-six games 1Ifd- This is good record for any team; and more «o P L P.r a team which has entered the softball field for a frrst time this year. =. Enterprises undertaken by the • English-speaking Ups within our SSCU require encouragement, and no , inOil incentive to go ahead with their plans and ideas . I !■! given a group of young men than to attend a ?f,£ sponsored by themselves. The degree of res- D 1 to the picnic in Barberton next Sunday, August ;d , j* will enter into the equation of what may be ex-‘ ned from this particular group in the future. Regard-I °f the city, town or village, the same problem arises 0#1’. j ^miection with our English-speaking groups: How ^ interest is taken by others in affairs which we (the ’i2ijc. ^sh-speaking group) are interested? e jjje j j All SSCU lodges within the state of Ohio, and those jt ^ it neighboring vicinity of Barberton are urged to jjief M the picnic at Novak’s farm. Lovers of out-of-door ne f ^’tainment will find the picnic scheduled for next to their liking. And as an added incentive, two t ',0i games shall be played, the winner to be crowned ,e v °hio SSCU softball champion. ie j-ef |» I 4t»onal SSCU ■ ENGLISH SECTION OfU ▼ Olt’»cial °r9*n ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Prepare For Joint Picnic Sept. 3 i w , #■ in )fi Athletic Board L MINNESOTA Kovach, 342 E. Sheridan, Ely, ’ UtJge No. 1. Pcchaver, 648 E. Camp St., ■ 'nri-> Lodge No. 2. Kovach, 342 E. Sheridan, Ely, 'lodge No. 184. '•Ijj ^gonc, Gilbert, Minn., Lodge ,,, ' ®takel, 346 East Camp St., Ely, t'°dge No. 200. ^ PENNSYLVANIA ^Ph Yerina, Claridge, Pa., lodge <(,. "e*dirc Jr., 715 Gordon St., Pa., Lodge No. 61. Mm h risher, R. D. No. 2, Export, > No. 116. ilj Ru*nik, Box 254, Export, Pa., jJ*1 Antloger, 209 Fifty-seventh iti 'l38- tis .“reh- Pa- Lodge No. 196. fts, Polaski Jr., 504 Giffin Ave., Hia Pa - Lodge No. 205. e v*1 Korach, Box 504, Export, Pa., 218. t, .,0|»'ock, K. D. No. 1, Turtle £n*er, pa., Lodge No. 221. K r<‘Sar, 400 School St., Sprlng-•> Lodge No. 228. H x OHI° *r, ‘vovak, R. D. 2, Sherman Rd. 4* I*1, O.. lodge No. 44. 0 ^ Kumse, 1735 East 33 St., Lo-*t,'^°dgc No. 6. ft x, ®robnic, 6124 Glass Are. C0' 180. 0 702 E. 159th St., Clevc- } Codge No-18G-^ 0 "na’ 1190 E- 61st st- C,evc‘ ,V’h odSe No. 188. • Babich, Box 781, Struthers No. 229. ILLINOIS ?’ lil ^osick’ 924 Oakland Ave. \ '’Lodge No. 66. \ £J®vak, 2350 W. 21st Place ‘ ***•» Lodge No. 70. Victor Divjak, 1200 Belvediere, Waukegan, 111., Lodge No. 94. Louis Rode, 930 So. Victory St., Waukegan, 111., Lodge No. 193. John M. Zvezich, Jr., 2414 South Central Park Ave., Chicago, 111., Lodge No. 211. WISCONSIN George Novoselac, 1960 E. 71st St., West Allis, Milwaukee, Wise., Lodge No. 225. Witness The men were swapping stories. “When I was logging up in Oregon,” said one of them. “I saw a wildcat come right up to the skidder one day. It was a fierce beast, but with great presence 6f mind, I threw a bucket of water in its face and it slunk away.” “Boys,” said a man sitting in the corner, “I can vouch for the truth of that story. A few minutes after that happened, I was coming down the side of the hill. I met this wildcat and, as is my habit, stopped to stroke its whiskers. Boys, those whiskers were wet!” — Wall Street Journal. Corns Still There The following letter was re> | ceiVed recently by a concert that manufactures corn syrup “De^ir Sirs: Though I have | taken six cans of your corr : syrup my feet are no bettei now than they were' before ; started.” Denver, Colo.—Time is rolling along and with it the plans for our big 40th anniversary picnic which we will hold at the Slovene Home, 4464 Washington St., on Saturday, September 3. By we, is meant, lodge St. Joseph, No. 21, and Colorado Sunshine, No. 201, both SSCU, who together are formulating gigantic plans. We know that a real good time is anticipated by our guests, and to that end we shall endeavor to fulfill our obligation. Those who have attended picnics in the past sponsored by either of the two lodges already are familiar with the splendid entertainment arranged for the guests. This year, all these features are to be incorporated. Moreover, an added attraction awaits our picnickers. For our gUest of honor we shall have our supreme secretary, Bro. Anton Zbasnik, who will be the principal speaker at the picnic. Inasmuch as this is Bro. Zbas-nik’s first trip out west in the capacity of supreme secretary, we are making all sorts of additional preparations, in order to make his visit an enjoyable one. We want him to be very much satisfied with this visit; in fact so much that he shall wish to repeat a trip to Colorado in the future. Our members, friends, relatives, acquaintances, of Denver and neighboring vicinity, shall avail themselves of a splendid opportunity to see and talk to the man who has made history for our wonderful organization, the South Sloyanic Catholic Union of America. I take this opportunity to invite all members of lodges in Colorado to come to our picnic. Plenty of eats, drinks, the kind that satis fy your palate. All memWers of Colorado Sunshine lodge, No. 201, SSCU are i-eqUested to attend our meeting, which will be held on Sunday, August 21, starting at 4 p.m. It is important that all members attend. Our meeting will be held at the regular place, Slovene Hall, 4464 Washington St. Plans for the picnic shall be discussed and other important matters transacted. May we have a 100 percent attendance? Let us hope so. Chas. H. Chitwood, Sec’y-No. 201, SSCU. Doubling the Speed The .hillbilly’s mule had just balked in the road when the country doctor came by. The hillbilly asked if he could give something to start the mule. The doctor said yes and gave the an-nimal some powder. The mule switched its tail, tossed its head and started ofi at a mad gallop. The hillbilly looked first at the flying animal and then at the doctor. “How much did the medicine cost, doc?” “Oh about half a dollar.” “Well, give me a dollar’s worth—quick! I’ve got to catcl-that mule.” — Erie Railroac Magazine. Three little birds sat on t limb. First little bird: What’s tha! sitting on the bench below Us‘ Second little bird: Oh, that’! the guy wh6 fired buckshot a us the other day. Third little bird: Well, wha are we waiting for? Janko N. Rogelj, first supreme trustee, SSCU of Cleveland will attend the National Fraternal Congress Convention in Toronto, Ontario, Canada. The first session is scheduled to begin Monday, August 22d. Bro. Rogelj is attending as delegate, representing the SSCU. Mrs. Ivana Lunka, of Denver, Colo., mother of fourth supreme vice president John P. Lunka of Cleveland, O. passed into the great beyond on August 11. She leaves behind four sons, Anton, Joe and Frank of Denver, and John of Cleveland. When news of his mother’s illness reached our fourth supreme vice president, he immediately left for Denver, although he found her dead upon arrival. According to the information given Nova Doba office, John P. Lunka intends to stay in Denver for several weeks. His brother, Anton, was a delegate to the 15th quadrennial SSCU convention held in Cleveland in 1936. Ohio state SSCU lodge champion softball team shall be decided next Sunday, August 21, when three lodge teams shall play in an elimination series in Barberton, O. Lodge 44 softball team is sponsoring a picnic on that day at Novak’s farm, located off route 5 on Sherman Rd. Cleveland Betsy Ross lodge No. 186, SSCU and Struthers’ Cardinals, No. 229, SSCU softbii.ll teams are the two outside teams entered in the elimination series along with lodge 44, the home team. The champion team shall be awarded individual prizes from our SSCU. All the English-speaking SSCU members in Ohio especially are invited to attend the picnic at Barberton, next Sunday, August 21, sponsored by lodge 44 SSCU softball team. The senior members, too, are invited as are friends and relatives. Clevelanders coming to the picnic on route 21, should turn right at route 5, go to the first asphalt road to the right, which is Sherman Rd. Novak’s farm, the site of the picnic, is located about one mile on the right hand side, picnic grounds being visibly from the highway. A baby bog, weighing seven pounds and seven ounces, joined Mr. and Mrs. William Sitter I of Cleveland, on Wednesday i August 10, at the Glenvillc Hospital. The mother is a mem-iber of lodge 173, SSCU. The father, who is foreman of the Enakopravnost (E quality) printing shop, where the week | ly Nova Doba is printed, wa: busy passing out cigars Iasi Thursday when friends anc relatives extended congratula tions to the new father. Rotl the baby and mother are doinj I well at the hospital. Ivan Tauzell, member of lodg- 114, SSCU of Ely, Minn, wa; elected chairman of the boar< . of Independent School Distric ,No. 12 at the organization meet . ing held recently. Other mem ’jbers of the board consist of Di s Taito Ahola, secretary; Jacl : Giario’tti, treasurer, and direc tors Anton Kotchevar,, Ben £ Richards and John Dragavon. | (Continued on page 6) ni' go pel! C8' r ISi „ n*. s; ^ a, ie{l x. H Bedside*Seats Cleveland, O. — A clever birth announcement of a baby son was sent out this week by j Bertha and Sam Richter, the!( latter a member of George! Washington lodge, No. 180, SS- ^ CU, formerly recording secre-|f tary and co-manager of the bas- * ketball team. The announcement is in the! form of a theatre box ticket, and; ( reads as follows: “Bertha and Sam Richter present ‘The Heir ( to the Richter Millions’, starring ( Robert Thomas Richter, AugustL 10, 1938 (the date of birth), ( 10:30 a. m. Directed by Dr. N. Zinner, costumes by Vanta, new j music.” On the bottom of the i 'improvised theatre birth an- , nouncement is added this pro- j vision: “The management reserves the right to cancel pers- , onal appearances if the star is t sleeping.” , The stub of the “ticket” reads: ‘ “Weight, 7 pounds, 9 ounces; 1 eyes, blue; lullaby theatre, bed- ‘ side seat, 6505 Bonna Avenue, Cleveland, Ohio.” Congratulations to Bertha and Sam Richter. May the son grow up ,to be a real tennis player. Incidentally, the father also plays tennis, ping pong, checkers (he beat the writer j four games and lost one) and; basketball, ! Lodge 70 I1 - 11 Chicago, 111. — Members of lodge Zvon, No. 70, SSCU are 1 j hereby, informed tluit the next 'meeting, which will take place ion Saturday, August 20, will start one-half hour earlier than 1 usual; that is, at 7 p.m. The I meeting will be held in the usual quarters, in the church hall lo-jcated 911 22d Place and Wolcott Ave., formerly Lincoln St. Bro. Louis Zefran will show motion pictures at 8:30 p.m. All mem-Jbers are requested to attend the meeting, and to bring along ;their friends. Admission will be free to all. John Gottlieb, Pres. Lodge 81 ‘ Aurora, 111. — St. Jerry’s I6dge, No. 81, SSCU will hold its annual picnic on August 21, ] 1938, at Weiland’s Grove in Lovedale. Members, their friends and relatives are invited to at-tend this picnic. Refreshments 'will be served. \ Joseph Fayfar Jr., Sec’y. V . . ' . - , ' . j Ladies of SSCU Joliet, 111. — ftiiss Anne Je-vitz acted as hostess to the Ladies of SSCU at her home on July 19. A business meeting | Itook place in which the girls I decided to hold a weiner roast, j the party to be held at Inwood. J They are to meet at 7:30 sharp at the club rooms. The girls then played games, . prizes being awarded the Mrs. i F. Vranichar, Miss Jule Ada-[ mich, Miss Elizabeth Jevitz and Miss Lillian Kosick. The hostess .! served luncheon at quartet .' tables on the front porch, which .! was beautifully lighted. with ; lanterns. The Ladies shall meet -; again on August 24 at the home .: of Miss Genevie Kosick. Helen M. Kozlica, No. 66, SSCU. OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY OF SSCU To the Officers of our Subordinate Lodges in the State of Colorado: The Home Office is in receipt of a letter from the Insurance Department of the State of Colorado to which there is attached a copy of a recent opinion of the Attorney General of said State, bearing on the question of age upon which a policy or certificate of fraternal insurance can be written on the life of a child in said State. In his opinion the Attorney General held that a child must be at least one year old before becoming eligible for protection. In forwarding to us a copy of said opinion the Insurance Commissioner of the Stale of Colorado advised us “to govern ourselves accordingly.” This means that hereafter we must not admit children into our juvenile branch unless at the time of application they are at least one year old. The decision of the Attorney General of the State of Colorado applies only to NEW juvenile business hereafter written in the State of Colorado and therefore does not affect the writing of juvenile business in other States. The ruling affects all fraternal societies licensed to do business in the Slate of Colorado. In view of the foregoing opinion the officers of all subordinate lodges in the State of Colorado are heteby requested not to write any new juvenile applications unless the child is at least one year old. /l.s to payment of maternity benefits we shall pay the sum of $15.00 immediately upon receipt of claim, the remaining $5.00 to be paid when the child becomes eligible for membership and is enrolled in the juvenile branch. Ely, Minnesota, August 12,1938. Anton Zbasnik, Supreme Secretary. MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 -------- Editor's note: This is the 30th install- i ment of a series of articles which Doris; Marie Birtic has prepared for publica-; tion in the Nova Doba. Readers will re-' call that Doris won a sixweek cruise to the Mediterranean in a nation-wide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent5 editions, * * * r The Swiss Guards at the Vati- J' can were by far the most colorful of the many uniformed men that wre saw in Rome. Bright: string of yellow and blue material were sewn over a dashing j red background and the result was the most handsome, attractive uniform I have ever seen. As we paused a moment outside of St. Peter’s, we took in a bit of the movie that is passing continually before the eyes of the guards stationed there, and concluded that theirs is indeed an envious position. Just as one would expect, people from every clime and every’ race were constantly going in! and out of this world-famed basilica; '■but few attracted as! much attention as did the some 1 five hundred German youths) betwen the ages of sixteen and twenty-two who came in big busses from their homeland to make a pilgrimage to Rome. I These fair-haired liealthly-look-ing youths made a striking appearance in their black regula-j tion shirts and shor.ts, and white socks. Brown coats were slung! over the right shoulder and a white and red swastika mono-! ;gram was embroidered on thej 1 left. Their caps were held in their left hands, and the bared] I heads revealed that a uniform hair style prevailed. 1 All in step, they walked double file through the church. They, too, gazed in wonder at; the huge statues, the gorgeous stucco and mosaic work and the magnificence of the adjoining chapels. It hardly seemed pos-; Isible that so many beautiful art : treasures could be found in one ; spot,—and the originals at that! As this large group of latfs : filed past me, I couldn’t help ' but admire the manner in which they conducted themselves; no , j whispering or nudging one an-. [other, no laughter or disrespect- [ Safe Driving Is In Your Mind Columbus, O. — “To drive safely at all times, motorists j must keep their minds only on I their driving,” says Mr. Williams, Secreatry of the Governor’s Safety Coordinating Bureau. A bus driver who had driven more than 400,000 miles without a traffic mishap was asked to what he attributed this splendid record. He replied that he drove always with the thought in mind that drivers of other vehicles might be day-dreaming. What he meant was that he gave his entire attention to his driving and that he was always alert to anticipate a'ny accident situation that might arise in a split second. Many persons have experienced the embarrassing situation of being reminded that they had passed friends on the street while looking directly at them and never speaking to them. They were so absorbed in thought at the time that they did not see them. Traffic accident statistics show that many serioUs accidents which take place at highway intersections and even on open roads are caused by persons whose minds are so preoccupied with something other than their driving that they are actually driving “blind”. Motorists owe it to their fel-low-men, concludes the Governor’s Safety Coordinating Bureau, to keep their entire attention on their driving in order to reduce the terrific slaughter of our citizens on our highways and Streets. His Complaint The octogenarian, Mr. Jones, during an operation for the rejuvenation of youth, became very impatient. “Don’t be so restless,” growled the nurse. The poor man went on moaning and sobbing. “Don’t cry, the pain will soon vanish.” “I’m not crying because of pain,” explained the old man j “I’m afraid I’ll be late foi school.” jful giggles jn this place of worship. They were, in fact, ideal ii i their behavior. Conquering An Old Enemy By Walter Clarke, M. D. Editor’s note: This article is the second in a series of four on syphilis and gonorrhea by Walter Clarke, M. D. Executive Director, of The American Social Hygiene Association. ¥ - For three hundred years syphilis was a great mystery. Its cause was unknown. The methods of treating it were unsatisfactory. The extent of its damage to the population was unsuspected. Then in the early part of the twentieth century a series of discoveries gave us accurate methods of diagnosis and effective methods of treatment. For the first time it was proved that many conditions previously unsuspected were, in fact, syphilis, general paralysis of the insane, and locomotor ataxia, for example, were shown to be syphilis. More important, it became possible to diagnose syphilis definitely in the earliest stage. The germs of syphilis in the chancre and in the skin rash could be seen under the microscope by means of special equipment called the “dark stage.” So patients who come with a suspicious sore can now learn promptly whether they have syphilis. A blood test was perfected by which evidence of syphilis in the blood may be discovered. Many persons who have sypilis Without any outward sign of the disease have germs which can be detected by this test. This leads the doctor to search carefully for syphilis and to make a diagnosis in cases that formerly were neglected until too late to save health or lives. There are now several blood testa, the best known to the public being the Wassernialnn test. Sometimes the blood of a person who is carrying a syphilis infection will not have this , evidence, therefore, a negative test is not always proof that the person is free from syphilis. But even a very slight positive result is a pretty sure sign of trouble. For two hundred years mercury had been used in the treatment of syphilis. It was sometimes beneficial, but it was not helpful in many cases and it caused many unpleasant symptoms of poisoning. With the discovery of Salvarsan (called 606 or Arsphenamine), early in the present century, doctors were given a drug which acts quickly and effectively to make syphilis non-catching. In addition to the Salvarsan, a heavy metals compound of mercury or bismuth is usually given. A long series of these treatments leads to complete cure in a large percentage of cases, and gives good results in nearly all cases. It is good news to the world that syphilis can now be stopped from spreading and can be cured. If every person with syphilis came regularly for treatment from the beginning of the disease, syphilis would never spread and would soon disappear. If every case stayed Under treatment as long as the cjoctor required nearly all could be cured. The best time to treat syphilis is when the first sore (or chan ere) appears. The next best time is when the rash appears. These cases can be cured. Physicians cannot cure the late cases when the brain or heart or other vital organ ; is already damaged, but such cases benefit greatly from modern treatment and many are made more comfortable and life is prolonged. The practical application of these facts is simple. Every one who has a genital sore, or an Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIC10 From the Slovene by VALENTINE OREHEK ft OOOOOOOO 0*00000000 OO OOOOfc (Continuation) ‘‘Ha ha” laughs the condemned ironically, “of such stuff are your laws made, that they can be broken and disposed of at will to suit whatever occasion. Shame on you, you cheats!” A new rope is drawn round his neck and again he thrusts the men from him. He steps upon the stump and when the rope has tautened kicks the stump from under himself. And those who have come to witness his death hang their heads and stare before them at the ground. Shortly tablets with shameful inscriptions written upon them appear on the breasts of the dangling bodies. The mobs that mill about the dead men are composed of both military and civilians, for all have .geen accorded permission to gaze upon and marvel at the justice that Austria metes out in full measure to her traitors. Our division now turns up and my regiment is forced at Salgaredi over the Piava and toward Treviso. The road over which we trudge is a long one chopped and desolated and strewn we are forced to seek shelter from with the dead. Before the fourth lines the fierce and raging downpour of Itaflan and French fire. That our slaughter is not more extensive we ascribe to the soft condition of the soil which being unusually free from stone as well mitigates most of the effect of the guns. We are followed by droves of Austrian planes which begin peppering the fourth line. Conquered and victors now whip alike in the throes of death. And there under a crashing fury they twist and gasp in the bloody messes of earth and flesh. We have been attacking but a counter attack now checks, and decimates our numbers in an instant. Before we can even grasp what is happening we are in mad retreat. Attack follows attack, regiments form and reform to be hurled back anew. Like hungry waves they gather and rush and are dashed upon the rocks of the enemy’s resistance. And just as the receding floods pour off the stone and are sucked down jagged fissures so our soldiers fall and disappear. From night till dawn regiment after regiment crosses the Piava. It is out of the question to attempt it in broad daylight for long range guns lie trained on every accessible point. No aid can be advanced to the wounded; most of them find deliverance in the turbid waters. From invisible heights! daring Italian airmen zoom down upon oifr observation balloons, loose a deadly load of combustion bomfe and ore off like streaks into the blue. The ukaz does not vary, it thunders forth steel hard, threatening and' enraged. ‘‘Regiments to the fore! Cowards, why do you lag? Advance all of you without delay! We must crash the enemy's defenses, we must penetrate through Venice and Treviso, and that at any cost! On through death if need be! Don’t sully the glory of our armies by even a moment’s hesitation! Advance, and give no quarter! He who hesitates dies that moment: he who slinks back, let the bayonet snap in his bones; he who runs from danger will strangle on the gallows! Advance my men and strike hard that the accursed enemy totter, that it fall crushed and dishonored to its knees! Destroy all that stands still before our irresistible corps! Where are you, 7th Corps? Why don’t you strike? Come, show what is in your power 1 Where are the mighty heroes of Doberdobe, Michael, Fajti Hrib, Hudi Log, Grmada? Where are you heroes of the Tolmin steeps, from the Bovec strongholds, from the Kobarid passes and hills? Where are you conquerors of the Mrzel heights and Matterhorn? Come, show yourselves!” With the supply trains unable to cross the Piava we verge on starva- unexplained rash or ulcers in the mouth, or who suspects that he or she may have syphilis, or who has any obscure illness should be carefully examined for syphilis by a licensed physician. If such a person wishes, he or she may ask the Department of Health or the County Medical Society for the names of physicians. Remember, the Department of Health is ready to help anyone find a physician who treats syphilis. Infected persons who cannot pay for private care are treated free of charge by the Department of Health. . - Every person who has syphilis should remain under treatment until cured. That is the sure way to stop the spread of infection and prevent the suffering and death which are caused by syphilis. The American Social Hygiene Association in New York is cooperating with the Department of Health, in trying to reach clubs, societies, lodges and other groups with the simple, hopeful facts about syphilis and gonorrhea as well. tion. Treviso is not far off, but we are chagrined to learn that our seige guns have reduced it. In our next attempt we gain a hold- in the fourth line but are routed by an unexpected rally. Nothing daunted, we try again and this time fortune favors us. From shredded clouds a sharp downpour begins. It lashes the starving men and washes out the bloody gulleys. On the road from Treviso English tanks come trundling to .block the passage of our troops. The condition of the ground prevents our batteries from closing up with the enemy. They stand rooted far behind in a gripping sea of mud. It doesn’t matter though, their limit is the opposite shore of the Piava for we have no means of transporting them across. Our regiments push on. Of a sudden the enemy deals us a blow so compelling that our men fall like wheat before the scythe. This time the Italians definitely void the line of their besiegers. Everything has turned against us . heaven and earth conspire toward our destruction. Torrents tear in the Venetian highlands and flood the plain to engulf the human ferment struggling there. The Piava rises and in fierce undulations uproots bridges, shatters pontoons, swallows men and drags them out to the sea’s abysses. Iron, knife, fire and flood. . . all scourge and torture our suffering masses. Want and hunger gnaw away the strength of our once mighty armies while a resistance grows ever stronger before them. Above this chaos thunders the all levelling ukaz that rolls amid the lightnings of the sky, "On, you craven herds through death to victory! We must crash through the enemy. There is no alternative for you but to advance else we'll train your own mortars on your backs! Be it over land or sea, through fair or storm, you must go on An empire is at stake! Let the black sky witness that you are worthy and fit to uphold the traditions of an illustrious nation’s army! Break on! Let your bayonet tear, let it rend the flesh of swine who dare oppose our Fatherland! We do not know nor expect mercy! Our steel is hard, our iron hot, we will cool it in Venice and Adigio where the soothing shades of palms await us. Advance! Let the bayonet shred and the hoof trample all!” Our ammunition like our food grows daily less. We have emptied the fourth line of everything of value and so all incentive of waging further battle is gone. And now for the first time the terrible truth dawns on our war lords, that utter and ignominious defeat is certain. Disillusionment black and horrible is upon them. “Your Excellency, my corps cannot last much longer. One half of it is gone and there are no reserves. What remains is too weak with hunger and fatigue to be of any value.” “Your Excellency, my corps is all but gone. One division is wiped out entirely. The men demand food and they won’t accept promises. What am I to do?” Stop, please stop! I know all that and more! . . . Podmaršal, how is it with your corps?” Hopeless. My best forces rot on Kras. Our finest manhood hurled itself against lhat barrier. Today their loss makes our future doubly terrible. Your Excellency, you have seen for yourself how every attack we launched worked to our disadvantage. We are without food and ammunition. We do not know where to take our sick and wounded. Some of our men are forced to live in the marshes where the water reaches to their waists; others wander about waiting only for a chance to desert us. They are all starved and perfectly frantic. God, it makes me weep to see my splendid corps desolated and brought to such a pass. There was never a finer body of men. They weren’t broken by a superior type of soldier, no, but by want and the harsher elements. Mountain torrents washed down from the tops and the roads would disappear before us. All hell was in conflict against us and it has done its worst. To my men eternal glory for their heroism in the face of odds. They are the men who decay in glutted swamps, who rot in the trampled mud, who fall away in the tossing waters. All honor to them!” 8e posers and conductors a ^ iify occupy a foremost place‘ ^ e£jV( pianists are accepted ^ |(j( very best. On opera and c°^|j %| stage we are rated very ^ !8g] In the ballet we are witi10^ li j. peer. Our painting is not S0^ ^ known, but it also is |-jj. with the best by those wh° had an opportunity to stu ^ In the field of drama SlaVS ^ at the top. In literature ^ ,\’a j on a par* with any race, j ?|av these were not develope ^ ^ America. But the fact ^ njj^ America has so readily pr ed them should give Slav ^ ¥ icans encouragement ttyfi; they develop of real wo^ '% also eventually be recog 5 j,,. It should also cause Amer ^ rM to turn their attention [>,k race in looking for tale® ^ Uate fortunately this is not tfre ^ & n8 While welcoming enC°Up(} < * Pr ment, we should not dep® ,, W others to give us a “k°°L i .5; I America the conditions veloping freely are more able than in most c Slavs know too well the ing of religious, politi0, cultural intolerance, tfre a tations of boundaries, the tt > >f port and police syste®1 ^ sting of poverty. Fof ^ ^ reasons we are quick t° i ,J> nize our indebtedness & | American Anglo-Saxon t< ^ a outstanding contribute p |.0f wards a greater person® ^ ^ 0 ty, freedom of religion, of speech, freedom of t& ^ |jj a higher economic orde^f are our best incentives „ fl |j ' complishment in all ^ s endeavor. And we can gt f ^ point to such promin^^ ^ Americans as Adamic, » i]j Pupin, Sikorsky, TeS .0se others, not to mention ^ berty loving Slavs * and Pulaski, whose n» ,j associated with early this country. (To be continued-* A Prolonged ^ A retiring čolonel if y„f advised by his doctor ^ (j did not give up r b0 would shorten his ltfe’ ^ “Think so?” asked ^ ^ nel. t “I am sure of it, p 1 . % you will stop drink sure it will prolong yoUf 1 ■ ' ct; “Come to think of ^ (I1, i lieve you are right ,^1^ • V doctor,” said the °o ^ $ ’ I^ went 24 hours withon ^ h six months ago, and p w put in such a long ^ life.” | & ' 1 * ' U m H’et w ■lid Je J< ei-i ev ■iii in tent on :-up ' in ^aj dal je časa. Ako čita r*tice, naj se oglasi. Ako ka-r°jakov ve za njegov na-’ mu bom hvaležen, če mi °či z dopisnico. Nisem v P razmerah in ne potrebuje ’ n*kake pomoči od njega, sa-n icaDs .!zv'ecieti bi želel zan. če še 6 a\s> '^°nia sva iz Šmihela pri * i > ««tu. ^ Knafelz, Edmond, Okla. II tl>e ----- # ^ora, m. _ Piknik dr.uštva C # i;, neja> št- 81 JSKJ- se bo llS' te ' v nedeljo 21. avgusta v c/tt L^'s Grove v Lovedale. Po- nit. za Pr*merna okrepča in n ihove družine so f*»o vabljeni. Bratski' po- ~~ društvo št. 81 JS-,fi<# i •prese!' ^°seph Fayfar, Jr., tajnik, of — i *r"n(>, Pa. — Naj nekoliko to Pf 0,11 moje potovanje v Min-,, j t°> katero sem obiskala le-actWj Meseca julija. Minilo je že sp*1' ’ °dkar sem bila zadnjič v are^ i"1 krajih, in i azume se, da by j [e v tem času mnogo izpreme-ln $ ^nogo nekdanjih znancev ePreselilo v druge kraje, ne-lVcoJ so pomrli, toda kljub te-alreft“' ,?e,n jih mnogo še našla na ee. ^ ! testih. Večino časa sem as [l iJVela Pri Mrs. Tomazetich con«8' »Uvill«, kjer sem bila zelo ,y hi P (°*iubno postrežena. Potom j,8em tudi imela priliko ogle-go^ s’ vso tamkajšnjo okolico l°^ali smo se v avtomobilu na Ely. Vožnja je bila zelo .tud?1 . a- posebno ob jezeru |aVgat I^i'ipn. Tam je mnogo lepih vih in brezovih gozdov. e. ^ t\ sem si želela ogleda-?ped.1 pvni urad J. S. K. Jednote. $ jf.at Anton Zbašnik, glavni ac<$ , > nam je uslužno razkazal Prostore, ki so res lepo in urejefti. Sobratu Zbaš-I’#'1' Vsemu °sobju v glavnem rj še 16po zahvaljujem za nefi^1 fl[[l|'’Jazn°st in naklonjenost, to °1 rt' ^arn smo se podali na Gil-tl j.’-Kier sem obiskala starega ^^.ia Jacka Drobnicha, po-t na Buhi, kjer sem se usta-epr* sestričirti Mrs. Roberts, ost’" 1{ ^ Pa Rpe^ nazaJ na Kitz-’ & [j." Povsod sem bila pri prija- fjV0 ||. Prijazno sprejeta in go-V ^l,bn° postrežena. Naj lepša 0 A .a v.sem. Drugi dan sem bi-l?Vabljena na obed k družili Usich, kateri se tudi naj-„J „Y'ahvaljujem za vso prijaz-^ (,*n gostoljubnost. III ^ * je tekel zelo hitro, ker r rfP ^ j*. > kjer sem se ustavila, °t0 ^ 's **a P**ijazno i° gostoljubni | re.1eta in postrežena. Ni mi , a sem to poletje obiskala °, jjt^ i|: e^oto, dasi je nad en tisoč J* \ 0(idaljena od tu. Videla r ^rn°K° naravnih krasot in |jj ‘l sem se z mnogimi prijali*11 znanci. Vsakemu, ki še jj v Poletnem času v Minne-Priporočam, da obišče ti-^baje mkajšnje rojake, tj0 Kotovo zadovoljen s po-! (]j ' ^oben član JSKJ pa naj l^0 Pozabi obiskati glavne-! 1 \-,.Hc^a naše Jednote. Gotovo zadovoljen s posetom, ^ bila jaz! j f|, Frances Tratar, iln'ca društva št. 175 JSKJ. %' ------------- 'r, Cf,»o, ///. — že parkrat je $ ^0rflGnjeno v dopisih iz Chi-I j9w j f()’ (l:i bomo proslavili 40-1 et Jednote. Odbor chica-^ r'U.štev je pridno na delu, .v Vseb ozirih zadovoljil prireditve. Odbor a-na lokalna društva, da kar eč vstopnic v >• ^er to bo le v korist dru-| 111 federaciji. Cena vstop- nizka, če upoštevali ')0 prireditev vsebovala \ jfa^o, toda zelo zabavno i-v,|. r°gram prireditve je se-It :en tako, da ne bo nikomur rezervira 2. oktobra za v*te- seja federacije se bo H v Chicagu ravno isti dan y^slava jodnotine 40-lel °sedaj je še okrog 12 dru ke not to o«1 DOPISI Nadaljevanje s 3. str. štev, ki še niso prijavila svojega pristopa v federacijo. Upamo, da to store do prihodnje seje, ki se bo vršila 2. oktobra. Bratje in sestre, vzdramite se, stopite v federacijo! Več ko nas bo skupaj, večje zanimanje bo za JSKJ in večjo korist bomo i-meli vsi. Država Illinois ne sme biti med zadnjimi. Poprimimo se skupnega dela in uspeh bo na naši strani. Za vsa pojasnila naj se društva obračajo na predsednika federacije sobrata F. E. Vranicharja ali pa na tajnika Antona Krapenca. In kdor le more, naj se udeleži proslave jednotine 40-leti\ice, katero priredi illinoiška federacija društev JSKJ 2. oktobra. Ko sem čital Novo Dobo z dne 6. julija, sem na 10. strani opazil tudi članek od bivšega glavnega tajnika JSKJ, Geo. J. Brozicha. Omenjeni spis za priliko jednotine 40-letnice je zanimiv. Mr. Brozich sicer še živi, toda za JSKJ se ne udejstvuje. Ravno ta mesec je minilo 30 let, odkar sem vstopil v to organizacijo in takrat je bil glavni tajnik iste Mr. Brozich. Nekaj mesecev po pristopu sem bil pri društvu Zvon, št. 70 JSKJ, izvoljen za zapisnikarja in pozneje za tajnika. Kot tak sem imel uradne stike z glavnim uradom, in reči moram, da je bil Mr. Brozich vnet in dalekoviden u-radnik organizacije, da mu ga ni bilo para v tistih časih. Bil je tudi zelo točen v jednotinih poslih, kakor so bili tudi njegovi nasledniki do današnjih dni, čast, komur čast. Osebno sem ga poznal od leta 1910, kajti vselej, kadar se je mudil po o-pravkih v Chicagu, se je oglasil pri društvenih uradnikih. Zadnjič sem ga videl meseca novembra 1930. Naj mu bo v malo zadoščenje, da- se člani še spominjajo njegovega dobrega dela za našo Jednoto. John Zvezich, Sr., član društva št. 211, JSKJ. Bon Barbo, Colo. — članom in članicam društva sv. Jurija, št. 118 JSKJ, naznanjam, da naše društvo priredi plesno veselico v soboto 27. avgusta. Veselica se bo vršila v Starkvillu pri sobratu “Charliju” in se bo pričela ob osmi uri zvečer. Za dobro godbo bo skrbel orkester Juliano iz Delague, čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni, zato vabim vse člane in članice našega društva, I da se iste gotovo udeležijo in s tem pripomorejo do boljega uspeha, ki bo v korist vsem članom. Seveda so na veselico prijazno vabljeni tudi člani drugih bratskih društev in vsi posamezni rojaki in rojakinje od blizu in daleč. Vse bomo skušali dobro postreči in za vse bo dovolj zabave. Torej, na veselo svidenje /V Starkvillu v [soboto 27. avgusta! — Za društvo št. 118 JSKJ : I John Susan, tajnik. Brooklyn, N. Y. — Tem po- | tom pozivam člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. [SO JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v soboto 20. avgusta v Slovenskem domu. Rekel sem: polnoštevilno, to tudi zato, da se pomenimo, kaj je potrebno, kdo bo kaj pomagal ali kakšno opravilo bo kateri prevzel, da bo večji uspeh na pikniku, katerega priredi omenjeno društvo skupno s slovenskimi in hrvatskimi podpornimi in kulturnimi društvi. To bo tretji veliki letni poknik, ki se bo vršil v nedeljo ^28. avgusta in se bo pričel ob eni uri popoldne, pa naj bo lepo vreme ali dež. Program je dobro zamišljen. Nastopila bodo tri največja slovanska pevska društva Velikega New Yorka, in sicer: : “Jedinstvo”, pod vodstvom Mr. , E. Blazevicha; “Istra”, pod vodstvom istega pevovodje, in . “Slovan,” pod vodstvom Mr. J. . Koprivšeka. Godbo za ples bo oskrbel tamburaški zbor “Jadran” pod vodstvom Mr. M. Crnčiča. Na razpolago bodo vseh vrst pijače in jedila, vse od ice cream do pečenega janjca ter kranjskih klobas, čisti dobiček 'prireditve bo razdeljen enakomerno med vsa društva, ki spadajo v zvezo. Vstopnice so v predprodaji po 25 centov, pri vhodu bodo pa po 30 centov. Članstvo je vabljeno, da se tega piknika kar mogoče polnoštevilno udeleži. Bilo bi tudi priporočljivo, da se naše Slovenke pokažejo v narodnih nošah. Prostor, piknika: Bohemian Hall. 29-19 - 24th Avenue, Astoria, L. I. Kažipot: Iz New Yorka vzemite B. M. T. ali I. 11. T. vlak do Astoria, L. I., in izstopite na 25th Avenue postaji, odkoder hodite do 24th Avenue. Kažipot iz Brooklyna: Vzemite Ridgewood bus na Forest Avenue do Bridge Place in nato katerikoli “Astoria” vlak do 25th Avenue. Na svidenje na pikniku v nedeljo 28. avgusta!*— Za društvo št. 50 JSKJ: Valentine Orehek, tajnik. da gre z menoj. Bil sem malo v p zadregi zaradi financ za oba, 1 toda ko sem povedal ženi najino s namero, je bila takoj zadovoljna, češ tovarišu je tam bolj zna- a no. Tako sva prišla tja in sva j' se napotila k tovarni vprašat s za delo. Povedali so mi, da ni u nič. Nato me je tovariš pričel t' nagovarjati, da bi šla v Govvan-: d do. Jaz sem bil izgubil že precej v zaupanja vanj, in skoro najrajši bi se bil vrnil v Pittsburgh,! S končno sem se pa vendar odločil, d da odpotujeva v Gowando. Pri- J s šla sva tja popoldne in opazila b blizu postaje majhen salun. To- v variš mi je dejal naj grem kar o notri in naj naročim dve čaši d piva ter naj ga počakam, da sc vrne. Storil sem po naročilu, j, toda tovariša dolgo ni od ni- z koder. Saluner, precej star mož, z po rodu Nemec, je opazil, da j \ sem nekako v zadregi, pa me|c vpraša po narodnosti. Ko mu i t povem, da sem Slovenec, mi!g reče, da je nekaj slovenskih i družin v tej bližini in da mi bo t že pokazal kam iti. V tem se je vrnil moj tovariš, ki je povedal, da je bil pri Severju vprašat za stanovanje, pa nimajo t prostora. Zagotovil pa mi je, da 2 nekje bova že dobila stanovanje. c Prišla sva k Straussu in tam r sem dobil stanovanje. Drugi dan r sc odpravim v tovarno in š Strauss mi je povedal, kateri \ delovodja jo Nemec, da se lahko! c z njim v nemščini pogovorim. ( Storil sem tako in odkazano mi 1 % \ je bilo delo na suhem pri izde- i > lovanju usnja. Takrat, namreč s v decembru leta 1904, je bila v C-owandi dogotovljena tudi tovarna za klej, in kazalo se je, ! da bo dovolj dela, če ne v eni;1 pa v drugi tovarni. Tako sem ( pisal ženi v Pittsburgh, da po- * spravi naše reči tamkaj in pri- | de v Gowando. Ostala sva pri Straussovih to- t ; liko časa, da sem sam dobil -stanovanje in takrat se je naše 1 j prijateljstvo tako utrdilo, da ] smo bili vedno skupaj in smo v I ^ vseh ozirih drugi drugemu po-;z i magali. Ker sem bil jez edini, ] 1 ki sem imel znak kake sloven- 1 j ske jednole, je tudi Strauss več- j krat izrazil željo, da bi spadal 1 h kakemu slovenskemu društvu, j ■ Dejal sem mu, da bi morali tam ; novo društvo ustanoviti, če bi j bilo v to svrho dovolj rojakov. I Bilo jih je aicer dovolj za ustanovitev društva, toda so veči-; noma rajši podirali kot gradili.' Od leta 1906 naprej so se začeli rejaki v večjem številu pri- # | seljevati v to mesto. Leta 1908 ! se nam jc pridružil rojak Luie j Jenko, ki je bil vnet društveni delavec, katerega pa je, žal prej sušica pobrala kot je bilo dru- ; [ stvo ustanovljeno. Preminil je ’. I v začetku januarja 1909, društvo sv. Jožefa pa je bilo ustanovljeno 30. januarja 1909. Društvo smo priklopili JSKJ in iz glavnega urada jc dobilo števil-! ko 89. 11 Kot organizator sem bil izvoljen za predsednika, kateri urad sem obdržal par let, nato j pa za ta jnika, kateri urad sem upravljal skozi 20 let. Pokojni Strauss je bil zastopnik in blagajnik več let. V letih od 1910 do 1915 so začeli sem prihajati 1 rojaki tudi iz drugih naselbin, j i posebno iz Pennsylvanije. Pa tudi iz starega kraja so priha-jali. Naše društvo je lepo napredovalo, in leta 1916 je bilo ustanovljeno še eno društvo, ki se je pridružilo SNPJ. Ravno tisti čas se je pričelo tudi za-! 1 nimanje za zgraditev lastnega poslopja, v katerem bi prirejali zabave in v katerem bi društva zborovala. Obe društvi sta skup-11 , no prijeli, najprej s kolekta-; njem, v poletnem času pa s pri-1 re jan jem piknikov, in v letu i 1920 smo sc inkorporirali in si1 , nabavili delnice. Te so šle nekaj časa hitro izpod rok, toda leta 1922 so obrat strojarne ustavilil : in takrat smo tudi mi postali j 1 nekako poparjeni. Kakor hitro l' pa se je zaznalo, da začne stro-| , jarna spet obratovati, smo spet pričeli s skupnim delom in leta v 1926 smo imeli dograjen naš z skromni Slovenski dom. t Ko so se začela ustanavljati v angleško poslujoča drutšva, se f je tudi naša mladina obeh dru- c stev odločila od nas in si je I ustanovila lastna društva. Poleg c tega je tu še društvo SSPZ. Vsa g društva skupno delujejo za Slo- g venski dom. j Naš pokojni sobrat Anton P Strauss je bil mnogo let vnet j delavec za društveno in narodno ^ stvar. Posebno midva, kot naj- c boljša prijatelja in sobrata, sva t vedno pomagala drug drugemu, \ oba pa drugim, kjer koli in ka- r dar koli so na ji potrebovali. r Anton Strauss je končal svo- e jo zemeljsko pot in svoje delo 1 za naš Dom, za naša društva in 2 za svoje drage. Za njim žaluje J vdova in 8 deloma preskrbljenih < otrok, mnogo društvenih sobra- 1 tov in sosester in podpisani, nje- l gov dolgoletni iskreni prijatelj i in sobrat. Bodi mu ohranjen < blag spomin. 1 Karl Sternisha. i Chicago, Ul. — V naši našel- j bini je zadnje čase postalo zelo . živahno, posebno kar se društev JSKJ tiče, ker se pripravljajo na veliko proslavo 40-letnice naše Jednote, katera se bo vršila pod avspicijo Federacije, ki , bo istočasno imela tudi svoje drugo zborovanje. Seja Federacije se bo vršila dne 2. oklobra i 1938, dopoldne, izobraževalni in , zabavni program pa popoldne in zvečer.. Program za izobrazbo in za- j bavo bo jako pester, razbran in splošno zanimiv. Imeli bomo dva govornika iz glavnega odbora, namreč predsednika Paula Bartela, ter nadzornika, F. E. Vranicharja. Nadalje bo zanimiva tridejanska šaloigra, katero se že zdaj naši dietantje pridno ',.čijo. Nato bo sledila nalašč za j to pripravljena pomembna deklamacija v počast 40-let-nico JSKJ. Potem bo nastopil splošno znani moški pevski zbor “France ! Prešeren,” nakar bo sledil šaljivi kuplet. Zvečer pa bo ples in prosta zabava, v katero bo vpletena tudi šaljiva pošta. Na veselici bo igrala dobro znana Rudy Deichmanova god- j ba iz Jolieta, ki ima splošno priznanje, da privzdigne pete ne le mladim, pač pa tudi starim, tako da se bo vse križem vrtelo po dvorani. Ves ta program bo objavljen ,v programski knjižici, za katero naše članstvo že zdaj pridno nabira oglase. Vse trgovce in ; gostilničarje tega okrožja pro-1 sim, da se povoljno odzovejo nabiralcem oglasov, kar bomo; seVeda pozneje tudi znafi ceniti. Kot videte, bo program jako bogat, zato se pričakuje velike udeležbe. Vstopnina bo nizka, samo 30 centov v predprodaji, pri vratih pa 40 centov, zato | svetujem, da si nabavite vstopnice že zdaj, ko se dobe pri vseh društvenih odbornikih. Naj bo tem potom omenjeno, da bodeta društvi iz Jolieta in Rock-dala priredili skupen piknik v ! Rockdalu dne 28. avgusta 1938. ' Vabim toraj chicaško članstvo, da se tega piknika udeleži v čim-1 večjem številu, da tako pokaže- , mo bratsko solidarnost, katero nam bodo potem vrnili ob priliki našega slavja 40-letnice JSKJ. Njih piknik bo namreč tudi prirejen v proslavo jednotine 40-1 letnice. Kot je bilo že poročano, bo brat L. Žefran predvajal premikajoče slike dne 20. avgusta 1938, po društveni seji, nekako cb pol deveti uri zvečer, v zboro-valni dvorani društva “Zvon” JSKJ. Te slike je snemal na i waukeganskem pikniku, in jim bo dodal še nekaj drugih. Vstop-i nina bo prosta, zato vabimo . člane drugih društev JSKJ tega okrožja na udeležbo, ter naj pripeljejo s seboj tudi svoje pri-1 jatelje. ■: Odkar je bila ustanovljena : Federacija, je med nami veliko ho Na piknik pa naj pride “vse kar lejze inu gre.” Razume se, da bo na pikniku 28. avgusta dovolj vsako jake zabave in seveda vseh vrst okrepčil. Mislim, da nobenemu ne bo žal, ki se bo udeležil tega piknika. Na našo prireditev so prijazno vabljeni tudi člani JSKJ in drugi rojaki iz Chicaga, La Salle, Waukegana, Aurorc in od drugod iz prirfterne bližine. Veselilo bi nas tudi, če bi sc naše prireditve mogel udeležiti naš urednik sobrat Terbovec. Vabljena so še posebej vsa joli-etska društva, ki spadajo k drugim bratskim organizacijam, da nas članstvo istih v obilem _številu poseti na tej naši proslavi jednotine 40-letnice. Ob sličnih prireditvah drugih društev bomo skušali naklonjenost povrniti. Bratski pozdrav in na svidenje v Oak Grove! — Za društvo št. 66 JSKJ: John Adamich, tajnik. Chicatjo, lil. — članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, pozivam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto 20. avgusta zvečer v navadnih prostorih. Ker bo ravno isti večer sobrat Louis Zefran kazal slike v šolski dvorani, naznanjam članom, da se. bo naša seja 'pričela točno ob 7. uri zvečer. Jaz bom v dvorani že ob 6. uri zvečer, da bo vsak lahko plačal svoj ases-ment pred sejo. Vse tiste člane, ki niso plačali svojih asesrnentov za zadnji mesec, opozarjam da poravnajo svoje obveznosti meseca avgusta. Vsak član, ki bo dolgoval asesment za več kot en mesec, bo suspendiran, in sicer se bo suspendiral sam. Jaz sem moram ravnatih po jednotinih pravilih in po društvenih sklepih. Torej, vsak naj skrbi, da bo imel svoj asesment plačan pravočasno, pa bo za; vse’prav. — Za društvo st. 70 1 JSKJ: Andrew Bavetz, tajnik.! --------- Gowanda, N. Y. — Poročat i mi je žalostno novico, namreč da jc v petek 5. avgusta za vedno zatisnil oči' prvi tukajšnji slovenski naseljenec, rojak in sobrat Anton Strauss. Pokojnik je bil rojen 11. novembra 1874 v vasi Kumpolje, župnija Dobro polje na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in sestro. V to deželo je pokojni Strauss prišel, ko mu je bilo 14 let. Naselil se je najprvo v Emporium, Pa., od tam se jc preselil v Randolph in Salamanca, N. Y., in slednjič, nekako v letu 1900, sem v Gowando. Tukaj sc jc kmalu poročil s Slovenko ki je prišla iz starega kraja, in nabavil si je prilično domačijo, od katere pa se je rror.il zdaj za vedno posloviti. Podpisani sem bil prišel v to i deželo koncem junija 1902, in j sicer sem se naselil v Pitts-| burghu, Pa. Delo sem kmalu do-; bil v strojarni, nakar je bila j prva skrb, da stopim v podporno društvo. To se je zgodilo 14. i decembra 1902. Stopil sem nam-: reč v društvo sv. Jožefa, št. 12 JSKJ. Ko je poteklo dve leti mojega bivanja v tej deželi, ka-jteri čas sem bil namreč odločil, da ostanem tukaj, sem pa mesto tega dobil ženo in dvoje otrok za seboj. To je bilo v juniju 1904. Koncem avgusta sem bil pa ob delo, kajti strojarno, v kateri sem bil zaposlen, so enostavno zaprli. Bile so še druge strojarne, kamor sem skozi sedem tednov dan za dnem hodil gledat za delo, pa brez uspeha. Tudi za kako drugo delo bi bil prijel, pa ga ni bilo dobiti. Neko jutro dobim rojaka, ki je bil tudi | brez dela in brez beliča v žepu, ki mi je nasvetoval, da naj bi šel v Salamanco, N. Y., ker tam da je velika strojarna, kjef se vedno delo dob j. Po kratkem premišljevanju se odločim, da grem, nakar se tudi 011 ponudi, Pittsburgh, Pa. — V Novi Dobi je bilo svoječasno nezna-njeno, da bo ob priliki proslav jednotine 40-letnice v Elyu priletel tja v svojem letalu sobrat Fred Zbašnik, nečak glavnega tajnika Antona Zbašnika in član društva št. 26 JSKJ v Pittsburghu. Zaradi raznih nc-dostatkov pa se omenjeni ni mogel podati pravočasno na pot, da bi bil dospel v Ely za jednotin jubilej. Po dveh tednih pa so letalo priredili za polet, v katerem je srečno dospel na Ely 5. avgusta. Zdaj sc mudi tam na počitnicah. Skoro gotovo se jc zgodilo prvič v zgodovini, da je član društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, poletel iz Pittsburgha v rojstno mesto naše Jednote. članstvo tega društva se torej veseli Fredijeve sreče in korajše» ter mu želi obilo uspeha na njegovih nadaljnih poletih. Našega sokola zračnih višav naj nikdar ne zapusti dobra sreča! Poročano j c že bilo, da se bo v nedeljo 28. avgusta vršila Velika proslava jednotine 40-letnice v Presto, Pa. Priredi jo zveza društev JSKJ za zapadno I Pennsylvanijo skupno z društvom št. 4 JSKJ v Brestu, Pa. Pri tisti priliki se bo vršila tu-1 di zvezina seja v tamkajšnjem j Domu, zato so prošena društva JSKJ v Pennsylvaniji, da pošljejo na isto zastopnike. Tega dne bo med nami tudi več glavnih odbornikov, med njimi tudi ; glavni predsednik Paul Bartel. Odbor društva št. 4 in članstvo ’ se trudi, da bodo posetniki pri-i reditve vsestransko dobro postreženi. Zato: vsi na proslavo , v Presto v nedeljo 28. avgusta! Naj ostane ta ‘ dan častno za-! pisan v zgodovini pennsylvan-l : skih društev JSKJ. Dobrodošli | , vsi! — Za zvezo društev JSKJ j 1 j v zapadni Pennsylvaniji: . Joseph Sneler, predsednik. ---------------------- i Joliet, III. — Članom in čla-j 1! nicam društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, tem potom na-• jznanjam, da se bo vršila redna ■ mesečna seja v nedeljo 21. av-i i j gusta v običajnih prostorih, i! člane in članice prosim, da se - j te seje udeležijo v kar naiveč- - jim številu. Omenjene sejo se ) bodo udeležili tudi uradniki i društva št. 92 JSKJ iz Ilock- - j dala, da bomo lažje ukrenili i vse potrebno glede naše veseli- - ce, ki se bo vršila v nedeljo 28. avgusta v Oak parku v Rock- . dalu. Tega dne bosta obe dru-1 štvi skupno proslavili jednoti--! no 40-letnico, in naš častni gost : in glavni 'govornik za to priliko . bo naš glavni tajnik Anton \ Zbašnik. i Zato pridite na sejo 21. av-. gusta vsi člani in članice, ka-jjterim je le količkaj mogoče. več živahnosti, kar znači, da v združenju ni le moč, pač pa tudi mnogo več življenja, zabave in splošnega napredka. Zato ponovno apeliram na vsa še ostala društva JSKJ v državah Indiana, Wisconsin in Illinois, da se nam čimprej pridružijo in sodelujejo z nami, kar bo v splošno korist nam vsem kot posameznikom, kakor tudi celokupni organizaciji. Prilika za pristop je tako ugodna, da ni vzroka, da bi katero društvo ostalo zunaj. Kot sta pisala že brata Krapenc in Vranichar, je vstopnina in članarina za Federacijo popolnoma prosta", to pomeni, da bo vsako društvo prosto finančnega bremena. Blagajno Federacije bomo “podkovali” z različnimi priredbami, kot bo na primer prej opisana zabava dne 2. oktobra v Chicagu. Vselej, ko bo Federacija zborovala, bo prirejena veselica, od katere bo polovico dobička za Federacijo, drugo polovico pa bo dobilo društvo ali društva, ki bodo imela v oskrbi prireditev. Toraj bratje in sestre, na delo! Pridružite sc nam za močnejšo in večjo Federacijo! Za publicijski odbor: Joseph Oblak. Omaha, Neb. — Kakor je bilo že poročano v našem glasilu, bo naše društvo sv. Štefana, št. 11 JSKJ, priredilo v proslavo jodnotine 40-letnice plesno veselico. Ta veselica se bo vršila v Sokolski dvorani na 1243 So. 13. St. v soboto 10. septembra; pričetek veselice jc določen na osmo uro zvečer. Vstopnina bo 25 centov za odrasle, otroci bodo vstopnine prosti. Za ples bo igral sloveči Golden Prague orkester, ki bo gotovo zadovoljil mlade in starejše. Člane in članice našega društva prosim, da se kar mogoče številno udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. avgusta. Na . omenjeni seji bo treba še marsikaj ukreniti glede veselice in izvoliti bo treba 'veselični odbor. Dobiček veselice je namenjen društveni blagajni, katera je lastnina vseh članov, zato je tudi dolžnost vseh članov in članic, da po svojih močeh pomagajo, da ta blagajna raste. Torej, pridite vsi na sejo 21. avgusta in pomagajte z dobrimi nasveti, in pridite vsi na veselico 10. septembra in pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance, da bo tem boljši uspeh! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 11 JSKJ: John Urek, tajnik. Pittsburgh, Pa. — Na zadnji seji društva sv. .Štefana, št. 26 JSKJ, je bilo sklenjeno, da vsaki člen in članica odraslega oddelka plača 25 centov izrednega asesmenta v društveno blagajno. Ta asesment mera biti plačan do konca tega leta. Prosim, da vsi člani in članice to upoštevajo. Dne 16. julija smo izgubili zadnjega ustanovitelja našega društva, sobrata Andreja Koghi-ja. Pokojnik je bil ob času smrti star 68 let. Tu zapušča ženo in 10 otrok. Naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo od strani društva izraženo iskreno sožalje. — Za društvo št. 26 JSKJ: John Jurgel, tajnik. Chicago, III. — članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, vljudno opozarjam na prihodnjo sejo, ki se bo vršila to soboto, to je 20. avgusta, in se bo pričela pol ure preje kot po navadi, in sicer že ob 7. uri zvečer. Seja sc bo vršila v navadnih prostorih, to je v cerkveni dvorani na 22nd Place in Wolcott Ave., preje Lincoln St. Kakor sem že zadnjič omenil, bo sobrat Louis Zefrcn kazal svoje filmske slike (motion pictures), in to točno ob pol deveti (8:30) uri zvečer. Pridite torej na sejo vsi in pri-(Dalje na 8. str.) i# tHe Janko N. Rogelj: Peljimo se v Kamnik Predno sem odpotoval v Jugoslavijo, prečital sem knjigo “Gorenjska”, katero je izdal in založil “Progress”, zavod za pospeševanje mednarodnih trgovskih zvez v Novem mestu. To njigo je uredil g. Mohorčič Karel, ki zasluži za to priznanje. Iz te knjige sem dobil vse znanje in informacije, katere ima človek rad, ko potuje skozi vasi in mesta naše prelepe in rajske'Gorenjske. Kdor je prečital to knjigo ter potem potoval iz vasi v vas, iz mesta v mesto, od potokov do reke Save, od Kamniških planin do Julijskih Alp, ta je potoval kot star znanec in poznavalec naše Gorenjske. Z ženo sva se odpeljala v Ljubljano. Dosti opravkov je bilo. Treba je bilo obiskati sestro Mr. Johna Bukovnika, slovenskega fotografa v Clevelandu, go. Ivanko Kalinšek, .potem sestro Mrs. Bartol, brata Mrs. Mary Spelič, bratranca Mrs. Arko, itd., itd., kaj bi našteval imena, katerih menda ne poznate. Vozimo se po Ljubljani in iščemo hišne številke, ki so precej velike in vidne, ko jo enkrat najdeš. Malo sitno pa postane človeku pri srcu, ako je potreba stopicati v peto ali šesto nadstropje, ker tam nimajo v vsakem poslopju dvigala ali elevatorja. Ubogi ljudje, če hodijo v pritličje plin nažigat ali premog nakladat na ogenj. Res niso tako visoke hiše v Ljubljani, še nebotičnik j je za ameriške oči malenkosten, ^ toda če človek hodi po stopni- g cah v šesto nadstropje, potem j je pa res naj višja hiša v Ljub- s ljani — nebotičnik. ] Po tem opravku sem imel I daljši sestanek v kavarni “E- s mona”, kjer sva z Mr. Birti- \ cem pripovedovala o ilHSfciti ameriškem življenju. Urednika i “Jutra” je zanimalo posebno j naše življenjsko in bolniško za- { Varovanje v Ameriki. Treba je t bilo našteti imena naših jugo- ] slovanskih podpornih organiza- j cij, njih delokroge in posebna < dela, ki jih upravljajo. Nato je i bilo opisovanje naše slovenske ( metropolo, naših slovenskih do-mov in splošno o našem giba- j ( nju na tuji zemlji, časnikarji j znajo staviti vprašanja, na ka- i tera je bilo potreba odgovarja- i ti. Peljemo se po Masdrykovi ] cesti. Tam se vedno vidi Ameri- j kance, ki hodijo gledat v Ljub- j ljano, če še vlak vozi v Ameri- ( ko. Ob strani ceste zagledamo i naši dve sopotnici, Mrs. Terček ] in Mrs. Dolinar. Prispeli sta iz j Francije. Pogovorili smo se, ; menjali smo denar ter šli iskat prtljago, da se odpeljeta proti . domu. Ta dan je bil v Ljubljani ’ tudi Mr. Wm. Candon, ki si je že ogledal svoje domovanje na Dolenjskem. Zjutraj smo . se srečali ter pogovorili, da se odpeljemo popoldan kam drugam. Po okusni južini pri Mr. Bi rtiču smo poiskali Mr. Can-dona ter se vprašali: Kam se peljemo? “Peljimo se v Kamnik”, se mi zdi, da smo rekli trije naenkrat. Avtomobil se je obrnil proti Kamniškim planinam. Nismo vozili prehitro, da bi bila nevarnost, da prekršimo prometni red. Zakaj, tega vam ne bom pripovedoval, o tem smo se že pogovorili. Mi smo se 5 peljali v Kamnik, o katerem pravi narodna pesem: Bela Ljubljana, Črn je Kranj, '|< Pisana Loka, Kamnik krasan! Iz Ljubljane do črnuč, to je do Save, se človeku zdi, da sega sedanja Ljubljana. Ko se1 pride čez savski most, prične se podeželsko živi jen j e.Take občutke ima človek,' ko se vozi z avtomobilom. Cesta proti Trzi-j nu je čedna, če izvzamemo to, da se prav tako po nji praši, kakor po drugih cestah v Sloveniji. Ta vas slovi po naši Gorenjski zaradi zelo razvite prašičereje. Na živinskem trgu v Kranju so bili spomladi na najboljšem glasu mladi prašički iz Trzina. Vas sem z zanimanjem opazoval, ker od tu je doma moj prijatelj J. Jemec, ki ima trgovino v Maple Heights, Ohio. Na travniku pri Trzinu stoji spomenik, kateri je bil postavljen padlim Francozom. Peljemo se skozi Mengeš, kjer je bil rojen poznani pripovedovalec. in opisovalec Gorjancev, pisatelj Janez Trdina. Od tu prihaja tudi nekdanji ljubljanski župan, Ivan Hribar. Od tu imamo že lep pogled na Kamniške planine, na Karavanke in Triglav v Julijskih Alpah. Mr. Wm. Candon, ki je naš Clevelandčan ter obenem predsednik glavnega nadzornega odbora pri Slovenski svobodomiselni podporni zvezi v Chicagu, 111., je naš gost. Peljemo se v Kamnik, da obiščemo našega starega prijatelja in prijateljico Mr. in Mrs. Birk. Med potjo se pogovarjamo o tem in onem, seveda med enakim pogovarjanjem z Mr. Birtičem pripovedujeva Mr. Candonu in moji ženi znamenitosti te vasi, te planine ali gore. Ni daleč iz Ljubljane v Kamnik — z avtomobilom. Okoli 15 milj. Kaj je to v Ameriki. Včasih se še motor ne ogreje. Tam v Sloveniji je malo dalj. Tako nekako 25 milj, bi rekel. Pa vendar, če je družba, tudi ta čas hitro preteče. Kar hitro smo zavozili v skriti Kamnik, katerega vidiš še le potem, ko si prišel v mesto. Jaz imam o Kamniku prav isto sliko, kakor o mfestu Tržiču na Gorenjskem: Mesto vidiš, ko prideš v mesto. Prvd Birkovo gostilno so ustavimo. Že nam nasproti hiti ga. Zofka Birkova, za njo počasi stopica g. Birk, da govorimo po starokrajsko. Predstavljati nam ni potreba ne enega, ne drugega. Vsi se poznamo, stari znanci, stari prijatelji in menda še vsi Amerikanci. Sedemo na vrt. Na mizo se prismeje okusna gorenjska potica. Pogovori čvrsti, prijateljski in informativni. Vse bi radi povedali v eni sapi. Z Zofko govoriva o dramskem društvu “Ivan Cankar” v Cleveland«, kateremu je takorekoč ona dala ime, a pomagal sem ji jaz kot predsednik ustanovne seje, ko sem ob enakosti glasov glasoval za predlog ge. Zofke Bir-kove. Po skoro dvajsetih letih sva se o tem pogovarjala v Kamniku. G. Birk ni mogel priti v besedo. Zato me povabi, da stopiva preko mostu okoli novega kopališča. Hotel je govoriti o stvareh, ki zanimajo njega. Najprvo so bila vprašanja o Clevelandu. O tem sva hitro končala. Potem stisne cigaro z ustmi, pogleda gori proti planinam in pravi: “Tu ostaneš dva ali tri dni. V planine greva.” Takrat sem videl1 v njem tisto lovsko strast, ki ga drži v domovini, da pozablja na Ameriko. Jaz pa sem gledal tja gori proti Sv. Primožu, proti Sv. Petru in Sv. Ambrožu, ki stojijo tam gori kot čuvarji in klicarji krasnih, zanimivih in mikavnih Kamniških planin. Koliko bi človek napisal o teh gorskih velikanih: Grintavec, Mokrica, Greben, Krvavec in Koren! O tem bi moralo biti drugo poglavje. Po par-urnem razgovoru smo se slikali, da nam ostane očividcu spomin na naš nenavaden sestanek v Kamniku. Pozdravili smo se ter odpeljali/ G. Birk pa je klical za nami: “če se več ne vidimo, pozdravite Jož-kota in Milko.” Iz Kamnika smo se peljali proti Kranju. Ta pot je zelo lepa. Skozi vasi Moste, Naso-vice, Lahoviče in Berniki vodi navadna kmečka cesta, toda dosti boljša kot so državne ceste. Cesta pelje skozi mlade gozdove, poleg rodovitnih njiv. Zelo se mi je dopadla rdeča detelja, ki je takrat cvetela v vsej svoj škrlatni krasoti, ki je pregrinjala naša polja kot bogate perzijske preproge. Zrak je bil kar opojen od vonjav mladega smrečja, od rdeče detelje, od valovite rži in pšenice. Zdelo se mi je, da se vozimo po parku, dokler nismo prišli v vas Šenčur, kjer se odpre pogled na Sv. Jošt in Šmarjetno goro. Vedno sem se rad vozil od Šenčurja proti Kranju, ko se niža sonce mogočnemu prvaku, Triglavu v Julijskih Alpah. Prav ob tej vožnji se mi je nudil slikovit in nenavaden prizor. O tem sva se v Ameriki že večkrat pogovarjala z Mr. Bukovnikom, ki je takorekoč doma iz Šenčurja, in ki je bil že priča tem sončnim zahodom. Videl sem že sončne zahode tu in tam, toda najbolj mi ugaja zahod sonca za triglavsko gorovje. Menda baš zato, ker sem ob takih sončnih zahodih prvikrat in večkrat sanjal o sončni deželi za soncem — o Ameriki. Avtomobil je zavil v vas Primskovo. Tu sem hotel pokazati Mr. Candonu mojo rostno hišo in moje sorodnike. Mr. Birtič in Mr. Candon sta se odpeljala v Ljubljano, a jaz in Rose vsa ostala doma pri moji sestri. Ko sta se odpeljala, je kmalu zašlo majsko sonce za Triglav. Zrl sem za njim ter slušal pesem, ki pravi: Tam izpod sivega Triglava šumi srebrnopena Sava in poje spev tako krasan kot ni še čul ga beli dan. DOPISI daj pričenjale. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 71 JSKJ : Ivan Kapelj, tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA Radovednež, San Francisco, Cal.: Pokojni Paul Sehneler ni bil nikdar glavni predsednik J. S. K. Jednote. Vsega skupaj je imela JSKJ dosedaj 9 glavnih predsednikov in med njimi ni najti imena gori omenjenega. STARE KORENINE V Stražišču pri Kranju sta nedavno praznovala zlato poroko Miha in Franja Bajželj, ženin je star 79, nevesta pa 74 let. K zlati poroki se je zbralo veliko število sinov, hčera ter vnukov in vnukinj. Važno za vsakoga KADAR pošiljate denar v stari kraj j KADAR ate namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga lz starega kraja; KAKI E prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni In seveda tudi zn vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za $ 6.35 100 Ll* Za 5.00 200 Din Za 12.25 200 Lil Za 7.20 300 Din Za 29.50 500 Lir Za 11.05 500 Din Za 57.00 1,000 Lir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 2,.000 Lir Za 45.00 2,000 Din Za 1G7.50 3,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno ln Izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužlte, za cene ln pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 21G West 18 St. New York, N. Y. August Kollandef 6419 ST. CLAIR AVE^8 Cleveland, Ohio v Slovenskem Nar. D01fl 1 PRODAJA parobrodne Us*6 vse prekomorske parni* < POŠILJA denar v staro ^ vino točno in po dnevn nah; OPRAVLJA notarske posle' Hollander ima v zalogi todl J* goslovanske znam* 1 se še nahaja v bolnišnici in naš zvesti sobrat Jos. Simonich je bolan že nad leto dni. Gotovo jih bo veselilo, če jih ob priliki obiščete. Pa ne pozabite na sejo v nedeljo 21. avgusta ob 1.30 popoldne! Sestrski pozdrav! —Za društvo Združeni Slovani, št. 225 JSKJ: Pauline Vogrich, tajnica. Pueblo, Colo. —Članstvo društva Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ pozivam, da se polnoštevilno udeleži redne društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. avgusta. Seja se bo vršila v navadnih prostorih, to je v Orlovi [dvorani na Northern Avenue in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Za rešiti bo več važnih zadev. Med drugimi bo treba izvoliti e-nega člana v društveni nadzorni odbor, ker je eno mesto izpraznjeno. Torej, ne pozabite se udeležiti te važne seje! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 42 JSKJ: Frank Rupar, tajnik. Denver, Colo. — Priprave za piknik, ki ga priredi naše društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, skupno z društvom Colorado Sunshine, št. 201 JSKJ, v soboto 3. septembra, so v polnem teku. članstvo je na zadnji seji obljubilo, da se udeleži prireditve korporativno in pripravljalni odbor se bo potrudil, da bodo cenjeni gostje kar najbolje postreženi. Piknik se bo omenjenega dne vršil na vrtu Doma slovenskih i društev in se bo pričel ob 2. uri i popoldne. Ob 8. uri zvečer pa bo v dvorani Doma govor glavnega tajnika Antona Zbašnika, kateri bo prišel za to priliko med nas, da vidi naš divni zapad in I columbine, ki rastejo na tukaj-! šnjih vrtovih JSKJ. Vsled t^ga apeliram v prvi vrsti na članstvo našega društva, da se te prireditve polnoštevilno udeleži'. N a dal j e vabim v i- menu našega društva tudi sobrate, sosestre in prijatelje iz drugih naselbin, kot so Lafayette, Frederick, Pueblo, Salida, Leadville, Walsenburg, Ludlow, Bon Garbo, Trinidad, Morley itd. Vsi bodo dobrodošli in časa bo tudi dovolj. Drugi dan po veselici bo nedelja in zatem delavski praznik ali Labor Day. Torej bo dovolj časa za počivanje in tudi za preganjanje mačka, če bi se slučajno kje pojavil. Zabave bo dovolj, za postrežbo vseh vrst bo poskrbljeno in marsikaj se bomo lahko pogovorili z našim glavnim tajnikom Antonom Zbašnikom in seveda tudi z drugimi prijatelji. Torej, sobrati in sosestre, zabeležite si že zdaj dan 3. septembra za po-set našega piknika!—Za društvo št. 21 JSKJ: Frank Okoren, tajnik. Cleveland, O. — članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ, poročam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se bodo naše seje v avgustu, septembru in oktobru pričenjale že ob 9. uri dopoldne, to je eno uro prej kot po navadi, člani so bili mnenja, da jih je več, ki bi radi šli ob nedeljah kam ven iz mesta, zato se bodo naše seje bolj zgo- “CENE KART ZA POTOVANJE V STARI KRAJ SO NIŽJE PO 23. JULIJU Ako ste namenjeni potovati v stari kraj, pišite nam po pojasnila. Cene denarnih pošiljk Vaša denarna pošiljka bo v starem kraju hitro in točno izvršena, ako jo pošljete potom naše firme, za $ 5.00 200 Din za $ 6.35 50 Lir za 11.65 500 Din za 12.25 100 Lir za 23.00 1000 Din za 29.50 500 Lir za 45.00 2000 Din ‘ za 57.00 1000 Lir Pošiljamo tudi v U. S. dolarjih. — V slučaju nujnosti izvršujemo nakazila po brzojavnem pismu in direktnem kablu. Notarski in drugi posli V zadevah notarskih listin, dedščin, dote, prodaje posestev, tožbe in drugih starokrajskih opravkih /je v Vašo korist da se obrnete na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE INC. 302 EAST 72nd STREET NEW YORK, N. Y. SVILNATE ZASTAVE, ske zastavne trakove z dru re. nimi napisi, prekoramnice 1 ealiJe- . „iatnl' URE, prstane, demante, ^ no in srebrnino, dalje Zen* , šilja"1 Sparton radio i.t.d. Vzorce in pojasnila poš" brezplačno. IVAN PAJK (PIK® 24 MAIN ST., CONEMAUGH. FA. večina pa je menda kar pozabila na to. Pri društvu imamo vse enake pravice in s tem se razume, da imamo tudi enake dolžnosti. Par članic, ki pridejo na sejo, ne more nič ukreniti, niti dobrega niti slabega. Pravilno bi bilo, da bi prišle na mesečno sejo vse članice, katerih ne zadržuje kak izredno važen vzrok. Pri tej priliki naj sporočim, da smo spet spremile eno so-sestro k večnemu počitku, namreč sestro Louizo Čampa. Pokojna sosestra je bila ustanoviteljica našega društva in obenem prva tajnica istega. Bila je dobra in skrbna mati svojim otrokom, dobra gospodinja in prijazna soseda. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo pogrešali. Sosestra Nahtigal pa je izgubila svojega ljubljenega sina, ki je utonil pri kopanju v jezeru. Pokojnikoma naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo izraženo iskreno sožalje. Da ne bom poročala samo žalostnih novic, naj še omenim, da se je štorklja oglasila pri dveh naših članicah, namreč pri sosestri Petrovčič in pri sosestri Koren in vsaki je pustila po enega zalega sinčka. Oba fanti- J ča že glasno pojeta in delata j kratek čas svojima mamicama 1 v tej vročini in oba sta že tudi ( člana JSKJ. Tako je prav. ( K zaključku še povabim vse ] članice našega društva, da se ] gotovo udeležijo prihodnje seje, ] ki se bo vršila v nedeljo 21. avgusta. Sestrski pozdrav! — , Za društvo Marije Vnebovzete, , št. 103 JSKJ: Mary Walter, blagajničarka. ----- I. Milwaukee, Wis. — V imenuj društva Združeni Slovani, št.! 225'JSKJ, se prav lepo zahva-i, ljujem vsem posetnikom našega j, piknika, ki se!je vršil 24. julija, j ker so s tem pokazali svojo na-| klonjenost do društva in nekoliko podprli .društveno blagajno. Prav za prav sem pričakovala večje udeležbe od strani članov, ker je bil to naš prvi piknik, pa kar je, to je. Vseeno hvala tistim, ki so ga posetili. V nedeljo 21. avgusta se bo naša redna seja pričela že ob pol dveh (1.30) popoldne, ker bomo imeli precej zadev za rešiti. Med drugim se bomo morali pogovoriti, kako bomo obhajali petletnico našega društva in 40-letnico naše Jednote. čas hiti in treba je že zdaj izbrati pripravljalni odbor v to kvr-ho, da bo vse ob pravem času u-rejeno. Na seji bo tudi poročano o uspehu našega piknika. Nadalje prosim tiste člane, ki plačujejo za društvenega zdravnika pri našem društvu, da plačajo ta mesec, da se ne bodo potem konci leta izgovarjali, češ, da ga niso potrebovali. Za zdravnika ser' plačuje $1.00 na leto, in sicer v dveh polletnih obrokih po 50 centov. Pri tej priliki tudi opozarjam člane na sklep društvene seje z dne 17. julija, da tisti člani, ki se ne udeležijo piknika, plačajo po 50 centov v društveno blagajno. Tu ne velja noben izgovor. Kdor ne bi hotel plačati tega, od tistega tudi rednega a-sesmenta ne smem vzeti. To naklado mora plačati vsak, pa če je zavarovan samo za smrtnino ali tudi za bolniško podporo. Društvo ima stroške z vsemi člani in zato se rabi društvena blagajna. še enkrat torej prosim člane in članice, da se v kar mogoče polnem številu udeležijo naše seje 21. avgusta, da se pogovorimo, kako bomo najlepše proslavili jednotino 40-letnico in društveno petletnico. Ta proslava se bo vršila 5. novembra v S. S. T. dvorani. Od nas članov jej odvisno, kakšen bo uspeh. članom, kateri imajo priliko, priporočam, da obiščejo naše bolne člane, ker to jih bo veselilo in jih prepričalo o pravem bratstvu v društvu. Sobrat Ludvik Bobich se je zadnji teden | vrnil iz St. Luke bolnišnice;; Marko Badovinac si je pri pad-j cu nogo zvil; George Novoselac v tej posojj, zavarovane do $5,000.00 1>° ^0rpt' Savings & Loan Insurance ^ ration, Washington, v- ( Sprejemamo osebne in dru vloge- . Plačane qbresti p° ^ St. Clair Savings & gtft 6235 St. Clair Atenue HEn Društvo Bratska sloga Nadaljevanje s 7. str. peljite s seboj svoje prijatelje, Vstopnina bo prosta za vse. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 70 JSKJ: John Gottlieb, predsednik. Moon Run, Pa. — POPRAVEK. — Poročilo v mojem zadnjem dopisu o smrti dveh tukajšnjih rojakov naj se tem potom popravi, da se bo glasilo sledeče: “Dne 20. julija je preminila dobro poznana rojakinja Frances Čuk, mati 7 otrok. Drugi je bil Andrej Mlekush, tudi družinski oče. Oba sta bila zavarovana, pa ne pri JSKJ. Prva je bila članica SNPJ, drugo imenovani pa član SSPZ.” Frances Koritnik, tajnica društva št. 99 JSKJ št. 149 J. S. K. Jednote v Canonsburgu, P*'1 PROSLAVI JEDNOTINO 4G-LETNICO V SOBO^0 20. AVGUSTA IN V NEDELJO 21. AVGUST p Proslava se bo vršila v znanem Drenikovem Pa J, Strabane, Pa. V soboto 20. avgusta ples in prosta z(t ^{ Začetek ob 7:30 zvečer. Igra izvrstni unijski orkeS Franka Podobnika iz Turtle Creeka. NEDELJSKI PROGRAM: 1. Ob 2. uri popoldne sprejemanje došlih gostov. . 2. Frank Mikec, predsednik društva otvori prog*^1” pozdravim nagovorom ob 3. uri popoldne. • 3. Deklamacija za jednotino 40-letnico, katero je. z‘| jjj priliko napisal sobrat A. J. Terbovec, urednik-upr‘l' a Nove Dobe; deklamira Agnes Koklich, članica mladins oddelka. 4. Govori drugi glavni podpredsednik JSKJ, s Paul J. Oblock. 5. Govori vrhovni zdravnik JSKJ, dr. F. J. Arch. 6. Govori četrti gl. nadzornik JSKJ, sobrat Antft Milavec, Jr. ^ 7. Pozdrav gl. predsedniku; deklamira Josephine “ članica mladinskega oddelka. ^ 8. Kot zadnji in glavni govornik nastopi sobrat Bartel, glavni predsednik JSKJ. Sledi prosta zabava in ples. Igrala bo domača 9e ska godba iz Strabane, Pa. V slučaju slabega vrein< vrši vsa proslava v Domu društva št. 153 KSKJ, na v Alexander Avenue in Chartiers St., Strabane, Pa. K obili udeležbi vljudno vabi OD so. I h lip Ne '° 2 Hs He icg 'K H <0 • 1 jtb %, S* % jc 'žt. H Nt, Euclid, O. — Prav danes, ko to pišem, je tako vroče, da ni treba peresa skoro nič pomakati, ker je vse mokro od vročine. Pa naj bo, saj zdaj je čas za to. Kljub tej vročini bom skušala nekaj nečečkati in upam, da bo sobrat urednik že pogruntal, kaj hočem povedati. Najprej moram zapeti tisto staro pesem, da naj bi bile članice društva Marije Vnebovzetje, št. 103 JSKJ, bolj točne s plačevanjem svojih mesečnih prispevkov. Vsaka članica naj bi koncem meseca pogledala v svojo plačilno knjižico, če ima asesment plačan ali ne. Nihče namreč ne ve dneva in ure,' kdaj ga lahko zadene bolezen ali smrt. Druga, že tudi precej obrabljena pesem, katero vam hočem napeti, je, da naj bi se članice v večjem številu udeleževale društvenih sej. Včasih so vsaj društvene uradnice točno pose-čale seje, zdaj pa so začele še te pozabljati nanje. Na sejo nas pride celih 6 članic. Kje je še ostalih 100? Saj smo vendar vse pri sprejemu v društvo prisegle, da se bomo ravnale po pravilih in da bomo skrbele za napredek društva in Jednote, oltf1 ■»t k |e Ni 'brj NAZNANILO in ZAHVALA Tuinih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in zna*LiJj» da je v Nopemingu, Minn., po 16-mesečni bolezni dne 9. 1938 preminila naša ljubljena hčerka oziroma sestra ! i i ANGELA ČRNIVEC Nepozabna pokojnica bi bila 19. Septembra stara šele 2 se Bila je članica društva Severna zvezda, št. 129 JSKJ. Fo(*r je vršil dne 11. julija iz cerkve sv. Antona. Dolžnost nas V se najlepše zahvalimo vsem, ki so drago pokojnico obisk«4’* ^ zavodu tekom njene bolezni, vsem, ki so se je v zadnji J? v* spomnili z venci in cvetlicami, vsem, ki so prispevali zadušnice, vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomob* ^ef/h razpolago, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, *n ki so nam na en ali drugi način izkazali sožalje in p. Zahvalimo se g. župniku za opravljene cerkvene obrede,^ Banovcu za lepo urejen pogreb, članicam društva st. 129 ^ in podružnice SŽZ za lepo udeležbo pri pogrebu ter sorot prijateljem in sosedom za vse izraze sožaljh. Žalujoči ostali: John in Mary Chrnivec, oče in druga stri; Frank Chrnivec, brat; Margaret Skubic in Mary Chrnivec, ^0,i£ Joseph in Louis Centa, polbrata; Mary Škufca, Josephine in Angela Centa, polsestre. > Ely, Minn., meseca avgusta 1938. N* NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V “Jt ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4- ft n Društvom in posameznikom se priporočamo tiskovine. Unijsko delo—zmerne cei*® 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, ^